St. i
Ntitap^iitlnaittr ^itauiWMI
tcnđellck. vsak dan zlutraf. ' e < itvo: u^Ži sr.
v torek s, lanuana 1929.
Posanecna Številka 20 cenU
Letnik L
Izhaja. fzvcemSI pcnđe!|«k, vsak da« zjutfaj. • e. i Jtvo: uri« «v. ftinčKki AsiSkega ftt 20. I. nadstropje. Dopi«! naj se p Sijalo nradfltttvit. Ncfeankir»ia pisma se ne sprejemajo. rokopisi se ne vraCa|o. — Odgovorni	'
Prof. F. Perle. — Lastnik tiskarna Edtaost. Tisk tiskarne Bdlnr J ^ traSa ca mesec L 7.—. 3 mesece L 19.5* po! leta L ».— 1« Za inozemstvo raeseCno 5 lir več. — Telefon urednica fn
DIN OST
BtevUke v Trstu !■ okoHd po 90 cent — Offart se raCnsaJo t ko>»ne (72 mm.) — Oglasi ti gore «v la obrtnikov mm po 40 eeat safevale, poslanice ta vabila po L I.—, oglasi denanrfb iifodof mm po L 2. — Mali oglasi po 30 eeat beseda, M|aan| p« L % — Oglasi, naročnina ln reklamacije se poSUJafo iskfcaCao uprav* edinosti, v Trsta, ntica sv. Prančiika AslSkega Mev. 20, L aadatfopfo. — Teleta« uredntittva ta mm 11«
Zadnji govor
g. Mussollnlja
V	soboto' je imel ministrski predsednik Mussolint v rimski zbornici svoj toliko napovedani in z vsesplošno napetostjo pričakovani giofvor.
V	nedeljski številki smo mogli — radi pomanjkanja prostora — podati le kratek in nepopoln posnetek. Ker pa so bila izvajanja Mussolinija zelo značilna in simpfco-matična, je potrebno, da obvestimo naše čitatelje čitm obsežnejše o njegovi vsebini.
Uvodoma je naglašal g. Mussolini, da ne zeli sedaj nikakega glasovanja političnega zaupanja.
Čl. 47. statuta — je nadaljeval — pravi, da ima zfbomica pravico, obtožiti kraljeve ministre in jih postaviti pred najvišji sodni dvor ter je vzkliknil: « Vprašam vats formalna, ali je kdo v tej zbornici, ali kdo izven nje, ki bi se hotel poslužiti čl. 47? (Vsa zbornica je ploskala in vzklikala: Živio Mussolini!)
Njegciv gcfvcr bo torej jasen in poda potrebna razjasnila. Tu je govornik izrekel svojo hvaležnost .svojim .sobojevnikom, ki so mu zvesto sledili. Sedaj pa je potreben majhen odmor, da se bo videlo, ali se more dosedanja pot, z istimi tovariši nadaljevati tudi v bodoče. Potem je izvajal:
«Jaz sam, o gospoda, nastopam v tej dvtorani kot obtožnik proti samemu sebi. G O mri! o se je, da sem jaz ustanovil neko «čeko». Kje? Kdaj? Na kak način? Ni kdo ne zna povedati. V resnici je bila neka čeka v Rusiji, ki je usmrtila brez razprave 150 do 160.000 oseb, kakor gavorijloi skoro uradne »statistike. Je bila čeka v Rusiji, ki je izvajala sistematičen teror proti vsemu meščanskemu razredu in proti posameznim članom buržoazije. Čeka, ki; je govorila »d sebi, da je rdeči meč revolucije. Tcida italijanska čeka ni obstojala nikdar. Nikdo mi še ni odrekal treh svojstev: precejšnje inteligence, mnogo poguma tn suvereno preziranje nizkotnega denarja. Če bi bil jaz ustanovil kakoc čeko, bi jo bil ustanovil pa kriterijih tistega nasilja, ki se ne da izključiti iz zgodovine. Vedno sem govoril, da nasilje, ako naj bo rešilno, mora biti kirurgičnio., inteligentno viteško. Čini te pretvezne čeke pa «sof bili vedno neinteligentni, neskladni, neumni.»
«Ali si morete misliti, da |>i mogel jaz ravno na sveti božični prazni* ob 10. uri zjutraj odrediti napad v ulici Franceisco Crispi v Rimu in po najbolj pomirljivem govoru, kolikor sem jih imel v teh treh letin, odkar sem na vladi? Prizanesite mi in ne smatrajte me za tako kretinskega, da 'bi bil odredil manjše napade na Misuri-ja in Fornija. Spominjajte se tistega tedna raz?vnetih političnih strasti, ko ista se v tej dvorani dnevno sprijemali večina in manjšina, tako da je bil že marsikdo izgubil upanje, da bi se mogli določiti potrebni pogoji za politično sožitje med nasprotnima <si stranima v tej zbornici. Govorili so se razburljivi govori s te in one strani. Končno je posl. Delcroix s svojim liričnim govorom, poilnim življenja in ljubezni, raz-
onečaščala skozi tri mesece. Najbolj fantastične in žalostne, najbolj črne laži so se širile po vseh listih. Bil je pravi izbruh nekrofilije. Zasledovali so tuiH tisto, kar se dodaja pod zemljo. Izmišljali so si. Jaz pa sem ostal miren in hladen sredi te vihre, ki se j« bodo spominjali tisti, ki pridejo za nami, s čutK>*n notranje sramote.
Vztrajal sem pri svojem stremljenju po normalizaciji Zatiram nezakonitost. Ni laž, da ise še nahajajo v ječah tisoči fašistov. Ni laž, da se je parlament odprl redno ob dotatčenem času in da se je razpravljalo nič manj redno o vseh proračunih. Ni laž prisega milice in ni laž, da so imenovani sami generali za njene potveljnike.»
Končno je prišlo vprašanje, ki nas je razburjalo: zahteva dovoljenja za postopanje, demisija Giunte. Tu je naglašal Mus-tsolini, kako je on sklonil zbornic:*, da je sprejela demisijo. Slednjič da je izvršil še en čin za normalizacijo: predložil je načrt vtctlilne reforme. In kakšen je odgovor na to? Mussolini je rekel: «Pravijo, da je fašizem tolpa barbarov, ki se je utaborila v narodu, da je to gibanje banditov in roparjev. Uprizarja se moralno vprašanje, a mi poznamo* žalostno zgodovino moralnih •vprašanj v Italiji... Jaz sprejemam vso politično, moralno in zgodovinsko odgovornost za vse, kar se je zgodilo. Če je fašizem res udruženje za izvajanje zločinstev, jaz sem pojglavar tega. udruženja. Če so bila vsa nasilja posledica nekega zgodovinskega podnebja, političnega in moral-nega, sprejemam jaz odgovornost za to,
ker sem ga jaz ustvarjal a propagando, ki gre od začetka do danes *
Dalje: « Brzdal ssn se in ne bi bil posegel po skrajnih merah, če ne bi bili v igri interesi naroda. Toda narod hoče, da se njegovo dostojanstvo zrcali v dostojanstvu vlade. In narod je rekel že poprej, nego jaz: dovolj je, mera je polna. Polna zato, ker Aventin ima republikanska tla in umik na Aventin. je imel svoje posledice. Kajti kdor je v Italiji fašist, je v nevarnosti za svoje življenje.*
Tu je opisal govornik razne napade na fašiste. Poltem je pootMl: «Dovolj je! Ko sta dva elementa v boju in sta nespravlji-va, je rešitev le ▼ moči! Nikoli še ni bilo v zgodovini drugačne rešitve in je ne bol Sedaj pa pravim jaz, da vprašanje bo rešeno! Fašizem, vlada ia stranka so v polni močil* Nato je zakliev Mussolini na naslov opozicije: ^Mislili ste, da je fašizem uničen, ker sem ga jaz brzdal, ker sem ga kaznotval. Toda, če bt bel jaz le deseti del tiste energije, ki sem jo porabil,	ga
brzdam, zastavil, da ga spustim z -rige, poitem bi videli vi..! To pa ne bo potrebno, ker je vlada dovolj močna, da definitivno zlomi, ustajo na Aventinu. Italija hoče mir, hoče mirno delo. Ta mir, to mirno delo mu podamo z ljubeznijo, če bo to možno, ali pa s silo, ako bo to potrebno!» — G. Mussoftisii^je zakljutifl: «Uverjeni bodite, da v 48 urah po tem govoru1 bo položaj razjašnjen v polnem oboegki. Vsi vedo, da to ni osebna kaprica, da nji pohlepnost po vlada, ogabna strast, marveč je neomejena in mogočna ljubezen do domovine!»
Radić aretiran v Zagrebu
VodIteU HRSS se ]e skrival pri svoli hčerki - V leči Ima vino ln tamburico
ZAGREB, 5 (Izv.) Danes ob 10. uri je policija aretirala Radića, voditelja HRSS v Prpičevi palači. Aretacija je vzbudila pralvo senzacijo, posebno način aretacije komentira vsa zagrebška javnost z vsemi mogočimi dovtipi.
Policija je danes na novo preiskala vso Prpičevo palačo. Posebno razkošno spalno sobo Radičeve hčerke, ki je omožena s Košutićem ie natančno preiskala. Komisar Pa'vkmć je odmaknil umivalnik, za katerim je opazil vzidana vratca. Ko jih je previdno odprl, se mu je nudil zelo presenetljiv pogled: v daljši votlini je ležal voditelj HRSS Radić na žimnici. Na poziv, naj pride na dan, se Radić ni hotel odzvati. Pavi« >vić ga je moral izvleči iz luknje. Radić je bil v prvem trenutku ves zbegan, nato pa je pričel psofvati policijske uradnike. Ko mu je Pavhovič pokazal zaporno povelje in ga pozval, naj mu isledi na policijo, je Radić takoj ubogal. Spremila ga je njegova žena. Na policijskem ravnateljstvu, ga je zaslišal dr. Bedeković. Radič se je izgovarjal kakor po navadi. Ko so ga peljali v ječo, je prosil, naj mu dajo vino in tamburico. Policija je ustregla njegovi želji.
O aretaciji so izšle posebne izdaje listov. Ko je Radič čital podrobnosti o aretaciji v večernih listih, se je zadovoljno smehljal. V Radićevem skrivališču so našli mnogo komprtomitujočega materijala, kakor knjige, fotografije, ki dokazujejo, da je bil Radić v zvezi z Moskvo.
BEOGRAD, 5. (Izv.) O Radičevi aretaciji poročajo listi v posebnih izdajah. Vladni krogi so sprejeli vest o aretaciji z velikim zadovoljstvom. Med Pašićem in notranjim ministrom se je vršila konferenca z ozirom na aretacijo. Iz Zagreba je bil odposlan ves obtožilni materijal v Beograd, kjer ga proučuje notranje ministrstvo. Kakor hitro bo proučitev gotova, bodo vse važne listine objavljene. Jutri bol izdano o aretaciji Radića uradno poročilo. Notranji minister je stavil nekaj glavnih listin že na razpolago* časopisju, ki jih je že objavilo.
Radićevci izročeni sodišču
BEOGRAD, 5. (Izv.) Prvotno; je bilo rečeno, da bodo dr. Maček, Predavec, Krnjo-vić in oba KoŠutića prepeljani v Beograd v zapore. Sedaj pa je gotovo, da ostanejo z Radićem v Zagrebu. Policija jih je že izročila sodišču.
Popolno osatnljenje fašizma
Salandra v opoziciji — Ministri Casati, Sarroccbi in Oviglio odstopili -Fedele, Giuriati, in Rocco novi ministri
RIM, 5. Mussolinijevo glasilo «Popolo	udruženi bivši bofjentiiki, ki ne odobravajo
d'Italia» silno napada on. Salandra, ker je	fašistovske politike.
po Mussolinijevem govoru prešel v strogo	Osrednji odbor Udruženja bojevnikov je
opozicija proti sedanji vladi. L*st zaklju-	protestiral prokjt sedanji politiki fašistov-
čuje napad na starega državnika, ki si je	sjt0 vjaje posebno kot delegat pri Društvu narodov
pridobil velike zasluge za Italijo, tako-le: Toda tudi on se je motil v presojanju položaja, ker misli da se v začetku 1925. vračajo dnevi oktobra 1922. V bližnjih dneh bomo korakali še bolj sami. Toda za zmago nas je še preveč.»
«Fotpoio d'ItaHa» je pač vedel, da ne bo korak on. Salandre ostal brez posledic. On, Salandra je voditelj desnih (nacijonal-
Ofenziva proti tisku
Več novinarjev aretiranih
RIM, 5. Takoj po objavi Rjoissijeve spomenice, ki je naperjena v prvi vrsti proti Mussoliniju, se je vlada z vso silo vrgla na opozicijski tisk, tako da ga danes skoro ni opozicijskega lista, ki bi ne bil zaple-
ko. Tega pa Casati ni storil, temveč je izjavil, da ne more ostati član vlade, katere politike ne odobra'v<a.
Liberalnima poslancema je sledil še pravosodni minister on. Oviglio, katerega stališče je bilo že precej omajano, ker se gna! vihamo ozračje. Naslednjega dne semj^ strinjal s politiko sedanje vlade _na jaz izustil gover, ki je popolnoma razčistil pravnem polju. Ostavka treh ministrov ni
nr'7n:)m	presenetila nikogar; morda ostavke pra-
nih) liberalcev, ki -so bili zastopani v vladi	njen v teku zadnjih 14 dni. Pritisk na capo ministrih Casati-ju in Sarrocchi-ju. Ka-	sopisje ni prav nič pon-^al, ampak se je kor hitro je naučni minister Casati zvedel	po sobotnem Mussolini je vem govoru celo za korak Salandre, je izjavil da poda povečal. Včeraj so prefekti zaplenili zo-ostavko. Sarrocchi se ni mogel takoj odi o-	; pet izredrtiol mnogo listov. V Milanu čiti in je pričel cincati. Zdi se, da se je na	«Avanti!», «Giustizia», «Unita» in «Batta-Federzonijevo posredovanje celo odliofčil,	glie SindacaLU; v Genovi «PiccoIo», lista da ostane v vladi. Končno pa je izjavil, da	«Lavoro» in «Cittadino» sploh nista izšla, ostane v vladi, ako Casati prekliče cistav-	ker sta vedela, da jih čaka zaplenitev;
ozračje. Pravim opozicijam: priznam vašo idealno pravico, pa tudi vašo dejansko pravico. Vi morete nadkriliti fašizem kot zgodovinsko izkustvo;. Vi morete -odrediti kritiki vis« odredbe fašistovske vlade. Spominjam. vas in živo mi je še pred očmi, kako so vsi občutili, da sem v tistem trenutku izpregovoril globoke besede življenja hi sem dšelločil pogoje za tisto potrebno sožitje, brez katerega ni možna -nikaka politična zbornica.»
Nato je Mussolini govoril o umoru posl. Matteottija. Vprašal je: «Kako bi mogel po takem šumnem uspehu, ki ga je priznala vsa zbornica, ne izvzemši opozicije, vsled česar se je naslednje srede zbornica otvorila 'v naravnost idilični atmosferi: kako bi bil mogel — ne da bi bil zadet iod boleiatne blaznosti — misliti na to, + bi zagrešil ne le tak zločin, marveč tu>J ne najmanjšo, najbolj smešno žalitev proti nasprotniku, ki sem ga spoštoval, ker mu je bila lastna neka žilavo'st in neki pogum, ki sta včasih sličila mojemu pogumu in moji trdcivratnosti v vzdrževanju svojega istališča.
Kaj naj bi bil storil? Nekateri so zahtevali od mene cinično postopanje, ki pa bi nasprotovalo moji globoki vestnosti, ali pa nasilne čine. Proti komu, <v kak namen? Na mestu poveljnika in odgovornosti se gledaje stvari v drugačni luči in obliki. In vendar iso bile prilike, ko sem pokazal svojo energijo. V 12 urah sem ukroti) upor kraljeve straže; v malo dneh sem udušil zahrbtno vstajo; v 48 urah sem dovedel eno divizi/ot pehote in pol flote pred Krf. Ti čini energije dokazujejo, da iijjojemu
vosodnega ministra niso pričakovali v političnih krogih s tako gotovostjo kakor ostalih dveh ministrov.
O demisiji starih in imenovanju novih ministrov poroča agencija Štefani: Nj. V. Čianfarra, dopisnik lista «Chicago Tribu-
Veroni: «Corriere del Mattino»; v Monzi: «La Brianza Lavoratrice»; v Modeni: «La Vtofce Popolare*; v Pistoji: «La Bandiera del Popolo».
V soboto po zaključitvi poslanske zbornice se je razširil glas, da bo šla vlada še dalje in da bo sploh zatrla nekatere liste v Rimu in Milanu. Do tsedaj še ni biloi mogoče dognati koliko resnice je na tem
Veliko vznemirjenje je "vzbudila aretacija treh novinarjev v Rimu. Danes dopoldne so bili namreč aretirani Camillo
kralj je sprejel asta'vike eksc. on. Aldo Ovi glio, pravosodnega ministra, eksc. on. Alessandro Casati, naučnega ministra, eksc. on. Sarrocchi Gino, ministra javnih del. — Nj. V. kralj je pozval na njihova mesta on. Alfredio Rocco za ministrstvo pravde, on. Pietro Fedele za naučno mini-
ne» (nekdaj dopisnik «United Presse»), Gino Battistoni urednik pri «Nuovo> Paese» in Platone pri listu «Unita».
Incidenti ▼ Napolju
NAPOLJ, 5. Včeraj «se je imelo vršiti tu veliko fašistovsko zborovanje na trgu San-
strstvo, on. Giovanni Giuriati za javna ta Maria degli Angeli. Kljub temu, da je dela. Novi ministri so prisegli ob 18. uri. I bilo zborovanje prepovedano se je zbralo Ministrski svet se sestane jutri ob 16. uri ! na omenjenem trgu veliko fašistov katerim
v palači Viminale.*
Ker je on. Salandra vztrajal pri ostavki iod predsedstva proračunskega odbora, je odbor izvolil za predsednika on. Andrea Torre. Podpredsednik on. Riccio je umaknil ostavko.
„Italla Llbera" razpuftena ?
RIM, 5. Vlada je sklenila razpustiti organizacijo «Ilalia Labera>», v kateri tso
je govoril comm. Melchionri. Nato so hoteli fašisti uprizoriti demonstracije po mestu. Komisar javnega varstva dr. Mazza je dal trg zapreti. Tedaj ga je neki fašist udaril tako močno ts palico po glavi, da se je moral zateči k Zelenemu križu. Fašisti so skušali kordon pretrgati, a karabinerji so jih zavrnili. Eto~uga skupina pa je korakala mhno tiskarne «Mattina», v katero je metala kamenje.
Hatfallevanie konference v Benetkah
Beograjskega župana zadela kap
BEOGRAD, 5. (Izv.) V sobota se je vršila seja ministrskega komiteja o železniških tarifah na Reki, določenih na konferenci v Benetkah. Konferenca bo nadaljevala delo 15. t. m.
Med današnjo sejo je zadela beograjskega župana Marijanića kap. Seja je bila takejj prekinjena. Marijanić je bil v teku 10 minut mrtev._
RusKo-poIJsKl odnosa]!
Izvrševanje riške mirovne pogodbe
VARŠAVA, 5. Po vojni je bil sklenjen dlogc-vor za mir med Poljsko in Zvezo sovjetskih sccijaliističnih republik. Za izvršitev te pogodbe se vodijo že dolgo časa pogajanja. Poljaki se pritožujejo, da se boljševiki ne držijo določb pogodbe, a z druge strani trdijo boljševiki, da se niso še pregrešili proti besedilu pogodbe ter postavljajo 19 svoje strani vedno nove zahteve. S tem dogovorom so se boljševiki obvezali za razne stvarne reparacije in baš to vprašanje je bilo že izvor mnogim prerekanjem. Poljaki so zahtevali, da jim boljševiki vrnejo del takozvane aktivne udeležbe v gospodarskem življenju bivše Rusije. Poljska je namreč predstavljala v carski Ruiaiji aktivne* ozemlje, ki te dajala ruski državi mnoga več dogodkov, kakor se je zanjo potrosilo. Sedanji poljski poslanik v Berlinu Kazimir Olozsoiwski je napisal temeljito razpravo, v kateri t"e dokazal, koliko« materijalne koristi je imela Rusija od Poljske. Na podlagi te razprave >se je sklenilo v Rigi, da vrne sovjetska republika Poljski 30 milij(ojnov zlatih rublje^ na račun teh reparacij, a od te svote ni Poljska še do danes prejela niti vinarja.
DaLje sca se boljševiki obvezali, da bodo vrnili Poljiski ves železniški materijal, ki je prišel v Rusijo pred nemško zasadbou Vsa ta škoda se je *nila na 29 milijonov zlatih rubljev. Do>_j.aj je Poljska dobila nekoliko lokcanotiv v vrednosti kakih milijonov poljskih zlatnikov, za ostalo so dali boljševiki dragih kamnov za približno 46,550.000 poiljskih zlatnikov, tako da je ostalo še 24 milijonov zlatnikov dolga.
duhu ne nedostaje energije... Smrtne« ka zen? To je sala. Najprej bi jo morali uvesti v kazenski zakon. Potem pa smrtna kazen ne more biti rapresaUja kake 'vlade. More se izvršiti le pjaj rednem sodnem postopanju ko gre za življenje državljana.*
»Koncem onega meseca, ki ostane globoko zarisan v mojem življenju, je bilo ko sem izjavil: hočem, da se povrne mir v italijanski narod! Hotel sem vzpostaviti normalno poMično. življenje. Ali kak je bil odgovor na to moje načelo? Pred vsem z odhodc/m na Aventin, ki je protiustaven in revoflucijonaren. Potem s časnikarsko kampanjo v mesecih juniju, juliju in avgustu, nečisto in ogabno kampanjo, ki nas je rol^bne "(idnošaje.
finglssKo-ruskl ođnoSall
Važne izjave Rakowskega in čičerina
MOSKVA, 5. Tukajšnji listi objavljajo noti, ki sta si jih izmenjala Chamberlain in Rakowski. Odgovarjajoč na noto z dne 22. decembra, ki garantira prosti izhod iz sovjetskega teritorija oni osebi, katera je poklala angleški vladi falzificirano pismo Zinovjeva, pravi Chamberlain, da nima ničesar dloistaviti k svoji noti z dne 21. novembra. V noti z dne 2. t. m. izjavlja Rakowski, da odklanja angleška vlada nepristransko razsodišče v zadevi pisma Zinovjeva radi tega, ker ne more dokazati istiniti obstoj originalnega pisma; zato smatra Sovjetska vlada to zadevo za rešeno.
Danes je sprejel Čičerin zastopnike tiska ter jim je izjavil sledeče: Chamberlainovo zadržanje dokazuje, da se angleški konservativci bojijo resnice. Sicer pa znamo prav dobrot, da se angleška diplomacija poslužuje vsieh sredstev, da bi škodila ZSSR,
Program konference medzavezniikili finančnih ministrov
Anglija izpodbija upravičenost ameriške zahteve po vojni odškodnini
LONDON, 5- Danes predpoldne se je^ ^^TT^^ vršila seja ministrskega srveta. Ministri so se predvsem pečali s vprašanjem konfe-
Amerika proti francoskemu posojilu
Zastopnik Združenih držav na pariški
konferenci PARIZ, 5. Po vesteh iz VVashingtona je senator Borah, predsednik komisije za zunanje stvari, predlagal predsedniku Coo-idgeju, da skliče mednarodno konferenco, ti naj bi proučila gospodarska vprašanja, catera zanimajot Ameriko in Evropo. Ve-"iko število isenatotrjev se je po informacijah «Newyork Heralda» odločno zoper-stavilo nameri ameriških finančnikov za dovolitev novih posojil Franciji. Po mnenju večne senatorjev je najprej potrebno, da Francija konsolidira svoje dosedanje dolgove napram Ameriki, nakar bo lahko računala na nova posojila.
LONDON, 5. Ameriški poslanik v Londonu, Kellog, je sinoči odpotoval v Pariz, kjer bo prisostvoval konferenci zavezni-
i-uij«;	»ICUJH.C v,	Ui snjjuna ^cr^iv, 11.
ki hoče vzpostaviti z vsemi deželami mi- 8'
s vprašanjem renče zavezniških finančnih ministriov, ki se bo vršila v farizu. Bavila se bo z dohodki in stroški porenjske okupacije. Nadalje bo konferenca razpravljala o razdelitvi letnih dajatev, ki jih predvideva Da-weso/ načrt, in o ameriški zahtevi po vojni odškodnini. To poslednje vprašanje je tvorilo že več časa predmet korespondence z Washingtonom, v kateri je Anglija izpodbijala upravičenost ameriške zahteve po vojni odškodnini. Vprašanje medzavezniških dolgov ni sicer na dnevnem redu konference, vendar pa se domneva, da se bodo o tem predmetu vršili privatni pregovori, ki bodo izredne važnosti za rešitev vprašanja medzavezniških
ov.
Pred sestankom držaonega zbora
Nemška vlada bo sestavljena danes
BERLIN, 5. Na včerajšnjih pregovorih drja Marxa z voditelji strank dosedanje koalicije je dala ljudska stranka prva izjavo, da ne odstopa od svojih prejšnjih izjav, t. j. da je za ustvaritev meščanskega bloka. Ravno tako so se izrekli demokrati, da ostajajo pri svojih prejšnjih odločitvah in da se bodo le tedaj udeležili posvetovanj za sestavo nove vlade, ako se jim zagotovi povratek k politiki dosedanjega centra.
Medtem se zatrjuje, da se bo sestavila nadstrankarska izvenparlamentarna vlada. Parlamentarni krogi so prepričani, da se bo kabinet sestavil jutri in da se bo .takoj predstavil državnemu zboru.
Sovjetske oblasti odkrile velikanski zaklad
Več pudov zlata, 110 pudov srebra, 360 draguljev in številni vrednostni papirji
MOSKVA. 5. Agencija Rosta dobiva iz Kijeva: V kleti samostana Kievopetersk so odkrile lolblasti 'velik zaklad, ki je bil skrit v letu 1921, ko se je zaplenjevalo cerkveno imetje v korist gladujočim. Najdenih je bilo več pudov zlata, 110 pudov srebra, 360 draguljev in nekoliko vreč vrednostnih papirjev, kojih vrednost znaša več milijard rubljev. Zaplenjena je bila tudi pmtirevolucijonarna korespondenca, ki jo je dobival iz inozemstva ozir. odpošiljal bivši patriarh Tihon.
Pouođen] v Leningradu
povzročila vec milijonsko škodo LENINGRAD, 5. V mesto je vdrla voda. Reka Neva je močno narastla. Otoki Ela-kvin, Kameni in Krestovski se nahajajo pod vodo. Voda je vdrla tudi v Newski prospekt ter povzročila veliko Škodo v raznih delavnicah. Človeških žrtev ni zaznamovati. Celokupna škoda, ki jo je utrpelo mesto, znaša več milijonov zlatih rubljev.
Trocki zaprt?
PARIZ, 5. Berlinski poročevalec «New-york Heralda» poroča svojemu listu, da zatrjujejo potniki, ki prihajajo iz Moskve, da je Trocki zaprt v Kremlju in da ga straži močan o ddelek rdeče vojske. Trocki da ne sme sprejemati ntkakih časopisov in je popolnoma odrezan od zunanjega 'sveta. Njegova aretacija se je bajč izvršila v preteklem tednu, ko se je odlicč-no zoperstavil pritisku, da ibt odpotoval na Kavkaz. S Trockijem se sedaj postopa kakor z jetnikom. Omenjeni dopisnik pristavlja temu svio-jemu poročilu, da zaslužijo ljudje, ki so ga o tem obvestili, popolno zaupanje in da se radi tega ta vest sme smatrati za resnično.
V Rusiji ni nemirov
MOSKVA, 5. Agencija Rosta zanika vesti inozemskih listov, kr pišejo, da so izbruhnili v Rusiji nemiri, organizirani iod Irockega. V Rusiji se niso vršili nikjer nemiri. Trocki nahaja v Moskvi.
Kolektivna nota zaveznikov glede izpraznitve Koelna
BERLIN, 5. Poslaniki Anglije, Francije, Italije, Japonske in Belgije so izročili danes ob 12, državnemu kancelar ju kolektivno noto glede izraznitve Koelna. Angleški poslanik je naglasi!, da se odpošlje Nemčiji končnoveljavno odločitefv glede Koelna, ko sestavi medzvaezniška vojaška kontrolna komisija poročilo o nemški razorožitvi.
Komunistične konference na Dunaju
DUNAJ, 5. O priliki aretacije komunističnega poslanca Ivana Katza v hotelu «Dianabad» se je ugotovilo, da so se tajnih razgovorov udeleževali še drugi boljševi-ški agitatorji in med njimi tudi komunistični poslanik Singer in nekoliko drugih inozemskih komunistov.
Albanski poslanik v Beogradu bo odstavljen
TIRANA, 5. V tukajšnjih političnih krogih, ki so blizu vladi Ahmet-bega Zogu, se govori, da bo Ali Riza paša K o Ion ja" v najkrajšem času oproščen svojih dolžnosti kot albanski poslanik v Beogradu, ker da Zogu ni zadovoljen z njegovim zadržanjem v zadnjem času.
Predsednik tarške republike v Carigrada
CARIGRAD, 5. Semkaj je prispel predsednik turške republike in je gost Izedina paše, poveljnika armadnega zbora. Prebivalstvo je priredilo predsedniku navdušen sprejem.
Viharji poruilil cesto na Angleškem
LONDON, 5. Na angleških otokih divja* jo silni viharji. Porušili so cesto Nool Las pri Nelsonu. Ostal je Ie oni del ceste nepoškodovan, ki so ga zgradili Rimljani pred približno dvatisoč leti
DNEVNE VESTI
Italijanski tisk (n ftekouo rozkolniško delo
■ .	Ponedelkovi opoldanski številki se
oavi «iPiccolo» vnovič z »razkolom v sfloven-skem taboru*. Z besedo v »slovenskem taboru® pa ne označa točno stvari. Točno bi bilo, Če bi govoril o razkolu med tržaško politično organizacijo in tistim delom goriških Slovencev, ki se zbirajo okoli goriškega političnega društva «Edinost»,
To pot daja «Piccolo» besedo svojim goriškim dopisnikom, ki se sklicujejo na izvajanja v novoletnem članku našega lista in še posebej na zaključni poziv v njem na skupno sodelovanje v stvareh, ki so in morajo biti skup-ne	našemu ljudstvu! Potem posnemljejo
goriški dopisniki tržaškega italijanskega bsta tudi iz goriškega dopisa v našem listu, ob novem letu, kjer se obžafljuje, da so se tudi božični prazniki izrabili od nam nasprotne strani za naglašanje separatističnih namer in za napoved najostrejše borbe proti vsem, ki drugače mislijo, nego oni. Tako da se spor vedno bolj razširja in postaja vedno bolj neogiben.
V tržaških slovenskih krogih pa ugibijejo to, in ono, kdo neki morejo biti tisti goriški dopisniki «'PiccoIa», ki se tako živo zanimajo za spor v našem taboru in ki jim je toliko ležeče na tem, da bo italijanska javnost obveščena o tem našem sporu?! Kdo so tisti krogi, ki, ali sami, ali pa potom posredovalcev zanašajo informacije v italijanske liste? Kak namen zasledujejo pri tem?
Mi pa nočemo ugibati o dopisnikih ali njihovih evenlueln^i inspiratorjih, ker se držimo vestno črte lojalnosti in nočemo nikomur delati krivice. Kar se pa tiče namena, je menda jasen in na dlani: podžigati hočejo tudi oni naš spor. V čegavo korist in komu na škodo? Tudi to je na dlani. Saj pripominjajo goriški dopisniki «PiccoIa» z vidnim zadovoljstvom: '.Razkol v slovenskem taboru je vedno bolj izrazit. Kakor nam zatrjajo v dobro obveščenih slovenskih krogih, g. Šček ne odneha pred laskavimi obljubami Wilian©vih pristašev, marveč bo nadaljeval svojo pot, ne da bi komu gleda! v lice. Hoče na boljši način neodvisno s svojo stranko delovati na korist slovenskega ljudstva, ki mu je zvest. Kak bo ta načžn?»
Ta dovoli jasni izraz simpatije v italijanskem listu napram Siovencu Ščeku je tudi jasen in govori cele knjige o nadah, ki jih stavljajo italijanski krogi v razkolniško delo ščekovo! Napisali smo to v razmiš3janje zavedni slovenski javnosti.
ce» ter fig. Pavletiču, dr. Slaviku in J. Banu ter drugim, ki so dali pomoč .prirediteljem. V zadoščenje naj jim bo to, da se je odštel ves čisti dobiček v znesku L 235.60 šolski refek-ciji pri Sv. Jakobu.
Druitven« vesti
—	S. D. Adria. V sredo, 7. L m.f ob navadni uri odborova seja. Prosi se točnost vseh odbornikov.
—	V petek 9. t. m. sestanek vseh članic in članov v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu ob 8.30 zvečer.
—	Športno udruženje sklicuje za četrtek, 8. t. m od borovo sejo ob 20. uri. Prosi se vse gg. odbornike, da se seje gotovo udeležijo.
_	Predsednik.
t IT ,Fc<lrilžnica "Šolskega društva« pri Sv. Jakobu vabi vse odbornike in nadzornike k skupni seji, ki se bo vršila v četrtek, dne 8. \r V nava<lniil prostorih točno ob 8.30 zv. Vabijo se tudi Člani in članice odseka za š< sko refekcijo.
—	Velika pustna prireditev v korist šolski refekciji se bo vršila na pustni torek, 24. februarja t. 1., v vseh prostorih Del. kons. dr. pri Sv. Jakobu.
—	Gospodarsko društvo «iNar. dom* Sv. Ivan Danes v torek ob 20. seja. Pridite vsi! — Načelnik.
—	Športno-izobraževalni krožek« pri Sv. M. Magdaleni Danes ob 8.30 zvečer redni sestanek. Ker so važne točke na dnevnem redu se priporoča točnost in polnoštevilnost.
uspeh -v Gorici m v Ajdovščini Kvartet bo I zija in Sem BeneDija eden izmed najbolj znanih pel v Dtdtčevi dvorani ob 20. url	j itaJL dramatikov.
— Telovadno društvo «Gorica» priredi danes ob 19.30 plesne vaje v telo vadnici pod vod/stvom g. Serandije.
Iz tržaškega živlienla
— Strašen samomor 151etne dijakinje, _
SKočila s četrtega nadstropja. Včeraj popoldne okoli 13 ure se je pripetil v dekliškem liceiu Uiosue Carducci v
liceju
ulici Madonna del Mare st. 11 žalosten dogodek. Iz dosedaj še neznanih vzrokov si je na strašen način vzela življenje 15-Jetna dijakinja iLucilla Voretti, stanu oča v ulici Giustinelli št. 5. Deklica, ki je red r. zahajaia v omenjeno šolo, se je včeraj popoldne po pouku, ko so druge dijakinje večinoma
Iz triaške pokrajine
—^Nabrežina. (Silvestrov večer v Nabreži-nij. Par «Silvestrovih večerov» je že preteklo, ko nam razmere niso dovolile, da bi pričakovali novo leto z zabavno prireditvijo, kakor je bilo nekdaj navada. Tudi letos smo se že bali, da bo prireditev izostala, a naši vrli diletanti so že poskrbeli, kljub raznim šikanam, da se to ne zgodi. Prireditev je izpadla jako mirno in v redu; v nabito polni dvorani je vladalo ves čas veselo razpoloženje. Pokazalo se je pa ponovno, da je Grudnova dvorana za take prireditve premajhna. — Na sporedu je bila kot prva točka S. Gregorčičeva deklamacija «V pepelnični noči® katero nam je podala gčna Vitezova res dobro. Dalje je bilo že na sporedu par burk in kupletov, katere so bile na splošno dobro igrane. Posebno dobro pa je izpadla igrica s samo ženskimi vlogami ^Luknja v namiznem prtu», katero so igrale skoro same nove, mlade moči. Svojo nalogo so res izborno rešile. Upamo, da bodo od sedaj naprej stalne članice našega odra.
Lepa slika je bila tudi poslavljanje starega in prihod novega leta. Med točkami nas je pa zabavala domača godba z lepimi izbranimi komadi.
H koncu pa prosimo naše diletante, da kljub raznim kapricam prinesejo v kratkem kaj novega na oder.
— Iz Sežane. Minuli Silvestrov večer je priredilo tukajšnje gasilno društvo veselico z bogatim in zanimivim sporedom. Najprvo je nastopila tukajšnja godba z več točkami, ki jih je izvajala s hvalevredno preciznostjo. Videlo Se je, da razpolaga z jako izvežbanim materijalom in pozna se sistematična in uspešna glasbena vzgoja. Želeti bi bilo, da se godba še nadalje pridno izobražuje in upamo obenem, da nas tudi v bodoče razveseli s svojim nasto-n. Zatem je nastopil pod vodstvom g. Kranj-pevski zbor z več točkami, ki so radi lepega izvajanja in lepote skladb žele splošno
nnnl^t*'! vron^M vi« J!l. - ^ r _ 1 _ • v	A ■ t
Scampolo (odrezek, nekaj, kar vstran ____
mo, ničvredna stvar) je pri Italijanih zeflo znana igra, v slovenskem jeziku pa se je igrala prvi krat pri Sv. Jakobu fv nedeljo drugič). Prevod je priskrbel E. Kralj, igralec ljubljanskega gledališča.
Scampolo nima niti veOike literarne niti velike odrske vrednosti. V tem delu Niccodemia ne rešuje nikakih silnih in zamotanih problemov, pred nas ne postavlja izklesanih in originalnih tipov, ne zagoščuje snovi v efektne
dramatske prizore — vse se vrši gladko in po domače, brez posebnih zapletljajev. Problemov m, tipi so vsakdanji, efektnih scen z napetostjo ni. Scampolo, glavna junakinja igre,
je edini svetli žarek, ki svet, in noreva ven
delo.
niti dalo. Isto natakar (Ban). Učitelj (Prime* ŽičJ bi lahko opustil, ali vsaj omili! tisto živalsko gesto za sladkorjem. Dosleden naj bo v gibih starca in videl bo, njegova kreacija bo vrstna. Neznanec (Cesar) naj bo na odru resen, kot je že bil večkrat, kadar je hote].
Na splošno lahko rečem, da so se igralci iz-j kazali. Publika je bila z igro zelo zadovoljna (z dolgimi odmori pa ne). — Na splošno želj« se igra ponovi prih. nedeljo, ob 8. uri zvečer.
K. S.
ali oglasi
UČENCA za pekarijo, zdravega poštenih sta-rišev, sprejme Dragotin Muha, pek. mojster v II. Bistrici,	29
Fašistoma nasilja w Trstu
Kavarna «Edera» opustošena - Demonstracije proti listom «La Sera» in «Lavoratore»
Včeraj je bilo sklicano zborovanje fašistov, ki ga je pa varnostno oblastvo prepovedalo. Kljub temu so se začeli okoli 20. ure zbirati fašisti pred sedežem fašja v ulici Gabriele D'Ann unzio, odkoder so pričeli v močni gruči hrupen obhod po mestu, vzklikajoč Mussolini-ju in drugim fašistovskim veljakom. Demonstranti so se podali v ulico M. R. Imbriani ter viharno demonstrirali pred uredništvom lista •*'La Sera»; policija je. preprečila, da ni prišlo do hujšega. Podobno demonstracijo so uprizorili fašisti pred uredništvom komunističnega glasila «J1 Lavoratore» v ulici Maiolica; skušali so tudi udreti v prostore uredništva, toda orožniki in policijski agenti, ki so v velikem številu stražili poslopje, so jm to preprečili. Okoli 21. ure je močna tolpa fašistov udrla v kavarno «Edera» v ulici Erao Tarabocchia, ki je znana kot zbirališče republikancev. V kavarni je nastala velikanska zmeda in kmalu se je čulo žvenketanje razbitih šip. Gostje so prestrašeni bežali na ulico, pri tem pa je marsikdo dobil kako gorko po hrbtu. Fašisti so medtem pričeli svoje uničujoče delo; razbili so šipe pri oknih, ogledala, posodo, sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Nato so nadaljevali svoj hrupen obhod po mestu, toda ker je končno posegla policija energično vmes, ni prišlo do nadaljnih izgredov.
Včeraj je policija izvršila številne hišne preiskave pri voditeljih gibanja bivših bojevnikov in tukajšniih predstavnikov udruženja «ltalia libera». Preiskano je bilo tudi stanovanje Friderika Pagnacco, glavnega ravnatelja glasila bojevnikov «La Frontiera» in tajnika tukajšnje sekcije udr. bojevnikov, dalje tajnika bojevniškega udruženja «'FiJippo Corridom7> ter drugih voditeljev.
Volna odškodnina za prisilne dajatve
bivši avstrijski vojski.
Kakor smo poročali med brzojavkami v nedeljski «Edinosti», je bil na zadnji seji ministrskega sveta sprejet zakonski načrt za dovoljevanje brezobrestnih predujmov v denarju
že odšle, ustavila na hodniku četrtega nad- v^^avanje. Sledila je šaloigra «Če sta dva...» stropja. Ni še popolnoma jasno, kaj se je po-' Vz?udlla }e P" občinstvu salve smeha, kar je tem zgodilo. Čez nekaj minut so ljudje začuli 1V n^.y.eč'e zadoščenje igralcev ki so vsi na dvorišču obupen krik in zamolkel ropot I dobr.° resih	naloge. Naj pohvalno omeni-
Ko so nrihiteli na	««,	'mo :n vzpodbujamo k nadaljnemu olodonos-
onim državljanom iz novih pokrajin, kateri so bili oškodovani vsled vojnih dajatev, ki so jih svojčas odredila avstro-ogrska oblastva. Pri- j dmštVa^P^eren/iVpok^ala
bi O 111	I It	r\/>C-4 r* ir I o nitn Plr rvHn l/i t m i r-» irll '» m	*	.	-
Ko so prihiteli na dvorišče, se jim je nudil žalosten prizor; Vorettijeva je ležala nezavestna na kamenitem tlaku; bila je vsa krvava in očividno težko poškodovana.
Na lice mesta je bil nemudoma poklican zdravnik rešilne postaje, ki je ugotovil, da ima deklica zlomljeni obe roki, hrbtenico te r druge zunanje poškodbe. Nesrečnica je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v smrtnonevarnem stanju v kirurgični oddelek.
Kakor rečeno, ni znano, kaj je nesrečno dijakinjo privedlo do obupnega koraka. Tudi njeni stariši niso vedeli dati v tem pogledu ni-Jtakega pojasnila; sploh ne morejo verjeti, da je šla njihova hčerka prostovoljno v smrt, temveč menijo, da je padla po nesreči skozi okno. Preiskava, ki so jo izvršili policijski agenti, pa je pokazala, da je ta domneva neutemeljena. Sicer pa je dekUca v bolnišnici sama izjavila, da je hotela umreti.
—	Nesrečna ljubezen! Radi spora z zaročencem je predsinočnjim sklenila zapustiti to solzno dolino 20-Ietna služkinja Leonilda Abram, zaposlena pri neki družini v ulici E. De Ami-cis št. 5. S tem namenom je zavžila par pa-stilij veronala, ki jih je vzela skrivaj svoji gospodinji. Zdravnik rešilne postaje je podal obupani Leonildi prvo pomoč, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno.
—	Požar ▼ Trebčah. Pretekle nedelje zvečer je izbruhnil iz neznanih vzrokov ogenj v seniku, samo ob sebi umevno — da mu vaščani, ki jrh je plat zvona privabil na lice mesta, niso bili kos. Ko so dospeli na pomoč, tržaški gasilci, ki so bili medtem telefonično obveščeni o dogodku, je bil tudi hlev že v plamenih. V zadnjem hipu sta bili rešeni dve kravi, ki sta pa bili hudo osmojeni od ognja in skoro zadušeni od dima; morali so ju takoj zaklati. Po večurnem delu so gasilci ogenj popolnoma udušili. Škoda se ceni na približno 12000 lir, ki je baje pokrita z zavarovalnino.
hajajo tu v poštev le one škode, ki imajo isti značaj, kakor vojna škoda po zbranem besedilu (testo unico) od 27. marca 1919, štev. 426.
Ta ukrep ni v nikaki zvezi s pravicami do terjatev, ki jih imajo italijanska država in posamezni državljani v smislu mednarodnih določb napram bivši monarhiji, in stremi za vzpostavitvijo one vrste premoženj, ki niso zapopadene v zakonu o vojnih odškodninah.
Finančni minister je istočasno izdal določbe za predlaganje prošenj v smislu dogovora z Avstrijo od 6. aprila 1922, kateri je bil nedavno ratificiran in ki se tiče ugotovitve in likvidacije terjatev vsled vojnih dajatev bivši monarhiji.	_
— Smrtna kosa. V ne de(l j o 28. decembra 1924. je umrla na Katinari komaj 20Ietna, nmo-
Vesti z Cieriškega
Zveza prosvetnih društev
—- Gledkšče ▼ Gorici — Trgovski dom. Dramatično društvo v Gorici naznanja, da se mladinska igra «Petrčkove poslednje sanje) ne uprizori vsled obolelosti gčne. Nade Jugove, ki bi imela igrati glavno vlogo. Uprizori pa se danes ob 3 popoldne znamenita Tučičeva drama v treh dejanjih «Golgota». Glavno vlogo igra g. Ciril Bratuž. Cene navadne.
— Iz Št. Petra pri Gorici. — Silvestrova prireditev našega »Pevskega izobraževalnega
s svojim zani-
nemu počitku na domače pokopališče. Tovari-šice-pevke sq ji zapele v slovo Blagor mu. Kruto zadeta družina Luznik iz Katinare se najiskreneje zahvaljuje tem potom vsem onim blagim osebam, ki so nepozabno pokojnico spremili, tudi pevkam za petje v cerkvi in na pokopališču.
—	Umri je v nedeljo zvečer zadet od kapi 23letni Vinko Škerjanc pok. Vinka, carinski uslužbenec v Bazovici. Pogreb se bo vršil danes ob treh popoldne na bazovsko pokopališče. Prizadeti družini naše sožalje.
—	Zahvala. Prireditelji Siivestrovega večera pri Sv. Jakobu si štejejo v prijetno dolžnost se zahvaliti najlepše vsem Šentjakobskim društvom, ki so pripomogla k temu, da se je spored izvršil v popolno zadovoljstvo mnogoštevilno zbranega občinstva. Osobito pa bodi izrečena zahvala dram. odseku «Čitalni-
mivim sporedom (med mnogim drugim: «Kup čija z ljubeznijo, burka v enem dejanju — Ka-
vzpodbujamo k nadaljnemu plodonos nemu delovanju gčno Poldo Bizjakovo, sobarico, in njenega prismuknjenega sobarja g.a Škrinjarja, oba direktorja gg. Fran Šiolfa in Ta ko Brcar sta se dobro izkazala; tudi učiteljski kandidat g. Virček ŠtoJfa in svetovni mojster, ailet g. Josip Hreščak sta povsem ustrezala zahtevam vlog. — Veliko smeha je vzbudila pantomina, v kateri se je predstavljal dvoboj z meči s smrtnim izidom. Ko je Virček zabodel Drejčka in so tega pogrnjenega z rjuho postavili na noge in je on držeč drugi par škornjev v roki taicorekoč sam sebe nesel z bojišča, ni bilo konca splošne veselosti in pantomina se je morala ponoviti.
O polnoči so ugasnile luči in Pepi Malalanov je imel nad vse šaljiv polnočni govor, v katerem je pošteno «peglal» javne razmere in se nato spravil na sežanske strice. Posebno hud je bil na nekega Drejčeta, ki ne da pupam minu. Neki drugi stric pobira davke in na tega je bil govornik posebno hud. Med drugim se je naznanilo nežnemu spolu, da v nebesih ni prostora za suhe, a za debele sv. Peter ne bo širil vrat. Ker pa je mislil nežni spol le na ples in druge take pohujšljive stvari, se je za poročilo sv. Petra malo zmenil. Ko je govornik končal svoj v pesniškem slogu sestavljeni in nad vse pretresujoči govor in voščil starini in mladini vse najboljše, se je navzočno občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem zahvalilo govorniku za dobre nauke in splošno se govori, da se je spreobrnil marsikateri «strio» in zakrknjeni grešnik. Seveda se je nepoboljšljiva mladina vzlic dobrim naukom vrtela do ranega jutra in tako priplesala v Žovo leto.
Naj h koncu še opomnimo, da je bilo številno ljudstvo izredno zadovoljno. Prihiteli so ljudje z mnogih okoliških vasi. Bila je po vojni prva zabava, ki je potekla res neprisiljeno in brez vsakega najmanjšega incidenta. Pohvaliti moramo tukajšnjo varnostno oblast, ki ni delala prireditvi nobenih zaprek in s tem mnogo doprinesla k prisrčnemu razpoloženju, ki je vladalo ves večer.
Kakor vidite se gibljejo tudi Sežanci in če bo le mogoče, vam bedemo v kratkem še kaj veselega poročali. —
— Dekani, dne 2. januarja i. I. smo spremili k večnemu počitku pok. gosp. Piciga Josipa; mož je bil res zaveden narodnjak ter spoštovan od strani vseh vaščanov kakor tudi okoličanov. Zanimal se je vedno za vsa narodna društva. Dokaz, kako je bil pokojnik priljubljen in spoštovan, je bil krasni pogreb ter mnogoštevilna udeležba. Pok. Piciga je bil tudi vrli odbornik Kmetske posojilnice v Dekanih, katere vodstvo mu je v dokaz spoštovanja podarilo ki i. sen venec ter določilo svoje nadzornike k nosilce k večnemu počitku; — Vsi vaščai: posebno vodstvo Kmetske posojilnice izražajo tem potom potrti vdovi ter vsem sorodnikom najgloblje sožalje, povodom
DAROVI
—O. Ivan Prašel daruje ob priliki novega leta L 10 za šolsko refekcijo pri Sv. Jakobu. G. A. Gerbec je izročil L 10 v isti namen. —c žarek, ki sveti in ogreva vse Priredite^i Silvestrovega večera pri Sv. Jako«?
.bu so izročili L 235.60 za šolsko refekcijo. —< Delo ima marsikatero odrsko hibico in kak- 'Vsem najlepša zahvala! šno banalno mesto, tako n. pr. vsa scena, ki se suče okrog orijentalskega strojčka za kavo*. Z druge strani je treba priznati, da je igra prežeta z duhovitimi dovtipi, ki igro oživijo.
Scampolo je ena izmed takih iger, ki ne zahtevajo poglobitve od igralcev, niti velike pozornosti poslušalcev. Vse teče gladko izpod rok in izpred oči. Morda prav radi tega ugaja našemu (ljudstvu, ki je že drugič napolnilo šentjakobsko dvorano. Morda pa čuti potrebo po nekoliko lahkejši dušni hrani, zakaj težkih in dramatičnih prizorov je doživelo naše ljudstvo v poslednjih letih v življenju prav v izobilju.
Igralci, vajeni težjih snovi, so igrali Scam-pola zelo lahkotno, igraje. Gčna Hervatinova (Scampolo), je igrala zares zelo prikupljivo in dobro. Posebno pristna je bila v I. dej. (Čemu se je tako pomeščanila v II. in III. dej.? Bolje bi bilo, da ostane ista, k večjemu, da si še črevlje natakne!) Potrudila se je z izgovorjavo in še posebno v mimiki. Njeno I. dej. je bflo brezhibno. Ko bi ona popustila, bi se razrušila vsa stavba. Tito <Terčič), Franca (PregarčevaJ, Giulio (Gvardjančič) in Emilia (Stepančičeva) so iztisnili iz svojih ulog vse, kar se je iztis-
AVTOMOBIL, odprt, Fiat tip 4 v najboljše m stanju se proda po zmerni ceni. Naslov pri upravništvu.	2t
Poslano)
Velika razstava
SOBA, meblirana, se odda v najem, Via Mas-simo d'Azeglio 22 vrata 7.	2*3
POROČNA soba, nova, iz trdega lesa se proda v Via Solitario 16, vrata 26.	' 28
TRGOVSKEGA VAJENCA išče kolonijalna trgovina. Naslov pri upravništvu lista, 29
BABICA, diplomirana, .govori slovensko, sprejema noseče. Na žeJjo zdravniška pomoč. Najstrožja tajnost. Via Bosco 10 prvo. 30
HISA v Barkovljah, 3 stanovanja, eno prosto, nosi L 3200.— letno se proda za L 20.000. Podjavršek Škorklja 406.	31
v vsakem slogu
Dohodi novih modelov.
Posebni oddelek: najfinejše pohištvo za piss?ne In garniture za klube.
Oglejte si našo veliko izbero in prepričali se bodete o naših najnižjih cenah.
iz M. STEfINIE
D. s o. i.
Via Geppa it. 15 In št. 17
Zaloge v tranzitu:
Prosta luka skicđišcest Z A in skladišče št. 7.
BRIVSKEGA pomočnika kprejrae takoj brivec Rojic, Nabrežina 162.	Z2
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik ca razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	1602
ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, pilet obliči, vijaki, svedri, žage, žeblji železna žica i. t. d. Zaloga železa Via Filzi 17.	9
*) Za članl-o pod tem naslovom odgovaria ur«d* Blitvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva.
Aftineria ielalli Mm
družba z om j. <f»7)
Trst - VIg ErtisU 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar
Q%li><BiS> i iT %£>«!*£>!&£>
I Ziatc, srebro, krona, # f pi^tin, zolsovje v, ^
r?	*	kupuje	%
1 »rta ALBERT POUSf S
Ji Trsi, Via Ma zini 46 % % &
ko krotimo ženske, Vesela vdova, dueta) da vclikc ter težkc izgllbei ki jih :e doletela. — ,e postalo nase društvo zopet naše družabno Pokojnemu Josipu, naj bo zemlja domača, žarišče, rriredilelji so s svojim iepun nastopom
javno pokazali, da so kos svoji nalogi — z lepo igro in petjem itd. dvigati naše družabno življenje. Nekateri člani goriškega »Dramatičnega druživa-®, ki so sodelovali pri tem sporedu so pokazali, kako trdna je vez, ki nas druži z našo prosvetno matico v Gorici.
V ZNAMENJU LIBERALNOSTI J
Slovensko občino Ukve na Koroškem je zadela te dni čudna — rapresalija. Podprefekt v Tolmezzo je razveljavil vse sklepe občinskega sveta, ker se je vodil zapisnik v slovenskem jeziku. Ko je občinski tajnik prečital to naredbo, so vsi občinski svetovalci glasno protestirali. Le župan Gross je ostal ravnodušen, vsled česar je slišal marsikako grenko besedo od strani svojih tovašev. Stvar je prišla končno pred videmskega prefekta, kateri je rešil vso zadevo na način, ki je v polnem skladu z načeli videmske obmejne politike. Preiekt Nencetti je občinski svet kratkiomalo razpustil in imenoval mlačnega župana za občinskega komisarja. Tako je vi-demska železna pest zopet enkrat zamahnila po slovenski občini.
— Iz Reač. — V »Pevskem in tamburaškem društvu Svoboda®, je v nedeljo, dne 4. t. m. predaval dr. Sardoč, o jetiki. Poučna in koristna izvajanja g. predavatelja, je številno občinstvo spremljalo z napeto pozornostjo. — Vlada splošna iskrena žeflja, da bi izvrstnega predavatelja imelo kmalu zopet med seboj. Idrija. Danes cfcne 6. t. m. gostuje pri
Znanost In umetnost
DARIO NICCODEMI: SCAMPOLO,
igra v 3. dejanj&, se je ponovila v nedeljo pop. pri Sv. Jakobu. To Niccodemijevo delo je pri Italijanih zelo znano, predvsem po romanu, po katerem je pisana igra, dalje po li-brettu za opero in končno iz filma, ki kroži po vsej državi. Niccodemi je razen D'Annun-
mmmmm.
f
b
u
župan v Velikih ŽabEJah
je danes, po dolgi In mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul v mestni bolnici.
Žalujoča soproga Justina, sestra Leopolda por. Kreusff svak iv^-en, nečaki Evgcitf Joslplna, Andrej, Leopold, Karel in ostali sorodniki naznanjajo to tužno
vest vsem prijateljem in znancem.
Zemski ostanki blagega pokojnika se preneso v sredo, dne 7. t. m., iz tržaške mestne bolnice v Velike Zabije, kjer se bo vršil pogreb ob 14. nri na domače pokopališče.
TRST-VEL1KE ŽABLJE, dne 5. januarja 1925.	(2-49)
Pogrelo podjetje. Nnova Impresa, Corao V R. ITI -17.


Predno kaj nakupite, obiščite
46
Veliko skiadšiie pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via ReStori št, 1
Via Malcanton št. 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
m m
na i=i
I LJUDSKA SANKA V POSTOJNI |
(prej NOTRANJSKA POSOJILNICA«	Z
- registrovana zadruga z omejenim poroštvom -
sprelema
vloge na hranilne knjižice in vloge na tekoči račun. Obrestuj' vezane vloge po dogovoru. Izdaja brezplačno ciritularne čeke Banca Nazionale di Credito. Daja posojila in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle
pod najugodnejšimi pogoji.	7*0
■II II—II—»^■llll fcll l11iMIIIIMI'—llBIWII RIM&
I
PODLISTEK
W. Collizu:
BREZ IMENA
Roman.
(209)
nas slovenski kvartet, ki ie
«A, tako, pozvonil sem in pozabil na tof» je rekel nekoliko pomirjen. In ko je ona vrata zaprl, je pristavil: »Hotel sem, da prinesete premog.*
Magdalena je naročila neki dekli, naj prinese premog, nato pa se je v jedilnici ustavila in sedla, da razmišlja o tem doživljaju. Očividno je admiral hotel, da bi nihče ne vedel, da je bil v vzhodnih sobah. To je spravila v zvezo s predmetom, ki jo je noč In dan zaposlil. Aft ni bilo prav verjetno, da je hranil nekatere dokumente baš v sobah, ki niso bile oblju-go&tuje prt dene? In zdaj se je spomnila na ključe, ki jih žel tolikšen ie ooskušala v sobah na severni strani brez
uspeha. Zanimalo jo je zvedeti, Če ne bi morda odprli omar na oni arugi strani.
Ta poskus je nameravala izvršiti še tisto noč.
Pri mizi je bila površna in admiral jo je večkrat posvaril, toda ni ga niti slišala, tako je bila zatopljena v misli na bližajočo se noč.
Ta večer je čakala več časa kakor prvič. Admiral bi ute£xil kaj pozabiti in se vrniti in mogel bi jo zalotiti. Odbila je polnoč, ko je vzela sve£o in ključe v roke in se podala napot.
Toda uporabiti Je morala vso svojo odločnost in ves svoj pofum, tako tesno ji je bilo pri srcu. Brez oddiha je atekla doli po stopnicah v družinsko sobo in ustavila, šele tedaj, ko je prijela za kljuko vrat, ki so vodila v bank etno dvorano. Stresla se je, zdelo se ji je, da siK ledeni zrak skozi zaprta vrata vanjo.
Potegnila je vrata in te prestrašeno ustavila. Ko sta Mazej in admiral vrata zapirala in odpirala, se is to Btfodilo brez rooota ZdaJ
v nočni tišini je zasSišala prcsumljivi zvok, ki je bil podoben žvižganju vetra. Zopet si je dala po£um in potisnila vrala toliko, da jc moi gla skozi.
Mesečna svetloba je metala skozi okna dolge rumene trakove na mramornata tla dvorane, ki so se ostro odražali od globoke sence stebrov.
Velikanski prostor se je izgubljal v temo, le veliki trinožnik s pepelnjakom se je razloč-. no videl. Grobna tišina je vladala v tej grobni mrzlo ti.
Do mozga jo je pretreslo, ko je napenjala oči in ušesa, da bi se odkrila, če ji preti kakš-j na nevarnost. Nič se ni pokazalo.
«Zdaj ali nikolit» je pomislila in v strahu stopila korak naprej. — Eden, dva, tri, štiri, pet I..
Ko je šUvilo pet tretjič izgovorila, je stekla naprej, prišla v prvo sobo vzhodnega oddelka, kier s* I« vr£la na stolico.