Celje - skladišče
D-Per
III 19/1988
m9881563,9
COBISS e
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sozda Merx
Sozd Merx združuje: Avlo Celje. A vlolehnika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovcnjske Konjice. GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje. Potrošnik Celje. Reklama Celje. Savinja Mozirje. Teko. Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: S3B0 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magvar. Zdenka Detiček. Danica Dovedla, Boris Kmet. Fanika llijaš. Herbert Lešnik. Bojan Dežan. Alenka Škapin. Jelka Samec. Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-rozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. UL 29. novembra 16. 6300(1 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana.
Številka 9 — Leto Vlil — November 1988
:
? v "I

iV •; ' ■'; llfeN	• - ; 4'
: '~z * ’ 4';*»'-
1® r m
'	, ,l1Wf	m sV
.Z,*-,.. -Z CM >'	■ Mfo?
- m ~ 1
m mm s
Merxovih 29 let
Petindvajsetega novembra je dan Merxa. Zgodovina, ta zanesljiva učiteljica resnice, ki vsako, zanjo pomembno stvar, tako zelo objektivno postavi na svoje mesto, nas pouči tudi o Merkurju, rimskem bogu in zaščitniku trgovine, čigar izvirno ime Mercurius naj bi bilo tesno povezano s pojmom mercis — blago in iz tega izvedenka Merx. Od te zgodovine danes nimamo posebnih koristi Čas, ta neusmiljeni merilec naših delovnih in življenjskih možnosti, nam danes prinaša in kroji vse drugačne razmere, predvsem trdo delo in za- j pleteno življenje. V zadnjih 29 letih ime Merx nima več ‘ prejšnjih mitoloških obeležij in vrednosti Za delavce } vseh tistih delovnih okolij, ki so skozi desetletja neprenehoma iskali nove, uporabnejše oblike organiziranosti in se povezovali v to veliko družino, ki nosi ime Merx, pa to ime vendarle pomeni izraz celovitosti, ustvarjalne :
moči, varnosti, razvojne trdnosti in zanesljivosti
Ime Merx danes predvsem pomeni prek 8000zapos- ; lenih najrazličnejših poklicev, še posebej ženskih Po- : meni izraz zaupanja poslovnih partnerjev v slaven- i skem, jugoslovanskem ter tudi zunanjem prostoru, pomeni zaupanje stotisočev naših kupcev, predvsem v severovzhodnem delu Slovenije. Merxje ime, s katerim so povezana dolga leta ustvarjalnega dela mnogih delavcev, še posebej tistih, ki so svoje delovno obdobje začeli že v trgovini, iz katereje nastal prvi Merx pred 29 leti Mnogim pomeni več kot samo delo, pomeni jim življenje. Tudi danes, ko se le še redkokdaj spomnimo na tiste skromne trgovine za takratni čas in sedanje potrebe slabo založene„ ko smo se čudno spogledovali ob prvih idejah o samopostrežnem načinu prodaje je vendarle v Merxu ostalo tisto najpomembnejše. Tudi danes nam Merx pomeni življenje. Življenje, ki ga ustvarjamo s trdim, a ustvarjalnim delom. Ime Merx danes povezuje 24 delovnih kolektivov, kjer se poslovno in tehnološko povezani v reprodukcijsko verigo prepletejo proizvodnja in predelava hrane, trgovina na debelo in drobno z živili, tekstilnim pa tudi tehničnim in drugim blagom, ter gostinstvo in turizem, tudi zdraviliški V poslovnem sistemu Merx je danes najti tudi trgovino in servisno dejavnost avtomobilske stroke, industrijsko kooperacijo in še vrsto drugih dejavnosti, ki v razvojnih prizadevanjih morda pomenijo tudi bodočo zasnovo nekega novega programa
Čas, ko v naši družbeni skupnosti ugotavljamo, da bo treba korak z časom in razvojem v svetu, predvsem še tistim okoli nas, zastaviti drugače, nam danes ponuja mnoga, tudi zelo raznolika razmišljanja Iskati moramo izhode, ki bodo vsakemu našemu kolektivu tudi vnaprej zagotavljali najhitrejši napredek, poslovno trdnost in socialno varnost na ravni dostojanstva za dobro opravljeno delo.
V Merxu nismo bili nikoli sami sebi namen. Zelo dobro vemo, daje naš kos kruha odvisen od naše poslovne uspešnosti, od zadovoljstva in zaupanja kupcev, od kakovosti naših proizvodov, od konkurenčnosti z drugimi, kijim odprto ponujamo enakopravne možnosti v tržnem prostoru. Zdravo konkurenco sprejemamo kot stimulacijo za celovitejša razvojna razmišljanja in delo.
Ni dovolj prostora, da bi pisali o vsem, kajti Merxje veliko več, kotje mogoče ob takšni priložnosti povedati. Merx nista le trgovina in gostinstvo, je tudi komunala, ni le pekarna, je tudi zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo, socialno varstvo, skratka, Merx ni le kmetijstvo, je tudi kultura, šport, torej Merx in delavci povezani v njem smo sestavni del naše družbene skupnosti, smo oblikovalci našega skupnega razvoja in družbenega standarda, našega skupnega življenja. Tudi v prihodnje bomo delali tako in na to smo ponosni
PST-R
MERK
VESTNIK
STRAN 2 NOVEMBER 1988
Okrogla miza
Pogovor z nagrajenci
Ob dnevu Menca, 25. novembru, bodo na slavnostni seji delavskega sveta sozda Mene prejeli Zlato značko kot naj višje priznanje sozda Alojz Forštner, direktor Potrošnika, Stanko Lesnika, direktor Kmetijskega kombinata Šentjur, in Karli Brajlih, direktor Tkaninine temeljne organizacije Veleprodaja. Pogovor z njimi za okroglo mizo je bil zelo zanimiv in upam, da nam je uspelo iz njega izluščiti bistvo, ki dokazuje, da so zlate značke prišle v prave roke.
Uredništvo Vestnika: Zlato značko kot najvišje priznanje sozda Merx boste letos prvič prejeli kar trije delavci Vsi trije ste na najbolj odgovornih delovnih mestih organizacij, ki med drugimi skrbijo tudi za nemoteno preskrbo občanov. Priznanja, ki jih boste prejeli so torej dokaz, da ste v preteklem obdobju svoja poslanstva dobro opravili. Kaj vam osebno pomenijo ta priznanja?
ALOJZ FORŠTNER: »Zlata značka, ki jo bom prejel, je vsekakor priznanje za gospodarsko in politično delovanje na podlagi znanja, prakse in sodelovanja med delavci po hirarhični lestvici. To priznanje si v nobenem primeru ne morem obdržati samo zase, čeprav ga bom hranil pri sebi, ampak je to priznanje vsem delavcem Potrošnika. Menim namreč, da noben recept ne more dati svojega rezultata, če ni za to pripravljenosti ljudi, ki s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo reševati notranjo in zunanjo problematiko. To svojo izjavo potrjujem z dejstvom, da sem si leta 1985, ko sem prišel v Potrošnik kot oklicani sanator, najprej izbral skupino ljudi, ki sem jim zaupal in jim zaupam še danes, kajti naše geslo skupnega dela in odgovornosti je bilo in je še: vsi vemo vse, vsak pa opravlja svoje delo. Po tem menim, da je to priznanje tako meni kot kolektivu in upam, da bo ta zlata značka spodbuda nam vsem, da bomo varovali in opravičevali to priznanje tudi v kasnejših časih, še zlasti pa takrat, ko bomo morali postaviti vprašanje, kako ob določilih novega zakona o podjetjih biti organiziran.«
STANKO LESNIKA: »Mislim, da vsakič, ko direktor prejme priznanje, je to priznanje za doseženo, za kar pa nikoli ni zaslužen samo eden, kot tudi ni samo eden kriv za probleme. Ko sem v letih 1982/83 prišel v Kmetijski kombinat Šentjur, je bilo precej kadrovskih menjav, večji del strokovne ekipe je bil takrat zamenjan. Zato je povsem normalno, da smo se morali nekaj časa prilagajati, učiti. Mislim, da smo sedaj kot ekipa dobro organizirani, da dobro delamo, in če dosegamo dobre rezultate, so ti vsekakor posledica dela tega tima, ki vodi delovno organizacijo. Torej bo priznanje obenem tudi priznanje tej skupini. Po vseh težavah, kijih človek doživlja na takem delovnem mestu, pa menim, da mi, osebno, to priznanje vliva nekaj novega zagona, mi daje voljo, da ne bi obupali pred problemi, ki se vsak dan pojavljajo.«
KAREL BRAJLIH; »Sem zelo počaščen, da so me izbrali za to priznanje. Do sedaj sem namreč imel občutek, da so ta priznanja rezervirana samo za vodstvo sozda, zato sem bil prav presenečen, ko so me obvestili o predlogu. Ali se je komisija odločila pravilno ali ne, ne vem.
Alojz Forštner
Mislim, daje še veliko ljudi znotraj sozda, ki so za uspešno delovanje sozda naredili več. Moje dosedanje delo je bilo do sedaj v pretežni meri usmerjeno v razvoj in krepitev delovne organizacije Tkanina in tozda Veleprodaja. Resje, da je tozd Veleprodaja že nekaj let po dosežkih v samem vrhu jugoslovanske trgovine na veliko s tekstilnim blagom, da so medsebojni odnosi v tozdu na primerni ravni, vendar mislim, da je takšnih kolektivov še več in prav zato sem še posebej zadovoljen, da sem predlagan za to priznanje.«
Uredništvo Vestnika: » V zadnjem času se zelo veliko govori o tako imenovanih »treh« reformah, o novi zakonodaji ki je pred vrati predvsem o zakonu o podjetjih in o zakonu o združenem delu. Ljudje v nekaterih delovnih okoljih so nestrpni in s težavo pričakujejo, kaj nam bo prineslo prihodnje leto? Kako ste se vi v svojih delovnih okoljih pripravili na gospodarsko reformo, kakšna bo vaša organiziranosi da boste kljub vsemu dosegali najboljše rezultate in s tem zagotavljali socialno varnost vaših delavcev prek dobrih osebnih dohodkov?
ALOJZ FORŠTNER: »Glede na še ne vedno točno določeno zakonsko določilo spremembe zakona o združenem delu in novega zakona o podjetjih smo v Potrošniku že začeli razmišljati, kaj naj to pomeni jutri. Zavedamo se, da smo delovna organizacija s sedmimi tozdi in da smo geografsko zelo heterogeni, saj domujemo v šestih slovenskh občinah, katerih interesi so zelo različni. Zavedajoč se tega, ne mislimo politizirati zato, da bi ohranili sedanji Potrošnik takšen, kot je, ampak želimo na podlagi ekonomsko razvojnih in finančnih prednosti ostati skupaj ali še celo koga pridobiti zaradi krajevno ali regijsko povezanih preskrbovalnih centrov. Ta naloga ne bo lahka, bo pa rešljiva v smislu napovedi, če bomo delovali z razumom, strpnostjo in s prepričanjem, da samo kot velik kupec lahko predstavljamo v reprodukcijski verigi pravni subjekt, ki bo imel svoj jaz. Glede same organiziranosti znotraj delovne organizacije, ko se postavlja vprašanje, ali tozd ali ne, ali en žiro račun ali ne, prepuščamo to času in raz-
Stanko Lesnika
nim predhodnim analizam, ki bodo morale potrditi takšno ali drugačno organizimost. Posebej želim poudariti tudi to, daje delovna organizacija Potrošnik v takšni organiziranosti, kot je danes, napravila velik korak naprej v pogledu revitalizacije obstoječih trgovin in marketov, da smo zamenjali veliko opreme in uvedli sodobnejšo tehnologijo, seveda različno po tozdih glede na njihove potrebe in finančne zmožnosti. Ne bi delal razlik, kdo je napravil več, kdo manj, kajti moram poudariti in opozoriti na dejstvo, da smo ob sprejemu srednjeročnega razvojnega programa opredelili tudi prednost naložb znotraj tozda, za katere smo, po potrebi, tudi združevali sredstva. Do realizacije teh je prišlo samo v dveh primerih, v ostalih, ki so začrtani, pa ostajajo kot dolg iz tega obdobja.«
STANKO LESNIKA: »Ko govorim o poslovanju Kmetijskega kombinata Šentjur, sam ne vidim glavnega dosežka v rezultatih. Ti so relativno v redu za to panogo in v normalnih razmerah tržnega gospodarjenja ne bi smelo priti do večjih sprememb. Mislim, daje naša naj večja vrednost ta, da imamo zelo jasen razvojni koncept, ambiciozne cilje, ki smo jih pripravljeni realizirati. Menim, daje za današnji čas najhuje, če delovna organizacija nima vizije, ne ve, kaj bi proizvajala, kako bi se razvijala. Mi jih imamo, na srečo, dovolj, ciljev namreč. V proizvodnji želimo ohraniti stik s svetovno tehnologijo in na ta način zagotoviti ugodne ekonomske rezultate. Novi hlev za 500 pitancev imamo, sadovnjake smo obnovili, manjka nam samo še možnost skladiščenja oziroma trženja in potem lahko z zagotovost-jo trdim, da smo konkurečni tako doma kot v tujini. V zasebnem kmetijstvu moramo nadaljevati projekt koncentracije proizvodnje in zemlje. Tu bo potrebno še veliko strokovnega dela. Kuncereja je bila in je še vedno izziv, tu še vedno orjemo ledino. Klavnica že nekaj let uresničuje svojo prenovo. Tuje razvoj zelo čvrsto zastavljen. Gradimo na dobrih poslovnih odnosih z živinorejci in kupci. Modernizacijo bomo še nadaljevali, tako da bomo sposobni dobro vnovčiti živino. Zidamo večjo tehnično trgovino za potrebe kmetijstva, transport je našel svoj dodatni
Karel Brajlih
zaslužek v širitvi obrtne kooperacije. Veliko stvari se spreminja in se bo še, toda naša trdna odločitev je ta, da z vso vnemo uresničujemo naše razvojne cilje in pri vsem tem popravljamo samo tiste stvari, ki bi bile ovira pri naši razvojni strategiji. V večje organizacijske spremembe pa bomo šli šele po temeljiti analizi in ko bomo videli, kako se bodo organizirali preostali, ki se bavijo z enako dejavnostjo kot mi.«
KAREL BRAJLIH: »Znotraj delovne organizacije Tkanina se sicer predlagajo določene reorganizacijske spremembe, predvsem v Potrošnji Zagorje. Mislim, daje glavni vzrok za takšno pobudo predvidena ukinitev žiro računov tozdov in prenos sredstev na nivo delovne organizacije. Mislim, daje rešitev predvsem v razčiščenih finančnih razmerah oziroma v razčiščenih pojmih vložka posamezne enote ali tozda in stroškov v primerljivosti s končnim učinkom in pravico do osebnega dohodka. V nekem smislu niti tozd kot takšen ni glavna ovira, ampak je glavna ovira to, da dohodka ne moremo spremljati. Ne smemo si dovoliti, da bi kdo drug razpolagal z dohodkom in ga prerazporejal v našem imenu, razen kadar gre za solidarnost. Dokler je tozd, so bili vs iti pojavi razčiščeni, z opustitvijo pa tega ni več. Zato bo potrebna dobra evidenca, da bodo delavci vedeli, koliko so ustvarili in koliko bodo delili.«
Kako si zamišljate vlogo sozda Merx oziroma vaše sodelovanje s sistemom?
ALOJZ FORŠTNER: »Sozd kot forum, katerega članica je tudi Potrošnik, predvsem zaradi skupnega razvoja, marketinga in finančne politike, se glede na organiziranost v Potrošniku in sozdu v nekaterih službah podvaja. Tu mislim predvsem na pravno, plansko analitsko in kadrovsko. S tem pa ne zanikam delovanja teh služb na osnovi višje organiziranosti in potrebe za druge članice, ki teh služb nimajo. Posebej pa želim poudariti, daje sodelovanje na dokaj visoki ravni v sektorjih za RIS, marketing, informatiko in IB. Pripombo bi imel samo to, da poti med-
sebojnega informiranja niso dovolj hitre in da v nekaterih primerih izgubljamo čas, ko je treba hitreje ukrepati ali se odločati, kot se odločamo. Da bi po moji oceni odpravili to nevšečnost, mislim, da bi morali biti delavci iz sozda in delovnih organizacij večkrat skupaj na konzultativnih sestankih in odpravljati morebitne napake. Posebej bi želel poudariti, daje funkcija KPO sozda v mnogih primerih znotraj sozda ali zunaj odločilnega pomena z močjo in širino pogledov do širše družbene skupnosti.«
STANKO LESNIKA: »V prihodnosti moramo okrepiti samostojnost, s tem pa tudi odgovornost. V tej luči se kaže tudi vloga sozda. Dosedanje sodelovanje s sozdom je imelo svoj smisel v dokaj uspešnem dogovarjanju na področju mesnega kompleksa od živine do porabe, na področju organizacije plasmaja drugih naših proizvodov, učinkovitem plasmaju oziroma združevanju kapitala ter skupnem nastopu povsod tam, kjer se je krojila kmetijska politika oziroma ekonomska politika. Menim, da dosedanji rezultati opravičujejo odločitev kolektiva, ki se je pred šestimi leti vključil v ta sozd. Danes pa se vsekakor kaže potreba po dopolnjevanju vsebine sozda. Mislim, daje vodstvo sozda še pravi čas spodbudilo to razmišljanje. Osebno mislim, da lahko sozd ohranimo in okrepimo, če bomo zelo jasno ugotovili, katere so tiste skupne funkcije, kijih v novih razmerah lahko opravljamo skupno uspešnejše kot pa vsaka članica posebej. Tu mislim predvsem na finančno, komercialno in razvojno strateško funkcijo. Ostale funkcije bi morali prenesti na delovne organizacije. Mislim, da bi z razvojem teh funkcij lahko zagotovili uspešnost Merxa, tako kot smo bili uspešni do sedaj v primerjavi z drugimi sozdi.«
KAREL BRAJLIH: »Zadnjo večjo naložbo smo končali leta 1981, v Merx pa smo se vključili leta 1982. V tem času se pred sozdom nismo pojavili z zahtevo po sredstvih za razvoj in naložbe. Sedaj pa se pripravljamo na eno od večjih naložb, to je razširitev skladišč. Lokacija še ni povsem določena, prav tako si še nismo povsem na jasnem, ali se bomo najprej krepili na razvoju lastnih maloprodajnih kapacitet pred razširitvijo skladiščnih ali drugače. Pri tej naložbi bomo vsekakor bolj potrebovali službe sozda kot do sedaj, ko smo vse svoje interese lahko uresničevali preko služb delovne organizacije. Doslej smo dobro sodelovali z marketingom in interno banko, čeprav se banka v' zadnjih časih ne obnaša najbolj korektno do nas. V časih, ko je z lahkoto plasirala denar in ustvarila presežek, članice banke nismo imele pravico do teh sredstev. Drugače pa je danes, ko banka ne more plasirati vsega presežka sredstev in nedosežene obresti porazdeli na tiste, ki imajo svoj presežek denarja v banki. Mislim, da bi odnosi, ki krepijo vlogo sozda, morali biti bolj korektni in enakopravni za vse članice, ki so vstopile v določen sistem, le tako se namreč lahko zagotovi pripadnost nekemu sistemu.«
Jana Mladenovič
Nova pekarna
Združitev moči, znanja in sredstev
Petstopetdeset članski kolektiv Mlinsko predelovalne industrije je skupaj z občani Sevnice slavil še eno delovno zmago. Enajstega novembra so namreč v Sevnici, v počastitev občinskega praznika, odprli novo pekarno, v kateri bodo marljivi in skromni ustvarjalci osnovne dobrine, kruha, noč za nočjo, dan za dnem, ob sobotah in praznikih skrbeli, da bosta Sevnica in del Posavja redno oskrbovana s svežimi in kvalitetnimi izdelki.
Ob tej naložbi so delavci MPI, Občinarji Sevnice, sozd Mene in izvajalec Beton dokazali, da se da z združevanjem moči, znanja in sredstev marsikaj narediti tudi v izredno kratkem času. Uradno dovoljenje za gradnjo nove pekarne je bilo izdano 12. aprila. Samo sedem mesecev je bilo potrebnih za izgradnjo objekta, ureditev okolice in montažo strojno tehnološke opreme. Še posebno hitri so bili gradbinci Betona Zagorje, tozd Gradbeništvo Sevnica s kooperanti. Za predčasno dokončanje objekta jim je morala Mlinsko predelovalna industrija plačati nekaj čez staro milijardo dinarjev, in kolje v slavnostnem govoru dejal glavni direktor Mlinsko predelo-
valne industrije Edi Stepišnik, je to prvi primer v njihovem okolju, čeprav so že zelo veliko gradili.
V pekarni so na površini 1.100 kvadratnih metrov funkcionalno razporejeni prostori za skladiščenje moke in drugih surovin, za zames in obdelavo
testa, za peko proizvodov, za hlajenje in skladiščenje ter ekspedit. Seveda so tu tudi vsi preostali pomožni prostori, ki so potrebni za normalno delo v pekami. Delovne razmere so se bistveno izboljšale, še zlasti pa je urejen dostop do objekta.
Zmogljivost nove pekarne v Sevnici je 1200 kilogramov kruha na uro, zato jo lahko uvrščamo med srednjevelike.
Zraven pekarne so postavili tudi tri kovinske silose za skladiščenje moke, ki še niso dokončani, razen notranjega transporta moke, bodo pa v najkrajšem
času. Silosi ne bodo samo za skladiščenje tržnih, občinskih in republiških zalog, ampak se bo z njimi bistveno posodobila transportna veriga moke iz mlina do pekarne s cisterno.
Objekt je z vsemi inštalacijami, zunanjo ureditvijo, strojno tehnološko opremo in vsem drugim stal po predračunu aprila 1.970 milijonov dinarjev. Današnja revalorizirana vrednost objekta pa je že dvakrat večja. Poleg sredstev tozda in združenih delovne organizacije in sozda so za naložbo najeli
tudi posojilo pri dobavitelju opreme in izvajalcu gradbenih del.
Tako je končana še ena naložba v Merxu, uspeh, kije sad skupnega dela in naporov, resnosti in odločnosti. Pri tej naložbi je sodelovalo veliko ljudi, vsi so bili pripravljeni poslušata! in pomagati. In vsem tem je danes najbolj hvaležen kolektiv te pekarne, ki je lahko zgled homogenosti in bo vračal z nemoteno oskrbo in z dobrim kruhom, ter znal ceniti in tudi izkoristiti novo pridobitev.
J. M.
MERK
VESTNIK	NOVEMBER 1988
Priznanja in odlikovanja
Komisija za priznanja in odlikovanja sozda Merx predlaga na osnovi predlogov in v skladu z 18. členom pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanja, delavskemu svetu sozda, da ob dnevu Merxa, 25. novembru, podeli priznanja, plakete in zlate značke temle predlaganim kandidatom:
I.	5 priznanj s priložnostno značko SKUPINI DELA VCEV in sicer:
1.	Delavcem kuhinje Hotela Mera v Ravnah, HGC, tozd Ravne
2.	Delavcem Pivnice pri Starem Piskru, G PC, tozd Na-na
3.	Delavcem Skladišča v Slovenj Gradcu, BC, tozd Preskrba
4.	Delavcem Samopostrežne prodajalne Polule, tozd Prodaja Celje Potrošnik
5.	Delavcem Marketa v Rimskih Toplicah, tozd Prodaja Laško, Potrošnik
II.	2 priznanji s priložnostno značko združenim kmetom in sicer:
1.	Emilu Hojniku, združenemu v KZ Celje
2.	Stanku Mihelčiču, združenemu v KK Šentjur
III.	20 priznanj s priložnostno značko delavcem OZD oz. DSSS in sicer:
1.	Štefanu Boršiču, tozd Lastna proizvodnja Slovenske Konjice, KZ
2.	Francu Brodniku, tozd DOM Slovenske Konjice, DD
3.	Franji Brulc, tozd Savinja Laško, GPC
4.	Šarloti Cafuta, tozd Maloprodaja^Celje, Tkanina
5.	Ivanu Čakšu, Savinjski magazin Žalec
6.	Jožici Gabrovec, tozd Prodaja Ravne na Koroškem, DO Potrošnik
7.	Katarini Kupec, tozd Gostinstvo in turizem Ravne, DO HG Celje
8.	Jožefu Mlakarju, tozd Preskrba Celje, DO BC. Celje
9.	Slavki Plahuta, tozd Prodaja Celje, DO Potrošnik Celje
10.	Konradu Potočniku, TEKO Celje
11.	Vilmi Premšak, tozd Transport Celje, DO Blagovni center Celje
12.	Florjanu Rojcu, tozd Prodaja Šentjur, DO Potrošnik Celje
13.	Štefki Tomšič, tozd Ravne na Koroškem, DO GHC
14.	Pavli Šoštar, Avtotehnika Celje
15.	Nežiki Vodeb, Moda Celje
16.	Zofiji Voler, Avto Celje
17.	Branku Vrtovcu, TZO Zadružništvo Slovenske Konjice, KZ
18.	Alojziji Zupanek, Zdravilišče Dobrna
19.	Daniju Žlavsu, tozd Prodaja Celje, DO Potrošnik
20.	Mariji Žvikart, Košenjak Dravograd
IV.	5 plaket s priložnostno značko SKUPINI DELA VCEV in sicer:
1.	Delavcem industrijske pekarne v Rogaški Slatini, tozd PS RS MPI
2.	Skupini inovatorjev v RTC Golte
3.	Delavcem marketa v Mestinju, DO Jelša Šmarje/Jelšah
4.	Delavcem enote v Novi vasi, tozd GT Celje, HGC
5.	Delavcem Manufakture v Mozirju, DO Savinja Mozirje
V.	2 plaketi s priložnostno značko združenim kmetom in sicer:
L Ediju Koprivcu, združenemu v KK Šentjur 2. Martinu Stimulaku, združenemu v KZ Celje
VI.	15 plaket s priložnostno značko delavcem OZD oz. DSSS in sicer:
1.	Vladu Črešniku, DSSS SOZD MERK
2.	Danijeli Dular, tozd Prodaja Radeče, DO Potrošnik
3.	Erihu Hanušu, Avtotehnika Celje
4.	Miru Hermanu, DSSS DO Potrošnik Celje
5.	Anici Hrastnik, tozd Prodaja Laško, DO Potrošnik
6.	Jožetu Jesenku, DSSS DO MPI
7.	Majdi Macuh, tozd Pražarna, DO BC
8.	Ivanu Mohoriču, tozd Preskrba, DO BC
9.	Mariji Oštir, tozd Na-na Celje, DO GPC
10.	Jožici Presečnik, tozd Prodaja Šentjur/Celje, DO Potrošnik
11.	Agustu Punčuhu, tozd DOM Slovenske Konjice, DO DD
12.	Mariji Pungeršek, DSSS DO Tkanina Celje 1,3. Brigiti Sajovic, DO Moda Celje
14.	Mariji Selič, DO Teko Celje
15.	Karlu Šandru, KZ Celje
VIL 3 plakete poslovnim partnerjem in sicer:
1.	Zavodu za rezerve SR Slovenije Ljubljana
2.	Ljubljanski banki Celje
3.	Zavarovalnici Triglav Celje
VIII. 3 zlate značke delavcem OZD in sicer:
1.	Karlu Brajlihu, DO Tkanina, tozd Veleprodaja Celje
2.	Alojzu Forštnerju, DO Potrošnik Celje
3.	Stanku Lesniki, DO Kmetijski kombinat Šentjur/Celju.
Golte
Preverianje sanacijskega programa
Izvršni svet SO Mozirje je na seji skupščine sprejel pobudo, s katero obvezuje delovno organizacijo RTC Golte in sozd Mera, da pristopita k preverjanju obstoječega sanacijskega programa, poslovanja te delovne organizacije in ugotovita aktualnost in realnost predvidenih ukrepov za iz-
boljšanje poslovanja in upravičenost načrtovanih naložb. V ta namen je bila imenovana komisija, ki jo vodi Žare Frančeškin iz sozda Mera, njeni člani pa so še Jože Melanšek, direktor RTC Golte, Marija Vrtačnik, IS SO Mozirje in predsednik družbenega sveta Golt Jože Jan.
Priložnosti imamo, samo izkoristiti jih moramo
Brez kadrov in znanja ne bo šlo
Ob izteku drugega mandata predsedniku kolektivnega poslovodnega odbora sozda Merx Francu Banu smo v uredništvu Vestnika naredili z njim kratek intervju na temo »Nadaljnji razvoj sozda Merx« in s tem želeli vsebinsko popestriti slavnostno številko Vestnika, kije posvečena praznovanju dneva Merxa.
— Tovariš predsednik, obdobje zadnjih štirih let je bilo izrazito pestro in dinamično. Še posebno smo to občutili v letošnjem letu, ko so se razmere v vsej državi zaostrile na vseh področjih. Zavedam se, da sedanji družbenopolitični in družbenoekonomski položaj ne omogočata priprave dolgoročnega realnega programa razvoja, pa vendar mislim, da lahko iz dosedanjih izkušenj in rezultatov poslovanja delavcem Merxa vsaj malo nakažete smeri razvoja sistema Merx.
FRANC BAN: »O tem smo se zelo veliko pogovarjali v samem vodstvu sozda, z odgovornimi delavci delovnih organizacij in nazadnje dobili podporo tudi na političnem aktivu sozda. Menim, daje edina pot razvoja Meraa v krepitvi in kvalitetnem organiziranju treh temeljnih funkcij: po-slovno-finančne, poslovno-komercialne in razvoj-no-investicijske. Ševeda pa so za uspešna obvladovanje naštetih funkcij potrebni kadri in znanje ter informacije, zato bomo v tem prihodnjem obdobju morali v najbolj racionalni obliki organizirati tudi kadrovsko-izobraževalno funkcijo, ekonomsko in plansko analitično funkcijo ter informacijsko funkcijo. To pa seveda v še bolj dorečeni obliki velja za vse delovne in tudi temeljne organizacije, ki bodo glede na noyo predvideno zakonodajo dobile ustrezno spremenjeno vlogo, to pa še zdaleč ne pomeni, da bi jih morali ukiniti.«
— Tovariš predsednik, že večkrat ste na različnih mestih poudarili, da so nam potrebni mladi, prodorni kadri in znanje. Kako smo »bogati« na tem področju?
FRANC BAN: »Ne preveč. Mislim, da ravno to področje poleg področja informatike v celotnem Merau premikamo prepočasi naprej. Občutek imam, da Mera ni odprt sistem za mlade, prodorne, ambiciozne kadre, ki bi lahko S svojim znanjem ob sodelovanju starejših, izkušenih ljudi potegnili
stvari hitreje naprej, seveda ob ustrezni stimulaciji.«
— Dejali ste, da so mladi ljudje pripravljeni delati za primerno stimulacijo. Toda na političnem aktivu sozda Merx ste posredovali zelo zanimive podatke o povprečnih osebnih dohodkih v Merxu. Po zadnjih podatkih je povprečni osebni dohodek v nekaterih delovnih okoljih 410.000 dinarjev, v nekaterih pa kar 790.000. Gre torej za velika neskladja v samem Merxu.
FRANC BAN: »Mislim, da ti podatki ne potrebujejo komentarja in da moramo poskrbeti za to, di se povsod približamo onim najvišjim. Veseli smo lahko, da imamo, če lahko tako rečem »paradne konje«, ki vlečejo stvari naprej ne samo na področju OD, ampak sicer. Znano je, da ti rezultati nagrajevanja dajejo več razvoja, več inovativnosti.«
— Zadnji podatki za devet mesecev kažejo, da smo kljub vsemu uspešno poslovali.
FRANC BAN: »Poslovanje v Merau je sorazmerno dobro, razen v dveh organizacijah, kjer pa gre za manjši obseg, nimamo izgubarjev. Tudi akumulacija je sorazmerno visoka v primerjavi z lanskim letom in skrbi me, da ni bila morda dosežena zaradi posla z denarjem. To nam bo pokazala analiza, ki jo sedaj pripravljajo. Značilnost tega devetmesečnega poslovanja je tudi ta, da nekatere tradicionalno dobre temeljne in delovne organizacije prihajajo v ekonomsko težak položaj. Tu mislim predvsem na tekstilne delovne organizacije. Toda dobro je to, da že danes približno vemo, kako bodo posamezne delovne organizacije sklenile poslovno leto in se v tej smeri tudi pripravljamo. Še bolj moramo strniti vse sile, znanje in moč in prepričan sem, da bomo tako kot vedno tudi v tem težkem trenutku premagali vse morebitne težave.«
— Tovariš predsednik, kako pa bo nova zakonodaja vplivala na organiziranost sozda Merx?
FRANC BAN: »Naj uvodoma povem, daje zelo narobe razmišljanje, kije plasirano v posameznih občinah, da jutrišnja nova zakonodaja ne bo več poznala tozdov. Mislim, da v Merau ni potrebno nobene evforije okrog ukinitve tozdov oziroma njihovega preoblikovanja v delovne organizacije, razen tam, kjer bodo to narekovali ekonomski kazalci. Tako kot sem že dejal, bomo v tem obdobju predvsem krepili in razvijali temeljne funkcije ob čim večji racionalni organiziranosti vseh delovnih skupnosti.«
— Torej, če sem vas dobro razumela, v Merxu za zdaj ni potreben noben preplah, vsaj glede socialne varnosti delavcev?
FRANC BAN: »Mislim, da smo v Merau na dobri poti in da ni potrebno socialnih pretresov, niso potrebni nemiri okrog nove zakonodaje in organiziranja združenega dela. Pri vsem tem moramo »hiteti počasi«, zato pa moramo strniti vse sile pri iskanju mladih, prodornih kadrov, pri širitvi tržišča in iskanju novih blagovnih pretokov, pri iskanju novih razvojnih programov, skratka, pri vsem tistem, ki nam bo v prihodnosti dalo dobre rezultate. Če pa so dobri rezultati, potem so tudi dobri osebni dohodki in boljši standard delavcev. Glede na področja, kjer Mera kot celota deluje, imamo možnosti, samo izkoristiti jih moramo.«
— Tovariš predsednik, hvala za obisk v uredništvu in za pogovor.
Urednica
rV (		ili / r	F* H/l gfft	jFFfc V . m J§ II gj| jP S
				. P	■	mstobdu -	»- r, - I f\	| |	|
mm			i.m K w 8 KM'	
Merxova odkupna postaja
V vasi Varvarin živijo za to postajo
Delovna organizacija Blagovni center, temeljna organizacija Preskrba, je v letošnjem letu odprla novo odkupno postajo v občini Varvarin v SR Srbiji. Občina Varvarin je nerazvita občina, kmetijsko zelo bogata, saj ima 17.000 ha obdelovalne zemlje. V občini je 21 naseljenih vasi, v katerih prebiva 26.000 prebivalcev. Od teh j e samo 1600 ljudi zaposlenih, vsi preostali so doma na kmetijah.
Nekaj več o tem, zakaj so se v Blagovnem centru odločili za to odkupno postajo, nam je povedal Alojz Kuljad, vodja poslovalnice sadja in zelenjave v tozdu Preskrba:
»Z odprtjem te odkupne postaje v vasi Varvarin želimo v Blagovnem centru priti do zadostnih in kvalitetnih količin blaga, ker lahko kupuje-
mo prek postaje blago direktno od kooperantov. Kupujemo predvsem sadje in zelenjavo. Do sedaj smo prek te postaje odkupili že 700 ton blaga ali 70 vagonov. Kupili smo predvsem krompir, zelje, paradižnik, papriko, solato, čebulo, jabolka, breskve in podobno.
Vodja odkupne postaje je Momči-lo Spasojevič, dela pa kar vsa družina. Tako pomagajo tudi žena in otroci. Lahko bi rekel, da vsa vas Varvarin živi za to odkupno postajo. Kmetje so zelo zadovoljni, ker vidijo varnost v prodaji svojih izdelkov. Ža prihodnje leto načrtujemo, da bomo skupno s kmeti načrtovali, kaj bodo sadili in koliko. Pripravljeni so delati, ker vedo, da bodo potem pridelek tudi prodali.
Naj povem še to, da je na tem območju že prej bila odkupna postaja Emone, ki pa je ugasnila. Z odprtjem odkupne postaje nismo imeli stroškov, ker j e vse na posestvu Momčila Spasojeviča. Odkup pa poteka v njegovem hangeiju. Zelo veliko nam je k otvoritvi postaje pripomogla tudi družbenopolitična skupnost občine Varvarin, zato seji ob tej priložnosti tudi zahvaljujem.
Za naslednje leto tudi načrtujemo, da bomo del proizvodov, planiramo predvsem odkup gozdnih sadežev, ki jih je tu zelo veliko, prodali tudi drugim grosistom v Sloveniji in manjvredno blago raznim proizvajalcem. Seveda mislimo tudi na izvoz, predvsem gob in malin.
Mogoče bi še malo povedal o samem načinu dela odkupne postaje. Na osnovi potreb razdelimo kmetom embalažo, nato kmetje pridelek dostavijo v odkupno postajo, kjer jo naš Momčilo Spasojevič kvalitetno in količinsko pregleda in nato odpravi k nam v Celje.
Mislim, daje ta odkupna postaja v vasi Varvarin dobra poteza Blagovnega centra, da bi takšnih postaj potrebovali še več. Pa še to: glas o Mer-xovi odkupni postaji se je že razširil na druga območja, ki so v bližini občine Varvarin. Stari pregovor pravi dober glas gre v deveto vas. To v tem primeru drži.«
J. M.
MISIK
VESTMI!
NOVEMBER 1988
Pregled pomembnejših naložb v sozdu Merx od novembra 1987 do novembra 1988
Mlinsko predelovalna industrija
Naložbe j e usmerjala v pridobivanje novih skladišč kot tudi v tehnološko in organizacijsko posodobitev proizvodnje in prodaje:
1.	Izgradnja silosov za moko kapacitete 1500 ton ter ureditev okolice
2.	Pekarna Sevnica. Nova pekarna ima zmogljivost 1200 kilogramov kruha na uro
3.	Kavarna in slaščičarna v Rogaški Slatini. Objekt je v pritličnih prostorih in meri 143 m2
4.	Adaptacija prodajalne kruha v Laškem
Kmetijski kombinat Šentjur
Naložbena politika je bila usmerjena predvsem v razširitev živinorejske in poljedeljskih zmogljivosti ter posodobitev obstoječih proizvodnih objektov:
1.	Hlev za govedo
2.	Hlev za perutnino
3.	Nasadi jabolk
4.	Hidro- in agromelioracije
5.	Rekonstrukcija Klavnice Šentjur
:. :;gy f	lifiHlllia
,= .-y ji s	«■».
Nov hlev na Ponikvi za 500 pitancev
Kmetijska zadruga Laško
Poleg posodobitve objektov in razširitve zmogljivosti za živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo je razširila tudi maloprodajno mrežo.
1.	Modernizacija klavnice Laško
2.	Mikro- in agromelioracije
3.	Mesnica in delikatesa v Levstikovi ulici
Otvoritev mesnice v Levstikovi ulici
Kmetijska zadruga Slovenske Konjice
Naložbe so bile usmerjene v povečevanje sadjarskih, vinogradniških in pol-edeljskih zmogljivosti in organiziranjem prodaje kmetijskega reprodukcijske-;a materiala
L Trgovina s skladiščem za reprodukcijski material v Zrečah s 514 m2
2.	Nasadi jabolk in vinogradov na področju Slovenskih Konjic
"V •
tiM |
•• ...
Obnovljeni nasadi jabolk nam dajejo kvaliteten pridelek
Tkanina
Naložbe so bile usmerjene tako v revitalizacijo obstoječih objektov z novimi prodajnimi programi kot tudi nakup novih maloprodajnih objektov
1.	Blagovnica v sestavi PTC Rogaška Slatina s 878 m2
2.	Prenova trgovine »Dekor«
3.	Prenova trgovine »Ciciban«
4.	Trgovina Dekor v Levstikovi ulici
Dekor je trgovina, kjer dobite vse za dodatno opremo vašega stanovanja
Teko
Naložbe so bile usmerjene v poživitev obstoječih objektov z novimi prodajnimi programi
1.	Prodajalna »M« klub
2.	Brezcarinska prodajalna
Notranjost »M« kluba
Moda
Tudi v tej delovni organizaciji so naložbe bile usmerjene v prenovo 1. Prodajalna Manufaktura
Blagovni center
V tem obdobju je naložbe usmerjal v tehnološko posodobitev skladišč, po-■ večanje skladiščnih kapacitet, strojne opreme in zagotavljanje možnosti za delo mehanične delavnice.
1.	Izgradnja prizidka in ureditev okolice v skladišču Slovenj Gradec
2.	Nabava skladiščne opreme za skladišče Krško
3.	Stroj za pakiranje
4.	Ureditev diskonta v Celju in odkup objektov v Slovenskih Konjicah in Škofijah.
Diskont Blagovnega centra posluje zelo uspešno
Jelša Šmarje
Blagovnica Rogaška Slatina zgrajena v sestavi PTC Rogaška Slatina s 2250 m2. Na omenjenih površinah je povečala prodajne površine za živila, tekstilno in tehnično blago ter tako z delovno organizacijo Tkanina izboljšala asortiman in kvaliteto ponudbe v Rogaški Slatini.
Boljša in kvalitetnejša ponudba Jelše v Rogaški Slatini
Dravinjski dom
Poudarek je bil predvsem na naložbah za razširitev prodajnih površin.
1.	Samopostrežna trgovina Dravinja Loče
2.	Market Selnica
3.	Preureditev trgovine Dravinja
Savinja Mozirje
Stopite v Manufakturo, ne bo vam žal
Potrošnik
Delovna organizacija je usmerila svoje naložbe v prenovo objektov, ki so bili najbolj potrebni revitalizacije. Tako seje v teh enotah izboljšal dosedanji asortiman blaga, način prodaje, tehnološka oprema in organizacija poslovanja
1.	Adaptacija trgovskih lokalov Škofja vas, Pod gradom, Socka, Gabrje, Zidani most, Blagovnica, Zidani most (pridobitev 300 m2 prodajnih površin v tretji etaži Blagovnice), Konfekcija Laško, Čečcvlje.
lema.:	; trgovine v Škojji vasi je povsem nova
Sredstva za naložbe je delovna organizacija usmerjala v: 1. Sanacijo prostora za obrtno kooperacijo . 2. Adaptacijo poslovalnice Papirnica Mozirje
Gostinsko podjetje
1. Gostišče Ham Celje
Košenjak Dravograd
1.	PMT Vič
2.	Adaptacija hotela Košenjak
Preurejen hotel Košenjak
RTC Golte Mozirje
Izgradnja dvosedežnice Smrekovec v dolžini 443 m in zmogljivostjo 1200 smučarjev na uro. Dvosedežnica bo tako odpravila dosedanje žičniške zastoje na Golteh.
Za omenjeno obdobje je po rezultatih 30.9.1988 bilo v sozdu Merx porabljeno za naložbe
kmetijstvo, živilsko predelovalna
industrija	15.100.000
blagovni promet	10.470.000
gostinstvo in turizem	3.896.000
skupaj	,	_	29.466.000
Robert Čemažar
Portret meseca
It Rvl XUV	sg $ iJUlHClJ	’W7i TTCS |M j§l«iš w	<6|	
rl jfifiiffi 1OČ	it j % rZldi£M M t/UllC2	jFCl \ fj	i 1	
Občinski odbor sindikata delavcev trgovine vsako leto pripravi tudi delovno tekmovanje prodajalcev v tehnični, tekstilni in živilski stroki. Najboljši prodajalci v posameznih dejavnostih prejmejo priznanje zlati Merkur. Tudi tu so se Merxovi delavci dobro odrezali, saj so tako pri tekstilni kot tudi pri živilski stroki zasedli prvi dve mesti. Pri tekstilni stroki je zmagala Iris Tomažin, na drugem mestu pa je bila Ivica Korenak. Obe sta zaposleni v Tkanini. Pri živilski stroki pa je zmagala Eva Kebriča, (portret meseca), druga pa je bila Majda Kerš iz delovne organizacije Teko.
Eva KEBRIČA, kije dobila naziv najboljše prodajalke z živili v Celju, je v tem poklicu že dobrih trinajst let. Vseskozi, razen učno dobo, je opravljala na Hudinji, zdaj je zaposlena v marketu na Ljubljanski cesti. Doma j e iz Male Pirešice. Pred štirinajstimi dnevi seje s svojo družino, hčerkama enajstletno in devetletno, preselila v nov dom, ki ta ga z možem dolgo pripravljala. Kljub temu da bi že zdavnaj lahko dobila službo bližje svojega doma, pa se ne more ločiti od svojega kolektiva na Ljubljanski cesti.
»Smo kot ena družina,« pravi Eva, »zelo se razumemo, si med seboj pomagamo. Tu sem že toliko let, da ne morem stran.
— Eva, ali ste se po osnovni šoli zavestno odločili za ta poklic?
»Ne, vedno sem si želela biti zobna asistentka. Toda v šolo bi morala v Ljubljano, to pa takrat ni bilo mogoče, zato sem se odločila za ta poklic. Vendar moram povedati, da nikdar nisem obžalovala. Vživela sem se vanj, imam ga rada.«
— Dobili ste zlatega Merkurja...
»Ja, lani sem bila na tekmovanju druga. Letos meje vodja marketa zopet prijavila na razpis. Najprej mi ni bilo vseeno, potem pa sem si mislila, kar bo pa bo.«
— Je bila komisija stroga?
»Ja, ni bilo tako enostavno. Letos sem dobila za nalogo nakup za štiričlansko družino za en teden. V voziček sem morala naložiti vse, kar potrebuje družina. Morala sem tudi v oddelek mesa, razsekati meso, tega nisem delala že več let, in nazadnje tudi v blagajno. Pa je kar šlo.«
— Na katerem oddelku pa ste drugače?
»Že štiri leta sem prodajalka pri zelenjavi.«
— Kako ste zadovoljni z blagom, ki ga dobite od Blagovnega centra?
»Večkrat je slabo kot dobro, Če zjutraj dobim dobro zelenjavo, potem sem ves dan dobre volje. Pa tudi delovni dan mi hitreje mine, ko vidim, da so kupci zadovoljni. Ja, poleg oddelka zelenjave še imam oddelek s tekstilom. To mi je pa še posebni užitek.«
— Kdo vam je povedat, da ste najboljša prodajalka z živili v Celju?
»Nekaj seje govorilo, da sem bila dobra, vendar do same podelitve v »T« nisem vedela, da sem zmagala. Vendar pa to ni samo priznanje meni, ampak celotnemu kolektivu.«
— Ali vam je kdo od kupcev čestital za to priznanje?
»Ne, verjetno ne vedo. Nikjer nisem zasledila, da bi bili ti rezultati objavljeni.«
— Eva, ali bi se še enkrat odločili za ta poklic?
»Brez razmišljanja. Mislim, daje to zelo pester, lep poklic, čeprav je v današnjih časih tudi zelo težak. Kupci danes zelo veliko zahtevajo od nas, vedno hočejo imeti najboljšo robo. Najtežje je proti koncu meseca, ko številnim upokojencem zmanjka denarja, pa tudi drugim občanom. Takrat so zelo zahtevni in vse svoje težave stresejo na nas. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo dobro robo, da vsaj na kvaliteto blaga ni pripomb.«
— Ali ste bili v teh 15 letih službe kdaj na kakšnem dopolnilnem izobraževanju?
»Ne. To bi bilo potrebno, predvsem pri prodaji novih izdelkov. Tako sem se morala naučiti iz časopisa, za kaj se naprimer uporablja, kivi. kaki, avokado, da sem potem znala svetovati kupcem. Ne moreš dobro prodajati blaga, če ne veš, za kaj se uporablja. Mislim, da bi mogel Blagovni center za vsako novo blago napisati osnovne značilnosti na listič papirja. Morda bi bilo dobro, da bi nas kdaj tudi povabili v skladišče in nam svetovali, kako bi lahko ohranili kvaliteto sadja in zelenjave. To bi bilo \ prid obeh, kajti pri tem bi se vsekakor pojavilo manj kaia.«
— Eva, h vala za ta razgovor in iskrene čestitke za zlatega Merkurja v imenu uredništva.
■Jana Mladenovič
PPS Hmezad-Merx
Ocenili medsebojne blagovne tokove
Enaindvajsetega novembra je bila seja poslovnega odbora Plansko-poslovne skupnosti Hmezad-Merx, na kateri so govorili o prenovi gospodarstva in vplivih na organiziranje podjetij in seveda obeh sistemov v regiji. Predvsem so si izmenjali poglede na organiziranost glede na novo zakonodajo. Govorili so tudi o racionalizaciji delovnih skupnosti. Predvsem je bila pod lupo delovna skupnost sozdov in dogovor o tem, katere naloge in dela naj bi se opravljale na tej ravni.
V nadaljevanju so ocenili medsebojne blagovne tokove. Danes je sodelovanje med obema sozdoma, tako so ugotovili na seji, zelo obsežno. Tako je Hmezadova mlekarna v Arji vasi glavni oskrbovalec naših prodajaln z mlekom in mlečnimi izdelki, na drugi strani pa so Merxove kmetijske zadruge glavni pridelovalec mleka na našem območju, ki ga v celoti odkupi
mlekarna v Arji vasi. Ta mlekarna oskrbuje naše prodajalne še z medom in izdelki iz medu.
Hmezadova Celjska mesna industrija še vedno v velikem delu pokriva potrebe naše trgovine po mesnih izdelkih in mesu. na drugi strani pa na primer. Blagovni center oskrbuje Celjsko mesno industrijo z živili.
Sodelovanje med Hmezadom m Meraom poteka tudi na področju zunanjetrgovinskega poslovanja.
Člani poslovnega odbora Plansko poslovne skupnosti so bili enotnega mnenja, daje potrebno takšno sodelovanje samo nadaljevati in ga še povečevati, kajti dosedanji močno prepleteni i. povezani poslovni odnosi, ki pot .ajo na tem našem ozkem območj dokazujejo, da je povezovanje i- delovanje smotrno in tudi potreb:
J. M.
Novost
v Blagovnem centru
Razvoj hladilniške opreme za prodajo v maloprodaji je v zadnjem obdobju napredoval. Pojavile so se nove oblike, tehnološko bolje rešene in z več opreme. Tako so danes vse nove hladilne vitrine razsvetljene. Takšne vitrine omogočajo višjo raven postrežbe tako mesa kot delikates. Prav za delikatese in meso se uporablja fluorova svetloba (rdeča), ki poudari barvo mesa in delikatesnih izdelkov.
Da bi lahko izboljšali postrežbo tudi v prodajalnah s starejšimi hladilnimi vitrinami, so v Blagovnem centru, tozd Transport, enota obrtne delavnice, pripravili ponudbo za montažo razsvetljave s fluorovo svetlobo v vse starejše tipe prodajnih hladilnikih vitrin. Vse, ki bi radi posodobili starejše hladilne vitrine s fluorovo svetlobo, vabim, naj se oglasijo v Obrtnih čHavnicah, Levstikova 6, v Celju, telefon ‘5-340.
Bogat kmet — delavčev poln želodec
Poznate kmeta
Jožeta Mastnaka iz Lokanj?
»Da, to je tisti, ki ima najsodobnejši hlev v občini oziroma regiji.«
Tako ti odgovorijo Šentjurčani, mi pa smo ga obiskali z namenom, da ga predstavimo kot enega izmed najbolj uspešnih združenih kmetov KK Šentjur.
Ves nasmejan, poln energije je prihajal ob našem obisku iz gospodarskega poslopja, kjer je ravno končal svoje jutranje opravilo v hlevu. Takoj je bil pripravljen na pogovor o življenju, delu kmeta in sploh o kmetijstvu.
— Uvodoma smo omenili, da imate najsodobnejši hlev v občini, regiji. Kaj to pomeni?
ni pospeševalne kot tehnološke službe. Te službe bi morali oprostiti vseh papirjev in sploh pisarjenja, tako da bi bilo več časa za stroko, svetovanje in obdelavo slehernega člana. Brez zadruge kmet ne more obstajati. S članstvom ti je zagotovljen razvoj kmetije, nabava in prodaja. Toda temeljna organizacija bi morala imeti v naši družbi bolj proste roke za odločanje, manj odvisna od republiških ali celo višjih ravni.«
— In načrti?
»Naša kmetija ima dovolj strojnih pripomočkov, delovne sile, vendar
— In naslednik?
»O, ja, za to sem poskrbel. Imam dva otroka — sina in hčer, ki obiskujeta srednjo kmetijsko šolo. Pričakujem, da bo prevzel kmetijo sin Ivan. Toda, kot sem že rekel, poskrbeti bom moral za takšen obseg proizvodnje in s tem dohodka, da bo zagotovljena socialna varnost tako moje kot njegove družine. No, vidite, pa smo spet pri problemu zemlje. Sin je velik optimist. Prepričanje, da lahko s stroji, kijih imamo, obdelujemo 50 ha zemlje.«
— Kaj pa delovna sila, ki je ob
»Res jc. Lani smo zgradili najsodobnejši hlev za prosto rejo 50 pitancev in krav molznic. Trenutno je v hlevu 42 živali oz. proizvodnja naše kmetije v letu 1988 predvideva oddajo 70.000 litrov mleka in 10 pitancev. Novost v hlevu je molzna naprava ribja kost 1 x 3 in sušenje sena v hlevu na sončno energijo oziroma topel zrak. Z molzno napravo smo povečali kakovost mleka in pridobili čas, s sušenjem sena na topel zrak pa prav tako kvaliteto in prostor. Sicer pa naša kmetija obsega 10 ha obdelovalne zemlje, od te je 6 ha posejanih s travo in 4 ha s pšenico, koruzo; 14 ha je gozda.«
— Združen kmet oziroma član ste od leta 1970 dalje Ste zadovoljni s kmetijsko organizacijo?
»S TOK Šentjur, torej z zadrugo, kot jo najraje imenujem, sem osebno zadovoljen. Lahko rečem, da se odgovorni ljudje po svojih močeh zavzemajo za kmeta. Prav gotovo pa je, da bi bilo lahko še drugače in boljše. Pričakujem in želim več stroke s stra-
proizvodne kapacitete ne moremo širiti, ker smo omejeni z zemljo. Naša družba mora takoj odpraviti zemljiški maksimum. Vendar, pa se moramo zavedati, da z odpravo zemljiškega maksimuma ne storimo še ničesar. Kmetu bomo morali nuditi ustrezne pogoje, da bo lahko zemljo kupil oz. najel. To pa lahko omogočimo z ugodnimi krediti, ustrezno cenovno politiko, davčno politiko itd. Resje, da o tej zadevi zadnje čase nekoliko več govorimo, vendar z govori tega problema ne bomo rešili. Še vedno imam občutek, da se z odpravo maksimuma odgovorni ljudje boje bogatih kmetov. Jaz pa pravim: »Bogat kmet — poln delavčev želodec. To pa je tudi naš cilj, ali ne?«
»Če bi ustvarili takšne možnosti, mislim na zemljiške, sem prepričan, da bi precej več mladih ostalo na kmetiji. Tako pa se boje za svojo prihodnost, kajti 10 ha kmetija ne daje možnosti preživetja »starih in mladih«. No, in prav zato se mladi raje odločajo za delo v tovarni, kjer je zagotovljena materialna osnova.
vseh teh strojih vendarle tudi potrebna?
»Ja, kje pa piše. da kmet ne sme imeti zaposlenih delavcev. Tudi o tem razmišljamo.	,
— Vseskozi imam občutek, da v svojih razmišljanjih ne vidite zagotovljene socialne varnosti kmeta. Je zagotovljena?
Da. Z uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanja kmetov ter zdravstvenim varstvom je zagotovljena socialna varnost. Kljub temu pa mislim, da bi morali uvesti zavarovanje za vse vrste nezgod. Pri tem pa poudarjam, da so vse te obremenitve iz leta v leto na 10 ha kmetijo visoke in jih zelo težko plačujemo.
— Se bojite za svojo prihodnost kot kmet?
»Ne, če bo družba spoznala, da hrana mora biti.«
Danica Dosedla
Akcija občinskega sindikata
Tretji Merkur za Sočo in Teko
Občinski odbor sindikata delavcev trgovine Celje je tudi letos, že tretjič zapored, pripravil akcijo zlati Merkur. V akciji so potrošniki izbirali trgovine, v katerih najraje kupujejo in so prodajalci še posebej prijazni in us-trežjivi. Tudi letos je bil odziv potrošnikov izjemno dober, saj je prispelo kar 583 glasovnic.
Zlati Merkur, priznanje najboljšim,je podeljen. Že tretjič po vrsti sta ga prejela samopostrežna Soča za najboljši trgovski lokal z živili in blagovnica Teko za najboljši trgovski lokal s tekstilom. Med lokali z živili se je na tretje mesto uvrstil market Ljubljanska, med lokali s tekstilom pa je Mera zasedel vsa tri prva mesta. Tak-, je bila na drugem mestu Tkanina veleblagovnica, na tretjem pa Modina Man. hira.
Ni zgolj naklj i .:, da sta samopos-
trežna trgovina Soča in blagovnica Teko že tretjič zapored dobili zlatega Merkurja. Že vrsto let veljata za trgovini, ki sta pri potrošnikih dobro zapisani. Razlogov za. to je več. Vodja blagovnice T Mirko Hutinski pravi:
»Da smo že tretjič dobili zlatega Merkurja za naše delo, ni nobena skrivnost. Vsi v hiši vemo. da se moramo kupcu prizadevno posvetiti. V hiši smo zaradi kupcev in naša prva misel velja, da kupcu ustrežemo tako, da z zadovoljstvom zapusti trgovino, z občutkom, da smo zanj naredili vse, kar pomeni, da se bo rad vračal v našo prodajalno.
Seveda to še ni vse. Naša skrb mora biti tudi bogata ponudba blaga, slediti moramo željam kupcev tako v modni ponudbi kot dostopni ceni.
Še vedno je veliko'	ki žele,
da jim trgovec svetuje,L .i pomaga
pri izbiri ter da jim strokovno pove o. prednostih tega ali onega blaga. Če je kupec s kupljenim zadovoljen, se rad vrača k »svojemu« prodajalcu. Lahko bi rekli, da ima pri nas skoraj vsaka prodajalka svoje kupce. Kdor pa želi izbirati sam, mu seveda t. tudi omogočimo.«
Veleblagovnica T in samopostrežna Soča pa ne bi bili to, kar sta, če ne bi posvečali vse pozornosti pestri iz biri, sprotnemu dopolnjevanju blaga, ki ga iščejo kupci, ter strokovnosti zaposlenih. Trije Merkurji, priznanja kupcev, njihovo pravilno pot le potrjujejo.
Vsem zaposlenim v veleblagovnici T in samopostrežni prodajalni Soče ob tretjem Merkurju iskrene čestitke.
L dništvo
	

«saeK.-?a™
MERK
VESTNIK
NOVEMBER 1988
Merx je nosilec oskrbe
Politični aktiv
Najti bo treba oblike prilagajanja tržnim razmeram
Od 1. julija letos opravlja dela in naloge direktorja marketinškega sektorja v delovni skupnosti sozda Mera Ivan Grobler. K nam je prišel pred dobrimi štirimi leti kot pomočnik direktorja marketinškega sektorja iz Blagovnega centra, kjer je bil dolga leta na najodgovornejših delovnih nalogah.
Ob praznovanju dneva Meraa smo ga zaprosili za kratek razgovor. Želeli smo izvedeti kaj več o delu v sektorju in njegovem razvoju.
— Tovariš Grobler, kako se bo marketinški sektor razvijal in kakšen bo njegov program dela?
Ivan Grobler: »Program dela in razvoj sektorja je vsekakor odvisen od vsebine in obsega funkcij, ki bodo skladno s politiko sozda poverjene sektorju. V dosedanjem razvoju sozda in delovanju sektorja seje pokazalo, daje smotrno s področja poslovno komercialne politike v sozdu urejati predvsem: usmerjanje notranjih blagovnih tokov, kar omogoča izkoriščenost kapacitet, enoten nastop do proizvodnih organizacij združenega dela in drugih dobaviteljev, kar omogoča pridobitev boljših nabavnih pogojev, oblikovanje enotnih prodajnih pogojev in usklajevanje nabavnih in prodajnih pogojev ter skupni nastopi pri kupcih oziroma dobaviteljih, nadalje skupna oskrba kmetijstva z bistvenimi reprodukcijskimi materiali, usmerjanje in spremljava notranjih blagovnih tokov in oblikovanje osnov politike na tem področju, enotno načrtovanje in aktivnosti na področju ekonomske propagande ter skupni nastopi na sejmih in ne nazadnje skupno nastopanje na področju uvoza in izvoza. Vse te funkcije kaže vključiti v program nadaljnjega delovanja marketinškega sektorja. Seveda pa bo potrebno poleg vseh teh nalog najti oblike prilagajanja vsebine skupnih nalog trenutnim tržnim pogojem in poudariti pospeševanje prodaje ter na drugi strani dopolniti delo s strokovnimi razvojnimi nalogami s področja raziskave trga in strategije trženja. Naloge marketinškega sektorja so v predvideni stabilizacijsko skrčeni obliki združene v devet delokrogov, ki pokrivajo blagovne skupine (prehrambeno blago, tehnično blago in kmetijski repromaterial ter tekstil) in področja (zunanjo trgovino, ekonomsko propagando in tržne komunikacije ter sejemsko dejavnost).
Glede na že javna izhodišča za krčenja služb v sozdu Mera bomo lahko obseg nalog zadržali na sedanjem nivoju le ob novih metodah dela in kvalitetnejšem delu, ki v tem kriznem trenutku prav gotovo pomeni večjo vpetost v reševanje tekoče problematike na področju prodaje in na področju združevanja sredstev za razvoj.«
— Merx je nosilec oskrbe v tej in koroški regiji. Kako boste v marketinškem sektorju še naprej tako uspešni na tem področju oskrbovanja prebivalstva, predvsem z osnovnimi živili?
Ivan Grobler: »Povezovanje nosilcev preskrbe in enoten nastop v družbenopolitičnih skupnostih je naloga našega sektorja, ki ima posebno težo v času in na področju, kjer ne delujejo tržne zakonitosti. Pri tem gre za pomembnejše artikle osnovne preskrbe, katerih cene so ali določene ali pa pod družbeno kontrolo in ne omogočajo normalnega kritja stroškov v proizvodnji in prodaji.
Sedanje gospodarske razmere in predvsem nižja kupna moč prebival-- cev bo prav gotovo na tem področju ohranila potrebo po vključevanju širše družbene skupnosti in obveznost ozdov za preskrbo.
Osnovna živila preskrbujejo v pretežni meri dobavitelji, s katerimi smo sklenili dolgoročne samoupravne sporazume (pšenica, sladkor, olje, moka, koruza itd.), v letošnjem letu pa lahko na tem področju pričakujemo izpad zaradi suše. ................
Nemotena oskrba bo predvsem odvisna od možnosti kompenziranja negativnih razlik med ceno in stroški ter financiranjem potrebnih zalog za nemoteno oskrbo.
Za obvladovanje funkcij nosilca oskrbe bo potrebno vložiti veliko truda v pridobitev zadostnih količin osnovnih živil, ne glede na izpad tovrstne proizvodnje pri naših dobavitelji, s katerimi imamo dolgoročne samoupravne sporazume. Spremljati bo potrebno tudi ukrepe ekonomske politikema tem področju (uvoz), pridobiti ustrezne kontingente in iskati možnosti za pridobivanje sredstev za pokrivanje razlik v ceni in financiranje proizvodnje ter zalog.
Pri vsem tem je še posebno pomembno sodelovanje s sisi za pospeševanje pridelave hrane in zagotavljanje preskrbe. Aktivno sodelovanje SIS v celjski občini bo potrebno razširiti še na sise drugih občin, kijih oskrbujemo.«
— V času delovanja sozda in marketinškega sektorja je bilo podpisanih veliko SaS o združevanju sredstev za pospeševanje pridelave hrane tako v Sloveniji kot tudi v drugih republikah in pokrajinah, predvsem v Vojvodini in Slavoniji. Tovariš Grobler, kako se ti sporazumi uresničujejo?
Kope
Skupščina
lastnikov
bungalovov
Devetega novembra je bila na Kopah letna skupščina lastnikov bungalovov. Na njej so predstavniki razpravljali o družbenem dogovoru za Kope (konzorcij), obravnavali nekatera skupna vprašanja planiranih stroškov vzdrževanja, skupne antene za televizijski sprejem in podobno. Kljub nizkim cenam smučarskih kart, vsaj tako mislijo delavci te panoge, so se le s težavo uskladili za predlagane variante možnih nakupov smučarskih kart za delavce kolektivov, ki imajo na Kopah bungalove.
Padanje
prometa
Podatki o rezultatih poslovanja v devetih mesecih tega leta kažejo padanje prometa tako v trgovini na drobno kot v gostinstvu. Moramo se boriti, da ne bomo pristajali na najenostavnejše rešitve — zapiranje prodajaln in zmanjševanje števila zaposlenih, ampak moramo pred tem narediti vse, kar omogoča predvidene učinke pri prodaji-blaga.
Trgovina ne pokriva svojih stroškov
V trgovini je kljub vedno večjemu deležu proizvodov, kjer lahko cene oziroma delež, trgovine za pokrivanje njenih stroškov oblikujemo prosto po pogojih trga, še veliko izdelkov, s katerim trgovina ne pokriva svojih stroškov poslovanja. Ti izdelki so: kava, belo olje, moka T-850, pralni praški, kruh, mleko. Prizadevamo pa si, da bi vsak proizvod, ki ga prodajamo, pokrival vsaj stroške, ki nastajajo pri prodaji.
Prilagajanje razmeram na trgu
Te dni so razširjeni kolegiji marketinškega sektorja. Na njih se obravnava realizacija pretokov blaga v devetih mesecih in pa priprava na oblikovanje poslovno komercialne politike za leto 1989.
Glede na to, da razmišljamo o tržnem obnašanju, pričakujemo tudi pri oblikovanju poslovno komercialne politike za leto 1989 bistvene spremembe. Predvsem pa politika ne bo več tako strogo začrtana, ampak se bo morala sproti prilagajati razmeram na trgu.
Ocenili so razmere v Mercu
Pred dobrim tednom so se sestali najodgovornejši družbenopolitični delavci sozda Mera skupaj s predstavniki samoupravnih organov, da bi ocenili trenutne razmere Meraa, občine, regije, republike in Jugoslavije ter se dogovorili za skupne naloge in ukrepe znotraj Meraa, delovnih in temeljnih organizacij, ki bi zagotavljali boljši jutri vsem delavcem Meraa.
Po temeljiti oceni razmer in razvojne vizije sistema Mera, oboje je podal predsednik KPO Franc Ban, ter razpravi, nekatere izmed njih so bile zelo konkretne, so na političnem aktivu sozda bili sprejeti tile sklepi:
Sklepi:
1.	Prvi še nepopolni podatki o rezultatih gospodarjenja DO, povezanih v MERX, kažejo, da seje trud delavcev in njihovih vodilnih v glavnem obrestoval z razmeroma ugodnimi poslovnimi dosežki.
Medtem ko ob zelo zaostrenih pogojih za gospodarjenje in omejitvah vseh vrst porabe, domače povpraševanje nazaduje in gre delovnim organizacijam z boljšim rezultatom še posebno priznanje, pa ne moremo mimo izraza zaskrbljenosti za tiste DO, kjer so rezultati negativni ozi-
tro posegle v dosedanje razvade našega dela in življenja. Potrebne spremembe se bodo skozi delegatske skupščine poznale tudi pri našem delu in ravnanju, zato se moramo nanje pripravljati pospešeno, predvsem pa celovito, strokovno preudarno, usmerjeno in zavestno, računajoč pri tem na dolgoročnost razvojnih ciljev in celovito odgovornost zanje.
V ZK, sindikatu, mladini in samoupravnih organih se zavzemamo in bomo podpirali samo takšno izvajanje notranjih reform, ki bodo vsem delavcem zagotavljale čim enakomernejši, toda agresiven in na znanju temelječ razvoj in dolgoročno socialno varnost v okviru poslovnega sistema MERX____________
Naše uveljavljanje družbenih reform, na področju obvladovanja tržnih zakonitosti, blagovnih in denarnih tokov ter načina organiziranja proizvodnje in storitev, moramo v celoti podrediti interesom hitrejšega razvoja in zagotavljanju trdnejšega gospodarskega položaja vsake DO — znotraj poslovnega sistema MERK.
Vse pobude za spreminjanje delovne in samoupravne organiziranosti posameznih DO ali njihovih ses-
mokratičnih temeljih, pa se v celoti zavedamo izhodiščnega in razvojno odločujočega spoznanja, da bomo vse človekove in družbene vrednote lahko uresničevali le v razmerah za zagotavljanje ekonomske eksistence, ki si jo moramo zagotoviti sami z lastnim znanjem in ustvarjalnim delom, katerega rezultate bomo lahko uspešno vnovčili na trgu.
7.	Proces družbene prenove iz sedanjega stanja v načrtovano novo kvaliteto gospodarjenja in urejevanja vseh vprašanj razvoja, dela in življenja, bo intenzivno potekal v naslednjih nekaj letih. Zasnova naše prenove mora potekati skladno z našimi in širšimi družbenimi in demokratično dogovorjenimi interesi.
Zavedajoč se odgovornosti za svoje in samostojnejše odločitve pričakujemo vsestransko angažiranje vseh delovnih ljudi MERKA, tako da bodo z delom organizacij ZK, sindikata, mladine, prispevali po svojih močeh s kakovostnim delom in samoupravnimi odločitvami neposreden prispevek k bogatitvi naše in skupne družbene razvojne perspektive.
8.	Usmeritve strokovnega kolegija direktorjev DO, ki temeljijo na pobudah strokovnih organov in so dobi-
Ivan Grobler: »V času delovanja sozda in marketinškega sektorja smo podpisali veliko sporazumov. To akcijo smo vodili vse do leta 1987. S temi sporazumi smo si zagotovili letne dobave: 7600 ton sladkorja, 3600 ton jedilnega olja, 500 ton margarine, 26.000 ton špenice, 6.000 ton pšeničnih mok, 7.000 ton koruze, 1.000 ton testenin, 500 ton riža, 1.400 ton soli, 3.600 ton detergentov. Poleg tega da smo si z združevanjem sredstev zagotovili naštete količine, pa smo dosegli tudi ugodnejše nabavne pogoje. Vendar pa je bilo to samo v prvih letih uveljavljanja SaS, kasneje pa so nam podpisniki SaS sicer zagotavljali količine, vendar pa pod tržnimi pogoji, v posameznih primerih pa so bile ponudbe nekaterih dobaviteljev celo nad tržnimi.
Sovlaganje za zagotavljanje povečane proizvodnje v tej obliki, kot je veljalo v tem obdobju, izgublja v napovedanih tržnih razmerah svoj smisel. Ocenjujem, da je osnova trajnejšega sodelovanja v tržnih razmerah SaS oziroma pogodba o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Poslovna vez pa naj bi se krepila na osnovi obojestranskih blagovnih tokov, tam, kjer je to mogoče.«
Jana Mladenovič
roma na meji gospodarske učinkovitosti. Njim je v okviru nadaljnjih'usmeritev in ustreznih aktivnosti potrebno posebej pomagati.
2.	Delavci Meraa v celoti podpiramo potrebo po doslednem uresničevanju napovedanih reform na treh področjih s tem, da bomo s svojimi neposrednimi prispevki bogatili napore vse družbene skupnosti, še posebej pa njenih naprednih sil.
3.	Ustavne in zakonske zasnove nujno potrebnih sprememb v gospodarskem kot tudi političnem in samoupravnem ravnanju bodo zato os-
Gostinstvo
Preveijali so
realizacijo nalog
Enajstega novembra je bil kolegij direktorjev delovnih organizacij gostinstva in turizma, na katerem so razpravljali o poslovanju delovnih in temeljnih organizacij za obdobje devetih mesecev. Opredelili so tudi skupne in posamezne plane ter izhodišča za sestavo gospodarskega načrta za leto 1989 za dejavnost gostinstva in turizma.
Ena izmed osrednjih točk je bila obravnava sklepov in stališč s strokovnega razširjenega kolegija direktorjev, ki je bil v Laškem. Preverjali so predvsem realizacijo nalog, sprejetih na seji.
Ob koncu so bile podane tudi nekatere predvidene gospodarske reforme in njihov vpliv za nadaljnje delo, poslovanje in organiziranost delovnih organizacij. Niso pa odgovorni delavci gostinstva in turizma šli tudi mimo vprašanja izobraževanja v delovnih okoljih, sporazuma o poslovnem času, naložbenih dejavnosti in poddbnega.
lavnih delov morajo potekati usklajeno in celovito znotraj sozda. Posamezni predlogi morajo temeljiti na strokovnih argumentih, tehnološki celovitosti, racionalnosti in razvojni usklajenosti z najsodobnejšimi znanji ter razvojnimi ambicijami poslovnega sistema MERK. Za razvojno skladnost, strokovno argumentiranost ter celovitost preudarnega izvajanja vseh posegov v obstoječe oblike organiziranosti in dela so z vso odgovornostjo za posledice odgovorni KPO sozda in direktorji DO s svojimi vodilnimi ekipami.
4.	OD in ostale materialne in nematerialne stimulacije pomenijo enega ključnih vzvodov za boljše, kakovostnejše in bolj produktivno delo. Vloga sindikata v boju za urejevanje in dvigovanje socialnega položaja delavcev je slaba. Zato se odgovorni delavci v sindikatih obvezujemo, da bo naša skrb v povezavi s poslovodnimi delavci namenjena tudi takšni politiki OD, nagrajevanju, pomoči socialno najšibkejšim, istočasno pa izvajanju vseh ukrepov stabilizacije, ki bodo zagotovili vsakemu produktivnemu delavcu dejansko ustrezno nadomestilo za njegov ustvarjalni prispevek k skupnim rezultatom.
5.	Socialna prizadetost velikega dela prebivalstva v jugoslovanskem prostoru nas, skozi različne oblike protestov in izrazov nezadovoljstva, sili v politične sfere medsebojnih nesoglasij, ki se kažejo v razraščanju za nas nesprejemljivih nacionalizmih, šovinizmih, verskih, kulturnih in drugih izrazih nespretnosti ter teženj po etično čistih območjih.
Vse neustrezne oblike in prijeme za razreševanje nakopičenih notranjih, predvsem še gospodarskih' težav in zadreg odločno odklanjamo.
6.	Upoštevaje izredno občutljivost vseh vprašanj, ki vsakemu narodu in narodnosti v Jugoslaviji morajo zagotavljati njegovo samobitnost,' integriteto in vsestranski razvoj na de-
REKLI SO...
Žare FRANČEŠKIN, predsednik predsedstva partije sozda Merx ob Dnevu Merxa:
»Želim, da bi vsako leto Dan Merxa proslavljali z zadovoljstvom, da smo v pretečenem letu uspeli doseči konkretne rezultate na gospodarskem in razvojnem področju, kajti le dobri poslovni rezultati, dobri osebni dohodki, nova delovna mesta pomenijo med delavci Merxa tudi zadovoljstvo in dobro družbeno politično klimo.«
li svojo odločno podporo poslovnega odbora in delavskega sveta sozda, pomenijo našo temeljno usmeritev v prizadevanjih za doseganje boljših gospodarskih učinkov. Enako kot DS tudi politični aktiv terja od nosilcev nalog dosledno uvajanje že sprejetih usmeritev:
—	doseganje večje in boljše proizvodnje,
—	doseganje večje realizacije,
—	optimalizacijo zalog, odpravo nekurantnih zalog, znižanje terjatev ter skrajno racionalno poslovanje z ostalimi obratnimi sredstvi,
—	znižanje materialnih in ostalih stroškov poslovanja,
—	pravočasno in kakovostno medsebojno informiranje o poslovanju.
9. Člani ZK ter vodstvo sindikata in mladine bomo v skladu s širšo družbeno usmeritvijo pobudniki za razčiščevanje, konsolidacijo in urejanje vseh nezdravih pojavov v posameznih okoljih, da bi z boljšim vodenjem in delovno disciplino, boljšimi medsebojnimi odnosi in več strokovnega dela dali svoj prispevek k stabilnosti in hitrejšemu razvoju tozdov, DO in sozda kot celote.
Povabljeni na pogovor
Matjana
Korenjak
— Kakšno glasbo imaš najraje?
»Odvisno od razmer. Morda mi je še najbolj všeč disko glasba.«
— Ali potem greš kdaj v disko?
»Včasih. Nisem Celjanka, zato je težje zaradi prevoza. Včasih pa vseeno grem v disko k Danici.«
— Marjana, kje pa stanuješ?
»V Zlatečah. To je blizu Strmca pri Vojniku. Skupaj z materjo, očetom in mlajšim bratom živimo na manjšem posestvu.«
— Po osnovni šoli si šla na srednjo šolo za trgovinsko dejavnost, smer komercialni tehnik. Ali si jo izbrala po premisleku?
vodja oddelka kalkulacij, v katerem sem opravljala pripravništvo in sem zaposlena tudi sedaj. Škoda le, da samo za določen čas.«
—Pripravniški izpit si opravila uspešno. Kaj meniš, ali ti je srednja šola nudila dovolj osnove za normalen vstop v službo?
»Seveda mi je šola nudila nekaj osnove. Toda praksa in teorija se veliko razlikujeta. Šola mi je dala nekaj splošnega znanja, vsako delo pa se razlikuje od drugega. Mislim, da si mora vsakdo kljub šoli nabrati še nekaj izkušenj.«
— Alije bila komisija stroga? So te dosti spraševali?
»Težko rečem. Mislim, da ni tako hudo in da imajo za vse pripravnike približno enak način dela.«
»Vedno sem si najbolj želela študirati matematiko, a so mi učitelji v osnovni šoli to odsvetovali, ker mi angleški jezik ni šel najbolje. Nikoli niti pomislila nisem, da bom hodila v trgovsko šolo.«
— Marjana, kaj pa počneš v prostem času?
»Največkrat sem kar doma in gomagam staršem na posestvu. Če pa mi ostane še kaj časa, potem pa pletem, berem knjige in zadnje čase tudi šivam. Naj se pohvalim. Za prvi svoj prihranjen denar sem si kupila šivalni stroj.«
— Ali rada potuješ?
»Ne. Najraje sem doma.«
— V službi si od 23. decembra 1987. Najprej si bila pripravnica, sedaj si v oddelku za kalkulacije. Življenje se ti je verjetno malo spremenilo. Marjana, ali si šla v službo z veseljem, pričakovanjem, s strahom.
»Mislim, da sem šla v službo kar z veseljem. Ljudi sem kolikor toliko poznala, saj sem bila na praksi v prodajnem oddelku že v tretjem letniku.«
— Ali te je služba kaj zresnila?
»Mislim, da ne, saj sem po naravi bolj resna.«
— Dejali si, da si bila v šoli dobra dijakinja. Ali si kaj pomislila, da bi študij nadaljevala?
»V srednji šoli sem nekajkrat pomislila, da bi nadaljevala študij na VEKŠ. No, ko sem prišla v službo, meje pritegnilo delo, vesela sem bila tudi, da imam nekaj svojega denarja, da staršem ni potrebno več toliko skrbeti zame, zato sem vsaj za zdaj študij pustila ob strani.«
— Kako je potekal izobraževalni del tvojega pripravništva?
»Mislim, da sem bila preveč prepuščena sama sebi. Še danes ne vem, kdo mi je bil mentor. Največ mi je pri delu in pisanju naloge pomagala Helena Novak,
— Marjana, povej, ali ti je pripravniška doba dala tisto, kar si pričakovala?
»Mislim, daje. V tem času sem se veliko naučila. Vse, kar sedaj rabim pri svojem delu.«
— Ali se ti zdi 6-mesečna pripravniška doba prekratka ali predolga?
»Mislim, da je 6 mesecev ravno prav, da se vpelješ. Seveda se zavedam, da še nisem čisto usposobljena, ker moram kakšno stvar še vprašati. Lahko bi rekla, da se še usposabljam. Razlika je morda v tem, ker delam samostojno in odgovarjam za svoje delo.«
— Ali meniš, da si dobro obveščena o dogajanju v delovni organizaciji Blagovni center?
»Mislim, da sem. Na to stvar gledam tako: če hočeš biti obveščen, moraš sam kazati določeno zanimanje in se potruditi, da informacije dobiš. Tako storim tudi jaz, če me kakšna stvar zanima.«
— A li si zadovoljna s svojim osebnim dohodkom?
Seveda sem zadovoljna. Lahko bi rekla, da sem celo srečna, da imam službo, čeprav samo za določen čas, kajti marsikateri mlad človek po končani šoli ne more opraviti pripravništva, niti ne dobi službe. Moj osebni dohodek, sedaj sem prejela že kar nekaj plač, je 650.000 dinarjev.
— Pa primerjava z osebnim dohodkom šošolk?
»Osebni dohodek imam od nekaterih boljši, od nekaterih pa slabši, drugače pa mislim, da imamo približno enako.
— Kaj sošolke najbolj zanima, ko se srečate?
»Predvsem, to, kako sem se znašla v službi. Kajti tudi meni se je na začetku zdelo, da sem bom težko prilagodila, sedaj pa sem se navadila. Če bi morala biti danes doma, bi se mi to zdelo težko.«
— Marjana, hvala lepa za razgovor.
Jana Mladenovič
MERK
VESTNIK
NOVEMBER 1988
Srečanje gostinskih in turističnih delavcev
Naj večja strokovna, proizvodno-tekmovalna prireditev delavcev gostinstva in turizma iz vse Slovenije je vsakoletni gostinsko turistični zbor. Letošnji, že 36. po vrsti, je bil 26. in 27. oktobra v Postojni.
Gostinski • in turistični delavci družbenega in zasebnega sektorja Slovenije so tekmovali kar v šestnajstih različnih strokovnih in spretnostnih veščinah na temo »jesen v gostinstvu«. Na voljo pa so bila tudi športna tekmovanja v enajstih različnih disciplinah. Organizacijski odbor gostinsko turističnega zbora in republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije pa sta za udeležence pripravila tudi več strokovnih posvetovanj.
Čeprav so stroški za udeležbo na takem tekmovanju v sedanjem času zelo visoki, smo se delavci Gostinskega podjetja Celje kljub vsem težavam tudi letos odločili za sodelovanje na GTZ. Prijavili smo se za tekmovanje v slaščičarskih, kulinaričnih, barmanskih in natakarskih veščinah, ki skupaj tvorijo tekmovalno ekipo OZD. Drugo tekmovalno ekipo pa sestavljata dva kuharja in dva natakarja za pripravo in postrežbo turističnega menija. Sodelovali pa smo tudi v tekmovanju pri pripravi divjačinskega golaža, ki so ga tekmovalci pripravljali v kotličkih na prostem.
Vsi naši tekmovalci so bili izredno mladi, saj imajo vsi, razen dveh slaščičark, manj kot pet let delovne dobe. Zato pa smo bili rezultatov še toliko bolj veseli, saj si je vsaka tekmovalna ekipa v skupnem seštevku prisvojila srebrno plaketo. Posamezni tekmovalci pa so za svoje izdelke prejeli sledeča priznanja:
• kulinarično razstavno ploščo in dve samostojni jedi iz divjačine sta pripravila Bernarda Golež iz Turške
mačke in Benjamin Gril iz restavracije Pri mostu, za kareti prejela bronasto kolajno,
•	slaščičarske izdelke sta pripravili slaščičarki Zlatka Zupanc in Romana Pungaršek — obe iz slaščičarne Mig-non in prejeli srebrno kolajno, plošča mignonov pa je bila nagrajena celo z zlato kolajno.
•	Omizje na temo »ličkanje« je pripravil Miran Kocjan, za kar je prejel bronasto kolajno.
•	Z mešanjem pijač pa sije srebrno kolajno prislužil Boris Kugler iz hotela Turška mačka.
Vsi tekmovalci pa so delali pod strokovnim vodstvom Sonje Gregom.
Tekmovalno skupino za pripravo in postrežbo turističnega menija pa je vodila Erika Grabar. Naloga teh tekmovalcev je bila, daje pred komisijo pripravila (skuhala) in postregla meni s štirimi hodi. Strokovna komisija pa je ocenila splošni videz omizja, njegovo uporabnost, pravilnost pogrinjka, usklajenost inventaija, izvirnost jedilnika po obliki, pravilnost izbranih jedi, usklajenost pijač z jedmi na jedilniku, jezikovno pravilnost jedilnika, usklajenost postrežbe ter deser-viranje in pospravljanje z mize. Tekmovali so Bernarda Golež, Zlatka Zupanc, Miran Kocjan in Boris Kugler in vsakdo sije prislužil srebrno kolajno.
Z doseženim smo lahko zadovoljni, saj je bilo na Gostinsko turističnem zboru veliko tekmovalnih ekip iz zelo znanih in močnih gostinsko turističnih delovnih organizacij (Bled, Portorož, Radenci, Rogaška, Ljubljana). Žal pa smo bili na tekmovanju edini predstavniki gostinstva celjske občine in tudi edini predstavniki Merxa.
F.I.
Napisali so...
Danes objavljamo dva sestavka, ki so ju za dam Merxa napisali naši najmlajši, ki bodo mogoče čez petnajst, dvajset let nadaljevali uspešno razvojno pot tega sistema.
PEKARNA
Razgovor med odmorom
Fanika Ilijaš
Sogovornica je za večino delavcev Gostinskega podjetja stara znanka tako zaradi njenega delovnega področja kot tudi zaradi dolgoletnih sindikalnih aktivnosti.
S Faniko Ilijaš sem se pogovarjala med odmorom. Čeprav je bilo malo časa, je bila brez treme in...
Vprašanje: — Kot predsedniku sindikata ti v današnjem času prav gotovo ni dolgčas?
Odgovor: — Ne, to pa ne. Smo pač delovno okolje, kjer je cel skup težav.
Vprašanje: — S kakšnimi težavami se srečuješ pri svojem delu?
Odgovor: — Težava je v tem, da smo zelo velika organizacija sindikata in smo lokacijsko zelo razdrobljeni. Skorajda vedno je treba računati, da bo prišlo na sestanek le nekaj vabljenih.
Vprašanje: — Ker so vaši obrati dislocirani, se verjetno srečuješ s problemom obveščanja. Ali bi lahko nekaj več povedala o tem?
Odgovor: — Težave pri obveščanju so pogojene predvsem z naravo dela in številnimi lokacijami. Za sklic izvršnega odbora, na primer, potrebujemo kar dva dni, ker delavci delajo popoldne in v izmenah.
Vprašanje: — Mislim, da si zelo primerna oseba, ki bi lahko povedala kaj o informiranju. Vsak dan se srečuješ z zelo praktičnimi vidiki tega problema, pa tudi članica uredniškega odbora si.
16.TDF in Mene
Odgovor: — Mislim, da smo na področju obveščanja storili korak naprej. Še vedno pa ostaja dejstvo, da je vsak informiran toliko, kolikor hoče sam. Če nekoga kaj zanima, mu je na voljo precej virov informacij.
Vprašanje: — Kaj misliš, kakšen je učinek Vestnika, ali meniš, da je bran?
Odgovor: — V krogu, kjer delam, ga res beremo. Veseli smo, da imamo svoj časopis in tudi prav je, saj smo velik sistem. Večina ljudi ga dobro sprejema.
Vprašanje — Zakaj iz tvojega delovnega okolja dobivamo v uredništvo tako malo prispevkov? Mislim, da se dogaja pri vas, tako kot povsod drugod, mnogo zanimivih stvari?
Odgovor: — Mislim, daje to težava, ki velja tako za naše okolje, kot tudi za vse ostale. Morali se bomo navaditi drugače in naš časopis Vestnik bolje izkoristiti.
Vprašanje — Kaj konkretno ti delaš?
2.
VI DEL':) m BLAGOVNI center
A/mJLs /TVO-KinHM&TV-TVV aI&K
ziv	/OČcuOcmiv
MttUN jvL AvjLšRudbli/
/^\y/ aLIoaMciJo' mn JImA/ /bhavAv fiolb'-
/Cž/ /X/ zicaiL^v.	A^A/nAcnib MN
fr fJ i
u/-'V/	so$Msb%xu mn	x?Scla/-
A-EkA, /x/ AtNrJLo^uj ^vtlz /K/rvažduvrrtv,
'AjHi^OA ^LcijNA
2.CL
V	času tedna domačega filma je hotel Mera tako kot vsako leto skrbel za ugodno počutje gostov v Celju, predvsem filmskih producentov, režiserjev in igralcev.
V	Meraovem motelu v Šentjurju pa je bila celo predstavitev enega od filmov, igralcev in režiserjev.
Lahko ugotovimo, da s 16. tednom domačega filma niso živeli samo občani Čelja, ampak so s to manifestacijo živele tudi nekatere članice Meraa.
Kope — preoblikovanje v DO
Zbor delavcev temeljne organizacije Gorsko turistični center Kope je 28. oktobra z večino glasov sklenil, da se temeljna organizacija Kope izloči iz delovne organizacije Hoteli gostinstvo Celje in se razpiše referendum za preoblikovanje temeljne v delovno organizacijo.
Ker mora obenem z referendumom teči tudi aktivnost pri članicah sozda Mera za vstop delovne organizacije GTC Kope v sozd Mera, bo elaborat v najkrajšem času posredovan vsem članicam v obravnavo in odločanje.
Odgovor: — Sem tajnica glavnega direktorja delovne organizacije. Mislim, da sem s tem vse povedala o svojem delu. Včasih mi pravijo »deklica za vse.«
Vprašanje — Kje stanuješ?
Odgovor: — V Debru pri Laškem.
Vprašanje — Torej se vsak dan precej voziš? Koliko ti vzame vožnja?
Odgovor: — Če se peljem z avtobusom, kar precej. Včasih pa se peljem tudi z avtomobilom.
Vprašanje: — Precej naporno?
Odgovor: — Seveda, vendar se navadiš.
Vprašanje: — Če si v položaju, da je treba jasno izreči svoje osebno mnenje, ali ti je takrat neprijetno?
Odgovor: Nimam nobenega občutka neprijetnosti ali treme, ko izrečem osebno mnenje.
Vprašanje: Mislim, da si precej samozavesten človek.
Odgovor: Ne, tega pa ne trdim. Sama najbolje poznam svoje trenutke treme.
— Hvala za pogovor! Vrniti se morava na sestanek.
Jana Mladenovič
MIERX
VfESTNIK
Rekreacija delavcev
Živimo z naravo na svojem vrtu
Planinska sekcija Avto Celje Kaj in kako bomo sadili
V okviru športno rekreativne dejavnosti sozda Merx delujeta tudi dve sekciji in sicer planinska sekcija Avto Celje in smučarska sekcija Mera. Danes vam bomo predstavili planinsko sekcijo, ki s svojo dolgoletno tradicijo iz dneva v dan privablja več Meraovih delavcev, ljubiteljev gora, narave, zdravega okolja in načina življenja.
Planinska sekcija Avto Celje je bila ustanovljena leta 1975 na pobudo že takrat prekaljenih planincev. Ustanovitelji so bili Marjan Kajzba, Janez Vrtačnik, Dušan Vignjevič in Stane Žagar.
Danes šteje planinska sekcija Avto Celje že 146 članov, med njimi je večina zelo aktivnih, saj se vsako leto udeleži izletov okoli 150 planincev.
Planinska sekcija Avto Celje je v vseh teh letih delovanja osvojila domala vse vrhove in planine v Sloveniji. Na Triglavu pa so bili kar devetkrat poleti in enkrat pozimi. Veliko vrhov so osvojili tudi zunaj Slovenije in v tujini. Povzpeli so se na Gross-glocner, Jepo (Kepa), Dobrač, Kamnico. Arihovo peč (tradicionalni zimski pohod v spomin na padle partizane), Tromejo (YU — I — A) Košuto z Avstrijske strani (Avstrija). Pri nas pa so se povzpeli na Maglič (2 krat), Durmitor (Bohotov Kuk) tudi dvakrat, Šar planino (Titov vrh), Učko, Vaganj (Najvišji vrh v Velebitu).
Planinska sekcija Avto Celje sodeluje tudi z drugimi sekcijami in društvi. Najtesnejše stike imajo s planinci iz Koroške — koroškimi Slovenci — PD Celovec. Druženje z njimi traja že vse od leta 1977, skupaj z njimi pa so osvojili že prenekatero goro. S Planinsko sekcijo Avto Celje pa vestno
Vodoravno: MOSKVA, JK. PODU, ABOLICIJA, OMAMA, TRDITEV, PULOVER, FRANC, TABORITI, ŠIITI, MINORIT, COL; STEGA, KR1LAN, ITAKA, TATARI, OLE, TALKA, VN, ALI, HLAPON, ONI, SKAT, RINKA, LASKANJE, TARA, TACIT, TR-TAR, AR, ALAN
Izžrebani reševalci:
L nagrado prejme: MIMICA STERŽE, 62391 Prevalje, Sp. kraj 43, znesek: 7.500 dinarjev
sodelujejo tudi planinci iz Etola, Slo-vina Žalec, in posamezniki, ki se redno udeležujejo njihovih pohodov.
Planinska sekcija deluje tako aktivno predvsem po zaslugi zelo aktivnega odbora. Veliko pa ji pomagata tudi delovna organizacija in njen direktor Ivan Požlep, kije tudi sam zelo aktiven planinec.
Planinska sekcija se financira iz članarine ter prispevkov, kijih naberejo ob izletih. V vseh teh letih so člani Planinske sekcije tudi zelo veliko prispevali z raznimi delovnimi akcijami. Tako so uredili zelenice okoli delovne organizacije, posadili drevesa in izkopali jarek za električni kabel ter pomagali še pri raznih drugih delih.
Ob koncu bi želel, da bi se druženje z gorami nadaljevalo s tako vnemo ali pa še večjo kot do sedaj, saj s takšnim druženjem premagujemo še tako težke trenutke, ki nas zadnje čase pestijo. Želeli bi tudi, da bi se nam pridružilo še več članov, predvsem iz sozda Mera.
2.	nagrado prejme: MATEJA GOLAVSEK, 63305 Vransko, Vransko 142, znesek: 5.000 dinarjev
3.	nagrado prejme: SLAVICA OJSTERŠEK, 63204 Dobrna, znesek: 3.500 dinarjev
4.	nagrado prejme: ŠTEFKA KLANČISER, 63000 Celje, Vru-nčeva 31, znesek: 1.500. dinarjev
Nagradni razpis:
1.	nagrada 7.500 din
2.	nagrada: 5.000 din
3.	nagrada: 3.500 din
4.	nagrada: 1.500 din
Ker je jesen najprimernejši čas za sajenje, izkoristimo ta čas za ureditev tistega dela vrta, ki smo ga namenili sadju ali jagodičevju.
Najprej se moramo glede na površine in svoje želje in potrebe odločiti, kaj bomo posadili.
Na dovolj prostornem vrtu lahko posadimo tudi večja drevesa, kot so; oreh, češnja, sliva, jablana na semen-jaku ali bujnejših podlagah. Če imamo malo prostora, se odločimo predvsem za drevesa na šibkih podlagah ali za jagodičevje, lahko pa si omislimo tudi kakšno drevesce na najšibkejši podlagi v kontejnerju na balkonu, če ne gre drugače.
Ko se na osnovi odločitve, kaj bomo sadili, odpravimo kupovat sadike, je priporočljivo, da se oglasimo v priznanih slovenskih drevesnicah, kot so; Mirosan, Kmetijski zavod Maribor ali Ljubljana, KŽ Panonka, AK Krško, ali pri zasebnih dreves-ničarjih, ki pridelujejo sadike pod kontrolo omenjenih institucij in v skladu z deklarirano kvaliteto. Ne kupujemo sadik kjerkoli, zlasti na raznih »črnih« prodajnih mestih, ker so te sadike največkrat neznanega porekla in kvalitete, izpostavljamo pa se tudi možnostim vnosa raznih karantenskih bolezni in virusov.
Pri izbiri sadik zlasti pazimo na njihovo kvaliteto, primerno razvitost koreninskega sistema in nadzemnega dela sadike, daje sveža in zdrava, dovolj visoko cepljena in opremljena z ustrezno etiketo.
Zemljišče ali del vrta, ki ga nameravamo zasaditi, moramo predhodno primerno pripraviti. Za ugotovitev založenosti tal s hranili, potrebnimi za normalno rast nasada, je najbolje, da damo vzorce zemlje v analizo. Zemljišče lahko obdelamo ali prerigolamo po celotni površini do globine 40 do 50 cm, kar je najboljše zlasti za gostejše nasade, odpade pa nam tudi zamudno kopanje velikih jam. Če ni možnosti obdelave celotnega zemljišča, se odločimo za kopanje posameznih jam, ki pa morajo biti dovolj velike, vsaj 2 m x 2 m x 0,5 m. Zemljišče naj bi bilo praviloma pripravljeno dovolj zgodaj .v jeseni, da se zemlja do sajenja primerno sesede. Za večino sadnih vrst pa tudi jagodičevje je bolj primerno, da jih posadimo v jeseni, ker se sadike bolj utrdijo v zemlji in lažje prenašajo spomladanske vremenske neprilike.
Pri sajenju vseh sadnih vrst moramo posebno paziti na nekatere zahteve sajenja.
— Saditi moramo v primerno globino, tako da je koreninski vrat sadike po končanem sajenju tik pod površino zemlje in cepljeno mesto 10 do 15 cm nad zemljo, jagodičevje, zlasti ribez, sadimo nekoliko globlje.
— Nobeno gnojilo, niti mineralna gnojila niti hlevski gnoj, ne sme priti v stik s koreninami, temveč ga moramo ločiti od korenin s plastjo zemlje.
— Sadiko pred sajenjem (ko smo ji porezali predolge in poškodovane korenine) obvezno namočimo v mešanico vode, ilovke in govejega blata, ki mu primešamo tudi sredstvo proti razvoju plesni na koreninah (fungicid Ziram ipd.). Tako namočene korenine dobijo takoj dober stik z zemljo, kar je bistveno za uspeh sajenja.
Da zavarujemo sadiko pred voluharjem ali mišmi, obdamo korenine z mrežo oziroma natrosimo okrog korenin drobce stekla ali tervola.
— Pri uporabi organskih substratov (humovit, šota itd.) moramo zlasti paziti, da te snovi dobro navlažimo z nekajkratno količino vode, ker v suhem stanju odstopajo od korenin in povzročajo izsuševanje.
— Pazimo na pravilno zaporedje opravil. Na dno jame potresemo del mineralnega gnojila na zalogo in zmešamo z zemljo ter postavimo kol. Zemljo iz zgornjega sloja (živico) damo na dno jame, nanjo naredimo kupček komposta ali drugega substrata, na katerega razporedimo korenine sadike, dosujemo komposta in dobro pritisnemo h koreninam. Jamo zasujemo skoraj do vrha z zemljo, nato pa v kolobarju razprostremo hlevski gnoj in s preostalo količino zemlje, pomešane z gnojili, naredimo kolobar.
— Pomembno je da vsako plast zemlje, zlasti okrog korenin, dobro potlačimo, da dobijo korenine čimbolj ši stik z zemljo in da ni vmes lukenj, kjer bi se razvijala plesen.
- V primeru, da zemlja ni dovolj vlažna, pri sajenju spomladi pa v vsakem primeru sadiko zalijemo z obilno količino vode.
— Sadiko pravilno privežemo h kolu (na sadiki višje, na kolu nižje) in porežemo nadzemni del v sorazmerju s koreninami in predvidenim sistemom vzgoje.
V prispevku so namenoma poudarjene tiste zahteve sajenja, na katere često pozabljamo ali jih premalo upoštevamo, so pa za popoln uspeh sajenja izredno pomembne.
Karel Sander
Stane Lesjak
Rešitev nagradne križanke
NOVEMBER 1988
Kegljaška sekcija
Ulil
d pokroviteljstvom OOZS Avto Celje pripravila m. kegljaški turnir članic Merxa
Izidi:
Ženske posamezno:
1.	Biserka Petak, 203, Zdravilišče DOBRNA
2.	Zdenka Zimšek, 192, ugovni center
3: Marjana Arzenšek, 191, Avto Celje
Moški posamezno:
1.	Jože Šantelj, 208, Avto Celje,
2.	Ivan Hanjšek, 203, Avto Celje
3.	Janko Košar, 195, Avto Celje
Ženske ekipno:
1.	Zdravilišče Dobrna, 664
2.	Blagovni center, 607
3.	Avto Celje, 604
Moški ekipno:
L Avto Celje, 776
2.	Zdravilišče Dobrna, 694
3.	Blagovni center 669
Skupno ženske in moški:
1.	Avto Celje, 1380 prehodni pokal
2.	Zdravilišče Dobrna, 1358
3.	Blagovni center 1276
Tekmovanje je bilo na kegljišču TVD Partizan v Štorah in je potekalo v pravem športnem ozračju. Po končanem tekmovanju so prve tri ekipe in posamezniki prejeli plakete, preostale ekipe pa diplome za udeležbo. Moštvo AVTO CELJE pa je že tretjič osvojilo prehodni pokal, ki sedaj preide v trajno last.
Za red in potek kegljanja so skrbeli vsi tekmovalci, za kar se jim v imenu organizacijskega odbora najlepše zahvaljujemo, z željo, da se IV. turnirja leta 1989 udeleži še več ekip članic sozda.
Predsednik kegljaške sekcije »A vto Celje« Anton Weis
#	našsmu- CAR, KI SE JE . SMRTNO Pq-NESREČIL Z AVTOM	PRIPRAVA ZA ANALIZIRANJE	Član slov. NAROD GLEDALIŠČA V TRSTU	EDVVARD TELLER	TEKMO- VALNI ČOLN		JOSIP zO^ih" II USTROJ			ZGODBA V SLIKAH	VOJAŠKI PRATEŽ	STVAR, PREDMET	VRSTA VRBE	TINE OREL	NOETOVA BARKA	REKA V ŠVICI IN FRANCIJI (RODAN)	KRIŽANKE R. NOČ	ANGL. UTOPIČNI SOCIALIST	KITAJ. UTEŽNA MERA	NEIZPROSEN. TRD ČLOVEK	SLOVNIČAR BOHORIČ
KANAL ZA ODVAJANJE ODPADNIH VOD																	SOPRA-• NISTKA ONDINA ZAVITEK. PAKET				
STAROGR. KIPAR, PRVAK EGINSKE SOLE								ANG. FILM _ IGRALEC TRIMESTNO ŠTEVILO													
ZELEN KAMEN, NEFRIT				NEZGODA Sl. GLEDAL. REŽISER (SLAVKO)										KRAJ PRI KAMNIKU ITALIJ. MOŠ. IME							
ST. SLOV GRAFIK											■	OPERA J. NEG1BNOST. OKORELOST	MASSENETA KRANJSKI ‘ ALPINIST, HIMALAJEC						KAMION PREKOPI		
VINO S TINKTURO IZ ' LUBJA Kl-NINOVCA					KANON PLETENA KOŠARA						TUJE ŽEN. IME				EMIL TOMAŽIČ ODKO- PAVANJE			KOSOVEL SREČKO GRIL. ČRIČEK			NORDIJ. NARODNA PRIPO- VEDKA
1 OBIČAJ V TRGOVIN.. ZLASTI j BORZNEM 1 POSLOVANJU								POLITIK BEBLER		KAMPUČIJ. GENERAL (LON)	ODPRTINA 	V STENI PREJ. IME RUS. MESTA KALININ					PRITOK RENA V ŠVICI	RDEČKAST PLANET NAŠEGA OSONČJA				
VODNA i Žival				VODILNA. NAPREDNA STRANKA PISATELJ FLEMING													ANGL. UTEŽNA MERA				
PRED-' DVERJE. VEŽA						SREDOZEM. GRM (LOVOR) GALINA ULANOVA											STOPNJA, ČIN NIKOLA TESLA				
MESTO V KALIFORNIJI (HOL-:	LVVVOOD)													SLAVNA RIMLJANKA, MATI BRATOV G RAK H								
ZAJEDALEC VINSKE TRTE	>									RAJKO TURK			USNJE NA ZADNJEM DELU ČEVLJA								e