leto UOVh št. «1 Ljubljana, četrtek 25. aprila 1931 Cena Din 1.-* Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemftl nedelje tat praznika. — Inaerati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petlt vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — >SlovensW Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12«—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, KnafIjeva oUca it. 5 Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125 ln 3126. PODRUiNIOE] MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, K ocen ova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. n mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. General Stevan Hadžić Beograd, 23« aprila. AA. Davi oh 7.ZO fe preminul armijski general Stevan Hadžić, minister vojske in mornarice na razpoloženju. Beograd, 23. aprfla. Bivši vojni minister general Stevan Hadžić je bolehal le kratko Časa. Pred mesecem dni ga je zadela kap, tako da je ohromel po vsej desni strani života. Zaradi te* ga je tudi podal 6. aprila ostavko na položaj vojnega ministra ter se je nameraval v svrho zdravljenja podati v inozemstvo. Bolezen pa se je stalno slabšala. Davi okrog 7. ga je ponovno zadela kap in je pol ure nato preminil. Vest o njegovi smrti je izzvala v Beograda veliko senzacijo in sočutje, saj ie bil general Hadžić zelo popularna oseba. Na vojnem ministrstvu in pri vseh vojaških komandah so izobesili žalne zastave. Dan pogreba še ni določen. Pogreb se bo vršil z vsemi vojaškimi Častmi in na državne stroške. General Steva* Hadžić je bil rojen leta v Beograda. Gimnazijo ie dovršil v Niša, nakar je vstopil v srbsko vojsko ter pozneje absolviral vojaško akademijo v Beograda ter Nikolaj evsko gen era! štabno akademijo v Petrogradu. Ko se je vrnil iz Petrograda v Srbijo, je kot sposoben oficir kmalu napredoval ter je bil že v predvojni Srbiji dalje časa vojni minister. V časn vojne je bil komandant divizije, načelnik štaba I. armije pod poveljstvom vojvode Mišića, komandant srbske dobro-voljske divizije v Dobrudži in vojaški ataše v Bukarešti. V novi jugoslovenski državi je general Hadžić zavzemal vedno prva mesta. Bil je prvi adjutant Nj. Vel. kralja. Od meseca decembra 1936 dalje je bil v vseh vladah minister za vojsko in mornarico. Po odstopa druge vlade Velje Vukičevića 12. junija 1928 mu je bila celo poverjena sestava nove vlade. Tudi v novem režimu od 6. januarja 1939 dalje je bil general Hadžić minister vojske in mornarice, kar jc ostal do 6. aprila letos, koj e podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. BH je odlikovan z najvišjimi odlikovanji, tako med drugimi z Belim orlom I. vrste, z istim redom z meči III. vrste, s Ka-ragjorgjevo zvezdo IV. in III. vrste z meči, z redom Sv. Save I. vrste, z jugoslovensko krono L vrste, z vsemi vojnimi spomenicami, z ruskim križem Sv. Jurija, z ru-nranskim redom Viteza Mihajla FII. vrste, z romunsko zvezdo z meči I. vrste, z romunsko krono I. vrste, z ruskim redom Sv. Vladimirja z meči III. vrste, z ruskim redom Sv. Stanislava II. vrste, z redom francoske legije časti III. vrste, s francoskim vojnim križem s palmo, z grškim redom Sv. Odrešenika I. vrste, z grškim redom Sv. Jurija III. vrste, z angleškim križem Batha II. vrste, z italijansko krono I. vrste, s češkim vojnim križem, s španskim redom za vojne zasluge I. vrste, s poljskim križem I. vrste, z romunskim vojnim križem, z ameriškim križem in še z mnogimi drugimi odlikovanji. Na čelu dobrovoljske divizije v Dobrudži Posebno in gotovo eno najvažnejših poglavij v pokojnikovem življenju je njegovo bivanje v Rusiji, kjer je stopil v začetku leta 1916 na čelo I. srbske dobrovoljske divizije v Odesi. Naši dobrovoljci, Srbi, Hrvati in Slovenci iz bivše Avstro-Ogrske, so se začeli zbirati v Odesi že v januarju Imeli so dobro organizirana in izvežbana že Z polka, ko je prispela s Krfa večja skupina srbskih častnikov, da prevzame poveljstvo nad dobrovoljci. Z njimi je prispel tudi pokojni Stevan Hadžić, takrat še polkovnik. Prevzel je poveljstvo divizije, s katero je krenil proti jeseni, ko se je odločila Rumunija za vojno na strani zavezniških držav, v Dobrudžo. Tu se je pokazala legendarna hrabrost naših dobrovoljcev in srbskih oficirjev na čelu s komandantom divizije Stevanom Hadžičem. Da je bilo vrhovno vodstvo ruske armade, ki je odločalo tudi o usodi našega dobro- voljskesra pokreta v Rusiji, v zanesljivejših rokah, bi bila vojna končana mnogo prej, krvi b\ se ne bilo prelilo toliko in tudi nam Jugoslovenom bi ne bili potrebni toliki napori in toliko postaj na križevi poti do osvobojenja in ujedinjenja. Samo veliki premoči in mnogo boljši tehniki se je lahko zahvalila Nemčija, ki je prav izdatno podpirala Bolgare in Turke, da niso naši dobrovoljci pod vodstvom polkovnika Hadžića pregazili Bolgarije in prišli v svojo domovino naravnost iz Rusije. Pokojni Hadžić se je moral s svojo železno divizijo sicer umakniti združenim nemško-bolgarsko-turškim silam nazaj v Rusijo, toda dobrovolj-ska divizija se je pod njegovim vodstvom tako junaško borila v Dobrudži, da je opozorila nase vse zavezniške d-ržave. I Reški škof pozvan na odgovor? Y reški škofiji se )e zaradi postopa riti protestantizem, kar je Reka, 23. aprila. Reški škof Schein, ki je na glasu kot najvnetejši fašistični priga« njač, je bil od Vatikana ppzvan v Rim. Schein je za velikonoč izdal pastirsko pi6ino v italijanskem jeziku, čeprav v njegovi ško* fiji pretežna večina vernikov sploh ne ra* zume italijanskega jezika. Prepovedal je vse slovenske in hrvatske molitve v cer* kvah in preganja slovanske duhovnike. Du* hovno semenišče na Reki je pretvoril v dom fašistične duhovščine. Zaradi njegpve* nja škofa Scheina pričel naglo ši-zfotKfilo bojazen Vatikana ga početja se je začel na Reki in v področju reške škofije zelo naglo širiti protestanti* zem. Protestantje širijo slovenske in hrvat* ske brošure ter ljudje raje poslušajo pro* testantovske pridigarje, ki govore v mate* rinskem jeziku, kakpr pa italijanske po cerkvah, ki so v zadnjem času večinoma prazne. Zaradi vsega tega je papež pozval škofa na odgovpr in v tukajšnjih krogih pris čakujejo, da bo škof bržkone odpoklican. Zvišanje avstrijskih agrarnih carin Izjave avstrijskega ministra za kmetijstvo o povišanju carin na uvoz kmetijskih pridelkov — Omejitev uvoza konj iz Jugoslavije Dunaj, 23. aprila. Minister za kmetijstvo dr. Dollfuss je preteklo nedeljo govoril v Jenbachu o ukrepih, ki se imajo v bližnjem času izvesti v korist avstrijskim poljedelcem. V svojem govoru je omenjal, da se je moral denar za podporno akcijo v svrho zvišanja cen prašičev in govedi dobiti iz sistema uvoznic, ker so se socialni demokrati in zvezni kancelar dr. Ender postavili na stališče, da ne sme nastati nobena nova obremenitev. V začetku julija bodo zvišane carine, s čemer bodo dobile tudi uvoznice višjo vrednost in bo presežek uporabljen za podporno akcijo živinorejcem. Izvozna cena surovega masla se je dvignila od 420 na 5.20 šilinga. Kadar se bo dvignila na 5.50 šilinga ali še višje ne bo več potreben državni prispevek. To se bo doseglo z novo carinsko tarifo. Skrbeti >e treba, da bo carmskotarifna novela najkasneje v šestih tednih uveljavljena. Agrarne carine bodo znatno zvišane in zvišane bodo tudi posamezne industrijske carine, kar pa poljedelstva ne bo bistveno obremenilo. Ako ne bodo v juliju zaključene nobene nove trgovinske pogodbe, bo osnovana centrala za uvoz žita, ipri čemer se bo zlasti skrbelo za nabavo cenenih krmil. Ko je bil prepo- vedan nvoz ruskfh jajc, je Rusija stornirala vsa industrijska naročila v Avstriji. Za 10 dni je zopet dovolil uvoz jajc pod pogojem, da Rusija umakne stornacije. V soboto je Rusija res preklicala stomacije in v prihodnjih dneh se bodo že pričela pogajanja o konti-gentu uvoza jajc. Beograd, 23. aprila. A A. Veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva je dobil obvestilo, da je avstrijsko zvezno ministr* stvo za kmetijstvo prepovedalo uvoz kopi* tarjev iz nekaterih srezov Jugoslavije. Prepoved uvpza kopitarjev velja za sreze: Alibunar, Bačka Topola, Bačka Palanka, Bela Crkva, Bjelina, Brčko, Brod, Djakovo, Ilok, Jaša Tomić, Kovačica, Kovin, Novi Bečej, Nova Kaniža, Odžaci, Osijek, Pan* čevo, Senta, Šid, Stari Bečej, Stara Pazova* Subotica, Titel, Veliki Bečkerek, Velika Ki* kinda, Vinkovci, Vukovar, Zablak, Župa« nja. Prepoved velja od 20. aprila. Dunaj, 23. aprila. AA. Uradni list ob» javija naredbo avstrijskega kmetijskega mi* nistrstva, da je glede na pojavljanje smrka* vosti v nekaterih krajih kraljevine Jugo* slavije od 20. t. m. dalje prepovedan uvoz konj iz onih krajev Jugoslavije, kjer je razširjena ta bolezen odnosno kjer se je bati, da se ne razširi. Poraz vstašev v Hondurasa New York, 23. aprila. Po poročilih te Hondurasa,« so revolucijonarji doživeli ve* lik pora«. V triurnem boju med vladnimi četami in vstaši je bil uporniški vodja Ga* nales s 15 dnigimi oficirji ubit. Važen preobrat v letalstvu Berlin, 23. aprila. Na" letališču v Tem* pelhoffu je včeraj prof. Junker uspešno na* pravil prve poizkuse z letalom, čagar mo* torji delujejo s težkim pijem namesto bencina. Nova iznajdba pomeni pravo re* volucijo v letalstvu. Zanimivo je, da je novo gorivo tako malo dovzetno za ogenj, da ga ne vžge niti goreča vžigalica. Važna kprist nove iznajdbe je tudi zmanjšanje stroškov za gorivo, ki ne znašajo niti tretji* ne stroškov za bencin. Razen tega je tudi novo gorivo za 47 odstotkov izdatnejše. Nemška »Lufthansa« je nove motorje na težko pije že prevzel a in bo opremenila z njimi 10 letal, ki bodo najprej preizkušala v prevažanju tovora, nakar se Hodo upo* rabila čimprej tudi v osebnem prometu. Švicarke proti tekmovanju lepotic ženeva. 23. apnila. Predsednica švicarskega ženskega druženja je izročila podkomisiji Društva narodov za zatiranje trgovine z dekleti obširno spomenico, v kateri predlaga, naj se Društvo zavzame za to, da se v vseh državah zabrani jo tekmovanja lepotic. Spomenica povdarja, da to zelo nemoralno rrpliva na mladi ženski svet. Na pobudo švicarskega ženskega udruženja so v Švici že lani opustili taka tekmovanja. Potres v severni Italiji Bologna, 23. aprila. V torek in včeraj je bilo v Bologni in okolici zabeleženih več potresnih sunkov. Tu pa tam je popokalo zidovi e, druge škode pa ni bilo. Nemški otroci v Franciji Hamburg, 23. aprila. AA. Predsednic prijateljev domorodne šole je sporočil članom, da je francosko učiteljsko dru* štvo povabilo 300 otrok hamburških brez* poselnih delavcev, naj prebijejo 4 tedne y njihovem domu ob Biskajskem zalivu. Senzacijonalni aretaciji v Pragi Afera zaradi nabave železniških vagonov v Nemčiji — Aretacija brata bivšega ministra Stribrnega Praga, 23. aprila. Kakor smo že poro* čali sta biti v Pragi izvršeni dve senzaci* jonalni aretaciji. V ponedeljek je bil are* tiran urar in draguljar František Sichrov* skv, v torek pa brata poslanca in bivšega ministra Stribrnega, František Stribrnv. Aretaciji sicer nista v direktni zvezi, spa* data pa v kompleks afer, ki so svoječasno nastale v zvezi s poslancem Stribrnym rn ki bi jih moral svoječasno preiskati pose« ben parlamentarni preiskovalni odbor. Urar Sicforovskv je bil aretiran zaradi suma krivega pričevanja. V nekem članku lista »Narodni Osvobozeni« je urednik Dvma opozoril na naročilo 2000 železni* skih vagonov v Nemčiji L 1920, ko je bil Stribrnv železniški minister, ter je izjavil, da je pri tej kupčiji posredoval Sichrov« skv. Sichrovskv je pred sodiščem tajil svoje posredništvo ter je izjavil, da Stri* brnega sploh ne pozna, zaradi česar je bil urednik obsojen. Kasneje jc Dvma zve* del, da je Sichrovskv baje prejel za svoje tedanje posredovanj e 6 milijonov Kč ter ga je ovadil zaradi krivega pričevanja. Poslanec Sfcribrnv je izjavil v »Eks* pressu« ponovno, da Sichrovskega ne pozna, spominja se pa, da je 1. 1920 po* ročal državni tajnik dr. Burger o njegovi ponudbi, da preskrbi v času najhujšega pomankanja vagonov 2000 železniških va» gonov iz Nemčije. Sichrovskega je pripo* roči'1 Jan Masarvk, prežidentov sin, čegar prijatelj je bil. Stribrnv ni hotel podpisati svoječasnega naročila v Nemčiji, ker je bil opozorjen, da se posredovalci bahajo, da bodo prt kupčiji zaslužili nad 30 mili* jonov. Sele, ko so berlinski dobavitelji po* pustili za 30 milijonov, je predložil zade* vo ministrskemu svetu v odobritev. Cela afera je samo predigra k razpravi v par* lamentamem preiskovalnem odbora, František Stribrny, brat poslanca Ju* rija Stribrnega, po poklicu trgovec, je bil včeraj pozvan pred preiskovalnega sodni* ka na ovadbo Diskontne banke zaradi su* Priznanje španske republikanske vlade Berlin, 23. aprila. AA. Nemška vlada je priznala začasno špansko vlado. Zunanje ministrstvo je pozvalo nemškega poslanika v Madridu, naj stopi z npvo špansko vla* do v uradne stike. Rim, 23. aprila. AA. Italijanska vlada jo pozvala svojega poslanika v Madridu, da prizna začasno špansko vlado. Madrid, 23. aprila. AA. Vlada bo pregledala vse banke v Madridu in podružnice, da ugotovi, kolikšne vsote so bile prenesene v inozemstvo in kdo so lastniki teli vsot Na podlagi teh podatkov bo vlada pozvala lastnike teh vsot, da denar ponovno nalože v španskih zavodih. Kasneje bodo za kršitelje teh določb odrejene stroge kazni. Madrid, 23. aprila. AA. V časopisju se je vnela ostra debata o nameravani lo* črfrvi cerkve in države. Madrid, 23. aprila. A A. Mm is trsk i svet je sklenil izdati nove poštne znamke z znamenjem republike Vstaja na Madeiri Lizbona, 23. aprila. Po vesteh iz Fun-ehala se revolucionarji niso hoteli pokoriti ultimatu vrhovnega poveljnika vladnih čet in so izvedli obširne priprave za odločen odpor. Izkopali so povsod strelske Jarke, da bi preprečili vladnim četam izkrcanje na otok. Portugalski mornariški minister bo osebno vodil operacije proti upornikom. Lizbona, 23. aprila. AA- Jutri od plujejo proti Madeiri 1 križarka, 2 pomožni kn-žarki, dve topničarki in dva polka pehote. Borili se bodo proti upornikom. Francosko posojilo ČSR Praga, ?3. aprila. V torek Je bil na sej: političnih ministrov — s pridržkom, da ga bo odobril parlament — sklenjen dogovor s francosko finančno skupino Lazard Fre-res in Union Parisienne za posojilo 50 milijonov dolarjev, to ie poldrugo milijardo čeških kron. To posojilo se bo uporabilo za konverzijo 87^ angleškega posojila iz leta 1922, ki je odpovedljivo s 1. matem 193?. Posojilo v Franciji bo baje reai'zi-rano še spomladi. Emisijski tečaj novega posojila le 85obrestna mera 5.5. Amortizacija posojila jc določena na 25 let. ma goljufije. Po dveurnem zaslišanju je bil obdržan v preiskovalnem zaporu. Bivši minister Str:brny priznava v snočn jih »Praških listih*, da je František Stribrnv kot glavni delničar porabil za strankarske namene zneske, ki so bili dovoljeni za sa* nacijo banke iz sanacijskega fonda, vse* kakor seveda za namene češke narodno* socialistične stranke, v katere vodstvu je takrat še bil František Stribrnv. Diskontna, banka je bila tedaj eis-to narodnossociali* sti&ni denarni zavod, s katerim so bile v zvezi mnoge narodno»*oc i Mistične zadru* ge. Pobotnice o denarju, ki so bile izro* Cene banki in zadrugam, se nahajajo v si* gurnem vairstvu. K temu je treba pripom« niti, da je večino v Diskontni banki do* bila v marcu letos češka obrtna stranka. Pri reviznji so naleteli na nejasnosti o upo* rabi iz sanacijskega fonda dovoljenih vsot v višini 10.5 milijona Kč, kar je dalo no» vemu vodstvu banke povod za ovadbo d rža vnem u p ravdn iš tvu. m O zadevi se doznava še naslednje: Ce» Skoslovaška Diskontna banka j-e prejela L 1924 iz sanacijskega fonda za denarne zavode znesek 10.5 milijona Kč za 4 od* stotne zadolžnice, katerih kurz je znašal takrat 60. Od tega zneska je František Stribrnv vnovčil nakazila v nominalni vrednosti 2 milijonov za polno vrednost pri treh bankah. Za vsoto teh dveb mi* lijonov je kupil na to ti tre v nominalni vrednosti 2 milijonov v prosti kupčiji za kurz 60 odstotkov ter jih naložil v depoju banke, s čemer je bil zopet celotoi sana* cijski prispevek 10.5 mrli j on a izpopolnjen. Pri tej transakciji je Stribrnv zaslužil SO0.000 Kč, kar je bilo zabeleženo na nje* gov lastni konto Ln s čemer je razpolaga.1 za lastne namene. Po ugotovitvi teh dej* stev je novi nadzorstveni odbor banke vložil kazensko ovadbo proti Františku Stribrnemu ter razen tega uvedel nadaljno preiskavo o ne dopustnosti drugih njego* vi h transakoij. Predsedniške volitve v Franciji Pariz, 23. aprila. Francoski tialc mm vedno obširneje bavi s skorajšnjimi pr**d-sedniškimii volitvami, ki eo bodo vršile 13. maja. »Matinc poroča, da je sedanji predsednik republike Doumerjrue odločno odklonil ponovno kandidaturo. Kot najrevnejši kandidat prihaja v posterv predsednik poslanske zbornice Doumergue. V političnih krogih govore, da bo najbrže šele v zadnjem trenutku postavjjena kandidatura zunanjega ministra Brianda. Lahko s*» zgodd, da bo Briandovo kandidaturo v zadnjem trenutku popolnoma prodrla tn da bodo ostale kandidature umaknjene. Za to se zavzema zlasti znani vodja socialistične frakcije Leon BI u m, ki je naglasi I, da je zanj volitev predsednika že rešena zadeva. Poljski opozicijonalci sodiščem pred Varšava, 23. aprila. Izmed bivših jetnikov v Brestlitovsku je bil v torek kot prvi obsojen pred porotnim sodiščem v Lvovu bivši ukrajinski poslanec Liszczvn-ski. Izmed 30 vprašanj o krivdi so porotniki pritrdili le na tri in še na te samo z enim glasom večine. Poslanec je bil obsojen na 6 mesecev ječe zaradi hujskanja proti oblastem, vendar pa je svojo kazen že prestal v preiskovalnem zaporu. V prihodnjih dneh se bo vršila sodna razprava proti bivšemu desničarskemu poljskemu opozioi-jskemu poslancu Kwiatkowskemu, ki je obtožen običajnega lastninskega pre-greška. Kazensko postopanje proti znanim opozicijskim voditeljem Liebermannn, Korfantvju in drugim še popolnoma počiva. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.S5, Berlin 13.5275 — 13.5575 (13.5425), Bruselj 7.9058, Budimpešta 9.9157, Curih 1093.8 — 1096.S (1095.3), Dunaj 7.9957, London 276.37, New-york 56.645 — 56.845 (56.745), Praga 16* — 168.80 (168.40), Trst 297.65, Pariz 221.35 — 223.35 (222.35). INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.13, Pariz 20.30, London 25.235, Newyork 519.10, Bruseli 72.1S, Milan 27.1875, Madrid 51.75. Amsterdam 208.60, Berlin 123.60, Dunaj 73, Sofija 3.765, Praga 15.375. Varšava 5S.15, Budimpešta 90.53, Bukarešta 3.085. Siren 2 >SL0VENSEI SARODc đne S3. aprila 1931 Stev. 91 Jakopičev paviljon pred padce Kako to, da se ]e prvotni načrt regulacije Tivolija menil v toliko, da preti Jakopiče verna paviljona nost, da ga podero Ob 17. je seja občinskega aveta in na dnevnem redu je predlog, naj se Jakopičev paviljon podre. Kdo je ta predlog sprožil, je postranska stvar, saj tudi na Plečnikovem drugem načrtu glavnega tivolskega drevoreda paviljon še ni označen med stavbami, ki bodo ob regulaciji padle in se nadomeste z novim poslopjem ob Latermannovem drevoredu na desni strani vhoda v glavni drevored. Če je pa misel stara, sta pa tako prvi načrt, ki je bil objavljen lansko jesen in ga kot sprejetega opisuje referat mestnemu proračunu za L 1931. na strani 86, kakor drugi Plečnikov načrt glavnega drevoreda, ki nam ga je mestna občina dala v objavo kot definitiven, narejena le >ad usum del-pihinic. šušlja se namreč še o tretjem načrtu, njegovo eksistenco pa dokazuje predlog za odstranitev Jakopičevega paviljona. Občinski svet je namreč tako resna korporacija, da se s to resnostjo nikakor ne strinja menjanje, izpreminjanje in preklica vanje sklepov vsake tri mesece. Če so torej načrti sklenjeni in objavljeni le >ad usum 4elphini<, je ta neumna žival tista javnost, ki nacrte in dela tudi plača. Stvar vzgoje, okusa in tudi vesti, zlasti pa stvar dostojanstva občinskega sveta pa je tako igranje s someščani, ki gotovo m iskreno. Res je, da je javnost — recimo — konservativna o vprašanjih modernizacije in ©lepšanja mesta in nasprotna tudi najboljše mišljeni ohrani in celo rešitvi lepot stare Ljubljane, aH ta ovira na premagljiva in tudi ne traja dolgo, gotovo je pa premagljiva z drugimi sredstvi kakor s prikrivanjem pravih načrtov. Tako prikriva mestno nacelstvo tudi te-premembe nacrta tromostovja. Ali se Je občinskemu svetu o teh stvareh morda koga bati? Prav nobenega, saj je občinski svet zato postavljen, da odloča. Če ima pa pravico in celo nalogo odločati, naj sklepa razsodno in nastopa možato. Tudi danes pri glasovanju o Jakopičevem paviljonu! Ne samo mesto, tudi vsa za nttpredek fn lepoto Ljubljane vneta dežela 8 hvaležnostjo priznava mnogo obetajoči razmah mestne ga načelstva pri prenavljanju Ljubljane ne podpira s tako gorečnostjo kakor nai list. Za vse smo se ogrevali, vse smo hvalili, čeprav se za to ali ono nismo mogli navdušiti, saj pri velikih deHb ne more biti brez zmot- Zato, ker smo biM vedno to smo še dane« med prvimi pomočniki zidarjev nove Ljubljane, nam danes vest ne pusti molčati. Umetniško mit valjanje je pri Jakopičevem paviljonu v slepoti svoje gorečnosti zamahnilo premočno in podrlo edino zavetje umetnosti. Primerilo se je pač umetnosti v naj si mej sem zaletu, da je, kakor pravi po domače naš narod, podrla zadaj, kar je s rokami naredila. Se je čas in tudi sramota nt, ce ustavita udare«. O, kako naglo bo pozabljena ta zmota prenagljenosti, sto let In več M pa ne mogel občinski svet oprati sramote, če zamahne. Na maščevanje Miehel Angela pomislite, na greh papeža, ki je dal preslikati goloto >Sodnjega dne<, na Bocklina in njegove za večno osmešene občinske svetovalce v Baslu! In pomislite najprej na naše umetnike, predvsem na Jakopiča. Sam vam pove, kaj misli. Ne razgrajajo umetniki, zakaj preveč so potrti, preveč žalostni in prehudo jih boli. Brez strehe in zavetja je bila mlada, zasmehovana in prezirana nebogljena slovenska umetnost, pa ji je Jakopič L 1909. odprl dom, ki ga ji je postavil za svojih 30.000 zlatih kron. Niso mu hoteli dati prostora v mestu in v park so nagnali umetnost, kjer se je v paviljonu počutila domačo, rasla in postala velika in ugledna. Dobila je tudi prijatelje, saj povprečno 600 oseb obišče vsako razstavo. To je za na« že mnogo in častno, kakor je visoko in častno število razstav. Leta 1924. je mestna občina kupila paviljon za 125.000 Dta, čez pet let ga pa hoče že podreti. Nov bi veljal 600.000— 800.000 IMm, ker je poslopje zidano zelo solidno, saj Se danes ne rabd dragih večjih popravil nego zamenjavo pločevine na streho. Sicer pa mislimo, da bo občina morala v parku graditi pavfiljon za godbo, ker bodo koncerti v Zvezdi, ko steče tramvaj in padejo kostanji, nemogoči. Napravite za paviljonom teraso za godbo in uredite prostor za njim, seveda le provizorno, dokler nimetnikom ne postavite drugega doma. Da bi se potikali po Mestnem domu, Narodnem domu ter drugih dvoranah, je čisto nemogoče, ker umetniki ne zmorejo stroškov za najemnine ta adaptacije. Dosti je, da so pred 30 leti pričeli v Mestnem domu in napravili nove vmesne stene, ob dragi razstavi pa teh dragih sten nikjer več nI bilo. Kje so pa poleg raznih za druge prireditve namenjenih dvoranah skladišča, ki jih umetniki neobhodno rabijo. Tudi druge razstave niso vsak čas na raa^polago, razstave bi bile ubite s deficit! 4n preostalo bd vse sedaj tako »van-no umetnostno življenje, obujeno ta vzdrževano s tolikimi žrtvami. Pretrgana bi bila zveza med umetnostjo tn publiko. Kje sta Beograd ta Zagreb ta kje bd bila Ljubljana? Danes se pokaže, koliko je prave iskrene kulture na magristratn. Samo udarite, a bojimo se, da ne odpade ob udarcu tanka bel java z vas. Kako se rlmata ©odrti Jakopičev paviljon in rojstno mesto Plečnika, mesto njegovega delovanja? Res, presenetljivo čudna, neverjetna rima. Saj nam ni prav nič za paviljon, a prej postavite kad boljšega. Dokler pa umetnosti ne postavite drugega doma, se varujte sramote, ki bo padla na vso Ljubljano in narod. Umaknite predlog mm ne podirajte, gradite! A- G. ^Besedo imajo naši citateJii Plinska kuha Mastna ptinaroa vabi vsaiko leto toliko easa gospodarje na predavanje o kami na plin in nj« koristi. A žaltfbog, kaj pomaga predavati m vabiti, ako rti plina. Nel ji te plin tudi v predmestja ki gotovo se bo marsikatera stranka, ooshržila lnfhft na plin ki s tem zvabila gosjpodintje drugo za drugo, ko bodo uvidele ugodnosti te na* prave. Kdarj se je že pisalo, da se napelje pita tudi po doiongsfki cesti, s ostalo je le na papirju. ZaioraJ, ptrvo nam dajte prwn„ potem se bodo naročniiki množili sami brez to* like reklame. Luže in blato Na levi strani Ceste v Rožno dolino od hiše št. 3 do skrajnega konca meje med Ljubljano in Rožno dolino moramo posestniki, najemniki in pasanti broditi že več let snežno brozgo, vodo in blato ter izpostavljati dragoceno zdravje nevarnosti, ker se nihče ne zmeni za ta del hodnika, ki ga prav za prav ni, pa bi moral biti, ker ima tudi Rožna dolina, dasi spada pod viško občino, že več let lepo urejene hodnike. Mi pa, ki spadamo pod občino Ljubljano, smo že vsa leta brez potrebnega pločnika. Kje tiči krivda? Zdi se nam, da smo bili premalo glasni, ker drugače bi se bilo gotovo tozadevno nekaj ukrenilo. Saj se mora priznati, da te je V tem pogledu drugod veliko naredilo, ponekod še preveč. Zato se nam pač zdi tem bolje čudno, da k nam ne morejo navozi« malo gramoza, Raztrosili bi ga na vse zadnje že sami, če ne gre drugače. Da je ta del hodnika res v škandaloznem stanju, ve pač vsak. kdor mora PO nje« hoditi. Znano pa menda ni tistim, ki bi morali tudi m skrbeti, da ne utonemo. Vsak izgovor o tem ne drži. Reklo bi se morda, da ni kanalizacije. Saj je tudi v Rožni dolini ni, pa je vseeno urejeno tako, da gredo pasanti po svojih poslih po suhem. V tem pogledu se le svojčas že mte«-iemraio ter so m pripeljali m%t fe £■ cela dva voza gramoza, menda za oči, ker za hodnik v razdalji cca. 150 metrov je bilo to skoraj manj kot nič. Prosimo gospoda župana, nai se nas usmili, za kar mu bomo hvaležni vsi prizadeti. Uničevanje šmarnice Od vseh krajev prinašate poročila, lato nam dovolite, da vam še mi kaj povemo kako se živi pri nas, sredi slovitih goric (vinogradov), katerih vina gotovo čislate tudi vi. Odrezani smo takorekož od »veta, ceradi čitamo vaše časopise, toda. tako daleč smo od kulturne bele Ljubljane, ki je i naša prestolnica, da mora napraviti vsak glas iz kulturnega sveta celo ekspedicijo, predno nas najde. Toda mi živimo lepo mimo sami zase, počasi teče življenje pri nas — tem bolj naglo pa vino in žal večkrat tudi — kri. Zaenkrat se pa moramo omejiti le na to, kako teče pri nas zadnje čase _ Šmarni ca. Upamo, da nam boste posvetili toliko prostora v vašem cenjenem listu. To gotovo veste, kaj Je smarnica. Vino je od trsa šmarnice, temu vinu pa vendar pri nas nihče ne pravi, da je vino, nego — smarnica, kot izabeli le izabela. Trs šmar- nica ne potrebuje polovico toliko nege kakor drugi plemenitejše vrste, obrodi pa navadno vedno dvakrat več. Smarnica se pri nas nikomur ne zdi slaba pijača, vendar pa bolj vsakdanja ter jo pijemo ob manj >slovesnihc prilikah, pri delu, tako kot sadjevee. Gospodje pa pravijo, da ie smarnica hudičeva pijaca ter da po nji ljudje podivjajo. Nekaj je že na tem resnice, toda tako strašno pa vseeno rti, kot najbrž tudi vi mislite. Res je, da so povsod ar vinorodnih krajih ljudje nekoliko bolj podivjani kot drugod (a ne vsi!), pa ca pijemo šmarnico ali ne. Prepričani smo, da bi se celo nekaterim gospodom zdela pristna smarnica tako dobra kot Šampanjec, mnogi bi pa niti ne vedeli, da pijejo šmarnico V resnici jo tudi nevede pijejo in hvalijo. Ker se pa pri nas popije Šmarnice izredno mnogo, toliko kot sadjevca, fe ne več, saj ima isto ceno kot slednji, ftato ljudje po nji prav lahko podivjajo ko* J* feudš ga aafttnegn vann. RICHARD TAUEEIR zvočnem velefThmi božanske* ga petja in očarljive vsebine poje tn igra v svojem najno* vej sem, najlepšem in najde* dovTŠeoejsem Kot dopolnilo: Najnovejši Paramountov zvočni tednik! Nabavke si takoj v predpro* daji potrebne vstopnice! Pred prodaj a dnevno od 10. do pol 13. ure _ VELIKA ATRAKCIJA Godba in pesmi: Franc Lehar ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Nikar pa ne mislita, da hočemo Šmarnico zagovarjati, samo povedati vam hočemo, kaj je prav za prav na stvari. Tako je namreč: šmarnico imajo zasajeno najrevnejši ljudje, ker gledajo na to, da bi na čim manjšem zemljišču pridelali čim več pijače in da bi jim ne bilo treba kupovati galice, saj Šmarnice m treba ne Škropiti in ne žveplati. Ti ljudje tudi nimajo časa, da bi se mnogo bavili s svojim vinogradom, ker morajo delati pri veleposestnikih. Ob tej priliki vam tudi lahko povemo, da plačujejo pri nas vino-grajske delavce dnevno — 10 Din, za krvave žulje, za 12 urno delo! Pa pustimo to, je preveč žalostno poglavje... Torej, smarnica. Začeli so jo zatirati. Smarnica se težko proda, ker je >strup< in še takrat izpod cene, saj se celo naša žlahtna vina tako težko prodajo in, pomislite, po 2.50—3 Din liter — jeruzalemčan in ljutomerčan, rizling, muškat itd... Po-šteli so Šmamične trse zaradi plačevanja posebnega davka ali doklade na Šmarnico-Govorilo se je tudi, da bomo morali šmarnico izkopati. Skratka, šmarnioi je odklen-kalo. Nekateri so res tudi že izkopali to >hudičevoc trto, češ, da rajši posade krompir kot da bi plačevali zanjo še posebne takse. To gospodje tudi hočejo. Ni pa verjetno, da bo smarnica zaradi tega popolnoma iztrebljena. In posledica zatiranja šmarnice? Ljudje se drže tega, da je treba šmarnico uničiti. Mnoge kleti so je bile polne. Ljudje hite na vse pretege, da jo čimprej d ena tu ri-ra jo... Pozimi so govorili vsak dan skoraj v vsaki hiši: Uničimo Šmarnico! Le po nji I — Pilo se je kot na žegnanjih, sedminah aH gostijah... Še zdaj je najbolj priljubljena parola: Uničimo šmarnico! četudi smo je že toliko uničili, da je nepotreben strah pred njo. Čudno pa je, da se še ni doslej v tej plemeniti vojski nihče zastrupil s kletim so vragom — In če se ni letošnjo mmo, se tudi ne bo nikdar več. Nedavno tega Je bRzu Tvanjkoveev umrl sila star možak, sploh se ni natančno vedelo, koliko je bil star, gotovo pa ni bil manj kot 100 let Položeno bodi na žalost, da je bil ta možak veHk prijatelj različnih kapljic in v prvi vrsti tudi šmarnice- Gospodje bodo gotovo rekli, da bi dočakal še 200 let, če bi ne bil vedno tako vrtoglav... Bilo kakorkoli, možak je umrl, nekateri pravijo, da zato, ker ni imel več šmarnice... Nekoč se je ta Junak tako nalezel hudičeve (ne božje!) kapljice, da je obležal v snegu. To seveda ni bilo prvič, toda tokrat je močno snežite, pa Je moža skoraj povsem za medlo, le noge je še molel iz snega. Našla ga je neka ženska ter ga povlekla in potresla m nogo. Mož se je zbudil ter strahovito razjezil, češ, kaj jo briga, če ta ležim, saj ti nisem napoti! Se nikdar nisem zmrzniti m nisem samo enkrat spal v snegu... — Baje tisti v resnici ne zmrzne, ki se napije šmarnice, naj obleži kjerkoli. Lepo vas pozdravljamo ter prosimo oprostite nam, ker smo vam toliko pisali o šmarnici, ne da bi. vam je poslali vsaj kozarček. Vso smo uničili. _ Prlek. Občni zbori SPD ob nedeljah Prejeli smo: Zadnje čase je jelo Slov-plan. društvo prirejati svoje občne zbore — ob nedeljah. S tem onemogoča v veliki večini svojih članov izlete v naravo ob teh dnevih in nekako ravna proti svojemu programu. £e par let sem z veliko nejevoljo opažamo, da ta nova uredba, ki smo Jo smatrali samo za izjemo, postaja pravilo. — Za prihodnjo nedeljo se po 14-dnevni depresiji obeta končno zopet lep dan, ki ga naj pa Človek presodi v Ljubljani na ljubo nekaterim gospodom, ki jim je menda planinska politika več vredna od praktičnega izvajanja planinstva. Od vseh planincev, kd res z dušo in srcem goje alpinizem, CUJemo proteste zoper to prakso, ki JO je končno treba javno ožigosati Prirejajte v bodoče občne zbore društva med tednom zvečer, ko imamo vsi čas, in ne kvarite nam redkih lepih nedelj s prireditvami, ki jih prav tako dobro in temeljito lahko opravimo med tednom. Saj takrat smo ljubljanski turisti vsi na razpolago zunanjih gostov ki bi žrtvovali sliko našega mnenja in razpoloženja, pa na naših občnih zborih itak nfco zaželjeni, _ fSelezftfca KOLEDAR. Danes: Četrtek. 23. aprila 1931. katoličani: Vojteh, pravoslavni. 10. apr'i, Dobrica. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Pri belem konjičku. D. Opera s VVerther. B. Kino Matica: Velika atrakcija. (Richard Tauber.) Kino Ideal: Usodne rože. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kura 11, Gospos v e tsRa gc s ta. 10 letnica ZKD Ljubljana, 23. aprila. Zveza kulturnih društev proslavi letos 10*letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila kmalu po prevratu z namenom »jačati vse z izobrazbo duševno in gospodarsko ter tvoriti središče kulturnih društev v gmotnem in duševnem oziru«. Ta svoj namen je dosegla z ustanavljanjem čitalnic i izobraževalnih društev vobče. V desetih letih sistematičnega dela na polju ljudske presvete je ZKD vršila ogromno kulturno in propagandno delo. Ustanavljala je knjil« niče v Ljubljani in na deželi, sestavljala in upravljala arhiv gledaliških iger, ki je nje« nim članom vedno na razpolago za gledalis ške predstave, posredovala je glede gleda« iiškega materijala (kulise, garderobe), pri* rejala predavanja m razgovore o vseh pa« nogah človeškega znanja, omogočala izme» J njavo misli na javnih in društvenih shodih, prirejala poučne izlete, razstave, poučne te* čaje, izdajala in širila časopise, okrožnice in razne publikacije ter skušala vpVvati na korporacije ter na javnost sploh, da pod* pira stremljenje za izobrazbo ljudstva. Letos je pri ZKD včlanjenih 239 društev s skupno 91.745 člami. Društva imajo 43 lastnih in 41 skupnih domov. Za Širjenje splošne izobrazbe je priredila ZKD v 10 letih svojega obstoja 5762 predavanj, ki jih je obiskalo 304.012 oseb. Na deželi je ZKD ustanovila 82 novih knjižnic, ki imajo 543.211 knjig. P<)6et teh knjižnic je narav* nost ogromen, knjige si je izposodVio U43.623 oseb. Uspešno je bilo tudi delovanje ZKD na dramatskem polju. Priredila je celo vrsto tečajev ter podpira 96 odrov s 1623 igralci Vseh predstav je bilo 3142, skupno jih je pa obiskovalo 631.784 oseb. Končno naj omenimo predvajanje kultur« trm. in splošno prosvetnih filmov ZKD, ki so bili za propagando in izobrazbo občin* stva velike vrednosti. V Ljubljani in na de* želi je ZKD od leta 1926 predvajala 1879 filmov, premijer in repriz, ki jih je obiska* lp 461.000 oseb. Iz tega je razvidno, da je ZKD vrŠtla m Se vrši ogromno narodno prosvetno delo, ki utrjuje temelje naši nacionalni dr* žavi. 12 kletk plemenske živine 2 nami Slovani je križ. Že itak se v praksi ne razumemo kdove kako dobro, pa nam dela se jezik preglavice, da tudd v teoriji ni med nami prave vzajemnosti. Po* stavim, tista nerodna zadeva z našim go* »poda rs tvom na milanskem vel ©se j mu. Se* diš ves zaverovan v poročilo o krvavem pretepu ali surovem napadu, pa ti zapoje uredniški telefon ki gospodje iz pridobit* nlh krogov te opozore na velik uspeh Ju* goslavije in njene živine na milanskem ve* lesejmu. Brž pograbiš vire, kolikor jih je pri rokah, in res se prepričaš, da je naš uw*>eh v Mflaoa presenetljiv. Razstavili smo vse mogoče reči in stvari od map o Erebrvakstvu in podatkov našega monopo* L do melioracijskih del ki svile, vmes pa tudi žive proizvode ki še kakšne! Evo vam jih: »V poljedelskem oddelku ae mrhajajo sB* ke naše živine in drobnice, v splošnem pa* vil j omu za živino pa je naša država razsta* vila rudi 40 glav živine in 12 kletk plemen* ske živine. Vsi proizvodi so prvovrstne kvalitete in častno zastopajo naše gospo* danske interese v inozemstvu.« (To je to* čen prepis poročila iz nekega domačega vira.) Kako hi ne bffi naši proizvodi prvovrst* ne kvalitete, saj proizvajamo tako imen it« ne plemenske bike, junce in telioe, da jih gre v en sam paviljon 40 glav m še 12 kletk za nameček. Razmišljaš in tuhtaš, kako se rx>ciitijo ti plemenski proizvodi v kletkah ali kurnikih, pa sežeš po drugem viru in čitaš, da je hotela Jugoslavija prvotno raz* staviti na milanskem velesejmu »40 kaveza živine, ali usled dugog tn zamornog puta veči broj naših IzIagaCa odustao je tako, da j« od naše strane bilo izloženo .samo 13 kaveza«. Pomisliš na slovansko Jezikovno vzajemnost pokličeš po potrebi na pomoč še kolego iz jožni-h krajev, pa se izkaže, da v kavezih aH kurnikrh ne čepe plemenski biki, temveč — naši pohlevni petelimcki m purke m da je razstavila Jugoslavija v Mi* lanu 13 kletk perutnine, ne pa živine. S to živino in perutnino si pa lomijo pri nas vratove tudi veliki, kako bi si jih to* rej ne mali. Te vrstice naj nam bodo v opomin, da se je treba v tem pogledu po* boljšati. Ni lepo. če zamenjavamo plemenske bike s plernOTsktmi petelini, kakor tudi ni dostojno trditi vpričo Rusa, da letajo pri nas srake po bralcu ali da je morda obraz naše simpatije kakor roža. Slovanska jcrtkoviia vzajemnost jo potrebna reme* dxrro. Litija v radiu. Sestanek za določitev program prenosa notom ljubljanske radiopostaje te na^ &a kraja, se bo vršil jutri 24. t. m. ob 20. url v VI. razredu tuk. osnovne Sote. Glede na važnost sestanka je udeležba vseh kulturnih društev in po edinih ao trud mikov jugjpo .potrebna* Avtor, centrala v Ljubljani >Avtor-centrala za avtorska prava« —. poslovalnica v Ljubljani in ntfeani lokalu* zastopniki so naprosili dve sreski načet stvi, naj vsaki dramatični aJd koncertni prireditvi, za katero se i kov, dramatikov ki lfbretistov za glasbene kompozicije. Pravila tega druStva so bila odobrena po Ministrstvu presvete :n Ministrstvu za notranje posle v Beogr.: :u. Za izvrševanje društvene svrhe p-redV videvajo pravila v 5 12. ustanovitev la^V nih posiovnic odnosno prenos po&iov j> kako drugo združenje ali kako agenturo aH osebo. Omenjeno društvo Je poverilo svoje posle za zaščito avtorskih prav Jo, svojih članov, dramatikov, pesnikov ijt skladateljev zagrebški agenturi >A/rtor«, centrala za autorska prava«. Poleg >DA utor-centrala za autorska prova« fcms svojo poslovalnico tudd v Ljubljana, ki Jq vodi Tavčar Ciril, višjd računski revldortf mestnega načelstva v Ljubljana, otaoo^oo na Grajski planoti 8L 1. Na to se opozarjajo vsa JSJOSJPlfrM koncerta obrniti na zastopnika avtorji«iv^ ker sicer ao po zakonu kazniva. Petek, 24. aprila, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti, TS3 Cas, plošče, borza; 18: Mladinska pevska ura, poje zbor mestne ženske realne girrb-nazije v Ljubljani; 19: Dr. s. Lapajne: Pravice avtorjev; 19.30: Dr. Lovro Suš ni ki Francoščina; 20: Prenos opere »Idomeneo« z Dunaja; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 25. aprila, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vestt; 13a Cas, plošče; 18: Viktor Pirnat: Po dalmatinskih otokih; 18.30: Plošče; 19: Pavel Kiv naver: O Krasu; 19.30: Ga, Orthaber: Angleščina; 20: Skavtska akademija; 21: Ha*, monika solo, g. Rakuša; 22: časovna napoved in poročila; 23: Napoved programa naslednji dan. Iz gledališke pisarne DRAMA Kamecftfa »Pri belem konffčkz: - 30 ponovi v ljubljanski drami dre vi ob 2flk, Predstava je za abonma reda D. Premijera »Slehernika*. V aorjotc^ dne 25. t m zvečer bo v opernem gietla* Jfi&ču premijera Hofmarmsthailovega aSea hernika«, ki ga je priredij za slovenski oder Oton Zupančič, Misterij o živi jenja in smrrti bogatima Slehernika je že več le« aem stalno na repertoarju slavnostnih iser v Solnogradu, kjer se izvaja na prostcit», na javnem trgu pred tamosnjo atoln:tOL Slehernika hodijo poslušat ljudje is v<4e Evrope. Nasa prva vprizoritev po Feyr>i prof. Osipa Šesta ima naslednjo zasedbo« glavno vlogo Slehernika igra g. Levoi^ njegovo mater ga MarBja Vera, njegove g* dmihaika g. Cesar, Smirt — g. Kari j. Ma» mon — g. Skrb inžek. V ostalih vlogah na» stopajo gg. VablocJoa, Rakarjeva, Mira Danilova, Vida Juvanova, Gabrijelčič-eva in Boltarjeva, ter gg. Liipah, Danes, Zekz* nik, Bratina, Jerman Pkit, Sancin, Kauk» ler in Potokar. Sodeluje tudi operni zbor in vojaški orkester. Dirigent je kapeln k Stritof. Še prav posebno opozarjamo, tla bo vprizoritev »Slehernika« vedno v o^<. r* nem gledališču OPERA Dre%H se ponovi po daljšem prešle* ko romantična opera francoskega kamp o« nista Mas-?neta »\Vorther« z g. Gostom naslovni partiji. Predstava se vrši za abonma B. I\ymača noviteta, §ivic*S*monS1Čc\*a] opereta »Oj ta presmentana ljubezerta. se vprizori prvič v nedeljo 26. t m. cvečer ob 20. Dejanje se vrši v boljših meščan* skih krogih v Ljubljani in na Bledu. Glas* ba je odgovarjajoča sedanjemu tornp* življenja, zelo zanimiva, polna bogatih domisJekov. Poleg teh novosti bo goto v r rudi ugajala nova inscenacija in nov« to* I lete naMojpajo&hi Ste*. 01 iSCOVENSKI KARO T>c dne SS. aprila 1931 Stran 3 Dnevne vesti •* Pristojnost honorarnih konzulov. Otedc pristojnosti Jn delokroga honorarnin konzulov ie ministrstvo za zunanje posle s razpisom z dne 2. aprila 1931, K. P. broj 2348, sporočilo: Naši honorarni konzuli morejo praviloma dopisovati z oblastvi v naši državi samo preko poslaništva ali najbližjega konzulata. Neposredno se smejo obračati na ministrstvo za zunanje posle m na druga oblastva v državi samo v nujni potrebu V dopisih na naša oblastva se mora honorarni konzulat v prvem redu posluževati našega jezika ali pa francoskega (kadar se n. pr. obrača na ministrstvo za zunanje posle ali na naše konzulate od karijere v inozemstvu). Stvarna pristojnost honorarnega konzulata ie omejena v glavnem na ekonomske funkcije, a samo nekateri imajo pravico, da vidirajo potne Bste in legalizirajo podpise in pečate inozemskih oblasti. Naši honorarni konzuli nimajo pravice, da uporabljajo ubrane takse, v kolikor so v splošnem sploh pooblaščeni, da te pobirajo, in to niti za uradne posle, a še tem manje smejo oni pridržati za sebe državne dohodke od taks, temveč morajo vse stroške za poslovanje nositi sami. Oblastvu se naroča, naj ne korespondira neposredno z našimi honorarnimi konzuli v inozemstvu, izvzemši kadar gre za zelo važno in neodložljivo zadevo, nego naj korespondenco vrši po pristojni poti preko banske uprave m ministrstva za zunanje posle. — Iz državne službe. Iz Štipa je premeščen v Novi Sad višji finančni tajnik Franjo Zupančič; prosvetnemu ministrstvu ie dodeljen učitelj iz Maribora Ant. Skala. — Železnica Sevnica - Št. Janž. Prometno ministrstvo je razpisalo natečaj za gradnjo 12 km dolge normalnotirne železniške proge Št. Janž - Sevnica. — Iz »Službenega lista«. >Službeni Trst« kr. banske nprave dravske banovine št. 27 m dne 22. t. m. objavlja zakon o zdravstvenih zadrugah, zakon o obveznem zavarovanju posevkov in plodov zoper točo, pravilnik o pobijanju gobavosti, pravilnik o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice, pravilnik o pobijanju trahoma, iz-premerabe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine in objave slede pobiranja trošarine v 57 obči-nah dravske banovine v tekočem leto, — Razpust društev. Društvi iŠahovski klub nm Viču< in društvo >Kmetskih fantov in deklet pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah< •ta razpuscercL, ker nimata pogojev za pravna obstoj. — OosrHnlčarska pivovarna v Laškem. Pripravljalni odbor je dobil obvestilo, da Je trgovinsko ministrstvo podelilo koncesijo za pivovarno v Laškem. Odlok je pri banski upravi v Ljubljani ter se bo dostavil te dni predlagateljem. Ker se bo vršil ▼ prvi polovici maja ustanovni občni zbor, kar bo vsa slovenska javnost pozdravila z največjim veseljem, mislimo, da ne bo zdaj nobenih omahljivcev več in da bodo kupili delnice zdaj tudi oni, ki so doslej nezaupljivo stali ob strani. Vsi, ki imate gotovino, jo naložite v to sigurno domače podjetje! — Razpisan] sfažbi. Županstvo občine trg Sv. Jurij ob južni žel. razpisuje mesto občinskega živinozdravnika za področje občin Sv. Jurij ob juž. žeU trg in okolica, Kalobje, Dramlje, Ponikva in Slivnica. Prošnje je treba vložiti do 20. maja. — Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje mesto uradniškega pripravnika s faku'tet-nd izobrazbo. Prošnje Je treba vložiti do 20. maja t L — Slovenci bo nadvse kulturen ****»^ > lfes.fi** — pišejo nemsTri strokovni listi, V katerih poročajo nemški pedagogi-predavatelji iz Berlina in Essena, ki so v Ljubljani predavali. To izpričevalo so nam dali ie rudi ustmeno, §e predno so Slovenijo ■apuctfli. — Oddaja zgradbe in zakupa menjalnice na postaji Suboti ca se bo vršila potom licitacija dne 8. maja t 1- pri direkciji državnih železnic v Subotici- Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji. — Grem!] trgovcev za srez Kranj ima »voj 12. redni občni zbor 29. t. m. ob 13. nri v Narodnem domu v Kranju z običajnim dnevnim redom. — Bo! proti brezposelnosti v Osijeku. Da omili hudo brezposelnost v Osijeku, ie mestna občina sklenila regulirati in tlakovati več glavnih ulic in je v ta namen določila 10 milijonov dinarjev, poleg tega pa še tri milijone za druge investicije. — Laško. Socialni - gospodarski tečaf »Kmetske prosvete«, ki bi se imel vršiti v nedeljo dne 26. t. m. v prostorih slovenske Sole v Laškem, je preložen na 10. maja 1.1. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl po težki bolezni vpokojeni prejemnik mestnega dohodarstvenega urada g. Januarij De-tela. Pogreb bo jutri ob 16.30 s Celovške ceste 94. — Danes dopoldne je umr! v Ljubljani v 73. letu starosti mlinar g. Anton V a r š e k. Pogreb bo jutri ob 17. izpred mrtvašnice splošne bolnice. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepše, toda še vedno nestanovitno neme. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 20.6, v Sarajevu 19, v Skopi ju 16.2. v Zagrebu 13.8, v Ljubljani 13. v Splitu 12.6, v Mariboru 12.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763 mm, temperatura je znašala 58. — Nesreča aH samomor zaradi zavarovalnine. V Bačkem Gradištu v Vojvodini je te dni vzbudila veliko pozornost nenadna smrt posestnika Emerika Bottke. Ko je lesa! na otomani, se mu je baje v žepu sprožil samokres in krogla mu je skozi hrbet udarila v trebuh. Bottka je naslednjega dne v sanatoriju umrl. Po njegovi smrti so fičeie krožiti vesti, da najbrž ne gre za nesrečo in da je Bottka Izvršil samomor. Te vesti niso brez podlage. Bottka, nekoč bogat posestnik, je živel zadnje čase v precej neugodnem položaju in čudno je, da se je šele pred temi tedni pustil pri zavarovalnici »Dunav« visoko zavarovati proti nesreči. Po njegovi smrti so ugotovili, da je bil mož čez glavo zadolžen. Čeprav zavarovalnica še ni izstavila Bottkl police, so takoj po njegovi smrti sorodniki zahtevali izplačilo zavarovalnine. Zavarovalnica je izplačilo za enkrat odklonila, ker je prepričana, da je Bottka izvršil samomor. Uvedena je bila preiskava. — Samomor mlade služkinje. V Slavonskem Brodu je skočila pod vlak služkinja Julija Gruled. Vlak jo je pahnil vstran in ie nezavestna obležala ob progi. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok poskušenega samomora ni znan. — Tragična smrt 961etnega starčka. Na cesti med Dragutinovom in Bočarjem le hotel te dni neki posestnik napojiti konja, presenečen je pa opazil v vodnjaku utopljenca. Orožniki so ugotovili, da je utopljenec identičen s 961etnim Štefanom An-drinom iz Bočarja, ki je hotel obiskati sorodnike v Dragutinovu. Vse kaže, da Je starček izvršil samomor, ni pa izključeno, da se je ponesrečil ali pa postal žrtev zločina. Iz LJubljane —H Jubilej tihega, tod« požrtvovalnega in plodonosne ga dela proslavi te dni Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani V soboto priredi v Unionu zanimiv koncert, na katerem nastopijo naši najboljši zbori in solisti. V nedeljo bo pa imelo ob 11. v Kazini slavnostno zborovanje, popoldne ob 15. pa poročilo letnega delovanja glavnega odbora in podružnic. Kolo jugoslovenskih sester lahko stopi pred javnost z zavestjo, da je storilo vse, kar se da v naših razmerah storiti na kulturnem, zlasti pa ka-ritativnera polju. Dolžnost javnosti je, da z obilnim posetom koncerta dokaže našim vrlim Kolašicam, da zna ceniti njihovo požrtvovalno delo. —Ij Usmerjevalca sta ie prispela. V sredo so iz Berlina odposlali usmerjevalca za podštacijo v Ljubljano. Včeraj sta usmerjevalca prispela in jn bodo najbrž že danes popoldne spravili v podštacijo ter montirali. Usmerjevalca, ki bosta pretvarjala izmenični tok na istosmerni, tehtata približno Po 2500 kg. —lj Regulačria dela v DaMJanlcI se danes zopet redno nadaljujejo. Iz temeljev, kj jih kopljejo za podzemno stranišče, so takoj zjutraj izčrpali vodo x električno črpalko. Doslej so vodo črpali sproti pri delu z ročno črpalko, zadnje dni so pa prenehali s kopanjem zaradi deževja ter se je v jami nabralo toliko vode, da bi z ročno črpalko nič ne opravili. — Tudi v Šelenburgovi ulici se danes delo zopet intenzivno nadaljuje. Dopoldne je bilo cestišče skoraj vse razbito, popoldne bodo lahko že začeli z nadaljnjim deli, z izkopom za kanalizacijo. —lj Ni? ne pomaga Zadnji? smo opozorili merodajne oblasti na neredno dostavljanje nekaterih domačih in inozemskih listov, za kar nosi baje odgovornost postavljanje poštnega vagona tja nekam na sadnji tir. Mislili smo, da bo kaj zaleglo, pa smo se motili. Nered v dostavljanju pošte uredništvu se nemoteno nadaljuje, samo v še večji meri. Čudno, da je vladal v tem pogledu do zadnjega vzoren red, naenkrat je pa nastal kaos, ki ga pri najboljši volji ne razumemo. Ponovno prosimo, naj se napravi v tem pogledu remedura. —lj Živilski trg v Ljubljani. Po sklepa tržnega odseka občinske uprave ljubljanske v seji dne 30. septembra 1990 in mag. gremija dne 13. februarja 1981 se razširi živilski trg od frančiškanskega mostu do Ribjega tega na Cankarjevem nabrežju, od zmajskega mostu na obrežje Ljubljanice za Jugoslovansko tiskarno ter od frančiškanskega mostu za Prešernom na Sv. Petra nasip do zmajskega mosta. Zapao Je odredil, da sme s prostorom na glavnem živilskem trgu in z razširjenim prostorom razpolagati edinole tržni odsek občinske oprave odnosno mestno tržno nadzorstvo, V isto kompetenoo spada prostor na Kongresnem trgu za časa Miklavževega trga in predaje božičnih drevesc. —lj Zunanjost našega opernega gledališča je bila res že potrebna temeljitega popravila. Povsod je odpadal omet in so bili obiskovalci, ki so prihajali skozi levi vhod, vedno v nevarnosti, da jim pade na glavo kepa trdega ometa. Sedaj, ko se bo gledališče popravljalo, naj se gleda na to, da se bo zunanjost res zmiselno obnovila. Naj se kameniti stebri, nastavki in bogata plastika nikar ne prepleskajo s barvo, kot se greši pri večini naših stavb, ki jih obnavljajo. Kar ie kamenitega, naj se očisti, da bo plemeniti materijal prišel do veljave. Sedaj je tndi prilika, da se postavi nazaj na svoje mesto plastični figuralni nastavek, ki je svoje čase glediške zunanjost lepo krasil hi so ga pozneje prenesli v muzejsko klet. če je nastavek kaj pokvarjen, naj se popravi, kar menda ne bo predrago. Ko bo nastavek zopet na svojem mestn, bo fasada zopet dobila zaključeno arhitektonsko obliko, sedaj pa izgleda podstavek nad pročeljem brez plastike kot porušen dimnik. —lj Križi m težave s starim delom mesta. Ljubljanska predmestja m periferija so bila do potresa malodane v vsakem pogledu zanemarjena. Po potresa, zlasti pa po prevratu pa se je pokazal že napredek. V adaptacijah, moderno urejenih izložbah, v tlakovanih cestah ter zboljšanih hodniki. Le škoda, da se le - ti v ozkih ulicah ne dajo primemo razširiti (Stari trg. Sv. Petra cesta, Kolodvorska ulica t dr.). — Na Sv. Petra cesti so te dni položili ob levem hodniku od Stritarjeve kavarne do Škofje ulice nov hodnik iz kamenitih plošč. Na križiščih prometnih cest pa manjka še i palmira Milo Je dvojnato parfimirano mnogo tlakovanih prehodov. Regulacija I starega dela mesta Pa je in ostane trd oreh. —lj Stanovanjska hiša sa uslužbence čekovnega urada. Te dni se je odpeljal v Beograd Sef ljubljanske podružnice Poštne hranilnice dr. Vidmar, da bi na merodajnem mestu izposloval zidanje stanovanjske hiše za svoje uredništvo. V palači čekovnega urada na Aleksandrovi cesti ima poleg ravnatelja Vidmarja le majhno število urad-ništva stanovanja. Veliko uradnikov in uradnic pa mora plačevati draga stanovanja v mestu in tudi v predmestjih. Postna hranilnica ima vsako leto težke milijone Čistega dobička- Prav lahko bi torej zgradila primerno poslopje, kjer bo imelo še znatno Število ostalega uradni št va lepa stanovanja po primerni ceni. Prijavilo se je več uradnikov, ki reflektirajo na stanovanja ▼ bodočem državnem poslopju. Nekateri starejši med njimi se poteza jo za to, da bi imeli v hiši stanovanjsko pravico do smrti, to-torej tudi v pokoju. Mlajši se pa ž njimi ne strinjajo, ker bi na ta način prepozno prišli do stanovanj. Želeti je, da bi hišo čim prej zgradili —lj Dela na vrtovih so v polnem teku. Naše Krakovčanke in Trnovčanke so znano spretne obdelovafke svojega sveta, zato založe tudi prve živilski trg z raznovrstno zelenjavo. —lj Tndi kanaliziranje Dunajske ceste zaradi slabega vremena počasi napreduje. Kot znano, so začeli pozimi kanalizirati Dunajsko cesto onkraj železniškega prelaza, od Pokopališke ulice — kjer bo zbiralni kanal priključen h glavnemu kanalu, ki ga že grade v Pokopa'!ški ulici — proti železniškemu prelazu. Ker bo glavni kanal ob Pokopališki ulici še precej globoko v zemlji, približno Jest metrov, morajo položiti tudi cev Dunajske ceste primerno globoko. Zato morajo kopat: tudi globoko jarek, kar }e zvezano z velikimi teŽkoča-mi. zlasti še ob deževnem vremenu. Stene jarka morajo podpirati na poseben način, sicer bi se rov aH jarek sproti zasipaval, zlasti še, ker se cesta močno trese zaradi živahnega vozovnega prometa. Doslej so položili približno 150 metrov cevi. — Jarek za glavni kanal je pa izkopan do pravilne globine, približno do polovice Pokopališke ulice, kopljejo ga pa že do Dunajske ceste. Kanal betoniralo od začetka pokopališča proti sredini ulice. —lj Najnovejši Tauberjev »večni firm >Velika atrakcija« v Ljubljani! Opozarja-jamo cen j. občinstvo, da predvaja danes ob 4, 7. in 9. zvečer >Elitni kino Matica« premiere najnovejšega in najlepšega zvočnega vefilma >Velika atrakcija«. Božanski glas slavnega tenorista pride baš v tem njegovem novem delu do najsijajnejSega izraza, zato bo ta film velika senzacija za Ljubljano. V filmu sodelujejo s Tauberjem še pevka Mariana VVinkelstem in znani komik Siegfried Arno. Godba in pesmi so delo skladatelja Franca Leharja. Občinstvo naj si ogleda krasni film in si glede na veliko zanimanje zanj pravočasno omisli vstopnice. _lj Godba — rekrnti. Od pretekle sobote sem so se zbirali v vojašnicah vojaki novinci, domači in oni iz južnih krajev. Vsako skupino, ki pride s vlaki ? Ljubljane, sprejme vojaška godba v vojašnici. —lj >Submarinac — ali >Propast pod-mernite S. U. 44c Z- K. D. predvaja dnevno ob 14.15 v prostorih EHtnega kina Matice premiere velikega zvočnega filma >Sub-marinac, ka nam predočuje v krasnih in zelo napetih prizorih žalosten konec ameriške podmornice S. U. 44. Film je zanimiv, poučen m tudi zabaven, rada prenapetega dejanja mladini neprimeren. Vstopnina globoko znižana. _Ij Veseloigra »Gospod senator« na Šentjakobskem odro. V soboto 25. aprila se bo vršila na Šentjakobskem odru premijera izvrstne veseloigre »Gospod senatore, ki se bo v nedeljo 26. aprila ponovila. Je to veseloigra starejšega datuma, vendar polna krasne situacijske in besedne komike. Režijo ima g. Danilo Bučar. Vodilno m naslovno vlogo »gospoda senatorja« kreira g. Košak. njemu ob strani pa stoje dame Bučarjeva, Baranova, Pirčeva ter Kramerjeva ter gg. Skerlj, Kune, Lav-rič in Karns. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Po-setite predstavi. —lj Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo opozarja svoje člane in prijatelje ponovno na zanimivo predavanje g. prof. dr. Hjalmarja Brocha, ki se vrli jutri 24. t m. na 8. rednem sestanka sekcije ob 18. nri v predavalnici Mineraloškega instituta Aleksandrove univerze. Oosp. prof. Broch je sedaj direktor naše bilološko - okeanografske stanice v Splita in kot Norvežan bo predaval o Norveški m njenih prebivalcih, zlasti pa o morskem ribarstva, za kar fe specialist. Predavanje spremlja 80 barvanih diapozitov. Vstopnine ni. Vabljeni vsi m vsaki i. —IJ Moška šentjakobsko - trnovska Ciril s Metodova podružnica hna v soboto svoj redni občni zbor ob 30. ur! v go-stflirl »Putrih«, Dolenjska cesta. Prijatelj: družbe vabljeni. Ij Dežnik (moški), dobro ohranjen, se Je našel v noči od 21. na 22. t. m. Lastniku vme dežnik proti opisu g. Fran Tominc Kapiteljska obča Z. pritličje, desno, —Ij Telovadišče Sokola I na Taboru so začeli pretekli teden na novo urejati Navozili so več voz prsti in peska, pomla* dili odn. obrezali živo mejo ter posekali ob poti ob ograji na vzhodni strani staro drevo, ki je bilo v napotje. —lj Dobava šolskih klopi za šolo licej. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje do* bavo 30 šokkih klopi. Ponudbe je predlo* žiti do 1. maja pri mestnem ekonoma tu, kjer se tudi dobe dobavni pogoji. —IJ Ruska Matica. Ruska Matica priredi v prostorih Francoskega instituta dve predavanji univ. prof. dr. I. I. Lapšina: U v soboto dne 25. t m, o predmetu: Filozofija glasbe; 2.) v nedeljo dne 26. t m. ob 20. uri p. n.: Metafizika Dostojevskega. Vstop prost. —lj Solnčni dnevi, pesmi za dobro voljo, najnovejša priredba sU>v. pesmi g. kopelni* ka dr. Cerina, se izvaja]p prvič danes v ra* diokoncertu vojne muzike. Opozarjamo na to koncertno točko vse radioposlušalce. —Ij Glavno plinsko cev v Šelenburgovi ulici bodo preizkusili, če še drž. plin. Zato so jo včeraj pričeli odkopavati. Ako so cevi slabe, jih bodo izmenjali. —lj III. simfonični koncert letošnje sezone ima na programu 4 dela. ki se bndo prvič javno izvajala v Ljubljani. Navedli smo jih že v zadnji notici, danes pripominjamo, da so to moderne skladbe, a navzlic temu izredno zanimive, polne lepih mot;vov, ki prinašajo poslušalcu velik užitek. Eno delo je lepše in zanimivejše od drugega. Program obsega 4 slovenske skladbe, 1 češko in 1 rusko. Oba dlrigenta-kapelnik Stritof in ravnatelj Polič nam jamčita za umetniško izvedbo vseh rednih točk. Predprodaja vsi'jnnic v tični knjigarni. spo-Ma* SO letnica smrti M. P. Musorgskega Gostovanje Sigmunda Zalevskega v „Borisu God trnovem" Na Ruskem je bila opera v svojem začetku ne le pod italijanskim vplivom, nego dolgo časa tudi po izvajanju italijanska. Šele M. Iv. Glinka je poizkusil ustvariti nacionalno opero ter je postal s svojim eponal-nim opernim delom >2ivljenje za carja< (1836), v katerem je spretno uporabil nekaj ljudskih popevk, začetnik ruske nacionalne glasbene umetnosti. A Glinka je bil vendar še učenec italijanskih in tudi nemških mojstrov ter ni mogel povsem uresničiti svojega ideala, ko je 1. 1857 kot carski operni direktor umrL Tedaj pa je nastopila ruska »petka«: dri, Balakirev, Borodin, Rimskij Korsakov in Musorgskij. Sledeč GKnki je ustanovila >mlado rusko šoloc, ki naj bd v vseh glasbenih delih bila resnično rusko narodna ter naj bi dala Rusiji tndi ruska narodna dela« Vzgledovali m se ti glasbeni preku-euhi dramatski na Wagnerjevih reformah, a njih orkester je ostal vedno podrejen pevskemu glasu. Vodja in odgojitelj teh revolucionarnih novatorfev je bil M. A. Balakirev, ki oper ni (risal Naša opera nas je hvalevredno seznanila — razen s Ouijem — že s tremi opernimi komponisti te slavne petke: z Bo rodino vi m >Knezom Igorjem«, z Rimskega Kor-zakova »Majsko nočjo«, »Carsko nevesto*. »Sneguročko« in baletom »Šeherezado« ter z Musorgskega > Bo risom Godunovim<. Morda dobimo na naš oder še kako Cuijevo opero, aaj jih je napisal več. Vsa izrazito rusko narodna glasbena dramatska dela so zanimala nase operno občinstvo, zlasti pa glasbene kroge, na katere so, upajmo, vplivala tudi oplojajoče. Tudi Slovenci stremimo po nacionalni operi, ki si utira pot tudi v tuj svet. Slovanske opere uprizarjajo vsa navedena ruska dela, a tudi nekatere neslovanske opere že segajo po njih. Musogskega >Bo-ris Godunov< pa je osvojil takorekoč ves svet, odkar je Saljapin pokazal, kako grandiozna je v pevskem in igralskem pogledu naslovna carjeva partija. Musorgskij, roj. 28. marca 1839, je imel za svojo prvo učiteljico na klavirju lastno mater. 2e z 19 leti je začel komponirati. V pariškem konservatoriju hranijo 16 njegovih pesmi, ki že kažejo avtorjevo samoraa-lost in pregnantnost v izražanju. Cezar Cul je privedel mladega skladatelja k Balaki-revu, ki ga je aačel poučevati glasbene teorije in tehnike. 2e prej pa mu je vcepil skladatelj Dargomižskij prepričanje, da bistvo glasbe ni formalna lepota, nego resničnost izraza- Balakirev ga je seznanil z idealom Glinke, z narodno pesmijo in nacionalno opero ter ga — kakor ostale člane petke — usmeril na nacionalno polje. Musorgskij pa ni bil le skladatelj, nego tudi vojak in je postal gardni častnik. Kot tipičen bohemien pa je moral odložiti uniformo in se je nato udal povsem komponiranju. Skoraj avtodiktat, je najbolj pristno izražal načela mladoniske glasbene šole in smelo brezobzirno svobodo ustvarjanja. Preziral je tehniko in tematsko razvijanje ter je naturalistično izražal ritem govorice in kretenj; razbil je vsakršno formo in ignoriral vsakršno kompozično tradicijo. V svoji muziki je hotel dati izraza ruski ljudski duši in ruska narodna pesem mu je bila vir in zrcalo lastne tvorbe. Bil je lirik in dramatik. Njegovih 6t) pesmi so deloma najčistejša Krika, deloma združujejo karakteristiko in poezijo ter so v tragičnem aH humornem stilu enako močne- _ Z opero je za Sel zgodaj. KOBrBOmral Je fe nekaj scen Flaubertove >Salambo«, nato en akt Gogoljeve >2enitbe<, m se lotil »Borisa Godunova« deloma po Puškinovem, deloma po svojem tekstu. Kot drama je »Boris Godunov< slab, niz prizorov i« ruske zgodovine, H jih za silo vezeta Boris in samozvanec Grigorij (lažni Dimitrij). Glavne osebe opera prav za prav nima, ker Boris in Dimitrij imata le nekaj prizorov. Toda duaa vse opere Je ruski narod, ki nastopa v različnih oblikah in oblekah in ki ga je skladatelj predstavil mojstrski in z zdravim muzikalnim naturalizmom. Njegovemu toplemu humorju in globoki čustvenosti so vzrasle zares genijalne slike. N. pr. zbori ljudstva s procesijo, zbori pred cerkvijo, dojkino narodne petje, prizori v krčmi z Varlamom, med uporniki H blaznikom in končno s bojarji so pre- krasni v svojS niskosti in zvočni bujnosti. L. 1872 je bila opera gotova, a šele L 1874 v Peterburgu prvič izvajana. Seveda Jo morala hitro izginiti, saj je bila preveĆ radikalno novotarska. Ljudje so se ji smejali. Bila je tudi predolga in v marsičem okorna. Musorgskij je napisal nato še drugo opero >Hovanstina< in začel tretjo >Sejeat v Soročinsku«. Obenem je bil podrejen uradnik, se zgodaj za pil in zanemaril ter je šele 42 let star umrl v bolnišnici L 1881. Rimskij Korsakov je zlasti orkestralno predelal >Borisa Godunova« in Hovan&i-no« ter ju napravil sposobna za oder. In šele po smrti so začeli ceniti genijalnega Musorgskega kot najbolj močnega, zdravega pristnega ruskega skladatelja, Čudovito nacionalnega umetnika razkošnih tonskih' barv in silnih čustvenih izrazov. Zares b*r-barska je krasota te opere, a veličastna in prapristno slovanska. Musorgskega pa tudi Nemci priznavajo za >pravega očeta vse m* nove muzike-c! Premiera >Bori«a Godunova« je bila ne hi v Milanu, nego tudi v Zagrebu, Beograda in Ljubljani glasbeni dogodek prve vrste. Muzikalni publiki pa prinaša vsaka repriza prav poseben užitek. Slišali smo v naslovni partiji zločinca mučenika carja Borisa že nekaj slavnih pevcev: Zalev/skega, Bakljanova, Holodkova, Križaja in Zitka (v Beogradu). Edini Ceh Zitek, stalni gost milanske Scale, ni prav nic teatralen, nego preprosto človeški. Brez igralskih efektov, brez poziranja in širokega gestikuliranja podaja z notranjo silo strašno trs ^d i jo, ki se godi v dusi od kesanja m obupnegat strahu za bodočnost sina in države propadajočega carja. Ža 40-letnico smrti Musorgskega smo slišali zdaj Godunova ponovno z g. Za-lewskim, čegar kreacija je med zunanjo te^-traliko in notranjim doživljanjem Zitkovim. 2e ko je gostoval prvič, smo občudovali njegovo močno efektno igro, izrazito tragičnost v mimiki, očeh in gestah, kipnost vse njegove pojave. Glasovno se je osvežil, ton m« je sočne jši, vobče se je pevski okrepi L Spočetka še tremorilajoč, se je visoko dvignil v scenah s sinom, Šujskim in zlasti ob grozni viziji umorjenega carjeviča. Ne dvomim, da je na občinstvo v scenah pred smrtjo in ob umiranju zopet porazno učinkoval. 2el je viharne aplavze. Sploh je bila predstava prav dobra. Le komparzov je premalo in so zato pompozne scene precej borne. Žal, da je bilo gledališče slabo zasedeno. Gostje se pač vrste tako naglo ko deževni dnevi! Fr. G. Površnike, obleke in vsa droga oblačila za gospode in deco nudi v največji iz* Mrl tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. IZ. 173 Iz Celia —c Hmeljarska prodajna zadruga r. z. m o. zM ki se jc nedavno ustanovila in bo imela svoj sedež v Žalcu, ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 0. v mali dvorani hotela »Evropa« ▼ Celju. Na dnevnem redu je volitev načel« srvft m nadzorstva, nekatere druge važne zadeve zadruge in slučajnosti. Člani za dru* ge so polnoSftevilno vabljeni. Hmeljarji, ki še želijo pristopiti k zadrugi, storijo to lahko istotam še prod začetkom občnega zbora ter se istega potem takoj tudi ude« leže. —c Nove trgovine in obrti. Novo brs* n j arijo s prodajo predmetov, spada jočih v trgovino z mešanim blagom bo otvojril g. Rudolf Bač v Marija Reki. — Novo gostu* no bo o tvoril v Vezovju, občina Kalobje g. Ivan Peperko. — Pekovski mojster Ivan Oberžan v Zavodni 33 pri Celju je adap* tiral svojo hišo in pekarniske prostore. —• Premogovnik t>robnidol pri Laškem je do* bil lastno električno centralo, kakor tudi prostovod za pogon motorjev. Vodstvo jo zaprosilo pri celjskem sreskem načelstvu za končno kolavdacijo vseh omenjenih na« prav, Stran 4 >8liOTEN8KI N'AROrx, Sne 25. aprfla 19$f Stev. 9! Tane Grey: 5 Skrivnostni jezdec Roman. Cohi-mbma je stala tu, kakor jo je bil zapustil; neodločna, polna dvomov, toda še vedno vročo kri v licih. — Si pribori dekleta? — je zamrmra-ta sama pri sebi. — Kaj neki je mislil s •tem? Pa vendar ni hotel--pa vendar ni hotel — — Jasen, logičen pomen Wilsonovih besed je odkril pred Columbino vrtoglavo možnost, o kateri se ji niti sanjalo tri. Da bi jo mogel VVilson ljubiti! Ce jo ie ljubil, zakaj ji ni tega povedal? Ne — ne, ljubosumen je bil morda res, toda đjubil je ni. Njena naslednja misel je bilo trkanje na vratca njenega srca — na nikoli odprta vratca, za katerimi je prebivalo skrivnostno čustvo, upanje, obup, neznano hrepenenje in svareči glasovi, ženska, ki se je bila prav kar zdramila •v nji, je mislila instinktivno in vedno le via samoobrambo in zaprla je vratca, ipredno je bila drugič bežno pogledala skozi nje. Pronto se je pasel v bližini. Ujela ga Se in se zavihtela v sedlo. Šele tedaj je vjpazila, da ima od mraza vse trde roke. 'Veter je bil utihnil, nič več ni šuštel sko-«i veje visokih topolov, pač pa je še -vedno padalo listje na tla. Na robu pobočja se je obrnila proti domu in zapa-*du. Čaroben solnčni zahod, kakršnega fK>zna samo Kolorado, je bil baš dosegel višek svojega čudovitega rzpremi-aijanja. Grmiči kadulje so se lesketali ko arlečkast baržun; zlati topoli na oddaljenih pobočjih so žareli z rdeče ožar-ienimi vrhovi; razločno, mehko in zalite v čarobne žarke zahajajočega solnca 6e je razprostirala valovita vrsta gora; daljne nižine pod temnim gorovjem so bile zavite v škrlatno meglico; in ko-anaj vidni vrhovi gorskih velikanov onstran verige so štrleli mogočno v žareči solnčni zaton. Ozek pas sinjega neba med pečinami in oblaki je bil kakor reka, polna napetih jader in srebrnih res. Nad njim se je booil mračen obok, poln