Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi je moči
GLASILO SVOBODO MISEL 7* IH SLO V L JV C L V V AMEKIK.I
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage!
Štev. 14
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1908, at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd. 1879
Chicago, 111., 8. Aprila 1910
Kdor ne misli svobodno, se nfe i boriti za svobodo!
Leto IX

29. APRILA 1910
i É k à a 4AAA.
bo eno leí o, od kar srno lisi “Glas Svobode” za'12 kolon povečali in na ta način deloma zadovoljili naše čitatelje, ki žele več čtiva, več dušne hrane in to obletnico hočemo letos proslaviti s tem, da izdamo 1. majevsko številko na dvanajstih straneh in če mogoče tudi na 16. Seveda to je odvisno od naših čitateljev in naročnikov.
Tako dalhč smo gotovi da ta številka izide na 12 stVa-neh, ker imamo toliko, oglasov, da bodo pokrili stroške priloge na 4'straneh, 'želimo pa da list izide na 16 straneh. Ali nam morete kaj k temu pomoči?
Skusite 'dobiti oglas od trgovcev, pri katerih kupujete ter ga pošlji-! j ob pravem času na našeupravništvo, še ljulb-še pa nam ji’, da nam vsak naročnik pošlje novega naročnika, ter na ta način pomaga uresničiti naš namen. S tem' nam pomo ret e!
Nadalje opozarjan!o naše somišljenike na fakt, da majevsko številko bodemo tiskali v 10.000 izvodih več kot navadno, ter da bomo poslali to številko mnogim rojakom na ogled. 'Zato bi bilo dobro, da nam pošljete naslove onih rojakov — vaših prijateljev in znancev — 'ki še niso naročniki ca “Glas Svobodeda jim jo pošljemo na ogled. Signrni smo, da se jih bo veliko naročilo, ker če bodejo pazno čitali list, se jim bo gotovo dopadal.	-
Ker bo ta izdaja posvečena delavstvu je naša iskrena želja, da isto čita vsak Slovenski delavec v Ameriki in bo marsikaterega predramila iz za delavstvo škodljivega sna.
Rojak-delavec, ali nam hočeš pomagati, da list pride y roke slehernega rojaka? Poslušaj! Mi žrtvujemo veliko, ali si pripravljen tudi ti nekaj žrtvovati v ta namen? Najbrž. — Vsak naročnik naj bi naročil po 25 ali 50 iztisov I. majevske številke, katere potem razdeli med prijatelje. Za pokritev stroškov mi računimo za 25 iztisov 75c. in za 50 pa $1.00 in v to sv oto je všteta tudi poštnina. Naročila za to je treba s denarjem; vred poslati na upravništvo najzadnje d« 20. t. m. Če pa kateri rojak želi, da njegovim prijateljem kar mi list pošljemo, pa naj pošlje naslove dotičnikov. katerim želi list -poslati in mi bodemo list sami na dotiene naslove poslali.	*
Rojaki ne pozabite tega. da majevska izdaja je posvečena delavstvu, ter da bo v isti na obširno razpravdjano o uniji in delavški politiki.
Storite svojo dolžnost še danes! 'Ne odlašajte!
GLAS SVOBODE CO
''W T f T V T V V T V V '
VOLITVE .
Izid volitev po raznih krajih v Zdr. državah.
Razgled no svetu.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
Iz Dunaja se nam poroča, da je poslanec Ivan Hribar s tovariši intenpeliral o izadevi varovanja pravic avstrijskih podanikov v Zjedinjenih državah Severne Amerike.
Naši čitatelji se še mogoče prav živo .spominjajo onega dogodka v Pennsylvaniji, ki je višje državno sodišče izreklo, da to-jezemski delavec ni vreden rdečega centa in da se je uredništvo za to stvar zavzelo ter se takoj obrnilo na državne poslance v .stari domovini, proseč jih, da nekaj v tej zadevi vkrenejo in če le mogoče varujejo avstrijske podanike v tujini. Kaj bo avstrijski zbor sklenil, se še ne ve, pač pa se sme pričakovati, da se bo toza devna pogodba med Avstrijo in Združenimi državami aimendirala tako, da bo imel avstrijski podanik v teh ozirih pravico iskati zadoščenja pri ameriških sodiščih. To sime 'kopirati Proletarec, ki se je norca bril iz nas takrat, ko smo se za stvar potegnili.
—■ Chicago Arbeiter Zeitung, poroča da je hrvaško nadsodišče v Zagrebu razsodbe proti mnogim Srbom med temi tudi brator ma Pribičevie, proti katerim' se je kazensko postopalo zaradi veleizdajstva, razveljavilo. V sklepu višjega sodišča niso navedeni podatki, na podlagi katerih se razsodba nižjega sodišča razveljavi. —
NEMČIJA.
Momakovo, 6. aprila. Po vseh krogih se goVori samo o škandalu. katerega ge odkrili v samostanu Oberzell pri AViirzburgu. Govori se, d!a je predstojnica Wini-ger puštila nune stradati med tem ko je sama požrešno živela, samostanski denar zapravljala in popivala. Tudi razne druge stvari se predstojnici predbacivajo, katere pa rajše zamolčimo.
$	SERBIJA.
Srbski kralj, Peter je prišel v spremstvu ministrskega predsednika Pašiea in ministra zunanjih zadev Milovanovičem v Carigrad. Kralja in ministra je sultan osebno pozdravil in jih spremil v palačo, kjer ostajo do koncem tega tedna.
ITALIJA.
Iz Rima- se poroča, da polkovnik ^Roosevelt ni hotel sprejeti pogojev', stavljenih mu od papeža za avdijenco, ki se bi imela prigoditi zadnji torek.
Nismo mislili, da ima Roosevelt v svojem srcu toliko amerikan-ske odločnosti.
— Roosevelt je bil sprejet na rimskem kraljevem dvoru — toda ni se šel poklonit papežu.
ŠPANSKO.
Znano je, da je Ferrerjeva hči. Trinidad Ferrer tožila obrekovalce svojega očeta in da so bili obsojeni na večje svote za odškodnino, katero je vila svobodomi-selka obrnila za povspešitev svobodnih Ferrerjevih šol. In to je reakeijoname španske klerikalce tako razdražilo, da so žrtvovali dokaj denarja za publikacijo raznih obrekovanj in blatenja dobrega imena mučenika Fer-rerja v tujezemstvu. Ti izvržki dostojne človeške družbe so dali natisniti gorostasne laži tudi v ameriške magazine za kar so morali izdatno plačati, samo da bi pridobili ameriško ljudstvo na svojo stran. Dotiene magazine so celo pošiljali na unije, češ, neumni delavec bo vrjel — toda tako ni šlo, unije so se začele zgražati nad podlim obrekovanjem od strani španskih klerikalcev in skoro vso delavsko časopisje je dalo duška svojemu ogorčenju in postavilo one članke z vso nagoto pred delavca, svareč ga, da se varuje pred zatiralci napredka in luči.
VESTINA.
Bruselj, 8. apr. Najmanjše državice v Evropi niso nikakor Monako ali iLicht-enstein ali republi ka Andora ali St. Marin ali teritorij Moresnet, temveč je Vesti ne, ki se nahaja v Tirentinskib Alpah. To državico obdajajo od treh strani visoka pogorja in skoz njo teče neki potok, ki se zliva v Garde jezero. Avstrija kakor to di Italija sta jo popolnoma pozabili.
Država Ves-tine nima nobenega vladarja in nobene uprave ter dobro uspeva. Državljani ne pla eujčjio nobenih d'avkov, nimajo nobenega tribunala, ali ¡policaja pa tudi ne dolga. To so srečni!
Chicago, 111. V ehieaški mestni zastop je bilo letos voljenih 35 a Ide nil a no v in 35 pa ima še eno leto rok za sedeti v občinskem zastopu. Izid: volitev je bil sledeči : Republikanci so zvolili 14 in demokrati pa 21 aldermanov. — Mestni zastop sedaj obstoji iz 38 demokratov in 32 republikancev. Republikanski kandidati so dobili nad 125.000 glasov, demokratski nad 132,000 glasov, socijalisti 15.212 in -prohibisti pa okoli 10.-000. Iz tega je razvidno, da bo še dosti vode preteklo po Illinois River ju in d’a bo še dosti g rafta zletelo v žepe raznih starih poli-tikarjev predno pridejo socijalisti v 'drcaško mestno hišo.
'Pri ehieaški h volitvah smo opazili, kako nesmiselno nastopajo socijalisti skoro pri vsaki volitvi, Par kričačev vpijje — faktično pa nič ne store, temveč le denar stran mečejo. Za ckicaške socijali-ste bi pa veljale besede pisatelja F. A. Sorge, prijatelja Marksa in Engelsa, ki pravi: “Zakaj bi se vdeleževali predsedniških' volitev, vsaj do takrat, dokler prej ne dobimo večino v legislaturi, trud in d'enar je stran vržen.” Robert Hunter pa potrjuje te besede in dostavlja: “Skoro po vsieh drugih deželah so socijalisti najprej skušali zvoliti enega ali dva soci-jalista. nikoli pa niso postavili kandidate za vsak urad ali pa v vsakem dist riktu. ” To so pametne besede, ki ipač veljajo za ehi-eaške socijaliste.
Temperenelerji so v Cbieagi še pred volitvijo propali. V Chicagi je volilo letos 285,881 državljanov.
Milwaukee, Wise. V tem mestu “smetane” so izpale volitve vse drugače kot pa v Chicagi in drugih večjih mestih. Socijal-demo-krati triumfirajo nad starimi strankami Delavec in socijalist Emil Seidel je izvoljen županom 8000 glasov večine. Omenimo naj. da take večine ni dobil še noben župan od kar mesto Milwaukee obstoji. Poleg župana, mestnega blagajničarja, komp-trolerja in mestnega odvetnika so socijalisti zvolili še 7, to je vse alder mane “at large”. Iz med' 23 wardtov so zmagali v 14 vardiabfi Skupno števil« socijal-demiokratov v mestnem zastopu je sedaj 21 in to število jim da popolno kontrolo pri mestni u-ipravi. Kar se pa tiče večine o-krajnega zastopa pa sedaj še ni znano, vse pa zgleda, da so tudi tu zmagovalci.
Sediaj se sr/e z gotovostjo reči, da je soeijalizem zmagal nad katolicizmom, ker ves boj. vršil se je praktično le mod' socijalisti in klerikalci. Zmaga soeijabde-mbkratov v Milwaukee, ki imajo nazore onega socijalizma. katerega so se še doma v Evropi, na Nemške.mi naučili in po tem nauku tudi tu delovali, jasno kaže, kaj se lahko doseže s zmerno propagando, kaže pa tudi, da najprej je treba delavca učiti o temelju' in pripcipih socijalizma v relativnem razmerju s unijoniz-moHi.
Local option. — V mestu Chicago so temiper^nclerji ¡popolnoma propali in ravno tako skoraj po vsem zap a dne m Illinoisu. 41 suhih mesit- je postalo mokrih, med' tem ko je 14 manjših mesteo postalo suhih. Sedaj je v Illinoisu 121 mokrih mest, za katere se je glasovalo ali naj postanejo mokra ali suha in 9-3 suhih.
— V državi Michigan je bilo 15,572 glasov oddanih za saloone in 9353 proti. Od sedaj naprej se ne bo več glasovalo za to. ali naj cela država postane mokra ali suha. Prohibisti se bodejo lahko le še v posameznih okrajih ali občinah potegovali za svojo nesmiselnost. Izmed 1161 saloonov je bilo 282 opuščenih, toda več kot 200. izmed teh jih bo zopet znova odprtih. V 2500 cerkvah se je predigovalo za temperenclarje,
toda vse ni nič pomagalo. Duhovni seveda lahko predigujejo za temperenvo, kio imajo v kleteh dovolj piva. vina in žganja in jim ni treba stikati po saloonih, toda z delavcemi je drugače. Se kozarca pive ne privoščijo delavcu;, boječ se, da ne bi delavci vse v sa-loonu zapravili, kar bi seveda škodilo njihovi malhi.
— Kenosha, Wise., ostane mokro mesto in sicer je bilo oddanih 2768 glasov za in 1152 proti. Matija J. S«'holey, demokrat je izvoljen županom s 864 glasov večine. Samo en republikanski kandidat je dobil večino nad demokratskimi kandidati za mestni zastop.
Racine. Marinette, Greenbay in vsa večja mesta so ostala mokra, le nekaj par prej mokrih mestec je postalo suihih.
Pameten predlog senatorja Owens.
Senator Owens, ki je vložil predlog za ustanovitev posebnega oddelka za oskrbo javnega zdravja, 'katerega tpodpirrrjo vsi zdravniški zavodi. American Federation of Labor in 46 držav, je v svojem tozadevnem govoru rekel :
Konservacija naših velikanskih naravnih skladov je velevažna. toda ohranitev življenja in moči našega ljudstva, je še bolj važna in nikakop ne smemo dopustiti, da bi se isto uničilo ali prikrajšalo vsi e d nemislečega komerci-jalizma.
Zakaj naj varujemo premog in zakaj ne premogarja?
Zakaj naj varujemo rastlinsko življenje in zakaj ne človeško?
Mi varujemo našo vodno moč in gozdove, zakaj naj bi potem pozabili na človeka?”
V tem govora se je pokazal senator Owen, da je kos svoji nalogi v tem oziru ter da ima prav demokratične nazore.
Grof Auersperg v Ameriki.
Državni grof Auersperg, baron Schoenberški in Seissenberski, deželni maršal vojvodinje Kranjske in bog ve še kaj je dospel v New York od koder se poda v Chicago, kjer si izbere grofico za svoje srce. Grof Auersperg je takoj zatrdil poročevalcem, dla ni prišel v Ameriko iskati bogate neveste in zato ne bo gledal na velikost mošnje, temveč samo na ljubezen in čar ameriških krasotic. —
Sodnik P. S. Grosscup.
Congressman Sabath, ki je bil te dnove v Chicagi in se je zopet povrnil v Washington, D. C., je izjavil, da zvezni sodnik P. S. Grosscup. kojega delovanj,e je razkrinkal tednik “Appeal to Reason”, se bo moral posloviti od sodne prestolice. Vlada v Washington sedaj preiskuje zadevo Grosseupa in če bo resolucija, katero predloži kongresman .Sabath sprejeta, bo zveznemu sodniku slaba pela.
Za farmerje.
James A. Rose, državni tajnik v Springfieldu nas obvešča, da ima na rokah nekaj tisoč knjig: The Farmers Institute Repor for 1909, ki so v platno vezane in vsaka obsega 350 strani, polnih praktične informacije o poljedelstvu in živinoreje. Vsak farmar v Ilknoisu. lahko dobi eno knji-g7. ako pošlje 10c v znamkah, za pokritev poštnine. Pišite za isto drž. tajniku.
Pariz. — Senat je dovolil $32,-000.000 m gradnjo dVeh bujnih ladij vsako po 23,500 tonov. Cernu? —
DEKLETA POZOR!
Slovenec, star 26 let, želi pismenim potom seznaniti se s pošteno 'Slovenko v starosti od 18 do 25 let v svnho 'ženitve. Če katero zanima dobiti vse informacije naj pošlje svojo Sliko in piše na spodaj dani naslov. Slike kakor tudi pisma se na zahtev» vrnejo. Ljubezen c. of Glas Svobode Co. 1*518 W. 20. st. Chicago, 111.
Razne novice.
Kedo je kriv za nezgodo v Primero?
Denver, Colo. E. V. Brake, state labor commissioner, karak-terizirajoč sistem, katerega je razbila Colorado Fuel & Iron družba pri operiranju svojih rudnikov in premogokopov v južnem Coloradu za “javno klubovanje zakona” v svojem poročilu o Primero katastrofi, ki se je pripetila dne 31. januarja in je zahtevala 76 življenj, zahteva, da governer Shafprd imenuje odbor za natančno praskanje te afere. Brake trdi. da je bila koronerjeva porota. ki je oprostila družbo vsake krivde za nezgodo, sestavljena iz uradnikov im vslužbencev družbe, ter da jie bila pod vplivom od družbe in zato ni, tudi pravično in neprestransko v temi oziru sklepala. Če bo ¡prišlo do nove preiskave se ne ve.
Premogarski štrajk,
še ni končan in pogajanja so na dnevnem redu. Izvrševalni odlbor Illinoiških premogärjev v Springfieldu je sklenil, da v teku štraj-ka dovoli, da delavej, ki so v posl eni ipri rovih za vzdržavanje varnostnih priprav in na popravkih okoli in v rovih smejo delati pod pogojem. d'a jim operatorji plačajo1 po 5.55% poviška na uro za dtievno delo. Izvrševalni odbor illinoiških operatorjev ima te dneve svojo gejo v Chicagi, da uredi glede (razmer v južnem, delu države. Predsednik T. L. Lewis je bil zadnji torek v Pittsburgu, toda vsa pogajanja so se zjalovi-la. Situacija po celem osrednjem zapadu je nespremenjena ter se pričakuje poravnave vsaki čas.
Pred zaključkom lista se nam poroča, da je štrajk v državi O-h:o poravnan in pogodba podpisana za dve leti.
V državi Illinois ne bo štrajk končan še najbrž za par tednov.
70.000	je prizadetih v državi Illinois.
Položaj v Philadelphia
je še vedno nespremenjen. Na-stavljenci na poulični železnici so še vedno na štrajku in stoje trdni kot skala. Na skupnem shodu so sklenili, da prej ne odneha-ji. aokler P. R. družba popolnoma ne ugodi njihovim zahtevami in so do sedaj še vsako ponudbo od strani družbe odklonili.
Ves prevoz je seveda otežko-een. ker vse delavstvo takorekoč bojkotira skabe in družbo. Da pa se more položaj zboljšati je oči-vidno iz tega, da se ljudstvo zgraža nad stavkokazci in skata, ki niso kompetentni za opravljanje te službe in se vsaki dan’ veliko število nezgod pripeti.
Organizirano delavstvo podpira štrajkujoče nastavljene© financ! jel no in zato jim je lahko vzdrževati štrajk še celo leto če treba. Nastavljenci so se odločili, da bijejo boj dokler ali popolnoma ne zmagajo ali pa padejo.'
Premogarska unija v Claridgu.
Poročilo iz Claridga, Pa., katero priobčimo v prihodnji številki, glede ustanovitve premogarske unije je ugodno. Tudi ondotni organizator se je povoljno izrekel o 'napredku ter nas opozoril na fakt. da opominjamo naše rojake, da ne akabavajo več, temveč da naj kar naj bolj mogoče vplivamo na rojake, da se pridružijo organiziranim delavcem.
Mi simo prepričani, da slovenski premogar je zaveden delavec ter dober unijski član, ako le ima priložnost.
Rojaki v Claridge, sedaj imate priliko, da «e organizirate, pokažite. da ste zavedni, hočete se bi in svoji družini dobro in da sovražite vse kar je skabsko. Pristopajte k uniji in se držite linijskega gesla: Vsi za enega, eden za vse. Delavci sveta združite se! — Proč s skabsko gnjilobo!
Rojaki ne pozabite plesne ve. selice društva št. 1 S. Š. P. Z., ki se vrši v soboto večer v Stastney-evi dvorani. Pridite vsi!
SVOBODA TISKA.
V letaku, katerega je spisal Wilimer Atkinson, je jasno podano, kako svobodo vživajo izdajatelji časopisov in kako oblast imajo poštni uradniki v Wash-ingtonu nad publikacijami. »— V istem letaku pisec prosi kongres, da popravi tozadevne zakone, -ki bodejo v soglasju s temeljnim zakonom. ki se glasi: Kongres ne sme vpeljati zakona, ki bi krajšal svobodo tiska, ter ob enem prosi, da bi se višjim poštnim u-radnikom odvzela vsa pravica supresiranja publikacij kot se to sedaj godi. V dotičnem letaku podaja- sledeče poročilo o časnikih za dobo devetih let.
Število časnikov v začetku vojske leta 1901	20.806
Novih časnikov od,tedaj 28.529
Skupaj starih in novih 49.335 Število časnikov, sedaj v
eksistenci	21.504
Skupno število mrtvih časnikov	*	27.831
Katerim se ni dovolilo lagodnosti druzega razreda	• 11.059
Zadetih v vojski, ali radi preslabih- finančnih razmer	16.772
Da se je 27,831 državljanom, želečim tiskati časopise, vzela pravica svobodnega tiska je naj-več kriva .poštna oblast, ki ima kontrolo nad časopisom, pr ari
W.	Atkinson.
Vabilo na društveno sejo.
Vse članice društva št. 47 S. S. P. Z. v Chicago. 111., kakor tudi 'rojakinje, kil šefe pristopiti k društvu se vabijo na redno mesečno sejo ki se vrši v Stastney-evi dvor'ani. na Blue Island ulici in 20 cesti, v nedeljo pop. ob 2. uri (10. aprila.)
Rojakinje naše društvo plačuje $3 bolniške podpore na teden in $500 usmrtnine. Pristopite sedaj dokler je vstopn im še samo eri tolar.
Članice, pridite vse do ene, ker na dne vnem redu so važne točke' za rešiti.
S. sestrskim pozdravom
A. Ivanšek, tajnica.
Glede poštnih hranilnic
se moramo nehote izjaviti, da so nekake vrste humbug in to zato, ker bodejo plačevale na vloge samo po dva centa na dolar. In kedo je temu kriv. Naš senat, ki je na odlbor za izdelanje načrta i-menoval bankirja J. W. Weeks, kateri je predsednik, podpredsednik in^ ravnatelj veeih bank.
Ako ljudski (!) zastopniki v Washingtonu mislijo, da je -blato tudi dobro, če se peska ne more dobiti, da bi se ga ljudstvu, katerega zastopajo, v oči metalo, se grdo motijo. Vsakdo ve, da bankir. ne bo ni česa-r v prid države in ljudstva storil, če vidi, da bi moglo njemu škoditi. Od tod tudi pride, d-a bodo poštne hranilnice plačevale sa-mo 2%, med tein ko banke sedaj plačajo po najmanj 3%. -
Listnica upravništva. Na naročila za knjige katerim ni pridja-na svot-a. se ne oziramo. Knjig na kredit ne pošiljamo in kedor hoče,. da mu knjige pošljemo naj ■priloži z naročilom tudi denar, znamke ali pa ¡money order. Imenik in cene knjig so vedno v listu.
DENARJE V STARE) 10M0VIN0
poSilj&mo:
za	$ 10.35 ............. 50	kron,
za	$ 20.50 .............. 100	kron,
za	$ 41.00 . ............. 200	kron,
za	$ 102.50 .............  500	kron,
za	$ 204.50 ............   1000	kron
Za $1020.00 ........1.... 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuie c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa Netv York Draft:
FRANK SAKSER CO.
81 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave„ N. E.	Cleveland, Oki»
/
VOI U N.* * * * *
SPISAL J. F. COOPER.
(Nadaljevanje.)
Osmo poglavje.
Bojni hrup je bil utihnil. Prebivalci Hvartonovega dvorca, ki so vedeli za Henrikov beg, s<yse priželi uda j ati ravno zopet prijetnemu občutku' varnosti, ko so se odprla vrata in je stal pred njimi stotnik Hvarton s svojo stražo.
“Henrik, un o j sin, moj sin!’ je vzkliknil (prestrašeni qpe. “Kaj vidim? Ali si zopet vjet? zopet v smrtni nevarnosti?
“Sreča je bila rebelom mila,’’ je dejal Henrik s posiljeno-mir-nim smehljajem in nemo stiskajoč sestrama roke, “Bojeval sem se hrabro, a dub upornosti je obsedel menda tudi konje . . . Žival, ki sem jo bil zasedel, me je nesla zelo proti moji volji naravnost sredi med Dunwoodove ljudi.”
“Tn. ti so te zopet vjeli?” je vprašal stari Hvarton s plašnim pogledom na vojake, .spremljajoče njegovega sina.
••l)ó. ta gospod Lawton me je v j el v hipu zopet.”
“Zakaj Vi njega ne v j el, gospod?” je vzkliknil Cezar Smerno.
“To je lažje reči nego storiti,” je odvrnil stotnik in se nasmeh-
nil.	“Posebno.” je nadaljeval s pogledom1 na stražo, “ker so mi blagovolili ti gospodje pokvariti desno roko.”
“Ti si ranjen?” sta zakričali sestri kakor iz enega grla.
“Jie samo praska, a v kritičnem boju nisem bil m rabo,” je nadaljeval brat. Cezar je ošinil vojake, ki so bili krivi tega zločina, s strašansko strupenim pogledom in šel iz sobe. dočiiu je pripovedoval stotnik podrobno, kakor je bilo vse. O izidu boja je dvomil, kajti ko je ustavil bojišče, so se Virgiuci ravno umikali.
Fanika je slonel« v stolu in pazila v brezdišnem strahu na vsako bratovo besedo; izpreminjala je barve, se tresla na vsem životu in slednjič je vprašala z drhtečim glasom:
“Ali je kdo ranjen pri . . . pri sovražnikih1?”
“Da,” je odvrnil eden dragoncev; “nekdo izmed ranjencev mi je pravil, da je stotnik Singelton ubit in major Dunwood — ”
Več Fanika ni slišala, nezavestna je zdrknila na tla. Vsi so ji priskočili na pomoč, in kmalu je zopet odprla oči. Stotnik Hvarton pa je razburjen vprašal vojaka:
“Major Dunwood? Kaj je z njim?”
“Ne bojte se zanj.” se je glasil odgovor. “Pregovor pravi; človek, kateremu so namenjena ve-šala, ne v to rne; — ako bi mogla krogla ubiti majorja, bi bil že davno mrtev. Hotel sem reči samo, da je major nevtolažljiv zaradi smrti svojega tovariša, stotnika Singeltona: a da sem vedel, da bo to gospodično tako zadelo, bi bil govoril previdnejše.” Fanika je ravno hotela oditi v svojo sobo, ko je vstopil sam Dunwood.
Prvi dekličin občutek je bil neskaljena sreča. A v prihodnjem hipu že se je zdrznila, ko je zapazila, kako nenavaden izraz počiva na njegovem obličju.
Resnoba bitke je še ležala na njegovem čelu, njegov pogled je bil srep in strog, smehljaj, s katerim je vedno pozdravljal ljubico, imu ni igral okoli usten — skrb in bridkost sta govorili iz njegovih pogledov, njegova duša je bila videti prevzeta samo od enega čuvstvia, in ne da bi se zmenil za Faniko, je stopil k staremu Hvartonu in rekel:
“'V tglkih časih pušča človek na strani vse forme . . j Eden mojih častnikov je na smrt ranjen, upal sem na Vašo gostoljubnost in ga pripeljal semkaj.” “Pravite storili,” je dejal gospod Hvarton. "‘Nesrečnež nam je dobrodošel, posebno ako je -ri-jatel.j majorja Dunwooda, ” “Hvala Viaraii, gospod, v mojem in v imenu nasrečneža. ki se Vam sam ne more zahvaliti,” je hitro odvrnil Dunwood. “Ako dovolite, ga hočemo talkoj: snraviti v hišo, kjer ga lahko ogleda ranocelnik in mu pomore.”
Fanikino srce se je skrčilo bo-
lestno, ko je odšel njen dragi, ne ozrši se nanjo niti enkrat.
Prestalo je bila dolge ure smrtnega straha zanj; zdiaj pa je prišel in šel mimo nje brez smehljaja, brez pozdrava. Njene ljubezni to ni moglo zmanjšati, pač pa njeno upe.
Ko so prinesli skoro mrtvega Dunwoodovega prijatelja, je vrgla pogled na tega dozdevnega tekmec«. Njegov mrtvaškobeli o-braz, udrte oči, votlo-hropeče prsi so ji predočevale smrt v njeni najstrašnejši podobi.
Dunwood jie, stopal poleg nje: ga, držeč ga za roko in venomer opominjajoč nosače, naj delajo rahlo in previdno. •— iz kratka; izkazoval je ranjencu skrb, ki je mogla izvirati le iz najsrčnejšega prijateljstva,
Fanika je šla naprej in jih po-vela v sobo. pripravljeno za ranjenca;'in ko se je major mimogrede doteknil. njene . obleke, tedaj se je upala prvikrat povzdigniti k njemu mile modre oči. A tudi ta pogled ni našel odziva, in Fanika je vzdihnila skoro nevede, ko je poiskala samoto svoje sobice.
Stotnik Hvarton je dal zdaj svojim čuvajem častno besedo, da ne poizkusi več uteči, in je hitel nato vršit dolžnosti gostoljubnosti. V veži je srečal ranocelnika, ki je hitel k ranjencu.
“A!” je vzkliknil originalni mož. “¡Vidita, da se Vam godi dobro ... A stojte! Imate kako buciko? Ne? No. imam jo jaz. Tu! Čuvati morate svojo rano mraza, sicer lahko padete v roke kakemu začetniku ...”
“Bog mo varuj!” je odvrnil stotnik in si skrbno popravil obvezo.
Tedaj se je prikazal Dunwood pri vratih in zaklical:
“Hitro, doktor, požurite se. ali Jurij Singelton nam izkrvavi!”
“ Kaj, Singelton ? Bog varuj ! Jurij, naš mali Jurij!” je vzkliknil ranocelnik, pristopivši k postelji. “A on živi, in kjer je življenje. tam je še upanje. To je prvi resni slučaj, s katerim imam opraviti danes, kjer pacijent še ni mrtev! Stot n k Lawton pusti svoje ljudi udrihati s tako brezobzirnostjo . . . Ubogi Jurij! — A j, to je krogla iz muškete!” Mladi ranjenec je uprl oči v moža vede jn si prizadeval z bolestnim usmevom. da bi mu podal roko. V pogledu in kretnji je ležala prošnjia. ki je segla zdravniku do srca. Snel je očala, da si je obrisal redko roso iz očij, in nato se je skrbno spravil ra a delo, dgeitm ,mu je Dunwood boječe zrl v obraz, kakor da hoče citati tam usodo prijateljevo.
Ranjenec se .je stresel, ko je prodrla sonda*) v rano. Tedaj se je priikral smehljaj na zdravnikov obraz in mrmral je:
“Izkuša to prvikrat ...”
Nato je resnobno nadaljeval svoje delo; pri čemer je odložil očala in vrgel strani tudi lasuljo.
Dunwood je stal ves čas v mrzlični nestrpnosti ob postelji, držeč ranjčnčevo roko v svoji in napeto opazujoč zdravnika.
Tu je Singelton zaječal — zdravnik se je hitro vzravnal in rekel:
“Ha. je le posebno veselje, slediti kanalu rane, ako ni, kakor tu, poškodoval nobjenih živ!jenskih organov. Kar se pa tiče stotnika Lawton a vojakov ...” “Govorite,” ga prestrigel maior. “Ali je 'kaj upanja? Morete-]! najti kroglo?”
“Ni težko najti, kar drži človek v roki, major,” je hladnokrvno odgovoril ranocelnik in izvlekel sondo. “Krogla je naredila, kar imenuje naš stotnik Law-ton ovinek . . . to je. mimogrede povedano, pot. ki je ne hodi sablja njegovih vojakov nikoli, če-rarav sem si toliko prizadeval dopovedati jim, tako se na znanstven način ureže v meso.” Major je pokazal nestrpno na prijatelja, in ranocelnik je (nadaljeval :
‘ Aj. naš ubogi Jurij, nevarnost je bila blizu, toda —”
Tukaj ¡je pretrgal njegov govor sel, ki je poklical majorja k četam.
*) Igla aa preiskavanje ran.
Dunwood je stisnil prijateljevo roko in ¡pomignil zdravniku iv vežo.
“Kako mislite? Ali ostane pri življenju?” je šepetal zunaj. “Da!”
“Zahvaljen bodi bog!” je vzkliknil mladi mož in hitel, kamor ga je klicala dolžnost.
'Seveda se je poslovil preje pri rodbini, zbrani v veliki sobi. — Zdaj je res počival smehljal na njegovih ustnicah in naj je tudi bil hlasten njegov pozdrav, bil je vendar prisrčen.
Glede Henrikovega bega in zopetnega zajetja se je delal, kakor da ne vé ničesar, ampak -kakor da jje mnenj«, da stotnik niti ni zapustil bi&e —- kajti ua bojišču se nista bila srečala. Angleški častnik se je v ponosnem molku uimaknil za zagrinjalo pri oknu, dočim je teta Ivanka nagovorila majorja z besedami :
“Ali je kaj unanja, da okreva Vaš prijatelj?”
“Doktor pravi to in on me še ni vanal nikoli.”
“Kdor je majorju Dunwoodu tako drag. mora seveda vzbujati tudi najlžiivrahnejše zanimanje v srcih njegovih prijateljev.” “Recite- rajši; Kdor zasluži v toliki meri njegovo ljubezen,” je odvrnil mi.ajor toplo. “Jurij je dobri duh našega voja in vsi ga visoko čislamo in ljubimo. On je tako pravičen, tako plemenit; krotek je kakor jagnie in ljubezniv kakor golob — le v trenutku b o j a po sta me lev!'”
“Govorite o* njem kakor o kaki ljubici, major Dunwood,” je smehljaje opomnila stana gospodična, ozrši se na nečakinjo, ki je bleda in nema sedela na divanu.
“Imate prav. skoro "a ljubim tako.” je vzkliknil razburjeni mladi mož. “A zdaj potrebuje dobre postrežbe, ker od nje je 0(B. isno vse.”
Fanika je vstala zdaj, ko je njegov pogled zadel njenega: njena lica so žarela, šla je’ k njemu in rekla z rahlim e lasom: “Hočemo storiti vse za Vašega prijatelja, major, 'kar je v naši moči . . .”
“O Fanika!” je vzkliknil majo) in stresel glavo.- “Te besede zvene mrzlo, in uboH ranjenec! ootrebuje .naj ljubeznivejše postrežbe. prisrčnosti ...”
Tu ga je prekinila teta Ivanka z opazko:
“Vi menite prisrčnosti matere ali sestre?”
“Sestre?” je ponavljal častnik in kri mu je podplula lica. “Sestre? On ima sestro in jutri pri solnčnem vžbodu bi bila lahko tukaj !”
Uimaknil je, premišljal nekaj trenutkov, vrgel skrbeč pogled na Faniko in mrmral sam za-se : “Singelton jo potrebuje ... Mora se zgoditi!”
Dami sta ga gledali začudeno in teta Ivanka je opomnila zdaj : ‘*{'e Ima stotnik Singelton sestro v bližini, bo dobrodošla i meni i mojima nečak in jima. ”
“Mora biti ... ne smem opustiti tega . . .” je odvrnil Dun-wood. obotavljajoč se. “Se danes pošljem jezdeca ponjo.”
'Potem je stopil k stotniku Hvartonu in rekel mehko:
“Stotnik Hvarton! Jaz cenim čast više nego svojo ljubezen; a vem tudi. da jo lahko brez skrbi zaupam Vam. Ostanite torej tu brez straže, dokler ne zapustimo kraja, kar se zgodi še-ie v nekaj dneh.”
Izginila je hladnost angleškega častnika; stisnil je ponujeno mu roko in odvrnil prisrčno: “Vašega plemenitega zaupanja, major, ne zlorabim, in naj bodo pripravljena za-me ista vešala, na katera je dal obesiti Washington rusrečn ega André j a !” °
“O Henrik!” je dejal Dunwood očitajoče. “Slabo poznale moža. ki vodi. naše vojske, sicer bi ne bili rekli, tega! —- Toda dolžnost me kliče odtod. Pustim Vas tukaj. kjer bi sam rad ostal, in kjer je nemogoče, da se počutite nesrečnega.”
Ko je šel miim,o Fanike, je zopet pal nanjo eden onih Smehljajočih pogledov polnih ljubezni in vdanosti, ki so jej bili tako dragi — in zopet je vzplamtelo dekličino srce v novem upanju, v novi sreči. — —
Med veteranei, ki jih je bila prisilila, starost, da so zapustili službo domovine, je bil tudi polkovnik .Singelton, ki je bil prejšnja svoja leta vojak po poklicu. ‘Ko je izbruhnil boj za svobo-
do, pa se je ponudil domovini vnovič v službo, in Washington je starega moža iz spoštovanja do njegovega značaja in njegove vojaške slave sprejel v svojo armado. Izročil mu .je poveljništvo straž v gorovju, kjer sta mogli njegova čuječnost in zvestoba mnogo služiti domovini, n;e da je bilo izpostavljeno njegovo življenje neposredni nevarnosti.
V tistem času se je nahajal polkovnik Sjlngjeltfoni s svojo hčerjo kakšen dan hoda oddaljen od doline, kjer je Lil zadel Dun-wpod na sovražnika. Njegov drugi otrok je bil že znani ranjeni častnik.
Potem ko je odposlal Dunwood. kakor je bil naznanil damam, k očetu in sestri ranjenega prijatelja sla, kar je storil le s težkim srcem, se je vrnil -na polje, kjer so stale njegove čete.
Ostanki angleških čet so bili na maršu proti svojim barkam in se posluževali' pri tem najvieeje čuječnosti. Oddelek dragoncev pod stotnikom Lawtonom je čakal nestrpno na ugoden trenutek, da napade sovražnika od strani, in v tej poziciji sta izginila nasprotnika polagoma z vidika.
Dalje prihodnjič.
IZVLEČEK REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA S. S. P. ZVEZE,
ki se je vršila '24. marca pod predsedstvom b'r. Anton Mladiča. Navzoči so bili: A. Mladič. J. Ivan-šek. .M. V. Konda, J. Benko, J. Veračaj. L. Skubic, A. II. Skubic in A. Duller.
Brat tajnik poroča o dr. št. 15 v Granville, Til., oziroma iz društva izobčenem Ivanu Žlindra, ki je tožil društvo za del bolne podpore in operacijske stroške. Na obravnavi društvo ni 'bilo zastopano, tožitelj pa je imel svojega odvetnika, torej je bilo društvo obsojeno na $75.00 za operacijo in ’$25.00 bolne podpore, skupaj $100.00.
Brat tajnik pojasnuje, da se društvo ozir. Zvezo ne more obsoditi za operacijo dotičnika. ko ima ‘lastna .sredstva, t. j. zemljišče in hišo. Bolno podporo pa mu je društvo vstavilo, ker je pohajkoval. plesal in pil.
Bratje odborniki so na to izrekli svoja mnenja, na kar je br. A. II. (Skubic stavil predlog, da se apelira, predlog je bil soglasno sprejet. V tozadevni odbor je br. predsednik imenoval brata A. H. Skubica in J. Ivanšeka.
Predložene listine, za umrlem še meseca novembra 1. 1. Josipom Kral od dr. št. 31 v Fannington, W. Va. so v redu. Usmrtnina se izplača.
Prošnji dr. št. 5 v Darragih, Pa., da. bi se mu po umrlem Frank Keniku' od njegove usmrtnine izplačalo $100 za ¡pogreb, se ne more vstneei, kier je vso usm.rtnino zapustil očetu. Br. A. II. 'Skubica nasvet se sprejme, ter poroča društvu naj piše na očeta umrlega v stari kraj za dovoljenje, ¡med tem časom pa Zveiza drži denar, da obvaruje društvo in dediče pred eventuelno zgubo pogrebnih stroškov.
Istonekakotako poroča dr. št. 2 v daridge. Pa. za umrlem Vincenc Zor. Se žnjim naredi tako kot s gornjem.
Bolni brat ji in še ne opravičeni do podpore iz Zvezne blagajne, in sicer od društev št. 32 sta 2, od 35 — 1. od 36 — 2 in od 38 — 1 in radi prevelikih stroškov se jinn tudi iz blagajne ne more pomagat, a glasilo ima pa tudi vedne kolekcije za sirote, radi česar se je onim društvom za prizadete dovolilo prositi pri ostalih dru-štvah te Zveze za milodare.
Brat tajnik poroča, da mu je znakov zmanjkalo. Določi se jih dati delat dnigih 500. Nadalje poroča, da nektera društva zahtevajo regalije; se določi, da si iste društva sama oskrbe in sicer s Zveznim znakom.
Društvu št. 20 v 'Cleveland, O. se na vprašanje odgovori, da Zveza ¡ne dovoli nobenega druze-ga imena na pečate, in ako društvo želi imeti še kako drugo ime na njem naj si ga samo preskrbi, in s katerim pa naj' ne potrjuje Zvczinih listin.
Ker društva zahtevajo (mrtvaške I iste se jih da delati 500.
Za verodostojne listine, glede dvoma starosti se smatra le vojaška knjižica, in pa krstni list.
Brat predsednik poroča glede tajnikove plače o kateri pri prej-

10.548
to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
WV Najbolša Garancija “HSf
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti»
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor:
reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pijučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici,
na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov,
slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbecini, na prhutah, na mazulih,
UR. J. E. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih
boleznih:
tViperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VI.ŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
'Iim» mgim 342 W. 27th St.
n
New York,
šnji seji ni prišlo do zaključka. Isto se sprejme.
Računi, ki so bili že prej spla-čani se prediože, isti so bili sprejeti, 'kakor tudi ¡oni ki se imajo izplačati. Na to brat predsednik zaključi sejo ob 12 uri zvečer.
M. V. Konda, zapisnikar.
Pijte naše pivo!
The KoniadSchreier Co.
MALTSTERS
Najboljši “MALT”
Sheboygan Wise.
lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo .¡N
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH,
Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: Mike Dernovšek,
Ravensdale, Wash.
Društven«, seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtčnvn pri Frank Markuš v prvem uadstropjrf\
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
B	Patentiran navijalnik,
W	za možke ali ženske l8k
SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim \ pokrovom, derži vedno »korektni čas. primerne («delavcem na železnicah. ifjAMČENA ZA 20let. jfZa prihodnjih dO dni J pošljemo to uro na vsak ' naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot
—------ se tu reprezetira NE
AČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko čaš $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in privezek darujemo z vsako uro. #
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN^UM B’LD’G, Chicago
Gostilna “Slovenski Dom'
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22.
Mladič & Krampats.
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.;
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
1009-140 Washington St.
Tel, 3989 MAIN
CHICAGO*.
Dobra linijska Gos1ilna,k3er,<
dobi
“KS, Jos. S. Stastny
650 Blue Island Ave.
delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in/ Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenbofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago 111.
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTIN NEMANICH
LASTNIK
Phone: Canal 80
22nd St. & Lincoln
blizu slovenske cerkve
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm li
Francoski parnik “Chicago”, ki je dospel v New York 5. marca; je imel na krovu 300 Slovencev in Slovenk. Saj vendar vlada v vsehi slovenskih, deželah tako-zvan,a slovenska krščanska stranka, (ki kar plamti goreče ljubezni do ubogega ljudstva in vendar to ljudstvo trumoma beži v — Ameriko. Ali ni to čudno?
Slovenska Svobodornise!. Podp.Zveza
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH CHAHSHEIK, podprerisedni k, Box 227 Nolkomis, 111.
JOSIP IVAN&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, IH.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
WAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ Box 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJ1C, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR;
A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI.
WILLIAM BUS, 11316 Fulton Ave., Pullmian, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORS'KY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
* Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”.
Seja vsak zadnji četrtek v mesecu.
KATOLICIZM IN NJEGOVA CERKEV.
Goro vil M. Schulze v Turn Verein dvorani v Chicago; iz Pfaffen-spiegela.
Nek pregovor pravi:	‘‘Kamor
turško kopito stopi, tam trava deset let ne raste, ali kamor duhoven pride tam ni sreče.” S krajšimi, primeruejšemi in bolj vplivnejšimi besedami se katoliški cerkvi ne more povedati resnice. Kamor duhoven stopi, tam ne raste trava za deset let. To se pravi z drugimi besedami:
Cerkev je umorila prodiranje duha in vede, skovala je sužen-ske, verske, verige za človeštvo in pritiskala k tlom vsako gibanje proti vedi in znanstvu.
Z 'gnusom in niržnjo govorimo o kiakem umoru, a častiti pa bi morali one, ki človeški duh, krono tisočletnega razvoja našega •spola' sistematično morijo!
Vse, kar je na tem svetu veliko, lepo in zvišeno' je proti željam cerkve. Cvet aa cvetom na drevesu duševnega napredka, vse kar je večno hrepeneči' človeški duh natvezi! od stoletnega mrmranja nar;|ve, čudovito, s matematično natančnostjo skušeno in na desetletja, tla stoletja je prerokoval spreminjanje zvezd, kemicno-fi-zikalično kakovost istih, obliko in starost zemlje. Izvor in evolucija človeka, vse iznajdbe istega, kot iznajdbo tiska, lokomotiva in tisoče drugih, vse, vse se je proti želji cerkve zgodilo'.
Cerkev se je vse čase in do današnjega dne proti vsakemu resničnemu naprednemu koraku borila in če je na svetu kaka sila teme, kakor cerkev rada imenuje takozvane nevernike, da tavajo v sili teme — toraj ie cerkev sama, ki predstavlja silo temote in nazadnjaštva.
In kako iie ta cerkev, ta vse razdirajoča, človeštvo tlačeča sila terne nastala?
Iz malega začetka' se je polagoma razvila v nekako prastare komunistično druščino, ki je postajala cim dalje mogočnejša, dokler ni v 10 in 11 stoletju ves krščanski svet zavladala in vse od kraljev doli do zadnjega kmeta pod svoje noge — neomejeno vlado — podjarmila. In če prav da-našni dan ne vidimo toliko očitne papeževe predrznosti, kot so jo imeli pred stoletji, da so celo prisilili nerbške kralje in cesarje, da so morali bosonogi po snegu iti v Čanosso, ne smemo si misliti. da je moč katoliške cerkve strla. —
Saj še ni dolgo tega, ko se je pokazala rimska moč v Španiji, ko je moral napredni, svobodomiselni ifn plemeniti ljudski učitelj, Fnaneesco Ferrer, vsled moči in vpliva katoliške cerkve u-mreti v trdnjavi Montjuich. To sramotno srn rt se lahko primerja za čin srednjega veka, ko je še vladala kruta inkvizicija in kaže vpliv, ki ga ima duhovščina še dandanašnji.	. .--c- JUfr»
Če čitamo zgodovino katoliške cerkve, se moramo nehote za glavo prijeti in vprašati, kako je vendar bilo mogoče in je še mo-p-oče, da je mogla pod plaščem ljubezni gospodujoča vera sramotiti človeštvo-, da je tisoče, stoti-soče na gromadah cvrla, da je z imeoemi fanatičnih kričarjev preta kala toliko človeške krvi ali da je v smradi j ivih temnicah svete inkvikicijjle toliiko tisoč ljudi vsled muk moralo umreti!
In vse to sramotenje človeštva se je vršilo v imenu nekega boga, ki je predigoval usmiljenost, ljubezen in odpust kot edino pravo smer človeškega življenja in ki je za ta nauk moral na križu sramotno umreti.
Prelistajmo nekoliko knjig zgodovine in ob kratkim preglodajmo kako se je razvijalo krščanstvo in posepno na še razvoj papežev in videli bodemo, da izvor vsih zločinov krščanske cerkve je pohlep po bogastvu in vladanju.
Krščanske občine prvih stoletij so obstajale iz malih drutžb, ki so še le po propadu rimskega cesarstva prišle na dan iz svojih skrivališč, .katakomb. Takrat so bile te krščanske družbe še v resnici krščanske. Toda ko hitro je cesar Konstantin ¡¿ovzdignil krščansko vero za državno vero, je postalo vse drugače.
Prvi kristjani so bili revni ljudje, ki so bogastvo zainetavali in živeli med seboj v zadrugah. Najstarejši ali škofje so bili najrevnejši med njimi. Kmalu pa so si rimski škofje polastili večje moči in ko je cesar Konstantin izdal takozvani “darilni” zakon, je bilo pri koncu s cerkveno revščino.
Že takrat je pisal Hieronymus, tajnik rimskega škofa Damasa, ko je slišal o darilnem zakonu: Oni —- duhovni namreč — so nadlegovali starčke in starke, ki niso imeli otrok za zapuščino; z lastnimi rolkami so prejemali darove in vdovie še niso več možile, ker bile so bolj proste in duhovni sami SO' jim služili za denar. ”
To se je zgodilo v 4 stoletju in za to si lahko predstavljamo kako skrajno nizkotno je bilo krščanstvo že takrat.
Kristus je rekel bogatinu: Prodaj vse, (iar imaš in razdeli med revne! Tu pa vidimo kako so se duhovni prilizovali ljudem, samo da so denar iz njih zvabiti in to že takrat ko je bilo krščanstvo komaj v povoju.
Hinavsko vlogo, ki jo igrajo, s katero dobe zapuščine so obdržali duhovni do današnjega dne. Poznam slučaje iz lastne skušnje, kjer so duhovni stare, otročje starčke tako napeljali, da so zapustili vse svoje premoženje cerkvi. ne oziraje se na to, da so starčkovi potomci ka.j najrevnejše živeli, celo stradali vsled pomanjkanja. (Op. prest. To se godi skoro vsaki dian v ljubljanski škofiji, kjer škof Bonaventura tudi zavarovalne police in bančne knjižice sirot za cerkvene name-
ne rabi, ne oziraje .se na to, da je vsled tega kriminala napravil duševni rop na zblaznelo vernico.) a pa li: misliti, da je nikoli pohlep katoliškega klet /sa gatenje cerkve in da
dominikanca Tetzela. Ta
Ir c
i ant
IZ!
■kel stolis
uonuni-oče iz nem-

: o za o oi tu n ih g
1- n ,
vse /..ve
oaje
ned seboj kot neumna, krvoločna zve”. Zakaj?
Že papež »Sikst VI. ki je sedel na Pet ro vem. stolen od leta 1471 do 1484 je bil velik zapravljivec. Samo za eno pojedino je nlačal $8.000, setbajne veljave ali 20,000 goldinarjev takratne veljave, kar je bilo za tiste čase ogromno veho denarja. Ta papež pa je bil mojster onega časa za denar skup spravljati. Tako je dovolil nta primer kardinalom proti gotovi svoti denarja, v poletnih mesecih, juniju), juliju in avgustu so-domiterijo. V Rimu je ustanovil tudi bordele, ki so mu letno na takozvanom mlečnem davku na 40.000 zlatov donašali.
Resnično zlata ideja pa se je porodila v glavi papeža Bonifaea VIII. Ustanovil je takozvano jubilejno leto ali zlato leto. Rimljani so slavili začetek stoletja s velikimi ovacijami in praznovanjem; Judje pa so slavili svoj jubilej ali leto sprave. Tu je bila papežem dama priložnost povzdigniti svojo moč in ob enem napolniti svoje bisage. iSlavni Oorvin popisuje v svojem “farskem, zrcalu”, kako se je takrat v Rimu vsestransko delalo. “Pri altarju sv. Petra”, tako piše Corvin, “sta noč in dan stala dva duhovna s grabljami, da sta grobila demar in darove, ki so jih romarji tam puščali.”
Ta ko ve žetve so naravno zelo učinkovale na njegove naslednike, katerim so se tudi sline iz ust cedile po denarju in zato so dan in noč študirali kako bi dohodke podvojili, če mogoče tudi potrojili.
Tako je na primer napež Bonifacij IX. preračuni!, da stotisoee vernikov nima .potrebnih sredstev, da bi se peljalo v Rim. Takim ljudem je pošiljal svoj blagoslov domov, v hišo in sicer je moral vsakteri eno tretjino one svote, ki bi jo zavozil v Rim, poslati papežu in če je to storil je bil deležen vsih blagoslovov sv. očeta. Na ta način se je vjel marsikateri kalin na papeževe limanice.
Vsakemu “švindelu” je pa prej ali kasneje konec, ker ljudstvo se ga kmalu naveliča, posebno pa če kasneje sprevidi zmoto. To romanje v Rim je na sveta lete ljudstvo kar osušilo in ni čuda. da je navadno po jubilejnem letu razsajala kuga in občno pomanjkanje. S tem, da je “švindelu” konec, pa ne izumre neumnost in zabitost, in ker ni “sveto leto” več toliko nosilo, so znašli drug humbug. to je odpustke.
Ves krščanski svet je bil razdeljen v okraje, katere so prepotovali papeževi agenti, ki so delali “kšeft” s odpustki.
Besedilo teh odpustkov je sledeče :
“V imenu našega presvetega Očeta, namestnika Jezusa Kristusa. te odvezujem vsake cerkvene presoje, katero si mogoče zakri vil, nadalje tudi vsih hudodelstev in zločinov, ki si ji storil do sedaj. ne glede kako težki in obto-žilni so. Oprostim te popolnoma vseh kazni, katere 'bi moral trpeti radi grehov v vicah. Storim te, da si zopet deležen cerkvenih zakramentov in občestva svetnikov in te z nova postavim nazaj v či sti in nedolžni stan, v kojega si prišel takoj po sv. krstu, tako da, ko umreš, bodo peklenske duri pred teboj zaprte, da boš narav nost lahko šel v sveti raj.”
Cena tem odpustkojn je bila odmerjena v papeževem ’’pristo j binskem” uradu in kdor je pla čal je bil oproščen vseh ostudnih zločinov in grehov.
¡Sledeče grehe so odpuščali: h mor starišev in sorodnikov, krvoskrunstvo, detomor, splav, krivo prisego, nenaravno spolno občevanje in vsak drug zločin, ki je cvetel v onih časih krščanstva.
Da navedemo samo en vzgled, najThavedemo tu, da je bilo du hovhom dovoljeno proti plačilu 12 zlatov povoljno sledeče svinjarije uganjati:	sramodejstvo
zakonolom, krvozmesje in sodo-initerijo.
Kedor je čital zgodovino katolicizma ve, da je ta švindel z od pustki prišel na vrhunec za časa
vili k
v
•Ie
da
to
fa
ra ljudstva, ker odpuščal je in vsake grehe. Kaj je domi-uiee trdil o .Mariji ie nekaj ipisnegn in (urekfpo za rim-cerkev skrajni nesramnega. | tu dl iajij dngouek zamolči-mo.	'
I vsa ta peklenska nespodobnost je bila rojena v Vatikanu, v um in od tam se .je po papeže-agent h zanesla na vse. dele sčan.skega sveta. Iz tega si elb k lahko predstavlja, kaj in kak bil dotični papež. .Jaz menim, večji lopovi in škodljivejši zločinci, pač niso nikoli tako sra-otili kak prestol, kot so ravno delali papeži v srednjem veku. O. ubogi petrov stol!
1 desetem stoletju se je začela doba, katero nemški zgodovinarji poznajo pod imenom “Rbmische Ifurenregiment”. Kardinal Boni-cij. kojega' itfie bi si mogel pač ;akdo v dušo zapisati in ki je bil papežev tajnik je rekel: “V eni stoletju je bilo videti v te-npeljih in svetiščih Gospoda >ravo grdobo opustošenja in na Petrovem stolen so sedeli najbolj brez-božni ljudje — ne papeži, ampak pošasti. Kako grdo je zgle-ala oblika rimske cerkve! Pohotne in nesramne babnice v Rimu so vse vladale, s škofovskimi prestoli so samovoljno gospodarile, med tem ko -šo njih ljubčki n priležniki sedeli na petrovem stolu.”
Tukaj podam kratek pregled nekaterih slabil dejanj raznih papežev :
Papež Ivan XII. je odpeljal neko lepotico in njen mož ga je poiskal in ga za mestnim ozidjem ustrelil. Takta je bila smrt papeža Ivana Sn.
¡Papež Benedikt VI. je bil vržen v ječo in tam zadavljen. Ivana XIV. je papež Bonifacij II. zastrupil.
Ivan XVI. je bil od svojega nasprotnika. papeža Gregorija V. vlovljen in te slednji je zapovedal, da rabelji Ivanu izdro oči, odrežejo ušesa in oči in ko vse to store ga naj posade na oslico, privežejo Ivanove roke za osličin rep ter potem takega na oslu vodijo po ulicah mesta Rim. To vse ni bilo še zadosti. Žanri ga je v temnico:	kjer je vsled gladu
kmalu umrl.
Dalje prihodnjič.
VABILO K DRUŠTVENI VESELICI.
Vse rojake, znance in prijatelje tem potom najvludneje vabimo na našo društveno
PLESNO VESELICO,
ki se vrši dne 10. aprila, ob 2. uri popoldne v Club Dvorani, v Franklin, Kans.
Vstopnina 25c. Sedem vrčkov pive iza 25e.
Za odbor S. S. P. Društva št. 35:	John Žagar, tajnik; Anton
Schrav. blagajnik.
Pazite na Halley-ev komet?
Neuropin Žslodečni Grenčec
je znašel J. B. tjcjieuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbranih zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodecnem krča in grižavici. Priporoča se ga za preganjanji plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA	~
---- JE ----
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.	^
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
IMIoibLor MLADIČ/
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, Ili.

Največji nebeški prizor vse dobe. Ta fini 5-oddelni teleskop meri 33 palcov odprt in ll”zložen in stane samo Oj en Čista stekla fine kvalitete. Po- ■ *dII litirani medeni obročki in 2 pokrovčka. Čudovit fin instrument za tako nizko ceno Vsakdo ga lahko ima. Pošiljamo na vse dele sveta, poštnine prosto na prejem S 1.50. Ne odlašajte, naročite takoj! Naslov: P. E. FRETER & Co 52 Dearborn Str. Chicego, lil.

The Gutsch Brewing
^=Co.=
Pivovari vležanega piva in znanega
KDTBUSSER WEISS PIVA
Sheboygan, Wise.
Telefon 90.
F VTTTT VWTT'T
■1
NAJEMNIK A VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, proda jam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, Dl.
l7riplliipmn	P° meri iz čisto volnenih, domačih in im-
uUGlujCIIIU ^,.^1.,^ tkanin.
Pfodajamo ?otove °61eke za delavnik
ImaiDO ve^^° 3al°g0 trdih in mehkih klobubov.
V zalogi ^mamo vedao bogat izbor obuče in čevljev močnih za, o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK,
» 581 S. Centre Ave.,	uniči
Chicago, 111.

Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
0'

M. Á. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoiudne
od i__3. ure popoludne in
od 6.—3:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
B-
0
W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Blue Isfand Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih n a južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovo) jen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
¡Pijte najboljše pivo
i
n
k
»
Ë Peter Schoenhoffen Brewing Go. $
jg	......S3
{J	PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.	M
¿£444444444444444*1?44444444X
£» Zakaj trpeti bolečine, ko iste lahko takoj ^
*
*
*
*
*
4
*
*
*
f
4
4
4
■odženete s«
4fc
KAPSOL”
4 4 4
čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-gijo, glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline 4 in prežene otrplost.	4
Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti del 4 dvakrat na dan. Cena 50c., po pošti 55c. Denar lahko 4 pošljete v znamkah.^ /
4
4
4
Chicago, 111. *
J. C. HERMANEK LEKARNAR
1800 So. Center Ave.,
Otfj. ifl llfi	¿4^	¿1*1 ¿jTv ¿frc ¿4 c ¿ju ¿~|*L ¿")jCc rijte rijfcri rijfe rijlt A rijk
V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo.
Vsakdo, ki ima. nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemlje 1 Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in tj prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
Prevzel' sem 40.000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode siara pesem. -Kar se danes nudi za $16 aker, predan mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako- se' oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže B številkami državne statistike. Kaj je kmet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod:	kar snesti ne
more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzi-h. Zakaj ■toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni.
Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno.
F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO.
«
««Kupite svojo pomladansko** ~ -r-,——s obleko pri --— - **
«S
m
m
m
«s
J? 1828-1830 Blue Island A venete.
4« Zaloga obleke, klobukov, srajc in spidnjega -------------------perila.----------——
m
48
4«
Izdelovanje oblek naša posebnost.
**
M*
**
m
m
**
s
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
'	J
toči PERU PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!	*
r*emu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svc'e, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
~~LAQER ) MAGNET | GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
3	mj te bodemo zadovoljili.	«rfi
.....................................«Jul
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly-
Pubiished by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list zii slovenski narod v Ameriki.____________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ____________in velja —---------—
Naslov, /.a Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH St.,	CHICAGO, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi
Štabi naslov.
ZA ROKODELCE V VEČJIH MESTIH.
V	zadnji številki smo trdili^ da tudi za rokodelce v večjih mestih vodi pot k blagostanju in obljubili, da o .tem razpravljamo v tej številki.
“Kaj maj pripelje rokodelca v velikem mestu do blagostanja, do neodvisnosti' in da bo- vstanu prihraniti si par srebrnikov za stare d nove,?” je vprašanie, ki muči marsikaterega -rokodelca vsako-jake stroke. S delom v tovarni se malo zasluži. Visoke cene živilom in potrebščinam, visoka najemnina. bolezen in zdravnik po-žro ves letni zaslužek. To je navadna. pesem, ki se jo vsaki dan sliši in ki da misliti.
Pri tej razpravi vzemimo si mesto -Chicago kot predmet našega razprayljenja. V Ohieagi je okoli 3500 iSlovencev ali nekaj nad 500 ro-dbin. toraj 500 krušnih očetov, ki so večinoma rokodelci, mehaniki, mašinisti itd. Vsi ti izvzem,ši kakih 100 družin, ki lastu-jejo hiše, plačujejo najemščino, katero- računano povprečno na deset, dolarjev na leto. Delajo navadno v tovarnah in morajo plačati vsaki dan lOe. za vožnjo. Izvzem ši kiar zaslužilo nimajo nobenih, d-rngih dohodkov. Povprečni zaslužek je $15 na teden ali o-koli $780 na leto in od te svote nlačajo $120 za najemnino $50 za vožnjo, $25 za zavarovalnino, $10 za selitev; $25 za zdravila in zdravnika. $50 za obleko $300 za hrano in za druge potrebščine jim ostane $200. Ko ne bi pili nič drugo kot vodo ter imeli nobene zabave, bi si morda koncem leta prištedili $100.00.
Sem in tu se vidi lepake “Why pay rent?”, (Zakai plačujete najemnino), ki vabijo delavca. da si kupi lasten dom. In res to ni slaba ideja. Zakaj plačati rent, ko si lahko kupite svoj dom, če prav pral, za denar, katerega vržete stran za rent. Mnogo naših rojakov v Cbicagi je tako začelo in danes imajo svoje hiše, ter ne rabijo plačevati renta. S tem prihranijo vsako leto $120, če ne več, toraj so vsako leto $120 več vredni plus vrednost lote in hiše.
-Seveda delavcu ne kaže, da bi kupil lote ali hiše v mestu, ker lote so predrage in njemu skoro nepristopne. Mora iti ven y predmestje, kjer je zemljišče še po ceni, ker vožnja do mesto ga ne stane nič več, kot, če bi v mestu živel.
Za to bi rojakom svetovali, da gredo v predmestja velikih mest, sosebno takih, kot je n. pr. Chicaga, ki vedno raste in se ni treba bati zgube.
V	Chicaških predmestih se dobe tako zvane “aker-lote”, to je 4—5 lot skup. V Melrose Parku n. pr. se dob:e 4 lote, v katerih je voda, graben, gas, cement sidewalk za $1000 in sicer $25 gotovine in ostanek pa po $1$ mesečnih obrokih. Na tem posestvu družba zgradi hišo, s -petimi ali šestimi sohami za $1000—1250, kakor že kateri Holce itn vse kar se o-d posestnika zahteva je da plačuje obresti od te svote, na glavnico pa če plača ali ne.
Toraj štiri lote in hiša bi stalo $2250. Kakšen dobiček bi imel delavec od tega. Reči moramo, da velik.
Poglejmo in preračunim-o. Pameten človek, bi zidal hišo na zunanji loti tako. da so tri ali štiri lote prazne. Od lote, na kateri stoji hiša. je polovica lote v dolžini prazna. Na tej polovici lote
se postavi kokošnjak in prosta zemlja se ob.gradi s- žicnato mrežo. -Na tem prostoru se drži lahko 1O0 kokoši. Na polovici ene lote se zasadil krompir in na drugi polovici pa zelenjava, kot zelje, sa-Lata, petršelj, korenje in drugo. Ostale lote se pa zaseje s koruzo in ob kraju, oziroma plotu pa s solnčni-mi rožami. Pridelek koruze in seme solnčnih rož skoraj zadostuje za hrano kokoši za celo let-o. To- vs-e lahko opravlja žena. -pa tudi mož ji po leti, ko so dnevi dolgi, lahko veliko pomore. Dobra gospodinja bi ija leto iz kokoši napravila' najmanj $200 do 3-00, poleg tega se »m,e računi-ti prihranek v groceriji na zelenjavi in marsikateri cent bi prihranila • pri mesu, ako vpoštevarno, da sveža jajca ter senu in tja pečeno pišče so -bolj slastna.kot na trakasti “beef steak”. Prihranilo bi se pa tudi $120.00 vsako leto, katera svota se je morala prej plačati za rent. Iz tega je razvidno, da delavec v velikem mestu kot. je n. pr. Chicaga pride z lahka do lastnega doma in neodvisnosti. Delavec, ki bi na ta način prišel do doma, imel bi poleg svojie plače letnih $400 postranskega zaslužka, bati se mu ne bi treba, da ga bo hišni gospodar tiral iz hiše, ako ima otroke, in tudi ne, da hi ga kedo preganjal, zato ker nima centa, da bi plačal rent. Začetek je tudi tu tč-žak, todia volja in marljivost premagati vse ovire in pripeljeta delavca na pot neodvisnosti. Na-iemščina petih let in dohodek od kokoši poplača lote in hišo.
To je fakt im ako kateri Slovenec želi na ta način priti do hiše tu v Chicago je urednik tega lista Mr. A. H. Skubic pripravljen podati vsa navodila dobrovoljno, dobro vedoč, da s tem se našim čitateljem pomaga do samostojnosti in napredka. -
___________ y
KRIZA V AVSTRIJI.
Skoro več kot dve leti besneča, grozna kriza v Avstriji, katero je podraženje živil še bolj potenei-zirala je kolikor toliko hudo vplivala na sk-oro vse delavske zadruge. Delavske organizacije s-o skoro skozinskoz nazadovale po članstvu in tudi v blagajnah. Podajmo tu samo nekatere podatke. Zveza steklarjev je morala pri 5—-GOOO elanih nekaj nad 120.000 kron na podporah izplačati. Steklarska- industrija ni tako v e krize v teku zadnjih petdeset let i-mela. Zveza izdelovalcev porcelana je od 6000 članov zgubila 1500. Mal vzn-o,s se izkazuje v tej produktivni grupi saimo pri kamnosekih in zvonarjih.
Največja organizacija to je Zveza kovinskih delavcev je padla v času od meseca oktobra 1908 do novembra 1909 iz 61.000 elanov na 51,000, in je morala povprečno na vsakega člana po 11 kron 76 stot. proti 9.52 K v letu 1908 podpore izplačati, kar značk da je morala organizacija skoraj polovico več izdati za podpore kot pa jie prejela ina doneskih. Članstvo struparske Zveze je pa-lo v tem strašnem, letu iz 5150 na 3431. Težke zgube je imela tudi zveza drvarjev ali izdelovalcev lesene robe, ki je bila -povzročena, vs-led štrajka, oziroma zaprtij e mizarjev na Dunaju in ki je stala zvezo nekaj nad miljon kron. Kaka brezdelnost je vladala v deželi si lahko človek predstavlja, ako primerja sledeče številke. Pri zveznem posredovalnem uradu za delo -na Dunaju je bilo vloženih 8772 prošenj, med tem ko je bilo samio 2708 mest odprtih.
Unija tekstilnih delavcev je zgubila od 46,000 članov samo 4000, a je^ vkljub vsemu temu organizirala vrne lokalnih podjetij. Tudi peki so bili tako srečni, da niso vkljub veliki revščini nazadovali. zato so pa trpeli večjo zgubo delavci v pivovarnah. Njihova zveza je od 1200 članov zgubila nekaj nad 200 članov. — Zveza zidarjev je premeroma z drugimi imela na.jiveejo zgubo. — Nje članstvo, ki je štelo 30.000 Članov je palo na 22.000. Pa- tudi nič boljše se ni godilo tesarjem,. Bri konsolidiranih zvezah grafičnih delavčev’ se je kriza pokazala samo v financah. -Oveseljuj-oif pa j® fakt-, da je železničarska organizacija. vkljub vsem besnim agitacijam nacionalnih .nasprotnikov storila korak naprej. Nje članstvo se je v času te krize dvignilo iz 58,000 na 62,000 članov.
“ŠE NEKAJ RESNICE,”
je zalajal -clevelandskotameriški pes v luno.
Slovenski časnikarski, anarhist v Clevelandu je prijel ob pamet, sedaj- kar besni in bojimo se, da bo moral 'kmalu nategniti prisilni jopič, ker sicer zna postati nevaren, kot stekel .pes, ki slepo leti tja v en dan in kar mu pride pod gobec, zagrabi in okolje. Takemu psu je t-reba dati nagobčnik in dobrih zdravil. Nekateri ljudje pa priporočajo “'kolomanov že-gen”. Vroča kaša, ki smo mu jo dali v zadnjih številkah je na tega kužeta tako učinkovala, da je popolnoma zblaznel in v svoji 'blaiznosti piše nekaj o resnici. Koliko je resnice v tem, si čitatelji lahko sami mislijo, če pridejo do zaključka, da človeku, ki ni pri normalni pameti in v svoji fantaziji klati o rečeh, ki se n/n sanjajo, ni vse ali pa polnoma nič vr-jeti kaj izusti, kedar ga vročina zagrabi.
Da je člankar “Še nekaj resnice” koval dotični kolomanov porfil v duševni zmedenosti, naj podamo sledeče fakte:
1.	V svojem članku piše: “In resnica v oči bode. To vedo tudi v Ohieagi pri Glasu Lažij, čitatelji -že vedo, kateri list mislimo itd.” Potem- pa piše pet vrstic od gornjih Salomonovih besed: Kdo sramoti že dolga leta vse slovenske duhovne, v Ameriki? Glas Svobode.”.
Ali se ne meša temu človeku. V začetku svoje klanf-arije se bor ji imenovati list po pravem imenu. -menda se je vstrašil svobode, potem pa kan- naenkrat se ojači -—• vročina je padla za 3. stopce — pa reče: Glas -Svobode. Glas Svobode, kar se ponavlja, v skoro četrt koloni dolgem odstavku.
2.	Nadalje pjše: Uredniki Glasu Lažij so že sedeli, v Ljuknjah radi nemoralnosti.”
Edino ka^ lopov, tak kot kle-veiandski anarhist more kaj ta-ketra v en dan naprej trobiti.
Ce je slučajno g. Kake-r bil kaznovan Za svojo neumnost, vendar tega ni treba, nam očitati, se-'da.jni niti prejisni urediki — iz-vzemiši Kakerja. kateri pa že leta nima nobenega stika s Glas Svobode, niso bili kaznovani radi nobenega prestopka, toraj se jim ne more očitati nemoralnost. — Konda pa se ima zahvaliti samo drastični obsodbi sodnika — Vedite pa vi lopov, cla Konda ni bil obsojen radi nemoralnosti, temveč bil je oproščen, kar vas |ia menda to tako jezi. da ste najbrž radi tega obnoreli. Dobili ste vsi skup dolg nos. In to boli. Veste pa vi katoliški anarhist, da so ameriške oblasti skušale zasačiti one lopove, ki so s “kolomano-vim” žegnom goljufali narod, ter da. ako je resnica kar piše Slovenski Dom«, da ste vi imeli stik s ono “kolomanovo” goljufijo, ste tudi vi eden onih. katere bi oblasti rade v svojo pest dobile.
3.	Norec bi rad nas učil, kaj smemo pisati in kaj ne ter nas op-ominja na poštne pdredbe, ob enem pa tudi grozi. — Vsak nasvet radi sprejmemo, toda od ljudi, ki spadajo v norišnice pa se ne oziramo. Rečemo pa le to, da mi poznamo poštni zakon bolj 'kot “note”, ter se ne- vstrašim-o groženj, denuueijantov, ker če bi to delali, bi že zdavnej se bratili s ranj,ko tetko Novo Domovino, besnega grozitelja pa svarimo, da enkrat za vselej odneha s grožnjami. če ne, mu 'bodemo mi v resnici posvetili, tako, da bo moral sam poskusiti veljavo koloma-novega žegna.
4.	Bedak, takov kot je. nadalje piše. da spio se mi prvi vtaknili v stvar, namreč za Mohorske knjige — ki nam nič mar. Rečemo, da to je laž in naši čitatelji se dobro spominjajo,' da so dopisniki i iz Indianapolisa v -dopisu zahtevali. da Lavrič pove kaj je s knjigami in kaj je z denarjem.
5.	Potem piše: Rev. Lavrič je tedaj pisal uredniku Glas Svobode. da naj prekliče te laži. a u-rednik mu je odgovoril, da ne vrjame nobenemu duhovnu, kar lepo kaže koliko je tein lopovom mar poštenost in resnica.”
Laž je. da je Rev. Lavrič pisal pismo na urednika, res pa je, da ga je pisal M. V. Kondu, ki pa je izlročll do tiču o pismo, potem u-redniku.	1
Clevelandski Pavlihar -nas kliče za lopove, zato ker ne verujemo kar je Lavrič pisal. No vemo, da farški nečistniki in njiho-
vi kkuovci nas imajo za lopove, kot imamo mi njih s to razliko, da oni so lopovi v pravem pomenu besede, med tenu ko oni nas tako imenujejo- samo iz sovraštva. Slovesno pa še enkrat zatrdimo da Lavričava beseda pri nas toliko velja kot pasje laj-anje. In zakaj? Zato ker duhoven, kateri je bil v starem kraju na tiraluici zaradi svinjarij, nima pri nas nobenega ugleda in njegovo častno ali nečastno besedo čislamo manj kot počen grdš.
'Vsemu svetu pa prepustimo sodbo v sledečem: Kedo je večji nemoralnež, oni katerega oblasti preganjajo -zaradi nečistosti in storjenih svinjarij, ali oni, ki razkrinka s-vinj.arja in ga postavi svetu pred -oči, da se ve pred njim varova|i ?
Mi ne bi imeli niti najmanj proti slovenski duhovščini, ako bi se ista držala svojih predpisov in 'bila dober vzgled narodu, če pa vidimo kako oskrunja eden ali drugi duhovnik naš narod, če vidimo, da mora narod trpeti vsled navala in pritiska od strani duhovna, tedaj ga udarimo, tako dolgo pa dokler se drži svoje meje ga pa pustimo na miru.
(5. -Lopova, žalostnega spomina New Torku in potem v R. Spring sedaj skrbi, odkod smo dobili izviren naslov, na katerega so prišle knjige. Kaj ne to je uganjka, katero ,ic treba rešiti in zato poživlja Rev. Smoleja na odgovor ter kliče vso ostalo duhovščino na pomoč.
Nam se zdi. da prestavljač ko-lomanovega žegna si ne bi rabil možganov napenjali, da reši to u-ganjko. Svetujemo mu, da se zaleti v svoj duševni proizvod, tam bo menda našel sledeče:
Kako- se izve kaka skrivnost? Za to se je treba dobro pripraviti. Najprej mora dotičnik. ki hoče zvedeti za skrivnost.' iti k spovedi. -¡Spovednik pa mora biti čist kot jagne. ker drugače ne pomaga. Ko se vrne domov od spovedi naj stori sledeče: Kupi en funt ferniimfta, 5 unč ptičjega mleka. 1 unčo radija, vlovi naj netopirja in mu izdere oči. Vse to naj kuha. eno uro v glinasti posodi in dobro zmeša. Predno gre spat naj se priporoči sv. Kolomanu in napravi znamenje Zodiaka, ono mešanico pa si naj dene pod glavo, po trebuhu pa se naj namaže s hudičevim oljem. V sanjah mu bo potem razodeta skrivnost.
7. Kak vihrač je oni clevelandski “jack as.s” kaže to, ko pravi, da nama za enkrat prizanaša. To, smo srečni. Gospod nam je odpustil. Mi pa njemu ne in zato smo mu posvetili te vrstice, da bomo videli kako nam bo zagodel. Gospoda le ven na korajžo in če se hočete pa se tudi na sodišču glede Lavričeve afere udarimo, bodemo videli kedo bo triumfiral, rečemo pa že v naprej, da mi ne bomo poznali nobene milosti in ne bomo prizanašali, takrat se bo vsaj pokazalo kedo je lopov, kedo nemoralnež, kedo švinjar, kedo lažnik, kedo-tat časti in kedo je obrekovalec.
Druge poti vam tako ne preostaja, kot da se očistite madežev. katere smo vam in Lavriču v obraz vrgli, na sodišču.
Mi 'še enkrat pribijemo javno sledeče:
1.	Rev. Lavrič, bi moral skrbeti. da so naročniki na Mohorske knjige, iste ob pravem času dobili. Tega ni storil.
2.	Zginil je bot kafra iz Indianapolisa in ta»m pustil vse v neredu.
3.	Avstrijske oblasti so ga potom policijske tiralnice iskale zaradi nečistosti, akta nemoralnosti.
4.	In vse ono kar smo prej o Lavriču in o vas, 'kot zagovorniku nemoralneža priobčili.
¡Sedaj pa tožite! Dokler se I»ravnim potoni ne očistite, ste vmazani pred javnostjo. Razumite pa. da mi smo s tem stvar v listu zaključili, pričakujoč, da ste se koneeno srečali s pametjo ter priznajte, da ste zgoreli. Bodite mož in ne šla-pa! To vam dovolj 'pove!
Naše čitatelje pa prosimo, da nam opro-ste, da smo morali odgovarjati na napade od strani Lavriča i-n 01. A. in tako jemati prostor. ki je posvečen delavstvu. Upajmo, da v prihodnje se kaj takega več pe pripeti in ker imamo za vse kar smo o Lavriču pi-sali/ dokaze, smo jih poklicali, da se operejo na . sodišču, ker nikakor ne želimo, da bi se tratil prostor in čas za tako malovredne Avstrijske kriminalne begunce.
DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi! -
Vsak slovenski delavec | mora citati svoje glasilo | t. j. “Glas Svobode!”
’ T ▼ VTV » V W T"'

Slovensko Delavsko Podporno in rrrr^Penzijsko Društvo^^^
Ustanov.
'%
: * s
******
21. nov. 1909
I)AHRA(xH, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
s	NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB Š ETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	A
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
SPREJETI NOVI ČLANI.
Društvo št. 1. Darragh, Pa.: A. Beleče, št. 81.
Društvo št. 2. Adamsburg, Pa.: M. Golobič, 82.
Društvo št. 3. Claridge, Pa-: J. Jaklič, 84: M. Pavlin,'76; S. Zatizala, 77; F. Lapajne, 78; P. Vučelič, 79; V, Vučelič, 80; M.
,, Rebi«, 83; M. Alič. 84.
Društvo št. 4. Waukegan, 111.: J. Jaš a več, 85.
MODERNI TALENT
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Pred,s. Fr. Brunet; Box 54, Darragh, Pa. Taj. Fr. Capi, Box 23, Madison, Pa.; Blag. Fr. Dermota, Box 36, Darragh, Pa. — Seja 3. nedeljo v ■mesecu, v Kevston dvorani.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Pneds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere. Box 122; Blasr. J. Simončič, Box 88; vsi v Adamsiburg,'Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Pred. Henrik Lamut. Box 233; Tajnik Jobu Ratieto, Box 487; Blag. Lovrenc. Arhar, Box 451: vsi v Claridge. Pa. -- Seja 3. nedeLjo v mesecu.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celaree, 706 Market st.; Taj. Iv. Gantar, 706 Market st.; Blag. Jos. Cankar, 620 Market. st. — Seia 3. nedeljo v mesecu na 706 Market st.
Ako kateri zapazi pomote v lira dn h poročilih, to je pri imenu, naslovu in številkah na.) to takoj naznani' glav. tajniku, da se ista popravi.
OBVESTILO.
Cenjenim društvom tem potom naznanjam, da je brat J. Klaužar, blagajnik, dne 5. marca položil $500.00 poroštva. V tej zadevi je glavni odbor sklenil, da mora blagajnik, ko hitro glavnica 'blafgajne presega poroštvo, položiti večje poroštvo, kar se je zavezal tudi storiti. Ves denar, ki ga. 'blagajnik nrejrne naloži vsak mesec na banko, na rokah ima samo $50 00, da lahko za slučaj kake bolezni neovirano izplačuje.
najnovejše iznajdbe je nekega a-meriškega kapitalista, hoji je skušal svoje najuplivnejše •uradnike s Item, da je enemu izročil pet, drugemu dva in tretjemu naijnažjem.u en tisoč dolarjev V oskrbo rekoč: “Imeti hočem račun ob povratku.” N)a to se je podal iza~pet let po svetu.
Ob njegovem povratku, predloži mu prvi, ki je prejel pet tisoč dolarjev račun, rekoč, da je. šel v trgovino, delal pridno kot čebela, si vračunal dobro plačo ter ž njimi pridobil pet dhigib tisoč za svojega gospodarja, ki nm je nato odgovoril: “Dobro za tel Tvoje ravnanje se mi etopa-de!”
Na to pride na vrsto dragi, ki je prejel dva tisoč dolarjev, pripovedujoč, kako je riskiral celo svoto na bondih v Wall ulici v New Torku, kako se je pehal in trudil, vendar pa prilezel na zad-lie srečno skoz z drugimi dva tisoč dolarji dobička za svojega gospodarja. Na kar mu reče gospodar. “Priden dečko! Toda ne stori več tega!”
¡Sedaj pride na vrsto tretji, ki je prejel en tisoč dolarjev in reče: “Kupil sem zemljišče za no' vo stavbo v predmestju in nisem še do danes ničesar iz njega dobil. ker ga nisem rabil, pa tudi dragim ga nisem pustil rabiti.”
“'Sveta nebesa!” zaupije gospodar. “potemtakem sem ob interes in davek. Kakor se vidi, si ti prve vrste cepec!”
Na to reče cepce:	“Pojdi in
prepričaj se.”
In pokazal ruu je obsežno loto
v cvetočem mestu, ki je bila vredna deset tisoč dolarjev in vrednostna cena je z vsakim dnevom rastla:
Gospodar (kapitalist) je bil iz-nenadjen, pomislil in nato rekel: “Oprosti! V tebi je gotovo dober material. Vedi pa, da oni ki ima se mu bo dalo, a oni ki nič nima se mu bo še ono malo vzelo kar ima.”
Prva dva sta torej šb v nadalje ostala v njegovi službi kot zau-pliva uradnika, a ta, tki je bil do tlej najnižji ter najmanj prejel pa največ pridobil je bil sprejet za solastnikai vsega gospodarjevega imetja in .se tudi z njegovo hčerjo poročil. Verinim sap!
PRVI PREPIR.
V zakonskem življenju ni vse med in sladkor in prav nič se ne čudimo, ako slišimo: Pri Urbanovih ali Matičih so se ata in mama pogregala.
Tako je- bilo tudi včasih pri naših prvih stariših, — pri Adamovih, po domače rečemo — ali da se bolj razume recimo da tudi A-dam in Eva sta se včasih sprla radi domačih, zadev.
“Ko bi prej znala, da bom s teboj imela tako življenje, te ne bi nikoli uuožila,” je ihtela Eva.
“To ti naj vendar ne dela nobene preglavice.” pravi Adam. “‘ker tudi meni ni. najbolj pogodu.”
“Ali že spet godrnjaš. Prav nič se ti ne smilim.”
“O, da. da. dragica. Smiliš se mi. Kar nič ne bodi ljubosumna, ker drage babnice me malo zanimajo pa tudi ti nisem še nikdar očital, da ne iznaš kruha tako dobro speci kot. moja mati.”
“Ali si imel sploh kako priliko za to?” je zavpila Eva nad Adamom.
“To je vse prav.” je zatrdil Adam v takem tonu. kot marsikateri mož, ki skuša z malimi besedami dosti povedati, pa nič ne pove; “ampak veš. prav srečnega sem se počutil, dokler se nisem s teboj spoznal.”
“Tudi jaz sem bila srečna, dokler se nisem s teboj srečala-.” je "odgovorila; njeno lice pa je oblil krimson, ko je tako nepremišljene besede izustila.
“Ahrbeži. beži, osa nadležna.” je rekel Adam jezno, “kar ne do-niišluj si kaj si bila prej, predno sem te ženil.”
“Kaj. kaj? Toliko sem še vedno bila vredna kot i ti in boga zahvali, da sem to pobrala, ker druga te ni nobena hotela vzeti.”
“¡Kako to veš. da me ni nobena hotela mašiti f Ali si morbit roko na meni držala, ko sem bil še “le-dig in frej”?”
Eva je videla, da ga ne more ugnati in zato je samo odgovorila: “Kaj me 'briga, daj mi mir!”
“Pa ravno brigati te bi moralo in to temveč, ko te nisem ženi! ne radi denarja, še manj radi tvoje rodbine ali pa sooijalne pozicije.”
“Veš ti Adam, tega mi'pa ne
boš očital, in ko ne bi bilo samo zaradi ene stvari bi šla takoj domov ‘k-materi.”
“Kar beži! Kar pojdi! Kaj te bo tu držalo?! Jaz prav lahko brez tebe živim, kakor tudi ti brez mene.”
“'Aha. rad bi, da bi šla izpod te strehe”, je skoro jokaje odgovorila.
“Kako pa — le pezi,” se je smejal Adam.
“!Pa nalašč ne grem. Vse na svetu bi dala. ko bi imela kakega brata, da bi te naučil pasjih molitvic.”
“He-e, pa .pokliči policaja.” ji svetuje Adam. ‘Sedaj je Eva sprevidela, da je Adam dospel na točko prepira, kjer bi se ji znalo kaj nespametnega pripetiti in zato je zasukala tir besedam.
“Vsekako dragec,” pravi ona, ko se je na ustnih, katere so polivale debele solze, pokazal ljubki nasmeh in ko je mavrica ve-ael.ja zasijala na zalem obrazu.” hvali boga, da tvoja tašča ne živi pri tebi.”
“O srček-” je vskliknil Adam veselja in jo pritisnil na svoja dvigujoča se prša.	—o
Farovška nestrpnost. V .Slivnici pri Celju je umrl vrl naroden mladenič Jakob Kumere/ B-il je pristaš narodne stranke, in vnet organizator slovenske napredne mladine. Radi tega mu je župnik odpovedal cerkveni pogreb. Blagi mladenič 'bo 'kljub farovški nestrpnosti mirno počival.
V Dalmaciji, deželi popov in 'menihov, si je rimski klerikalizem z odstavljenjem zaderski a nadškofa Dvornika s]j*thal kaio. ki jo zdaj 'komaj piha. Poročali smo že, da ga je rimska kurija odstavila, ker ui hotel opustiti Cirilice, v katerem jeziku je še potem maševal, ko se mu je iz Rima zapovedalo. na kar ga je papež pstavil. Sedaj pa so na nekem shodu v Zadru sprejeli sledečo resolucijo: “Hrvati, ¿brani na današnji skupščini, so globoko užaljeni v svojem ponosu zaradi postopanja rimske kurije proti nadškofu Dvorniku. To postopanje smatrajo za žalitev vsega hrvatskega naroda in zahtevajp dostojno zadoščenje. sicer si' bodo našli zadoščenja sami v najostrejši agitaciji po vseh hrvatskih ozemljih s parolo: proč od Rima!” — To se godi v deželi, katero prekaša s številom cerkva in samostanov komaj Španija in ki je še pri zadnjih volitvah poslala same klerikalce v državni zibor.
Demonstracija proti stanovskemu sobratu. Opat Murri, ki je bil radi svojih modernih nazorov izobčen iz katoliške cerkve, je o-biskal s svojimi prijatelji dom v Pizi (Italija.) Moleči kanoniki so koj. ko so spoznali Murpija, vsta-'i. ugasili sveče in luči in primorali duhovnika, da ni končal maše. Ljudstvo je mislilo, da se je zgodila nesreča. Vse je letelo proti izhodu, pri čemur je bila popolnoma pohojena stara ženica.
AVSTRO-AMERIKANSKA-UNIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
PARNIKI PLUTJE TO IZ NEW YORKA:
Alice...........20. April 1910
Laura...........27. April 1910
Oceania..........4. May 1910
Argentina ......18. May 1910
Uaraiai odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pupoldne iz pristanišča Bash’s Stores, Pier No. 1 na koncu SJce ceste v South Brooklynu.
Naša pristanišča so: ESU Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh oztemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.

New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine....... ..22.000 HP
La Touraine....... .20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 Nartb Ri/er vzaožje 15tH St., New York City.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAI RICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.	y
Irank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovieh, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
**:■**»*344«*-14444* ******«4 -i«***
OTTO HORACEK
Diamanti, ure, stenske ure H zlatnina
*
*
Uh tfc
vIh Uh Uh Uh
ï 1S43
Uh
Blue Islanl Avenae, Chicago, 111.
Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in
*	druge zlatnine.
*
l Izdelujoči zlatninar.
* OČI pregledamo zastonj.
»
«
m
*
m
m
*
«ti
>b
ib

Kašparjeva Državna Banka’ -
--------vogal Blue Islaud Ave. Se 19. ul.-
VLOGE 32,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
| Prva itftedina češita državna bank« v Chisagi. Plačuje po 3 % od
“ vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele svet»; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Cenjenim bratom in društvam iporočam, da bode glede charter-ja že v prihodnjem mesecu vse gotovo ko hitro istega prejmemo;. bodemo poskrbeli, da iste tudi podružnice dobe.
Rojaki širo-m Amerike so se začeli zelo zanimati za našo dražbo in prejel sem več pisem, da jiim naj pošljem navodila in. drago, kar sem budi storil, nadejaje se, da mi v kratkem sporočijo kaj in kako so sklenili. Zanimanje za družjbo 'je veliko, ker ista res stoji za dobrobit članov in njih družin oziroma sorodnikov in je do sedaj 'dobro napredovala.
Rojaki ne vstrašite se ustanavljati društva in jih priklopiti k S. D. P. i. P. D., saj vam vendar ne škodi, ako ste člani večih Jed-not in se na ta način zavarujete za slučaj bolezni ih nezgode.
C. Ibrate tajnike društev, uradnike in člane S. D. P. i. P. Društev bi rad opozoril, da vse dopisovanje in poročila se naj pošiljajo na spodaj podpisanega, denar, asesment in druge vrednostne 'pošiljatve pa na blagajnika Jb«:nu Klaužar, Box 88, Adamsburg, Pa.
Z bratskim pozdravom * F. Plazotta, glavni tajnik.
Rojaki ne pozabite plesne veselice društva št. 1 S. S. P. Z., ki se vrši v soboto večer v Stastney-evi dvorani. Pridite vsi!
PRIZNANJA TISOČ IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in
slavnega ravnatelja od	*
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem ensu ozdraviti, najsibode tnožka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe syojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih sč ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED*NEGA POVČLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrnema znameniti in svetuznani zdraviliški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
Pridite osebno ali pa pišite na
The Deffiss i.?. iediesl Institute
140 W. 34th. Street, New York City.
Dr. S. E. Hynuman, vrhovni ravnatelj.
Uradne ure so: Vsaki dan od 9 Tire dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 nre popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.
Wiliock, Pa.
Cenjeni: —
Prosin'.za nekoliko prostora v ■našem priljubljenim ' delavskim listu “Glas Svobode”.
Predno idem daljie naj omenim, ,da sem se preselil iz Moon Runa na Wiliock, Pa., in da sem dobil zopet delo v rovu. Upal sem., da si preinačicn svoj položaj, a žalostno. prišel sem iz blata v blato. Škoda je za prostor, toda o našem lepem (?) W.illooku ne morem molčati.
Tu se dela po večkrat v tednu po 2 do 4 ure na dan in nudimo se. ako delamo 3 dni zaporedoma v tednu, ker to je že nekaj izvan-rednega.
Ja.z delam v rovu št. 2 ina severni- strani. Oti kar sem začel delati je preteklo kakih deset, tednov in v vsem tem omenjenem času še nisem videl voznika, ki odvaža premog in bi tudi moral pripeljati podpore, da bi .nam istih pripeljal. Pa naj potem človek dela v rovu na “pick” in še to med samimi razpoki ¡nami. V ¡enem vhodu delamo po noči štiri možje in kedar pridemo na delo. povprašujemo eden dmzega. kje bi se dobila kaka podpora, potem eden odgovori na 16. “entry”’, drugi zopet na 20 itd. Po vsem tem hodimo po rovu in iščemo poste,
. ker radi pač ne bi krali podpore v entrih, kjer delajo po dnevi, i-•m.eti pa jih moramo, da si za silo ppdpremo skalovje. Že večkrat smo bose prosili, da mn m priskrbe podpore, toda naše prošnje so zastonj, dasiravno je na površju vse polno lesa in podpor. Delodajalci nam obljubijo, jutri dobite ■podpore, pa ta jutri ■nikoli ne pride, mi pa ,smo v v edino večji smrtni nevarnosti. Ali se je potem še čuditi, ako rečem, da grem na delo s nekakim strah am za življenje. Seveda vprašanja ni, ker človek mora ali delati in rils-kirati nesrečo ali pa gladu počasi poginiti.
Sedaj pa naj bo konec teh litanij, ker znalo bi se prigoditi, da se sem priklati m.oon-runski “maček” in me zapet ovadi pri družbi, da sem od 'hudiča obseden, človek, kakor je to storil v Moon Runu, da si je potem vsaki novo došli bos že prvi dan zaznamoval miojo “check” številko, da me je potem skoz in skoz držal na naj-slabjem mestu, ki ga je imel v rovu. In to je bil tudi vzrok, da sem pustil delo v Moon Runu in sem se podal s trebuhom za kruhom. Rečem le, da vsako dobro in slabo delo se poplača s dobrim in' slabim, prej' ko eden sluti. Onemu hinavcu v faroVžu, pa obljubim, da vse kar j.e meni storil, bo dobdl poplačano z obrestmi.
(Glede konvencije v Indianapolis izpuščamo', Iker je že prestaro. -— Op. ur.)
Pozdravljam vse zavedne čita-telje našega lista, listu samemu ipa žellim kar največ mogoče novih naročnikov.
Skrivam s© ne in tu je moj. podpis:	Josip Seme.
Red Lodge, Mont.
Cenjeno uredništvo: — /
Kaj posebnega nimam za poročati, pa vendar nekaj, kar bo mogoče rojake zanimalo.
Kar se dela tiče je nekako sred-no. eni zaslužijo bolje, zopet drugi slabo, a vsi pa morajo težko delati.
V .mesecu februarju nismo kaj preveč zaslužili, ker smo po 2 do 3 dni v tednu floma počivali, sedaj se zopet dela po celi teden, toda ne vem, kako dolgo bo pri tem: ostalo.
Unijo držimo' prav “trdno”, tako n. 'pr. če kdo pri seji stavi predlog za korist delavca, se jih takoj nekaj oglasi, češ. da moramo prej gospoda “¡Smperja” vprašati, če bo on zadovoljen, potem ja, drugače ne. In to pov-e vse.
Slovencev je tukaj približno 40 in kakor se vidi jih je prav tnalo število, kateri bi se zanimali za koristno čtivo in za delavsko časopisje. Sicer se ne opazi med njimi fanatično pobožnih' ljudi, pač pa da so zelo brezbrižni. Rojaki! Proč s to zaspanostjo. Naročite se vsak na prekoristni delavski list “Glas Svobode” in čitajte ga pazljivo. Če to storite, bo vsak dobil veselje do čitanja in komaj bp čakal, da dobi novo izdajo. In ko si se naročil, spiši sem in tam kak dopis ter ga pošlji na uredništvo Gl. Sv. Mnogo
Dolgo življenje
Trinerjevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pic pa je napravljeno iz dobrega, rdečega in itnp irtiranih grenkih zelišč. lato ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vs p »pjino n i nič nevarno najuižnejšOmu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tjj kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zd
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda r^oi o drugta zdrtvilih. Čistost in pristnost istega je jamčena p» U. S. Ser. št. 348-Tisrie priparočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pjšti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
fiecisTCRc»
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,	Chicago, IH
Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in
čizdelek
ZASTONJ
jih je, ki pravijo, kaj bom pisal, saj' nič ne vem, da bi pisal. Prijatelj, rojak, sotrpin, eitaj list pazno, premisli kaj eitaš in podtem premišljuj svoj bedni stan in glej okoli sebe, pa 'boš imel dovolj za pisati. Pomisli koliko moraš vsak dan trpeti za druge, ki- te zaničujejo in vživajo sad tvojega dela, tebi pa mečejo ,o-stanke. Glej, tvoj delodajalec, kateremu si nagromadil toliko 'premoženja, da ne ve kam ž njim, ti sploh ne pusti da- bi delal naprej. Take in enake okoliščine, ki se vsak dan dogajajo, dajo misliti, ob enem pa dajo dovolj gradiva za pisavo. Nadalje če si žalosten, te tarejo skrbi, tedaj iščelš dobrega prijatelja, da mn potožiš svoje gorje. Ko se potožiš, ti od-Leže. ker prijatelj te tolaži in s teboj sočustvuje. In tak prijatelj delavstva je naš delavski list “Glas’ Svobode”. Njemu potožimo' svoja gorja, on je naš prijatelj. se ‘bori za naše pravo in čuti z nami. Zato 'pridružimo se mu in držimo se ga!
-Somišljeniki zdravstvujte!
I.	T.
Pismo iz Girarda, 111.
Rojak in somišljenik Anton Fisher, iz Girarda, UL, nam je pred kakem mesecem poslal obsežen dopis, v katerem se huduje nad duhovnim vodjo neke katoliške slovenske Jedhote. radi o-pomina na društvene uradnike, v katerem pravi, da kedor ne opravi velikonočne spovedi, bo suspendiran in celo izključen iz -Jed-note. Plevel se naj iztrebi in o-stane čisto zrnje. Omenjeni rojak piše, da je spal spanje pravičnega sedem let, namreč od tistega časa, ko je stopil nekje v Montani v društvo -Sv. Janeza Krstnika št. 14.. pa do takrat, ko je čital oni klic za spoved, ki je bil baje skovan v So. Chieagi.
Ta odredba duhovnega vodje in 'pa dostavek, da plevel, to so oni, ki ne gredo k spovedi, ne ližejo nog duhovščine in so odkriti morajo ven iz Jednote in ostane naj zrnje fanatičnega suženstva. je našega rojaka tako v-jiezila, da je odločno povedal, da ne gre k spovedi in da raje odstopi iz društva.
Mož je spregledal —■ on noče biti več orodje rimske duhovščine, se čuti užaljenega, da se vse ono kar je napredno in vzvišeno šikanira in zato je pristopil k S. S. P. Zvezi, kjer se nobenega ne sili, da gre v cerkev, k maši ali spovedi, da mora tako voliti, kakor kolovodje hočejo, temveč se vsakemu članu da prosta volja in vse kar se od njega zahteva je. da je dostojen in vzgleden elan človeške družbe in pomaga svojim bratom v gmotnih položajih.
'Omenjeni rojak izraža svoje o-gorčenje. nad tem, da se v dotie-ni katoliški .Ted no ti gleda bolj za 'blagostanje blagajne kot pa .za občno korist članov, to je bolniško podporo in izobražbo. On pravi, da v šestih letih se ni ničesar naučil, vsako leto pa je proti svoji volji moral 'hoditi v cerkev in -k spovedi, ker ne bi bil rad pustil in zgubil denarja, katerega je plačal v Jednoto, sedaj p-a ko vidi, da je skrajni čas. raj-še prostovolno odstopi, kot pa da bi se ga zaradi spovedi moralo iz Jednote metati.
'Omenimo naj še, da ravno ta rojaik je pomogel ustanoviti slovensko svobodomiselno podporno društvo, ki \ rlo napr.edu je, ter klice rojake k 'zavednosti, predno je prepozno ter da ustanavljajo napredna in svobodomiselna društva, pri katerih se ne tira članov iz Zveze, zato ker ne gre-\do k spovedi, pa jim tudi nič »mar ni. ako kateri gre vsak dan 10-krat.
Pristopajte toraj k ¡Slovenski Svobodomiselni Podporni Zvezi!
Superior, Wyo.
Dragi mi Glas Svobode: —-
Prosim malo prostora v priljubljenem listu “Glas Svobode”, da nekoliko sporočim rojakom kako se naim še godi tu na* višavah.
Dolgo časa smo prav lepo in složno živeli, ker nam n.i nihče nagajal in sedaj je pa prišel neki črnosuknež, ki nas je začel’ prav pošteno obirati, ker pa je koneč-no le uvidel, da ne more do zadnjega centa iiz delavca izvleči, je začel na drug način.
Bilo je .na dan sv. Jožefa in pripetilo se je, da sta dva rojaka prišla svojemu prijatelju voščiti
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
god, pri čemur se je bolj na glas govorilo, na kar je začel častitljivi godrnjati, češ. da nima miru spati in hišni gospodar mu je moral zato plačati.
Taz bi temu gospodu svetoval, da naj gre premog kopat in ko bo se od dela utrujen v le gel, se ne bo zmenil makar mu s topovi pod posteljo streljajo, nekar če bi samo govoril ali zakašljal.
Kar se dela tiče gre tukaj še radosti dobro; delamo vsaki dan in vozov se tudi ne manjka, tako da toliko se že zasluži, da si ga vsak pošten .človek lahko kako steklenico privošči.
Koncem dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, Tebi Gl. Sv. pa 'želim obilo naročnikov.	A. V.
Broughton, Pa.
Cenjeni urednik: —
Kot vsacega zvestega naročnika, tako tudi mene veže dolžnost, da ponovim naročnino zopet za eno leto naprej, za kar vam pošiljam svoto $2.00.
Sramujem se pa škoraj omeniti, da dolgujem že za nekatere dneve nazaj, kar pa sedaj lahko vzamete v poštev. Ob enem želim, da bi vsi na Daroenini zaostali rojaki storili svojo dolžnost in storili tako kot sem jim dal vzgled, tako da bode list zagotovljen za svoj napredek in da se bo kmalu slišalo: Glas Svobode je postal dnevnik.
Končno pozdravljam vse čata-telje in čitateljice tega lista.
Jacob Dolenc.
(Op. upra. $2.00 prejeli. Naročnina plačana do 28. feb. 1911.)
Za Luegerjevo dedščino, ki je
umrl kot Dunajski župan 10. marca se je med krščanskimi so-eialci razvil čuden boj. Lueger je sam v svoji politični oporoki iz-, rekel, da je edini, ki je sposoben, nastopiti mesto dunajskega župana. dr. Weisskirchner. katerega je rajni župan sam dvignil iz nižin magistratnega uradništva. — Weisskirebner ge pa brani z vsemi štirimi. Weisskirelmer je danes minister. To ipač ne bi moglo zadostovati za njegovo odklanjanje, kajti toliko kolikor navaden minister, je dunajski župan tudi. Vrhu tega je ministrstvo od danes do jutri, županstvo je pa vendar nekaj trajnejšega. A Weisskireh-ner že vej, kaj hoče. — Njegovo stremljenje je višje; postati misli. kadar pade Bienerth. ministrski predsednik in se zanaša na protekcijo prestolnega naslednika nadvojvode 'Franca Ferdinanda. Kar je bilo dovolj Luegerju, je premalo njegovi kreaturi Weiss-kirchnerju. Ker ¡pa tudi ministrsko predsedništvo ni večno, bi imel Weisskikdhmer pozneje postati guverner banke dežel, mesto, ki ne zahteva nobenega dela. a je 'bogato plačano.
Suhi ljudje.
Nekateri ljudje ostanejo suhi ne glede kaj vse'za se storijo. Oni lahko jedo mogoče dosti, s tekom in vse zgleda, kakor da so popolnoma zdravi. Pa vseeno ne morejo odebeliti in pridobiti na teži. Dobri zdravniki pravijo, da tak stan je povzročen od neke bolezni v črevih, ki ni take narave, da bi prisilila ljudi, da bi iskali 'zdravniške pomoči, pa vseeno jih večkrat skrbi kaj: je vzrok njihovega hujšanja. Mi svetujemo rabiti Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ki bo reguliralo prebavo, ojačilo živec črev in jih prisililo do naravne aktivnosti. Onim, ki se dobro najedo, in kmalu po jedi počutijo glad in onim, ki nimajo dobrega teka, bo to zdravilo hitro pomagalo. Rabite to vino v slučajih želo-dečnih bolezni, črev, krvi in živ-gev. —
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Ul.
ZAHVALA.
Primero. Colo. Cenjeno uredništvo Gl. Sv. — Danes sem prejel od vašega u-pravništva eheek za $35.80, za kar izrekam v imenu sirot iškreti o zahvalo vsim darovalcem, kakor tudi Vam uradnikom vrlega lista “Glas Svobode”.
M. Krivec.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi : Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. I.ISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.
Ime. .. Pošta
Država.
[TALIJU
i
ADRIATIC
po staroj i najsigurnijoj
CUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
Slovensko-Americanska usluga
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste
Novo Modemi utvrdjeni Šifovi CARPATHIA,
13,600 TONS 10,000 TONS 10,400 TONS
PANNONIA,
»ULTONIA,
I Jedne Cióse Cabina $60 (dolara) do Naulesa $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume ¡
CUNARD STEAMSKiP C0„ Lid.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
llí kod svakog oblizujeg agenta.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Cenite Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Irgbyina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
EDINA
VINARNA
Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja!
ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave. c™"
JKE?
• ' . , -- *,*>»*>’ f '

Al K O Pošiljaš
«$* denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
A KO potuješ v staro domovino, kupi
^ parobrodni listek
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
NEW YORK.
pn
NEW YORK.
*
0‘
£
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
1
A KO
v to deželo, kupi
parobrodni in železniški listek «
•ÍV-'
pri
A KO
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno
_____ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi,
od dne vloge do dne dviga, obrni se na
'S	Frank Sakser Co.
'•j	82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
3 AKO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
H	Frank Sakser Co.
J?	IT- ^ • V V V V ijr V:
0ííb®®0Ií]s®®0S s®®®® Baanaa ®® aaB®aaa®a® ®a® h a
a
a
a
ln j
“Zdravje se mi je tako zboljšalo, odkar sem začel uživati Severov Kri-čistilec, da tega zdravila ne morem dovolj priporočati.”
V. Cervenak, Springfield, 111.
I SEVEROV KRICISTILECI
J RAZNO IN DRUGO
V poročni noči ubita. V Mileli v Bosni je padla trhljena streha na 22 letnega Štefana Lukiča in na njegovo 18 letno ženo, s katero se je isti dan poročil, in je oba ubila.
Kobilice na Krasu so že preplavile travnike. Majhne so še in ne razvite, nahajajo se v velikih množinah. Če ne bo pravočasno pomoči, uničijo tudi ves drugi pridelek.
Vodovode za Kras in Suho Krajino je ministrstvo na zadnji seji fr dovolilo. Odobrilo je 3 načrte fr kranjskega deželnega odbora. S fr tremi centralnimi vododob-a vnioii napravami se bo preskrbel z vodo |jj notranjski Kras. Suha Krajina in Jjk prizadeti kraji ribniške in koeev-I* ske doline. Vlada bo prispevala j\ 50% k stroškom tega dela; skupni stroški bodo znašali na štiri p, milijone kron.
fr Bivši turški sultan Abdul Ha-
mid je telesno baje čisto zdrav, trpi pa vedno, ker misli, da ga sovražniki zasledujejo. Boji se celo svojih otrok, trepeta pred bro-dovjem, ker misli, da ga bodo zaprli na kaki ladji, jo preluknjali in vse skupaj pogreznili. Stari razbojnik misli, da je nova vlada tndi tako krvoločna kakor on.
Svoboda v Bosni. “M-usavat”,
glasilo bosanskih mohamedancev, je meseca, oktobra priobčil članek. v katerem se je obsojalo meščane v Stolen, ker so praznovali obletnico proglasitve aneksije.
Radi tega je državno pravdni-štvo tožilo odgovornega urednika Alija Raljeviča in dvignilo proti njemu obtožbo radi 'motenja javnega miru in reda. Na to tožbo je bila te dni obravnava pred deželnim sodiščem v Sarajevu, in sodišče jq obsodilo urednika Alija Raljeviča v tri in pol mesečno g I ječo. Pa pravijo, da je z uvedbo m ustave napočila tudi tiskovna rgj j svoboda v Bosni! Ironija ! j=d j Konec antimiiitarističnega pro-
; česa v Pragi. Najvišji kasacijski tirat v vojašnico, je. kričal: 9j sodni dvor je razsodbo deželnega lHJ | sodišča v Pragi popolnoma ovr-® | gel in obsodil večino v Prag:
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr

_**sa
Blood Purifier1
«non.», «C TO.» CWFT.
4» 4? 4*
NA PRODAJ V LEKARNAH POVSOD.
4*4*4*
v rrag! o-■J j proščenih. v Pragi obsojenim pa ■] j znatno zvišal kazni, in sicer ne-
■] katerim od -par mesecev cek>' na ■]: dve leti. Izmed vseh 46 obtoženih ■j | je kasacijski dvor oprostil samo pj; dva, pri vseh ostalih 44 je deloma
4? 4* 4»
PIŠITE PO NAŠO KNJIŽICO “KRVNE BOLEZNI’
4*4*4*
Naj izdatnejše spomladansko zdravilo izmed vseh za popolno očistitev krvi, zboljšavo splošnega zdravila in in popolno obnovo celega ustroja.
CENA $1.00.
Zanesljiv zdraviliški svet zastonj.
a
a
a
a
a
a
a
®
—n
a
M
a
a
I
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
4
4
4
4
4
4
ALI SE BRIJETE DOMA?
svojemu namenu, iu ki navadno prodaja za $4.00 in vise. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih. t. j, od 1. 1876 » Mi samo poskušali dobiti boljče britve pa prišli smo do \ prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so pppolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo raci sodbe o britvi dokler je ne poskušajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. PoSiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še oc posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.	Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.
►
JOS. KRAL t
417-419-421-423 W. 18th St..
rrTTYTYYYTTTVVTYV
Chicago, 111. £
m
Boj je priroden pojav. In boj
je potreben, 'kajti brez njega ni napredka. Nikakor pa ni resnično, da ba moral biti boj med ljud-imi tako divjaško surov kakor 'med kačo in tičem, med lisico in kokošjo. Beseda o človečnosti bo šele tedaj opravičena, kadar bo v boju med ljudmi duševna moč popolnoma nadomestila brutalno •silo.
Rojake opozarjamo, da ne gre do v Sourtih Dakoto za delom. Tam je št-rajk. No verujte kar pišejo Ilearstovi dnevniki, farsko in skahsko slovensko časopisje. Stran od South Dakote!!
obsodbo potrdil in kazni zvišal, delomia jih nanovo obsodil.
18. marca so priredili socialni demokrati v Zagrebu shod. ki se ga je udeležilo razmeroma mnogo občinstva. Na shodu so govorili saborski poslanci Supilo. Korač in Radič. Govori se tudi1, da bo Supilo prestopil v socialno demokratsko stranko.
Novo skladišče premoga, so odkrili^- Novem selu na Hrvaškem. Našel ga je bivši učitelj Ivanetič 'nženirjem Koželjem.
Narodna zavednost. V Bu¿Jelovicah se je doigrala ta-le afera: Iz Tridenta in Levika na Tirolskem se je vrnil pehotni polk št. 88. V nemških rokah se nahajajoča mestna občina je darovala vojakom več hektolitrov piva iz tamkajšnje nemške pivovarne. Pri polku se nahajajoči Nemci so seveda to pivo radi pili. Čehi pa so pivo odklonili ter so ga raje izlili v kanal, češ, da nemških darov ne sprejemajo in tudi ne pijejo nemškega piva. Vojaška o-blast je radi tega uvedla preiskavo proti češkim vojakom.
Polovična voznina za delavce. Državna zveza javnih posredovalnic iza delo v Avstriji je dosegla lep uspeh za one delavce, katerim je dobila in preskrbela delo v kakem vnanjem kraju. Železniško ministrstvo je namreč izdalo naredbo, vsled katere imajo de-!avoi. katerim se je preskrbelo v kakem drugem kraju, pravico do polovične voznine.
Usodna šala. V Pragi je medi-einec Maks Robiče k za šalo nastavil v kuhinji pred svojo go-spodmjo dekli revolver na prsi. Mislil je. da ni patrone v njem. Naenkrat je počil strel in dekla se je zgrudila mrtva na tla. Dijak je tekel'v sosedno soho in je ustrelil tudi samega sebe.
Poljska republika “Missoes”v južni Ameriki, k ate te glavno mesto je Porto Vietoria da Uniao, se razprostira od reke Iguas v Braziliji do argentinske mieje. Prebivalcev šteje okrog 40,000, torej približno toliko, kakor Ljubljana. V novi državici je 35.000 Poljakov in Rusinov. Od teh jih
živi okrog 15.000 v najbogatejši naselbini Lucena.
Smrt čudaka. Samotno je živel 84 let stari dr. Adolf Ijenz v svojem stanovanju na Dunaju. Dvanajst let ni občeval z nobenim. Soseda ;nu je postavljala hrano na okno. Ker ni sprejel te dneve hrane, so ulomili v stanovanje, kjer je vse smrdelo ¡po trhnohi. Vse je bilo preprejeno s pajčevino in debel prah je pokrival pohištvo. V postelji je pa ležal sredi mrčesa dr. Lenz mrtev.
Očeta umoril. V Belovaru na Hrvaškem so pregovorile hčere kmeta Dij-akoviea svojega brata, naj umori očeta, da si razdele potem vrni trije denar, katerega hrani oče. Sin je res očetu prerezal vrat. Vsi trije so že pod ključem.
Car in politikujoča duhovščina. Rusko dvorno ministrstvo je te dni obvestilo sveto sinodo, da želi car, da mu visoka duhovščina pri raznih slavnostnih pozdravih več ne omenja politike. Ruska duhovščina je namreč še vedno skrajno reakeijonarna. V svojih pozdravnih govorih je vedno napeljavala vodo na svoj reakeijonarni duhovniški mlin. Car je bil že sit duhovniških politikov, zato jim je s svojo željo, ki je seveda u-kaz. zamašil usta !
Profesor Wahrmund namerava bodoči poletni tečaj predavati na nemški univerzi v Pragi cerkveno' pravo.
Klerllna učenost. V Štefan ji vasi pri Ljubljani s - našli okostja. Klerikalni učenjak dr. Man-t-uani. 'kustos v deželnem muzeju, je rekel v svoji strokovnjaški sodbi, da so to od Turkov odrezane glave. V resnici pa so to le — okostja želv. Torej želv ne razločuje od človeških glav. Ta je pravi učenjak! Revežu se sedaj vsi smejejo.
Iz vojašnice 17. pehotnega polka v Ljubljani. O neotesanem postopanju nadporočnika Fauenfel da smo že opetovano imeli priliko poročati. Te dni možu zopet ni dala žilea miru. Ko je prišel vizi
Immer d'e gleichen Falotten und Lumpen/’ Eden izmed rezervistov 'se je ojunačil ter ga zavrnil: ‘Jaz nisem noben falot, marveč pošten človek . ki še v Svojcu življenju nisem bil nikoli kaznovan. Ge sem 7 let težko služil svoj kruh v Ameriki, da sem sc preživel. in za to n:sem pravočasno o pravil orožnih vaj. vendar še za radi tega nisem ne “falot”, ne “lump”. In kaj je na to rekel o likani Frauenfeld? Zakričal je: “Schweigen Sie. schäbiger Reservist.” — Ali ni pri polku nikogar, ki bi Frauenfeldu dopovedal. da so vojaki — državljani, ne pa njegovi psi?
V temi . . . Pred trgovskim so diščem v Berolinu se je obravnavalo te dni o neki precej pikantni zadevi. Kot tožnica je nastopila komaj 161etna kontoristinja proti svojemu šefu. lastniku umetne tiskarne. Zahtevala je 120 mark odškodnine, ker jo je njen šef s svojim nespodobnim vedenji'm prisili], da je takoj izstopila iz službe. Stvar je bila sledeča: Šef in njegova kontoristinja sta bila zvečer sama v pisarni. Naenkrat je plinova luč ugasnila, in šef je hotel pritisniti na sveže lice svoje kontoristke gorak poljub. Temu nasproti pa šef trdi, da je luč ugasnila uslužbenka sama radi neprevidnosti. Da bi se še neizkušenemu dekletu ne zgodila pri stroju kaka nesreča, jo je res v temi prijel za roko. Hotel j,o je le obvarovati nesreče, zdaj pa žanje za to tako nehvaležnost. Predsednik je vprašal tožnico. kako je mogla v temi videti, da jo hoče šef poljubiti. “Ampak gospod sodnik,” ■se je odrezalo dekle, “ni treba, da se vidi, saj to se vendar čuti!” Tožnica in toženec sta se slednjič pobotala za 60 mark. Po poravnavi je predsednik svetoval tožencu sledeče: “V bodoče dekltet, v temi nikar ne prijemajte. Pustite. naj se rajiše pobijejo!” Živinski trgovec v smrtni nevarnosti. Nedavno je prišel živinski trgovec Weiser iz Zwötzena v Gdansko, da nakupi prihodnji dan v okolici ž’vine za klavnico. Mož je nameraval prenočiti v gostilni, v katero je zahajal že deset let. kadar je bil po kppčij-skih opravkih v Gdanskem. Pri sebi je imel nad 30.000 mark denarja. ' Zvečer je šel v odkazano mu sobo. Ker je hotel napisati še nekaj pisem, je prižgal luč, še tlečo užigalico pa je vrgel blizu postelje. V tem trenotku je tr-
govec opazil roko, ki se je izpod postelje iztegnila po tleči užiga-lici. Oblil ga je mrtvaški pot, lasje so se mu zjezili, vendar zavesti ni izgubil. Pazilo motreč posteljo, je šel proti vratom, jih naglo odprl ter skočil na hodnik. Nato je sobo- zaklenil ter je šel v gostilno, kjer jc gostom povedal, kaj je opazil. IN'ato se je z j^emi gosti podal v svojo sobo. Ko so pogledali pod posteljo, so zapazili človeka, ki je imel pri sebi mesarsko sekiro, revolver in dolg nož. 'Bil je gostilničarjev sin. Z največjo silo so ga izvlekli izpod postelje ter ga izročili policiji.
Še v isti noči so zaprli tudi njegovega očeta, ker je na sumu, da je sam pregovoril svojega sina, naj ubije bogatega gosta. Na vrtu sta že pred dnevi izkopala jamo, v katero sta nameravala vreči umorjenega trgovca.
Konec klerikalne vlade v Belgiji. Po smrti kralja Leopolda, ki je v lastnem interesu na vse mogoče načine ščitil klerikalce, so se vzdignili klerikalci, na čelu jim medicinski nadškof, proti nove-m-u kralju Albertu, kateri slovi kot napreden mož, podtikali so mu celo. da jc socijalis-t. Jasno pa je, da je a. Albertovim nastopom odklenkalo klerikalcem, da-si so kazali že tudi drugi znaki, da se klerikalci v Belgiji ne bi tudi brez te.ga dolgo držali. Zadnja desetletja se je pri vsakih volitvah klerikalna moč zmanjšala. Treba je osvojiti samo- še 5 mandatov in klerikalci so v manjšini. Liberalna in socijalna opozicija se zbog tega že pripravlja za vlado. Sestavila je program z zahtevami, ki -bi naj bile obema strankama skupne. Med njimi je tudi šolska reforma in splošna volilna pravica. Socijalisti hočejo prevzeti tudi nekoliko portfeljev.
Zemljiška odveza v Bosni. Nedeljska “Wien. Zt-g.” je prinesla cesarjevo pismo na skupnega fin. ministra barona Buriana, v katerem pismi» vladar bosanski vladi naroča, na.j izdela in predloži bos. saboru načrt postave, ki omogoča in določi fakultativno zemljiško odvezo bo«.-herc. kmetov s pomočjo deželnih sredstev. Tako torej pride stvar vendar v pravi tir. Poravnana je napaka, ki jo je svoj čas storila vlada, ko je podelila znane privilegije madžarski agrarni banki. Dana je pa obenem bos. saboru prva in najvažnejša naloga, ki jo ima rešiti. V Sarajevu se pri deželni vladi u-stanovi poseben urad, ki bo vodil zemljiško odvezo in skrbel za potrebna denarna sredstva.
Pesnik Anton Medved. 12. marca ponoči je umrl na Turjaku župnik Anton Medved, pesnik po božji volji, kakršnih jc le malo rodila slovenska mati. Pokojnik je bil eden tistih redkih duhovnikov, ki je bil res apostol prave krščanske ljubezni. On ni poznal sovraštva in žlebe, z enako ljubeznijo je objemal vse, ne ozirajoč se na njihovo politično mišljenje. Ker ni bil mož boja in sovraštva, marveč oznanjevalec medsebojne znosljivosti in bratske ljubezni, zato je moral pretrpeti tudi mnogo zlega. Preganjali so ga njegovi stanovski tovariši. njim na čelu škof sam. — Njegova mehka duša je silno trpela visled tega; bridko je čutil krivico, tki se mu je godila, a bil je mož, zato je trpel vdano in molčal. A 'končno je trpljenje u-pognilo tudi njega. Slabotno njegovo telo ni moglo premagovati silnih duševnih bolesti. Bolezen ga je priklenila na -postelj in na to ga je (poljubil smrtni angel... Nad njegovo krsto je zaplakala vsa Slovenija, saj ji je umrl sin, ki ji je posvetil vse življenje in ki jo je ljubil tako plamteče. — Mrtvo pesnikovo truplo -so 14. marca prepeljali v njegovo rodno mesto Kamnik. Ko se je mrtvaški voz pomakal -skozi Ljubljano, so velikemu pokojniku izkazali v velikemu številu napredni Ljubljančani zadnjo čast. Napredni pevski društvi “Slavec” in “Ljubljanski Zvon” sta ob njegovi Ikrsti zapeli v srce segajoči žalostinki. Klerikalcev ni bilo blizu. — Tam so pesnikov pepel položili v mater zemljo v Kamniku ob mnogobrojni udeležbi občinstva. Tam na Žalah, v domača grudi, sedaj sniva pevec Anton Medved nevzdramni sen in na njegov prerani grob bodo še pozni siov-enski rodovi romali in ste klajali v spoštovanju spominu velikemu- pevcu in trpinu gospodu Antonu Medvedu.
Cenili knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
1518 W, 20 Street, Chicago, 111.
Cankarjevi spisi:
Vinjete ....................... $1.80
Jakob Ruda......................—-60
Za narodov blagor...........'...$1.00
ifnjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25
Kralj na Betajnovi..............$1.00
Hiša Marije Pomočnice...........$1.00
Gospa Judit.....................$1.00
Nina .......................
Krpanova kobila.............
Hlapec Jernej . .. .........
Zgodbe .........................$1.00
Za 'križen .....................$1.50
Ob zori........................ $1.50
Kersnikovi spisi:
Cyklamen, I. snopič.............$1.25
Agitator, II. snopič...\........$1.25
Na žerinjah, III. snopič........$1.25
Lutrski ljudje, IV. snopič------$1.25
Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
Jara gospoda, VI. snopič........$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII. sno-
$1.00 $1.00	Marjetica	\	 V gorskem zakotju 			
$1.00		
$2.00 —.75	Uporniki 				
Pi5 		...$2.50
Berite novice, IX. snopič		...$1.75
Trdinatovi spisi:	
Bahovi huzarji		...$1.50
Bajke in povesti, I. zvezek...	...$1.00
„ „ II. „ ...	...$1.00
„ III		.$1.00
IV.	.. .—.80
	 v	 Jurčičevi spisi:	.. .$1.25
I. zvezek 		...—.60
II.	
HI 		.. .—.60
iv , 		.. .—.60
v 		.. .—.60
VI 		...—.60
vil 		.. .—.60
VIII. , 		. . .—.60
TT 			.. .—.60
x 	—.60	
XI		. . .—.60
Sienkiewiczovi spisi:
Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00
Mali vitez v 3 delih.............$3.50
Potop I. in II. zvezek...........$3.20
Križarji v 4 delih...............$2.60
Za kruhom .......................—-15
Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ..................... $1.50
Stritarjevi spisi:
Pod lipo ........................—.60
Jagode............................—-60
Resniki .........................—.60
Zimski večeri ...................—.60
I.
II.
VII.
IX.
X.
XI.
XII.
XV.
Knezova
zvezek .....
knjižica:
.—.40
.—.40
.—.50
.—.40
.—.40
.—.40
.—.40
.—.75
I.
II.
III.
IV. V.
Tavčarjeve povesti:
zvezek .....................$1.35
„	 $1.35
....................$1.35
..........................$1.35
„	 $135
Tolstojevi spisi:
Rodbinska sreča .................—.40
Ana Karanjna ...................$3.20
Kazaki ..........................—.80
f	N
Venec slov. povesti:
.Črni bratje ....................—.25
Andrej Hofer .....................—.20
Princ Evgen Savojski..............—.25
Viljem baron Tegetthoff..........-—.30
V tujih službah .................—.50
Na bojišču ..................•	—-40
III. zvezek 			—.60
IV.		—.60
V			—.60
VI. „ 			 —.60
VII			—.60
VIII. „ 			—.60
IX			—.60
13
14.
15.
16. 17. 20.
I.
II.
Zabavna knjižnica:
zvezek ....................—.50
..........................—.30
....................—.60
...........f........—.75
..................  .—.40
.....................—.75
Knjižnica Nar. zal. v Celju:
zvezek ..'.................—.40
....................$1.00
Razni drugi spisi in prevodi:
Opatov praporščak .............—.35
Momenti ......................$1.50
Spomini.......\...............$1.00
Iz naših krajev ..............$1.25
Obsojenci ....................$1.25
Igračke ......................$1.00
Tilho in drugi ...............$1.00
Reformacija ...................—.50
Spolne bolezni ................—.25
Dodbra gospodinja..............$1.50
Primož Trubar....................50c
Dobra kuharica.................$3.00
Medvedji lov ..................—.50
Kapitan Žar ...................—.60
Na divjem zapadu ..............—.60
Džungl ........................$1.00
Na rakovo nogo...................50c
Srce . ........................$1.00
Slovenski fantje v BoznI, 2 zvez.
po...........................—.75
Marica ........................—.40
Spominski listi ...............—.25
Burska vojska .................—.30
Avstrijski junaki .............—.75
Znamenje štirih ...............—.30
Veliki trgovec ................—.60
General L/avdon ...............—.30
60
Vojska na daljnem vzhodu... 1. .$2.40
Zadnja kmečka vojska.............—.80
Odkritje Amerike ...............$1.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90
Materina Žrtev .................—.50
Repoštev .......................—.20
Babica .........................—.60
Robinzon .......................—.60
Pripovesti o Petru velikem......—.80
Pod turškim jarmom...............—.20
Štiri povesti ..................—.20
Izdajavec ......................—-60
Križem sveta ...................—.30
Zlatarjevo zlato ...............$1.00
Miklova Zala ...................—.40
Zmaj iz Bozne....................—.50
Pri stricu .....................—-40
V delu je rešitev................—.30
Knez črni Jurij ................—.20
Nikolaj Zrinjski ...............—.20
Na 'krivih potih.................—.40
Domači zdravnik ................—.60
Navodilo za spisovanje raznih pisem ............................—.80
Postrežba bolnikom .............—.40
Praktični računar ..............—.40
Pravila dostojnosti ............—.20
vez.... skupaj
.$2.80
5 de-
.$7.50
.—.60
Slovenski pravnik,
Občna zogodovina,
lov ..................
Kitajci in Japonci.......
Ročni ' slovensko-angleški in an-
gleško-slovenstoi slovar .....—.60
Avstralija in nje otoki..........—.75
Razporoka ......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.50
Luči ...........................—-75
Ruska moderna ..................$2.00
Ben hur ........................$2.25
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Vaška kronika ..................—.85
Stepni kralj Lear ..............—.60
Straža .........................$1.25
Islandski ribič ................—.60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reliefi ......................  $1.00
Slučaji osode ..................—-75
Beračica .......................—.20
Mladost .........................—.40
Božična noč ....................—-40
Ki r d žali .....................—.80
Pot za razpotjem................$1.50
Novele in črtice................$1.80
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto.....................—.30
Strahovale! dveh kron 2 zvez... .$1.00
Barvaste črepinje ...............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje...................—.50
Deteljica ......................—.30
Oče naš .........................—.75
Doktor Holman ..................—.25
Tartariniz Taraskona...............60c
Trije mušketirji ...............$2.50
in Dvajset let pozneje..........$3.00
O te ženske ....................$1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek......$2.00
,.	„	,. ■ II...........$2.00
Dama s kamelijami...............$1.00
Preko morja ....................—.40
Korotansike povesti .............—.60
Čez trnje do- sreče..............—.60
V	znamenju življenja............—.75
Bolgarija in Srbija..,...........—.75
Utrinki ........................$1.00
Dolina krvi .....................$2 10
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt .....................—.80
V	naravi ......................—.60
Zadnji rodbine Bena!je...........—.75
Iz nižin življenja...............—.50
Blagor na vrtu cvetočih.........—.75
Dve noveli ......................—.50
Rdeči smeh ......................—.75
Mali lord .......................—.80
Kratka zgodovina./.................50c
Kako pišejo ženske..............$1.50
Navihanci.......................$1.25
Znanci..........................$1.00
Jari junaki ....................$1.25
Ljudska 'knjižnica 3. zvez......—.3Q
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po.............—.25
Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25
Zarnik, I. zvezek................—.50
Solnce in senca ................—.15
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaz niči ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
ISCEM
Matija Kmetič, ki je toil pred petimi meseci tukaj na Baltic, Mich, od koder je Sel v Butte, Mont. in od tam zopet nekam v Idaho. Kdor ve za njegov naslov, naj ga naznani meni. ker imam zanj posebne važnosti.
K. Stopar,
Baltic, Midh,	Box 147
6-15-10.
Oružatni razredi v časa francoske revolucije
V
• SPISAL K. KAUTSKY.-"-POSLOVENIL A. H. S.
(Nadaljevanje.)
iv.'
Upor priviligiranih.
Konflikt med parlamenti, kot 'branitelji plemstva, ki je tastova! o urade in celo centralizirano despotično državno u.oravo se je včasih prelevil v konflikt vseh priviligiranih proti državi, ki je bila tiste čase ena najbolj atoso-Iustičnih monarhij. Prepir pa ni bil samo dvornega pomena, kakor kaka dvorna intriga, o kateri ni svet vedel ničesar, pa naj bi ■bila ista še tako velika ali nesramna, temveč apeliral je eelo na člane priviligiranih razredov, ki niso imeli s dvorom nobenega stika in "-naposled vgnezdil se je tudi med maso.
Najboljv_važno vseh gibanj je bilo tako zvano “Fronde” gibanje, o katerem smo pisali v prej-šnem poglavju in katero se je vršilo v prvi polovici sedemnajstega stoletja, to je še takrat ko je plemstvo imelo še nekaj samozavesti in moči. Enako ali vsaj podobno gibanje se je zapričelo v zadnjem kvartalu osemnajstega stoletja. Gibanje v letu 1648 se je končalo ugodno za ojačitev absolutizma, gibanje pa. ki se je začelo v letu 1787 se je končalo s dozdevno zmago tretjega razreda, ki je podkurila grmado velike revolucije.
V prvem poglavju tega razmo-trivanja smo opozarjali čitatelje da vihravo stališče francoskega kralja, Louisa XVI. če je on bil klasični zastopnik dvojnale duše absolutne monarhije v osemnajstem stoletju, potem je^ vsaka duša našla svoj klasični Jzraz pod njegovo vlado v Turgotu in Ca-lonnu. Turgot, ki je globoko mislil. ob enem pa bil mož velikega značaja, je fesnično skušal kot ministr pospeševati ekonomični razvoj dežele s pomočjo države, nadalje deloval je na odstranitev zaprek, ki so mu bili na potu in na ta način skušal vresničiti na-redbe, za katere so teoretiki mislili, da so bistvo za ohranitev države in človeške družbe. Kot minister ni dovolil, da bi dvorno plemstvo kar meni nič tebi nič posegalo v državno blagajno, ki je že itak bila na robu bankrota. Odstranil je fronke, domače dolžnosti in gu-iMe in oprostil industrijo nadležnih in k tlom pritis-, kujočih pravil in regulacij, skušal je doprinesti celo. da bi moralo plemstvo in duhovščina, oziroma cerkev ravno tako plačevali davek kakor tretji razred in nad vse pa postaviti plačila državnih stroškov iz državne blagajne pod kontrolo državnega zhora^ Tur-gotovi zahtevki so bili na vsak način naperjeni proti ‘svetim pravicam” raznih trotov in zaje-daleev in zato se je kraljica prva teto ministrovim nameravanim naredbam zoperstavila. Za seboj je imela armado priviligiranih krvosesov, ki so se tudi dvignili proti njegovi reformi in leta 1776 je moral Turgot podleči. Bil je premagan.
Kralj si bi bil rad umil roke, ne da bi zmočil kože in zato je poklical Calonna na krmilo. T^se je zgodilo leta 1783. po sedem letnem skušaniu izvijania iz kram-pljev neugodne situaeije. Slišali smo že. da Calonne je bil mož. ki je znal kralibi blagodejno na dušo pihati, in da ji je bil v v-se-h ozirih, pogodu. Calonne je bil površen. toda pretkan in odprt goljuf. kateremu je bilo rmalo mar kako je dobil denar samo, da je lahko polnil žepe nikoli sitega nlemstta. Ta človek ■>» izdal sko-ro vt s denar, ki je prišel na davkih in cofu, ves državni kredit in posojila dvornemu plemstvu ne o-zi-raje se na posledice. Bil je celo tako predrzen, da je na nečuvan način izposloval posojilo za posojilom. samo da je ugibal kraljici in dvornemu plemstvu. V teku treh let. svojega ministrstva je napuimpal 650.000,000 lir v državno blagajno, kar je seveda bilo za teda.jne čase ogromna svo-ta; ves ta denar pa sta pogoltala kralj in kraljica s svojimi ljubčki. “Ko sem videl, da vsakdo steguje roke po državnem denarju, snel sem tudi jaz klobuk in ga pomolil’ pred Calonna.” je rekel nek princ, ki je poznejša leta poni, sal besno veselje za časa ministra Calonna. Prišlo je celo tako
daleč, da se je dvorno plemstvo v svoji zamaknjenosti nuntalo, toda nikdo ni dvignil glasu, in jih posvaril na posledice, ki morajo slediti takovemu početju. Celo "kralj, Louis XVI. se je jiavno izrazil. da je s Cajonnom popolnoma zadovoljen. Zakaj vendar ne bi bil, saj je Calonne pričel svojo vlogo kot ministr s tem, da je pomagal kralju plačati dolgove, ki so znašali nič manj kot 230,000,-000 lir.*)
Blazno obnašanje in vedenje dvornega plemstva je naravno povspešila padec celega sistema. Po preteku tri letne besne ekonomije je bil Calonne s svojo zvitostjo pri kraju. Letni deficit je naraste! na. 140 000,000 lir in zdaj je moral tudi Calonne pripoznati. dia posojila ne more več nikjer dobiti, da so na robu bankrota in da edino kar še preostaja bi bilo povečati dohodke in zmanjšati izdatke. To slednje pa bi se moglo zgoditi samo na rovaš priviiigi-ranih, ker iz ljudstva se ni dalo več ničesar izprešati.
Ko je Calonne v mesecu febru-'varju leta 1787 sklical nlemenita-še in jih o svoji nameri, kakor tudi o stanju državne blagajne obvestil, dvignili so glas jeze in hudovanja, toda ne zato, ker je* Galonné tako nesramno upravljal državne finance, ampak samo zalo, ker so uvideli, ;l i je konec nesramne ekonomije in da na noben način ne 'ir:,ore več tako naprej iti, kot je šlo do tedaj. Calonne je padel. Pa tudi njegovi nasledniki niso videli druge poti in so morali razpisati davek na iraetek priligiranih in takrat so se ti slednji prepričali, da monarhija ni bila več v stanu zagotoviti jim izkoriščanje Francije v taki meri kot do tie j in posledica je bila, da so se uprli proti monarhiji sami. Neverjetno, toda res je — plemstvo, duhovščina, parlamenti, vsi priviligirani, kojih temelj je bil zdaj popolnoma podkopan so se združili, da Francijo in žnjo absolutno monarhijo uničijo. Kc-dar se en razred zastara, .takrat ga pohlep tako naglo oslepi pred padcem, da isti stori vse kar pospeši njegov propad.
Priviligiranci še' sanjali niso o veliki spremembi, ki se je zgodila v sorodstvu družabnih sil. Še zmi-ra.j so mislili, da položaji so isti kot so bili v prejšnib časih, ko so klubovali kralju in tretjemu razredu in prišlo je vsled tega, da so hrupoma znova klicali zasedanje States Generale in sicer takega kot je bil v letu 1614. Tisti,' kj so bili, popolnoma odvisni od kraljeve moči, so sedaj hoteli o-pirr/e se na lastno moč. ohraniti svoje predpravice, to je sredstva za izkoriščanje. Ravno v momentu, ko bi se morali nrivili.giranci še tesnejše združiti, so se začeli med seboj kavsati. Ljudstvo pa je to uvidelo in porabilo to ugodno priliko. Revolucijonarni razredi so začeli nastopati v pravem smislu revolucij o nam ega duha. Akcija je bila započeta; parlamenti so prenehali s uradovanjem že v mesecu maju 1788. duhovščina se je branila prispevati v državno blagajno, češ, da ne da niti centima dokler se ne skliče Estates General : plemstvo po provin-cijah .m zagrabilo po orožju m splošen nereu in upor je nastal v Dauphine, Bretagne, Provence, Flanders in Languedoc. '
Pa tudi fakt, da se je tretji razred vedno bolj priklopljeval gibanju in zahteval splošni državni zbor in še odprl oči zaslepljenih priviligirancev, da bi s svojo pogubno akcijo prenehali in začeli resno misliti. Monarhija se je pokazala, da ni v stanu še nadalje biti t a kor ek o č zaloga iz katere bi priviligiranci neovirano jemali denar in ljudsko premoženje in zato so sedaj začeli monarhije sovražiti, ter so se zavezali, da za večno umore njeno moč, ne oziraje se na to, kaj poreče tretji
*) Ko je Calonne skušal dobiti prvo posojilo, so suhs.kribei.je tako naglo prihajale, da se je vse čudilo in nek višji plemič je rekel : Vedel sem, da Calonne bo rešil državo, toda nisem mogel vr-jeti. da bo to tako v kratkem času storil.” Pripomniti nam je, da Calonne je z goljufijo in fraudu-lentnimi obljubami marsikoga pri državnih posujilih pnevaril.
razred. No pa saj jim ni zamere; človek, ki goji smrtno sovraštvo do kake stvari, navadno nima nobenega strah f r>red isto. Še več, kedo naj bi se bal zabitih oslov, čevljarjev, krojačev in peščice odvetnikov?!
Monarhijska klika ni bilij, dovolj močna, da bi se mogla braniti proti združenemu napadu vseh razredov1 in zato je bila proti svoji volji prisiljena spolniti splošno željo in sklicati državni zbor, ki se je pričel dne 5. maja 1789. Ta dan pa zgodovina zabilježuje kot začetek; francoske revolucije. — Vsekako. pa 'moramo omeniti, da usta.ja proti absolutni monarhiji se je kuhala med ljudstvom dolgo pred 5. majem 1789. Ravno razred priviligirancev je oni fak-
tor, ki je ustajo pričel, podnetil in gonil dokler ni sam storil nesrečni konec. Razred privilegirancev je zahteval državni zbor in ko- je prišel' do zmage, je plen, ki ga je dobil, zapečatil njegovo u-sodo.
Resnica j c, da so se sovražni bratje, plemstvo in monarhija, zopet združili in da so se priviligiranci zopet hlinili okoli kralja in njegovega dvora, ko so videli kako sovražen je čut ljudstva, čut ljudskih zastopnikov. Toda to združenje, to spregledanje je bilo prekasno. — To not so jo zavozili.
Dalje prihodnjič.
V listu “Glas Svobode” pglaia-jo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
Dr. Richters*
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
■^¡bSSSS* Pain-Expeller.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol innevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na na steklenicah.
F. Ad. Richter C& Co.
215 Pearl St.
_	NEW YORK.
g Vašo obleko napravim po meri |
jj^J	in vašem okusu; nikar nekupite obleke,	EK
ki je bila narejena za koga dru ega.	pa
8CHARLES TYL1
m
|	THE POPULAR TAYLOR
jg 1945 So. Halsted Str. nasproti 20. ceste, Chicago, lil.
EEj Na zahtevo p;šljem vzorce na vse kraje, sam > pišite mi kako 135 jgj barvo, kakovost in ceno želite.
mm®®®®®®®®®®® ®®®® mm mm®
'Vsi do enega se vabite
Zabavno veselico
na
o o o
s plesom
O o o
katero priredi
S. S. P. Družtvo št. 1
v soboto večer, dne 9. aprila
v Stastney-evi dvorani, na Blue Island Ave.
in 20* ulici.	Odbor.
Slavnemu občinstvu
blagohotno naznanjamo, da je naša nova pomladanska razstava oblek za odrasle, mladino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma .založena. Pridite pripravljeni in oglejte si naiDovejše in najlepše vrste blaga, ki smo jih kedaj imeli
Možke pomladanske obleke $10 do $25 Obleke za mladeniče..... •$5 do $15 Obleke za dečke....$2.50 dO $10
Blue Island Ave. & 18. eesta.
Jelinek &, Mayer lastnika.
&
&££&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&$ E
ti'' x
48
m	#,v
48 potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj M ♦t pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klo- h 48 bukov in spodnega perila na zapadm strani.	H
gj Cene zmerne. Unijsko blago.	jj
43 Izdelujemo obleke po naročilu.	^
|j. J. DVORAK Co. f
48

48
41	1853-55 Blue Island Ave.	¿4
48 Telefon Canal 1198.	14