257. Številka. XXIII. leto. 1890. Ithiija vsak dan s*e*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vat ro - o g e t b k h dežele za vse leto \b gld., zh pol letu H gld., za četrt letu 4 gld., i.± ieden oiesec i gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za »se leto tli gld., z& fietrt leta 1 gld. 30 kr., za jeden mesec I gld. 10 kr. Za posilianje na doni računu po 10 kr. za roeseu po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cctiristopne peti*-vrste po 6 kr.. će »e oznanilo jedeukrat tiaka, po 6 kr.. će se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat uli većkral tisk.v Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah at. II , Dpravnifttva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, t. j. vse administrativi!« stvari. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja, dne 7. novembra leta 189 0.) (Dalje.) Posl. M ur ni k porota o prošnji pognreleev iz Babnegorice za podporo. Ker se je vsota za polko« dovance po uimah letos izdatno pomnožila, se prošnja podpira in izroči dež. odboru v rešitev. Poal. Višnikar poroča o prošnji okrajno eeatnega odbora Logaškega glede podpore za zgradbo ceste Logatec-Rovte. Finančni odsek predlaga : Dež odbor se pooblaSčuje stvar preiskati in dati potrebno podporo. Posl. Lavrenčič želi zvedeti, zakaj se ni ozir jemalo tudi na progo Rovte-Žir ? ko bo cesta do Rovt končana, naj bi se dodelala tudi omenjena proga naprej. Ko poročevalec Vi šnikar omeni, da mu o tej stvari ni nič znanega, vsprejme se predlog finančnega odseka. Posl. Luckmiinn poroča o zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delavnice. Vb p rej m 6 se predlog glaseč se: Dež. odbor se pooblašča, da na prisilne delavnice lastnem zemljišči in sicer na južuozahodnem voglu zgrudi za paznike prisilno delavnice dve hiši, vsako z 8 stanovanji, s troški v največjem nesku 18.000 gld., ter da te troške predplačiloma zalaga iz deželnega zaklada proti povračilu in zara čunanju. Isti poslanec poroča o poročilu o državnem prispevku k stavbinskim troškom razširjenja in pre-zidanja prisilne delavnice in o obravnavali z onimi deželami, katere uporabljajo ta zavod. Potreba razširjenja je očividna. L 1887 hotelo se je opustiti oddelek zholjševainice za mladostne prisiljene« popolnoma. Vlada pa temu ni pritrdila. Prošnja do vlade za državno podporo ni imela uspeha, vlada zahtevala jo pogodbo z druzimi kronovinami, katere se pa nošo hotele vezati na tak način, kakor je to vlada zahtevala od dež. odbora, ki se je tako našel v nekem cireulus vitiosus. Vršile so se dolge obravnave in obrnilo se je še jedeukrat do vlade za podporo. Na vsak način ne kaže vsprejemati v zboljševalnico oseb pod 14 leti. Finančni odsek na-svetuje: 1. ) Oddelek za mladoletne prisiljence v prisilni delavnici ima še dalje obstati in deželni odbor se pooblašča, da po razmeri potrebe določi število prostorov ter po okolščinah uredi oddelek izključno za mladoletne prisiljence od 14. do 18. leta. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da se v primernem Času zopet obrne do visoke vlade zaradi dovolitve državnega doneska k zgradbam razširjenja in prezidanja prisilne delavnice. Posl. dr. S c h af fe r omenja, da vlada zahteva nemogoče stvari. Druge dežele se ne hote in ne mogo vezati na večui čas tako, kakor vlada hoče. Na Avstrijskem dovolila se je v Korneuburgu jednacemu zavodu brezpogojna državna podpora 300.000 gld. Dež. predsednik baron VV i n k I e r razjasnu je postopanje vlade in zatrjuje njeno dobrovoljnost. Omenjena predloga fin. odseka se vsprejmeta. Isti poslanec poroča ob jednem o prošuji J. Tomaži na, bivšega, paznika v prisilni delavnici za normalno provizijo. Finančni odsek predlaga, naj se zdravniško preišče duševno stanje prosilca in even-tuelno dovoli podpora njegovi rodbini. Predlog se vsprej me. Na prošnjo Županstva na Vrhniki glede podpore za ondotno občinsko bolnico, ki ima 16 postelj in je silno potrebna poprav, dovoli se podpora 100 gld. Posl. M urni k poroča o proinjl šolskega sveta v Dolenjem Logatci glede podpore za vzdrževanje šolske delarne, Vodstvo in učitelj te šole 80 jako marljivi in zaslužijo podporo, priporoča se torej prošnja dež. odboru, kateremu se izroči. Posl. dr. Bleiweis poroča o dovršeni zgradbi dveh novih oddelkov v blaznici na Studenci. Za razširjatev deželne blaznice na Studenci dovolil se je za stavbmsko I, 1888 znesek 38.000 gld., in za stavbinsko 1. 1889 znesek 28.000 gld., torej skupaj kredit s 66.000 gld. V primeri s faktično potrebščino znašajočo 1. 1888 30 229 gld. 82 kr. in I. 1889 39.117 gld. 45 kr-, torej skupaj 69.407 gld. 27 kr. se je prekoračil kredit za 3.407 gtd. 27 kr., kar se na podstavi priložene podrobue sestave številk utemeljuje. Treba je bilo mnogo poprav pri starih poslopjih, katera znašajo 1 825 gld. 47 gld., ki so torej odšteti od gorenje vsote. Finančni odsek predlaga, da vis deželni zbor izvoli to poročilo vzeti na znanje in odobriti večje stroške. Predlog se vsprejme. Posl. K lun poroča o prošnji trga Cerknice, da se pošt je deželni inžtiiier zaradi preiskave pitne vode, katera se izroči dež. odboru z naročilom, da jej u-treže. Posl. baron Rechbach poroča 0 predlogu upravnega odseka zadevajoč brezplačni odstop nekaj zemljiških parcel poleg deželnega muzeja Rudoltinuma za napravo javnega prostora. Sprejme se predlog glaseč se : Slav. dež. zbor izvoli darilno pogodbo, skle-neno mej deželo kranjsko in mestno občino Ljubljansko, z dne 7. januvarja 1890. h pogojem odobriti, da se mestna občina, jednako kakor glede* parcelnih št. 67/1 in 140/3 davčne občine Kapucinsko predmestje posledobno še zaveže, da ne bode na nobenem delu parcele št. 530/1, davčne občine Spodnja Šiška, nikdar zgradila poslopij ali drugih stavb, tudi ne hranila na njih stavbiuskega gradiva in ne nalagala na njo smeti, blata ali druge nesnag'- in da dalje dovoli, da se to omejilo lastninske pravice uknjiži tudi glede parcele št. 536/1 v zemljiški knjigi. Posl. Povše poroča o prošnji po lobčine Rakitna zaradi podpore za zgradbo občinske ceste iz Rakitne do Borovnico. Namči se dež odboru naj da primerno denarno podporo. , Isti poslanec, poroča v imenu uprav, odseka o razširjanji trtne uši po Kranjskem. Razvidno je iz tehniškega poročila trtnoušno komisije, da Dolenjska vinoreja nahaja se v žalostnem stanu, jiolovica vinogradov je okuženih, katastrofa je neizogibna, jedini vir blagostanja za vinogradoe kraje uničen bode v nedaljni bodočnosti. Nalog držav.; in dežele je, da se vse stori, da se olajša ta kalam i teta. Davek od okuženih vinogradov, ki ne dajo več dohodka naj se odpiše, novim z ameriškimi trtami nasajenim vinogradom dovoli naj se lOletno oproščenje davkov. LISTEK. Poročilo akad. društva „Slovenije za leto 1889 90. Slavnemu slovenskemu občinstvu poročati o delovanji akad. društva „Slovenije", štejemo si v dolžnost, da s tem opravičimo simpatije, katere goje" do nas ter da dokažemo, da smo vedno zvesti svojim načelom trudili se delovati v častni prospeli slovenskega imena. Dne 21. decembra 1889 priredila je „Slovenija" svojim članom in gostom zabaven večer, pri katerem so sodelovali gg. tamburaši bratskega akad. društva „Zvonimira". Pokojnemu slovenskemu pisatelju učenjaku, nepozabnemu našemu Franu Erjavcu v spomin pa 11. marca 1890 slavnostni koncert, pri katerem so sodelovali mnogi slovanski umetniki, in ki se je v istini izvršil izborno. Koncertu sledil je ko mer s, pri katerem so se vrstile pesni in govori. — Slavnost izvršila se je v občo zadovoljnost, natančen popis priobčil je „Slovenski Narod". — Društveno sejo dne 2. maja počastil je s svojim posetom naš častni član, vseučiliški profesor dr. Fran Celestin; njemu na čast došlo je mnogo odličnih gostov, Slovencev in Hrvatov, seja dobila je slavnostno obliko, in po končanem oficijalnem delu čuli so se mnogi krasni govori, navdušujoči za delo v prospeh slovenstva in slovan-stva. — O binkoštih priredil se je društveni izlet v \Veidlingau-Pressbaum-Rekawinkel; na večer bila je prosta zabava, kjer so se vrstili slovenski in češki pevci. Izlet izvršil se je na občo zadovoljnost vseh udeležencev, mej katerimi je bilo več čeških gostov. — Priredil se je nadalje znanstveni ekskurs v zvezdarno, katerega se je udeležilo obilo članov. — 0 počitnicah priredilo se je na čast slovenskim učiteljem kranjskim, došlim v izobrazbo za deška ročna dela, pet zabavnih večerov; teh udeleževali so se Slovenci Dunajski, kolikor jih je bilo tedaj v prestolnici, ter se prav prijateljski zabavali. „Slovenija" se je oficijalno udeleževala tudi vseh slavnostij, ki so jih prirejali naši slovanski bratje; omenim naj le koncert in sijajni ples akad. društva „Zvonimira" in slavnost dvajsetletnice akad. društva „Tatrana" ter veliko jubilejno slavnost „ Slovanske besede" na Dunaj i. Tudi pri slavnostih v domovini, namreč pri Ravnikarjevi na Vačah, — abiturijentski v Ljubljani — dijaški veselici v Kranj i in veselici v Tržiči bila je zastopana po svojih članih. — Pri odkritji društvene zastave bratskega nam društva „Triglava" ter njega slav-nosti v Središči, zastopana bila je „Slovenija" po dveh članovih ; razven tega odposlal se je telegra-ftčen pozdrav ter mej društveniki nabral donesek za zastavo. — Isto tako odposlal se je telegram k pevski slavnost.i v Maribor in sokolski v Celje, — katera dve slavnosti sti bili največji letošnji na slovenskih tleh ter pomembni za naš narodni razvitek. — Svojemu podporniku, dr. Jerneju Zupancu, čestitalo se je k osemdesetletnici. Slovenskemu narodu najbližji in najsorodnejši narod hrvatski slavil je svojega pesnika Kučića v Makarski z veliko slavnostjo, „Slovenija" odposlala je brzojaven pozdrav na obali Jadranskega morja; — hrvatski narod žaloval je nad britko izgubo svojega sina, pesnika bana Mažu ranic a in r Slovenija" izrazila je slavni „Matici hrvatski" svoje sožalje. Prevzvišeni vladika J. J. Strossmaver, in ž njim ves slovanski svet, praznoval je svoj jubilej, — „Slovenija1- mu je pismeno čestitala, ter prejela v prekrasnem pismu srčno zahvalo za čestitko. V seji dne 10. decembra 1889 imenoval se je č. g. župnik Davorin Trstenjak, mož, ki si je stekel s svojim delovanjem neprecenljivih zaslug za naš narod, častnim članom „Slovenije"; neizprosna Iz poročila gori omenjenega povzamemo naslednje date: Od vsega vinogradskega površja e. kr. okrajnega glavarstva : Krško 8 4.474 ha je 2.534 Ziaokuženih ali šumnih Novomesto „ 2.972 . , 1.237 „ , „ , Črnomelj n 1.961 „ „ 1.546 „ Postojina b 10.609 „ „ 478 , „ , „ Od skupnega vinogradskega površja na Dolenjskem, obsegajočega 10.60'J ha, bilo je I. 1890. že 5.805 ha, ali več kot 50% okuženih ali okuže-nja šumnih. O vsekako tudi tekočega leta napredujočim razširjanji trtne uši po vinogradskim ozemlji na Dolenjskem in v Vipavi se deželnemu odboru do sklepa tega poročila ni ničesar naznanilo. Upravni odsek predlaga glede na to žalostno stanje: 1. ) Vzdrževaje v veljavi v V. seji dne 22 oktobra 1839 storjene sklepe I. a, b, c in 2. b, s posebnim naročilom, da vodstvo vinarske šole prireji tečaje za poučevanje vinogradnikov o požlah« njevanji ali cepljenji trt, ter, da more deželni odbor deliti vinogradnikom darila tudi nad po 1. b. navedenim zneskom, dovoljuje se v omenjene svrhe iz deželnega zaklada kredit 1.500 gld. in sicer 1000 gld. za izvršitev sklepa pod 1. a, b in c iti 500 gld- za pri rojevanje tečajev za poučevanje o cepljenji trt 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da i/.posluje pri Vis. c. kr. vladi, da nv za po hlok^-ri ntpadene in okužen-1 vinograde ta'toj odpiše) davek, t-»r da visoka vlada izvoli zagotoviti desetletno oproščenje davka za vse vinograde na novo z ameriškimi trtami nasajenimi. Posl. D rago i omenja, da j« bilo razglaieso lani prepozno, da se je vršii pouk na loli na Grmu. Priporoča naj se skrbi, da bol) trte prihajale hitro, a ne suhe, kakor se je dogodilo, da be potem od 1000 ni prijelo več nego 8 ! l*i si. dr. Vošnjak navaja v daljnem govoru nove slučaje, kje se je pokazala trrna uš ter obžaluje, da se komisije ne*o skl cevale psako leto. Posl P le i f h r rudi v daljšem govoru razklada bedo, ki je naptala vsled groznega razširjevanja trtue uši, ki je uničila jedini dohodek, I/.br.aie ameriške trte rezauice so predrage, ljudje s,- no oglašajo zanje. Krivično |e tudi, da se od vinogradov, ki ne dado nobenega dohodka več, tirjajo še davki. Na' bi ^e oziralo na vse to in priteklo na pomoč prebivalstvu. Posl Lavrenčič poudarja, da v Vipavi ni dosti bolje, naj se podpira tudi Vipavce in prepušča amer. trte brezplačno Tudi naj bi se sadilo bolj dolge rezauice, ker take bi uš težje pokonča-vala. Pri glasovanji vaprejmeta se oba pretiloga upravn. odseka. (Konce prih.) Politični razgled. Notranje dežele, V Ljubljani, 8 novembra. J>cžt'fni zbori. V šleškem deželnem zboru je bila huda debata, ko je šlo za podporo kmetijski šoli v Chole-buzu. Poljak dr. Michejda je dokazoval, da ta šola ne doseza svojega namena, ker je nemška. Slabo je obiskovana, ker prebivalstvo nemški ne ume, učitelji pa neso zmožni poljščine. Kmetijska šol« za Slovane mora biti slovanska. Za nemščino je v Šle-ziji že itak preveč skrbljeno, kajti gimnazije, realke in učiteljišča so I" nemška in hoče se v ljudske šole v slovenskih krajih uriniti nemščina Ko je še poprej deželni odbornik baron Sedlniek^ zagovarjal sedanjo uredbo šole, češ, da oe more biti poljska, ker v tej kronovini ne bivajo samo Poljaki, se je oglasil za besedo dr. Gruda, ki je odločno zahteval, da se osnuje za Poljake vsaj zimski tečaj. Nemci imajo že itak drugo kmetijsko iolo, za Čehe je v Opavi vsaj zimski tečaj, sedaj je treba še kaj storiti za Poljake. Debata le pa jako burna postala, ko je privandrani Prus dr. Mttller jel na nesramen način napadati Slovane in ga deželni glavar ni klical k redu, nastal je prizor, ki je bil primeren za gostilno, ne pa za deželno zbornico* Koroški deželni zbor vsprejel je zakon, tla se nekateri deli občin okrog Celovca zjedinijo z deželnim stolnim nvstom. Če&konem Sfea sp rava. Nti misliti ni več, da hi deželni zbor češki v tem zasedanji rešil predlogo o preosnovj deželnega kulturnega soveta Pretiloga ima 37 paragrafov in Mladočehi so že stavili nad petdeset, predlogov. Nuj se Mladočehom pusti še tako malo časa, vender bode devetdeset debat in predloge ni moč rešiti, če bi deželni zbor zboroval tudi do Velike noči. Verska šola. „Grazer Volksblatt" priznava, tla ni upati, da bi se v sedanji dobi državnega zbora že premeni I šolski zakon. Le v bodočnosti je mogoče, da konservativci kaj dosežejo, če so ne utrudijo. Pomen* l|ivo je pa, da to glasilo nemških konservativcev sedaj priznava, da je največja napaka bil kneza Lleolitensteina pretilog Ko smo mi nekajkrat pisali proti temu predlogu — ne pa j>roti versk1 šoli — vagnal se je od n»ike strani grozen knkj Redaj pa organ štajerskih nemških konservativcev sam priznava, da ta predi u ni bil dober Pariška trgovska zbornica si- je izrekla v veliko veselje Nemcev in Lahov proti temu, da bi se v Franciji uvel poseben davek za tujce. Francozom so tuji delavci jako potrebni, ker Re domače prebivalstvo preslabo množi. Po mnenji trgovske zboru ce bi francoska industrija imela Škodo, če bi zarodi davka, ki bi ga morali plačevati, izostali tuji delavci. Tu pa moramo omeniti, da v trgovski zbornici nikakor ne veje pravi francoski narodni duh temveč imajo v njej veliko besedo židovski kapitalisti, katerim je mati le lasten dobiček. t i i \s/.vf poHt tka. Dopisnik nekega Berolinskega lista s« je \ grškim poslanikom v Rimu razgovarjal o balkanski politiki. Poslanec Bvzanthios je izjavil, da je napačna misel, da hoče Delvania izvati vojno v ori-jentu. Novi grSki ministarski predsednik bode po večjem nadaljeval Trikupisovo politiko; ne bode se pridružil niti Rusiji niti Franciji Skrbel bode pa, da se zboljša mornarica. V petih mesecih bode mor 0 ari ca grška močnejša nego turška če pride tlo vojne, je upati, da zmaga Grška. Vojne Grki ne bodo iskali, začeli jo pa bodo takoj, ko bi jih okoliščine k temu silile Položaj na Kreti je Še vedno kritičen, in treba je le miglieja iz Aten, pa bode vse v plemenu. Grška ne botle dala tega migljeja, ker neče rušiti mini. Začela bode le vojno, ko bi se s kake s rani poskusilo rušiti ravnotežje na Balkanu. Mogoče je, da pride do nemirov na Balkanu, kajti bolgarsko vprašanje je jako črna pika On je bil poslanik v Šoti j i in ne, da so Bolgari naklonjeni Rusiji in da le čakajo ugodnega tnmotka, da se znebe Koburžana. Delvanis pa nikakor ne bode i»ro Ffi niti Rusije niti Franci|e. Rusija tudi ni prijazna Grkom. V krečanskem vprašanji potegnila jo je i nasprotniki Grške 8'cer pa je Rusija tudi vedno bolj naklonjena B ilgaroro nego Grkom. Francija je res prijazna Grški ali vender si hoč jo Grki obraniti svobodam roko, glede zbiranja zaveznikov V Carigradu sprememba vlade v Atenah ni nič posebno iznenadila Grkom Turki itak ne zaupajo. Varala je j>a Grke tnpeialijanca Zanašali so Be posebno na Nemčijo, pa je potovanje cesarja Viljema v Carigrad uničilo vse njih iiuziie. o francosko« ruski zvezi njemu ni nič znanega, le toliko ve, da se dosedaj še ni sklenila. Kar se pa tiče cerkvenega 8|>ora, upa on, oa «e bode kmalu uravnal. Ru-siia tega spora ni podnenla. pač se je pa patriiarh obrnil do Rusije, Ruraunije, Srbske in Grške. Delvanis bode obračal posebno pozornost na finančne reforme. Izseljevanje r Jirazifijo vedno narašča. Posebno se izseljujejo iz zapadne Rusije, Galiciie, severne Ogerske in vzhodne Pru-stje. Izseljevanje posjie^uje braziluska vlada, ki je najela v Evro|)i posebne agente, da ljudi izvabljajo v Ameriko. Ker je v Braziliji odpravljeno robstvo nedostaje ondu delavcev. Glavna brazilijska agentura je v Lizboni Posebno se izseljujejo Poljaki in Slovaki. V Bremenu so vsa prenočišča din na dan j>rena|)oInjena b Poljaki, čakajočimi nt odhod |>ar-nikov. Izseljencem se nekda v Braziliji ia'a mu vender ne dajo niti najpotrebnejših šol. Sramotilo je, da se po naših hribih nahajajo cele vasi z več ko 20 bič po katerih boš teško koga dobil, da bi brati znal. In vender še ni upati, da bi se saj na to stran kmalu kaj pomoglo. Preveč imamo še nasprotnikov ljudske omike, a veliko premalo pa njenih prijateljev. Poznam može, katerim je ljudstvo zaupanje skazalo, da jih je volilo na mesta, kjer bi lahko deiali za blagor njegov, a oni svojo moč in veljavo le v nasprotne namene porabljujejo in kar se da opovirajo izobraženje ljudstva. Pač žalostno, a popolnoma resnično. Privoščimo siromaku saj mrvico omike, do katere ima isto tako pravico ko drugi ljudje, da si bo Iožej pomagal sam, če mu že od drugod pomoči ni pričakovati. Občinski zastopi naj bi pa tudi več ne držali križem rok, kakor so jih do zdaj. Zaman boste čakali, da bi vam kdo kaj ponudil, če ne boste sami prosili, in to muogo prosili. Samo vedno kričati po krajih, kjer se le sami slišite, da vam je obupati, ne pomaga nič. Povejte to prav glasno svojim poslancem ; uaj se spomnijo tudi na vas in vam pridobijo kak zaslužek, dokler je še pomoč mogoča; to je, dokler se vse delavne moči ne preselijo v novi svet. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. (Dalje.) Tajnik g. Pire nadaljuje: Tudi oživljenje rakov bilo je glavnemu odboru v vseh vodah, o katerih je zaznal, da so kuge proste, jako velevažno delo. Razdelilo se je posestnikom in opravičencem do 8000 rakov in došla poročila pravijo, da se že nahajajo raki po vodah, da se množijo in da bode zopet Kranjska dežela dobila po prodaji ra'riov zares lepe dohodke, kajti račja kuga je prenehala. Pospeševanje razširjenja kmetijskih strojev je glavni odbor zmirom in posebno lansko leto podpiral, kajti kaže se, da one podružnice najbolje uspevajo, katere imajo kmetijske stroje, v tacih krajih pristopa največ članov. Sadjerejo pospeševal- je glavni odbor posebno po novi uredbi družbinskega vrta, razdelil je mnogo drevesc, a če neso bili kmetovalci-sadje-rejci popolnoma zadovoljni, bodo to tem bolj v prihodnje. Prostor je bil za toliko drevesc premajhen, zato se je najel še drugi prostor, kjer se bodo vzgo-jevali divjaki in krnalu bode nad 50.000 drevesc, od katerih se bode lahko oddalo vsako leto kmetovalcem nad 10.000, sčasoma pa še več. Poročevalec g. tajnik Pire nasvetuje, naj vzame občni zbor poročilo na znanje iu izreče c. kr. kmetijskemu ministerstvu in si. dež. zboru kranjskemu zahvalo s prošnjo, naj bi blagovolili ti faktorji nadalje podpirati delovanje c. kr. kmetijske družbe. — Predlog se jednoglasno z odobravanjem vsprejme. Tajnik g. Pire poroča o proračunu dohodkov in stroškov družbe za leto 1891. Skupni znesek proračunanih dohodkov znaša 6900 gld., troski pa mej njimi tisek in administracija ^Kmetovalca" 2000 gld. naročnina za nemški list „Oeconoin* 100 gld., za honorare in plače 2150 gld., za potrebščine pisarne 550 gld., za potrebščine poskusnega dvora 1000 gld., za potrebščine živinozdrav-nišnice 100 gld., skupaj torej 5900 gld., tako da bode ostalo še kakih 1000 gld. v blagajnici. Račun blagajne kaže 19.916 gld, dohodkov in za 892 gld. 65 kr. manj t roško v. Inventura in ob jednem bilanca društva kaže, da je bila 31. dec. 1889. 1. vsa inventarijalna vrednost 35.710 gld., torej v primeri s prejšnjim letom za 650 gld. 12 kr. več. Če pa se prišteje k letošnji inventarijalui vrednosti ostanek v blagajnici koncem 1. 1889, znaša aktivno premoženje 36 602 gld. 38 kr., torej se je isto pomnožilo za 1197 gld. 13 kr. — Zbor odobri vse tri računske predloge brez razgovora. Potem se vrši volitev, o katere izidu smo že poročali. Pred volitvijo poprime besedo g. B a b n i k iz Bizovika in nasvetuje, ker sta se dosedanja odbornika Detel a in Josip Dekleva odpovedala novi izvolitvi, naj bi se vender jedenkrat izvolil v glavni odbor pravi kmetovalec, saj bodo se zrairom dosti gospodov ostalo a zastopan mora biti tudi kmetovalec, ki s svojimi žulji obdeluje zemljo in si služi svoj kruh. (Vodja Povše zakliče od mize glavnega odbora: „Saj imamo Ogorelca!" Babnik odvrne: „To je pa vzvišena oseba, to je deželni po-slauec, sam pa ne obdeluje zemlje.") Tajnik g. Pire nasvetuje, naj bi se mesto odstopi vsega g. Dekleve izvolil g. profesor Franke, ki je strokovnjak v ribarstvu, ker bode iBto tako kakor konjerejski odsek, tudi ribarski imel veliko dela zaradi izvršitve nove ribarske postave. (Dobro I) — Tudi nasvetuje, ker je slišal, da bi se g. De tela udal le novi volitvi, naj bi se zopet izvolil. Gospod Detela pravi, da je sicer preobložen, bi rad drugim prepustil proBtor, toda, ako bode izvoljen, bode pa vender prevzel. Potem se je naznanil izid volitev, kakor smo že naznanili. Predsednik cesarski svetnik M ur ni k v imenu centralnega odbora naglasa, da ima ebčni zbor po §. 4. društvenih pravil pravico izvoliti si častne člane brez ozira na stan in stanovališče in slavni zbor se je že večkrat tuke praviee posluževal. Že v svojem začetnem govoru pravi predsednik, da je naglašal velike zasluge gospoda deželnega poslanca Josipa Gorup-a, kateri je poklonil za kmetijsko in gozdarsko razstavo na Dunaji znaten dar, brez katerega bi kranjska kmetijska družba nikdar ne bila tako častno zastopana, kakor se je to pripoznalo od vseh stranij. Poleg tega zgradil je goBpod deželni poslauec Gor up v Slavini novo šolo na svoje troške, kateri šoli je v prvi vrsti smoter pospeševati poleg ljudskega i kmetijski pouk. Blagi mecen Goru p pa je ustanovil tudi bogate ustanove za slovenske učiliščuike, katere bodo trajen spomiu njega požrtvovalnosti za slovenski rod. Lansko leto pa, ko se je beda širila po raznih krajih naše dežele, je g. deželni poslauec G oru p mnogo pripomogel, da so je bttda olajšala na Notranjskem. To je mož, ki si je stekel vse zasluge, da se izvoli častnim članom c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Predlog se z Živio in Slava-klici jednoglasno '/sprejme. Predsednik cesarski svetnik M urnik pravi, da mu je Še o drugem predlogu, katerega mu je naročil glavni odbor, poprijeti besedo. Deželni glavarji kranjske dežele volili so se večinoma častnimi člani. A vse, kar se je trdilo o prejšnjih deželnih glavarjih, velja v dosti večji meri o sedanjem de želnem glavarji. Mnogo let je bil ud glavnega odbora, veliko je storil za prospeh kmetijstva v deželnem in državnem zboru in kmetijstvo kranjske dežele zastopal je' jako častuo na raznih kongresih in shodih izven dežele. Veliko odličnega je storil sedanji deželni glavar za pogozdovanje Kraua, posebno hvalevredno pi* je deloval za Ljubljansko barje. S posebno ljubeznijo oklenil se je tega za naše baijaue tako vitalnega vprašanja, in storil vse, kar mu je bilo le mogoče, da se vender jedenkrat ustreže opravičeni želji tužnih barjanov. Govornik torej nasvetuje, naj se izvoli gospod deželni glavar d r. J o s i p P o k 1 u k a r ć a s t n i m članom c. k r. kmetijske družbe kranjske. — Predlog se jednoglasno mej Živio- in Slava-klici vsprejme. (Dalje prih.) J Domače stvari. — (Iz dež. zbora kranjskog a.) Na konci včeranje seje preči tal se je samostalen predlog posl. Svetca in drugo v, ki se opira na sklepe Ljubljanskega shoda. Glasi se: Visoki deželni zbor naj na podlagi §. 19. deželnega zbora sklene: Visoka c. kr. vlada se prosi : a) Naj državnemu zboru nasvetuje, da se na pravi v Ljubljani deželno nadsodišče ža Slo vensko-Štajersko, Slovensko Koroško, Kranjsko, Goriško s Trstom in za Istro z dvojnim senatom b) Naj državnemu zboru nasvetuje, da se na pravi v Ljubljani pravna akademija, oziroma justična fakulteta s slovenskim in hrvatskim učnim jezikom. V Ljubljani, dne 7. novembra 1890. Svetec, Klun, Mu mik, Bleivveis, Hribar, Gorup, Viš nikar, Povše, Grasselli, Stegnar, Pfeifer, Detela Lavrenčič, Ogorelc, Pakiž, Dragoš, Papež, Kavčič Tavčar, Vošnjak, Poklukar, Klein, Kersnik. Potem prečitala seje interpelacija posl. bar. Apfaltrerna in drugov o zgradbi kamniške železnice, oziroma onega kosca, ki vodi od vasi Dobrave nad Črnučami pa do Trzina prav na tleh državne ceste, od katere se je vzel potrebni del. Ker se je bati tam nesreč, vpraša se vlada, kaj hoče storiti, da se odvrne ta nevarnost. Razen nemških drugov bar. Apfalterna podpisali so tudi narodni poslanci to interpelacijo. — (Deželni zbor štajerski) imel je v četrtek jako zanimivo sejo. Poslanec dr. Radey interpeloval je namestnika glede povodom zadnjih deželnozhorskih volitev izdanih načel, katera se z volilnim redom ne strinjajo. Namestnik obljubil je odgovor v jedni prihodnjih sej. Poslanec Jerman in tovariši predlagali so premembo opravilnega reda glede samostalnih predlogov. Pri predlogu, da bi se mestni statut Celjski predrugačil tako, da bi mestni odbor v preneseuem delokrogu Binel nalagati do 50 gld. globe, oziroma deset dnij zajiora, vnela se je rezka debata, v kateri sta jako dobro govorila po-danca dr. Ser ne c in dr. Dečko ter uprav ožigosala mestnega urada postopanje ob Sokolski osnovni slavnosti. V prihodnji Številki poročali bo-derao o tej seji kaj več. Danes nam prostor ne do pušča. — (Ruski carjevič) bil je v Trstu na kolodvoru ofieijalno vsprejet po civilnih in vojaških lostojanstvenikih. S kolodvora peljal se je naravnost skozi nabrežje pri sv. Andreji, kjer se ukrcal v čoln in odplul na oklopnico „Pamjat Avora". Po-poludne ob 2. uri odjdule so ruske oklopnico in odpeljale ruskega prestolonaslednika Nikolaja Aiek sandroviča v Atene. — (Ciril Metodovi družbi) podaril je gosji, inžener F. Vik 10 gld. — Lepa hvala vrlemu rodoljubu — (Slovensko gledališče.) Jutri dne 9. t. m. bode druga predstava v tej sezoni. Igrala se bode igra »Umetnost in narava", katero je po A. Aibiniji poslovenii pokojni Andrejčkov Jože. Igra ta spada mej boljše dramatiČue proizvode in ker že veliko let ni bila na odru, nadejati se nam je polnega gledališča. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) pošilja č. gospod. Ivan Govedič, blagajnik podružnice Šaleške sv. Cirila in Metoda v Šoštanji, 10 gold. s pripisanimi slovi: wDne 22. okt. spremili smo č. g. doktoranda Antona Medveda, odhajajočega v starodavni Rim, do Velenja, kjer smo se malo pomu-dili. Pa le prehitro prišel je „ločenja čas". Dra gemu jirijatelju roko stiskaje zatrjevali smo, „da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj." Pri tej priliki je sprožil vrl rodoljub misel, da bi bilo kaj umestno, ako bi se domoljubna družba blago volila spominjati dejanski še druge imenitne družbe „sv. Cirila in Metoda". Gromoviti „živio!" so za-doneli po dvorani, nabiranje se prične in takoj se je bilo nabralo 10 gold., katere blagovolite vsprejeti v prospeh prekoristne družbe". Čast domoljubni družbi in srčna jej zahvala! — (V Zagrebu) bila je v četrtek obravnava proti „Obzoru" zaradi članka „Korupcija". Urednik Pečnjak bil je zaradi zanemarjenja dolžne pažuje obsojen na mesec dnij zapora in 700 gld. izgube na kavciji. Naznanil je priziv. — (Martinov večer) priredi jutri v nedeljo dne 9 t. m. slovensko delavsko pevsko dru fttvo „Slavec" v restavraciji „Hotel Europa". Vspo-red: Petje, komičen prizor in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina neudom 20 kr., udje so ustopuine prosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Čez štirinajst let vender zadel!) Tukajšnjemu obče znanemu in spoštovanemu meščanu v Št. Jakobaki fari sanjale so se pred štirinajstimi leti številke 28, 55 in 77. Meščan, takrat mlad človek, mislil je, da ga sreča išče in začel je staviti te tri redno v malo loterijo v TrBt, Dunaj in Gradec. To nadaljeval je do zadnjega Tržaškega srečkanja redno na vse tri loterije. V Trstu bilo so imenovane tri številke res vlečene, zaded je temo, žal le na 15 kr., ker n: nikdar več stavil. Zadel je torej le do G00 gld. Dotični gospod meščan nam je rekel, da Bedaj ne bode stavil več. Naši loterijski bratje in sestre naj iz tega slučaja povzamejo, kako teško je zadeti — trno, četudi le za 15 kr.! — (Vreme) je na Kranjskem in Koroškem jako neprijetno, uprav novembersko. Po preranom snegu dobili smo v izobilji dežja in blata, in kakor vse kaže, utegne še dlje tako ostati. Naši bratje na Dolenjem Štajerskem so srečneji, ker neso imeli še snega, marveč imajo še vedno solnčne in tople dneve. V Trstu so imeli precej dtžja, sicer pa vreme ni neprijazno. — (Sedmi shod „K atoli š ko - politi i" n e g a ingospodarskegadruštva za Slovence na Koroške m") se bode vršil dne 26. novembra t. 1. v Celovci v veliki dvorani gostilne pri „Sandvvirthu". Začetek ob */a 3. uri po-poludne. Vrsta govorov: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o delovanji deželnega zbora. 3. O ljudskem štetji. 4. O političnem položaji in o prihodnjih volitvah v državni zbor. 5. Poučni govor o gospodarstvu. 6. Razni nasveti. K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov upe-Ijani biti. Zenstvu ustop h shodu ni dovoljen. Odbor. — (Vabilo k Einspilerjevi slavnosti), katero priredi „ Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" v Celovci dne 26. novembra t. 1. v veliki dvorani gostilne pri „Sandvvirthu". Začetek ob */i 7. uri zvečer. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor v spomin rajnemu msgr. Andreju Ein-spielerju. 3) Deklamacija: „ Pesem koroških Slovencev" od dr. Lovro Tomana. 4. Komični prizor. 5. Zabavni govor. Mej posameznimi točkami vrši se petje in svira godba. Pri slavnosti sodelovali bodo iz posebne prijaznosti eč. gg. pevci slavne Ljubljanske čitalnice in koroško-slovenski pevci. Uhod v dvorano bode dovoljen le proti izkazu ustopnic, katere se bodo razdelile pri popoludanskem shodu. K tej slavnosti vabi vse zavedne Slovence in Slovenke najuljudneje slavnostni odbor. — (N a r o d n a č i t a 1 n i c a v K a m n i k u) priredi dramatično predstavo v nedeljo dne 9. novembra na korist fondu za oder. Vspored: „Gluh mora biti", burka v jednem dejanji. 2. „S a m ne ve, kaj hoče", dramatična gluma v jednem dejanji. 3. „Krojač F i p s", burka v jednem dejanji. Po igri ples. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustopnina navadna. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Vabilo k I. koncertu „Učitelj-skega društva r a d o v 1 j i š k e g a o k r a j a") dne 19. listopada 1890. leta povodom imendana Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete v šolskem poslopji radovljiškem v korist šolstva tega okraja. Vspored: 1.) Nagovor predsednika (g. M. Kovica). 2.) A. Foerster: „Pobratimija", zbor. 3.) Slavnostni govor (g. H. Podkrajšek.) 4.) A. Nedved : „Domovina", zbor. 5. F. Villiar: „Prvi cjelov", ba-riton-solo (g. Pianecki) s spremljevanjem (g. Ig. Rozman.) 6. I. Aljaž: „Občutki", zbor z bariton-solo. 7.) Vašak: „Kde deva ma", čveterospev. 8.) A. Hajdrih : „Slava Slovencem", zbor. 9.) „Cesarska himna", zbor unisono s spremljevanjem. Začetek ob 7. uri zvečer. Po koncertu zabava v gostilni g. M. Klinarja. Ustopnina: I. — 1 gold.; II. — 80 kr.; III. — 50 kr.; društveni člani plačajo polovico. Predplačila se hvaležno vsprejemajo. Odbor. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi v sredo 12. nov., svojo drugo redno zborovo sejo v zimskem tečaji s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika; 2. Poročilo odborovo; 3. „Tri dni v Sprevskem lesu", čita t. Josip Mantuani; 4. Slučajnosti. Lokal: Restauration zum Magistrat, I. Lichtenfelsgasse 1. Začetek ob 8. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Z J e s e n i c n a G o r e n j k e m) dne 7. novembra: Nocoj ob G. uri 35 minut se je tu videl krasen „meteor" v navideznej premeri kakih 15 cm in v dolgosti tlo 20 cm. — Priletel je od severo-severo-zahoda čez Jesenice proti jugo-jugo-vzhodu (proti Gorjam). Dajal je električno belo svetlobo, puhteč iskre iz sebe in puščajoč za seboj silno dolg žareč pas. — (Tržaško „Podporno in bralno društvo) razpošilja nastopno vabilo: Častiti dru-štveniki! Podpisano vodstvo Vam naznanja, da je visoko c. kr. namestništvo z odlokom dne 23. oktobra t. 1. št. 16.0G9/I. potrdilo nova društvena pravila izdelana v zmislu zakona z dne 30. marca 1888. Vabi se Vas torej, da se udeležite izrednega občnega zbora, kateri se bode vršil na podlagi novih pravil v nedeljo dne 16. novembra t. 1. točno ob 3 l/> mi popoludne v društvenih prostorih (via Caserma 13). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev: rt) vodstva, b) svetovalstva, j c) pregledovalnega odbora, d) mirovnega sodišča. 3. Posamezni predlogi. Da je občni zbor sklepčen mora se ga po čl. 61. dr. pravil udeležiti jedna tretjina vseh članov (tudi ženskih), zategadelj se uljudno prosi vsacega društvenika, kateri sprejme to povabilo, da se gotovo tega zbora udeleži, da se tako društvu prihrani stroške, kateri bi nastali, ako bi se moral sklicati drugi občni zbor. Od tega dne, to je 16. novembra t. 1. naprej — ako se bode mogel občni zbor obdrževati — niso več navezani naši družabniki plačevati tudi v okrajno blagajnico, ker je vsled potrjenja teh pravil društvo pooblaščeno zapričeti zavarovanje delavcev. Tolegraini „Slovenskomu Narodu44: Milan 7. novembra. Crispi obiskal danes opoludne Caprivija. Oba sta se malo časa pogovarjala, po zajutreku pa jedno uro. Popolu-dne vsprejel je Caprivi župana in njegovega namestnika, ki sta ga pri ogledavanji mesta spremljala. Zvečer ob l/9S. uri sta Crispi in Caprivi vkupe obedovala. Caprivi odpotuje v nedeljo v Berolin nazaj. London 7. novembra. Preteklo noč in danes razsajal hud vihar ob angleški obali. Na zahodni obali razbilo se je več ladij in pri tem potonilo več ljudi j. Sansibar 7. novembra. Danes proglasilo se je angleško pokroviteljstvo nad Sansibar om. Dunaj 8. novembra. „VViener Zeitung": Cesar podelil plemstvo vladnemu svetniku pri deželni vladi v Ljubljani, Antonu Globočniku, povodom zaprošenega umirovljenja v priznanje zvestega in izvrstnega službovanja. Carigrad 8. novembra. Poravnava z grškim patrijarhom je zopet za dlje časa nemogoča, ker patrijarh ne od jenja od zahteve, da naj se Porta zaveže, da ne bode izdala nobenega berata več bolgarskim škofom, kar pa Porta absolutno odklanja. Poslednjo noč ni bilo povodom Dernetrijevega praznika v predmestji Demetrios nobenega cerkvenega opravila, ker se je patrijarh bal izgredov. V Solunu, v Radosttl in V Bistoliji so se sedaj grške cerkve pozaprle, kar pa je ostalo brez utiša. Na dveh drugih krajih škofje corkva neso hoteli zapreti. K rvazne vesti. * (Zgoreli milijon.) Veliko se govori na Dunaji o tem, da je baronovka R—ch pred svojo smrtjo sežgala svoje premoženje v znesku 1. milijona goldinarjev. Baronovka, ki je bila prava čuda-kinja, podedovala je po svojem soprogu milijon z določbo, da denar, kolikor ga jej ostane po smrti, podedujejo otroci iz prvega soprogovega zakona. Po njeni smrti niso dobili niti krajcarja in so se čudili, kam je prišel denar, ker je gospa vender jako varčno živel. Njena služkinja je izpovedala, da je gospa denar uložila v razne bauke, pred smrtjo pa vse uložne liste sežgala. Pravni zastopnik dedičev obrnil se je že z okrožnico na vse večje banke na Dunaji in v inozemstvu, in nekatere francoske in angleške banke so že naznanile, da je pri njih baronovka uložila več zneskov. Naznanjeni zneski znašajo 600.000 gold., za 400.000 se pa še ni moglo zvedeti. Ne ve se pa tudi, se li bode teh 600.000 gold. izplačalo brez uložnih listov. * (I z p o b o ž n o s t i z b 1 a z n e I a.) V Spring-fieldu je gospa Sullivan živela jako pobožno, in ceie noči čitala sveto pismo. Dne 17. oktobra je pa n.i-krat zblaznela. V hiši je priredila žrtvenik, in se pripravljala, da žrtvuje svojega sinu, kakor je Abraham Izaka. Slekla je otroka hoteč ga zaklati z velikim nožem. Slučajno so prišli baš še za časa neki sorodniki, ki oo s silo ženski to zabranili. Klicala je, da jej je Bog ukazal, da umije roke v krvi jag nje to vi. * (O h r a n j e n j e m r 1 i č e v.) Pariški zdravnik dr. Hu-iot je izumil nov način, po katerem se bodo dali ohraniti mrliči. Njegov način je jako popoten. Mrliča bi najprej elektrizirali, potem pa položili v komično kopelj, v kateri jo raztopljena kaka kovina. Polagoma uieŽe so na mrliča tanka plast kovine in videti je, kakor bi bil zavit v kovinski prt. Vse poteze se pa natančno ohranijo. Rab i se lahko kakeršna koli kovina, seveda imajo žlahtne kovine prednost, ker ne zarjave. Če se rabi zlato, stane 200.000 frankov in je gotovo le malokdo tako premožen, da bi se mogel dati pozlatiti po smrti. * (Jlačja razstava v Londonu) bila je te dni. Razstavljenih je bilo blizu 600 maček, nekaj jako lepih. Jedna se je cenila 20.000 funtov šterlingov, torej skoro četrt milijona goldinarjev. I 1 UBLUISIi MT j |»ol letu «1. 1.15. J stoji *r.n v«e leto jgUl. !.<»<> : /m v -I\anja 1 : Stanje barometra v mtn< Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. > 7. k jutra j S 9. popoi. H. zvoćer nun. 726 4- mm. 725*8 M. 4 2" C tf-8" C fi 8 ■ C brezv. »I. SV/., si. 8VZ. ubl. obl. obl. 3 80 ir.ni. dežja. Srednja temperatura 5'3°, za 0 3 pod norraaloiu. ID-cLmaosl-sa- borza dne 8. novembra t. 1. (Izvirno Cuiegrafiono pur čilo.) včoi aj — dan »a • gld. -8 85 - gld. 8860 Srebrna renta .... • 8 1*85 88 75 !i)7 !:"> U.>7-7"> f)3/,, marene renta . . . lol 10 1« »1 4^ Akcije narodno banko n 982 n P81 — Kreditno akcije. • n 304 50 n 3 3 5 ' 116-20. .1555 — n ---- Napol........ ♦ »t 8 i3 — 9 14 C. kr. cekini .... n 47 — „ - 48 iS.anške marke .... 56 55 - n . (J 65 Sorodnikom, znancem in prijateljem oznanjamo žalujoč, da jo gospod PAVEL PETRIČIĆ c. in kr. topničareki stotnik dne 6. novembra t. 1. na Dunaji, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo. « Truplo dracega pokojnika bode so prepeljalo /. Dunaja v Ljubljano, ('as DO greha bode se razglasil po posebnih naznanilih. V Ljubljani, dne 8. novembra 1890. .1I»rlja i-iiif roj. 1'hoimi. :i. soproga. — Aleksander, Helena iu .Tlnrijn, otroci. — l*eter j>I. IVtričir, c. in kr. major v p., Vuno l*etrie.ić, trgovec in mestni podtupan, brata. — Mila IC.ul ja« roj Pefrieie, Kala ZHHoevlO roj. Petrleić, Jeva Vnekovič roj. l*etriči<> sestre. :832l Zahvala. Za obile dokaze milega sočutja mej boleznijo, za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in darovane vence, za obilo, pismeno izražen*) soža-lovanje povodom smrti mojega nepozabnega oo proga, goBpoda Ivana Juvanca bivšega notarskega kandidata izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo. 1830) Josi p i na .luvanee. Učenec 14—IU let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, i h prejme Me takoj v prodat j alnico s nicsaaOii hltigoin. — Kjer1 povu iz prijaznosti upruvništvo „Slo-venakegu Narodu**. (8:J1 — 1) cl5> Pri otročjih boleznih potrebujejo se cesto kisliue preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uptivanja svojega na O LAV M O 8KLAOI8TB katero radi zapisujejo pri želoflčpvi kislini, škrofeljnih, pri krvici, otekanji zlez i. t. d , ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Ldachner-ja monografija e OleMbflbl-PaehatetD-o.) V s p r « j in v m notarijatskega koncipijenta kije dobro izurjen v vseli uotarijatskili poslih. Anton Komotar (898—8) <*. kr. liotatr nn Vrhniki. Denarna posojila liotireiiuje ostelaann, ki J«' morejo vrnili, nai atk(M'pt<> lili '3 m piNIllil, - pO nun Mih olircatili, ni«-'• v inailili obrokih. Bančna agentura v Budimpešti. I-Iarlariiig- 13. (698—7) VpraSanjuui naj se prilollta 3vb marki za odgovor. Zobozdravnik Sfeipr Htaniijo hotel qfSl«.ii.i>.l<-**,i- u»,|KV«"/.«'j'4e in na« jiiplivm-Js s* rJS vristo iiii-ilU-inaltv> oi iz kit«>\ih jeter* «i N*Li»i'oprrY*-r|r-uo Nri-dHtr«» pr<»li kaiHlju, ^ vlsisS. pri p!ii4*iiih h<»lrxiiih, Nkn: tt-ljnih itd. j| Mala steklenica 50 kr., dvojna steklenica 00 kr. 4 HrrgciiNko I>i»rHrli-4*vi> oljo iz kitovih g jeter v tiioglatih steklenicah I glil. (798—6) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na m |^ v T-. (ubl j nn». im Mestnem *tx*|gu 11. i n ♦ ♦ i i Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v Ifork, i. t. <1 , ti-r se žele liitro, varno in prijetno voziti, dolu."; natanCnejša pojasnila v nemškem ali slo\en-skem jeziku, ako s*', pismeno obrnejo na tvrdk.i: Karesch & Stotzky v Bremenu konceaijonirau poiiljaleu zavod za potnike s hitrimi parobrodi: Laha, Saale, Trave, Aller, Ems. Elder, Fulda, Worra, Elbe. Vožnjai lr;»jii lo kaiUili H duif. Voznino laraduniva izredno cen«. CTT A TT,0 T eemava v i^juhijHiii in na **JLj£S2SiS2£ ' l>ujsa»ji agentov, in se je 6esto zgodilo, dfi so potniki, ki so se dali pregovoriti, da so t^m vozovnica kupili, jih dobHi mesto Tez Bre men -/a draga pristaniška, in katere ko zabarantali za počasi vo/.ei-o ladije: Zato svetujeva vsem, da se uiti v Ljubljani niti na Dunaji /. nikomur ne dogo* v.uj jo radi OBkrhljODJa vozovnic. i ♦ ♦> ■> O ♦ vf)85—26) Karescli &, Stotzky odpravnika ladij v Bremena. e- s *> *> i i e i o o ♦ Izvrstno, dobro ohlajeno Graško marčno pivo I. (iraške delniško pivovarne in Puntigamsko v steklenicah s patentiranim zatvorom. Naroča se pri gospodu <■ ruho rji v glavni tobačni Kaloti v l.jiil»lj:mi. BIcMnJ I št. I H. (645—16) 1 Izvrstno pivo i 1 |)rve (Iraške delniške pivovarne poprej SCHREINER & sinovi združeni pivovarni (108—86) Schreiner v Graflci 4 Mi v Puntioamu prodaja po tovarniški coni zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24 Brnsko blago za obleko v odrezkih po 3" 10 metrov za vso obleko za cld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, 14.—, v odrezkih po 3'10 metrov za vso obleko za gld. G. IG.—, 18.—, 20,— in ve«. Klatil za z i iii.sk v Niiltnje in ogrluče v odrezkih po S 10 metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač gld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, ir>.—, 20— in ve«. S ;'. j i rsL J lo<|«'II za lovske j Blago sa podlago ogrtafiev suknjo in menčikove v odrezkih po in zimskih lukenj 1 meter gld. 1.—, 2'10 metra gld. .">.—, 6.—, 8.— in več. i 1'50, 2.—, 4.— in več. Nadalje blaga za suknje častite duhovščine, črni peruviene in doskine za salonsko obleko, črni in barvasti tilel prodaja tovarniSka zaloga finega suknja VZNCENG NOVA L BRNJ jefr Zeluy trli, 13. -Ifcg Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju. Če se poprej plača, pošlje se blago poštnine prosto. Neu^ajajoče se nazaj vzame. Uzorci zastonj in franko. (666 — 10) SBjBjpjpajl O J* o N O bJO 03 O M 00 a u Za čas stavbe prtporooa 3IV Uf I Mestni trg št. 10 trgovina z zeleznino Mestni trg št. 10 v velikem Islioru in po zelo nizki ceui okove za okna ia vrata, štor je /.a štokodos-an je, d rat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo i u močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neohbodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo arah in z majhnimi stroški na pravem mestn do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—60) ■V~ Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plug? in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi Be dobiva zmitom sveži Dovski mavec (LengenfeKler Gyps) za gnojenje polja. )fc Trgovina as zeleznino )K v Ljubljani ^z;z. Gledališke ulice štev, 8 priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močuo izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih, gnojnih, vil, prav lepo in lehko izdelanih, a polen tega vonder trpežnih, zo- bov za bratie, žag za na vodo, pil za žage, delov z& vodnjake, mesingaatih plošč za komat:, po-^ftvv^-tvvvvv^.vv^vvvt I*am tem ro^ šteselcev, 6s, z.uvornic za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, stokih žag, kĆ3, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. UftF~ Staro železo, mesing-, baker, koiitar, olnk, svlneo kupuje se vodno po najviSJlh conah. (76—26) 3 fcft Peštansko zavarovalno društvo v Budimpešti. (Ustanovljeno l. is<»l.) dva. milijona golđ. avst. velj. Zakladi iz zavarovalnin in letni dohodki od zavarovanj znašajo IKOOO.OOO Ko2«linarjcv uv^lrij. velj. Društveno jamstvo je tedaj "^Hl jednajst milijonov gold. av. velj- , Fonciere" zavaruje po primerno prav nizkih cenah: I. proti škodi, pruvzročeni po ognju, streli in razpoku ; II na življenje človeško, in sicer: za kapital, doto, pokojnino po raznovrstnih načinih ; III. proti »kodi po toči na vse poljske pridelke; IV. proti škodi na blagu, pri prevažanji po suhem in po vodi; V. proti zlomu steklenih šip, pri oknih, vratih in hišnih opravah ; vi. proti telesnim poškodbam vsake vrste u a j se primeri nezgoda V služIti, pri svojih opravkih ali pa tudi razven službe in razven svojih navadnih poslovanj, 11» potovanji, pri vožnji, na lovu, kakem napadu i. t. d., posamezne osebe in tudi skupino uradnikov, tovarn 111 drugih etaliliseiiiont. Drufttvo „Fonoiere" zastopano je v vsih važnejših krajih avstro-ogerskega cesarstva, in nje zastopnik dajo rado volj no vsa zavarovanje zadevajoča razjasnila. (b"01—3) G-lavno opra^ništvo, zastopano po FRANC DFEMIK-U v Jjjtlliljani, B>'v«'siii trg hI. 14—II. Oiliifitmiii nu umorili kiii4>|.l|Hkili ras.sltivuli. — 1'riziiuiija t t + + + + + + 5 + + |ol*ey-k.luliov. Korneuburžka živinska redilna štupa za ltonje9 rebulo živino in ovce, ! , škatljica 70 ki., fikutljico 35 kr. ces. in kr. priv. resfitucijski fluid (uiiiivaliiti voda se a. lconje) 1 steklenica 1 gld. 40 kr. Kvvizde silna krma M konje in »ovejo živino. — v aabojekih po 6 gld, in —» . -•----•"• »C* -:—»--» •-• - -* Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti listi!« nOTO /;i dekliško bulo V /imsK-i lOO Jil«l.. katero je občinski svt't Ljubljanski osnoval 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Velečastev. Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v Ljubljansko mestno občino pristojna dekleta, ki so se od 24. aprila 1889. leta sem oniožila. Prošnje, podprte s potrebnimi spričevali, uložiti je tukaj o. Mostni magistrat Ljubljanski dne 28. oktobra 1890. ^1 tU ■^7iSI^sWBBaE8eBimKffiaiElI^Cr-, .... ,~^r,r„e_. :;r ^:QaBBsWHE5 ■ ■■■ ki t* Važno za zdrave in bolne! 33 Za tr;»eč«> v glavi, v prNlli. mi plučili, v £<»Io OSobe, prvi revne, bledične Ud. je mt l>«!J.**e d|eteiieno redisn, ko sdra \niktli uot 9.izvrMtmi*- preakutena in po mnogi b lioinikih s spričevali jako priporočana Trnk6cxy-jeva hmeljna sladna kava ki Je dobrega okusu tu ;»i i j"J ii.-^n. postnem naslovu! Ubald pl. Trnkoczv, lekarničar v Ljubljani; nadalje v glavu h zalogah lekarnioarjev na Danuji: Viktor pl. Trnkga»nlno oprav-Ifenc karte in uzoree le ■in)nove|Ac v liogati izberi poNiljmo na /,u-litvvanjego*p. ■ii'i.ju>-kini moJNl rom. Prostovoljna dražba. V ponedeljek dne IO. novembra t. I. dopolu-dne ob 9. uri pričela se bode v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6 (v dr. Supančič-evi hiši) v prodajalnici podpisanih prostovoljna dražba zaloge moškega, ženskega in otročjega perila in druzega blaga. Ako želi kdo celo zalogo kupiti, se mu tudi prepusti po jako ugodnih pogojih. V Ljubljani, dne 7. novembra 1890. ■ 829) Zupančič-Cernc. Trgovina z zeleznino Albina C. Ahčina v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 ima vedno bogato zalogo pecij (76—3) aanioBtiilnih ti U in |>«>sniia*/.iiih