0*1 POSAVSKI |T f bzorniK št. 19, junij 1999, cena 200 tolarjev f ^E^^B^^^^mmi^^^^^^^^^^' Vv/7 Racfio rica ] RÄfikf*Äf i «i^rp si ^ W QH§[K®WC4UJ Kl®^ 38 gfttFo 2,2, ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE UREDIMO SI ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PRED ODHODOM V TUJINO Pred vrati so poletne poätnice. Zavedamo se, da je lahko vsako potovanje, pa naj bodo to sanjske poätnice ali pa naporno službeno potovanje, polno phjetnih in neprijetnih presenečenj. Ker so zdravstvene stohtve v tujini ponavadi povezane z visokimi stroški, si je pred odhodom priporoäjivo pravočasno urediti zdravstveno zavarovanje. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z MEDICINSKO ASISTENCO V TUJINI Marsikateh nevšečnosti se lahko izognemo s sklenitvijo Zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, s katerim pridobimo možnost uveljavljanja nujnih zdravstvenih stohtev mimo postopka iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V sodelovanju s priznano švicarsko zavarovalnico ELVIA, vam zavarovanje krije stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitevtako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudi vrsto drugih praktičnih koristi (npr. prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, premagovanje jezikovnih preprek, pomoč svojcem, pravno pomoč,...). Zavarovanje se lahko sklene za vse države sveta, posebej aktualno je tudi za Hrvaško, predvsem v poletnih mesecih. Zavarovanje lahko sklenete zase ali za svoje prijatelje oz. vse, ki nameravajo potovati z Vami. Družine in skupine imajo poseben popust. PRIVOŠČITE SI ODDIH V ZDRAVILIŠČU V pestri ponudbi ostalih zdravstvenih zavarovanj se lahko odločite tudi za ugodna zdraviliška zavarovanja, s katerimi si zagotovite 10-dnevno ali 14-dnevno bivanje v zdravilišču, medicinske in fizioterapevtske storitve, ter ostale storitve po programu. Zdravilišče si izberete sami. Pred odhodom v zdravilišče prejmete zavarovalni kupon, s katerim zavarovanje uveljavljate. Na podlagi pogodbe med Zavodom in zdraviliščem, račun za opravljene storitve poravna Zavod. NEGATIVNA LISTA ZDRAVIL Zavarujete pa se lahko tudi za negativno listo zdravil, v paketu Nadstandardnega zavarovanja. Za samo 1.550,00 sit mesečno vam nadstandardno zavarovanje omogoča kritje stroškov zdravil z negativne liste, nadstandardno namestitev v bolnišnici in zdravilišču, zavarovanje zobne protetike in ostalih zobozdravstvenih storitev, zahtevnejše tehnične in ortopedske pripomočke, očala. Informacije dobite na sedežu OE Krško 232-441, izpostava Brežice 61-251, izpostava Sevnica 41-570 QbzorniK 1RETJA S PRIREDITVAMI POPLAVLJENO |POSAVJE i 1 Ce bi sodili samo po stevilu koncertov, razstav in drugih kuiturnih prireditev, ki so se v dobrem me- secu dni zvrstile v treh posavskih občinah, sio- i venski mesec kulture ne bi mogel biti več februar, i pač pa bi to lahko postala maj oziroma junij. Ce 1 namreč na hitro sestejemo npr, okoli trideset pri- reditev letošnjega Kult-a v Brežicah, pa pravtoliko prireditev ob občinskem prazniku v Krskem, ducat i nastopov ob 50-Ietnici krške glasbene Sole in ie i nekaj manj ob otvor\W\ brežiške in zaključku se- 1 zone, če bi dodali se tiste ob krajevnih praznikih 1 Kr&kega, Leskovca, Brestanice, Dobove in se ne- katerih manjših krajevnih skupnosti..., da pohodov, ! izletov, piknikov, valet, zaključkov in obletnic sploh i ne naštevamo, pridemo do spostovanja vredne i steviike. To pa ponovno prinaša težave s pregled- 1 nostjo in usklajevanjem terminovtako sodelujočih izvajalcev kot publike. Vsekakor je na (letosnjih) prireditvah čutiti vecjo i spro&čenost, ki jo morda omogoča tudi dejstvo, I da smo v edinem ietu brez volitev in zato tudi i brez včasih že močno nad\ežneqa političnega 1 prizvoka. Vzvezi & tern je opaziti, da tudi posavski župani vse bolj (pre)puščajo svojim namestnikom ! in podžupanom, da se prikupijo tej ali oni skupini i s priložnostnim gowrom in neobveznim klepetom i po pr\red\W\. kar se bo najbrž že prihodnje leto 1 (spet) redkeje dogajalo. i 1 Ne prvič zastavljeno, a se vedno zanimivo bi bilo 1 vprasanje, koliko Ijudi kljub mnogo bolj ekonomsko treznim časom še vedno proetovo\\no sodeluje v i pripravah prireditev, koliko ur in kilometrov porabijo i za priprave, za vaje in.sestanke, na katerih rojevajo i ideje za idejo in delajo načrte za njihovo uresniči- 1 tev. i i i Morda so to dejavnosti, aktivnosti, preko katerih 1 pravzaprav najbolj intenzivno poteka zbliževanje Ijudi v prostoru Posavju in je mnoqo bolj pristno in s>por\tano kot med politiki ali gospodarstveniki. i 1 Novih društev, klubov, združenj je vse vec, zato tudi organizatorjev različnih prireditev, s katerimi ! si marsikdo od njih osmisli in morda ce\o omoqoct i obstoj ter stopi iz anonimnosti, v kateri danes i ne more nihče (pre)živeti. Nekaj brez dvoma drži: toliko glasbenikov, pevcev, slikarjev, celo literatov §e ni biio v teh krajih. Tudi i toliko (različnih) športnikov ne. i 1 Ali je to posiedica množičnega bega pred vsak^ danjimi, realnimi problemi, nalogami, težavami, , morda večje količine razpoložljivega prostega časa i ali pa resnično vecja skrb za duhovno in telesno i kondicijo, je vpra&an\e, na katerega bo potrebno 1 (šele) odgovoriti. i i Urednik i Veliki Podlog-junij /999 IZ VSEBINm 19. I STEVIIKE w______________________________¦ Mozart je bil roker svojega časa str.S Nov veter v sevniskem Partizanu str. 7 Obäna Krško je praznovala str. 14 Prvi golai pri Treh lučkah str. II Kult - presenečenje v Brežicah str. /7 V Leskovcu so igrali hokej str. 20 Kdo bo naj policaj v Posavju ? str. 25 Obzornikova dežurna kamera Brežice - junij 1999 Tel.: 2O - 32O junij 1999 3 MOZAIK ObzorniK Takole sta se minuli teden na Mokricah srečala predsednika slovenske in hrvaške vlade in med drugim dokaj nepričakovano najavila, da so tudi odprta vprašanja v zvezi s krško nuklearko tik pred razpletom.V dogovoru, ki naj bi ga podpisali že 14. julija v Ljubljani, naj bi bilo odloceno,da bo nuklearka imela tudi v bodoče dva lastnika, ki si bosta razdelila tudi upravljanje in menda vse kar poleg električne energije spada zraven. Zadeva ima majhno lepotno napako, saj je gospodarski minister Porges povedal, da bodo radioaktivni odpadki ostali "zaenkrat", točneje do leta 2012 v Krškem, nato pa se bodo o njihovi usodi ponovno dogovarjali. Predstavnikov lokalnih oblasti seveda tudi tokrat niso povabili, zato pa je uspel dogodek zabeležiti vaš lokalni časopis. Od 25. do 27. junija bo v Brežicah potekal Obrtniški sejem, ki ga organizira Območna obrtna zbornica Brežice vsaki dve leti. Na le- tošnjem sejmu se bo predstavilo 88 razstavljalcev,od katerih jih največ prihaja iz Posavja, drugi pa iz različnih krajev Slovenije, predstavili pa se bodo tudi obrtniki in podjetniki iz hrvaškega Zaprešiča. Ker so sejmi v Brežicah že tradicionalni (vsaki dve leti), letos pa prvič ne bo vstopnine, organizatorji pričakujejo okoli 10.000 obis- kovalcev, katerim je namenjen tudi bogat spremljajoči, kulturno-za- bavni program. Kot je pred otvoritvijo sejma povedal predsednik zbornice Bojan Hrastovšek, želje po Brežicah kot sejemskem mestu še niso zamrle, vendar pa bo nadaljnji razmah sejemske dejavnosti mogoč šele ob zagotovitvi ustreznejših prostorskih pogojev in s še veqim posluhom za njihove napore tako v občini kot v Posavju. Na sliki: Del prizorišča letošnjega brežiškega obrtnega sejma. V soboto, 19. junija 1999, so v Sevnici slavnostno obeležili 130. obletnico Slovenskega tabora in 120-letnico prostovoljnega gasilstva v tern kraju. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik držav- nega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, ki je v svojem govoru poudaril.da so bili Slovenci pred I 30 leti enotni in odločni v zahtevah po ustanovitvi Zedinjene Slovenije, ustanovitvi vseučilišča na Slovenskem in uvedbi slovenščine kot učnega predmeta v vse sole, svojo pripadnost in enotnost kot narod pa ponovno izkazali decembra 1990 na plebiscitu za samostojno Slovenijo in nekaj mesecev kasneje v osamosvojitveni vojni. Na slovesnosti, ki je zaradi deževnega vremena potekala v dvorani tovarne Lisca,so sevniški gasilci razvili nov društveni prapor in prevzeli novo gasilsko vozilo. (B.M.) Na Zavodu za gozdove v Brežicah so predstavili knjigo Zeleni zakladi ob Savi in Krki. V njej je predstavljena naravna dediščina brežiškega gozdnogospodarskega območja.gradivo zanjo pa so zbrali revirni goz- darji in vodje šestih krajevnih enot zavoda. Zbrano gradivo je uredila Mojca Bogovič, fotografije pa je prispeval gozdarski inženir Hrvoje Oršanič. Direktor ZGS OE Brežice Niko Reiner je spregovoril že o aktualni gozdarski problematiki. Denacionalizacijagozdov na našem območju je v veliki večini zaključena, z izjemo škofijskih gozdov v Krakovem in na Opatovi gori. Odprta vprašanja lastništva ostajajo še na Bohorju, Orlici nad Pišecami in na manjših delih v Mokronogu, Sevnici in Radečah. Poseben problem so nedovoljene sečnje, ki jih je bilo lani za več kot 13 tisoč kubičnih metrov. Seveda pa je potrebno upoštevati, da so v tej številki zajete le tiste nedovoljene sečnje, ki so jih na Zavodu odkrili. Povečujejo pa se tudi tatvine lesa na Bohorju. (VR.) 4 junij 1999 ObzorniK FOGOVORI Drago Gradišek MOZART JE BIL ROKER SVOJEGA ČASA Drago Cradišek Sedanji ravnatelj Glasberte sole Krško Drago Gradišek je prišel v Krško z Raven na Koroškem. Koroška pa je dobro znana po petju, po strogi harmoniji, ki se je učijo tudi v glasbenih šolah. V tistih krajih od nekdaj veliko prepevajo in tudi v njegovi dru- žini so bili glasbeno navdahnje- ni, čeprav za igranje na Instru- mente niso imeli možnosti. Dra- go se je lahko zgledoval po svo- jem starejšem bratu, ki je tudi glasbenik. Resneje se je začelo v drugem razredu osnovne šole s klavirjem, potem pa je nekega dne poslušal koncert za rog ali horn, kot mu pravi Drago, in ta mu je bil zelo všeč. Za razliko od mnogih drugih izbira instru- menta torej ni bila prepuščena staršem ali možnostim glasbene šole, pač pa se je mladi Drago sam odločil za instrument, ki mu je bit blizu s svojim toplim zvo- kom. Niso ga mogla zaustaviti niti bratova opozorila, da se je lotil zelo zahtevnega instrumen- ta. V šestem razredu osnovne šole je tako že obiskoval priprav- nico za srednjo glasbeno solo, prvi letnik končal v Mariboru, nakar muje sam profesor pred- lagal, naj nadaljuje študij v Lju- bljani, kerje videl v njem bodo- čega solista v orkestru. V Ljubljani je končal srednjo glasbeno šolo in že med študi- jem na akademiji igral v Sloven- ski filharmoniji vse do leta 1975, ko sta se zaradi ureditve stano- vanjskega problema z ženo odločila, da gresta v njen doma- či kraj. Phjavil se je namreč na razpis za vodenje god be v tak- ratni tovarni celuloze in papirja in bil sprejet. To muje ustrezalo tudi zato, ker je hkrati igral v zabavnem ansamblu Ohoni, ki so bili takorekoč nepogrešljiva skupina na Otočcu in tudi drug- je, kjer so želeli imeti kvalitetno glasbo za pies. Kljub dobrim delovnim pogojem se prevzema krške godbe spomi- nja kot zanimive in zahtevne preizkušnje, saj je moral kot so- lan trobilec učiti vse od pihal do tolkal, vendar so mu rezultati minulega dela pokazali, da je nalogo dobro opravil. Med uspe- he šteje tako številne nagrade in priznanja z različnih tekmovanj pihalnih orkestrov kot uspehe posameznih mladih glasbeni- kov. Poudarja, da je tudi sam precej dopolnil znanje, tako danes pozna razen godal in ki- tare teoretično vse instrumente in tudi zaigrati zna nanje. Delo z godbo je bilo zanimivo in pri- jetno, a tudi naporno, saj je učil po 20 do 30 učencev, hkrati še honorarno skupino učencev v Šentjerneju, v Artičah pa je vo- dil zelo dobro bobnarsko skupi- no z današnjo pevko Marjeto Podgoršek Horžen na čelu, česar se še posebno rad spominja. "Moja glasbena pot je bila zelo pestra", pripoveduje Gradišek, "a to čutim kot prednost, kakor tudi dejstvo, da sem imel pri- ložnost delati v manjšem kraju. V velikem mestu se nisem ni- koli dobro počutil. Čeprav igra- nje v orkestru ni vsakomur do segljivo, sem v določenem tre- nutku začutil, da to ni zame. Veliko izkušenj sem dobil, ve- liko glasbene literature sem spoznal, veliko dirigentov sem opazoval pri delu. Vendar pa si v orkestru samo eden izmed mnogih, eden izmed stotih. Za čela me je bolj zanimati godba, delo z mladimi, zato sem se v celoti posvetil temu. Ne, ni mi žal, da nisem ostal v Ljubljani." Zanj je namreč zelo pomem- bno, da lahko svojemu kraju in okolju da na razpolago svoje znanje. Zato bodo kronisti pre- porod krškega glasbenega živ- ljenja v zadnjem desetletju mo- rali povezati z njegovim delom v Pihalnem orkestru Videm in nato še z vodenjem krške glas bene sole, ki se je močno odprla v okolje po njegovem prihodu leta 1992. Svoje izkušnje je v veliki meri že prenesel na uči- telje, ki so ga dobro sprejeli in skupaj ustvarili zelo dober ko- lektiv. Takšno zadovoljstvo s kolektivom je Gradišek ponovil na vsakem od vrste koncertov, ki so jih pripravili v počastitev petdesetletnice Glasbene sole Krško. Njegov pogled na glasbo je zelo širok, kar potrjuje tudi v občas- nih srečanjih z mladimi, alter- nativnimi glasbeniki, ki igrajo v raznih skupinah, ko jih popro si, naj mu prinesejo poslušat svoje nove posnetke, pa ga naj- prej z začudenjem gledajo. A pravi, da se zaveda, kako prav ti mladi ustvarjajo neke nove stile, kako oni krojijo prihod- nost glasbe. "Strinjam pa se s skladateljem Janijem Golobom, ki je nekoč dejal, da so klasično glasbo vča- sih bolj množično poslušali, no- vi glasbeni stili pa so jo kasneje oddaljili od široke publike. Mo- zart je bil težek roker za svoje case, pisal je menuete za razli- čne priložnosti, zdaj pa ga ku- jemo v oblake. Prepričan sem, da bi danes tudi on uporabil električne kitare v svoji glasbi. Vsako obdobje je dodalo svoje značilnosti. Tako tudi jazz da- nes poslušajo le še redki slado- kusci, ker se je oddaljil od mno žic. Celo rock je v določenem trenutku postal preveč kompli- ciran in zahteven, pojavil se je punk, zatem spet in spet kaj vedno novega. Če pridem na neko veselico, pri- čakujem narodnozabavno glas- bo in še kaj podobnega, tarn pač ne sodi simfonični orkester. Prav tako je na kakšnem stadi- onu prijetno sodelovati na rock koncertu ali pa v koncertni dvorani prisluhniti dobremu simfoničnemu orkestru. Ko sem sam, pa poslušam resno glasbo. Ta me pomirja, nekako največ vidim v njej." Drago pripoveduje, kako je v času znamenitega mladinskega junij 1999 5 FOGOVORI ObzorniK kongresa v Krškem leta 1986 bi- lo veliko spremljajočih priredi- tev in tudi nastopov plesnih in glasbenih skupin. Tudi njega so prosili, da bi nastopil z godbo, a je organizatorje zavrnil, češ, da po njegovem godba celo z lažjim repertoarjem ne sodi zraven. "Potem sem se šel spre- hajat in opazovat dogajanje na platoju pred kulturnim domom, kjer je vse vrelo od mladosti in energije. Potem pa nastopi fol- klorna skupina. Sicer jih rad po- gledam, a tarn nikakor ni sodila in tudi malo gledalcev so imeli. Prav tako se je godilo pevskim zborom in celo folk ansamb- lom. Ko pa je prišla na oder tak- rat znana krška skupina Polska malca, ko so oni začeli "ružit", je bilo čutiti tisto mladostno energijo, jezo, nasprotovanje neki družbi in njenim pravilom. Ustavil sem se in poslušal do konca. In tudi, ko so me spra- • ševali o programu, sem vsako mur povedal, da so bili oni naj boljši. Naj se še tako čudno sliši, a zra- ven nedeljske juhe sodi pač na- rodnozabavna glasba. Le-ta mi prinese tisto značilno domače vzdušje, s spomini, ko je oče ob nedeljah prav tako rad poslu- šal domači radio in Avsenike. Vsa cast tudi tej glasbi, saj mar- sikdo ne ve, da so bili Avseniki, mislim da leta 1976, priznani za najboljšo folk skupino na svetu. Tudi to je namreč coun- try glasba, ki pa je Američani ne morejo tako dobro odigrati kot mi. Težko si tudi predstav- ljaš črnca, da bi igral polko, a mislimo, kako so črnci ta- lentirani za glasbo! Zmotno je mišljenje, da je nek narod bolj glasbeno talentiran od drugega. Vsak glasbo čuti po svoje. Sam sicer na glasbo gledam nekoliko drugače, zame je vsa, razen res- ne, pravzaprav le nekakšna ku lisa za zabavo." Seveda se v glasbeni šoli borijo proti miselnosti, da se glasbe ni treba učiti. Gradišek pravi, da nekateri glasbeniki sicer dokaj dobro igrajo in imajo krasne ideje, a če bi še obvladali obrt, bi dosegli kvaliteto in se še mnogo bolje izražali. Res pa je danes potrebno glasbo pouče- vati drugače, z novimi prijemi in metodami. Tudi v Glasbeni šoli Krško poskušajo poučevati malo drugače, vzpodbujati učence k ustvarjanju, kar so njjhovi učenci pri predmetu Nauk o glasbi pod vodstvom Eli- zabete Križanič lepo prikazali v Pravljici o čmrlju. "Veliko nam je do tega, da bi se učenci pri nas dobro počutili in da bi se te sole z veseljem spominjali," pravi Gradišek. "Sam sem vedno zelo široko gledal na kulturo in umetnost. Tako sem, na primer, v osem desetih letih z veseljem spre- mljal dejavnost Literarnega kluba Krško, že ob prihodu v Krško pa me je močno presene- til izjemno kvaliteten pevski zbor Viktor Parma. Takšne sku- pine so izredno pomembne za višjo kvaliteto življenja v kraju, čeprav je včasih videti, kot da temu ni tako. Krška godba je imela vedno izjemno podporo pri delavcih v tovarni celuloze in papirja, sicer ne bi mogli na- praviti, kar smo v vseh teh letih. Tudi glasbena sola je že prej de- lala dobro, le njena usmeritev je bila nekoliko ožja, predvsem v klavir in godala." Za svoje delo so krški glasbe- niki najprej dobili podporo pri starših, kasneje pa še od občin skih in takorekoč vseh politič- nih Struktur. Občina je imela vedno razumevanje za orkester in tudi za vse ostale oblike glas- bene dejavnosti. Toda razmere za takšno podporo so si morali ustvariti sami, predvsem z vz- trajnim delom. Najprej je bilo treba pokazati, kaj znaš, česa si sposoben, ne da bi pri tern podcenjeval druge. Tudi za pro- gram ob 50-letnici sole so us- peli pridobiti preko 70 sponzor- jev, kar potrjuje izjemno podporo okolja tej ustanovi in dejavnosti. To je zanje vzpod- buda in tudi obveznost, da bo do morali iti naprej z novimi programi, hkrati pa biti vedno sveži in drugačni. To, kar je da- nes še zanimivo, bo lahko nam- reč že jutri dolgočasno. "Zdaj je naša glavna naloga, da za nadaljnji razvoj glasbeni soli zagotovimo nove prostore v starem krškem hotelu, ki bi nam zelo usatrezali in za kate- rih ureditev že imamo idejne načrte. Vse druge možnosti so bistveno slabše, saj moramo gledati predvsem na otroke. Os- tati moramo blizu najveqe os- novne sole in tudi nastopanje v kulturnem domu bo lažje, če bomo imeli instrumente v bli- žini. Takšno rešitev podpirajo tudi na ministrstvu za šolstvo. Mislim, da ne gre pozabiti, da o Krškem in širšem območju da- nes precej govorijo v Ljubljani. Vse bolj opažajo, da pri nas nas- taja izredno močno glasbeno središče. Če bomo to izkoristili in nudili ustrezne pogoje mla- dim, ki študirajo glasbo (takih je sedaj okoli 30) in če se jih bo polovica ali vsaj cetrtina vrnila, moramo zanje ustvariti ustrez ne pogoje. V tern primeru se bo- do vlaganja že v desetih letih začela vračati," zagotavlja rav natelj Gradišek. Na vprašanje, kakšna je pove- zava med uspešnim vodenjem glasbene skupine oz. orkestra s solisti in vodenjem delovnega kolektiva oz. ustanove, je od- govoril: "Edina resnica v zvezi z vodenjem takšnih ali drugač- nih zasedb in skupin je v tern, da moraš spoštovati drugega. Jaz spoštujem učitelje in verja- mern, da to čutijo in zato z ve- seljem delajo. Spoštujem tudi najslabšega glasbenika v zased- bi, ki se trudi po svojih močeh. Kdor tega spoštovanja nima, bolje da se ne ukvarja s tern po- slom, še posebno v glasbi. Vse ostalo pride samo po sebi, vse- ga ostalega se lahko naučiš." Drago mi je tudi primal, da ga je bilo nekoliko strah, preden je sprejel ravnateljsko mesto v kr- ški glasbeni šoli. Še huje pa je bilo menda takrat, ko se je od- ločil, da gre za dihgenta pihalne godbe v Krško. Gospoda Joška Hermana, dolgoletnega dirigen- (a domače ravenske godbe je po- prosil za mnenje in seveda pri- čakoval številne napotke. Zau- pal mu je tudi svoje nelagodje pred nastopom novega delovne- ga mesta. Izkušeni dirigent pa je bil zelo kratek. Vprašal ga je: "Drago, ali imaš rad godbo?" " Seveda", je sledil odgovor, "sicer se ne bi prijavil v Krško". "No, potem se nimaš česa bati," je še dejal Herman in nazdravila sta novemu koraku na glasbeni in življenjski poti Draga Gradiška. Človeka, ki je s svojim strokov- nim, pedagoskim in organiza- torskim delom le doslej močno obeležil glasbeno dejavnost in kulturno iivljenje v Krškem in Posavju, za prihodnost pa ima še mnogo načrtov. Silvester Mavsar 6 junij 1999 OhžDrniK DOGODKI NOV VETER V SEVNIŠKEM PARTIZANU?! V središču Sevnice, na pol poti med starim in novim mestnim jedrom, stoji stavbaTVD Partizan. Prav gotovo jo pozna domala vsak Posavec, ki se je tako ali drugače ukvarjal s športom, saj se je v tej zgradbi in na igrišču v njeni neposredni bližini, skozi desetletja odvijalo nemalo število športnih srečanj in tekmovanj. Danes je zgradba, ki še vedno nudi streho preko dvestotim športnikom, rekreativcem, v dopoldanskem času pa tudi najmlajšim obiskovalcem - vrtečanom in dijakinjam Srednje tekstilne šole.vse prej kot'Varna" zgradba in v takšnem stanju ne nudi več osnovnih, ugodnih in tudi ne primernih pogojev za športno aktivnost.V Športnem društvu Partizan se tega prob- lema zavedajo, zato so na nedavni letni skupščini nanj opozorili in sklenili, da bodo v obdobju dveh let stavbo obnovili v moderen športni kompleks, ki ne bo služil le svojemu športnemu namenu, temveč bo tudi v ponos mestu. Seveda pri tem računajo na podporo in pomoč tako s strani pris- tojnih občinskih institucij kot tudi države ter vseh, ki lahko pripomorejo s svojim znanjem in izkušnjami.da bo obnovljeni objektTVD Partizan kmalu sprejel sedanje ter služil tudi prihodnjim generacijam. Da pa bi lahko vse zastavljene načrte kar se da hitro realizirali.so na nedavni izredni skupščini društva razrešili nekaj dosedanjih neaktivnih članov in imenovali növe člane upravnega odbora ter disciplinske komisije, določili stopnjo in višino letne članarine, višino prispevka za povračilo materialnih stroškov iz naslova uporabe športne dvorane in igriščaTVD Partizan, sprejeli pravilniko hišnem redu in se odločili za vključitev v Sokolsko zvezo Slovenije. ______ (B.M.) Klopi, ki so preživek mnoge uspehe in tudi razočaranja sevniških Ijubiteljev športa, bodo končno dobile novo podobo. KO ZORIJO ŽITA Pod tem naslovom v Prosvetnem do- mu Brežice smo 9. junija 1999 spre- mljali slovesnost ob 20-letnici obstoja in delovanja Doma upokojencev v Brežicah. Dom upokojencev so v Brežicah od- prli 15. junija 1979 in od takrat pred- stavlja eno od enot Doma upoko- jencev in oskrbovancev Impoljca. Pr- votna kapaciteta doma je bila 90, zdaj pa znaša I 18 postelj . Povprečna sta- rost oskrbovancev je 78 let in se že nekaj let dviguje. Dom poleg osnovne oskrbe, kar pomeni bivanje v primer- nih sobah in primerno prehrano, skrbi tudi za dodatno oskrbo in zdravstve- no nego, socialne storitve.fizioterapijo in okupacijsko terapijo. Stanovalce zdravita zdravnik splošne medicine in zdravnik specialist nevropsihiater. V sodelovanju s Centrom za socialno delo delujeta v domu tudi dve skupini za samopomoč. Dom se poskuša s Vodja brežSkega doma g. Erna Čater pripravo obrokov hrane vključiti v izvendomsko ponudbo, za kar pa ima za sedaj, žal, preskromne prostorske možnosti.S prireditvijo pod naslovom Ko zorijo žita, ki so jo obogatili s kulturnim programom, so želeli javnosti predstaviti in pribliiati delo- vanje doma in obeležiti mednarodno leto starostnikov. NAŠI PROMETNI POLICISTI EKIPNO PRVI Tako kot vsako leto, so se tudi letos naši policisti udeležili petega državnega prvenstva delavcev policije MNZ RS v vožnji z motornimi koiesi, ki ga je letos organizirala v sodelovanju z ministrstvom Policijska uprava Kranj. Poleg vseh slovenskih policijskih uprav (43), se je tekmovanja udeležila tudi stanovska ekipa iz sosednje Avstrije, a tudi od slednje so bili policisti PPP Krško boljši, saj so ekipno zasedli najvišje - prvo mesto (kljub obilici težav, ki so jih spremljale, saj imajo naši policisti motorna kolesa starejšega letnika, ki so botrovali ne malemu številu tehničnih okvar, ki pa so jih s pomoqo mehanikom spretno in sproti reševali)! Pod vodstvom Seiko Marjana in Slak Bogdana, so barve PU Krško branili Kovač 'ože, Škvorc Vlado in Radej Boris, ki je bil debitant tekmovanja. Za ta podvig našim policistom seveda čestitamo, hkrati pa opozarjamo udeležence v prometu naj se zavedajo dejstva, da imamo Posavčani najbolj spretne, najbolj urne in izurjene policijske motoriste, kaj pa to pomeni, pa boste po vsej verjetnosti zaključili že sami... junij 1999 7 DOGODKI ObzörniK Občina Krško je praznovala.-.. občina krško Društvo kmetic Krško s pomočjo Kmetijske svetovalne službe Krško ob občinskem prazniku že tradicionalno pripravlja tematske razstave spremljajočim kulturnim programom. Tokrat so kmetice v avli krškega kulturnega doma pripravile razstavo z naslovom Od setve do kruha. Svetovalka Branka Radej je na otvoritvi razstave na kratko orisala.kako je v preteklosti na našem področju potekalo delo od setve do peke kruha, župan Franci Bogovič pa je pohvalil članice za prizadevno delo in njihovo vlogo pri ohranjanju starih običajev in tradicionalnih vrednot. Razstava je billa poučna zlasti za mlade obiskovalce. Z ODBOJKO OBELEŽILI OBČINSKI PRAZNIK Športno društvo Veliki Podlog je v počastitev praznika občine Krško 5.junija priredilö turnir trojk v odbojki na mivki. Turnirja se je udeležilo 6 moških in 3 ženske ekipe. V ženski konkurenci je zmagala ekipa ŠTIRM ELMONT TEAM Brestanica, drugo mesto so osvojile Brežičanke - ekipa POWER TEAM, tretje mesto pa so osvojile domačinke iz ŠD Veliki Podlog. Končni rezultat moških trojk v odbojki na mivki pa je bil: 1.mesto PREETTY FLY GUJS BML Krško, 2.mesto PENZIONISTI Ljubljana, 3.mesto POWER TEAM Kapele in 4.mesto URBANČ TEAM Krško. Najboljše tri ¦ekipe so prejele pokale in praktične nagrade. Državni fotografski natečaj "MOČ SAVE" NA FOTOGRAF IJ AH Društvo ljubiteljev fotografije obstaja šele dve leti, a je vse- kakor med najštevilnejšimi in najaktivnejšimi v državi. V tern času so v društvu pripravili že deset klubskih razstav doma in drugod po Sloveniji, Ietos pa so se odlodli, da or- ganizirajo državni fotografski natečaj, na katerega se je od- zvalo kar 94 av- torjev s skupno 932 deli. Razpi- sana tema je no- sila naslov "Moč Save", poleg tega pa so lahko foto- grafi poslali fo- tografije na pro- sto temo. Nataša Kršak: Tretje oko Najboljša dela so predstavili na razstavi, ki so jo odprli na Gradu Rajhenburg v četrtek, 3. junija v okviru osrednje proslave občinskega praznika. O namenu razstave je predsednica Društva ljubiteljev fotografije Bernardka Zorko med drugim povedala: "Vsekakor naj naše razstave ne bi bile Ie same seb'i namen, ampak želimo z njimi tudi opozarjati na aktualne dogodke in probleme, ki se pojavljajo v naši okolici. Sava je za nas Posavce, sploh pa Krcane, nadvse pomembna; o njej in o gospodarskih objektih okoli nje je zadnje case veliko govora. Hkrati pa je Sava s svojim porečjem pomemben povezovalni dejavnik med kraji vecjega dela Slovenije." Med dobitnike nagrad in diplom so se svojimi fotografskimi deli uvrstili tudi domačini, in sicer je v konkurenci na temo "Moč Save" osvojil Drago Slukan 1. nagrado za fotografijo z naslovom Stop, Mi- loš Kukovičič iz Krš- kega 2. nagrado za barvno fotografijo j Zvesti opazovalec, 3. nagrado za foto- grafijo Združena ! moč pa Branko Ben- I an, ki je prejel tudi I 3. nagrado zadiapo- i zitiv Downtown na ' prosto temo. V kon- kurenci črnobelih fotografij je 2. na- grado prejel Blaž Mirt, diplomo pa Nataša Kršak za fo- tografijo Tretje oko. Najboljše je izbrala žirija:Vladka Kobal, Janez Kosmač in Janko Kermelj. Bernardka Zorko in Franc Bogovič med ogledom razstave 8 junij 1999 ObzorniK Uogodki Občina Krško je praznovala.... obcina krško PRIZNANJA OB PRAZNIKU Na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Krško so prejeli priznanja občine Krško za leto 1999: Veliki znak občine Krško - Glasbena šola Krško Znak občine Krško - Obrtna zbornica Krško, Stanko Gorenc, Janez Molan, Joie Požun st. in Živko Šebek, ki pa je priznanje (pisno) zavr- nil. Priznanje občine Krško - Metalna Senovo d.o.o. Muzej političnih zapornikov, internirancev in izgnancev Brestanica, Športno društvo Dolenja vas, Jože Cvar, Rafael Kranjc, Zdravko Mastnak, Adolf Moškon, Janez Nanut in Jože Slivšek. PRIREDITVE OB PRAZNIKU Organizatorji kulturnih športnih in družabnih prireditev so tudi letos pripravili dolgo vrsto dogodkov, s katerimi s(m)o počastili občinski praznik. Tako so športniki in rekreativci pripravili 5. rekreativni spust po reki Krki, mednarodno prvenstvo v ribolovu v Nerezinah, cestno kolesarsko krožno dirko po Krškem in kolesarsko dirko za Veliko nagrado Savaprojekta, speedway tekmo za Zlatiznak občine Krško, 30. pokal občine Krško v streljanju z zračno puško, hitropotezni šahovski turnir v Krškem, tekmovanje v lovu rib s plovcem v Kostanjevici, turnir v odbojki na mivki na Gorici pri Velikem Podlogu, turnir v in line hokeju v Leskovcu in velike kasaške dirke na hipodromu Brege. Med kulturnimi prireditvami smo lahko obiskali: razstavo perorisb Vena Dolenca, koncert nekdanjih dijakov in študentov Glasbene šole Krško. razstavo fotografij pod naslovom Moč Save, zaključni koncert ob 50-letnici Glasbene sole Krško. Big band fest, razstavo Od setve do kruha, srečanje s pesnikom Tonetom in igralko Sašo Pavček, občinsko revijo otroških pevskih zborov, kulturni večer z naslovom Hočem, da sem, revijo pihalnih orkestrov Posavja, orgelski koncert v Kostanjevici, pa tudi citrarski piknik v Koprivnici, Vidovanje v Kostanjku in Srečanje modelarjev Slovenije. Občini je v praznični pozdrav zaigral tudi godalni kvartet, ki ga sestavljajo učiteljice Glasbene sole Krško. junij 1999 9 ÜOSPODARSTVO ObžorniK Krška podjetja Qtechna, Numip in Elmont ^ TROJICA ZA NOVO TISOCLETJE V Krškem je na Cesti krških žrtev 135e, v industrijski coni Zadovinek, lani zrasla sodobna poslovna zgra- dba, ki že s svojim zunanjim izgle- dom takoj pritegne pozornost mi- moidočega.V njej imajo svoje pos- lovne prostore tri gospodarske dru- žbe.ki so bile ustanovljene v šestih letih, in sicer Qtechna (1992), Eimont (1994) in Numip (1996). Zaradi modernega zunanjega izgle- da in še vedno razmeroma malo znanih (morda tudi nekoliko tuje zvenečih imen) tu stanujočih firm, deluje zgradba na prvi pogled ne- koliko skrivnostno. A že po nekaj trenutkih v sprejemni avli, ki jo kra- sijo umetniška dela krškega rojaka ' slikarja Vojka Pogačarja in barvne povečave s prizori iz dosedanjih projektov, preženejo skrivnostnost in nas navdajo z zanimanjem. Tega sta nam v sproščenem razgovoru nekoliko potešila Stane Zorko, direktor Qtechne in Numipa ter namestnik direktorja Elmonta Ivan Čolak Medtem ko dejavnost Numipa predstavljajo vzdrževanje, montaža in proizvodnja rezervnih delov v ele- ktroenergetskih in industrijskih sis- temih, v Qtechni posvečajo največ pozornosti kontroli in zagotavljanju kakovosti, neporušnim kontrolam in drugim dejavnostim. Kot že tudi ime pove, se v Elmontu ukvarjajo z elektromontažo in vzdrževanjem elektroenergetskih in industrijskih sistemov, projektiranjem in tehnič- nim svetovanjem. Za njimi so zdaj med drugim že trije uspešno op- ravljeni remonti v krški nuklearki, kjer so angažirani pri zelo zahtevnih opravilih v reaktorski zgradbi in tudi na klasičnih delih elektrarne.Veliko pozornosti so med pravkar konča- nim remontom namenili priprav- Ijalnim delom za zamenjavo upar- jalnikov, v kateri bodo prav tako so- delovali. Trojica Qutechna, Numip in Elmont je po mnogočem znanilec novega, drugačnega, saj s svojim pristopom, organiziranostjo in delom te firme kažejo, da so pripravljene na vstop v novo tisočletje. Podjetja so nasta- jala nekaj let, vsako zase, danes pa zelo dobro sodelujejo.A kljub temu, da so v isti zgradbi, da so tesno po- vezana in si delijo tako imenovane skupne službe, vsako od podjetij sa- mo zase išče svoje posle in projekte, skupno pa so seveda sposobni tudi za najveqe projekte. Tako so bolj prilagodljivi in sposobnejši tekmo- vati s konkurenco.Vse več se nam- reč prijavljajo za posle v tujini in že zdaj delajo za znane tuje firme, saj na podroqih, kjer delajo, traja raz- meroma dolgo, da uspeš nepos- redno,včasih pa se to niti ne izplača. Pristop, ki jih vodi pri delu in poslo- vanju, uvajajo tudi na druga pod- ročja, tako tudi v športno dejavnost, ki jo še posebej podpirajo, to je namreč krški nogometV klubu z 70 letno tradicijo je sedaj 6 selekcij. Vodilni ljudje teh firm niso navadni sponzorji, ki običajno dajejo ekipam denar in jih ne zanima kaj več kot samo še (najboljši) rezulati.Tu je pri- sotna posebna skrb za prihodnost mladih ljudi, pozornost namenjajo vsakemu posamezniku. Zelo veliko in vedno znova se skozi pogovor vrnemo k nogometu, o ka- terem oba, Zorko in Čolak, govo- rita z neprikritim navdušenjem, pravzaprav ne o nogometu, pač pa o kolektivu, ki zdaj že nekaj časa ras- te s pomoqo njunih in tudi drugih, partnerskih firm. O uspehih, ki so ustvarjeni takorekoč od začetka, a načrtno, vztrajno, ne le z ljubeznijo do igre in športa, ampak tudi z zna- njem.kot neka ljubezen iz mladosti, ki ima korenine v prostorih.v kate- rih živimo. "Ni rečeno.da ne bi zmogli kupovati uveljavljenih igralcev, saj že zdaj og- romno vlagamo v sport ali pa pri- pomoremo.da sodelujejo tudi drugi, zlasti naši poslovni partnerji.A taka usmeritev bi bila kratkega daha, kar se je v Krškem.žal.že pokazalo" pra- vi Stane Zorko in dodaja, da bi bilo to zelo podobno odločitvi.da bi npr. začeli kupovati druga podjetja, po- tem pa za vse skupaj ne bi bilo dela. Tako sport kot posel se morata raz- vijati postopno, načrtno in kolikor je mogoče v sodelovanju s svojim okoljem. "Place zaposlenih v "trojici" so res nekoliko veqe kot drugje, a firme pod isto streho pazijo, da si v tern pogledu niso konkurenčne.Tudi si- cer za svoje delavce dobro pos- krbijo, kar smo se lahko prepričali med kratkim sprehodom po pos- lovni zgradbi, čeprav večino dela op- ravljajo na terenu, na samih objektih. Med stalne naloge spada tudi ne- nehno usposabljanje. Med zapos- lenimi in začasno angažiranimi pre- vladujejo domačini iz širšega posav- skega bazena, a zlasti izkušene kadre morajo iskati tudi širše, npr. s hr- vaške strani, o čemer sogovornika pravita, da je glede na naš položaj ob meji.tako sodelovanje potrebno in obojestransko koristno. Na neizogibno vprašanje o usodi le lučaj oddaljenih nekdanjih vlečnih konjev krškega gospodarstva Stane Zorko pravi, da je zgodba o starem SOP-u in Kovinarski po svoje res tragična, vendar pa gre iivljenje na- prej in je potrebno tudi ta primer pogledati z druge strani. Slika nam- reč ni (več) tako črna, če upošteva- mo, da je iz nekdanjih podjetij izšlo veliko izkušenih ljudi, ki so ustanovili nova podjetja, med katerimi so ne- katera zelo uspešna in zdaj zapos- lujejo nekaj sto delavcev, občasno pa je to število še veqe in bo vedno veqe. (S.M) Stane Zorko in Ivan Čolak pred poslovno zgradbo na CKŽ 13... 10 junij 1999 QbzorniK Up tu in tam "Tri lučke" za prijatelje PRVI GOLAŽ Predzadnjo soboto v mesecu maju so bill obiskovalci znanega krškega gostišča Tri lučke na Sremiču prijetno presenečeni nad dogajanjem, ki ga je pripravilo tamkajšnje osebje pod skrbnim vodstvom nove direktorice Hotela Sremič Mojce Dostal, ki je kar takoj po prihodu v Krško zavihala rokave in sklenila vnesti nekaj sprememb v poslovanju najpomembnejšega krškega gostinskega podjetja. Med rugim naj bi s sobotnimi druiabnimi prireditvami ponovno privabili domačine in goste od drugod k Trem lučkam, ki so zadnje čase neokoliko preveč samevale. Že prva prireditev je bila ze/o zanimiva in atraktivna, saj so se v kuhanju čisto pravega golaža pomerile nekatere znane osebe /z Krške občine in gostja /z Ljubljane. Najprej so "kohi" morali izžrebati delovna mesta, nato pa so jih opremili z vso kuharsko opravo, kot se spodobi: kuharsko kapo, predpasnik in rdečo majico. In potem so morali začeti. Tudi mi smo bili zraven, dokler ni res omamno zadišalo.. Med kuhanjem je tekel pogovor o marsičem.predvsem seveda o kuharskih izkušnjah sodelujočih. Znana televizijska in v zadnjem času predvsem radijska napovedovalka Mojca Blažej Cirej (na pomoč ji je prihitel mož Ambrož) je na primer povedala, da sicer kuha bolj poredko, a še takrat tako, da naroči kaj dobrega v restavraciji Operna -klet in prinese s sabo pladnje. Večino dni v tednu pa je za kuhanje pri njih zadol- žen njen mož, ki pa je tudi priznal, da največkrat "kuha" v restavraciji Spar. Krški župan Franc Bogovič kot prvi človek občine ni želel preveč tvegati, zato si je pomagal, kot je dejal,"z živim plonkom", pomagala mu je namreč kar njegova mama. Direktorica Doma sta- rejših občanov Krško Jožica Mikulanc je pripeljala na Sremič kar skupino navijačev - varovancev doma. Direktorica Podjetniškega centra Krško Marija Krušič je v skladu s svojimi prizadevanji za afirmacijo posavskih naravnih znamenitosti v svoj golaž vmešaia številne začimbe, ki jih je nabrala od Bizeljskega do Bohorja ter ga za povrh zalila z vodo iz Lačnega stu- denca pod slapom Bojanca. Miran Resnik, upokojeni podjetnik in predsednik Krajevne skupnosti Krško, je menda kuhal svoj resnično prvi golaž v življenju, a tudi tokrat si je v zadnji fazi pomagai s pomočnikom. Kot so povedali obiskovalci, so bili vsi golaži okusni in vsak je bil nekolikd drugačen, kot se seveda razlikujejo kuharji. Marija Krušič in Mojca Blaiej Cirej: mešaj, mešaj... Miran Resnik direktorici Hotela Sremič Mojci Dostal: Samo še "toliko" manjka, pa bodo Tri lučke spet taprave... Da so mojstri in mojstrice laije vrteli kuhalnice, je poskrbel tudi glasbeni duet Escado iz Krškega. Franci Bogovič: Če je bil volilni tako dober, zakaj ne bi bil tudi tale... Jožica Mikulanc pomočnici: Medve jih imava največ za nahranit.... Namen prve sobotne prireditve pri Treh lučkah pa je bit vsekakor dosežen. Izkupiček od prodanega golaža so v sodelovanju s Centrom za socialno delo v Krškem namenili za letovanje ene izmed socialno šibkejših družin, nekaj deset Krčanov pa je preživelo prijetno sobotno popoldne.Sicer pa ie ves junij potekajo na Sremiču zanimivi sobotni dogodki, ki se bodo po obijubah direktorice Mojce Dostal nadaljevali vse do jeseni, a tudi sicer pripravljajo veliko presenečenj, s katerimi bodo razveseljevali goste od blizu in daleč. junij 1999 11 PiSMÄ ObžorniK Prejeli smo Lovska zveza Posavja Z a k I j u č k i posveta predstavnikov lovskih družin s področja Bohorja in drugih udele- žencev, ki je potekal 14. 5. 1999 na Senovem 1. Podpiramo ohranjenost naravnega okolja na širšem ob- moqu Bohorja in se bomo vklju- čevali pri vseh tozadevnih pro- gramih, za kar se bomo zavze- mali tudi v naših sredinah. 2. Poleg osnovne skrbi za divjad v vseh segmentih varstva bomo sodelovali pri vseh varstvenih programih za floro in favno na obmoqu Bohorja. 3.Vse LD na obmoqu Bohorja morajo v celoti upoštevati lovs- ko gojitvene smernice, kakor tu- di usmeritve, sprejete na bazen- skem nivoju.Lovski zvezi Posavja in Celja pa izdelata ustrezen na- čin sprotnega informiranja. 4. Sodelovali bomo s Kozjanskim parkom glede njegove širitve na obmoqu Bohorja z določitvijo naravovarstvenega nadzora, ka- kor bomo tudi aktivno sodelo- vali pri pripravi upravljalskega načrta. 5. Skrbeli bomo za kakovostno lovsko čuvajsko službo.V času polega mladičev,torej ves pomla- danski čas bomo poostrili lovsko čuvajsko službo, kateri bomo dodali naloge naravovarstvenega značaja. 6. Z lastnim zgledom bomo po- stali pobudniki za izvajanje Ure- dbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, kakor tudi bomo z lastnim obnašanjem da- jali vzgled drugim, kako se ob- našati v naravi. 7. Zavzemali se bomo za poso- dobitev obstoječega omrežja javnih cest in poti. 8. Sodelovali bomo z Občino Krško in KS Senovo pri uresni- čevanju programa Bohor, ki ga je sprejel Občinski svet Krško v letu 1996. 9.Z ostalimi društvi in zaintere- siranimi krajani bomo sodelovali pri skupnih programih (očišče- valne akcije, vzdrževanje poti in virov pitne vode, dostopi do naravnih in drugih znamenitosti, učne poti). 10. Vsi udeleženci se bomo v svojih sredinah zavzemali za izo- braževanje članstva v smeri na- ravovarstvene osveščenosti. I I. Lovski zvezi Slovenije in Pla- ninski zvezi Slovenije bomo dali pobudo, da razmislita o ponov- nem organiziranju gorske straže. 12. Predstavniki lovskih družin in drugih zainteresiranih sredin se bomo enkrat letno dobili na posvetu v zvezi z uresničeva- njem tako dogovorjenih na- ravovarstvenih aktivnosti na podroqu Bohorja, in sicer izme- nično pod pokroviteljstvom LZ Posavja in Zveze lovskih družin Celje. Predsednik: Anton Podgoršek ______Odmevi______ V uredništvo smo od Uprave za obram- bo Krško l.junija 1999 prejeli pojasnilo v zvezi z intervencijo ob požaru vTaninu dne 30.3.1999, ki se nanaša na članek Bojane Mavsar, ki ga je povzela iz raz- prave z zasedanja sevniškega občinskega sveta, ki je bil objavljen v Posavskem ob- zorniku St. 18: "Med sevniškimi vprašanji in pobudami pa zasledimo tudi opozorilo, da regijski center za obveščanje ne deluje pravočasno in najbolje, saj so za polar, ki je bil nedavno v Taninu, zvedeli preje preko radio kakor s strani regijskega centra. A to ni prvo opozorilo, saj so že v prejšnjem mandatu opozarjali na določene po- manjkljivosti."; Za korektno informacijo objavljamo tudi razpravo člana OS Sevnica Alojza Zalaščka po zapisniku iz seje sevniškega občinskega sveta, ki je ta problem izpostavil takole: "Center za obveščanje v Krškem (klicna st. 112) na podroqu obveščanja gasilcev ne funkcionira dobro. Ko je pred kratkim v Taninu gorelo, je bilo na Radiu Sevnica prej slišati obvestilo o požaru kot pa so bili o lokadji pozara obveščeni gasilci. Na ta problem je bilo opozorjeno že v preteklem mandatu." Uprava za obrambo Krško: 1. Ob 17:13 uri je Regijski center za obveščanje Krško prejel od delavca to- varneTanin v Sevnici obvestilo, da je pri- šlo do požara v eni od pisarn omenjene tovarne. 2. Po prejetju obvestila je dežurni ope- rativec Regijskega centra za obveščanje v 18 sekundah predal obvestilo dežur- nemu gasilcu PGD Sevnica, ki je zaprosil operativca,naj preko pozivnikov aktivira še ostale gasilce PGD Sevnica. 3. Ob 17:15 uri so bili aktivirani poziv- niki gasilcev PGD Sevnica. 4. Operativec je v nadaljevanju o do- godku obveščal vse pristojne sluibe, ki so aktivno sodelovale pri preprečitvi požara, aktivno spremljal dogajanje na požarišču in odgovarjal na vprašanja v zvezi z intervencijo, ki so mu jih po telefonu postavljali občani. 5. Glede na to, da je bil ob intervenciji uporabljen tudi sistem javnega alarmi- ranja, je operativec v skladu z Uredbo 0 organizaciji in delovanju sistema opa- zovanja, obveščanja in alarmiranja (Ur.l.RS št. 45, z dne 25.7.1997) posre- doval obvestilo o požaru tudi v medije. Radio Sevnica je bil tako s strani Regij- skega centra za obveščanje obveščen ob 17:26 uri. Iz navedenega je razvidno, da je Regijski center za obveščanje Krško o izbruhu požara pravočasno obvestil dežurno službo PGD Sevnica, prav tako je bila s strani gasilcev opravljena hitra interven- cija, ki je preprečila razširitev požara -na druge dele tovarne. Ugotovitve smo posredovali dne 1 1.5.1999 županu občine Sevnica, s prošnjo, da nam Občinski svet Sevnica pismeno z argumenti posreduje svoje ugotovitve glede aktiviranja ustreznih služb ob navedenem požaru, vendar do sedaj odgovora še nismo prejeli. Vloga in pomen Regijskega centra za obveščanje je namreč predvsem pftUt'iiut:«., ,-ao% IZ BREZIŠKE P0R0DNIŠNICE V mesecu maju - 30 rojstev Deklice so rodile: Vogrinc Aleksandra - Dolenja vas, Baumkirher Janja - Brežice, Hotko Tatjana - Dvorce, Szoks Andreja - Sevnica.Vizlar Irena - Krško, Miletič Ivana - Brežice, Ban - Gorenc Mojca - Gornji Lenart, Kranjec Ivica - Bianca, Martini Klavdija - Drenovec pri Bukovju, Omerzo Ksenija - Mali Vrh, Čižmek Tatjana - Brežice, Vuk Urška - Kapele, Božič Metka - Sevnica, Ismiae Ismeta - Senovo.Vizjak Slavica - Brežice,Vegelj Alenka - Krško,Vodopivec Albina - Brestanica Decke so rodile: Kos Melita - Dečno selo.Javeršek Karlina - KrižanVrh, Rozman Metka - Senovo, Barbič Nataša - Šutna, Ulčnik Marija - Bučejurečič Jožica - Černeča vas,Horvatič Cvetka - Mihalovec, Turšič Tanja - Drnovo, Kranjc - Konc Sabina - Brežice, Hovič Adriana - Brežice, Imperl Irena - Krško, Fakin Danijela - Velika Dolina, Suban Marjanca - Jesenice na Dolenjskem. oglasfj Prodam stanovanjsko hišo in poslovni objekt v Brežicah, Lev- stikova 6. Dodatne informacije na telefon: 0608/62-758 občina krško Brežiški notar Andrej Dokler obvešča stranke, da od 7. junija 1999 posluje v novih prostorih v Brežicah na Maistrovi ulici 2 (na sliki). /^V 1 POSAVSKI • "Y" T" ObzormK POSAVSKI OBZORNIK - izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Prelom strani: Dlan design, Krško. Tisk in vezava: Crafika Bucik Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Telefon in fax: 0608/20-320. Naročnina: cena posameznega izvoda v prosti prodaji - 200 tolarjev, naročnina za 12 številk (polletna) z 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359. Posavski obzornikje vpisan v evidence» javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap. številko 1500, je proizvod informat. narave in se zanj plačuje 5- odstotni prometni davek na podlagi odločbe 415-41/98. 26 junij 1999 MINFOS d.o.o. Brežice Cesta prvih borcev 43 8250 BREŽICE Tel., faks.: (0608) 62-332 GSM: (041) 705-958 Izvajamo: - promet z nepremičninami - vpisi etažne lastnine - cenitve nepremičnin - nadzor nad gradnjo objektov - postopki za javna naročila Obvestilo: Podjetje posluje v novih prostorih na Cesti prvih borcev 43 v Brežicah (vhod iz Hoiyjeve steze). OCTAVIA FELICIA FELICIA combi LJÜDSKA ÜNIVERZA ^W* KRŠKO uCtnouamMDytrtf* 8270 KRŠKO, DaJmatinovu uBca 8, tel.: 0608 22 677, 22 811, fax: 0608 22 482 Center za dopisno izobraževanje Univerzum iz Ljubljane in Ljudska univerza Krško VPISUJETA v šolskem letu I999/2000 v naslednje programe: NATAKAR, I. letnik KUHAR, I letnik GOSTINSKITEHNIK, 3., 4 letnik Prijavite se po telefonu (0608) 22 81 I in 22 677 do zasedbe prostih mest. oglasna mreža /^Vi POSAVSKI 'TT ObzorniK Volkswagen Croup http://www.car.si./avtoline/index.html Bohorieva 10, 8270 Krško tel.: 0608/232 110,232 217 fax: 0608/ 22 965 O D P RT O POSOJILA ZA POČITNICE DOLENJSKA B A N K A Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! Naninka: DOLENJSKA BANKA, d. d., Soda» 3. Now iwüto • OWiloion,,- KOMPAS DESIGN, 4,it Duwjsti 21. l.mH ,