Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. marca 2021 - Leto XXXI, št. 10 stran 2 Nenavaden maturantski ples na monoštrski gimnaziji »Slavnostni koncert bau, samo ka ne vemo ške, gda« stran 4 NIZKA SADNA DREVESA ZA MAJHNE VRTOVE stran 6 Bola smo samo doma stran 8 2 Nenavaden maturantski ples na monoštrski gimnaziji Maturantski ples je enkraten spomin, ki ga človek ne pozabi. Na žalost je pandemija prikrajšala za to doživetje ma- ce z letnicama, pri tem smo seveda upoštevali higienska pravila zaradi epidemije. Čeprav so ti traki zelo majhni, 12.B-razred z razredničarko Andreo Kovács turante letnika 2021. Čeprav je tradicionalno praznovanje odpadlo, smo hvaležni profesorjem Gimnazije Mihálya Vörösmartyja, ki so iz situacije iztržili največ, kar se je dalo. Razredničarki sta na bluze ali srajce (na mesto nad srcem) dijakinj in dijakov razredov 12.G (2013-2021) in 12.B (2017-2021) pripeli tudi trak- imajo velik pomen. Simbolizirajo 8 let ali 4 leta, ki smo jih preživeli med stenami gimnazije. Simbolizirajo raznovrstnost našega izobraževanja in izkušenj, tudi lepe spomine in smešne trenutke, ki smo jih preživeli na šoli. Poseben letnik je imel poseben maturantski ples, saj je razredničarka Márta Háklár imela svoj zadnji, profesorica Andrea Kovács pa svoj prvi razred. Proslava je potekala v avli šole, ki so jo okrasili učenci 11. letnika s čudovitimi rožicami. Poslušali smo govor ravnateljice Éve Balogh, poslovila sta se od nas tudi sošolca. Slavnostni nagovori so bili zelo ganljivi, ker je slovo zmeraj zelo težko. Toda tudi smejali smo se, ker smo obujali stare, lepe spomine na izlete in tudi dijaške norčije. Nazadnje smo predali cvetje hvaležnosti razredničarkama. Onidve sta bili osebi, ki sta nas s svojim zgledom ne le poučevali, ampak tudi vzgajali. Že od vstopa v šolo sta nam bili vedno na razpolago in sta nas podpirali in imeli radi iz vsega srca. Prepričani smo, da bosta vedno z nami v dobrem in slabem tudi po maturi. Dijaki Zagovornica in veleposlanik tudi o Madžarsko-slovenskem skladu 2. marca se je slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss v sejni sobi za protokol Parlamenta srečala s Ferencem Andorjem Dávidom, madžarskim veleposlanikom v Sloveniji. Razloga za srečanje sta bila načrtovano srečanje predsednikov slovenskega Državnega zbora in madžarskega Parlamenta in Madžarsko-slovenski sklad, za katerega sta pobudo dala predsednika obeh vlad. Namen sklada je, da bi s podporami spodbujal razvoj porabske slovenske in prekmurske madžarske skupnosti. Ob teh dveh temah sta se veleposlanik in zagovornica pogovarjala še o gospodarskem razvojnem programu Slovenskega Porabja, o vidni Erika Köleš Kiss in Ferenc Andor Dávid dvojezičnosti, o možnosti razvoja infrastrukture in turizma. Govor je bil tudi o tem, kako bi lahko dosegli, da bi mladi ostali v Slovenskem Porabju oz. da bi v monoštrsko industrijsko cono dobili eno ali več slovenskih podjetij. Sogovornika sta ugotavljala, da so med državama močni diplomatski in politični stiki. F. Sütő 12.G-razreda so skupaj zapeli tudi pesem, ki so jo želeli zapeti v prazničnem programu v gledališču, ki je na žalost odpadel. Misliva, da vrstice pesmi držijo: »Bili smo skupaj mladi in bomo skupaj stari«. Res smo bili zelo solidarna pom v nov svet. Učenje na daljavo nas je spravilo v težko situacijo, predvsem maturante, ki se moramo odločiti tudi za nadaljnjo pot. Ampak vsi upamo, da bo pridno delo rodilo sadove in bomo lahko uresničili svoje sanje. Maturanti s ponosom nosijo trakce z letnicama skupina, saj smo sošolci že od malih nog, zato smo skupaj odraščali. Seveda, zdaj imamo strah pred neznanim, pred vsto- (Slika na 1. strani: 12.G-razred z razredničarko Márto Háklár.) Fanni Császár in Noémi Illés, 12.G-razred Finansiranje bibliobusa in obnova muzeja Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je imela 2. marca na Ministrstvu za človeške vire sestanek z državnim sekretarjem, odgovornim za kulturo, Pétrom Feketem. Pogovori so potekali o dolgoročni (sistemski) rešitvi finansiranja porabske proge bibliobusa murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice kot tudi o obnovi stavbe Lokalnozgodovinske in Erika Köleš Kiss in Péter Fekete narodnostne zbirke Muzeja Avgusta Pavla. Obnovilo naj bi se pročelje muzeja in našla rešitev za združitev stare stavbe in prizidka. Popolnoma je potrebno obnoviti kletne prostore muzeja, kjer se nahaja ogledni depo, in izvesti izolacijo. Zagovornica in državni sekretar sta se dogovorila, da bo gospod Fekete v kratkem obiskal Monošter in se na kraju samem informiral o potrebnih naložbah. F. Sütő Porabje, 11. marca 2021 3 Mamica maratonka premagala Covid Pod Srebrnim brejgom … Zdravljenje matere Szilvie, ki je zbolela za Covidom-19 in za življenje katere so se zdravniki Univerze Semmelweis v Budimpešti borili 69 dni, je prišlo na koncu januarja v fazo rehabilitacije. Njena hči Napsugár, ki je na svet prijokala po carskem rezu, je v dobrem stanju, četudi so njeno mamico štiri tedne pri življenju ohranjali s pomočjo zunajtelesnih umetnih pljuč. Šlo je za prvo uspešno tovrstno terapijo pri zdravljenju posledic okužbe s Covidom-19 v Srednji Evropi. Preden so 34-letno nosečnico pripeljali v bolnišnico, je že komaj zajemala sapo in je vso hrano izbruhala. Teden dni po posegu je več niso bolele operacijske rane, le zaradi traheotomije (gégemetszés) še ni mogla odpirati ust. Je na robu čudeža, da danes že okreva izven klinike, in se bo kmalu celo lahko vrnila domov. Bila so namreč obdobja med njenim zdravljenjem, ko je bilo po pričevanju posnetkov računalniškega tomografa (CT) njeno pljučno tkivo tako močno poškodovano, da več ni bilo sposobno izvesti izmenjave plinov. To pomeni, da so ji zaman dajali umetno dihanje, kisik iz njenih pljuč ni mogel preiti v kri, medtem ko ogljikov dioksid ni mogel zapustiti rdečih krvnih telesc. Szilvia dolgo ni srečala svoje hčere, ki je sedaj stara že štiri mesece. Mati se bo morala najprej znova naučiti hoditi, nato pa bo lahko pričela s treningi – saj je maratonska tekačica. Ta zgodba o uspehu pa bi se lahko končala tudi tragično. Porodniško kliniko Univerze Semmelweis so lani novembra poklicali iz neke podeželske bolnišnice, da neki bolnici v 35. tednu nosečnosti primanjkuje kisika, zato prosijo budimpeštansko kliniko, naj nujno prevzame pacientko. Ko so v glavnem mestu opravili preglede z ultrazvokom, so ugotovili, da je tudi življenje plodu v nevarnosti. V tej fazi je bila nosečnica še pri zavesti, zato so se lahko z njo pogovorili o možnostih. Njeno stanje pa se je naglo slabšalo, zato so pri njej opravili nujen carski … je snejg velko veseldje prineso. Zaprav, nej ranč snejg v Sloveniji, snejg v Obersdorfi na Nenškom je veseldje prineso. Pa nej zatoga volo, ka tam snejg eške majo, tau nej. Prinesli so ga slovenski športniki, steri na smučaj skačejo pa bežijo. Telko veseldja so svojim rojakom že resjan dugo nej prinesli, če sploj gda. Prve zmejs med njimi pa so ženske gé. Nebesko znajo skakati, na zemlej pa bežijo, kak bi se oblisnolo. Ena od tej je Anamarija Lampič. Tiste, ka daleč vejo skaučiti, pa so Ema Klinec, Nika Križnar, Urška Bogataj pa Jerneja Brecl. Ema je že najbaukša na svejti na srejdnjoj skakalnici, ženska ekipa pa je srebrna bila, druga najbaukša na svejti. Ženske tau leto rejsan moškim rogé kažejo, aj si peldo po nji vzemejo. Malo je zato valalo, Anže Lanišek je tö na srejdnjoj skakalnici tretji na svejti grato. Iz vsega toga bi leko prajli, ka nej zaman, kak se od žensk pripovejda. Ranč une so tiste, stere vejo kaula naprej potejgnoti, aj se v grabo ne počujsnejo. Tau je metafora, depa ranč ženske so v slovenskom športi dostakrat bile tiste, ka so kakšo vekšo krizo vedle na nikoj djasti. Tau, ka se v tom leti v nordijskom smučanji godi, se je eške nigdar nej zgodilo. Takše se je eške tö nej zgodilo, ka bi mlajši kuman čakali, aj se njive šaule goroprejo. Kakoli, ka šaula vej kakšomi deteti više priti, depa ta kejp se je skur vcejlak vöminiu. Eni bi si leko brodili, ka mlajši se tak včiti škejo. Bole je tau naprej prišlo, kak mladim drüjžbo trbej, vküper morajo priti, ovak tau za nji ne more dobro biti. Od toga so že pripovejdali sociologi, pedagogi pa psihologi ranč tak, kakši kvar se leko zgodi, če zavolo epidemije preveč dugo nedo v šaule šli. Nej samo tau, vse bole se vidi, ka zvejkšoga so njim kile gor odišle. Cejli šport je biu doj zapovedani, nika so nej lejtali es pa ta, kak šegau majo, v šauli pa tak ali ovak tau nej mogauče bilau. Zdaj školniki za šport že na velki gučijo, kelko žmetnej kaj naredijo, kak pa je tau prva bilau. Zdaj samo aj tak ostane, nej ka bi nazaj kaj lagvoga prišlo. Kak je nazaj iz Afrike eden padar prišo pa afriško varianto covida prineso. Eno par turistov je na Zanzibar šlau, od tam so tö nekšen nauvi covid prinesli. Kak lidi doj staviti, ka bi nej kaulak po svejti lejtali pa betegi nauve perauti davali, se na velki spitava slovenski politični vrek. Vsi vejmo, kak maurdje velki magnet gé. Tak se je zgodilo tisti prvi vikend po tejm, gda so Slovenci znauva leko kaulakvrat začnili ojditi, se z autonami voziti. Nagnauk je tisti par kilomejterov slovenskoga maurdja tak puno bilau kak v najvekšoj turističnoj sezoni. Eni so se šalili, ka polonje Slovenije je ta doj odišlo. Eške dober teden nej taodišo, cejlo tau regijo so za radečo vözglasili. Zagnauk niške ta nut ne more, pa niške vö iz nje ranč tak. Pa so znauva nauve teorije vöprišle. Po enoj takšnoj aj bi nej telko betežni v toj regiji bilau, kak se guči. Vsevküper tadale de, tau samo njim lažajo, aj tak na velke lidge ta skrak maurdja nedo ojdili. Vejmo, gda kaj takšoga vövdari, vsefele teorije se narodijo, eške več se ji skoti, kak pa betežni lidi doma ostane. Doma pa nešketa ostanoti slovenski premier pa njegvi minister za kulturo. Depa, demo pomalek. Nin cejli teden nazaj se je v EU novinaj Politico leko taprštelo, kak šké ta aktualna politična garnitura vse medije pod sebe spraviti. Pa eške vsefele drugo se je leko tam štelo, kak Slovenija po regulaj EU-na ne dela. Zaprav zadnje leto je vse vküper vcejlak nej najbole demokratično gratalo. Zdaj pa smo pri tejm, ka nešketa doma ostanoti, v Bruslji škejta tapovedat, kak je v Sloveniji vse kak najbaukše gé. Prva pa, kak se je tau pisanje zgotovilo, iz Obersdorfa najbole nauva »ženska« notica. Nika Križnar je do tretjoga mesta na velki skakalnici skaučila. Zdaj samo se ške na moške čaka, ka na dvej tekmaj naredijo. Srebrni brejg se je zatoga volo od veseljda tak malo strauso. Kcuj k tomi si je zbrodo, kak bi bilau, če bi na njem tö kakšo takšo skakalnico naprajli. Nej ranč tak velko kak v Planici, depa dun nekšno takšno, ka bi na njem tél mlade, batrivne ženske skakale Miki Roš rez. Szilvio so nato premestili na oddelek za intenzivno nego. Zdravniki so pogosto podvomili, ali bo mati preživela, saj je bila večkrat v kritičnem stanju. Strokovnjaki so storili vse, da bi rešili pravi čudež, da se je Szilvia po štirih tednih nege vrnila v življenje. Tovrstnih umetnih pljuč – po vedenju zdravnikov univerze – še nikjer na svetu niso uspešno koristili pri zdravljenju okuženih njeno življenje, včasih so prekoračili celo meje lastnih zmogljivosti. Dosti je pomagalo, da se je boril tudi organizem bolnice, ki je postal odporen zaradi redne telesne vadbe. Novorojena deklica je bila – razen nedonošenstva – v odličnem stanju, sama se ni okužila s koronavirusom. Zato so dovolili njeni družini, da jo odpelje domov, v pričakovanju, da se bo kmalu lahko srečala tudi s svojo mamico. Szilvii se je po carskem rezu stanje stabiliziralo, lahko so jo odklopili z respiratorja. Komaj pa je minil dan, je vse šlo po zlu. Zaman so bolnico obrnili na trebuh in ji tako dajali umetno dihanje, kisika ji ni nikoli zadostovalo. Davila se je, njeno življenje je bilo neprestano v neposredni nevarnosti. Szilvio so zato premestili na Kardiološko kliniko, kjer so izmenjavo plinov vzdrževali s pomočjo zunajtelesne membranske oksigenizacije (ECMO). Ta »umetna pljuča« pogosto uporabljajo pri srčnih operacijah in v primerih, kadar bolnikova pljuča več niso sposobna opravljati svojih nalog. Terapija pa nosi izredno tveganje, zato je prava redkost, da jo uporabljajo pri bolnikih s koronavirusom. Ta oprema, ki iz krvi izloča ogljikov dioksid in vanjo vrača kisik, se lahko uporablja le za kratek čas. Organizem bolnikov namreč takšne terapije ne zdrži dolgo - zato je nosečnic in tudi bolnikom, deležnim te terapije, so morali kasneje presaditi pljuča. Komaj kakšen primer obstaja, ko se je pljučno tkivo nekega bolnika po takem pustošenju regeneriralo. Zdravniki so šele po osmih tednih ležanja brez zavesti izvedeli od Szilvie, da je maratonska tekačica. Čeprav so posnetki računalniškega tomografa pokazali, da so se njena pljuča povsem uničila, je kljub temu prišlo do njihove obnovitve. Obstaja torej upanje, da se je možno vrniti tudi iz najhujše poškobe pljuč, ki je nastala zaradi posledic okužbe s koronavirusom. Nosečnost je predstavljala še dodaten dejavnik ogroženosti, v nevarnosti je bilo tako življenje matere kakor plodu. Zaradi vnetja pljuč mamice se je tudi deklica borila s pomanjkanjem kisika in zato svoji materi še bolj odjemala ta življenjsko potreben plin. Dolgo časa so zdravniki po vsem svetu mislili, da se virus ni sposoben prebiti skozi posteljico in okužiti plodu. Danes že vemo, da se to včasih vendarle zgodi, na svetu sicer poznamo le tri primere. Mala Napsugár se je temu k sreči izognila, zato je le še vprašanje časa, kdaj bo lahko prvič sladko zaspala v naročju svoje matere – maratonke, ki je premagala Covid. -dm(ilustracija: Pixabay ) Porabje, 11. marca 2021 4 Miha Kavaš - škonik in goslar PREKMURJE Daniel Grabar Svet zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota je vöodabero nauvoga direktora. Na djileši so člani sveta soglasno podprli Daniela Grabara, steri de tak na direktorskom stauci vöminiu dugoletnoga direktora Bojana Korošca, steromi se mandat konča konec aprila. Korošec je nej eške gnauk kandidejro zatau, ka de šau v penzijo. Na razpis za mesto direktora sta prišli dvej vlogi. Pauleg Grabara je za najvišišo mesto v soboškom špitali kandidejro ške Satar Baghrizabehi, taprednji padar na očesnom oddelki. Predsednica sveta zavoda Suzana Šuklar je po konci djileša povedala, ka je člane prepričala Grabarova vizija razvoja špitala, pa tüdi njegvo dozdajšnjo delo na funkciji strokovnoga direktorja. Nauvoizvoljeni direktor pa je pravo, ka gnešnji cajt terja dosta energije in zavzetosti, sploj pri vodenji špitala. San si želej, ka bi soboški špital osto za zgled drügim špitalom. »Z 21 leti vodenja strokovnoga tala špitala dobro poznam delo v njem in znam, ka vse leko napravimo. Poznan tüdi vse slabosti, tako je to ena od mojih prednosti. Istina pa gé, ka de nam vsakši nauvi den prineso nauve izzive,« je povedo nauvi direktor, steri zna, ka ga tüdi zavolo nevol, stere je prinesla epidemija nauvoga koronavirusa, čaka dosta dela. Že pred epidemijo so mogli eni betežniki trno dugo čakati na specialistične preglede. Grabar vüpa, ka do čim bole brž prišli iz stanja epidemije v normalno delo špitala. Od sredine januara se že zgučavajo, stere oddelke do prva odpejrali. Istina gé, ka so padari, medicinske sestre in vsi drügi zaposleni v špitali zavolo epidemije fejst zmantrani, dosta je tüdi takših, steri majo ške dosta lanskoga dopusta, vseeno pa vüpa, ka čakalne vrste nedo preduge. Silva Eöry »Slavnostni koncert bau, samo ka ne vemo ške, gda« Z Böltinčarom Miho Kavašom, steri gnesden vküper z ženo, Lendavčanko Tjašo Šimonka Kavaš, žive v Murski Soboti, sva se zavolo nauvoga koronavirusa pogučavala tak kak bi se leko tüdi te, če bi bila na dvej koncaj sveta, nej pa dva kilometra razmo. Ponücala sva nauvo tehniko, stera ti da priliko, ka se nej samo pogučavleš, liki cuj ške vidiš. S Tjašo sta se oženila leta 2019, tak ka brodim, ka sta srečniva, ka sta tau ške pred epidemijo napravila. »Istina gé. Znamo, ka majo zdaj pari pri tom velke nevole. Müva sva ške zadnji cug zgrabila. Fajn je, ka sva tau leko proslavila z žlato in pajdaši. Zdavanje je bilau v cerkvi v Törnišči, vej pa je od tistec moja mama, gostüvanje pa smo slüžili v Tešanovcaj.« Na vüjo mi je prišlo, ka de se letos držina povekšala. »Ja, s Tjašo čakava dejte, tak ka mo že na sprtoletje trgé.« Vüva sta oba škonika glasbe, z muziko se tüdi ovak dosta spravlata. De vajni sin ali čerka tüdi šau po toj pauti? »Pogučavala sva se, ka ne bi mela nika prauti, če se dejte nede z muziko spravlalo in bi ga kaj drügoga zanimalo. Kakoli že bau, naj bou samo zdravo.« Si ti že v svoji mlašeči lejtaj začno špilati na gosli? »Ja, prva sam sicer špilo na klavir. Leta 1997, gda je böltinska foklorna skupina iskala bando, stera bi jih spremljala na nastopaj, pa je bila, če se ške dobro spaumnim, Žaligova Valerija tista, stera me je pitala, če bi ge špilo na gosli, pa san pravo, ka ja. In tak je gratala Mlada beltinška banda, v steroj je te samo Dani Kolarič že špilo na cimbale, vsi drügi pa smo se na nauvo začnili včiti špilati, vsakši na svoj instrument. Leko ške tau povem, ka smo šli gosli küpit v Somboteu. Zavolo toga, ka so nej meli prave velikosti, so meni küpili prevelke, tak ka sam, sploj na začetki, velke nevole meu pri včenji. Vküper z Rokom Srako sva se odila včit v Ljutomer, tau pa zatau, ka je tam na gosli včila špilati Ivica Budna. Njeni sin Samo je pri Marko bandi špilo na gosli, tak ka je ona že mela stik s folkloro in ljudskimi, sploj prekmurskimi pesmimi. Prvi Krvava rauža, smo že posneli in si jo leko lidge tüdi poglednejo na youtube.« Povejva zdaj še neka o drügoj sku- Tjaša in Miha, mladi zakonski par nastop smo meli že tri mesece po tistom, kak sam se začno včiti špilati na gosli.« Omeno si Samoja Budno. Ti si biu te tisti, steri si te sledkar njega pini, v steroj sodelüvleta z ženo Tjašo. Kelko znam, je Ethnotrip grato tak, ka ste se povezali tisti, steri ste študerali na Pedagoški fakulteti v Maribori in ste se tam Marko banda (Miha je prvi z leve strani) bi že lani mogla proslaviti 30 lejt svojoga delovanja vöminiu pri Marko bandi. Šteroga leta je tau bilau? »Ne vem točno, tam nindri 2003. ali 2004. leta. Istina gé, ka sam namesto Samoja začno špilati, s tem ka smo z njim ške furt dosta sodelovali, tüdi pri zadnjom CD-ji, steroga smo ške niti nej vödali. Nega nikše zamere, smo kolegi in se drüžimo ške naprej.« Marko banda bi mogla lani proslaviti 30 lejt svojoga dela, pa ste tau praznovanje mogli preložiti na letos. »Slavnostni koncert bau, samo ka ne vemo ške, gda, mogauče že vleti, mogauče na gesen. Kak sam že pravo, je tüdi CD že pripravleni. Eno pesem z naslovom včili za škonike in lerance glasbene vzgoje. »Točno tak. Na glasbenom oddelki naše fakultete je furt delovalo več malih glasbenih skupin, malih band. Škonik Kobal nas je vküppauzvo pa nam je predlago, ka pripravimo ene prekmurske pesmi malo nači, na džezovski način, bole moderno, kak tau špila Marko banda. Leta 2009 je te biu začetek Ethnotripa.« Kelko znam, ste do zdaj z Ethnotripom vödali že tri CD-je. »Tak je. Prvi album, steri ma tüdi ime Ethnotrip, smo vödali v samozaložbi leta 2013, drügoga z naslovon Kdo bo pil iz bistrega Porabje, 11. marca 2021 studenca, in tretjoga, steri ma naslov Preden se zdani, pa leta 2016 in 2018 vküper z založbo Celinka. Zdaj že mamo pripravljeni material za nauvi album, steroga smo steli titi snemat konec oktobra preminaučoga leta, samo ka se je glij te omejilo gibanje na občine, tak ka smo mogli snemanje prekiniti.« Za zdaj zadnji vaš CD je neka ejkstra zatau, ka je tau vašo prvo avtorsko delo. »Ja, na toj zgoščenki smo uglasbili 12 besedil slovenskih avtorov, kak so na primer Štefan Kardoš, Feri Lainšček in Marko Kočar.« Povej ške neka rejči o zanimivom projekti, steroga sta vküper s Tjašo spelala v leti 2019, gda smo slavili 100. obletnico priključitve Prekmurja matičnomi narodi. Vüva sta za mladinski pevski zbor in različne inštrumente priredila 14 pesmi Vlada Kreslina. Na odri sta zdrüžila glasbenike in pevce z böltinske in tretje soboške osnovne šaule, na sterij vüva včita glasbo. Vsi tisti, steri smo koncert z naslovom Tam v meglicah nad mursko vodo, vidli, smo bili trno navdušeni. »Té projekt si je vözbrodila moja žena, prva v malo menši obliki, kak je te vöprišlo. Te sva pa prva povezala glasbenike na obej šaulaj, te pa ške oba zbora. Koncerti so bili super, ške bole pa tau, kak so se ta deca, okauli stau jih je bilau vsevküper, povezala. Občutek zadovoljstva je biu te z odzivom publike na koncertaj ške telko vekši.« Na konci so se te vajni šaularge vküper s Kreslinom predstavili ške na glavni državni proslavi, stera je bila v Böltincaj. »Ja, predstavili so sicer pesem Vse se da, stere smo se prva nej včili. Vsi vküper smo bili veseli, ka smo se leko notpokzali. Mogauče mo komaj čez neka lejt leko cenili tau, ka smo bili prisotni na enom takšom zgodovinskom dogodki.« (Kejp na 1. strani: Miha Kavaš že od malih naug hodi v brege.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Mihe Kavaša 5 Pisali smo pred 30. lejti (3) V tretjoj številki Porabja, stera je vöprišla 14. marciuša 1991, je pod naslovom »Mladi« v penzijo urednica Marijana Sukič pisala o poseldicaj gospodarske krize, do stere je prišlo po tistom, ka se je vöminiu sistem, pa je dosta vzhodnih trgov vogrski rosag zgübo, na zahod pa je firmam ške zavolo slabe kakovosti izdelkov nej uspelo tak brž priti. In firme so svoje probleme tistoga cajta tüdi tak rešavale, ka so pošilale lidi predčasno v penzijo. Kosna fabrika je pred 30. lejti v penzijo poslala 60 delavcov, med sterimi je biu tüdi Tibor Korpič, po domanje Šauštarstji Tibi, steri je 56. leta prišo v tau fabriko delat: »35 lejt se tan dielo kak kovač. Za te lejta se zdaj daubo jubiljeno nagrado (jutalom), 15 djezaro forintof.« Zakoj ste pa tie f penzijo šli? »Fabrik je malo diela emo, tie so si pa tak zbrodili, ka tisti, stere že samo 5 lejt ma do penzije, leko de v penzijo. Dja se zdaj 52 lejta star. Zatau, ka se dielo kak kovač — tan je pa fejs vrauča bilau — se leko prven f penzijo išo.« Že kaj vejte, tjelko penzije ta mieli? »Zdaj štja ne vejn, da pa tak mislim, ka eno 8 djezero vejndrik dobin, ka smo mi nej tak lagvo služili.« Zdaj te pa tie samo počivali, pa pozabite na kose pa na motike. »F fabrik več nemo dielat ojdo, doma mo dielo. Doma mamo svinji pa maro, polago mo pa grünt dielo.« Nej ste fejs žalostni bili, ka sta mogli tak rano f penzijo titi? »Ej so pa s fabrika več šli, nej samo dja san. Fsi smo radi bili, ka smo tau parduživali. Samo sto vej, kak dugo mo živali, kak de nas zdravdja pielalo.« Na istoj, tretjoj strani, je biu objavleni tüdi članek z naslovom »Palčki« v Murski Soboti, v strerom piše o tom, ka se je Lutkovna skupina Palčki z gorenjeseniške osnovne šaule notpokazala v Murski Soboti na občinskom tekmovanji lutkarov, steroga je pripravila Zveza kulturnih organizacij občine Murska Sobota. »Poleg Gornjeseničanov (nastopili so: Ester Sulič, Klara Dravecz, Gabor Bajzek, Renata Čizmaš in Amanda Horvath) so se predstavili še mladi lutkarji iz Dokležovja in Murske Sobote. Tudi najnovejša igrica z naslovom O deklici, ki je prehitro rasla, je pokazala, da mladi porabski lutkarji (ob pomoči režiserke Jožice Roš in mentorice Klare Fodor) že ne- kaj let ohranjajo kakovostno raven, tako pri jezikovnem znanju kot pri igranju in uporabi lutk. To je priznal tudi ocenjevalec tekmovanja, strokovnjak s področja lutkarstva, Tine Varl. Gornjeseničani se bodo čez nekaj dni predstavili tudi na območnem srečanju lutkarjev v Gornji Radgoni,« so leko ške zvedli bralci. Avtorica etoga pisanja pa sam bralce obvestila, ka je biu Gábor Bagi, madžarski konzul iz Zagreba, vküper s sode- Članek Marije Kozar o Slovencaj v Taranji lavci na obiski v Murski Soboti, gé se je srečo tüdi z županom Andrejom Gerenčerom. »Sogovornika sta največ časa namenila sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo, predvsem krajev na obeh straneh meje. Sodelovanje naj bi se razširilo tudi na tista področja, kjer doslej še ni bilo pravih stikov, Gábor Bagi je menil, da bo zdaj, ko na Madžarskem delujejo lokalne samouprave, vse to laže uresničljivo. V pogovoru se niso mogli izogniti tudi problematiki mejnih prehodov. Martinje-Gornji Senik, Prosenjakovci-Magyarszombatfa, Pince-Tornyiszentmiklós so že tri lokacije, o katerih se veliko govori, toda stvari se le počasi premikajo. V Sloveniji je veliko problemov zaradi procesov osamosvajanja, odpiranje prehodov pa je še vedno v pristojnosti zvezne države. Na obeh straneh meje imajo tudi denarne težave. Pomemben dejavnik sodelovanja med Madžarsko in Slovenijo sta tudi obe narodnosti. Konzul je Madžarom v Pomurju obljubil pomoč pri zagotovitvi ustreznega signala za sprejem madžarskega televizijskega programa,« je ške pisalo v članki. Marija Kozar pa je pod naslovon Krstitke f Taranyi, pisala o tom, kak joj je strina Mariška Kozma parpovejdala o gostüvanji: Kak ste sé pa vi oženili? »Da san petnajst lejt stara bila, te san zámož odišla. Ka sa nej mejla očo, pa smo malo zemle meli.« Nej je van žau, ka ste sé tak rano oženili? »Nej, ka je mauž dober büu! Ge san sikdar vesela bila. Sikdar sen popejvale, da san šla na gostüvanje. On je pa nej sto titi. Ali ga nikdar nej stra bilau, nikdar mi nej brano.« Da ste sé oženili, gé ste doma bili? »Dvej leti san sneja bila. Te san pravla: ajdemo domau, mami. Tü sako zajtro repa pa zeldje bilau. Ge san tak nevolna bila da san z malin dečkon noseča bila. Sigdar so mlejko küjali. Mlejko san ge nej mogla pogesti. Komaj san podjela, že sam vövrgla, ka mi nej dobro bilau.« Kak ste si botro pa botera vöodabrali? »Da san prvoga maloga dečka rodila, te kuma (botra) ešče dekla bila, pa so te stara žena nesli maloga dečka krstit. Da je kuma moža zela, te da je ona mejla, te san dje nesla. Da san pa ešče ge mejla drügoga pa tretjoga, te je pa ona nesla. Pa smo si etak bili kumini (botrina). Dočas, ka je nej zamož odišla, smo si s starimi bili kumini (botrina).« Kak je bilau krstitke? »Inda je tak bilau, da so sé mala deca stvaurila, te so na štiri aj pet dni velko kar blačo, pasito, parnesli ta k ženi. Cejla familija je dobro župo, fanke, reteše djejla. Da so malo vekša bila deca, te so krstitje rediIi, ka so prišli kumini (botrina). Veuko krstitje je bilau, fsi so sé nadjeli. Da je že štiri kedne staro bilau dejte, te smo šli f cerkef. Pa te, po tiston smo smeli samo ta vö na paut. Dačas je nej slobaudno bilau na paut iti, dok je nej pop aldas dau.« Botrina je žlata? »Nej prava, de pa kumini (botrina) so na prvon mesti. Moj oča so pred ižof kume klobuk zdignili te tö, da nišče nej büu vanej: »Falen bojdi Jezuš Kristuš!—Amen, na fse vöke, kuma!« Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 11. marca 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Baute za male vasi V programi »Za madžarske vasi« so 45 milijard forintov posaba vönapisali za ustanovitev baut v mali vasaj, v tisti vasaj, stere majo menje kak 2 gezero lidi. Cilj programa je, ka bi v vsakšoj maloj vesi bila edna mala bauta, gde bi se vse tašo odavalo, ka je najbola potrejbno. Tau bi dosta pomagalo pri tejm, ka bi nej bila taša velka razlika med tistimi, steri po varašaj pa po vasaj živejo. Med drügimi tau je eden najvekši cilj cejloga programa »Za madžarske vasi«. Če v vesi nega baute, tau je za vaščane fejst lagvo, zato ka se v varaš morajo pelati, tau so stroški pa dosta časa tö zgibijo s tejm. V Železni županiji je dosta mali vesnic, gde so gnauksvejta bile baute, zdaj ji pa več nega. Baute so se najbola zato zapirale, ka je bilau malo küpcov, vsikši je bola v varaši kipüvo, gde je blago dosta falejšo bilau, sploj pa v nakupovalni centraj. Tau, ka so se baute zaprle, je najbola lagvo za starejše bilau, steri so doma, steri več ne odijo delat. Tejm lidam je občina tak pomagala pa pomaga, ka socialni delavci odijo njim v varaš kipüvat. Depa po mali vasaj baute pa krčme majo še edno funkcijo, stera je ranč tak potrejbna za lüstvo kak vsakdanešnji krü, tau, ka se leko srečajo, leko pripovejdajo eden z drügim. Tau, ka se zdaj znauva odpirajo baute, je dobra ideja, dobro je za lüstvo, steri v mali vasaj živejo. Samo tau se zdaj še ne vidi, kak baude potistim, gda se s podporov baute odprejo, obnovijo, zozidajo, opremijo. Če malo küpcov baude, pa nede haska. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Posodobljena nacionalna strategija cepljenja proti Covidu-19 Slovenska vlada je sprejela posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja proti Covidu-19, ki vsebuje podrobneje opredeljene prednostne skupine in nekatera nova cepilna mesta. Kot je poudaril minister za zdravje Janez Poklukar, je »cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni«. Osnovni cilj je zmanjševati umrljivost zaradi Covid-19 in povečati zdravje prebivalstva. »S cepljenjem bomo zmanjšali število težkih potekov bolezni Covid-19, razbremenili zdravstveni sistem in zagnali gospodarstvo in družbeno življenje,« je napovedal minister. Poklukar je pojasnil, da je v prenovljeni nacionalni strategiji cepljenja določenih 61 cepilnih centrov, od tega 13 v bolnišnicah, kjer se cepijo zdravstveni delavci in določeni, predvsem kronični bolniki. Po oceni vlade je treba najprej cepiti tiste skupine prebivalstva, ki imajo največje tveganje za težji potek in smrt zaradi bolezni Covid-19, in nato v čim krajšem času doseči čim boljšo precepljenost prebivalstva, 60 odstotkov oziroma 1,2 milijona prebivalcev. Za zdravstvenimi delavci se cepijo osebe starejše od 80, 75 in 70 let, nato pa se preide na skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov ne glede na starost. V naslednji prioritetni skupini so diplomati in uslužbenci ministrstev, ki zaradi predsedovanja EU-ju potujejo v tujino, in pripadniki Slovenske vojske na misijah v tujini, nato pa sledijo starejši od 65 let. Po ministrovih navedbah so naslednji na seznamu prioritetnih skupin zaposleni v vzgoji in izobraževanju. V tej skupini so tudi poslanci DZ-ja, državni svetniki, vlada, predstavniki ustavnega sodišča. Pred drugimi prebivalci bodo cepljeni še kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, starostna skupina od 60 do 65 let in zaposleni v kritični infrastrukturi. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... NIZKA SADNA DREVESA ZA MAJHNE VRTOVE Šmarna hrušica je nezahtevna lepotica z nizko rastjo, zgodnjim, belim socvetjem in s slastnimi plodovi. Najdemo jo kot majhno drevo pa tudi kot čudovit grm. Doma je iz Severne Amerike. Na slovens- vom aronije. Plodovi v polni zrelosti dobijo temno modro vijoličasto barvo, skoraj črno. Zanimivo je, da vsi plodovi ne zorijo hkrati, to traja približno tri tedne. Plodove imajo radi kosi. Kremasto meso je prijetnega okusa po bananah, ananasu in jagodah. Drevje asimine čedalje raje celo več v širino. Je razsipen spomladi z rumenim cvetjem in z bleščečimi, rdečimi plodovi. Cvetovi pri asimini so čokoladne barve in se pojavijo, ko listi začnejo poganjati. Imajo blag vonj po gnilem mesu. Rumeni dren je divje sadje z bogatim zgodaj spomladi cvetočim rumenim cvetjem in zagotavlja pomembno hrano čebelam kih vrtovih je manj znana, vendar si uspešno utira pot prav zaradi njene skromnosti Šmarna hrušica uspeva, bodisi kot samostojna bodisi v skupinah, v kompoziciji z drugi- uporabljajo oblikovalci vrtov, saj ima lepo piramidalno postavo, lepo listje s čudovito jesensko barvo. Zaradi svoje majhnosti je primerna za večino vrtov, ne ravno velikih. Rezi skoraj ne potrebuje, saj tudi brez škarij oblikuje lepo krošnjo. Bolezni in škodljiv- Majhna drevesa kot so šmarna hrušica, dren in asimina lahko velikokrat uporabimo na svojih vrtovih namesto iglavcev. MORDA NISTE VEDELI … Drenove plodove lahko pripravimo kot omako/marme- Sadeži – drnulje rumenega drena blagodejno vplivajo na ledvice glede oskrbe. Je vsestransko uporabna kot sadna, uporabna in okrasna vrsta. Spomladi opozarja na bogato belo socvetje, šele nato se odene z listjem, mladi poganjki so zelo barviti. Konec junija, v začetku julija začnejo zoreti plodovi, ki po velikosti spominjajo na borovnice, a so po zgradbi bolj podobni plodo- mi. Za gojenje je nezahtevna, uspeva v vsaki običajni vrtni zemlji, od nekoliko kislih do rahlo alkalnih tal. Uspeva tudi v velikih loncih. Asimina ali indijanska banana je sadna in okrasna rastlina z zanimivimi čokoladno obarvanimi cvetovi in plodovi, ki spominjajo na mango, dosežejo tudi 500 gramov. Plodovi šmarne hrušice so zelo okusni, primerni za marmelade, likerje in za pripravo smutijev. Po vsebnosti antioksidantnih polifenolov so sadeži šmarne hrušice povsem primerljivi z borovnicami. cev ne pozna. Rumeni dren blagodejno vpliva na naše zdravje, še posebno, če ga naberemo doma na svojem vrtu. Je drevo, ki zraste 4-7 metrov v višino, včasih Porabje, 11. marca 2021 lado k mesnim jedem namesto brusnične. Besedilo: Olga Varga Fotografije: Olga Varga in svetovni splet 7 Razstava slik Zdenka Huzjana v Galeriji Murska Sobota LATINSKI JE POZABO Geografija tišin Lekar se je tou nigda svejta nikšomi legénji zgudilo. Zavolo latinskoga gezika je po domanje pozabo. Po tistom pa po latinski. Kaj takšoga bi gnesden leko vsepovsedi po svejti prišlo. Vse je mogouče. Čüu sam, kak na Češkom od toga pripovejdajo: V ednoj vesnici je bilo dosta čedni lüdi. Vsakši je nika znau, orati, cigle redti, zidati, sejati, kositi, cekre pa košare plesti pa eno pa ovo. Šoulo so meli skor vekšo kak cerkev, celou svoje čeri, nej samo sine, so v šoulo pošilali, gda nej trbelo senou grablati ali krumpče pobirati ali pa krave pasti. Zato so vsi čedni bili. Celou so znali gučati etak pa ovak, po domanje ali pa kak v šouli ali v varaši ali pa v sousednom rosagi, kama so na repo ojdli. Nišče, niti eden pa nej znau latinski, samo lekar eden - domanji gospoud plebanoš, ništerni so njemi pravli ka pop. Te si je pa najčednejši legenj zmislo, ka un se latinski navči. Zvali so ga Jan ali pa Honza, Hanzi bi se leko pravlo. Po slavski Janez. Najšo je nikšo knigo, si doj söu pa se včiu pa včiu. Nišče ga od knige več nej mogo kraj zagnati. Nej si dau nika valati, ka trbej iti kosit, orat, s konjami kaj pelati pa ka je eške takšoga moškoga dela. Samo se je latinski včiu. Če ga je pa štoj drego pa kakoli spitavo, je samo latinski nika nazaj šlefeto. Sploj več nej gučo po domanje. Mati pa oča sta si nej vedla, ka naj s sinon začneta: »Lekar je že čista pozabo po domanje gučati! Ka naj napravimo ž njim?« Moški so se v oštariji čednili pa čednili od legéna, ka z njega bou, steri se samo latinski vči, ženske so si od njega dosta pripovedavale po večeraj, gda so mlejko v zbiralnico prinesle. Pa pravi ena: »Tam v lejsi eden starec žive, ja, tisti, ka ga odimo spitavat, ka trbej napraviti, če je kakša krava betežna ali pa človek kakšo drügo nevolo ma. Ka pa če je tou beteg, ka je po domanje pozabo gučati? Srmak, vej ga latinski nišče ne razmej!« Gda so mati tistoga večera od zbiralnice s praznov kanglov domou prišli, oče šče nej doma bilou. Sin pa pri posvejti sejdo pa se včiu. »Ka naj delam? Naj to oči povem, ka so si ženske zmislile? Ka pa če se svadi?« Kak so oštarijo dojzaprli, včasi se je oča domou prtepo. »Dobro, ka si že doma,« njemi pravi žena. »Čüj, znaš, ka so ženske pravle, ka naj s sinom sprobava ...« »Ka ve babe, znate! Mi že cejle večere pri špriceraj brodimo pa smo nika nej zbrodili!« Te se je pa stavo pa pravo: »No, povej!« Pri sebi si je mislo: »Vej moja žena zna čedna biti!« »Pravle so, kaj naj deš do tistoga starca, v lejsi žive, pa ga opitaš.« »Ajaj, vej je tou nej slabo pa škouditi ne more!« je pravo oča. Zranka, gda je oča kravam spolago, mati pa podogila, je sin vzöu falat namazanoga krüja pa pri materi šalco friškoga mlejka pa se že latinski včiu. Niti nej preštimo, ka oča nej šou štale zmetavat pa pucat, liki se nikan ta po poštiji zgübo. Starec v lejsi je že pred kučov pod orejom sejdo, fajfco kadiu pa si nika brodo. »Baug daj, oča, kak ste kaj?« že od daleč pravo prišleki. »Mamo doma edno nevolo: sin se cejli den samo latinski vči, pa gda ga što kaj pita, po latinski guči. Nišče ga več ne razmej. Un pa nas nej, zato ka je po domanje pozabo. Ka pa če je tou kakši nouvi betek?« »Gvüšno ka je betek, takši moderne fele betek. De pa mam vrastvo za tou,« pravi starec. »Z mrzloga stüdenca eno velko krnico ali pa škaf vode nalejte. Paziti morate, ka vas sin nede V Galeriji Murska Sobota so Zdenko Huzjan, ki se je roodprli razstavo likovnih del dil leta 1948 v Lendavi, je Zdenka Huzjana z naslovom na oddelku za slikarstvo na Geografija tišin. »Zdenko Huzjan s svojimi slikami pretanjeno izraža razmislek o bistvu življenje, ne da bi bil narativen, patetičen ali banalen, kar velja tudi za njegove tekste«, je zapisal v katalogu, ki je izšel ob odprtju, Slika Zdenka Huzjana z razstave z naslovom kustos razstave Strmina srca Robert Inhof. In dodal, da Huzjan v bistvu strne Akademiji likovnih umetnoin zgosti ves suspenz slik iz svo- sti v Ljubljani diplomiral leta jega zadnjega cikla z besedami: 1972. Leta 1997 je pridobil »Kadar ideje šele nemočno naziv rednega profesorja za lebdijo, nehote, ne da bi to na- slikanje in risanje na Univerčrtoval, prikličem vase vroča zi v Ljubljani. Svojo likovno panonska poletja iz otroštva ustvarjalnost je doslej predin z njimi senčno, tišinasto stavil na 123 samostojnih podobo takratne dnevne razstavah, od tega je bilo šest sobe, prepojene z vonjem retrospektivnih. Med številniknjig. In v tej tišinasti obliki mi nagradami, ki jih je prejel se velikokrat prikliče še moje za svoje delo, so tudi nagrada otroštvo ob Kobiljanskem po- Prešernovega sklada, Jakopitoku, ki je vijugal pod mestom čeva nagrada in Župančičeva in kjer sem nekoč poleti mo- nagrada. Živi v Ljubljani, a je deliral v gluho glineno na- še vedno močno, tako čustvebrežje svoje prve podobe. Tam no kakor tudi ustvarjalno, poje pod gladino zamočvirjene vezan z rodnim Prekmurjem vode nemo dišalo po sladki in tudi na razstavi v Galeriji trohnobi in nad mestom je Murska Sobota se močno čuti dišalo po deviško tišinastih duh pokrajine ob Muri. krizantemah med grobovi.« Jože Gabor vido, kak odzaja k njemi mati s krnicov ide – te ga pa naj nagnouk doj polegé. Tou je vse. Vej te vidli, ka se zgodi!« Oča domou prišo pa materi včasi povedo, ka njemi je starec tanačivo. Mati je poskrivma prinesla škaf mrzle vode pa potüma šla legeni za hrbtom. Legenj pa nika, samo latinski je za sebe šlefeto. Pa mati škaf zdigne pa sina z mrzlov vodov nagnouk cejloga polege. »Huh! Brrr!« legenj gor skoči, latinsko knigo taliči pa se po domanje, lepou po češki zadere: »Mati, mati moja, ja ka pa delate! Zaj sam pa vse latinski pozabo!« Večer je mati nesla mlejko, oča pa šou v oštarijo. Oba sta tak pripovidavala: »Sin je zdrav grato! Samo ške lepou po domanje, po češkom guči!« Živa istina! Malo po svoje povedo: Peter Kuhar Porabje, 11. marca 2021 ... DO MADŽARSKE Fidesz zapustil politično skupino EPP Premier Viktor Orbán je 3. marca obvestil vodjo politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfreda Webra, da se člani stranke Fidesz odpovedujejo članstvu v skupini EPP. To je sporočil v pismu, ki ga je na Twitterju objavila podpredsednica Fidesza in ministrica za družine in družinsko politiko Katalin Novák. Viktor Orbán je svojo odločitev o izstopu sporočil nekaj minut za tem, ko je politična skupina desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) potrdila spremembe poslovnika, ki naj bi v kratkem vodile v izključitev ali zamrznitev pravic članom Fidesza. Premier Orbán je sicer napovedal, da bo Fidesz v primeru potrditev sprememb poslovnika sam izstopil iz EPP. Spremembe poslovnika EPP so »očitna sovražna poteza proti Fideszu in našim volivcem«, je zapisal v pismu Webru. 96 odstotkov ostane v javnem zdravstvu S 1. marcem je potekel rok, ko so se zdravniki in strokovni delavci morali odločiti, ali ostanejo v javnem zdravstvu in podpišejo pogodbo z državo, na podlagi katere se jim znatno poviša plača, ali izgubijo status javnega uslužbenca. Nova pogodba zelo omejuje tudi zasebno zaposlitev zdravnikov in strokovnih delavcev in prepoveduje sprejemanje parasolvence. Bolnike, ki dajejo, in zdravnike, ki sprejmejo »modre kuverte«, se lahko celo kazensko ovadi. Državna uprava bolnišnic trdi, da je 96,3 odstotka zdravnikov in strokovnega osebja podpisalo nove pogodbe, torej ostanejo zaposleni v javnem zdravstvu, v katerem je do sedaj delalo 110 tisoč ljudi. Po njihovih podatkih pogodb ni podpisalo kakih 4 tisoč delavcev. Temu do neke mere nasprotujejo podatki Madžarske zdravniške zbornice, ki trdi, da je javno zdravstvo zapustilo 5500 zdravnikov in zdravstvenih delavcev. 8 Bola smo samo doma Mankoška Marika, po možej üše, nikan ne moreš tejti, tau Sto so oni? Dončec, v Andovci žive, depa tö istina, ka ranč nika nega, - Tau je moj oča te dolavzeti, na Verici se je naraudila pa tak ka človek doma kaj tašti- gda je sodak bejo. Dja sem njega nej poznala, zato ka gorarasla. Doma go dja sem se petdesetprvoga najbola samo tak leta naraudila, on je pa petpoznamo ka Djürdesetoga leta mrau. Sledkar, vina Marika. Dugo gda sem že v šaulo odla, te se lejt je zvonila v vesi, je moja mati spoznala z drüna den trikrat, ka je gim možaun pa te potejm nej bilau malo dela. se je naraudo moj paubrat Z daumi je samo Karči, depa on je že tü pokote leko odišla, če pani.« je koga sprosila, aj - Več bratov ali sester nejzvoni namesto nje. maš? Ovak pa dočas, ka »Mejla sem še dva praviva baukšo zdravje mejbrata, depa tejva sta mlado la, vsigdar paulak pomrla, eden je še nej vözobila pa pomagala, pojdo osnovno šaulo, dja je če je v vesi kaj bilau, ranč ne vardjam. Obadva sta najbola na vaški s sercaum mela beteg, zavolo dnevaj. Dosta je bila Mankoška ali Djürvina Marika je kejpe že tauga sta tak mlado mrla.« z mladimi pa dobro vöpobrala iz albuma se je sporazmejla z njimi. Tak mislim, tau je še gnesden tak. Vsigdar je dobra vole bila, tašoga reda je večkrat šegau mejla prajti: »Bola mo se smejala, kak bi djaukala«. Pa rejsan je taša bila. Že je več lejt v penziji, zdaj že bola samo doma, depa nej sama, z dvöma sinoma, steriva sta doma ostala potistim, ka sta se oženila. - Kak si kaj Marika, vej pa že tak davnik sem te nej Pri prvoj spauvedi v Števanovca je tistoga ipa dosta mlajšov bilau vido, sploj pa zdaj, gda Mati z očimom (mostohaapa) je virus pa vsikši je bola samo doma. »Tak po starom. Gda človek starejši grata, te ga gnauk töj bolej, gnauk tam bolej, tak ka baukše je, dočas si mladi. Zdaj pa zavolo virusa je še bra.« - Marika, ti si že naprej vöpoiskala stare kejpe, stere si v albumi najšla, eden najstarejši med tejmi je tisti, da so niši možak v sodačkom gvanti dolavzeti. - Je eden kejp, gde je en küp mlajšov dolazeti, ka je tam bilau? »Tau je te bilau poslikano, gda je prva spauved bejla. Dja sem viska bejla, dja ozark stodjim. Te je še več mlajšov bilau kak zdaj, zdaj v cejloj števanovski šauli nega telko mlajšov, kak nas je te pri spauvedi bilau. V Števanovci pri cerkvi so nas dolavzeli, potejm smo si tam vanej k stauli vseli pa te smo tam meli eden zajtrik z gospaudom Markovičom.« - Radi ste meli gospauda Markoviča? »Nej trno, zato ka so fejst sigurni (strogi) bili. Če si kaj nej vedo ali si lagvi bejo, te so te spokali.« - Ka si delala potistim, gda si šaulo vözopodla? »Doma sem pomagala sta- krava, stero sem nej mogla dojiti, zato ka fejst brsala. Ovak sem se brž vcujvzela pa te nejnadoudje so se tak mlajši naraudili. Najprvin Karči, te Zoli, naslejdnje pa te Aniko. Obadva sina sta doma ostala, gda sta sa oženila, vnuki so töj gorarasli, tau je zame fejst dobro bilau, zato ka mauž mi je mlado mrau. Če bi kraj od dauma odišli, te bi sama ostala. Dekla, ona se je vö v Slovenijo v Čöpince oženila, depa dosta odi doNjeni oče v sodačkom gvanti mau pomagat, da trbej.« rišom na gazdeji delati, gda - Kak ti zdaj dnevi dejo? sem pa osemnajset lejt stara »Kak sem že prajla, tak pogratala, te sem se pa oženi- malek, najbola lagvo je vzila.« mi, gda je brž kmica. Zdaj je - Kelko star je bejo Franci, že baukše, ka dugši so dnevi. tvoj mauž? Depa zdaj se je velka nevola »On je trinajset lejt starejši zgaudila. Vse televizije, ka ji bejo od mene. Leta 1969. mamo, nagnauk so na nikoj apriliša 18. sva se zdala pa prišle, najprvin Karčiva, te te potejm sva sé v Andovce Zolina, naslejdnja pa moja. prišla.« Tau nam zdaj fejst fali, zato Zdavanjski kejp z možaum, materdjov pa očimom - Oča pa mati od Francina sta sigurniva bila? »Oča so edno leto prvin mrli kak sva se zdala, tak ka te so oni že nej bili pri rami, žena Rejzika bejla samo, depa ona je nej bejla taša, ka bi tak fejst zapovejdala. Na tau se dobro spominjam, ka gda sem sé prišla, bejla je edna taša Porabje, 11. marca 2021 ka smo se že vcujvzeli k tauma, ka večer filme gledamo. Drügo tak ne moreš, gda si vsigdar doma, pa kak vögleda, en čas še tak ostane, zato ka je že töj tretji val virusa.« (Kejp na 1. strani: Marika se vsigdar veseli, če grbanje najde.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 27. Grauzdje, prpeu pa ribdja župa Gezerolejtna Kalocsa je varaš nadpüšpeka, drügoga po rangi v rosagi, včasik za esztergomskim. Prvi med njimi je biu tisti opat Asztrik, šteri je krali svetoma Števani prineso krono z Rome. Če z lufta gledamo tau mesto, je kak eden ftič z veukimi perautami, na zemlej pa nas čakata obnovlena cerkev in palača nadpüšpeka z najvek- lomejterov dugoga mrtvoga rokava Donave, globko pa je tri-štiri mejtere. Z zemlé prihajajo v vodau takši minerali, šteri vračijo rane, pomagajo pa prauti hormonskim in reumatičnim betegom ranč tak. Legenda pravi, ka je vitez Bence tak zmantro svoje konje, ka so jim nej samo podkve, liki pažloti tö na nikoj prišli. Gda so pili z vodé, Redeči prpeu je vogrski produkt, šteroga cejnijo po cejlom svejti – če čüjemo reči »pörkölt, golaž, paprikaš«, nam včasik na pamet pride varaš Kalocsa šov cerkvenov knjižnicov med Karpatami. Na njeni policaj držijo više 150 gezero knig, v ednoj njenoj dvorani pa stogi klavir (zongora) Ferenca Liszta. Mestno središče je puno z lejpimi ramami dühovnikov pa bogati varašancov, gda pa vö s centra staupimo, vidimo prausne iže ednoga maloga varaša. Kalocsa je trnok erična po svojom redečom prpli, šteroga nutpokažejo v ednom muzeji tö. Eške bole pa poznamo tau krajino po farbastom vöšivanji, štero je gratalo prilübleno v 1930i lejtaj. Ženske so oprvim bogatim lidam za peneze vöšivale lijene pa prčece, po tistom pa so pomalek vözbrodile svoje minte, farbe pa tehnike. Eške gnesnedén vidimo njino vöšivanje na srajcaj pa prslejkaj, njini motivi pa so namalani na stené varaškoga panaufa tö. Turisti v krajini radi gorpoiškejo jezero Szelidi, štero je gratalo z ednoga štiri ki- zmejs pa stali v jezeri, so jim nogé brž pá zdrave gratale. Splača se malo staviti v bližanjoj vesnici Harta, gde najdemo v nemškoj domačiji vöpostavleno poištvo, gvante pa škéri té narodnosti. Prejk v Dunaföldvár pela maust s sausadne vési Solt, štero pa poznamo eške po vösklesani leseni nagrobnikaj na cintori in po više petstau, v zemlau vkopani vinski zamenicaj. Domanji majo šegau praviti, ka je »najslabše vino s krajine kraj Donave eške itak baukše kak najbaukša voda z njé«. Djužno od slovaške vesnice Dunaegyháza leko splezdimo na »brejg« in s 124 mejterov nastrgavamo ravénsko panoramo. Napautimo se zdaj prauti varaši Baja. V vés Hajós so v 18. stoletji prišli Nemci, šteri so s svoje rodne krajine s sebov prinesli gotski Marijin kip in s svoje nauve vesnice napravili prilübleno prauškarsko mesto. Kauli té vési stogi 1200 zamenic, gde na veuki vinski svetek svetoga Orbana vse pripovejda o vini. Gda so vözagnali Törke z Vogrske, je Baja gratala edna püstinja, gde je ostala samo natura, bogata z vodauv, ribami, divjačinov in trankami. Mesto so na nauvo zozidali s pomočjauv rovački, srbski pa nemški majstrov in bautošov, v 19. stoletji so pauleg Pešta tü največ sildja prejkpakivali. Gnes je varaš tüjo postajališče na ednoj najvekšoj »poštiji« Evrope, na Donavi. Na Vogrskom dvaje féle ribdjo župo rédijo: ali kak v Szegedi, ali pa kak v Baji. Gda nega viruša, na glavnom trgi toga drügoga mesta - šteri od vrkaj vögleda kak edna štiriperesna komanca - vsikšo drügo soboto juliuša küjajo ribe v kauli dvej gezero bogračaj. Domanje Nemce pa v varaši z dosta programami cejlo leto čaka Kulturni center Nemcov na Madžarskom. Njajmo zdaj za sebov Donavo in napautimo se prauti djugi v Bačko. Eden dühovno-kulturni center té krajine je v srejdnjom vöki biu klaušter Bátmonostor, pri rüševinaj šteroga leko gnes gorpoiškemo zgodovinski muzej. Vés Vaskút nas zové s svojov tkalečkov kulturov, mali varaš Bácsalmás sploj pauleg srbske grajnce pa je eričen po ednoj držinskoj delavnici plaudruka (kékfestő). Siva farba njini gvantov je vsikdar pokazala, kelko stara, kak bogata pa kakše narodnosti je bila ženska, štera ga je nosila. Prva kak liki bi prišli v drügo krajino Kiskunság, pa se splača malo staviti pri jezeri pauleg vesnice Kunfehértó, gde leko v tüuči gledamo ribe plavati, vnoči pa spimo v ednoj od 800 vikend iž. Eške itak smo v krajini med Donavov in Tisov, kama so v 13. stoletji prišli Kumani (kunok), šteri so se do gnes že asimilérali med Madžare. Varaš Kiskunhalas leži najviši- še v njinoj krajini, tam je na konci 19. stoletja sildje mlelo eške 35 mlinov na vöter. V mesti vsikšo leto v drügoj polovici augustuša svetijo, ka so Kumani v 18. stoletji »odküpili« svojo slobaudnost, na začetki septembra pa držijo bratvo – vej je pa Kiskunhalas varaš grauzdja in vina tö. Najstarejše zidine v mesti so cerkve, sinagoga pa ži- pod imenom Sándor Petőfi. Pri njegvoj rojstnoj iži gnes stogi spominski muzej na dva štauka, v ednom varaškom parki pa so postavili panteon s kipi pesnikov, šteri so Petőfina pesmi na tihinske gezike obrnauli. Tisti pa tö leko kaj najdejo za sé, šteri so dosta na pauti. V Motive za čipko s Kiskunhalasa – rastlike in stvarine – si je vözbrodo domanji gimnazijski škonik za malanje Árpád Dékáni na začetki 20. stoletja panova iža, zvün nji leko gorpoiškemo eške sedem muzejov. Med njimi je najbole erična zbirka čipke, gde leko spoznamo tau tö, kak se go rédi. »Halaško čipko« šivajo z najtenšoga lanenoga cvörna, zavolo toga je na kile več vrejdna kak zlat. Na svetovnoj razstavi v merkanarskom St. Louisi je leta 1904 dobila veuko nagrado, gda se je vküpmejrila s čipkami z Benetk pa Bruslja. Če želejmo koštavati dobra vina s pejska, je najbaukše, če se napautimo v Soltvadkert. V etom varaši se splača probati figice v eričnoj slaščičarni tö, če bi pa nas nogé bolele, je leko namačemo v »vonječom jezeri«. Gda se pelamo vö z mesta, vidimo graubo veuke table grauzdja z zamenicami za več gezero hektolitrov vina. Turizem Kiskőrösa pa bole računa na lübitele poezije: tam je posvejt svetá zagledno sin Márie Hrúz in Istvána Petrovicsa, šteroga poznamo Porabje, 11. marca 2021 ednom muzeji si leko poglednejo veteranske automobile, tam pa leko pokukivajo v veštauk za restavriranje mašinov ranč tak. V »Muzeji poštij« spoznamo zgodovino in dokumente zidanja poti pa mostauv, od rimske Jantarske poti (Borostyánkő-út) do gnešnjoga makadama. V bližanjom Keceli pa se leko na svoje cajte v sodačiji spominajo tisti, štere briga zgodovina sodačke tehnike. Napautimo se zdaj prauti tretjoma najvejkšoma varaši Vogrske! Prva kak liki bi prišli v Szeged, pa stanimo malo v mesti Kiskunmajsa. Na dvoriški varaškoga muzeja stogi »drejva škonikov«, na liste štere so gorspisali imena vsej tisti, šteri so v varaši najmenje pet lejt včili na ednoj šauli. Lepau bi bilau, če bi pedagogi indrik tö zadobili najmenje telko poštenjá … -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 27. Trauštaj nas v strašnom cajti betega Pred dobrimi petstau lejta- jatelov. Stvauro je réd za pomi je na svejt pridjaukalo mauč betežnikom, šteroga dejte, štero si je svetništvo so kisnej zvali »réd smileni zaslüžilo s tejm, ka je brisalo bratov« (irgalmasok rendje). skuzé vnaugim srmakom pa Gda je sto leta 1550 ednoga betežnikom. Tau je biu sveti pojbiča vö z vodé rejšiti, je Janoš od Boga (Istenes Szent daubo plüčnico. Mrau je 8. János), šteroga poznamo marciuša, pápa Leon XIII. pod imenom »kaudiš z Gra- ga je v 19. stoletji zglaso za nade« tö. Po mesti je odo z patronuša vsej betežnikov pa ednim čebrom na rbti, s pleč pa sta ma visali dvej sklejci, tak je proso miloščino za betežnike v svoji špitalaj. Janoš se je naraudo leta 1495 na Portugalskom. Gda je biu star osem lejt, je vujšo starišam in odišo z ednim dühovnikom v Madrid. Od žalosti ma je mrla mati, oča pa je staupo med frančiškanske Eden od štirideset mantrnikov je v Sebasti odleto barate. Mali Ja- v kaupanco, de je pa včasik mrau, gda je z mrzle zimé nut na toplo staupo noš je oprvim grato pastér, te pa vert nindrik na Španjols- pomočnikov v špitalaj. kom. Čednoma legéni je gazda ponüdo svojo čér za ženo, Edna prva molitev, štero se de je pa Janoš raj staupo med dejte navči, je »Angeu boži, sodake. Zaman pa je maše- čuvar moj«. Krščeniki vörjero prauti Francuski, je nej mo, ka má vsakši človek annapravo kariero v sodačiji. gela čuvara, šteroga je poslo Zavolo toga se je napauto v Baug, ka bi ga sprevajo. SveAfriko, ka bi pomago kršče- ta Frančiška Rimska (Római nikom v robstvi. Eden pater Szent Franciska) pa je svopa ma je pravo, ka nikdar ne joga nebeskoga pomočnika grata mantrnik, vej pa pre- dostakrat vidla tö, angeu gi je prej pomago, ka bi spoznaveč lübi sebé. Čemeren se je spakivo v la svoje hibe. Gda je zgübila Granado, gde ga je edna vöro, je angeu premeno, de predga Janoša Avilskoga tak se je pa včasik povrno, gda prejkvzela, ka se ma je skoro se je s cejlim srcom obrnaula zmejšalo. Zaprli so ga v no- prauti Baugi. rišnico, gde je brž na pamet Frančiška se je naraudila v vzeu, kak grdau se spravlajo Romi leta 1384, spauvednik z betežnikami. Zaman pa so materé gi je pomago rasti v ma norce talali, je opro svoje svetosti. Un gi je dau tanač, prve špitale, gde so bolnike aj bauga svojoga očo in se vračili lübeznivo. Püšpek ma oženi pri svoji trinajset lejje dau imé »Janoš od Boga«, taj. Dobila je bogaboječoga zavolo svojoga svetoga žitka moža, pa če rejsan je bila je zadaubo dosta bogati pri- skrbna vertinja pa vrla mati svojim detetom, je vsikdar najšla čas za molitev. Rodila je šest mlajšov, de je pa samo eden sin vözraščeni grato. Gda je tisti tö zbetežüvo, ga je sama vračila, zmejs pa dobila neozdravlivi beteg. Tistoga ipa je divdjalo dosta bojn, v Romi sta morila küga pa glad. Frančiška pa je v špitalaj dale pomagala betežnikom, za tau gi je mauč davo njeni angeu čuvar. Vsikdar je cejlo svojo sildje raztalala srmakom. Gda gi je vse sfalilo, se je zgaudila čüda: v svojoj zamenici je najšla eden omar, punoga z žitom. Gda je mrau Frančiške mauž, je zapüstila svoj dom in z dühovnimi čerámi dale pomagala srmakom na ulicaj in betežnikom v špitalaj. Mrla je 9. marciuša 1440, za sveto so go držali že za časa žitka. Že v 3. stoletji je bilau vnaugo mantrnikov med rimskimi sodakami tö. Gda je cesar Konstantin leta 313 dopüsto krščanjsko vöro, je bilau že dosta krščenikov v sodačiji. Drügi cesar v Konstantinopli, Licinij pa je začno graubo naganjati vörnike. Zapovödo je, ka morejo vsi zatagiti Kristoša, če škéjo živi ostati. Zavolo njine vöre so na smrt osaudili štirideset sodakov elitne dvanajsete rimske legije tö, v šteroj je slüžilo največ moškov iz Armenije (Örményország). Gda je cesarski poslanik Agrikolaj prišo k njim spunit zapauved, je štirideset sodakov batrivno vöstaupilo z réda in pripoznalo, ka se zavolo nikšoga štrafa ne obrné kraj od Jezoša. Mantrništvo so pretrpeli v varaši Sebasta, šteri leži gnes na Törskom. Oprvim jim je poslanik obečavo dobre slüžbe pa peneze, de so ga pa nej poslüšali. Zatok je je ličiu v vauzo, te pa za nji vözbrodo strašanjsko smrt. V Armeniji je eške v marciuši grauba zima, zatok so sodake osau- dili, aj pomalek zmrznejo. Kraj so jim vzeli cejli gvant in je postavili na ledeni ribnik. Peklensko mrzlo je bilau, vöter je tö fudo. Pauleg je stala kaupanca s toplov vodauv za tiste, šteri bi si prebrodili. Gda je eden sodak odleto nut na toplo, je na njegvo mesto včasik staupo eden drügi, kauli leta 895 na Saškom. Bila je dekla s preveč trdov glavauv, štero gi je pomagala obladati stara mati opatkinja. Saški vojvoda Henrik – šteri je te že dovec biu – je Matildo zagledno leta 909, gda je molila v ednom klauštri. Včasik go je proso za rokau, dekla pa je nutprivolila. Cejli šestdvajsti lejt zakona je bila »dobri dü« držine in pomagala svojoma možej, ka je grato nemški krau. Za svojo pamet pa krepko volau je valo davala Baugi, samo malo lüdi pa je znalo, ka je mila po srcej tö. Leta 936 je zatisnila oči možej Henriki in eške dvatresti lejt živejla kak doGnauk je v Granadi v špitalaj vövdaro odjen, vica. Njeni prvi Janoš od Bogá pa je prileto v gorečo zidino in sin Oton je gravörejšo vnaugo betežnikov to nauvi krau, una pa je bole tak je bilau mantrnikov vsik- lübila drügoga sina Henrika. dar štirideset. Donk pa sta teva dva pojba Na drügi zranek so jim živim vküperstaupila in otaužila strli roké pa nogé, je žežga- svojo mater, ka prej krajsiple li, njini pepeu pa strausili v držinsko imanje. Matilda je potok. Tak so je nej mogli – rejsan dosta grünta pa penez po njinom želenji – vküper erbala, s šteroga pa je rada pokopati, svetek štirideset davala Cerkvi. Za en malo mantrnikov s Sebaste (sze- je badva siná donk najšla basztei negyven vértanú) pa zdrava pamet in sta prosila eške gnesdén drži Cerkev 10. mater, aj jima odpisti. marciuša. V Sloveniji radi Pred smrtjov je Matilda žigučijo: »Če je na dén štiri- vejla v klauštri, šteroga je deset mantrnikov vrejmen dala zozidati vküper s svojim nej lejpo, štirideset dni grdo pokojnim možaum. Tam je ostane tö.« mrla 14. marciuša, pokopali so go pauleg Henrika. »Moja vörna žena, štero sem Na kejpaj go vidimo v kralesv istini lübo, od srcá se ti za- kom gvanti, v ednoj rokej valim, ka si mi davala dobre drži cerkev, v drügoj pa potanače, gda sem biu čemeren saudo, s štere miloščino tala. in si me včila smilenosti,« je (Rejč »matilda« nücajo Slona svojoj smrtnoj posteli velo venci za smrt: »Po starca je nemški krau Henrik I. svojoj prišla matilda«.) ženej svetoj Matildi (Szent -dmMatild). ilustraciji: Ta kralica se je naraudila Szilveszter Bartkó Porabje, 11. marca 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 12.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Slovenija - 30: Gospodarski izzivi za naslednjih 30 let, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (II.): Počasni ples, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini: Poklon mamam, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 TV-izložba, 15.10 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Vsi drugi se imenujejo Ali, nemški film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PETEK, 12.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.50 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 12.55 Alpski magazin, 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 14.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.20 Baron iz province; Žiga Zois, začetnik razsvetljenstva na Slovenskem, dokumentarni film, 16.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 17.40 Rokomet - kvalifikacije za OI, Alžirija : Slovenija, 19.15 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 20.25 Potres, norveški film, 22.10 Zadnja beseda!, 22.55 Mesojedec pred odločitvijo, francoska dokumentarna oddaja, 23.55 Šport, 1.30 Videotrak SOBOTA, 13.03.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.45 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 11.15 TV-izložba, 11.40 Slovenija - 30: Naslednjih 30 let, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Mestne promenade: Škofja Loka, dokumentarna serija, 14.30 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 TV-izložba, 15.05 Črne solze morja - smrtonosna zapuščina ladijskih razbitin, nemška dokumentarna oddaja, 15.55 Na sončni strani, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Tanek led, koprodukcijska nadaljevanka, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Osebna vojna, angleško-ameriški film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SOBOTA, 13.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.20 Videotrak, 6.15 Pričevalci: dr. Ernest Petrič, 9.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 1. vožnja, 12.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 2. vožnja, 13.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnja, 14.40 Biatlon - svetovni pokal: zaledovalna tekma (M), 15.30 Rokomet - kvalifikacije za OI, Nemčija : Slovenija, 17.25 Biatlon - svetovni pokal: zaledovalna tekma (Ž), 18.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, 10 km (Ž), skupinski start, 19.10 Avtomobilnost, 20.05 Borg in McEnroe, koprodukcijski film, 21.55 Zvezdana, 22.55 Gal Gjurin - Moč jeseni, koncert, 0.20 Šport, 1.50 Videotrak, 2.50 Info kanal NEDELJA, 14.03.2021, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Danin dinosvet: Dinozavrski tekmeci - Dinozavrski rolkar, kanadska otroška nanizanka, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, 11.00 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.40 Na lepše, 15.10 Bille, latvijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek: Kostumi za maškarado, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 21.10 Intervju, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Vmesni čas, dokumentarni film, 23.15 C. Debussy: Morje, Simfoniki RTV Slovenija, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 14.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.30 Videotrak, 6.10 Duhovni utrip, 6.25 Koda, 7.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 7.25 Glasbena matineja, 7.50 Življenje na strehi sveta, potopis, 9.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 10.25 Biatlon - svetovni pokal: mešane štafete, 11.30 Ambienti, 12.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 13.40 Biatlon - svetovni pokal: mešane štafete dvojic, 14.45 Nogomet - državno prvenstvo, Mura : Maribor, 26. kolo, 17.15 Slovene's, dokumentarni feljton, 18.10 Rokomet - kvalifikacije za OI, Slovenija : Švedska, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Odnos z naravo - povezanost človeka in narave, avstrijska dokumentarna oddaja, 20.55 Amy, britanski dokumentarni film, 23.00 Zvezdana, 23.55 Vikend paket, 1.20 Kaj dogaja?, 1.45 Šport, 2.55 Videotrak, 3.35 Info kanal PONEDELJEK, 15.03.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 10.40 TV-izložba, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (II.): Jules in Joel, ameriška nadaljevanka, 14.20 TV-izložba, 14.40 S-prehodi: Naši možgani - dr. Uroš Marušič, 15.10 Rojak, 15.25 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Maribor, dokumentarna serija, 17.55 Na kratko: Socialna mobilnost, 18.05 Nejko, risanka, 18.10 Simon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, 9.45 Videotrak, 10.40 Dobro jutro, 13.25 Prisluhnimo tišini: Poklon mamam, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Tihotapci identitete, dokumentarni film, 14.50 Na lepše, 15.35 Zadnja beseda!, 16.40 Ljudje in zemlja, 17.30 Zelena generacija/Young Village Folk, 18.00 Kraški kamnolomi, dokumentarni film, 19.00 Nogomet - evropska liga, 19.30 Videotrak, 20.00 Življenje na strehi sveta: Življenje v preriji, potopis, 21.00 Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nadaljevanka, 21.55 Južna Afrika - konec sanj Nelsona Mandele?, francoska dokumentarna oddaja, 22.55 Trst je naš!, kratki igrani film AGRFT, 23.35 Šport, 1.05 Videotrak, 2.00 Info kanal TOREK, 16.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Podoba podobe, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, 13.30 Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.): Živahna pot do ljubezni, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Kalimero, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 20.55 Spolnost, revolucija in islam, norveška do- Porabje, 11. marca 2021 OD 12. marca DO 18. MARCA kumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: dr. Ernest Petrič, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Napovedujemo TOREK, 16.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.40 Dobro jutro, 13.30 Alpe-Donava-Jadran, 14.10 Avtomobilnost, 14.45 Šamanka Branka, dokumentarni portret, 15.50 Kaj dogaja?, 16.40 Joker, kviz, 17.50 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Rešite Amazonijo: deževni gozd gori, nemška dokumentarna oddaja, 21.00 Jaz sem Gilda, argentinski biografski film, 23.00 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.20 Šport, 0.50 Videotrak, 1.50 Info kanal SREDA, 17.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.): Samo ti, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, 15.30 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 TV-izložba, 16.15 Male sive celice, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Varuhi narave, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Anton Trstenjak: Hoja za človekom, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Sreča v jeseni, danski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Varuhi narave, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 17.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 7.00 Videotrak, 7.50 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 8.20 Evangeličansko bogoslužje, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 12.05 Dobro jutro, 14.40 Ambienti, 15.25 Vikend paket, 17.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 17.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Zveneči gozd, estonski glasbeni dokumentarni film, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Umori na podeželju (XX.): Dokler naju smrt ne loči, britanska nanizanka, 23.45 Šport, 1.15 Videotrak, 2.15 Info kanal ČETRTEK, 18.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Varuhi narave, dokumentarna oddaja, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.): Oj, divjina, ameriška nadaljevanka, 14.20 TV-izložba, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.05 Brez meja - Határtalan, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, 18.00 Dinotačke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 EkstraVisor, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Aktivisti, finska nadaljevanka, 0.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italij, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 18.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Videotrak, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 12.15 Dobro jutro, 14.50 Sveto in svet, 15.55 V petek zvečer, 17.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 18.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 18.50 Videotrak, 20.00 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet evropska liga: osmina finala 2. tekma, 22.50 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci osmine finala, 0.00 Slovenska jazz scena, 0.55 Videotrak, 1.55 Info kanal Prometna sredstva V vrtcih smo opazovali promet in poimenovali različna prevozna sredstva v slovenskem jeziku: avto, avtobus, kolo, motorno kolo, kamion, vlak, ladja, letalo, raketa, gasilski in policijski avto. Rajali Boróka Császár, 6 let, vrtec Sakalovci Ákos Simon, 5 let, vrtec Sakalovci smo ob rajalni igri Mi se z vlakom peljemo in pesmici Plesni vlak. Poudarek je bil na gibanju, saj smo z gibanjem ponazorili prometna sredstva, igrali smo se igro Semafor in ponovili barve. Naučili smo se novo pesmico Moj rdeči avto. Vzgojiteljica asistentka: Romana Trafela Júlia Simon, 6 let, vrtec Sakalovci TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB