stev. 137. Velja po poŠti: aa celo leto naprej K 26- am pol leta i po m četrt leta ta en mesec 15 — 6-50 2-20 V upravniStvu: iti celo leto naprej K 22 40 2« pol leta „ „ 11-20 i* Četrt leta „ „ 5-60 sa en mesec „ „ 190 ?m poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h< 0 Llubljani, g torek, dne 16. Mu 1908. Leto xxxui. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez --dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi sr* 10. uri dopoldne se jc pričel pogreb rajnega dekana, častnega kanonika Matija Erjavca. Žalostna smrt raj-nikova je napolnila /. žalostjo vipavsko ljudstvo, .lokalo je dobro vipavsko ljudstvo, ko so nosili k pogrebu častnega kanonika, dekana Erjavca. V žalobno obleko se je oblekel vipavski trg. Raz hiš plapolaj') črne zastave rajniku v zadnji pozdrav. Pogreb je bil velikansk. Udeležilo se ga je nad 40 duhovnikov. Vodil je pogreb mili g. ljubljanski prost Sajovic, v cerkvi je pa govoril č. g. kanonik Karlin. Pogreba so se udeležili okrajni glavar postojnski, Schit-nigg. vse uradništvo, občinski zastopi, zastopnik »Zadružne zveze« odbornik Škrl, družbe in društva. Žalost je nenavadna in tem večja, ker je propalica, ki je pretrgala nit življenja sivolasemu starčku, domačin, ki pa biva v Trstu, se tam pokvaril tako, da je dvignil roko proti častitemu vipavskemu duhovnemu pastirju in mu zadal čez petdeset ran, pobral drobiž, ki je ležal na mizi in jo odkuril proti Trstu. Morilca so prijeli v Trstu, od koder smo danes dobili obširno telefonsko poročilo. Neka ženska ga je videla v nedeljo na cesti iz Vipave. Krvavel je na desni roki. Tudi obleko je imel kr utež krvavo. Naznanila je, kar je videla, policiji. Morilec je bil tako drzen, da si je pustil rano zavezati na policiji. Naš urednik g. Frančišek Terseglav se je podal danes k gospodu nadzorniku tržaških detektivov, Ka-rolu Ticu, rojenemu Ljubljančanu, ki ga je sprejel jako ljubeznivo in mu podal vsa pojasnila. Morilec je došel v Trst v nedeljo zvečer. Ko si je dal obvezati rano, je šel s svojim prijateljem, železniškim delavcem Tomažičem pit. Pijana sta bila oba s romažičem. Na ulici Belvedere se je izprehajal, kjer ga je aretiral gospod Karol Tic. Pangerc je ponoči tako trdno in mirno spal. da bi si ne bil nihče mislil, da je pred kratkim časom umoril sivolasega starčka, vipavskega dekana Erjavca. Pri morilcu so dobili še en petkronski tolar, eno krono in en zavitek krajcarjev. Vprašan, odkod da ima denar, je priznal, da ga je oropal dekanu. Začetkoma je morilec tajil, a ko mu je g. Tic kazal rano in sledove krvi na obleki, se je udal. Začetkoma je trdil, da je šel beračit k dekanu, a ker mu ni dekan ničesar dal in baje rekel, naj gre delat, ga je umoril. Vprašan, koliko ran da je zadal rajniku, je rekel, da ne ve. Suval je tolikrat s škarjami, da je bil mrtev. Ko je umoril g. dekana,, si je zadal samemu sebi na desni roki veliko rano. Morilec je na las podoben morilcu treh kočijažev. Pangerc še taji. da bi bil 011 umoril kočijaže, a policija je trdno prepričana, da ima v rokah zrelega tička, ne samo roparja-morilca vipavskega dekana, marveč tudi morilca tržaških kočijažev. Pri zdravniški postaji, kjer si je pustil obvezati rano ua roki, je trdil. Ja se piše Viktor Kobav, policiji je pa naznanil pravo ime: Viktor Pangerc, doma v Vipavi, očetu je ime Tone, materi pa Marija, rojen je 6. decembra I. 1882, ože-njen, a živi ločeno od žene. Morilčeva žena je doma iz Šmarja pri Vipavi. G. Tic je šel na njen dom. a žena ne biva več v Trstu. Stanoval je morilec s svojima sinovoma na Via s. Marco št. 33, v veliki hiši. kjer stanuje 70 rodbin. Sosedi so pripovedovali g. Ticu, da je Pangerc jako nasilen, surov človek. S svojima sinovoma in s svojo ločeno ženo je postopal jako nasilno in se prepiral tudi s sosedi za vsako malenkost. V najhujši zimi je Pangerc zapiral za kazen svoja sinova v stranišče! To znači že popolno propalico. Pangerc jo je nameraval odkuriti iz Trsta, a spretnost gospoda Tica je povzročila, da je prišel v roko pravice, predno jo je odkuril. Policija je dognala, da je bival nekaj časa pred kratkim v Monakovem na Bavarskem. Trikrat je zapustil pred kratkim tudi Trst. Ne ve se. kaj je počel ob teh svojih izletih. Gospod Tic je odpotoval danes v Vipavo, kjer je Pangerc umoril vipavskega dekana Erjavca. , Morilca zaslišuje danes policijski komisar i Dobrove. Nedvomno jc, da je Pangerc prišel v Vipavo z namenom, da umori in oro-1 pa dekana Erjavca. Domačinu Vipavcu so bile dobro znane razmere. Vedel je pa tudi. da ima g. dekan precej denarja doma, ker je zaradi svoje bolehnosti uradoval kot voditelj več zadrug v dekaniji. Vsa čast spretnosti g. Tica. ki je tako hitro prijel morilca. XXX Predno smo dobili avtentično poročilo o prijetju morilca, srno dobili še sledeči dopis iz Vipave: Vipava. 16. junija 1908. Poleg dosedanjih poročil o umoru g. kanonika Erjavca še sledeče: »Morilec, ki je bil, eden ali mogoče tudi dva, je ubežal a moral je biti močno ranjen, ker se sledovi krvi vidijo še skoro 1 km daleč. Ljudje so ga preganjali in mladeniči tekli za njim ob reki Vipavi, a sc je nekam skril v grmovju, ki ga je obilno ob močvirni reki. Zvečer iu ponoči so ga iskali na Slapu, Št. Vidu itd. Alarmirane so vse žandarmerijske postaje. Doslej ga menda še niso našli. G. dekana je silno zdelal. Poleg več hudih ran v vratu in prsih, ima še polno ran po životu zadanih mu s škarjami, našteli so jih nad 50. Dekan se je moral braniti, ker so se škarje razklenile in je en del ležal na tleh, a drugi mu je tičal globoko v vratu in ker je obrezan tudi po rokah. Škarje so bile dekanove. Kamen, s katerim ga je morilec močno udaril po čelu in ga tudi sicer potolkel po glavi, mu izbil en zob in mu razklal gornjo ustnico, jc ležal na mizi. Ljudstvo je vse prestrašeno in ogorčeno. Danes popoldne ob 4. uri bo obdukcija. Da je bil morilec tudi ropar, kaže to, da so ob reki Vipavi našli krvav zavoj s 50 krajcarji. Takih zavojev z drobižem je imel dekan, kakor sploh ob nedeljah, ko je plačeval majarje, veliko na mizi tudi ta dan. Po morilčevem odhodu niso našli nič več denarja na mizi, torej ga je pobral. Drugih blagajn menda ni oropal, ker se je našlo dosedaj vse v redu. Državni zbor. Dunaj, 15. junija. Suša in toča. V soboto so dr. Šusteršič in tovariši v zbornici nujno predlagali, naj vlada dovoli izdatno državno podporo onim posestnikom na Kranjskem sploh, katerim je posebno letošnja suša uničila skoraj vso prvo košnjo. V mnogih krajih ni sena in ljudje bodo morali ali drago seno kupovati ali pa živino prodajati, kar bi bil hud udarec za živinorejo in sploh kmetijstvo. Danes pa so poslanci Žitnik in tovariši vložili šc poseben nujni predlog za državno podporo posestnikom v občinah ob Reki na Krasu, koder so suša, črv in gosenice uničile prvo košnjo in skoraj ves sadni pridelek. Ravnotako naj vlada odredi cenitev škode v nekaterih vipavskih občinah. posebno pa na Vi;abčah, kjer so suša, gosenice in pa še toča dne 31. maja napravile mnogo škode. Pri tej priliki opetovano opozarjam, naj prizadeta županstva pošiljajo kolikor mogoče natančna poročila o uimah svojim poslancem, obenem pa tudi svojim okr. glavarstvom. Prepovedana paša. Pred leti so posestniki gorenje- in spodnjelogaške občine in menda tudi drugod v logaškem okraju, 11. pr. v Planini, dobili odkazane gozde. Z ukazom z dne 3. decembra 1895, št. 9173, pa je deželna vlada v smislu S 23 gozdne postave z dne 3. decembra 1852, št. 250, na podlagi gozd-novarstvene naredbe z dne 28. februarja 1882, št. 840, pod točko 4. zaukazala, da jc paša v teh gozdih strogo prepovedana in dovoljena le dobava nastila v delili, ki so z bukovino obraščeni. Poslanec Žitnik je že mnogokrat slišal pritožbe posestnikov glede na to pašno prepoved in se tudi prepričal, da ta prepoved ni le istinita, ampak večinoma tudi neutemeljena. Zato je s svojimi tovariši vložil interpelacijo na gospoda poljedelskega ministra, naj čimpreje razveljavi to prepoved, ki priča o preveliki skrbi za gozde, pa premalo za pašo in živinorejo, ki vidno peša v ondot-nili krajih. Ti ekvivalentni gozdi so ali bodo v kratkem potom agrarne komisije razdeljeni in mogoče bi bilo, da ostane paša ravno z ozirom na stari gozdni zakon iz leta 1852 še nadalje prepovedana ali omejena. Posamezne posestnike strogo kaznujejo, ako zasačijo njihovo živino na paši v dotičnih gozdih. V interpelaciji navaja poslanec Žitnik okrožnico poljedelskega ministrstva z dne 4. januarja 1907, št. 601. na vsa ravnateljstva državnih gozdov. V tej okrožnici poljedelsko ministrstvo strogo ukazuje, da morajo ravnateljstva v največji meri dovoljevati pašo, ki po sodbi veščakov v odraslih gozdih za naraščaj lesa sploh ni škodljiva. Ako torej vlada dovoljuje, pospešuje pašo v svojih gozdih, potem je pač čudno, da organi istega ministrstva prepovedujejo pašo v zasebnih gozdih. Vsi mogoči ugovori so jalovi, ker dobro vemo, kako so svoj čas kmete lovili v zanjke glede na pašne in lovske pravice. Vse prav, gozde je treba varovati, oziroma pogozdovanje primerno pospeševati. Ni pa potrebno — da ne rabim hujše besede — kmete kaznovati, ako 11. pr. v svojih gozdih nalagajo les in med tem časom izprežejo vole na pašo. V nekem drugem slučaju na Kranjskem so kmete strogo kaznovali, ker so izklestili neplodno grmovje in si napravili senožeti, mesto da bi pogozdili z borovcem. Posredovati so morali poslanci, da je bila posle-dobno naravnost bedasta prepoved razveljavljena. Kmetje pa so le plačali kazni ali pa jih »presedeli« v zaporu. Potem pa še pravijo: Kmetje so svojeglavni! Ali naj vedno svoje glave skrivajo v grmovju? Vigilantibus jura! Proračunska razprava. Večkrat naglasom, da je zbornica skoraj prazna in da govorniki večinoma govore le svojim ožjim tovarišem. To pa ni čudno. Kdo pa naj posluša vsak dan nepretrgoma deset lir govore, ki se tičejo krajevnih razmer 11. pr. kje v Galiciji ali Bukovim. Stvar je dolgočasna in zato jc zbornica vedno bolj prazna. Mnogi poslanci hodijo krajšo pot ter ali s predlogi, interpelacijami ali spomenicami vladi izražajo želje svojih volivcev. Marsikateri poslanec bi se rad črtal iz govorniške vrste, pa sc boji očitanja, da šc ust ne odpre. Ako pa se nc črta sedaj vsaj polovica še vpisanih govornikov v proračunski razpravi, proračun gotovo ni rešen do LISTEK. Ta nesrečna razstava! Iz Prage. Ali je vodovod že zopet suh?« vpraša iz kuhinje materin glas Marenko, ki pol večnosti stoji pred vodovodno pipo z vrčem v roki. Suh ne more biti,« odvrne Marenka. »Nekaj gode notri v cevi.« »Razstava si gode po ceveh, da ji ni dolgčas.« Zakaj to pravite?« »Zato ker nas hoče ta blažena razstava umoriti. Vso vodo nam požro. S čim naj pa kuhamo?« Morebiti bo priteklo?« »O bo. Jeseni, ko bo razstave konec. Skoči z vrčem na ulico in prinesi vode iz pumpe.« Deklica se vrne s polnim vrčem. Mati obupana vzklikne: I kaj si pa to prinesla? To ni voda, to je gnojnica. V katerem hlevu si to na-točila ?• To je voda i z pumpe. kakor ste rekli.« odgovori Marenka boječe. »A kako, da je takšna?« Okrog pumpe se kar tare ljudi. Skoro vso vodo so že vzeli ven. Zato ni več popolnoma čista.« »Oh, ti nesrečna razstava, ti!« jadi- ktije mati. »Postavi vrč v kot na stol. Naj se godlja nekoliko /.leže; potem bova vrhnjo. manj umazano vodo precedili skozi platnen prtič.« * s* « »Takega pa še ne, da bi bila tu v Bu-benču toča pobila tako. kakor danes!« »Tudi jaz ne pomnim tega.« Tako se pomenkujeta dva kmetska možaka, ki imata polje tam na zahodni strani Kralovske obore, blizu železniške postaje Bubenč. »Velike škode res ni,« dostavi prvi; »a še toliko ni bilo nikdar, in škoda je zmeraj odveč.« »Kako neki, da je letos zašlo semkaj?« vpraša drugi. »I kako neki?« Ta ,zatracena' razstava! Odbor je postavil dvajset zgradeb, skoro vse šele letos. Zasebniki so jih postavili stomdvanajst. Strelovodov pa vse polno črez in črez. Poglej sam! Kakor bi cel regiment bajonetov molel iz razstave v zrak. Ob hudi uri oblaki to čutijo. Zato pa ves rogač vleče sem. na to stran.« »Hm. lini. O ti nesrečna razstava!« Jutranja megla se dviga iznad Kralovske obore in se odgrinja iznad krasnega gaja, kakor pajčolanova zavesa, ki jc bila pregrnjena črez nebeško lepo sliko. Po potih, speljanih skozi nasade, hite delavci na razstavo, kjer jc še vsak dan posla za mnogo rok. »Sreča je pa vendar-lc, da imata tako lep zaslužek na razstavišču.« »E, ui nesreča, ne. Raje narobe.« »Kako to?« »Razstava nam revežem nič ne koristi. Kar nam z eno roko da, z drugo vzame. Da, ko bi mogel stanovati v Šumavi, in na delo hoditi semkaj v Kralovsko obo-ro, o potem že! Toda kjer imam delo, moram tudi bivati. In vsaka razstava nam življenje silno podraži. O priliki razstave pride mnogo ljudstva, trgovci s cenami poskočijo, in nazaj ne gredo nikdar več. Glejte, leta 1891 so se tujci čudili, kako je v Pragi življenje poceni. Pa zdaj vprašajte tujca, kaj sodi o tukajšnjih cenah! Tako-le je. To čutijo tujci. Še bolj čutimo to mi. Kmalu bo prišlo do tega, da mestni delavci nc borno mogli živeti. Mesarju daš goldinar, in ti meso komaj pokaže. Ce mesa ne vživaš, pa težkih del opravljati nc moreš. Ali poglejte, kaj počno s črnim kruhom. Lansko jesen se je podražil skoro za 30 odstotkov. A letos se mu cena ne bo znižala, naj tudi pridelajo toliko žita, da ga bodo metali prešičem. Kar se podraži, ostane podraženo. Ako bo le mogoče, bodo tekom razstave črnemu kruhu ceno še nekoliko zvišali. Kdo pa vpraša, po čem jc črni kruh? Tisti, ki imajo kaj govoriti, jedo belega. Tako je pri nas. Zato nikar ne mislite, da jc razstava za nas reveže sreča.« j. n. konca meseca, s katerim poteče šestmesečni provizorij. Zato se jutri snidejo načelniki klubov,' d i se posvetujejo, ali in kako naj se okrajša razprava. Morda obvelja nasvet, da v imenu vsake stranke govori še en govornik, ki kratko obrazloži želje svojih ožjih tovarišev. Finančni minister tudi želi. naj bi zbornica še pred počitnicami dovolila zvišanje žganjarine, da se zakon uveljavi že s I. septembrom. Upanja pa je jako malo. V jeseni pa pridejo na vrsto razna socialno-po-litična vprašanja, v prvi vrsti starostno zavarovanje. Dela dovolj, potrate časa preveč. V včerajšnji seji so govorili Loser. k je želel, naj zbornica izdela samostojno postavo o krošnjarstvu. nadalje češki soc. demokrat Tomašek, ki graja hiper-narod-nost, staročeh Kulp za izvedbo narodnega sporazumljenja, lieilinger za povzdigo kmečkega stanu. Tomola. Burival in baron Uormuzaki zah regulacijo bukovinski voda. Seja se zaključi ob četrt na 10. Prihodnja seja bo jutri ob 11. uri dopoldne. Davek na žganje. Wekerle je konferiral včeraj na Dunaju z Beckom in Korytowskim o povišanju davka na žganje. Ogrska vlada je sklenila, da se zviša davek na žganje ne glede na to, če to sklene avstrijski državni zbor ali ne. Avstrijska vlada še vedno upa, da sprejme avstrijski drž. zbor postavo o povišanju na žganje še pred parlamentarnimi počitnicami. »Nemška narodna korespondenca« poroča, da se namerava skleniti pooblastilna postava za nadaljnr pobiranje davka na žganje v sedanji visokosti. AVSTRO- OGRSKA. Sklicanje deželnega zbora kranjskega. Dunaj, 16. junija. Današnja »Wie-ner Zeitung« priobčuje cesarski patent, ki sklicuje deželni zbor kranjski za 19. junij. Deželni zbor je sklican v jako kratko zasedanje, da sklepa o načrtu volivne preos-nove, ki ga je dovršil deželnozborski ustavni odsek. Vseučiliški štrajk. Naučili minister je baje obljubil rektorjem. da prične Wahrmund v zimskem semestru zopet predavati na inomoškem vseučilišču. Rektorji so že zapustili Dunaj in se prično pogajati s štrajkujočimi vseučiliščniki. Tudi rektorji, ki se strinjajo s štrajkujočimi vseučiliščniki. so izjavili, da pritrjujejo najostrejšim odredbam, če vseučiliščniki ne prenehajo štrajkati. Rektorji so se posvetovali v soboto sedem, v nedeljo štiri in v ponedeljek tudi štiri ure. Iz Inomosta se poroča, da se je že izjavilo tri četrtine dijakov proti štrajku. Pospeševanje eksporta. Praškega shoda za pospeševanje eksporta se je udeležil tudi minister Gessmann, ki je naglašal, da moramo dobiti vse, kar smo zamudili. Avstrijci moramo postati moderni, bolj moderni, kakor smo bili dozdaj. Sekčni načelnik Rossler, ki je zastopal trgovinskega ministra, je naglašal potrebo, da delamo na to, da dobimo v inozemstvu vplivne domače trgovce. Kam pripada Dalmacija? Kakor poroča »Zeit«,. je izjavil Beck Wekerlu, da pripada Dalmacija pravno Ogrski. V zbornici podana njegova izjava se je ozirala predvsem na faktično stanje. Ogrsko-hrvaški državni zbor. je nadaljeval včeraj razpravo o brezplačnem ljudsko-šolskem pouku. Samostojna ogrska banka. Predsednik komerčne banke Leo Lan-czi je podal bančnemu odseku ogrsko-hr-vaškega državnega zbora pismeno poročilo, v katerem izjavlja, da še ni prišel čas za ustanovitev samostojne ogrske banke. Košut odpotuje v sredo v Karlove Vare, kjer ostane do srede julija, nato se pa poda v Pistjau oneune novice. f Ztnaga narodnih noš. — Delo se nadaljuje! Jubilejni izprevod na Dunaju je narodnim nošam zagotovil občno zanimanje. Naša dežela ni bila zadnja, ki je vzbudila v tem oziru odlično pozornost stotiso-čev, ki so gledali izprevod. Dunajsko časopisje je o naši skupini polno hvale. Poseben odbor, pod predsedstvom prestolonaslednika Frana Ferdinanda, je izdal zdaj oklic, v katerem opozarja na važnost narodnih noš, na veliko zmago narodnih noš pri jubilejnem sprevodu dne 12. junija na Dunaju in poziva, naj ljudstvo teh dragocenih zakladov ne prodaja, ampak naj se še nadalje zbirajo povsod vsi narodni zakladi s pomočjo deželnih in drugih zastop- stev ter s pomočjo za stvar vnetih posameznikov. Tudi kranjska dežela ne sme prezreti tega poziva. Ohranimo vse, kar je narodno naše, zberimo vse, dar je že pri prvem večjem nastopu na Dunaju vzbudilo splošno pozornost vseh raznoličnih narodov na naš narod in našo lepo deželo. Zato prosimo, naj se v ta nainen še nadalje pošiljajo darovi kranjskemu odboru za dunajski jubilejni sprevod v Ljubljani. (Deželni dvorec.) Odbor je častno rešil svojo nalogo na Dunaju, in hoče svoje delo resno nadaljevati. Vse občine, zavodi, posamezniki, vsi, katerim je mar čast dežele: prispevajte v ta plemeniti namen, ki bo tudi v prometnem oziru velike važnosti. + Deželni zbor. Klub poslancev S. L. . ima sejo v petek, 19. t. m. ob 9. uri dopoldan v posvetovalnici »Ljudske posojilnice.« Gg. tovariši so prošeni, da se te seje udeležijo polnoštevilno. Dr. Susteršič, načelnik. + Izjava. Slavnostni izprevod je pri kiaju. Ponosno lahko rečem, da je kranjska skupina dosegla s svojim nastopom prelep uspeh. Podpisani si torej štejem v prijetno dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za prijazno podporo ter uspešno delovanje vsem činiteljem, ki so pripomogli k tako častnemu uspehu. Moja zahvala velja zlasti članom izvrševalnega odbora, pred vsem g. dr. Krisperju, potem aran-žerjern posameznih skupin gg. dr. Robidi in Zmiteku. Štefetu in Rašici, Wettachu, Magoliču, dalje naši intendanturi gg. Ne-benfuhrerju, Škabernetu in Podkrajšku. Iskrena moja zahvala nadalje c. kr. štacij-skemu poveljništvu. gg. nadporoč. Maj-ru in poročniku Susteršiču, kakor tudi upravi c. kr. državnih železnic in c. kr. priv. južne železnice, pred vsem gg. postajnima načelnikoma Susteršiču in Hra-ševcu. — V Ljubljani, dne 16. junija 1908. Deželni glavar Suklje. -f Pomoč po suši oškodovanim prebivalcem. Poslanec dr. Susteršič in tovariši so v seji državnega zbora dne 13. t. m. vložili nujni predlog za državno pomoč po suši oškodovanim kmetovalcem kranjske dežele. — Sedaj je stvar županstev tistih občin, v katerih vsled suše vlada ali preti prebivalstvu beda, da to naznanijo okraj, glavarstvu zajedno s cenitvijo škode. + Belokranjci na potu z Dunaja. Včeraj zvečer smo prejeli naslednjo brzojavko jz Novega mesta: Pri Štamburju zbrani Belokranjci sc še enkrat prisrčno zahvaljujejo slavnemu slavnostnemu odboru in Ljubljančanom za izredno prijazni vsprejem in dobro postrežbo, katera jih je presenetila. Sašelj, Mihelčič, Plut, Rauch. + Idrija. Deželni odbor je razveljavil ponovljeni sklep idrijskega občinskega sveta glede na prezidavo občinske hiše. + V barju izprijenosti. Kako globoko propada ljubljanski liberalizem, je zopet dokazal včerajšnji »Narod«, ki je posvetil posvečenju nove cerkve na Viču cel uvodni članek pod naslovom: »V barju klerika-lizma«. Ze takrat, ko se je polagal temeljni kamen za viško cerkev, so liberalne barabe hotele pobalinsko motiti slovesnost, pa so, pogumne, kakor jc liberalec vedno, če ga malo pritisneš, zbežale pred viškimi ženskami, ki se ne dajo tako komandirati od liberalnih barab, kakor ljubljan. tako-zvana inteligenca. Ko si je pa vkljub liberalnemu nasprotovanju pošteno ljudstvo na Viču postavilo krasno cerkev, ki je danes ponos cele okolice, pa so se liberalne barabe vsaj na papirju spravile zopet nad viško ljudstvo, da ga sramote. »Slovenski Narod« se drzne sramotiti vse ljudstvo, ki še ni propadlo v liberalizem, ampak še spoštuje svojo krščansko vero. Najbolj jezi liberalne barabe, da se je cerkev sezidala »pred pragom svobodomiselne Ljubljane«. Svobodomiselnost je torej tem ljudem enako vredna z brezboštvom, in ti ljudje so tako predrzni in nesramni, da jim ne zadostuje, da v svojem krogu sramote vsakogar, ki izpolnuje svoje krščanske dolžnosti, da hočejo celo v ljubljanski okolici tudi že prepovedovati zgradbo ccr-kve, ki jo je vse ljudstvo zaželelo in spoznalo kot potrebno. Nato pa očita Viča-nom, da so »versko zblazneli« in da so »žalostna kulturna slika«, in da so »ponick-sikanjeni« zato, ker se radujejo nove cerkve. Nato pa liberalna baraba želi, da bi se naše ljudstvo poluteranilo in obžaluje, da so Slovenci katoličani, češ. da katoličani žive »v največji temi«, protestantje so pa seveda v luči. Posvečevanje cerkve imenuje liberalna baraba »cksccs verskega fanatizma«. Nato pa priporoča liberalno »Prosveto«, da naj ž njo »potegnejo narod iz nižave rimskega naziranja«, in da naj »odkrhne ogromne kose od Petrove skale«. — Ta podli izbruh liberalne duše nam je pokazal zopet liberalizem v vsej njegovi surovosti in nagoti. Svobodomi-selce se imenujejo, pa hočejo s sramote-njem zatreti vsako svobodnejšo misel, nego je njihova izprijena živalska vera. Zato pa ven z liberalnimi listi iz vseh hiš in rodbin! Pa ne le to: Ven tudi z liberalci iz poštenih družb! Kdor podpira tako liberalno nesnago, ne zasluži, da živi od poštenega slovenskega ljudstva in je njegov kruh. Po tem načelu se ravnajmo vseskozi, pa bodo tudi liberalne barabe izgubile pogum sramotiti našo vero in naše ljudstvo. •i Učiteljice in gospodinjstvo. Gospodična Jerica Zemljan, učiteljica na Igu, dobi dopust za šolsko leto 1908/09, za obisk gospodinjskega tečaja na Dunaju. { Slov. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju ima 17. juri. 1908 v lokalu Trot-ter »Zum Magistrat« svoj drugi redni obč. zbor s sedečim sporedom: 1. čitanje zapisnikov, 2. poročilo odborovo, 3. volitev revizorjev, 4. poročilo o goriškem setanku, 5. raznoterosti. — Začetek ob V28. ura zvečer. Za odbor: M. Božič, predsednik; Mazovec, tajnik. + Društvo slovenskih učiteljic v službi — liberalnih organizacij. Iz Kranja se razpošilja sledeča okrožnica: Cenjena tovarišica! Podpisani odbor je sklenil, da hoče v proslavo 60letnicc cesarjevega vladanja podpirati ustanovitev ljudskih knjižnic po deželi. Zato vas prosi, blagovolite darovati iz svoje knjižnice eno ali več knjig leposlovne vsebine, ter je prinesti s seboj k letošnji okrajni konferenci. Zastopnica vašega okraja gdčna (Ime) je bode vzprejela in odposlala. Poprosite tudi rodoljube iz svoje okolice za nje. Naj se-nobena tovarišica ne plaši malega truda za ljudski blagor. Odbor društva slovenskih učiteljic. Dobro! Toda slučajno nam je prišel v roke zadnji »Učit. Tovariš«, ki prinaša komentar k okrožnici. »Tovariš« nam pove, da so knjige namenjene društvu »Prosve-ta«. Nameni, ki jili ima to društvo, niso nobena tajnost in tem stremljenjem naša stranka nasprotuje, kar tudi ui kaka skrivnost. Društvo slovenskih učiteljic je čutilo potrebo, eksponirati se za liberalno organizacijo. Mi seveda nimamo nič proti temu, društvo učiteljic naj dela kar hoče, naj politizira kakor hoče, to je stvar društva, kakor je tudi naša stvar potem, uravnati si svoje razmerje do društva. Tako so delale tudi učiteljske organizacije — vse so služile liberalnim strankam. Vemo, da mnogo, mnogo učiteljic nc soglaša s takim odi-joznim nastopanjem društvenega odbora, da ne mara podpirati liberalizma, v katerikoli obliki, a vendar bodo prinesle svoj dar. ker je odbor tako prefrigan, da bo pobiral bukvice ravno ob učiteljskih konferencah, ker ondi se tisto nepokorno učiteljico, ki bi se kaj upirala, lahko terorizira. Česar bi ne mogle izvesti napredne dame same, bi pa pripomogli gg. napredni kolegi. Posamezna učiteljica naj ima svobodo. da podpira katerikoli knjižnico, ali proti temu protestiramo, ker si jih od njihovega društva, — ki bi moralo biti nepolitično strokovno! — sili podpirati liberalne organizacije. Ob učiteljskih konfe-rencijah se itak pobira za vsa učiteljska društva, in tu se marsikaterega pritisne, da odrine svoj delež, ki sicer ne soglaša z društvom, a hoče imeti mir. »Društvu slovenskih učiteljic« pa kličemo: Le krepko po tem tiru naprej! Hribarjev župnik v Dravljah. Nedeljska slavnost blagoslovljenja draveli-skega gasilnega društva se je udeležil župnik Brce, ki je imel »navdušujoče« govore, s katerimi je hotel pridobiti Dravelj-čane za »Prosveto« in je povzdigoval Zi-rovnika. S tem je dan pečat gasilnemu društvu v Dravljah. Liberalnim Dravelj-čanom svetujemo, da naj v Sori povprašajo, kako jc kaj tam ,štimunga' za Brceta. Obenem konstatiramo, da je bilo vse res, kar smo pisali o draveljskem gasilnem društvu. Brce in Zirovnik sta dala pečat »slavnosti«. Bila pa je Ic ta slavnost velika komedija, katere se je udeležilo le malo domačinov. Prosimo, Brce na mizi govori o »Prosveti« in Zirovniku! -h Kmetijski poučni izlet na Češko. One izletnike, ki sc nameravajo tega nad vse zanimivega izleta udeležiti, opozarjamo. da rok za zglasitev preteče s 30. junijem. Na poznejše zglasitve se ne bomo ozirali. Pomisliti je le, da moramo udeležnikom priskrbeti stanovanja, vozove, vozne listke, v mnogih krajih tudi skupne obede in večerje itd. Naj se torej vsakdo, ki se misli izleta udeležiti, zglasi čimprej mogoče, najpozneje do 30. junija pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Kdor želi, da 11111 družba priskrbi vozni listek, pravzaprav zvezek voznih listkov, mora tej zglasitvi priložiti tudi 50 K predplačila za te listke; ostanek doplača pri prejemu listkov. Vsak zglasilec naj pove, od katere večje postaje naprej in za katero nazaj naj sc mu listek zagotovi. Taki listki se izdajajo Ic od kake večje postaje pričenši zopet do te postaje nazaj, in sicer vsaj za daljavo 600 km. Za izletnike z Dolenjskega in z Notranjskega sc priporoča vzeti listek, oziroma zvezek listkov, od Ljubljane, kjer je pričetek izleta, za pro- go: Ljubljana - Jesenice - Celovec-Linec-Budjejevice- (kjer se z ogledovanjem prične) Tabor-Praga-Češki Brod-Kolin-Kutna gora (kjer se z ogledovanjem konča) in odtod po isti poti zopet čez Prago nazaj, ali pa —■ za tiste, ki si želijo ogledati tem potom Dunaj — po severozapadni železnici iz Kutne gore naprej čez Nemški Brod Znojtno na Dunaj (z brzovlakom 5 ur). Z Dunaja pa bodisi po južni, ali pa po državni železnici zopet nazaj v Ljubljano. Udeležnikom z Gorenjskega priporočamo, da si vzamejo vozni listek z Jesenic, kjer pristopijo v naš vlak, po popisani poti zopet v Jesenice, izletniki s Primorskega iz Gorice v Gorico, izjetniki s Štajerskega, ki se ne marajo voziti, v Ljubljano, pa iz Celja čez Dravograd v Zeltweg- (kjer pristopijo v naš vlak) Selztal-Linec itd. zopet v Celje. Kdor hoče, si listek (Fahr-scheinheft) lahko sam priskrbi. V to svrho naj se poda v najbližnjo večjo železniško postajo in naj pove načelniku, kod in v katerem razredu se hoče voziti, in ta mu listek naroči pri pristojnem železniškem ravnateljstvu. Naročnik prejme in plača tam. kjer ga je bil naročil. Vsekako pa si mora vsak naročiti vozni listek tako, da sc vozi zgoraj debelo tiskane postaje. Izhod izleta bo Ljubljana, kjer se zberejo udeleženci v nedeljo, dne 2. avgusta ob 2. popoldne na vrtu hotela »Lloyd«. Točno oh treh bo odhod na kolodvor, z vlakom ob :i/i4. popoldne se pa odpeljemo proti Jesenicam, kjer se nam pridružijo izletniki z Gorenjskega in Primorskega. Ob osmih 42 minut zvečer se odpejjemo naprej z brzovlakom, in sicer čez St. Vid ob Glini (prih. 10.10, odhod 10.25 zv.,) Selztal (prih. 2.15, odhod 2.35 popolnoči), Linec (prih. 5.31, odhod 5.51) v Češke Budjeje-vice (prih. ob 8.22 zjutraj). Izletniki, ki se ne peljejo iz Ljubljane, morajo družbi naznaniti, kje se nameravajo pridružiti, da jih tam voditelj sprejme. Da se bomo lažje spoznavali, priskrbi družba posebne znake. ki ga dobi vsak udeleženec in si ga pripne na suknjo. Tudi oni izletniki, ki si sami priskrbe listke in se v Ljubljani alimed potom pridružijo izletu, se morajo do 30. t. m. priglasiti c. kr. kmetijski družbi in obenem naznaniti, kje se pridružijo. To je posebno zaradi tega potrebno, da se jim priskrbi stanovanje in da se zanje priskrbi tudi prostor pri izletih na Češkem, ki se bodo deloma (t. 11. pr. takoj v Budjejevi-cah) vršili na vozeh. Izlet se — kakor že rečeno — prične z odhodom iz Ljubljane dne 2. avgusta t. I. in se konča zvečer dne II. avgusta v Kutni gori, od koder se bodo izletniki vrnili bodisi čez Prago ali čez Dunaj domov, tako da bo trajal izlet v celem le kakih dvanajst dni. »Kmetovalec« z dne 15. julija prinese natančen načrt vse vožnje. — Darovi S. K. S. Z. Prvo jubilejno petačo za S. K. S. Z. je daroval mil. g. stolni dekan Mat. Kolar, — jubilejno krono pa g. Iv. čebašek, župnik v Polhovem Gradcu. — Dalje so darovali: Ljubljanski izletniki, pivci in igralci izobraževalnega društva v Moravčah 10 K. — G. Fr. Debeljak na Hribu pri Rakeku 10 K. — G. Fran Ce-rar, tovarnar slamnikov v Stobu pri Domžalah 2 K. — G. Feliks Knižek. župni upravitelj na Bobnempolju 2 K. — G. Podgorski v Kandiji pri Novem mestu 1 K. Sin ustrelil mater. V Radencih pri Starem trgu v Belokrajni se je zgodil grozen zločin. Bilo je v petek, 12. junija zjutraj ob 5. uri. ko je poklicala mati Kata Butala svojega 17letnega sina Petra, češ, da naj vstane in gre na delo. Sin pa se je ustavljal temu, ker pa ga mati le ni nehala prositi, naj vstane, je poskočil iz postelje ter šel naravnost po puško in ustrelil na mater in na mlajšega brata, ki je hotel braniti mater. Mati je izdihnila drugi dan v velikih bolečinah, za brata Jožico pa se še ne ve. bo li kedaj okreval, ker ima v nogi zdrobljeno kost in baje so bile kroglje rja-ste. Morilec .ic vedno ravnal jako surovo s svojo materjo in bratom. Bil je tudi velik bogokletne/.. Mladega zločinca je,že zadela roka pravice. Nov poštni nabiralnik se napravi I. t. 111. v Banjaloki, ki bo imel dvakratno dnevno zvezo s pošto v Novem Selu. Vipavske novice. S 111 r k a v o s t konj. Vsled smrkavosti so ubili konja nekemu tržaškemu prevozniku, ue pa, kot se je napačno poročalo, g. Hribu. Res je sicer, da so mu ubili dva konja; toda od teli je bil eden popolnoma zdrav, drugi pa jc bil po zdravnikovi izjavi Ie sumljiv smrkavosti. Ker jc hotel g. Hrib, da se vsaka nevarnost popolnoma odpravi, je žrtvoval še drugega, zdravega konja. Nato je živinozdravnik hlev razkužil. Sedaj je hlev čisto nanovo ometan, ima nove jasli iu je lahko vzor mnogim temnim in zaduhlim hlevom po Vipavi. Lahko ga torej priporočamo brez skrbi voznikom, posebno pa zato, ker je g. Hrib naš vrl somišljenik, odkar biva v našem trgu. L c t i 11 a za sadje kaže letos slabo. Pač pa upamo, da bodemo imeli izvrstno leto za vino. Le Bog dal, da bi nam tega upanja ne uničile uime! Živinozdravnik preprečil veliko nesrečo. Dne 5. t. m. prikazal se je ob 7. uri zjutraj v Rogatcu velik stekel pes. Pri posestniku Križana so ravno kosili za živino. Ko zagledajo psa, se k sreči hitro umaknejo v hišo. Pes je med tem popadal vse stvari, kar 11111 je prišlo pod zob in obrnil potem svojo pot proti Frjavici, ki vodi na Slatino. Grajščinski pristav g. Knopf i7. Rogatca zasledoval je psa nekaj časa in kmalu sled izgubil. Ker je stekli pes svojo pot naravnost proti Slatini ubral, pretila je našemu kopališču velika nevarnost, kajti ravno med 7. in 10. uro je največ gostov na šetališčih iu pri vrelcih. Rogaški okrajni živinozdravnik g. Hugon Hinterlechner je hitro izpoznal položaj. Ker je bil ravno svinjski sejem v Rogatcu, razposlal ie proti Slatini najhitreje na svoje stroške sele, da ljudstvo na nevarnost opozore, telefoniral na zdravniško inšpekcijo, orožniško postajo in občino Slatino. Orožniški postajevodja Pretnar s tovariši in civilnimi lovci prodiral je na to iz Slatine proti Rogatcu. Zaprli so takoj vse domače pse, opozorili tujce na primeren in dostojen način na pretečo nevarnost. Od Rogatca so orožniki in lovci prodirali proti Slatini. Pri Frjavici se prikaže nakrat stekel pes, mahal jo je naravnost proti Slatini. Ker so bili ljudje po g. živinozdravniku na prihod steklega psa opozorjeni, čakalo jc ljudstvo nestrpno ob cesti njegovega prihoda. V Tržišču neposredno pred Slatino, na okrajni cesti stopita mu nasproti dva delavca. Prvi zamahne ali slabo. Motika odleti, pes se z vso ljutostjo zagrize v ročaj. Tu pa priskoči z največjim pogumom fant Anton Nežmah iz Završ in pobije psa z jednim udarcem. Dne 9. t. 111. vršilo se je razte-lesenje psa iu dognala takozvana »divja steklina«. Odkod ie prišel pes se še poizveduje. Da bi ljudi ogrizel, ni znano; po-padel ie jednega psa pri Brezovici, katerega so še isti dan usmrtili. Pri tej priliki omenimo, da je zdraviliška inšpekcija na Slatini Ant. Nežmahu, ki je psa ubil, pripo-znala nagrado petih kron. Pohvalno moramo tudi priznati nastop titularnega po-stajevodje g. F. Leskovšek-a, ki je pri zasledovanju psa pri Sv. Florjanu takoj hitel v šolo do gg. učiteljev in jili naprosil, da šolsko mladež podučijo o pasji steklini in da se mladina domov gredoč psov varuje. — Ko to vest bilježimo, upamo, da bodo pristojne oblasti vedele upoštevati delo in nastop živinozdravnika g. Hugo-na Hinterleclmerja v Rogatcu. Da ue bi 011 ljudstva tako spretno in naglo opozoril in oblasti alarmiral, gotovo bi prišel stekli pes na Slatino med kopališčne goste in mladino, ki je hitela isti čas proti šoli pri Sv. Križu, in nesreča bi bila neizogibna. — Zaprli so Frančiška Matičiča iz Rakeka, ki je ukradel minuli mesec več ur. — Nevarnega postopača in vlomilca, 21 letnega Franca Poženela iz Lipelj, je aretiralo orožništvo. Ljubljanske noulce. lj Vič—Glince. K slavnosti posveče-nja nove cerkve sv. Antona. V ponedeljek -po posvečenju smo videli Ljubljančane celi dan romati na Vič v novo cerkev. Zvečer ob 7. uri je imel pred obilnimi poslušalci, med katerimi smo opazili tudi mnogo odlične ljubljanske gospode, č. g. p. Benve-nut, frančiškan iz Ljubljane, cerkven govor. Razpravljal je o katoliški cerkvi in njenem vplivu na človeštvo. Po govoru so bile litanije M. B. z blagoslovom. Ob 1/1>6. uri zjutraj je med osmino vsaki dan sv. maša z blagoslovom, ob 7. uri zvečer pridiga in litanije. li Popravljalna dela pri domobranski vojašnici je oddal deželni odbor tvrdkain Tonies, Eberl in Stupica. Ij Pijonirji so plavili včeraj iu danes po Ljubljanici les. Ovire jim jc delala nizka voda in Frančiškanski most, a so jih premagali in napravili zasilni most pri izlivu Gradaščice v Ljubljanico; ki ga je prekoračila ob 8. uri zjutraj artiljerijska baterija. Jutri napravijo most pri Selu. ki ga preko-raka pehota, konjiča in artiljerija, ko se povrne z dopoldanskih vaj. Ij »Jurij, črni orel« bi se imelo imenovati novo društvo na Karolinški zemlji, v kojo svrho so nabirali denar. Ko so nabrali okoli 60 K. je komite povabil nekaj darovalcev, s katerimi so v neki gostilni vse »zadihali« in s tem zadali pogin »Jur-ju, črnem orlu«. lj Uitirl je v Gradcu v 73. letu svoje starosti vpokojeni profesor gosp. Valentin Kermavner, ki je dolgo vrsto let služboval tudi v Ljubljani. Ij Najstarejši Ljubljančan umrl je dne 15. t. 111. Rajnik se jc pisal Franc Piškur, star jc bil 98 let. Njegov sin ima 71 let. Rajnik je le želel, da dočaka 100 let. Ij Velik vojaški koncert se vrši na praznik sv. Rešnjcga Telesa, t. i. v četrtek 18. junija t. I., v hotelu »Union« in sicer svira celotna voj. godba pešpolka št. 27. Ij Županov izlet. Predvč. so bili magi-stratni uradniki v Cerkljah v Hribarjevem »Paradižu«. Za obisk jim je razobesil zastavo. Razkazal jim je imenitnosti svojega Paradiža«. Kosili so v Komendi pri Me-jaču. Zapustivši Cerklje, je bil g. svetnik dr. Zarnik desna roka v ekvipaži Hribarjevi. Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri zvečer na vrtu meščanske pivovarne A. Dekleva. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. StalersKe noulce. š Nemški štilferajn. Poročilo o delovanju nemškega šulferajna je naredilo na obmejne Slovence deprimujoč vtis, posebno pa je zadelo nas Štajerce. Vso pozornost obrača nemški šulferajn ravno na po-nemčenje slovenskega Stajerja. Vprašamo se. kako se naj mi ustavljamo nemškemu navalu? Imeli srno skupno družbo sv. Cirila in Metoda, toda ljudje, katerim je sicer vedno narodnjaštvo na jeziku, so nas odbili z liberalnim strankarstvom od sodelovanja. Na Štajerskem smo si vse tri stranke ustanovile »Narodni svet«, a liberalci in prvaki so zanesli politiko vanj ter ga s tem potisnili na nivo liberalnega strankarskega sveta. Ker smo bili izpod-rinjeni tukaj od obrambnega dela, začeli srno sami na lastno pest delati in centralna S. K. S. Z. je začela prodajati vžigalice v korist obmejnim Slovencem«. Toda glejte čudo! Oni narodnjaki, ki mirno pripuščajo prodajati po trafikah in trgovinah siidmarkine, bauernbindlarske, socialno-demokraške vžigalice, so začeli besno gonjo proti slovenskim vžigalicam, ki se prodajajo v korist našega obrambnega dela. Po trafikah zabavljajo čez te vžigalice in nagovarjajo, da se ne naročajo, narodne trgovine pa, ki imajo te vžigalice, bojkotirajo. Liberalni furor proti bratom je neprimerno večji nego proti narodnim nasprotnikom! Minister Prade je v Celovcu povdarjal, da je v nemškem šulferajnu prostor za vse politične struje. Tako govori zastopnik po številu velikega nemškega naroda. Vsaka ped slovenske zemlje, ki jo izgubljamo, kriči o izdajalskem delu naših liberalcev. lz slovanskega sveta. sl Ženska — voditeljica matrik. Glavni župan ostrigonski je imenoval soprogo občinskega tajnika v vasi Bajot na Ogrskem za namestnico voditelja matrik ter ji je hkrati dovolil sklepati civilne poroke. sl Angleški publicist Scotus Viator na Moravskem. Te dni je znani prijatelj Slovakov, Anglež Scotus Viator, ki je v angleških listih opisal mažarske surovosti in izdal brošuro o političnem preganjanju na Ogrskem, prišel v Hodonin na Moravskem, da se z dr. Kolisekom pogovori o nekaterih slovaških dogodkih, ki bode o njih pisal v novem velikem spisu o Slovakih. Ravno radi tega se je tudi pogovarjal z arhitektom Jurkovičem in potem se je odpeljal v Prago, odkoder se vrne v svojo domovino, da konča svoje delo. sl Razmere na Ogrskem. Okrajni glavar (»siužny) trenčinsega slovaškega okraja ie poslal finančnemu ravnateljstvu v Trenčinu dopis, ki se v njem pritožuje na konsumna slovaška društva v trenčin-skem okraju. V teh društvih sc malo za-pije, ljudstvo več čita in se pogovarja o svojih zadevah in zavoljo tega »slttžny« zahteva, da naj finančno ravnateljstvo odvzame tem društvom koncesijo. V tem slučaju se najboljše vidi židovsko-tnažar-sko sovraštvo do Slovakov. Zavedno ljudstvo se odvrača od gostilnic in židovskih prodajalnic in mažarski »služny« na vpitje Židov iznova sili za vedno ljudstvo v roke Židov in v pogubo alkohola. sl Nov slovaški proces. Slovaški ska-liški mesečnik »Slovenskv obzor« je objavil nekoliko »zaupnih« naredeb ogrskega ministra za notranje zadeve podložnim uradom, da naj dobro pazijo na slovaške časnikarje in voditelje in sploh na vsako slovaško narodno gibanje. Požunski državni pravdnik sedaj preganja urednika lista, Štefanka, ter hoče izvedeti, kdo mu je naznanil tiste ministrske naredbe. V uredništvu lista se je te dni vršila stroga uradna preiskava. sl Glede na splošni šolski poduk je sklenil posebni odbor ruske državne dume ta-le načela: Poduk v ljudskih šolah bode brezplačen. V ljudske šole se sprejmejo otroci vseh stanov, veroizpovedanj in narodnosti (ljudska šola bode torej interkonfesionalna). Učni jezik bode ruščina, materinski jezik neruskih narodnosti bode samo učni predmet. Poleg temeljnega znanja bode ruska ljudska šola podajala tudi začetek sociologije, naravo-slovstva in zemljemerstva, ročna dela za dečke v delavnicah in za dekleta v gospodinjstvu. NEMIRI V MAROKU. Abdul Azisu se je zopet izneverilo 2000 vojakov, ki so se izjavili za Mulej Hafida. ZMEŠNJAVE V PERZIJI. V Teheranu počiva delo. V šahovo taborišče prihajajo vedno nove vojaške čete. Telefonska In brzolam poročil. MORILEC DEKANA ERJAVCA. Trst, 16. junija. Morilec Pangerc je služil za prostovoljca v mornarici. Zna slovensko, nemško in italijansko. Cimdalje bolj se potrjuje sum, da je umoril tudi ko-čijaže Mogoroviča, Praznika in Vidava. Ni še povedal, kaj da je delal ob svojih izletih iz Trsta. SVOBODOMISELNI ŠTUDENTJE METALI KAMENJE. Dunaj. K), junija. Danes dopoldne so priredili svobodomiselni judovski študentje in njihovi hlapci na Dunaju velike izgrede. Z vseučilišča so korakali pred tiaučno ministrstvo, kjer so kričali in vpili ter obmetavali policijo s kamenji. Policija je prijela dva razgrajača. Demonstranti so se podali na to pred parlament, kjer so zasedli ram-po in klicali ptui dr. Luegerju, kar jim gre bolj iz ust, kakor pa odgovori pri izkušnjah. Nagovoril jih je socialni demokrat, poslanec Pernerstorfer, ki jih je seveda pohvalil, a obenem pozval, naj ne oblegajo zbornice. Dunaj, 16. junija. Demonstracija svobodomiselnega študentovstva je bila jako jalova. Prisopihalo je le kakih 200 svobodomiselnih vrabcev, pred katerimi so zaprli zborniška vrata. Tej mali skupini sta govorila poslanca Michl in Pernerstorfer z večjo korajžo, kakor govorita v zbornici. Hvalila sta sicer njihov pogum, a jim tudi povedala, naj respektirajo policijo. Izkro-kani demonstranti so jih ubogali; poslanci so se pa smejali demonstrantom in govor-nikoma-poslancema. VSEUCILIŠKI ŠTRAJK SE NADALJUJE. Dunaj, 16. junija. Kljub opominom rektorja je sklenil svobodomiselni študent, da še nadalje štrajka in rajše kroka, kakor pa da se uči. WAHRMUND PRIDE V PRAGO. Praga, 16. junija. Poroča se, da je Wahrmund sprejel poziv, da predava na praškem nemškem vseučilišču. Dunaj, 16. junija. Beck je naznanil dr. Luegerju, da premeste NVahrmunda po zimi na praško vseučilišče. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 16. junija. Državni zbor je nadaljeval danes proračunsko razpravo. CESAR. Dunaj, 16. junija. Cesar je bil danes navzoč ob otvoritvi nove postaje v obrambo otrok. CESAR VILJEM GROZI IN SE NE BOJI NIKOGAR. Berolin, 16. junija. Na vojaškem vež-bališču v Doberitzu je rekel cesar Viljem glasno, tako, da so ga čuli p t u j i vojaški zastopniki: Zdi se mi. da nas hočejo obkoliti. Tudi to prenesemo. Naj le pridejo, pripravljeni smo. Pristavlja se temu poročilu. da je cesar naglašal potrebo miru, a da je pripravljen dejansko stati na strani Avstrije glede na Makedonijo. FRANCOSKI SOCIALISTI PROTI FAL-L1ERESOVEMU POTOVANJU V RUSIJO. Pariš, 16. junija. Socialisti so protestirali proti Fallieresoveinu popotovanju v Rusijo. ŽITNE CENE. I&udimpešta 16. junija. Pšenica za oktober......11 42 Rž za okt..........9 47 Koruza za julij ....'.... 6 80 Oves za okt. . . ..........8-25 Koruza za maj I. 1909 ..........6'77 Efektiv: vzdržno. IVIeteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji tračni tlak 736-0 mm Cu epa- »OTHlj* 18 O. treč SUaJe barometri T mm 737-9 Temperatura CeFaljn Vatrorf 20'5 sl. svzh. Neba del. obl. 16 7. ijut • 2. pop H77 36 4 jasno nevihta li * i fcs- 17-8 i sl j vzh 22 0 : sr jzah. Srednja vCeraJSn^ temp. 22 3, norm. 17«». 00 Vsakomur in vsem, ki so bili o t priliki bolezni in prerane smrti naše j'! iskreno ljubljene matere, sestre ozi-I roma tete, gospe Marije Albrecht njej in nam v pomoč in tolažbo, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo preč. duhovščini, preč. oo. frančiškanom, č. usmiljenim sestram, gg. trgovcem, sl. pož. brambi in si. kamniški godbi, in vsem, ki so nepozabno ranjco spremili na zadnjem potu. Kamnik, 16. junija 1008. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega, srčnega sočutja, ki se nam je ob priliki prebridke izgube naše srčno ljubljene soproge in matere, gospe Josipine Schiffrer v toliki meri izkazovalo, kakor tudi za številno spremstvo drage pokojne k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in udeležnikom sploh našo iskreno zahvalo. Hvaležnega srca pa se posebno in iskreno zahvaljujemo šefu tvrdke Fr. Ks. Souvan, gosp. Ferdinandu Souvanu, ki se je potrudil iz Volčjega potoka, da izkaže rajnici zadnjo čast, dalje tvrdki Souvan za vso blagonaklonjenost med boleznijo kakor tudi ob smrti, nadalje velecenjenim rodbinam Singer, Treo, Zalaznik, Dolenc, Kocmur, Kham itd. itd, za tolažilne obiske ob moji odsotnosti vsied potovanja, osobito pa obitelji Rogl-Loretto za pravo materinsko oskrbo med boleznijo, ne štedeč niti s časom niti s hrano, ravno tako čast. gosp. patru Hugolinu Sattnerju za tolažbe polne besede in obiske, vsem cenjenim kolegom tvrdke Souvan in trgovskim kolegom sploh za spremstvo, spoštovanim gg. zdravnikom za lajšanje mučne bolezui, osobito g. dr. Rusu, za izredni trud, dalje slavn. trgovskemu pevskemu društvu .Merkur" za ganljivo petfe ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. 1493 Vsem, ki so se nas kakorkoli spomnili ob tej žalostni priliki, bodi iskrena hvalat V Ljubljani, dne 16. junija 1908. Žalujoča rodbina Schiffrer. Kuharica ali gospodinja v starosti pod 30 let, izvežbana v hišnem in kmet. gospodinjstvu, trgovini in gostilni, želi stalne službe kot gospodinja, najraje h kakemu gosp. duhovniku. Eventuelno prevzame tudi gostilno na račun. 1*42 2-2 Ponudbe pod: „K. K." na upravo .Slovenca'. Singerfevi šivalni stroji kupujejo naj se Ie v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.) 693 27 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje LJubljana, Sv. Petra cesta Sle«. 4. Menpferd-lillino-mlečno-milo. Najmilejše milo za kožo. "OO 67« 40-12 V novi hiši ob železnici Ljubljana-Kamnik se odda v najem lepo 1434 4—3 stanovanje v Zg. Domžalah in sicer takoj: dvoje sob, ku hinja z jedilno shrambo, pralnica, klet in vrt predi hišo. — Več pove upravništvo .Slovenca'. Omare za led :: za gostilničarje in zasebno porabo:: prodaja G. A. Klappacher, Celovec. 1340 12-6 —— Ceniki zastonj in franko.- mmmmnmmummmmumm Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- B častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- M ništvom priporočam svojo dobro urejeno ^ podobarsko inpozla- h fars k o obrf * v Wolfovih ulicah St. I 2 nasproti frančiškanske cerkve H ter vsa v vso to stroko spadajoča dela H kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- Mj kijev itd. in zagotavlja kolikor možno umetno ff in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in H predloženih načrtih. gg Cene zelo zmerne! Priznano dovršena delal m 466 Z odličnim spoštovanjem 52—15 H Aleks. Gotzl | podobar in pozlatar. m Podružnica s w Spljetu. b glavnica I I I K 2,000.000. I I Ljubljanska kreditna banka Ljubljani, Stritarjeve mice štev. 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po Podpuiknica I Kazervraifond i < K SOfll.0611. h Priloga 137. 6te v. „ Slo ven ca" dnč 16«. junija Znanost In umetnost S. GREGORČIČ »POEZIJE IV«. Tonej Jelenič. Nova zbirka — dragoceni paberki z brazde, ki jo je začrtal ljubljeni poet v blagoslovljeno grudo naše literature! Mili so nam ti spomini ,da jih ne poplačamo z zlatom, ampak samo s srcem. Vsak list in vsaka črta na listu se zdi kakor preci-ozna relikvija, vredna spoštovanja in ljubezni. Brez čuta pietete bi bilo početje kritičarja, ki bi vzdignil nad to posmrtno zbirko nož, da skriini, kar nam je drago in častitljivo — relikvije narodnega ljubljenca. Samo relikvije. Toda v njih kakor v neizrečeno lepili spominih še živi in drhti pesnikova duša in njene misli, začrtane v fragmentaričnih potezah na bele liste. Tisti ton, ki ga mu jc pesniška vila ob rojstvu dahnila v besede, zveni še zmeraj neizpremenjen. To je tisti njegov individualni tou, ki si ga ni ustvaril s svojo močjo, ampak ga mu je podaril sam Bog v veselje mlademu narodiču. Pritisnil me Bog na srce je ko dete nedolžno in srečno, in prosil Boga sem prevroče, naj tam bi počival na večno. (str. 5.) Besede, vsakdanje in mrzle v tujih ustih, ožive in se ogrejejo na njegovih strunah. Ce jih analiziraš in razdrobiš, boš spoznal v njih vsakdanje glasove brez n i uzike in s pusto dolgočasnostjo. V pesnikovem organu pa se porodi besedam duša na mističen način, in verzi se izpre-inene v pesem. Zdi se, če bi iste verze zapel kdo drugi, pa bi ne bili več prava pesem, ker bi jih ne oživljala prava duša in bi ne tekli iz pravih ust. To je tisti .nekaj', ki resničnega pesnika ne zapusti nikoli in ki vsako njegovo besedo prekuje v biser in dragulj. Prav zato imajo v pričujoči zbirki svojo ceno tudi tiste pesnitve, ki so trenotno nastale ob posebnih priložnostih in ki nočejo biti ovenčane z epiteto-nom ,umotvor'. Dobro jc, da jih je nabiralec otel pozabnostj. Nimajo samo literarno - historične vrednosti kot važni dokumenti pesnikovih privatnih mišljenj in nazorov, temveč tudi svojo estetiško cc-110. (N.pr. »Knezo-nadškofu dr. F. Sedeju« str. 65 i. dr.) Morda bo prišel kdo in zaradi vzprejetih tudi neobrušenih stihov vrgel kamen v urednika tega zvezka. Jaz se ne upam dvigniti roke, ker se zavedam, da narod, ki je Gregorčiča postavil tako visoko na piedestal. ne more nikoli pro-klinjati njegovega spomina, tudi čc bi našli v njegovi borni zapuščini stokrat slabše verze, kakor so najslabši v tej zbirki. Prepričati sem tudi. da ne bo nikdo v zlo štel uredniku, ako je v četrto zbirko vzprejel vse tiste pekoče in s a r k a s t i č-n e p e s m i, ki niso ustvarjene sub specie aeternitatis, posebno one znane »V obrambo«. Po minolih dekadali že lahko zremo nazaj v ono literarno prasko z zgo-dovinskomirno objektivnostjo, upoštevajoč na obe strani načelo, da vsaka trditev toliko velja, kolikor dokaže. Tako ostanemo pravični manom Gregorčičevim in vsem njegovim kritikom. Zanima pa nas zlasti v teh pesmih njihova pesniška koncepcija in tista navidez nedolžna, pa ostro bodeča in sarkastična dikcija, katero srečamo v marsikaki Gregorčičevi pesmi. Brez vsakih refleksivnih pomislekov in brez togo-vanja v njih pesnik udarja in seka rane, včasih morda po krivici, toda zmiraj s srčnim prepričanjem in »bona fide«. Značaj Gregorčičev se tudi v njih blišči v brezmadežni lepoti. Najdragocenejše pa so nam v tej zbirki tiste bele strani, na katerih nam v sentimentalni ekstazi pesnikova duša odkriva svoje brezdanje globine. Čisto lirske pesmi so to, lahno nadalmjene z melanholičnimi refleksijami in z bridkostjo mladosti. Cuj-mo eno samo najlepših: Stoj, solnčece, stoj! Stoj, solnčece, stoj! Saj radi te gledajo tu milijoni, še dalje, še dalje nakloni žar zlati jim svoj! — Stoj, solnčece, stoj! Stoj, solnčece, stoj! Kaj bilo brez tebe vse zemlje bi lice? Brezkončne, peklenske temnice, — če neha tvoj soj! Stoj, solnčece, stoj! Stoj, solnčece, stoj! Rast dajaj vonjavim, stobojnim cveticam na radost mladenčem, deklicam, beročim plod tvoj! Stoj, solnčece, stoj! Stoj, solnčece, stoj! Le glej, kako mak in dekle zarudeva, čuj, mladec in slavec prepeva prepestri spev svoj! Stoj, solnčece. stoj! Stoj, solnčece, stoj! Življenja veselim prerano ne vtoni, čeprav že obilo so oni užili del svoj! Stoj, solnčece, stoj! Stoj, solnčece, stoj! Jaz slepec te vžival pač nisem ko oni, zato še ne vtoni, ne vtoni — dolg dan naj je moj! Stoj, solnčece, stoj! (Str. 172.) Ako je sploh mogoče definirati lepoto kake pesmi — zdi se, da to ni mogoče — pa bi vendar te muzike v ritmu in tega sijaja v besedah in teh vzklikov v solnč-nem svitu ožarjene duše ne znalo opisati tudi zlato pero ne. Ni dvoma, da je ta pesem f o r m a 1 n o najbolj dovršena izmed vseli, kar jih je kadarkoli zapela Gregorčičeva muza. Nebeškolep izliv mladosti je tudi »Zvončku«: Zvonček moj nežni, o zvonček moj snežni, Kaj mi ob snegu kopnečem sloniš? Reci, k pokopu li zimi nadležni ali h nastopu pomladi zvoniš? (Str. 16.) V takih čisto in izključno lirskih motivih, iz svečeniškega srca poteklih, dosega Gregorčič svoj višek. Koncentrirani so okrog dveh tečajev — ljubezni do domovine in ljubezni do narave. Velikih idej, ki bi razgibavale duhove, ne kreše; zato ni ustvaril šole, kakor so jo ustvarili pesniki, ki so bili manj umetniki, ko on. Samo vernim srcem govori v svoji globoki pesmi, in grešili so tisti, ki so pri Gregorčiču iskali drznih filozofskih grehov (n. pr. v pesmi »Človeka nikar!), namesto da bi razmotrivali in analizirali njegovo p o e -z i j o. Vsi in samo tisti, ki so ljudje z nedolžnim srcem in koprnenjeni v prsih, umevajo Gregorčiča. V tem tudi tiči razlog, da je Gregorčič tako v vseh niansah strnil ritmiko svoje pesmi z utripi narodove duše in je postal popularen, kakor nihče drugi. On je namreč poet, in sicer lirik, tak kakor ves naš narod. Primerjali bi ga v marsičem lahko in po resnici Burnsu ali Kocljovu, poetoma, ki sta z vsemi vlakenci svoje duše pripeta na svojo domačo grudo. Samega sebe zove Gregorčič kmeta (str. 3) in marsikaj se skriva v tej besedi, kar dozdaj nismo znali ceniti pri Gregorčiču. Omenim naj tu še tri idilične pesmi iz pričujoče zbirke: »Noč pred svatbo« stran 44), »Novi most« (str. 60) in »Nebo zrcalo« (str. 72). Velika stvarivna moč diha iz njih in tista plastika, izklesana iz granita, ka-koršno pozna Ie najkrepkejši umetnik. Nič retorike in patosa, nič modrosti, ampak samo golo in naivno življenje, stilizovano z umetniško roko. Taki-le so ti verzi: Ga ni potoka brez voda, in ni neveste brez solza; daj Bog, daj Bog, da te solze edine, zadnje bi bile. (Str. 52.) ali: Oj, da modro nebo bi zrcalo bilo, v tem zrcalu ves svet nam bi bil razodet. Ali niso to čisto narodni verzi, veliko bolj narodni po dului in koncepciji, kakor pa verzi »Rasti mi, rasti travlca« in taki in enaki? Pevec izpod domačega neba je Gregorčič, filomela v jutru Bogu in domovini pevajoča. Nikoli ne zamolkne njegova pesem, ki črez štiri dekade zveni po tratah domovine. V četrtem zvezku so zbrane pesmi iz vseh štirih dekad — dragocene relikvije pesnikovega duha in srca. Naj bi jih narod cenil po zaslugi in pravici! Nova tiskovina častiti duhovščini v porabo. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je ravnokar izdala novo tiskovino, katero potrebuje mesečno vsak duhovnik, da dvigne na dotacijsko doklado in petletnico odpadli znesek. Tiskovina za to pobotnico bo vsem gg. duhovnikom dobrodošla. 20 izvodov te tiskovine velja 60 h, pri naročilih zadostuje, ako se navede samo »tiskovina št. 106«. » * * Najboljša navodila duhovnikom v kazenskih zadevah nudijo sledeče knjižice: Kortschak, Strafrechtliches Tasclien- bucli zum Gebrauche des Klerus, vezano v platno I K 60 h. Hamm K., Das Strafgesetz mit siimt-lichcn strafrechtlichen Nebengesetzen, vezano v platno 1 K 80 h. Hamni K., Die Strafprozossordniing, vezano v platno i K 80 h. Te tri knjižice se tako izborno izpopolnjujejo, da nudijo vsa pojasnila, katera utegne duhovnik potrebovati v kazenskih zadevah. Priporočamo jih po nasvetu najbolj izkušenih izvedencev in nekaterih č. g. duhovnikov, katerim so že izborno služila. Tudi vsak novonameščeni duhovnik naj jih ima za vse slučaje pri roki, da se ve varovati kazenskih slučajev, oziroma si v potrebi iz njih pomagati. Dobijo sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Vse tri knjižice veljajo samo 5 K 20 h. Iz istih nagibov priporočamo tudi sledeči knjigi: Miiller, Rechtsbeistand fiir den oster-reichischen Staatsbiirger, 4 K; Haidinger A., Selbstadvokat, vezano 16 K 60 h, ki nudita vsak dan se ponavljajoča pravdna določila s potrebnimi formulari. Obe knjigi se dobita v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. "ai wn»awii»..««lltWmM,. »IcSSSižoSSSSža Iš&em spretnega 1462 2-2 vrtnarja ki se razume tudi na čebelorejo. Nastop in plača po dogovoru. — Oglasiti se je v Šelenburgovih ulicah št. I, prvo nadstropje. Proda se tnbernakelj v renesančnem slogu, delo mojstra Vurnika. Župni urad v Stopičah. 1445 5-3 mMmmmmmmmmmm vtrnmmmmmmMMm LeKnrna zlatem orlu' Mr. Ph. MardetscMaeger, kemik v Ljubljani Jurčičev trg — Pri čevljarskem mostu ^NN, M* .v — »T Dunajske ielodčne kapljice, krč utešujoče, slast zbujajoče, vetrove odganjajoče. Steklenica 20 v., 6 steklen. 1 K. Odvajalne krogljice (posrehrene), želodec in črevesje čisteče, Skatljicn 70 v , 6 škatlj. 3 K. Prašek proti kašlju in Zelščnl sok proti kašlju, kašelj utešujoča, 1 steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K. Chlna-ieleznata malaga ti A kri In moč oslabelim osebam. 1 steklenica 2 K, (i steklenic 10 K. Želez-nate kroglice s čokolado, za malokrvne in blede ženske in dekleta Fluld, vrlbalno sredstvo, proti revniatizmu in protinu. Steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K. Vsa žlvlnozdravllna In iivinoredllna sredstva, - živinski in prašičji redilni prašek Itd.- ^Ada"-preparati (ime oblastv. zavarovano) so najuspešn. uporabljivi: ■» Ada-mllo in crSme povzroči najlepšo polt; Ada-zobna esenca in Ada-zobnl prašek, najlepše zobovje; Ada-lasna voda in pomada, rast las; -nikake izgube las.-- Vsak komad „Ada"-preparatov velja I K. _ o 't- O i \ \ o ** \ Vsa navedena sredstva pri- | rejajo se edino le v nad 300 let obstoječi lekarni „Pri zlatem orlu" v : Ljubljani, Jurčičev trg v mestu, nasproti železnemu (črevljarsk. mostu) | in razpošiljajo vsepovsod slelirni dan po pošti. Ou> ^ P O- £ 1 -j s> f * * f o 1124 13 C. kr. oblastveno potrjeno » 4« ucilišce za Krojno risanje branja tJcsifi Ljubljana, »ari trs it. 28. š Deli! se M kroj po žlvotnl mer!, e Zahtevajte zastonj •> Ib frjinkn inej veliki, hopats llusfr«va»l KltLvnl ctr.lk r nad 3lXMi slikami varh vr.t ■Ikelnaitib, srebrnih In zlallb nr, kakor tudi Tich vrat solidnih zlatnln In •rrbrnln, benega orodja, |eklenega In ugn|at>r« bi«*« po 1/vlmlb tovarniških cenah. Nikit remont, ar«......It f— *vlc. Izvir. ,.Roakopl" pat. nr« . „ i egiotr, „Adltr Roakopl ", olkcl n- mont. s eldro......„ Ooldln rem. ura ..Luua", kat<>|> a dvolnlm plaščem ......*'M arcUr. resi. sr« ,,Qlurla" . . „ i'M „ ,, •• dvo|nl pl«»t . . . „ 1» M „ oklep, verIMc« i rlnčko ni pero In karab., iS >;r l»?k« . . „ » W rasla T»»* a*«t »f« dllnd. i „Luna' ko!e»i»m . . „10 5« wa e i»S:i.v»ci K 8-5«. budilka K 2 V0, kuh!u|«ka ar« KJ — K«!C"o!dska m* X 2 HO. 7.k >*i»;« ur® Stttao plssnr-Ji jamstvo I J»..~» R'&«k .kik-jl ZutK dovoljen*. -H dsn«r nar»|! t i'rvK invKCB« ib ura KtvnretJ, 6, ta s*». iJvo.-nl Miložntk v Motlu (Brflx) 634, Čs-SVo. 3318 1—4 PEN &OV padaber, Izdelovatelj oltarje« M. naznanja prečastiti duh<»vJčtoi, cerfceeele predstojnikom in dobrotnikom, da je vzel znano 2745 59-1* !$foM9 dtMn umrlega g. And. Rovacka, K&lodtfors^e ulice Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da beden vestno izvršev.il svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletriega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem »i toliko spretnosti, da se bode v prihoda)« ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosed«}. K Z O L A S; Žup&nsivo na Raki pni Krškem bode dne 21. junija t. I. ob 1. uri popoldne na dražbi prodajalo v občinskem gozdu v Krakovem pri Gržečivasi okolu 140 debelih hrastovih drew@s za les Dražba se vrši na lici mesta, pogoji se izvedo istotam. Župansftvo IFSaka, dne 13. junija 1908. 1474 2—2 Moderna svilama blu^e in nakit, barjšuni, pliši, lipka^to blago, čipl;c, vložki, svilene vcjcninc, pajcolani, čipkast ovratniki, modni trakovi. — Movosti vedno v največji izberi pri P. 2v[agdič, JLjubljana, ?ra$crnovc ulice štev. 7. 76b 10 b 1049 30-2!) UHHb Pozor p» n. gosp« gostilničarji, lasebniki! Vinska tršoilisa Alojzija Zajca ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna wi«w iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino. Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago I Za poletno dobo največja izbera damskih pla-ščev za prah, kril, bluz in oblek za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz tenis-blaga in pralnega blaga. — Čudovito nizke cene! »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC 1326 14 1» ■ |»ui t ■■ JL t rjt Atev. Am : Krasni bernhardinci,: šest tednov stari, so naprodaj pri Petru Strel v Mokronogu na Dolenjskem. Cena po dogovoru. 1482 3—2 Sukneno in modno blago za moške obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze - in krila. --- Doilo v veliki izberi po ugodni ceni. R. MIKLAUC, Ljubljunia Stritarjeve (Špitalske) ulice 5. Vzorcc na zahtevo poštnine prosto. 1060 19 Dve Krasni palmi (cliamaeraps) z listi vred 3 metre visoki in J metre široki, in 1455 2—2 dve lični draceni z listi 4 metre visoki, proda vrtnar v Metelkovih ulicah štev. 3, poleg cerkve Srca Jezusovega. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Kioi itd. Izdelovatelj ^Ljubljana, Spltal.-Strltar. nI 1 Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumovo kompozicije, rauo* vrstnih fiajev, konjakov, malage, Lacrimae Christi, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst liksrjev. Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter Jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 2496 26- X6 Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem Ai^uit Beni^ar I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci, Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3. Veletrgovina daSimatinskega vina Hi) Affi m KM tf Br. Nowako¥i€ Ljubljana. — Telefon št. 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo sl. občinstvu svoja pristna rtleisa, črna, bela in de-sertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah. 645 80—2S ===== Ceniki in vzorci poštnina prosti. l ik W 1tiH -f U «-wa jP » ra p w š ,w i e«. • * >'.Mu|«l.lcinil Oitbts Jf -»•!• ftru, *t«il. illta tf, t)-»Jfcj HMiaiM, M v 'traki Stonk«!«, KMIl**, K«! *W'-i» i. Mkaif«;. M»n!»'K!fiSi K9 Dsc I-;*: araa. n»«>m I. K .,i\»)i» \, I!. Titb.iMrrni II! Uncu" JT, iV. Vlaiunt it, T TI ■ •• ■ t" 'orfrnti. «3, VIJ * > klltr.-TMic ■ MS, ' .rl'MIH II, T ? t ' |.:f 5, v HK,MI ll. ~r i ij«» ■ f . ,;«| H.nn.tf«), HI (.1 s • abm.rcMtrM.. m «, , č 'I! l.irth*nf(l|irjti>w« ;«iji isiv.if .<<»•.•>.• -i .11. jalnldtia auatfka družic •» >•*<•' E R C IJ E1 UtrneJ i., WollxclJ« 1, 'Si ii.n^UAi K ao,000.00 . saJrl»d X 8,0 M« Hnj^unamnuJai MT nakup in prodaja m fMh vrst rut, driavnih papirjev, akcij, prioritet, laatavnlc, srečk daviš, valut ln danarja. mm~ ZamenjaTa in eskomptirai^fe ^m liirabanlh m stavnic i« obligacij, arvčk ia kuponov.