I Najfpčji V«Qt zm rae leto * • Za pol leta • • • • Za New York celo leto Za inosamtfo celo leto $6.00 $3 00 $7.00 $7.00 GLAS List slovenskih. delavcev v Ameriki. rTbe largest Smsriut Da2y ki the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. fSZJRFOM: OOBTLAJTDT »76 , Sspismbsr », 1908, at the Post Office at Hew York, N Y.» wrier Act of Congrwo of Marck 3, 1879. T£LEF0N! C0KTLANDT 287« HO. 296. — STKV. 296. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 18, 1926. — SOBOTA, 18. DECEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV SOCIJALIST TURATI 0 BENITO MUSSOLINIJU Pcbcgli socijalutični voditelj Turati pravi, da je Italija odločno proti Mussolini ju .— Socialistični voditelj zatrjuje, da si želi devet desetin naroda strmoglavijenja diktatorja. — Nikdo pa sx ne drzne "misliti". PARIZ, Francija, 17. decembra. — Dajte Itali-liji le štiri in dvajset ur prostosti ter priliko, da glasuje. in 90 odstotkov prebivalstva bo glasovalo za strmoglavljenje Mussolinija, je rekel Filippo Turati, voditelj nekoč mogočne italijanske socijalisti-čne stranke in zadnji važnejši član opozicije, ki je zapustil svojo domačo deželo, da poišče zavetje v Franciji. Čeprav izčrpan po izkuapjah, katere je doživel, ko ga je pretekli teden skupina prijateljev odvedla z njegovega doma v Milanu ter ga pod kritjem noči odpeljala na Korziko v močnem motornem: čolnu, je govoril čestitljivi in stari socijalisti vendar z globokim vshičenjem, ko ga je našel poročevalec newyorskega Ti mesa v ponižnem Montmar * tre hotelu, kamor je dospel v pretekli noči iz Nice. Zadnji del potovanja, s Korzike na francosko Rivi-jero, je bil istotako naporen, kajti vedno je vladal strah, da bodo fašisti razkrili njegovo odpotovanje ter ga skušali preprečiti. Fašisti so že preje odbili njegovo prošnjo, da sme v Francijo preko Venti-miglia in njegov dramatični beg je predstavljal zadnje upanje njegovih prijateljev, da se spravi starega boritelja izven pravosodja fašistov. Obdajala ga je šestorica močnih mladih italijanskih socijalistov, kot ga bo vedno tekom njegove ga bivanja v Franciji, — ker se boje poskusov proti življenju voditelja italijanskih socijalistov in ker so morali sami pobegniti iz dežele. Turati, ki izgleda kot patriarh s svojo dolgo brado. je večji meri umetnik kot pa odločen politik. Izprva se je obotavljal govoriti o Italiji, a ko se mu je pojasnilo, da so dobili številni Amerikanci utis, da stoji Italija združena za Mussolinijem, je takoj pričel z živahnim napadom na fašizem. — Ni čuda, da se je razširil tak utis v Združe- ; nih državah, — je izjavil z žarečimi očmi in glasom, polnim ganutja. — Mussolini se je lotil dela na tako sistematičen način ter zatrl vsako sled o-pozicije, da si danes nikdo niti ne upa misliti dru« gače kot misli on. Tudi če hoče človek v Italiji le jesti, obstajati, mora biti pristaš fašizma, kajti brez fašistovskega znaka v svoji gumbnici ne morete dobiti službe in brez službe in dela ne morete jesti. Vsled tega imate na stotine tisočev ljudi, ki molile z ustnicami k fašizmurki pa bi, če bi se jim dalo prrliko za prosti izraz njih mnenja, že jutri po-metli s fašizmom in vsemi zli, ki ga spremljajo. Referendum, prosto voden, bi našel 90 odstotkov prebivalstva proti fašizmu. — Zunanji svet in s tem mislim celi svet izven Italije, nima niti najmanjše ideje, kakšen nevrje-jetni položaj obstaja v Italiji. Niti v najbolj temnih dobah Srednjega veka ni mogoče najti primere za to. V nekoč prosti Italiji ni ostala niti najmanjša prostost misli, besede, dejanja ali akcije. Glede možnosti strmoglavljenja Mussolinija je bil Turati očividno zelo reserviran ter je skomignil z ramama. — Priznavam, da nisem imel prav v številnih prorokovanjih v preteklosti, — je rekel. — Vsled tega ne bom skušal preceniti življenja fašizma. Traja že štiri leta ter bo mogoče še nadaljna štiri. Turati ne zre vznemirljivo na italijansko-fran-coske odnosa je. — Obstaja seveda vedno nevarnost, — je rekel, — da bi kaka tolpa vročekrvnežev prekoračila mejo ter ustvarila zadrege, a zagotavljam vam, da je vedno namenjeno za domačo porabo, kadar govori Mussolini na bojevit način. Italija nima materijala, da bi vojevala vojno. Razventega pa bi bila napoved vojpe proti Franciji ali kaki drugi državi signal za revolucijo. Pilsudski presenetil Sejrn ob polnoči. Diktator, ki je nastopil ob polnoči v zbornici, je zahteval uspešno armado, ker ni Evropa še pripravljena za razoro-zenje. — Branil je dveletno službo. NAROČAJTE SEJMA "GLAS NARODA"! VARŠAVA. Poljska, 17. dee.— Razmere v Evropi v sedanjem ra-su ne dovoljujejo odprave oboroževanj in dokler obstaja potreba za armado, je boljše, da imamo dobro, — je rekel maršal Pilsudski tekom presenetilne«ra obiska v Sejmu včeraj ob polnoči. v Pol ure trajajoči jrovor, v katerem se je nahajal omenjeni stavek, predstavlja njegovo prvo javno vojaško izjavo, izza revolucionarnih dni maja meseca ter ima velik pomen, ker mojroče vključuje spravi s Sejmom ter temu sledeče uničenje nove opozicijske skupine. Ta skupina je hira stvor jena pod Dmowskijem ter vljučuje vse sovražnike maršala, dosedaj zaničevanem Sejmu je .bila zvezana s kritično komitejsko razpravo glede apropriacij vojnega departmenta v proračunu za prvo četrtino l?ta 1027. Seja komiteja je bila slabo obiskana in je bila zbrana v svoji lastni sobi Sejma, ko je naenkrat vstopil maršal ter povzročil veliko potrtost med člani komiteja. Novica o njegovem prihodu se je hitro razširila in kmalu je bila soba nabito polna. Na vprašanje načelnika komiteja, če hoče govoriti, je rekel Pilsudski: — Gotovo in raditega sem prišel sem. Ničesar pa ne morem reči v tej majhni luknji. Seja komiteja je bila nato od-godena in pripravljena je bila velika dvorana, v kateri je nato govoril Pilsudski. Nudil je splošni pregled razmer v Evropi ter rekel. da ni nobena dežela pripravljena na popolno razoroženje in da mora biti armado, če jo hoče imeti narod, uspešna. — Vzgojni položaj je še vedno tako neprimeren, da smo prisiljeni vzdržati dveletno vojaško službo na Poljskem. — je rekel. — Ljudi se vzgaja v armadi ter jim ni mogoče nuditi niti osnovnih pojmov vzgoje v manj kot dveh letih. Rekel je, da je njegova največja želja napraviti ne le vojake, temveč tudi literate iz mladičev, poklicanih k zastavam ter dostavil, da bi rad skrčil službeno dobo/ če bi ne bila z vojaško službo zvezana tudi vzgoja, ki je poljski mladini neobhodno potrebna. Vsa družina ob mikadovi smrtni postelji. Zadnji trenutki v,življenju cesarja Josihito. — V »a cesarska družina je zbrana o b njegovi postelji. — Zena in mati sta culi celo noč, ko je postajalo njegovo srce vedno slabše. TOKIO. Japonska. 17. decembra. — Vsi člani cesarske družine. z izjemo princa Čibibu in vsi Pričetek bojev pri Šangbaju. Vsaki trenutek se lahko name bitka pri Šang-haju. — Kantonska armada prodira z dveh strani. — Maršal Cang Tso Lin, mandžurski vojni lord, organizira kitajsko vlado. DIVJI PRIZORI V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU Divji prizori so se završili v nemškem državnem zboru, ko je Scheidemann obdolžil kabinet, da je pomagal tajni armadi. — Kanceiar je zanikal vse obdolžitve ter ni hotel prostovoljno odstopiti. — Skorajšnjo glasovanje glede upnice. za- SANCJIIAJ, Kitajska. 17. dec. Med severnimi in južnimi kitaj- danes bitke. Kantonska armada kabinetni ministri so bili zbrani prodira proti Sunkiangu, dvajset cd o noč v palači "v Hayama, ka-jn,ilJ j"žno od Šanghaja, kjer j--mor so bili na hitro poklicani .skopan general Sini Cuan Pang včeraj popoldne, ko sc je nacn- s svojimi četami, krat zopet poslabšalo stanje ce-j Poročila o zavzetju Ilančova. glavnega mesta province I'ekiang, so bila potrjena. BERLIN, Nemčija, 17. decembra. — Divji prizori so značili včerajšnjo sejo nemškega državnega zbora, potem ko je Filip Scheidemann, prvi skimi četami, ki so baje močne j nemški republikanski kanceiar, dvignil svoje ob-po 20.fKJ0 mr.ž. se je pričakovalo dolžitve proti nemški vladi. sarja. Konce je vsled teya le še zadeva par ur. Ko je prišel poziv, sta odhitela princ-regent in njegova žena Ja- 5° baJ° obvestil svojega sevei Seja je dosegla svoj višek včeraj popoldne, ko so stavili socijalisti predlog nezaupnice v kabinet, utemeljujoč to svojo akcijo z obdolžitvijo, da ni obrimbni minister, dr. Gessler, pretvoril armade v inštrument za obrambo republike in da je zasledoval pod roko tajno politiko, ki ni bila v soglas-Maršalu Fun, branilec Sangha- ju Z notranjo in zunanjo politiko nemške države je baje obvestil svojega sever- Nacijonalisti so imeli v svojih rokah polnomoč, takoj k postelji bolnega mikada zaveznika, inandzurskega i i •• i- ^ i •• i i- iz vile, v kateri stanujeta, ne da 'diktatorja čang Tso Lina. da raz-j^a ohranijo ali strmoglavijo kabinet, a včeraj zve- bi čakala na prihod spremstva, polajra z zadostnimi četami, da ■ cer niso hoteli pojasniti, na kak način bodo glaso-Vsi kabinentni ministri so dobili stopi Kahtončanom nasproti in da, vali. Ce bodo umaknili svoje glasove kar p^ecl jauoj Hka, ».i odpotujejo ^j^^t^^uajf^i- f^o metodo postopanja, bodo Ob desetih zvečer sta se umak- 'soglasno s katerimi nameravajo! lahko glasovali za kabinet ali proti njemu, a poz-nila za noč princ-regent in nje- Kantončani z dvojno ofenzivo in ■ no zvečer se je glasilo, da ne nameravajo glasovati kot stranka, temveč kot posamezniki, vsled česar je izključeno vsako napovedovanje vnaprej. Nacijonalisti se bodo še pred glasovanjem sestali z vladnimi strankami, da zahtevajo svoj delež, a manjšinska vlada hoče zagotovila, da ne bo ta delež vzet iz bistveno važnega dela, vsled česar bi bila izročena na milost aii nemilost reakcijonar-jem. Nacijonalisti s svoje strani pa hočejo zagotovila od vladnih strank, da ne bo nikdo v njih vrstah skušal snesti danih obljub. Sedanji položaj je v več kot enem oziru posledica govora, katerega je imel pred desetimi dnevi Scholz, poslanec ljudske stranke, ki je izjavil, da bi mala koalicija rajše pripustila nacijonaliste kot pa socijaliste, če bi bila vlada prisiljena uveljaviti gova žena in kabinet je storil isto.jsicer z ono napada proti Anking Skozi celo noč pa so Culi cesari- in drugo z juga proti Šanhaju ca, mati cesarja in dvorni zdrav-}Za slučaj, da niki. Ministrski predsednik je u-gotovil, da cesar spi. Princesinja Aibikoteru, edina unukinja cesarja, bo danes zjutraj prevedena v Ilavama. Princ f'i-čibu je bil po ra'diju informiran o stanju cesarja. TOKIO. Japonska, 17. decembra. — Josihito, 123-seti cesar Ja- bodo zavzeli Kantončani Anking in Sangha j, bi se nahajal Nanking med obema kan-tonskima armadama ter bi istotako ne mogel več nuditi odpora. PEKING. Kitajska, 17. dec. — Reorganiziranje vlade v Pekingu pod mandžnrskim diktatorjem C'ang Tso Linom ter organiziranje narodne vlade pod Kanton Premogar umorjen. ponske, je bil danes zjutraj ko-} voditelji v Vučanku ali Hankovu naj še živi. Kisik in druga sred-jbo objavljeno istočasno dne 1. ja-stva se je rabilo kot skrajno sred-,1111511'-)3-stvo. da se obrani življenje v telesu. Njegova žila in dihanje sta bila neredna. Ofieijelni buletin, ki je bil izdan ob osmih zjutraj, je javljal, da je stanje cesara Josihito v glavnem neizpremenjeno z izjemo, da je postalo srce nekoliko slabše.! Od sobote naprej se je boril monarh, oslabljen vsled dol SfRANTON. Pa.. 17. de*. — Ko je hotel včeraj premogar Enrico Sarnio stopiti v svoj dom. po-i izpremembo k veliki koaliciji, tem ko.se ie vrnil z dela v nekem ~ • • i i iv* v - ir- K -1 ni i*, o včeraj je kanceiar Marx, na prošnjo zuna- rovu Penn. ( oal Co.. .je bi! obstre-j . • • e vi •• ljen ter na mestu ubit. Pet strelov j njega ministra btresemanna, ponudil socijalistom . , , e i je bilo oddanih in štiri kroglje s.»| mesta v novem koalicijskem kabinetu. Socijalisti, bolezni proti pljučnici. Sest zdrav- . , , , 0 •• x- , - . „„ J ' 1 J j prodrle v telo Sarnija. Neki tova- nikov ni moglo dosti storiti zanj. T n - ris. Joe Perry, je spremil premo- Tri nadaljne dežele pristopile k jeklarski an-tanti. garja še do doma in oba moža sta še nekaj časa kramljala pred hišo. Streli so padli, ko se je Perrv odstranil. Na vsak način je prežal morilec v zasedi. Stomilijonska whiskey korporacija. WASHINGTON. D. C., 17. dec. V zakladniškem uradu je bila sestavljena. za kongres namenjena predloga, ki naj bi dovoljevala organiziranje stomilijonske korpo-raeije za kontroliranje izdelovanja žganja v medicinske svrlie. Predloga odgovarja načrtom prohibicijskega vrhovnega poveljnika, generala Andrewsa. Zakladniški tajnik Mellon je izjavil včeraj, *da se ne bo porabilo nikakih vladnih skladov za to podjetje. On je mnenja, da bo mogoče brez težkoč izvesti nakup akcij v znesku $60.000,000 za kor-poracijo in nadaljnih $40,000,000 obligacije. Vseh 14,000,000 galon postavnega žganja, ki se nahaja sedaj v skladiščih, bo prevzela nova korporacija, ki bo prevzela tudi monopol za dobavo žganja za lekar-n.e Ustanovilo se bo dve distile-riji, eno za žganje iz koruze, drugo pa za žganje iz rži. WASHINGTON, I). C.. 17. dec. ('ehoslovaška, Avstrija iu Madžarska so se pridružile antanti je klarske industrije, katero so stvo-rili pred kratkim vodilni jeklo proizvajajoči narodi, — kot se je Senat > sprejel včeraj svojo pr-s poročil o trgovskemu departmen- vo dovolil no predlogo v višini tu iz Prage. [$804,023,378 za zakladniški urad Imenovane tri dežele so dobile in za postni department v bmlo- Senat zvišal dovolila. "WASHINGTON, D. C., 17. dec skupno letno kvoto dveh milijonov Ion. razdeljenih med tri s 70. 20 oziroma 10 odstotki. I\ot razvidno iz tega. je dobila Gehoslo-vaška glavni del. Nezaposlenost je poskočila. čem letu. Ta svota predstavlja za $3.1 (iD, 180 več kot pa je dovolila poslanska zbornica. ki se niso hoteli umakniti so izjavili, da so pripravljeni sprejeti mesta v takem kabinetu, a so zahtevali najprvo resignacijo sedanje vlade. BERLIN, Nemčija, 17. decembra. — Buržua-zijski koalicijski kabinet kancelarja Marxa se mora pečati secta.j z obdolžit vami, ki so bile dvignjene včeraj v državnem zboru, da sestavlja tajna mo-narhistična vojaška klika veliko nepostavno re-' zervho armado v Nemčiji, z municijo in aeropla-ni, nagromadenimi v Nemčiji in Rusiji. Filip Scheidemann, načelnik socijalno demokratične stranke, kojega obdolžitve so proizvedle v državnem zboru pravcat vihar, je zahteval, naj se sedanji kabinet nadomesti z novim, v katerem bo slehrni član republikanec. VASIIIXGT80X, D. C., 17. dee. V poročilu delavskega departmenta za november se glasi med drugim : Z nastopom zime v pretežnem delu Združenih držav je bilo tudi opaziti zmanjšanje zaposlenih oseb. posebno pri konstrukcijskih delih. Grajenje cest je bilo v nekaterih državah popolnoma ustavljeno. Manj dela je tudi pri novih zgradbah v mestih. Istotako se je omejilo prodrkcijo v avtomobilskih, jeklarskih in železnih napravah. V premogovnikih se vrši delo redno naprej in tekstilna industrija se je pričela razcvitati. Opaziti pa je močan prebitek neizuče-nih delavcev. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba podlaii. j» poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah Podatk-: so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako bott« vpoitevah jvojo t' rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji' Lire Pin. .... 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . S 5.20 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . . $10.10 Din. .... 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $14.85 Din. ____ 5,000 ____ $ 82.00 Lir ... . .. 500 ____ .. $24.25 Din. ____ 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $47.50 Za poSlljatve, U presegajo DesettiaoC Dinarjev ali pa DvatisoS Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Nriadi brzojavne tsrrftaje«M v najkrajč Poaebni datki. po Pristojbina sa Ispla £11» ameriiluh dolar. Jot v Jugoslaviji in Italiji naša kakor sledi :xa $25. ali BB&nji znesek 73 center; ed $25. naprej de $30$. p« 3 cente od vsakega dolarja. Za vetje sveto poji* FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street Pbone: oobtlandt mst New York, N* Y. I Us T* GLAS NARODA, 18. DEC. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by : RLOVBNIC PUBLI8HINQ COMPANJ (A Corporation) Frank S&Jtaer, president. Lona Benedik, treasurer. P We of bout«« of Um corporation and addreaoso of aboro officers: 82 Cortlandt 8L, Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. " Gt A S NARODA' "Voice of the People" Issued Every Day Exeopt Sundays and Holidays. Em telo loto velja lisi ea Ameriko in Kanado____$6.00 Ea pol leta_____$3.00 Za letrt leta MJto Za New York ea celo lot* $7.00 Za pol leta______$3J0 Za inozemstvo sa tela lata_17.00 Za pol leta --------$3J0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" Uhaja vsaki dan itveemh nedelj in pravnikov. DopUa bres podpisa in oeebnoeti se ne priobčujejo. Denar naj M blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-prarimo, da ae sam trudi prejšnjo bivalift&e nasnaai, da hitreje najdemo naslovnika "O L A 8 NAROD A", 82 Cortlaadt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ ROJAKI V FOREST CITY, FA.—ZA POPLAV-LJENCE V DOMOVINI Tudi napredna slovenska naselbina v Fon^t City se jo odzvala. Sprejeli smo svoto $193.00 ter naslednji dopis: Forest City, Pa. Cenjeni: — Priloženo vam poiiljam svoto $193.60 za poplavljence v domovini, katero so nabrali med tukajšnjimi rojaki .los. Prsic, Lov. Kot dr. Frank Clereman, Ant. Molek. Pr. Zupančič, Lud. lvorče, Jer. Za-verl in Louis Vido vie, ki so bili izvoljeni na seji društva Zvezda, št. 372, SXPJ. Darovali so: Dr. Zvezda, SNPJ, $10. Anton Bokal $3. Feliks Škrajnar $2.50. Anton Mereun #2.30. Po $2: Frank Trele, »los. Kamin ml., John Pungeršar. Po $1.50: John Kete. — Po $1.25: Jack Cempre. Po : John Molek, Prank (ierčman, Jack Mevšek, Frank ^kuhe, John Kobilšek, Frank Oven. Jernej X a prode. John Gliha, Louis Ostanek, Frank Griim, Martin Knez, Anton Kos. Frank Kebernik. Pr. Fižnar, Frank Gruden. Frank Zupaneie, Anton Vozel, Fr. Zaje. Frank Povhe, John Tomazin, Frank Debeve, Louis Grošel, Jok. Skubic, Frank Lavs, John Bregar, Frank Ostanek. Fr. Markel, Mat. De-bevee, John Peterca, Jernej Aubelj. Filip Strunber, John Jakelj. Mat. Hodnik, Pr. Novak L, And. Germ, Ant. Kužnik. Frank Toma-;.ie, Gregor Beber, Frank Oven. -los. Lavriha. Josip Planinšek, Mat. Marinšek, Jos. Uršie, Lud. Koree, Mat. Zamen, Louis J'ajk, Anton Božič, Louis Feme, Tom Petrov«"ie. Jernej Intihar. Fannie Bevc, Fr. Rnpnik, Frank Muljavee. Miehael Hauptman. Anton Eržen. Mat. Prbas, Val. Maver, Jor. Prši«" I.. Ig. Kamin. Rudolf Borštnik, Josip Jevnik, Josip Pavlovčie, Anton Borštnik. John Iveržič, Mat. Grum. Frank Zupaneie IV., Tom. Simončič, Dr. Leo Strmole. Frank Kozlev-čar, Frank Marolt. Frank Xovak. Frank Lenarčič. Jos. Rudolf, L. Osolin, Anton Derk, Frank Matoz. Anton Beber. Martin Muliie, John Okoren, Alojzija Okoren, Jer. Gantar. Carl Kovači«*, 1 g. Iloj-lak, Josip Barlič John Suhadolnik, Kari Žigon, Anton Sever, Fr. Kepec, Mat. Kamin, Ignac Oven, Blaž Carli, Fannie Sever. Mich. Peterka, Lov. Gerdin, Louis Mocedel, John Grmu, Ant. Čož, And. Ma-rinarič, Gregor Vrhovšek, Frank Gerštel. John Dobra v ec. Frank Kotar, Martin Rokavec, Jos. Borštnik, Fr. Kobal, Louis K o rdiš, Ant. Bogulin, M. Zupančič, A. Ža gar, J. Kušar. J. Peterka, A. Oražen. Po 75c: Anton Žigon, John Nemanie, Ig. Pancar, Jack Semrov. Po 50c: Frank Žigon, Lov. Kotar, Jernej Zaver!, Fr. Vavtar. John Osolin, Jos. Princ, Paul Princ. Ig. Xovak L, Fannie LavriČ, Jack Gnidica, Jos. Zidar, Frank Čehon, Mich. Sotlar, Frank Skubic, Mart. Omahen, Frank Majhen, Jos. Starie. Vik. Lavriha, Anton Gerč-man, Jack "Rarlič, Frank Tomarin, John Skubic. And. Kovaeič, Fr. Oražen, Anton Bečaj, Jos. Mjkut, Peter KobiUek. Mart. Jaklič, Mary Pristavec, Lonis Markel, Frank Rataic. Jos. Kramar. Frank Pancar, Jos. Gliha, Terezija Horvatin, Jack Benedik. John Jerič, Frank Grezel, Jos. Povhe, Miehael Jagrič, Mat. Semrov. John Mihevc, John Okoren, Jera Semrov, Anton Okoren. Louis Žefran, Jen. Drašler, J. Korošec, Jos. Žigon, Marv Orehek, Anton Železnikar Jr., Frank Erjavec, Jer. Baje, Frank Kotar. John Zupančič, John Capuder, John Petrič Mat. Petrič Ig. Planinšek, John Svete, Feliks Opeka. Louis Vidovic, Mat. Derk, Mat. Mihevc. Stan. Gurskv, Frank Gričar. Louis Sašo, Mary Švigelj, Val. Švigelj, Martin Kastelic, John Šivic. Jernej Cerar, Frank Rudolf, Marg. Zalar, Fannie Tomič, John Tomič, Fr. Volk, Jos. Volk, Mary Planinšek. Mat. Mihevec, Fl. Ravnikar. John Tomažič, Jos. Zaverl. Frank Zidar. Frank Bru . Jack Mihevec, Fr. Miklavčie, Mat. Turk. Jos. Volk 30c. Po 25c: Jožefa Miklič, Frank Xovak Jr., Anton Železnikar, Ant. Vavtar, Ig. Princ, Anton Feme, Viktor Feme, Frank Košir, Kat. Piškur, Anton Janežič, Frank Janežič, Jos. Novak, Frank Klemen-Čie, Mary Končar, Josip Poje. Martin Xovak, Anton Skubic, Jera Planinšek, Josip Derk, Josip Pavšek, Agnes Logar, Rud. Ravnikar John Širca, And. Zidar, Louis Xovak. John Medved, Will. Planinšek. SKUPAJ $193.60. Svoto blagovolite poslati na Rdeči križ, ki naj jo razdeli med najpotrebnejše. Ako se kdo cenjenih rojakov iz Forest City želi še kaj darovati v ta namen, naj se zglasi pri spodaj podpisanem, in znesek bom takoj odposlal na pristojno mesto. Mat. Kamin. Kot vsak znesek, smo tudi tega poslali v dolarskem eoku Rdečemu Križu v Ljubljano s pripombo, naj denar razdeli med najpotrebnejše poplavljence. Niti najmanjšega dvoma ni, da bodo denar dobili najpotrebnejši. Porok za to nam je zatrdilo v "Zahvali" ijubljanskegat Rdečega Križa, ki je bila veeraj -objavljena ha peti strani našega lista. Odbor, ki deli podporo, je nepristranski. Tvorijo ga sledeči f-fattii: velika župana mariborske ill ljubljanske oblasti, zastopnik finančne oblasti, zastopnik mesta Ljubljane, zastopnik kaezoškofijskega ordi-iiarijata ter zastopniki vseh slovenskih javnih dobrodt: I -iiih ustanov. Komisija si* na li<-u mesta prepriča, kdo je najbolj potreben podpore. In na licu mesta tudi podporo razdeli. Nataneni računi o vseli dohodkih in izdatkih ter \ sa potrdila o izplačanih zneskih bodo objavljena "oziroma bodo vsakomur v vpogled. Rojakom v Forest City so izkreno zahvaljujemo za znaten dar. V povračilo naj jim bo zavest, da so v polni meri zadostili svoji bratski in čioveeanski dolžnosti. DA SE JASNO IN NATANČNO'RAZUMEMO Mr. John Germ je objavil v imenu puebelske delegacije v zadnjem glasilu Kranjske Slovenske Katoliške Jednote odgovvor na dopis, ki je bil objavljen v 275 št. Glasa Naroda pod naslovom "Članom in elanicani K. S. K. J." Mi smo sprejeli dotieni dopis. Preritali smo ga in objavili, kajti v našem listu ima vsakdo pravieo izražati svoje pošteno mnenje. Glai; Naroda je* namreč v Ameriki edini slovensk. list, ki je popolnoma neodvisen. Glas Naroda ni odvisen od nobene podporne organizacije: Glas Naroda ni odvisen od nobene politične stranke; Glas Naroda ni odvisen od nobenega delničarja; Glas Naroda nima za seboj nobene frakcije, ki bi mu diktirala: piši to in piši ono. Kot že neštetokrat poudarjeno na tem mestu, poudarjamo tudi danes: Glas Naroda ne dobiva od nikjei nobene denarne podpore, se ne zanaša za nobeno deenai-no podporo in ni v denarnem ožim od nikogar odvisen. Razen od svojih naročnikov. Naročniki ga menda cenijo in se strinjajo z njegovim pisanjem, ker bi sicer ne mogel izhajati. Cenijo, uvažujejo in vpoštevajo ga toliko, da um bodo omogočili še bolj pestro vsebino na šestih straneh po park rat na teden. < e bi se slovenska javnost nc strinjala z našim pisanjem, bi nas enostavno pustila na cedilu. Pa se že mora strinjati, ker sprejemamo z vsakim dnem v naš krog nove prijatelje — med kateremi je — kar nas najbolj veseli — ogromna večina takih, katerim je naše pisanje odprlo oči ter so zadobili drugačne, samostojnejše nazore. Za pisanje Glasa Naroda je odgovoren urednik. Kar se mu zdi primerno, objavi ter predloži svojim čitateljem v razsojo. Vsak čitatelj ima nato pravico izraziti svoje mnenje. Pogoj je, da ga izraža dostojno. Nobenega dopisa ali razprave ne objavimo, če nc vemo imena dopisnika. Vsak dopis in vsak članek v Glasu Naroda je izpostavljen javni pohvali ali javni graji. Narod naj presoja, pohvali ali obsodi — to je bilo in bo naše geslo. Glas Naroda je glas naroda v pravem pomenu besede, kajti v njem izraža narod vse, kar mu je na srcu. Za tako glasilo javnega mneja, je sposoben edino-list kot je Glas Naroda, ki ni od nikar odvisen, ki ni nikomur vdinjan ter se mu ni treba nikogar bati. Zato ni čuda, da si je pittsburški dopisnik izbral baš Glas Naroda, za sredstvo, da je poslal v javnost svoj članek 4*01anom in članicam K. S. K. J." Ali naj ga pošlje Glasilu K. S. K. J. ? Ali naj ga pošlje Amerikanskemu Slovencu"! Ali naj ga pošlje "Pros veti"? Glasilo bi ga vrglo v koš, in Jednotin predsednik bi napel vse kriplje, da bi dopisniku gmotno škodoval. 4*Amerikanski Slovenec" bi ga poslal predsedniku Jednote, in zgodilo bi se isto. "Prosveta" je glasilo svoje organizacije in bi ga ne priobčila iz enostavnega vzroka, ker se članek ne tiče S. N. P. J. Članek je torej izšel v Glasu Naroda ter zadel v sršenovo gnezdo. Dobil je in*ecej odmeva in celo napol stvaren odgovor — odgovor delegacije iz Puehla, Colo., ki je s tisto ne baš posrečeno točko na konvenciji prodrla ter prevzema, bodo sama, bodisi po naročilu glavnega odbora— sama zase vso odgovornost. Dopisnik bo gotovo odgovoril na odzive svojega članka. ! Ni je bolj koristne stvai*i v javnost kot je dobra in zdrava debata. Taka debata izčisti pojme in razbistri nazore. Koncem članka naj nam pa dovoli Mr John Germ kratko, toda pomembno jmpombo. On namreč.piše: — "—Le brez skrbi bodite, črncev, Japoncev in Kitajcev in različnih takih se ne bo sprejemalo v našo Jed-noto, ker prvo besedo za nove člane ima vendar vsako lokalno društvo, ki takih nezaželjenili prosilcev ne bo sprejemalo. Toliko pameti pa morate nam vseeno že prisoditi, ako prav nas imate za nazadnjaške katoliške Slovence. Le brez skrbi bodite. Da, le brez skrbi bodite, gospod Germ, da ste se strašno urezali s to svojo trditvijo. Lokalna društva imajo le navidez prvo besedo. Dokler so na krmilu ljudje Grdinove baze. nima lokalno društvo končne odločitve glede sprejemanja članov. Pač se pa lahko izpostavi suspendat-iji in izkljn-čenju. Par let je tega, ko je načelovala Jednoti ista klika kot ji načeluje sedaj. Klika je bila isTa, le nekatera imena so bila drugačna. V Greaternevvvorški naselbini je več društev K. S. K. J. Pri newyorškcm društvu je prosil za vstop ne\v-vorški pater. Ker so člani dobro vedeli, da je bil njegov edin namen prevzeti nad društvom kontrolo oziroma izvajati špijonažo nad društvenimi člani, so ga zavrnili. Pozneje se je tudi govorilo, da je že presegel leta, in da ni dobrega zdravja. Člani so izjavili, da ga ne sprejmejo. Glavni odbor je ukazoval, da ga morejo sprejeti. Pater je silil v društvo s tako neumorno vztrajnostjo, da se je v članstvu vedno bolj utrjevala vera, tla mora imeti možak zahrbtne namene. Ponujali so mu sosednja društva, posebno brooklvnsko društvo, toda nič in nič. Posili je hotel postati član. Slednjič se je pojavil z zdravniškim listom, podpisa-' lz Italije poročajo, da je Mussolini spodil prejšnji teden iz služba zadnjih sedemnajst italijanskih sodnikov, ki niso bili faši-stovskega mišljenja. Kdo naj zavida Italijo i Do prejšnjega tedna je bilo v prostrani Italiji že vsaj sedemnajst sodnikov, ki so sodili po postavi in pravici. Sedaj ni nobenega več-Sedaj sodijo vsi italijanski sodniki ]K> fašistovskih zapovedih. Fašistovske zapovedi pa niso v -ojrlasju niti s elove.skimi. niti 7. božjimi postavami. * Ko človek čila o razmerah med Združenimi državami in Mehiko, mu ponavadi nekaj zasmrdi. Za- ^Dirdi mu po olju in petrolju. * Xoki netvyorski milijonar. Brou-nuipr. možak je star dvniii-petdeset let, ima posebno veselje do mladih deklet. Tak»* mf*d petnajstim in sedemnajstim Iptom mu najbolj din«'. Koncem lanskepra leta je vzel za svojo neko CVhiujo. Povedala i mu je. da se piše Mary Spas in da tiim od vrhovnega zdravnika. (Kje je dobil bolniški list je stara šestnajst let. Kmalu nato in na kakšni podlagi mu ga>jo vrhovni zdravnik izpolnil,'se J*1 Ukazalo, da je že v enoin-je še danes uganka.) ' j dvajset,m letu. in milijonar jo j.. ~ . J zavrgel ter si izbral petnajstletno Tlani so se ga otepali in omolovaževali direktna pove- "peaches" Hennan. lja iz glavnega urada, da morajo patra sprejeti. Glavni urad je napravil kratek proces. Društvo je suspendiral in nazadnje izključil iz Jednote. S to se je tudi poročil, pa je po par aieseeih zakona pobegnila od n.icK'i- Sedaj ga toži ter pravi, da ;! To je bilo društvo sv. Frančiška v New Yorku, vsilji- mora plačati vsak teden tristo do-yi podrepnež pa Benigen Snoj, ka baje sedaj po Lemontui^n^" Zil vzdrževalne stroške, majari ! ni končano, vse pa kaže. da bo izpadlo uda d i že- Clanov puebelske delegacije ne smatramo za nazad- nici Vprid njaške katoliške Slovenec, ker nimamo nobenega povoda za to. To smo jim le zastrantega povedali, da si si ne 1>«-do mogoče domišljali, da ima društvo odločilno besedo, koga sme sprejeti in koga ne. D opisi. Brooklyn, N. Y. jsti ter prispevajo vsak po svoji i Tu vam pošiljam dva dolarja moi~i "boge slepce in poplav-jza poplavljence v starem kraju. lj«'nce v stari domovini. Zatorej I Prosim, obvestite me. da ste d«-- smem tudi jaz zaostali za nji-J vrsto let in dolgo vrsto moških j nar sigurno sprejeli. mi- Zaeetkom tepra tedna je vložila proti njemu tožbo Mary Spas. Toži jra za petsto tisoč dolarjev odpravnine. Ce se bo izkazalo, da je res. kar pravi, da j«* počel /. njo. ji bo res moral odšteti pol milijona. Ako bo šlo dekletoma po sreči, so bo Browniner prepričal o večni resnici, da je star norec, največji norec, kar jih je na svetu. Pa naj punci dobita, kar zahtevata. Mladi sta še in imata še dolgo Sheffield, Pa. Priloženo vam pošiljam 10 dolarjev kot božično darilo za nesrečne poplavljenee v domovini Darovali so sledeči rojaki vsak po svoji moči in volji. Po $2.00: i Charlie Roth. Anton Sega, Andrej JVidic; po $1.00: Frank Krašovie, ! Martin Urbanč. Leo Planter. John j Zlozelj. Vsem skupaj želim vesele praznike in srečno novo leto! Charlie Roth. Pittsburgh, Pa. Priloženo dobite en dolar za poplavljence in en dolar za Dom slepcev v Ljubljani. Prosim, pošljite na določeno mesto. .Joe Vogrin. Cleveland, Ohio. Cenjeni g. urednik: Vaš stenski koledar sem z največjim veseljem sprejel. Zanj se vam iskreno zahvaljujem. Zelo me tudi veseli, ko čitam v listu Glas Naroda, da se večina Slovencev zaveda svojih dolžno- Alois Durčič. ■ Za uboge slepce sem bil že prej poslal na Vas en dolar, sedaj pa ("Nadaljevanje na 3. strani.) SLOVENSKO-AMERIKANSKi KOLEDAR zz leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsehino. Članici, slike. povesti, zan itn i vosti. TRISTOLETNICA NEW YORKA (s slikami) -STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Se nikdar jih. nismo Drve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ 11 Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York VAŠE BOŽIČNO NAKAZILO dospe v domovino še pravočasno ako nakažete znesek preko nas potom — BRZOJAVNEGA PISMA Pristojbina za brzojavno pismo znaša $1.— za vsako nakazilo. Nakazila v Dinarjih, Lirah in Dolarjih. —-• ' • -—---— ' ■ HITRA IN TOČNA POSTREŽBA FRANK SAK5ER STATE BANK 92r OortianAt 4ttftet, New York, K. T. pred seboj. Menda ne bo med temi moškimi nihče ve<" tako neumno-nesrečen kot je bil Browning. Tn nihče tako nesreč no-neumen. * To je moja filozofija. Meni se J zdi, da je prava: Revna mladina ljubi v bogatili starcih denar. Jliopati starci pa ljubijo v revni mladini mladost. I O pravi ljubezni, pa ni ne tukaj ne tam nobenega govora. * Iz Italije, pravzaprav s iraneo-sko-italijanske meje, kjer se zbira-ijo velike armade časnikarskih poročevalcev ter preže na novice, ! prihaja naslednje poročilo, ki sem J jfa pa jaz deloma posvoje prikrojil: — Mussolini je prišel obiskat j laškega kralja Viktorija Kma-jnuela. j Sedela sta pri mizi in govorila o tem in onem. Naenkrat pade italijanskemu kralju žepni robec iz rok. I Mussolini se sklone, pobere robec, ga v znak spoštovanja poljubi ter pravi, kot pravijo komedijanti: — Veličanstvo, dovolite I mi, da obdržim ta robec za spomin . . . Kralj je pa odločno protestiral. — Ne. ne, — je rekel. — Vse drugo, samo to ne. — Zakaj pa ne? — se je čudil Mussolini. — Zato ne, — odvrne kralj, — ker je žepni robec edina stvar, v Italiji, v .katero lahko vtaknem svoj nos . . . * V prevelikem zanosu človek ne ve. kaj govori. To se tiče- posebno časnikarskih poročevalcev. Zadnjič so listi objavili poročilo o velikanskem požaru, in v poročilu je bilo rečeno: —: Gorelo je tri dni in tri noei. Vsa čast gasilcem, ki -so delali vee kot po Štiriindvajset ur na dan . ^ Božično darilo. fJLAS '.VAROD^. DEC. lf»2(j ir in mračen je .stopil v pred-j In ga je |>0|>e!jaia k široki zofi. , v.so okrašeno s .svežim z*' - • Samo .sedite, da odpravim te o- Tih sobo lenim *raret\jeni, vmj wiCrnc /. vonjem po debtečem božičnem večeru tam zadaj za vel i k j, ni vra-iti, od koder je dan.'! radosten troke. .. Siromašna deca .->o. ki •sem jo hotela razveseliti z božičnim drevescem in darovi. . "Razdelite torej darove lepo in smeh Otrok. (>d .služkinje je 7ve- pravično — ne bom va.s motil," j del, da je gospa doma, ir. odložil je potno torbico, poisnal ptxs^'.m-co in čakal. Po nekaj sekcuidRh povzel on skrivnostno. "Xe smete pa pozabiti name. . en božični dar mora ostati tudi zame. . . Tu v ko- je služkinja vrnila in j-irii;: go- j tičku bom čakal, popotnik, da se približa sreča tudi meni!" Toliko grenkobe je bilo v njegovem glasu, ali ona je ni opazil la. '"Ah, vi, humorist!" se je zaobrnila polna in gibka, njena pre-1 le.stna laket .sc je posvetila tik pred njegovvimi očmi kakor poreden solnčen žarek, in že sb je pomešala med otroke, žvrgoleče o-kpog božičnega drevesca. Za^lonil ai je čelo z dlanjo, u-greznjen med blazinami zofe, za- Apejino »poročilo: naj gospo« 1 nekoliko počaka, ker je gospa baš zaposlena pri božičnem drevescu z otroci, ki jih je povabila iz bližnje okolice, da jim razdeli bižičnc 4arove. Xemirno je napravil nekaj korakov gorindol po sobi. "Povejte gospe, da je tisti, ki eitka v prekoč ljubile tudi on vsega tega ni našel, a-tal je njega, a *>e {»otem obrnile dru-1 brez božičnega drevesca, popotnik gam. . . hotel na kratkem obisku ; na cesti.. . Tu je lepo, tu plapo-pronikniti njeni duši do dna, do-! lajo lučke na zelenili vejah, tu se j gnati, <-e j»* srečna ali nesrečna, in | šib<* na. zlatih nitih darovi, kakor ji reči mi t o poslednji "zbogom". A sedaj, ko je stopil v sobo, je spoznal, da je var*l samepa sebe, ko si je mislil, da bo držala masko ravnodušnosti. Kakor zavedenemu v pravljično kraljestvo, v bajen grad, poln nepoznane lepote, •>o mu omahnile misli. Pred njim j«' .stala ona. vsa blc.steča, sladka, še- lepša, popolnejša kakor pred leti. tista ona, ki so nekdaj ljubile njene oči, in mu j»- z Ijubeznji-vim smehljajem prožila desnico v pozdrav. "Ah, vi ste. gospod Aleksander!" Njen smehljaj se mu je zdel tako brezskrben, otroški, njene oči tako vedre, vesele, prav kakor oči otrok, ki «0 oe rnetli sredi .sobe okrog boga loob lože nega božičnega drevesca in se radovali vabljivih darov. A njegov glas je bil zelo truden, ko ji je .stisnil desnico : "Gospa Amanda, — — saj mi oprostite moj nenadni prihod "Nikakejra oproščenja!" ga je prisrčno prekinila. "Vrlo mi je milo, da ste me po&etiii, in to bas na božični večer. .." LEP OKRASEK ZA HISO Vsak december razdelimo nad pol miljona Trinerjevega stenskega koledarja. Ta koledar je na glasu, da je vedno originalen in lep, toda koledar za leto 1927 je nekaj |WM»ehiiega. V hišo vam pri-lle*e ▼eliki čudež iz Yellowstone parka, sveUvno znani "Old Faithful" gejair; to je *lika velike privlačnosti. V lekarni dobite ta koledar ali pa pošljite xu pokritje poštnine 10 centov na Joseph Truier Co. 1333 So. Asliland Ave., Chicago, 111, "Triaerjevo grenko vino prekosi vsa zdravila, ki nem jih kdaj poskusil," piše Mr. Jos. Dudek ir Brooklyn*, N. Y., 18. novembra 1026. "Poznam več tisoč ljudi, katerim je pomagalo." Ena stekleni-vj, IL25; vzorčno »teklenieo po mo po prejemu 15 centovt kater* »pojite nti gornji naslov da bi si šepetaje pripovedovali j povesti o lepoti miru. domačnosti,' družinski ljubezni. A tam zunaj ? Na zagrnjenili oknih so mrgolele sence zunaj v zimi in burji plešo-čih snežink. Tam zunaj, v blatu, snegu, mel vetrovi — tam je domovanje njega, popotnika in brezdomca. . . Zdrznil se jt* v mislili in kakor v sanjali poslušal, kako šumi mimo njega krilo gospe Amande. kako ivončklja mimo njega njen smehljaj, kako se mimo njega pretakajo mlacli vzkliki srečnih otrok. Videl je, da se božično drevesce izpraznjuje; po vejah so v bizarnem stožcu plamtele v vijoličasti mrak sobe samo še lučke.. . Do poslednje obložene veje se je iztegnila blesteča laket, prist i so odtrgali pozlačeni oreh, čakajoči 0-trok je veselo zavrisnil, prestregel v odprti dlani božično darilo, se priklonil gospe in odhitel proti vratom. Odhiteli so k vratom vsi, ti ljubki, obdarjeni otroci, vsi se še enkrat globoko priklonili lepi gospe, potem so vriskaje odšli iz sobe — počasi so se zaprla vrata za njimi. Njemu pa je obvlsela glava globoko na prsih. "Odšli so, vsakteri z božičnim darilom, vsakteri z blagoslovom --le zame 111 božičnega darila, ni blagoslova — — popotnik in brezdomec »sem in ostanem na vekomaj !" Tih glas, sladak, božajoč, se je »klonil do njega: "Kam .ste se zamislil, gospod Aleksander?" Ob njem na zofi je sedela ona, gospa Amanda, sladka in dehteča kakor njen glas, in njeni prsti so gladeč brodili po njegovih kodrih nad čelom. "Tako trudni .se mi zdite. gospod Aleksander.. "Mislite?. Ne, ne!" je planil pokonci in se v hipu iztreznil od ovojih žalostnih misli.. "Sedite nazaj," ga je prijazno potisnila njena roka, nazaj na zo-f«, "in pripovedujte!" Karajoče ji je i>ogledal v smehljajoče se oči. "S praznimi rokami ste prišli od božičnega drevesca k meni, gospa Amanda — pozabili ste na otroka, popotnika, ki je mislil ,tu v kotičku na vas in na božično darilo — jaz, kajne,, pa naj vam pripovedujem sedaj lepe povesti o daljnih tujih deželah, o sol ne u amertkanskem, indijskem, a v -straiskem H' "Res ijte humorist, gospod Aleksander!' se je zasmejala, da «r ji je t cj^o: polno obrani je -7 a njenemu smehu se je poznala, da na maska, pod katero se skriva vse kaj drugega, samo veselje ne. Potem se je nagnila k njemu z resnim obrazom, in njen glas je zvenel tako čudno tuje, ko jc vpra-ala : "Vi veste vse. gospod Aleksander?" "Da, vital sem vest o smrti vašega moža v časopisih, pred enim letom. ko sem bil še daleč v tujini. In sedaj ko me je nanesla pot skozi domače mesto, nisem mogel drugače. kakor da sem stopil k vam. da vam izrazim .svoje soža-Ije..." Bistro ga je pogledala. "Samo tega nikar, gos poti Aleksander, samo nikakega so-žalja. . . Njegova smrt je bila zame takorekoč odrešenje.. . bila sem tako nesrečna..." "Vi. gospa Amanda — nesrečna?" je vnovič planil. — a vnovič ga je potisnila njena roka nazaj na zofo. "V bogastvu, v katero ste se pogreznili, ko ste stopili čez vprag njegove hiše. pa — nesrečna ?" "Ker nls^m našla v možu duše, kakršno sem si želela." je nagnila glavo. "Pet let zakona — pet let trpljenja. .. 'Strašno sem trpela. . in sem samo sanjala in mislila--" "Na koga mislila?" Vzdrhtela je in — dvoje belih rok se je iztegnilo proti njemu. "Na vas — nate. Aleksander!" Presenečen je vzkliknil: * * Amanda ! Ali je mogoče ?' * "Ko .se je miza pred menoj | šibila oJ izbranih jedil in pijače ! in je sedel meni nasproti oh, vsak | dan isti, sopihajoč. živalski, go- i vore<" vedno samo o milijonih in milijardah," je šepetala ob njegovem obrazu, "sem si klicala 17. dalj tvojo dušo, tvoje sanje. — Aleksander!" Zdelo se 11111 je. da sanja, ko je poslušal njeno izpoved, in kakor omamljen jo je »stisnil k sebi. "In jaz sem mislil nate. Amanita, koderkoli sera IuckIH. . " "Ti me še ljubiš?" je sklenila roke na njegovih pršili. "Ali se mi sanja ali je resnica ? Ti si mi vse odpustil.'" "Ker je bila samo ljubezen v mojem srcu in žalost, a ne trohice sovraštva. Amanda..." "Ah, ti!" je zaihtela ob njem. A on je nagloma vstal. "Zbogom. Amanda! Prišel sem. da ti pogledam še enkrat v oči, ki jo dušo. .. Sedaj mi je lažje.. . Samo eno božično darilo bi rad od tebe, Amanda, preden stopim zo-; pet na c.esto, popotnik in brezdomec ' * Tudi ona je vstala, vsa drhteča, in okleniLa se ga je viharno z obema rokama. "Božično darilo bi rad. ti ubogi moj otrok, popotnik?... Povej mi. Aleksander: ali hočeš, po vsem tem, kar je bilo med nama — ali hočeš, da postanem tvoja — tvoja za vedno,d ati ti v tem mirnem, bogatem domu s podvojeno ljubeznijo povrnem, kar ti dolgu-jem?" Krik začudenja--potem jo je vroče objel, poljubovaje ji sladke, rasne oči. '' Amanda, dušica !?' In je obstal pred božičnim drevescem. v lučkah bajno plamene-čem, s smehljajočimi se lici in u-pokojeno dušo — z najlepšim božičnim darilom vr okah. lena ?ka ?ga sladkorja posebno m droke, ki potreb* jejo pravilnehme, da so čvrsti je na ChishoJni; Minit. Doma-'je bil iz logaškega okraja, vas let. Prvih par let je bi-| val v Joliet. III., nato v Ely. Minn.. (kasneje pa v Wakefield, Mich. Denial j*1 v železniških rudnikih toli-; ko «"asa. da mu je družba dolo-jčila nekaj mesečne pokojnine. Bil Ije član društva št v. 1 J. S. K. J. |Y stari domovini, v Vivodinah na Hrvatskem, zapušča hčer Ivano, poročeno Ramuščak, na Gilbert Frančiško. porojeno Lapp, v t Perth Arthur. Tex.. Gertrudo. o-moženo Kunover, V Wakefield. Mich., pa Marijo, omoženo Ko-move. Na Chisholm. Minn, zapušča sina Jaeoba Osbolta. Pred dobrim letom mu je umrla soproga Uršula, roj. Pogorele. Co pokojni zapušča v domovini šo kaj sorodnikov, mi ni znano. Ma t i ja Pogorele. 1 ✓ IftcntenJ eagle brand CONDENSED MILK. Slov. 1 S tem "V kuponom do-bite zastonj -*?">•- navodila v ma- ternem jeziku 'k:\Jio hraniti in skrbeti zase in otroka. Izrežite gra. in pošljite z imenom in naslovom. The BORDEN COilPANT ^ Borden Bldg-., New York D opisi. Raznoterosti. (Nadaljevanje s 2. strani.) KRANJSKI GULJAZ KONZER- Ijr 10 po 11 trne kan te v okroiju Xew tU Votka $5.50 do Chieapo, U!. in «xi tam naprej po $6.25. Pri naročilu o-menitLe s sladko ali pekočo papriko. — Najbolj zdrava in okusna jed, katero izdeluje in razpošilja M. KRA1NZ, £4 Broadway, Gowanda, N. Y. prilagam en dolar z;i uboge po-plavljenee v Sloveniji. Končno želim vsem Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike ter srečno in veselo Novo leto 10-27. Tebi list Glas Naroda pa želim mnogo uspeha. S pozdravom, vaš naročnik A. Kotar. Pittsburgh, Pa. Priloženo vam pošiljam en dolar za poplavljence. en dolar pa za prepotrebni dom slepcev v domovini. Pozdrav! -Toe Vogrin. Cleveland, Ohio. Priloženo vam pošiljam pet dolarjev za slepce, pet dolarjev pa za polavljence v starem kraju. Upam. da se bodo tudi drugi kaj oglasili. Pozdrav! •Tolln Kramer. Widen, W. Va. Cenjeni— Priloženo vam pošiljam svoto $10.00 za vsled povod-nji prizadete Slovence v Jugoslaviji. Svoto so darovali sledeči rojaki : Po $2.00: Frank Knap. John Leskovec. Frank Fršič. Po $1.00: Joe Skul, Frank Tur-šlč. George Kralj. John Pangerc. Blagovolite priobčiti imena .darovalcev v Glas Naroda. Frank Knap. pošiljatelj. S pota. Brzojavka mi je prinesla tuino vest o smrti Jaeoba Osbolia. starega kakih sedemdeset let Umrl Iz madžarskih volitev. Pri bivšem madžarskem finančnem ministru Hegediisu se je z glasila večja deputacija. ki mu je ponudila kandidaturo v nekem provincijalnem okrožju. Hegediis je mirno poslušal govore ter odklonil prevzem kandidature z besedami : "Hvala vam za zaupanje, toda kandidaure ne morem sprejeti. Saj veste: v deželi je sedaj približno 400 poslanskih kandidatov. Med vsemi temi sem jaz eduii. ki imam zdravniško spričevalo, da nifiem norec. Tega spričevala nočem sedaj spraviti ob veljavo". Inženirji vlomilci. Te dni sta udrla med izplačevanjem pokojnine v kolodvorsko blagajno v Landshirtu dva elegantno oblečena mladji gospoda. Vrgla sta blagajniku popra v oči ter izpraznila blagajno, v kateri se je mihapalo 500 mark. Dasi sta hotela ustrahovati ostale navzoče, od katerih je bila večina ženskega spola, z revolverji, sta bila prijeta. In policiji so ugotovili, da sta kuriozna dečka brata inženirja Morie in Frie IToru iz Regensbur-g.a Ker sta bila na licu mesta aretirana so našli pri njima seveda tudi ves denar. Jetnik svoje žene. Strašen slučaj je bil te dni odkrit povsem slučajno v kraju Baumholder pri Ivoblenzu. V nekem skednju so odkrili 33-letnega delavca Iluga Preserja, ločenega moža Julije Mees. katerega so že tri leta pogrešali. Presei* se je pred tremi leti poročil, veiular nut je vsako pošte no delo smrdelo. Njegova žena, ki mora biti precej resolutna in tip prave Amaconke. je zahtevala ločitev zakona, in je pri sodišču navedla, da jo je mož v februarju leta 1023 prostovoljno zapustil in izginil brez sledu. V resnici pa je moža zaprla v skedenj in ravnala ž njim kot z jetnikom. Dajala mu je le toliko lira-ne, da ni gladu umrl. Zanimivo je, da tega polna tri leta ni nihče opazil. V jetniši . se je mož strahovito zanemaril in je postal popolnoma apatičen. Kuštravi lasje so padali preko ram. obraz je bil divje zaraščen. Nohti na rokah in no gah so bili do 5 cm dolgi. Policija je moža po temeljitem osnaženja izročila v bolnico, ženo pa ovadila državnemu pravdništvu. V praznikih se zabavajte potom Columbia rekordov, ki so noveg^ procesa- Iz obširne raznolikosti umetniKov in pesmi lahko izberete baš ono, kar želite, da bo peto in igrano v vašem domu. Columbia ima naj boljše umetnike, in Columbia rekordi brez škripanja so vedno najboljši za ples kot za drugo zabavo. Novi rekordi, ožnačeni spodaj, so uzorci zadnjih Columbia ponudb. NOVI REKORDI ZA DECEMBER 10 indev 75c. AdriMskem bregu. Kranjski Harmonika Duet LNa. veseli svadbi. Polka. Kranjski Harmonika Duet I" H ribdki. ponižajte se. Slovenski Moški Kvartet v 2oQj3* | Ljubljani Jaz bi rad rudečih roi Slovenski Moški Kvartet LJubljan Božični proizvodi. 10 inčev 75:. 23Q10FrRaduj se, človek moj. R. Perdan in J. Perdan, Duet L Sveti večer. R. Perdan in J. Perdan. Duet 2>008F|~ Sveta Noč. R. Perdan in J. Perdan. Duet L Sveta Nebesa. R. Perdan in J. Perdan. Duet 2j009Fr Angeljsko petjd R. Perdan in J. Perdan, Duet L Zvezdice. R. Perdan in J. Perdan. Duet 25022FF o ti krasen Božič. Orgije in zvonovi L Sem, oj sem. vernik 2502IF L o Orgije in zvonovi, ha noč. Orgije in zvonovi drevesce. Orgije in zvonovi Znani rekordi. 10 inčev 75c. Zadovoljni Kranjec. Moški Kvartet "Jadran" Prišla bo Pomlad. Moški Kvartet "Jadran" Orjuna naprej. Koračnica Godba Divizije % petjem Orlovska Koračnica. Godba Dravske Divizije s petjem Vrajemnost. Šotis. Columbia Hudebni Kvintet Kukavica. Valček. Columbia Hudebni Kvintet Šarlota—Valček. Columbia Orkestr Šari—Valček. Columbia Orkestr Na Adriatskem bregu. Valček. Bernard Orkestr Naš Miiačoki Polka. Bernard Orkestr Razveseliti—Valček. Koncertina Kvartet. Gorjanska—Polka. Koncertina Kvartet jCOiUMBIA PHONOGRAPH CO. - NEW YORK- Columbia Records 2.->019F£ 25050F j~ 2505IF r 12028FJ" 1?041F£ 12035FJ" JVJ2W PROCESS The Electric Records Without Scratch JAPONSKI KRONPRINC NADZORUJE CETE -V: Ob obletnici rojstva japonskega cesarja se vrše na Japonskem velike vojaške parade, kaže japont»l&£ga.' kronprinca, ko nadzoruje skupino eet. ■MH.KC Slika nam Eksplozija filmov v Budimpešti. Filmska centrala "Fanamet" ima po vsej Evropi velika skladišča svojih filmov, med drugimi mesti tudi v Budimpešti, kjer ima skoraj v centrumu mesta lastno hišo. Te dni je v hiši eksplodiralo okoli 40 meterskih stotov filmov. Eksplozija je precej poškodovala \ oslopje in uničila zalogo filmov \ vrednosti 200,000 dolar-pov. Krivda, zadene predvsem podjetje samo, ker je bilo v skladišču nakopičenih nad 40 centov filmov, dasi jih po varnostnih predpisih ne bi smelo biti več nego 400 kg. Kuri j oz na obsodba. Angleži so v resnici iznajdljivi v svoj ill sodbah! Zadnjič se je morala zagovarjati pred sodnikom neka šestnajstletna Londončanka. Obtožena j? bila. da je ukradla na cesti otroški voziček. Dekle je krivdo priznalo. Tn je bilo kaznovano? Ne! Sodnik jo je oprostil, a le pod pogojem. da se obveže, da po deveti uri zvečer ne bo ostavila hiše! Originalna sodba, mar ne? Podoba je le, da je nekoliko depla-siran.a Zakaj po devetih zvečer bi se pač težko nudila prilika, izmakniti na cesti otroški voziček... Adamit v kavarni. Gosti v kavarni Rosegger v Leobnu so doživeli nenavadno senzacijo. Ob 2. zjutraj je prišel kavarno neki gost v Adamovem kost o mu. s<* ženskem orkestru park rat priklonil, nakar jo je urnih krač odkuril. Vzbudil je, naravno, posebno med prisotnim damami mučno pozornost. Dva gosta sta stekla za njim. ga dohitela ter gnala na policijo. Tam so ugotovili njegovo identiteto. Adamit je izjavil, da mu je rekel neki po imenu mu neznan gost v kavarni, da ie bojazljivec. Iver si tega ne da d o past i, se je podal nato v separirani kotiček, se sklekel do golega in prišel nato v kavarno. Dečko je znan vagabund. Zdi se. da hoče simulirati blaznost. Vtaknili so ga v luknjo. Fin predpis za slab spanec in slabotne živce. če trpite na tem, tedaj se vam bo izplačalo investiglrati to novo zdravilo, ki so pa že tisoči rabili z velikim uspehom. Zove se Xuga-Tone. V takih slučajih potrebuje kri železo, živci pa žveplo To je baS tisto, kar stori Nuga-Tone, daje ki vi železo in živcem pa žveplo. Je prijetno z*, vžlvati in je resnično znanstven cratite]j krvi in živcev Čudovito je kako hitro Xuga-Tone povrn® mova Pratika slane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. GLAS NARODA, 18. DEC. 1926 —r DRUŽINA LOSOV. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn "G1m Naroda" priredil G. P. 14 XatJaljeVjMiije. i — Xo, iuea je kljub temu marsikaj. Vsa la leta nismo culi niti besedice o njem. do pred kratkim. Pet in < I vaj set let potem, ko je stopil na ameriška tla. nas je * obvestil zojtet. ltaron Lindeek je zopet vzel sliko Elinor. —• In to je njegova hčerka, kaj ne? — Da, Elinor je njegova hčerka. — Torej, se je Tiženil na oni strani. 1'pani. da mu ° zemejslko oblo. je črno ple spodom v Washingtonu. ki so tvorili senatni odbor. Johnston je prečital gospodom senatorjem izrezek iz lista "The*(V hočemo doseči sporazum s čr- me ono, ki je moralo in mora pretrpeti največ krivic! Toda pozabimo na te krivice. Citajte te članke vsak teden ter jih shranite za bodočo uporabo. News Scimitar of Memphis, — Tenn." datiran z dnem 21. septembra* 1 925. Johnston je čital : -— V nedeljo popoldne sem opazoval v Rocky Ford, Miss., linča-nje nekega zamorca, ki ga je drhal privezala ob železni drog ter zažgala pod njim grmado. Opa- nim plemenom, ne smemo biti sentimentalni. Zamorsko pleme se je zbudilo iz svojega letargičnega spanja. Še vedno se rim sicer zdelia, leno še preteza svoje ude. ali zbujeno je- Zamorsko pleme v Ameriki je sedaj odločno na poti, ki vodi k zoval sem, kako so nakladali in 1 njegovemu napredku. Ono ve, je rekla ter ošvig- hkupaj ua(kotila domov. Hotela btriyjf* hitro. zlagali drva okoli njegovega telesa. Videl sem dalje, kako je drhal polila drva z gazolinom. In videl sem troje mož. ki so zažgali grmado. — Stal sem med množico, ki ie štela svojih šeststo duš ter opazovala, kako so plameni oblizo-vali telo nesrečne žrtve, privezano z verigami ob železen drog. Slišal sem strašne krike agonije, ki jih je izustila žrtev, ko so plameni objeli njegovo telo. — Oh, moj Bog. moj Bog! — je kričal nesrečnež, — jaz nisem tega storil! — Usmilite se me! — Zublji pa so švignili višje in višje. Nesrečni zamorec je pričel trgati na svojih verigah. Posrečilo se mu je, oprostiti se verig na gležnjih na nogah, toda oklepale so ga še vedno okoli teesa, rok iri vratu. Verige so postale žareče razbeljene. Med drhaljo pa nisi opazil znaka usmiljenja in sočutja. . . — Kmalu je nesrečna žrtev u tihnila. Zublji so igraje poskakovali, plapolali in oblizavali njegovo gavo. Moje nosniee so zaduha- ^ le grozen in neprijeten duh peče- ■ J- IYJ f:": T - r:-" • , ':>.. :.'■ -V--: cv* • : s£ Sraš2 CORTLAND« ST« NBW ■ -- - __5 « -j 11 .......... ■mi"«'