dOKUKIcJMSEGLAS
Leto XL1II - št. 59 - CENA 6 din
Kranj, torek, 31. ju I i ja 1990
stran 4 in 5
Jesenice in Kranj praznujeta
stran 2
K vojakom ali na fakultete
stran 7
Tretji otrok v družini
stran 15
So kranjska križišča res zgrešena

Delavci in delodajalci
Kolektivna pogodba med svobodnimi sindikati in gospodarsko zbornico je podpisana. Vrednost akta, ki naj tuđi pri nas ureja odnose med delavci in delodajalci v nanovo rojenem ka-pitatnem odnosu, sicer zmanjšuje dvoje dejstev. Prvo, da ga podpisuje en sam, monopolni sindikat, ne pa vsi obstoječi sindikati po načelu repre-zentativnosti, ki ga je v eni mednarođnih kon-vencij ratificirala tuđi naša država. Druga, da je na skupščinskih klopeh ta hip »Markovićev zakon o plaćah«, za katerega se še ne ve, kako bo vplival na kolektivno pogajanje, vsekakor pa ima zakon večjo moč kot kolektivna pogodba.
Pogajanja o pogodbi, ki je v svojem tarifnem delu postavila tuđi najniijo ceno dela, so bila dolgotrajna in mučna, saj nobena od pogajal-skih strani ni rada popustila. Sindikati, ki so sprva zagovarjali 600 DEM plače (v dinarski protivrednosti) za najenostavnejše delo, nišo hoteli še bolj zbiti cene delu; zbornica, ki je imela pred očmi negotove gmotne razmere stovenskega gospodarstva, pa se ni hotela obvezati k previso-
ki ceni, ki je podjetja potem ne bi zmogla. Kompromisna izhodiščna plača 440 DEM še zdaleč ni na ravni naših evropskih ambicij, je pa ven-darle toliko, kolikor si lahko v danih okoliščinah privošči slovensko gospodarstvo. Sicer pa ne gre Zgolj za tarifni del razmerij med delavci in delodajalci, ki bo v boljših gospodarskih časih kajpa-da lahko doiivel za zaposlene ugodnejše številke (na tujem kolektivno pogodbo obnavljajo na tri leta), temveč tuđi za niz ostalih odnosov med delavci in delodajalci, ki temelje na delovni zako-nodaji. Podpis kolektivne pogodbe, čeprav zaen-krat sele splošne, ne pa tuđi panožnih in podje-tniških, je vendarle pridobitev za eno in drugo stran. Ni pa čarobna palica, s katero bodo ćez noč odpravljene sedanje delavske stiske. Preden bodo delavci pri nas »vredni« toliko kot oni v so-sednjih državah, bo preteklo še veliko vode. Za-enkrat imajo v rokah sele osnovne vrednosti, prek katerih se bodo lahko v prihodnje pogajali za več. • D. Z. Žlebir
Kranj, 29. julija - Na letošnji triindvajseti mednarodni kolesarski dirki Po ulicah Kranja je nasto pilo nad tristo tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Poljske, ZRN in Jugoslavije. V članski tekmi je zmagal član Roga Robert Pintarič. Organizatorji so se potrudili,     da so vzorno izvedli obe tekmi.
V kranjskem Kmetijstvu
Rekordni   pridelek pšenice
Kranj, 30. julija - Žetev na Corenjskem se približuje koncu. Prvi rezultati kažejo, da bo letina dokaj obilna.
"S pridelkom smo zadovoljni, boljši je kot lani. Pri pšenici je ćelo rekorden, večji od pet ton na hektar," je dejal Stane Bernard, vodja poljedelstva v M-Kmetijstvo Kranj, in pou-daril, da bo na natančnejše izračune treba še nekoliko poča-kati. Doslej so od skupno 675 hektarov z žitom zasejanih polj poželi tri četrtine, vso pšenico, ječmen in oljno ogrščico, preostali rž in ječmen pa naj bi - če jim le vreme ne bo nagajalo -do konca tega tedna. S kombajni in drugimi žetvenimi napra-vami doslej nišo imeli težav; kar je bilo okvar, pa so jih lahko odpravili sami. Pšenica sodi v drugi kakovostni razred in bo plaćana po 2,40 dinarja za kilogram. • C. Z.
Spodbuda
turistienemu
gospodarstvu
Kranj, 27. julija -  Konec
prej.šnjega tedna je Zvezni izvršni svet znižal temeljni prome-
tni davek za alkoholne in bre-zalkoholne pijace.
Tako bodo po novem gostin-ci za pijace plačevali 36 in ne več 50 odstotni davek, kot je bilo doslej. Gostinci so se zaradi visokih davščin že dalj časa pritoževali, končno pa je ZIS spoznal, da je treba narediti kaj tuđi za izboljšanje konku-renčnosti. To namreč pomeni,
Smrtna nesreća v Podtaboru - V petek ob devetih dopoldne je 37-Ie-tni Jo/ef Rus iz Most pri Kamniku s katrco vozi I od Kranja proti Podtaboru. Pod vrhom klanca je iz nepojasnjenega vzroka zapeljal v levo na nasprotni vozni pas in trci I v ford taunus Hasana Imamo-vića, roj. 1942, /ačasno stanujočega v ZRN. V silovitem trčenju je Jožef Rus umri, vkleščenega so iz ra/bilin katrce resili poklieni ga-silci. Hudo ranjen je bil tuđi Hasan Imamović, njegova 10-letna hči Nafa Imamovič i/ Zavidovićev lažje, srečno pa jo je odnesel Rusov sopolnik Milja Zitnik, roj. 1964, iz Ljubljane. Brez telesnih posle-dic se je i/šlo tuđi vozniku mercedesa Ivu Krajniku, roj. 1954, ki začasno stanuje v ZRN. Krajnik, ki je vozil za Imamovićem, se je ognil nesreći lako, da je zapeljal s ceste na travnato pobočje. Zaradi nesreće je bil promet na tem delu magistralke oviran do poldne-va. Miličniki prosijo očividce - voznico rdečega juga, ki je vozila pred Rusovo katrco - da jim pomaga razjasniti, zakaj je Rus nena-doma zavil v levo. • H. J.. foto (.. Sinik
V predoru polagajo asfalt
Jesenice. 30. julija - Gradnja v predoru Karavanke poteka zadovoljivo in bodo predor zgfadili do pole-tja prihodnje leto. Panoramski pogled na Jesenice z nekaterih odsekov na avtocesti Hrušica - Vrba.
Gradnjo predora Karavanke nadzoruje, usmerja in posa-mezna dela in odločitve potrju-je posebna jugoslovansko - av-strijska komisija za cestni predor skozi Karavanke. Na zadnjem sestanku je ugotovila, da gradnja poteka zadovoljivo in da obstajajo realne možnosti, da bo kljub težavam in veliki zahtevnosti gradnje objekt končan v mednarodno dogo-vorjenem roku, se pravi za turi-stično sezono prihodnje leto.
V predorski cevi so pri betoniranju dosegli okoli 2910 me-trov  in   imajo  nekaj  več  kot
da se bodo pijace pocenile na račun proračunskih virov, kar pa bo povećalo izvenpenzion-sko porabo. Hkrati se je spro-stil uvoz reprodukcijskega ma-teriala namenjenega gostin-stvu. Za štiri odstotke so nižji tuđi necarinski prispevki za uvoz nekaterih izdelkov po-membnih za turistićni trg. • V. S.
dvomesečno zamudo. Z betoniranjem notranjega obroča bodo predvidoma zaključili avgu-sta, sredi julija pa so zaćeli s polaganjem podložnega asfalta na prvih dveh kilometrih. Z betoniranjem cestišća bodo začeli v začetku septembra in bo po-tekalo neprekinjeno od mostu preko Save skozi predor do se-vernega portala. Septembra bodo začeli tuđi polagati elektro-instalacije in montirali ventilacijo.
Zaključujejo tuđi z izgradnjo portalne zgradbe in z obračal-
no cesto ter z vso ploščadjo pred vhodom v predor severno od mostu.
Še to jesen bi morali zgraditi primarno komunalno in ptt mrežo, da bi lahko sprejeli promet iz predora poleti 1991. Ne nazadnje bo investitor ozeleni!
vse območje predora in mejne-ga platoja ter dovoznih čest. Pred začetkom prometa na cesti Hrušica - Vrba bi bilo mimo Jesenic treba skupno z lokalni-mi organi urediti panoramski pogled s ceste na mesto. • D. S.
Bohinj, 28. julija - Skoraj sto udeležencev bodoče olimpijske discipline - klasičnega triatlona - se je v soboto zbralo v Bohinju. Tekmovali so v plavanju, kole-sarjenju in teku. Turistično društvo iz Bohinja je prireditev odlično organiziralo, ogledalo pa si jo je tuđi veliko obiskoval-cev in turistov, ki te dni uživa jo ob kopanju v toplem in čistem Bohinjskem jezeru. V. Stanovnik, slika: G.Sinik
Aljančič še direktor Elana?
Kranj, 30. julija - Sodtšče združenega dela v Kranju je Elanu vr-nilo v ponovno proučitev odloćitev delavskega sveta, ki je 20. aprila izglasoval nezaupnico oziroma razrešnico direktorju Urošu Aljan-čiču, ćeš da gre za napako v postopku.
Koi je znano, se je L'roš Aljančič na odločilev delavskega sveta Elana priloži! pri sodišču združenega dela. Vrnilev zadeve v ponovno proučilev pomeni, da je Uroš Aljančič formalno 5e vedno direktor Elana. K. uspehu njegove pritožbe na sodišču je očitno pripomogla tuđi njegova irditev v priložbi (ki jo v svoj bran navaja tuđi finančnilkPavel Koder), da gre za kolektivnost odločitev poslovodnega odbora (in potemiakem tuđi za morebiino skupno krivdo).
V Elanu so delavci trenutno na kolekiivnem dopustu in bo zato na novo odločilev v zvezi z razrešnico Urošu Aljančiću (brez proceduralne napake) najbrž treba še nekaj časa počakati. Res pa je, da Uroš Aljančič zadnje čaše ni već prihajal v Elan, kar mu delavci v skrajnem primeru lahko navržejo tuđi kot očiiek neizpolnjevanja delovnih dolžnosti... • H. J.
Svečanost pri Češki koči
Jezersko. 28. julija - Planinsko društvo Jezersko. ki upravlja Češko kočo na Spodnjih Ravnch v Kam-niških Alpah. se pripravlja na praz-novanje pomembnega jubileja. Le-los namreč poteka 90 let od odprtja te planinske postojanke, ki s svojo domaćnosijo še vedno privablja veliko število planincev in smučarjev. Kočo je zgradila Češka podružnica Slovenskoga planinskega društva v Pragi in jo preda lt svojemu name-nu 26. julija 1900.
Ohletnico odprtja koče bodo jezerski planinci označili s svečanost-jo. ki bo v nedeljo, 5. avgusta 1990, ob 11. uri pri Češki koči. Na prireditev so povabili predstavnike češke planinske organizacije, med doma-čimi ćastnimi gosti pa hodu slovenski minister za vzgujo in i/obraže-vanje ter šport dr, Petcr Vencelj. škof g. Jož.e Kvas in župan Kranja dipl. ing. Vilomir Groš, V kullur-nem sporedu bodo sodelovali Pihal-na godba iz Gorij. Borovniški kvartet, citrarka Danica Butinar. Smr-tniko\i fantje in najmlajSa folklorna skupina z Jezcrskcga. • S. Saje
Uspehi gorenjskih športnikov
Kranj, 29. julija - Kranjčanka Barbara Mulejeva je bila najuspešnejša jugoslovanska udeleženka evropskega mladin-skega teniškega prvenstva. V finalu jo je kljub dobri igri pre-magala Romunka Irina Spirilea, srebrna medalja pa je velik uspeh mlade Barbare Mulej, ki je s lem zabeležila tuđi naj-večji uspeh ženskega mladinskega tenisa pri nas. Prav tako srebrna je bila skupaj z Zagrebčanko Majo Murićevo v igri dvojic.
Tekmovalci Alpskega Letalskega centra iz Lesc so bili brez konkurence na državnem prvenstvu v Prijedorju, kjer so zmagali v vseh disciplinah in vseh konkurencah. Uspehe gorenjskih športnikov je dopolnil tuđi atlet Miloš Krampl, ki je na mladinskih balkanskih igrah v atletiki v Ljubljani zmagal v troskoku* Najboljša radovljiška pHavalka Polona Rob pa je zmagala na mednarodnem plavalnem mitingu v Radovljici. # V. Stanovnik
do o. KRANJ AVTOŠOLA Begunjska 10
tel.064 26245 DEL ČAS: OD 11. -13. IN OD 16. -18. URE

NOVICEINDOGODKI
Torek, 31. julija 1990
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Sredi valov
Zadnjič smo videli, kako je razvojna pot naše civilizacije vodila od vzhoda proti zahodu in kako je v novejšem času prevladala nad vsetni drugimi. koje z mehanizmi svetovnega trga potegni-la v svojo orbito tuđi tište svetove, ki so sesicer razvijali drugače in posebej.
Danes si oglejmo še. kako smo se sredi vsega tega znašli Slovenci, Omenjeni civilizacijski tok nas je zajel kmalu po tistem, ko smo prišli z vzhoda, vendar nas ni nikoh odnese! iz krajev, v katerih ostajamo, čeprav je bil ravno tu še posebej močan in seje pogosto divje vrtinčil s tokovi, ki so vedno znova phtekali z vzhoda. Vitraja li smo tor ej na prepihu in sredi valov, ki so but ali z vseh strani neba: germanski s severa, romanski z zahoda in azi-atski z vzhoda.
Germanski vat je bil najmočnejši. Zalival nas je v letih 745-1918 in 1941-45, prav zdaj pa se čuti. kako spet prihaja; to-krat ne z vojaško silo, temveč z gospodarsko močjo. ki narašča in nas zaliva počasi, kot plima. Odpiramo mu vrata nastežaj in naša nova oblast ga hodi vabit, naj le priđe. Vprašanje pa je. ali se zavedamo, kako nevaren ulegne biti v tej novi podobi; zgodovina namreč nazorno kaže. da je kapital pameten in bolj premeten kot politika. Posebno se nam je bati tistega, čemur pravijo "Lohnar-beit", delo za božji Ion, ki se dandanašnji dostikrat opravlja še z okolju neprijazno tehnologijo.
Romanski val, po poreklu starejši od germanskega, se s prevlada le-tega v naših krajih nikoli ni sprijaznil. Italijani, ki se dobro zavedajo, kolikšna bo moč združene Nemčije, zato ne sedijo križem rok. Sopobudniki novega sodelovanja podonavskih držav, njihova je jadranska pobuda in sploh si prizadevajo za svoj vpliv v srednjcevropskem prostoru, kjer se bodo seveda tuđi tokrat soočili z nemško konkurenco. Slovenci moramo pri tem paziti, da ne bo-sta Rim in Beograd delala kakih računov brez nas. Zato se ne bo več mogoće zadovoljiti s prijaznim sodelovanjem v delovni skup-nosti Alpe - Jadran, čeprav tuđi tu še ni narejeno vse, kar bi bilo potrebno in mogoče. Ko so ob priložnosti kolesarskega maratona "Franja 90" vaščani Podjelovega brda pozdravljali kolesarje in hkrati domonstrirati za asfalt na prašnem odseku ceste Sovodenj - Kladje (prav tam, kjer je bila pred vojno državna meja), se je pokazalo, da še Gorenjska ne premore poštene ceste na Primorsko; kje so tedaj sele ozimske ceste!? Sam sem v teh dneh hodilpo Ve-likem vrhu (Rombon. 2208 m) ter se srečeval in pozdravljal s pri-jaznimi italijansko in nemško govorećimi planinci - na gori, ki je še danes vsa razbila od bojev v prvi svetovni vojni, v kateri so slovenski vojaki branili svojo zahodno mejo in hkrati umirali v spo-prijemu nemških in italijanskih interesov. Kakšna sprememba! Toda prijaznost takšnega srečevanja na gori kamenja in železa ter znoja in krvi ne more zakrili nevarnosti, ki tokrat tići drugod. v zamočvirjenih ravninah poslov in politike.
Kaj pa val z vzhoda? Vse do naših krajev sta pljusknifi nevarnosti, ki izvirala v Aziji: mohamedanstvo in boljševizem. Turske vpade smo preživeli in potem, ko sta v začetku tega stoletja lake turski kot nemški val odtekla z Balkana, smo se združili z drugimi jugosiovanskimi narodi, misleč, da bo s tem rešeno vse in en-krat za vselej. Pa smo padli v roke lastnim "povodnim možem": v carski Rusiji vzgojenemu "zedinitelju" Aleksandru, ki nas je hotel vtopiti v troedinem jugoslovanskem plememu in boljševiškem playboyju Josipu Brozu, ki seje namenil, spet po sovjetskem zgle-du, zediniti vse v primežu "bratstva in enotnosti". Česar ništa dosegla omenjena dva, poskuša zdaj vedno nasmejani monetarni vrač Marković, ki pluje kot Odisej med čermi "enotnega jugoslo-vanskega trga". Sekundira mu zvezno predsedstvo, ki venomer negoduje in zraven rožlja z orožjem, lem balkanskim rožnim ven-cem. Zato previdnosl ne bo odveć. Osamosvojitev slovenske države, ki se bo lahko suvereno pogajala s sestrami na jugovzhodu, je na pravi poli. Vztrajati na svojem in kljubovali ter hkrati sodelo-vati s sosedi, kakršnikoli že so - taka je naša usoda.
Miha Naglič
Usklajevanje le dvakrat letno
Na zvezni ravni so minuli teden sprejeli dopolnilo zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zava-rovanja. Pokojnine naj bi po zakonskih določilihusklaj;vali le dvakrat letno, če pa bi se plače med letom povećale (ali zmanj-šale) za već kot pet odstotkov, pa tuđi med letom. Poslej je tuđi brez pomena datum upokojitve. Medtem ko je bilo poprej ugodneje, če se je delavec upokojil v prvi polovici leta in je tja do konca leta prejemal ugodnejšo pokojnino kot njegov sotr-pin iz druge polovice leta, zdaj to ne drži več. Obračunska osnova za pokojnino je zdaj namreč za oba plača v koledarskem letu pred upokojitvijo. Po
Zvezni zakon pa je sprejel tuđi zakon o osnovnih pravicah iz delovnega razmerja. Po njem naj bi delavci, ki so tehnološki presežek, še 24 mesecev uživali pravico do zajamčenega do-hodka. • D. Ž.
Ob 35-lelnici izhajanja je kolektiv (iorcnjskega glasa prejcl red zaslug za narod i srebrno zvezdo
Lstanovitelj in izdajalelj ČP Glas, Kranj, lisk ČGP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljubljana
Predsedmca časopisnega svela Kristina Kobal Naroćnina za III. trimncCjc je 120,00 din
(iorenj'vki j>kis ure ju ino in pišemo: Stefan Žargl (glavni urednik in direktor), Leopoldiaa Bogataj (i. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik Import, lurizem. poslowie informacije), Danica Dolenc Ua dom in družino, /animivosii, Tržif), Danica Zavri Zlebir (socialna politiku, gorenjski kraji in Ijudje). Andrej Zalar (gorenjski kraji in Ijudje. komunalne dejavnosti). Lca Mencinger (kultura], Helen« Jelovčan (i/obruževanje. \i Solskih klopi, kronika. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmelijsivo. Radovljica). Darinka Sedtj(razvedrilo. Jesenke). Stojan Saje (dru*bene organizacije, ekologija), Vln« Bdher (notranja politika, kuliui.o Jože Koinjek (nolranja politika, inort}. Marija Volcjak (gospodarstvo), Gorazd Stnilt (fotograf ij,0. Igor Pokora (oblikovanje). Ivo Sckne in Mirjana Draksler (lehnićno uri-j.injc) m Marjeta Vozlif (lektoriranje)
Naslov uredništva in uprave: Kranj. Mnic Pijadeja !, Kranj
Ttkocl račun pri SDK: 5I5O0-60J-31999
Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, uredništvo 21-860 in 21-835.
ekonomska piopaganda 2.1-987, računovodstvo, naroćmne 28-463. mali oglasi
;7-<*60
Časopis je oprotčen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
K vojakom ali na fakultete
Kranj, 27. julija - Medtem ko fantje, letošnji maturanti in bodoči studenti uživajo zadnje počitnice, preden jih sredi septembra za eno leto pokličejo v "državno reprezentanco", na občinskih sekretaria-tih za ljudsko obrambo še vedno nimajo novih odmer za septembr-sko napotitev nabornikov na služenje vojaškega roka. Slovenska skupščina je na sejah vseh treh 7 borov 18. in 19. julija sprejel a sta-lišča do pošiljanja nabornikov na služenje vojaškega roka izven slo-venskega ozemlja. Ali se bo zvezni sekretariat za LO strinjal s sta-lišči slovenske skupščine ali ne, pa naj bi izvedeli danes oziroma v roku tega tedna.
V zadnjih dveh letih so bile s strani različnih političnih or-ganizacij iz Slovenije na zvezne institucije naslovljene številne zahteve po teritorialnem načelu služenja vojaškega roka v JLA. Ražen povećanja števila nabornikov, ki služijo vojsko v matični republiki z 8 na 15 odstotkov in nekaj neargumentiranih odgovorov s strani zvez-nih vojaških organov, se do se-daj ni zgodilo nič takega, kar bi spremenilo že obstoječe stanje.
Zato so sredi julija poslanci v slovenski skupščini sklenili zveznemu sekretariatu za LO posredovati zahtevo, da naj bi že v naslednji, septembrski partiji, 50 odstotkov nabornikov služilo vojsko v Sloveniji, ostali pa v enotah 5. vojaškega ob-močja, torej na Hrvatskem.
V primeru negativnega odgovora, oziroma, če pristojni organi zveznega sekretariata LO ne bodo poslali novih odmer za septembrsko napotitev, po-
tem Slovenija ne bo poslala nabornikov na služenje vojaškega roka. Poleg tega naj bi do konca letošnjega leta na ozemlju matične republike služilo vojsko 95 odstotkov slovenskih fantov. V Ljubljani naj bi zopet odprli solo za rezervne oficirje, ki ie bila pred leti ukinjena.
V sekretariatih za ljudsko obrambo po gorenjskih obči-nah so povedali, da so vse obveznosti, ki potekajo ob poši-Ijanju nabornikov na služenje vojaškega roka, opravili brez večjih problemov, po ustalje-nem redu, skratka tako kot v prejšnjih letih. Trenutno čaka-jo na odmere za septembrsko partijo, če pa na relaciji med republiškim in zveznim sekre-tariatom ne bo sklenjen neki skupen konsenz, se bodo ravnali   po   navodilih   slovenske
skupščine in slovenskega sekretariata za LO.
Zvezni sekretariat za LO za-enkrat brezkompromisno od-klanja vse slovenske zahteve in kot protiargument navaja mož-nost enonacionalnih sestav enot, v nevarnosti pa naj bi bil celoten sistem popolnitve v JLA. Tokrat imajo zahteve slovenske skupščine bržkone več-jo simbolno kot pa praktično težo, stvari pa se bodo zagoto-vo korenito spremenile, če zvezni sekretariat za LO tuđi v primeru prihodnje partije nabornikov na slovenske zahteve ne bo odgovoril pozitivno. V tem času bo Slovenija zagotovila vse pogoje za usposabljanje nabornikov na lastnih tleh, hkrati pa bo tuđi prenehala v zvezni proračun pošiljati sredstva za vojsko. # Igor Kavčič
Delavska univerza bo samostojna
Jesenice, 30. julija - Delavska univerza Viktor Stražišar je dala pobudo, da se izloči iz Vfgojno izobraževalnega zavoda Jesenice in se osamosvoji, kar so potrdili tuđi delegati zborov skupščine Jesenice.
Delavska univerza na Jese-nicah je kot samostojni zavod delala vse do leta 1974, ko seje
ustanovila kot TOZD v okviru Vzgojno izobraževalnega zavoda Jesenice, skupaj z osnovni-
mi šolami, vrtci in glasbeno solo. Večino sredstev si je ustvar-jala sama, deloma je prispevala izobraževalna skupnost. Z zakonom o usmerjenem izobraže-vanju je izgubila tišti del izo-braževanja, ki je bil zanjo naj-bolj donošen - program za pri-dobitev srednje izobrazbe. Ju-nija 1985 je skupščina občina Jesenice ugotovila, da delavska univerza s svojo dejavnostjo ne opravičuje obstajanja kot samostojna TOZD in dala pobudo, da se prouči možnost zdru-žitve z oddelkom za izobraže-vanje odraslih pri CSUI Jesenice. Do tega ni prišlo in tako je pred dvema letoma začela z no-vimi oblikami izobraževanja za prekvalifikacijo delavcev in se
zavzela za dvig kvalitete dela strokovnih delavcev delavske univerze kot tuđi zunanjih so-delavcev.
Delavska univerza že več let ugotavlja, da sedanja organiziranost delavske univerze pome-ni le formalno navzočnost v VIZu. Obenem pa ugotavlja, da ji način finančnega poslovanja v V1Z onemogoča tekoče oblikovanje cen izobraževalnih storitev in pravočasno spreje-manje ustreznih poslovnih odločitev. Uspešneje bi delova-la kot samostojna organizacija.
Zato so se delavci na referendumu odločili za izločitev iz VIZa, kar je potrdil tuđi izvršni svet in jeseniška občinska skupščina. • D. S.
Škofjeloški cestni krizi
Vendarle tudi
crna točka do Žabnice?
Škofja Loka, 30. julija - Občinska vlada je kot informacijo spreje-la prioritetni plan gradenj in obnov regionalnih čest v svoji obćini, kot ga odbor za ceste predlaga republiski upravi za ceste za uvrstite v v njen plan za naslednje pet letno obdobje. Koliko je plan glede na finančne mo/.nosti republiške uprave in sofinancerski delež obči-ne realen, koliko pa le spisek želja, je težko reci. Dejstvo pa je, da je spisek škofjeloških cestnih križev glede regionalk, ki so pred tremi leti prešle v republiško pristojnost, kar zajeten.
Po občinskem nacrtu naj bi že letos uredili nekatere odseke regionalk. Gre za odsek Studeno, Sovodenj-občinska meja, Gorenja vas - Dobrava, Lipica - Stari dvor - Grenc - Plevna in Sori-ca - Soriška planina. Kot kaže odgovor iz republiške uprave za ceste, letos še ne bo sreče z odsekom Sovodenj-občinska meja, čeprav je občina zanj namenila denar že 1987. leta in doslej vloži-la blizu štiri milijone dinarjev.
Za naslednje leto v občini predvidevajo obnovo odseka Pod-lubnik - Klančar, odseka Plevna - Petrol. Grenc - Žabnica in gradnjo nove poljanske obvoznice. Za prva dva odseka imajo so-finanecrski delež rezerviran, poljanska obvoznica gre kot stara obveza do t.i. uranske ceste izključno iz republiške blagajne, zaradi nujnosti ustavitve propadanja, gradnje pločnika ter s tem odprave prometne crne točke, pa uvrščajo na čelo plana za prihodnje leto tudi odsek od Grenca do Žabnice.
Po letu 1990 so predviđene še naslednje zahtevnejše obnove in gradnje regionalk v škofjeloški občini: Stari dvor - Podlubnik 1, Gorenja vas - Vršajn, Klančar - Praprotno, Vršajn - Trebija, Praprotno - Železniki, Selo - Žiri, Gorenja vas - Todraž, Todraž -Lučine in Petrovo brdo - Soriška planina. • H. Jelovčan
PustolovŠčina loških tabornikov
Skolesipo Madžarski
Škofja Loka, 30. julija - Peterica tabornikov odreda Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke se v petek popoldne s kolesi od pravi ja na potep po Madžarski. Poleg sogovornika Boštjana Cruma so v "na-vezi" še Miran Jemec, Simon Pavlič, Primož Verčič in Stane Šta-jer, vso pot pa jih bosta v kombiju spremljala Anton Zadnik in Marko Sifrer.
Fantje so bili že lansko poletje na podobnem potepanju s kolesi, ko so križarili po Sloveniji. Letos so svoj cilj še pogumne-je zastavili. Kondicijo na kolesih si nabirajo, odkar je popustil mraz, preverjajo jo tudi na raznih množičnih kolesarskih prire-ditvah. Na nedavnem maratonu Franja, denimo, so bili kar uspe-šni.
»Lani nam je bilo po Sloveniji zelo všeč in sklenili smo, da borno takšna kolesarjenja spremenili v tradicijo. Letos smo izbrali Madžarsko, ker se nam zdi zanimiva dežela, ki se odpira v svet, pravijo ludi, da so Madžari dobri, prijazni Ijudje,« pravi Boštjan Grum in razkriva, da imajo tudi za prihodnje leto v glavah že dva ' nacrta; ali Grossglockner ali po Švejkovih poteh.
Pot bo trajala desetdni. Do Murske Sobote se bodo peljali s kombijem, nato pa 600 kilometrov na kolesih po sredi dežele, prek Budimpešte, katere znamenitosti si nameravajo temeljiteje ogledati, in nato na jug do naše Subotice, kjer bodo spet prisedli v kombi. S seboj bodo vzeli šotore, saj nameravajo večinoma kampirati. Zeleli so navezati tudi stike z madžarskimi skavti, vendar tam očitno taborništvo ni tako živo kot pri nas.
Škofjeloškim popotnikom bodo kolesarjenje po Madžarski bistveno pocenili podporniki: Marmor Hotavlje, Sava Kranj, ABC Loka, zasebniki Loka Lesening, Foto Aki, Peter Ažman, Ja-nez Jenko, Milan Hafnar, Franci Mohorič, Janez Pintar in Mar-jeta Berčič. • H. Jelovčan
Vlada podjetjem razdelila 618 milijonov
Za sanacijo in razvoj
Ljubljana, 26. junija - Slovenski izvršni svet je na seji za zaprtimi vrati sklenil slovenskim podjetjem podeliti finančno injekcijo v zne-sku 618,2 milijona dinarjev. O denarju, zbranem iz obveznic, ki bo namenjen za sanacijo in prestrukturiranje v 22 podjetij, in ostalih odločitvah, je vlada po seji seznanila novinarje na tiskovni konfe-renci.
Del denarja, zbranega z izdajo republiških obveznic za sofi-nanciranje razvojno sanacijskih programov in programov prestrukturiranja, je razdelila še prejšnja vlada. Tokrat pa je za sredstva kandidiralo 36 podjetij in 22 jih je »opravilo izpit« pri institutu za ekonomiko investicij Ljubljanske banke. Vlada je tem podjetjem (v julijskem paketu je z Gorenjskega med njimi tudi Alples) prižgala zeleno luč, vendar pod pogojem, da se do konca leta reorganizirajo v delniške družbe ali v družbe z omejeno od-govornostjo. V upravnih organih teh družb pa bo tudi vlada imela svoje ljudi. Do konca leta bo vlada še enkrat delila denar iz omenjenih virov in upati je, da bo to vsaj za silo zadržalo stečajni plaz v naši republiki.
Vlada je na tokratni seji tudi sklenila, da izda zakon o po-speševanju razvoja manj razvitih in demografsko ogroženih ob-čin. Novost je, da bodo kot nerazvita obravnavali tudi nekatera ogrožena območja v sicer razvitih občinah. Predvidevajo, da bi t ukrepi za pomoč gospodarstvu in infrastrukturi na leto lahko na-menili okoli 120 milijonov DEM. • D, Z.
Kranj, 27. julija - V petek so kranjski otroci prišli na svoj račun; od jutra do večera so na dvorišču gradu Kiesdstein uživali v lutkah, risankah, risanju, plesih, igricah. Imenima gostja dneva je bila brez dvoma Eva Skofic - Maurer, ki jim je uprizorila pravo pravcato klovniado, za piko na "i" pa jim je na koncu njihove najljubše pesmice zapel in zaigral še sam Andrej Šifrer. Bilo je prima! Še več takih dni ali vsaj popoldne-vov bi si želeli kranjski otroci med počitnicami. Tudi sami bi kaj pokazali. Že tokrat so dokazali, da so odlični povezovalci, pevci in igralci. - Foto: D. D.
Torek, 31. julija 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN    @®1MSJM©1ESGLAS
V Škofji Loki je veliko gostinskih lokalov in malo pravih gostiln
Vsak lahko najde svoj kotiček
Če smo se še pred leti pritoževali, da sredi tisočletnega mesta v času počitnic skoraj ni mo-goče napolniti želodca in poplakniti grla, lahko danes ugotavljamo, da so bifeji in okrepče-valnice že skoraj na vsakem koraku.
Škofja Loka, 27. julija - Tokratni naš namen ni bil raziskovati le-žav gostincev, ki v zadnjem času marsikdaj potožijo zaradi neureje-ne zakonodaje na področju gostinstva in visokih dajatev, pač pa smo škofjeloške gostinske lokale obiskali zato, da smo ugotovili, Kje vse tujci in domaćini lahko preživljajo dolge poletne večere. Razveselila nas je pestra ponudba bifejev in okrepčevalnic, ki jih je v zadnjem času vse već, večinoma pa so tuđi prijetno urejeni. Neka-teri med gostinci so te dni zaprli vrata svojih lokalov in odšli na po-čitnice, drugi pa bodo, v želji za zaslužkom delali vse poletje.
Turisti, pa tuđi popotniki, poslovneži in domaćini, gotovo najbolje poznajo gostilno Ple-vna, ki ima v Škofji Loki dolgo-letno tradicijo.ndrej Karlin je Pred kratkim tuđi prevzel mesto predsednika sekcije za gostin-stvo, v petek, ko smo obiskovali gostinske lokale v Škofji Loki, Pa je povedal: "Gostilno imamo odprto vse dneve, ražen po-nedeljka in torka, od 10. do 24. ure. Poleti se mi zdi, da je prav, če je gostilna odprta dlje, pa tuđi nihče me pri tem ni oviral, saj če hočemo v Škofji Loki uveljaviti turizem, ne smemo zvečer gostov metati iz gostiln jn gledati na uro. Dopust borno imeli avgusta. Moram poveda-ti, da pri nas ćelo leto delamo, da je ćelo več ljudi pozimi kot poleti in da za nas vrhunec sezone ne pomeni poletje, tem-yeč je poletje ćelo čas, ko ima-°io v naši kuhinji manj dela. Motivacija naše ponudbe je ponudba hrane, sele potem pijace. Zato stremimo za tem, da delamo takrat, ko je večje pov-praševanje po hrani. Sedaj je sezona dopustov, poslovneži hodijo na počitnice, pri nas pa pripravljamo veliko poslovnih kosil. Pa tuđi sicer so gostje že vajeni, daje Plevna avgusta za-Prta, ker je to že večletna navada. Ne nazadnje pa se moramo tuđi spočiti."
V središču Škofje Loke so že več let odprti lokali, ki so jih domaćini "vzeli za svoje". V petek zvečer je na vratih Krčme Mihol pisalo: Zaradi beljenja zaprto do 1. avgusta. Podobno obvestilo smo našli na vratih Hrama, kjer je bil prilepljen listić z napisom: Danes odprto do 15. ure. Sicer pa sta oba lokala odprta vse delavnike do 21. ure, ob sobotah pa do 15. ure. V blizini Hrama je novejša okrepčevalnica Lunca, kjer so sprva ponujali tuđi jedi iz te-stenin, zaradi pomanjkanja Prostora pa sedaj pripravljajo te sladice, sadne kupe, sladolede, tople sendviče in ledene ka-vf- Kuhinja pa caka na more-bitno razširitev prostorov: "Lokal je odprt od 8. do 22. ure, ob sobotah je odprt do 13. ure, ob icdeljah pa je zaprt. Po naku-Pih v soboto se Ijudje umakne-jo domov, pa tuđi v nedeljo ni ^ilo velikega obiska, zato smo se odločili, da ob nedeljah ni-mamo odprto. Decembra gostilno odpremo tuđi v soboto zvečer, saj je ob pričakovanju praznikov veliko obiska doma-činov. Čez poletje nimamo nić
zaprto, saj si z delavkami raz-poredimo čas dopustov," je po-vedala Boza Lapanja. Vrata z napisom : Zaprto do 6. avgusta! smo našli tuđi tik ob škof-jeloški pošti na krčmi Sibinči -Demšar Nataše, Ločani pa lokal poznajo pod imenom "Pav-Ie".
Gostilna in slaščičarna Ho-man sta bili pred časom še Jele-novi restavraciji, sedaj pa ju je v najem vzel znani škofjeloški kuhar Andrej Goljat: "Gostilna je odprta vse dni, do desetih zvečer, vendar nikogar, ki priđe pozno na večerjo, ne meče-mo iz gostilne. Zaprto je ob nedeljah, takrat pa je odprta slaščičarna. Ta je zvečer odprta le do 20. ure, saj se stanovalci mesta pritožujejo zaradi hrupa. Gostilna in slaščičarna bosta odprti vse poletje."
V centru Skofje Loke sta tuđi dve pizzeriji. Tista na koncu mosta ob škofjeloški avtobusni postaji je  bolj  znana,   saj  je odprta že dlje časa, pizzerija na Spodnjem    trgu    z    imenom "Lontrg" pa je bila v petek za-prta. Na vratih je pisalo: Zaprto do 29. julija. Sicer je odprta do 21. ure zvečer, zaprta pa je ob ponedeljkih. Igor Furlan, iz Pizzerije in pivnice ob mostu pa je povedal: "Odprto imamo vse dni od 10. ure zjutraj do 22. ure zvečer, ob nedeljah pa samo popoldne. Ražen pizz po-nujamo hamburgerje, sladoled, sadne kupe in vse vrste pijač. Lokal   bo   odprt  vse   poletje, morda le kakšen teden samo popoldne. Opažamo, da je le-tos v Škofji Loki precej tujcev, vendar če borno hoteli prežive-ti vsi, ki svojo dejavnost povezujemo s turizmom, bo morala občina    in    nova    Demosova oblast več vlagati v turizem, ne pa v rudnik urana..."
V središču pa je še ena sicer znana restavracija Krona, ki ni mogla prav zaživeti  po Alpe-tourom, pa tuđi sedanjinajem-nik ne more dobiti gostov, ki bi jih rad: "Eno leto sem najem-nik restavracije, stanje v lokalu pa si  lahko  ogledate (prazna gostilna). Sem sem prišel z Do-lenjskega, kljub ponudbi najra-zičnejše domače hrane domaćini v gostilno ne hodijo. Morda bi bilo treba za t^o, da bi dobili goste, ćakati pet, šest let, vendar pa nadaljnjih vlaganj  ne zmoremo  več,  saj  škofjeloški hotel, ki je lastnik, hoče previsoko najemnino, s tem, da ne skrbi za investicijsko vzdrževa-nje. Tako smo ostali tuđi brez
letnega vrta, pred lokalom je delovišče..." je povedal Marjan Čučnik, najemnik Krone.
Pri občini je pred štirimi meseci odprl lokal Frane Pi-šler, imenuje pa se Srce as. "Naš lokal je odprt od osmih zjutraj do enajstih zvečer, kljub temu, da smo hoteli imeti odprto do dvanajstih. Žal je občin-ski odlok malo neposloven in smo morali zaradi pritiska postaje milice zapiralni čas pre-staviti na enajsto. Drugače bi bilo odprto morda še dlje... To pa zato, ker je v Škofji Loki pomanjkanje noćnih lokalov, saj ima le diskoteka odprto dlje, tam pa se zbira ozek krog ljudi. Bil sem pri županu, urejal sem stvar na Obrtnem združenju, bil sem pri načelniku za gospodarstvo, vendar so to "mlini, ki počasi meljejo" in odloki se ne spreminjajo tako hitro. Sicer pa imamo odprto vse dni v ted-nu, tuđi dopusta ne borno imeli. Naša želja je iz trenutnega bifeja narediti kvalitetno resta-vracijo, s solidno kuhinjo in strežbo. Rabimo še veliko de-narja .za investicijo in tega se-veda moramo zaslužiti." Blizu avtobusne postaje sta še dva lokala, ki sta bila odprta tuđi v petek zvečer. V Avia clubu je Darko Hauptman povedal: "Lokal smo odprli konec lanskega leta, delamo vse dni, ražen ob nedeljah. Uradno imamo odprto do 10. ure zvečer, vendar gostov zvečer ne preganjamo iz lokala. Ponudba se spreminja. Sprva smo ob pijaci ponujali le sendviče, sedaj imamo poletno ponudbo sladoledov, sadnih kup, imamo več vrst kav in piva. Jeseni borno najbrž začeli ponujati še kaj drugega, morda kaj iz hitre kuhinje, pizze, ham-bije, obložene kruhke. Letni dopust borno imeli v začetku avgusta, saj sva zaenkart v lokalu zaposlena še sama z ženo."
Tuđi v Ribji okrepčevalnici "Mornar" na sicer mrtvi loški
tržnici smo našli nekaj gostov, ni pa bilo lastnika Toneta Še-stanoviča. Aci Šivic pa je povedal: "Odprto je ob delovnikih od 10. do 22. ure, ob sobotah dopoldne in ob nedeljah popoldne. Poleti lokalne bo zaprt, trenutno pa imamo skrajšan delovni čas. Ponujamo le ribje jedi, največ papaline, školjke in kalamare." Ob avtobusni postaji smo v kiosku Regica govorili tuđi z novim lastnikom Ari-fom Rakipijem, ki je ravno za-piral lokal. Povedal pa je: "Imamo zlasti vse vrste brezal-koholnih pijač, od alkohola le pivo. Poleg tega imamo tuđi hot-dog in sendviče, ponudbo hrane pa jeseni mislimo še iz-boljšati."
Edini nočni lokal v Škofji Loki je diskoteka Perla na ko-pališču v Puštalu. "Diskoteka je odprta od srede do nedelje, med tednom od 9. do 2. ure po-noči, konec tedna pa tuđi dlje, kolikor časa so pać gostje. Glasba je konec tedna tuđi na odprtem prostoru ob kopališ-ču. Gostje prihajajo iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke,... pri-rejamo pa tuđi različne večere, npr. Pivo party, Wisky party... Lokal bo vse poletje odprt," je povedal Pavle Zbukvič.
Ko smo se z gostinci zaple-tali v pogovore, so mnogi ome-njali vse večje težave, ki jih ob-čutijo ob pomanjkanju kupne moči domačinov, pa tuđi na račun crnih točenj so se pritoževali. Andrej Karlin pa pravi: "Prav se mi zdi, da je v Škofji Loki vedno več gostinskih lokalov in pestrejša ponudba, hkrati pa apeliram na občinske organe, da zatrejo tište, ki dela-jo "na crno". Ne na način, da zaprejo lokal in jim onemogo-čijo točenje, ampak da jim do-ločijo rok za registracijo, sicer pa izvajajo oštre sankcije. Vsa-kemu je treba dati možnosti, da v tem kriznem obdobju preživi, da ima možnost zaposlitve." • V. Stanovnik
Pobuda Mihe Kemperla iz Železnikov
Na mestu vrtca hotel?
Škofja Loka, 30. julija - Občinski izvršni svet ni niti zavrgel niti pod pri pobude Mihe Kemperla, da bi na (nekdaj njegovem) zem-Ijišču postavi! hotel namesto načrtovanega vrtca. Za takšno spre-membo namembnosti je vsekakor treba upoštevati predvsem interese oziroma potrebe kraja ter realne možnosti za gradnjo vrtca pa tuđi družbene spremembe (vračanje odvzete zemlje, možnost odpiranja zasebnih vrtcev ipd.), v tej luči pa nato presojati zazi-dalni nacrt centra Železnikov, v katerem je hotel sicer predviđen, in to na prostoru med bazenom in trgovino.
Gradnja vrtca v Železnikih je z družbenimi plani in zazi-dalnim nacrtom opredeljena že od leta 1979. Leta 1987 je bil izveden razlastitveni postopek za sadovnjak v izmeri 4339 kvadratnih metrov. last Mihe Kemperla, katerega novi lastnik oziroma upravljalec je postala Osnovna šola Prešernove brigade. Kot smo zvedeli na torkovi seji občinskega izvršnega sveta, vprašanje odškodnine še ni rešeno, saj Kemperle ne pristaja na ceno zemljišča, ki je globoko pod tržno vrednostjo.
Miha Kemperle je junija povabil na pogovor predsednika krajevne skupnosti Zelezniki Franca Benedičića, ravnatelja Osnovne sole Leopolda Nastrana ter delegata v zboru združe-nega dela škofjeloške skupščine Dušana Hafnerja, da bi jim razložil svojo zamisel o, kot sam pravi, smotrni porabi velikega kosa nepozidane zemlje. Meni, da ga je škoda za vrtec, še zlasti, ker bi se zanj našlo dovolj prostora ob sedanjem vrtcu. Mihe Kemperle je uradno še vedno kmet, čeprav je moral precej-šen del obdelovalnih površin odstopiti za gradnjo bazena in stanovanjskega naselja Na Krešu, kmetijsko dejavnost pa zato dopolniti s proizvodno obrtjo, v kateri redno zaposluje pet de-lavcev. Ker zadnje čaše tuđi tu ni več zadosti kruha, je začel razmišljati o preusmeritvi in tako prišel na zamisel, da bi v nekdaj svojem sadovnjaku postavi! hotel z najmanj 60 postelja-mi, ki bi mu lahko dodali tuđi pokrito tenisko igrišče ter ga vklopili v že zgrajen športni park z bazenom, odprtim teniskim igriščem in baliniščem.
Kot smo stišali na seji občinske vlade, krajevna skupnost Zelezniki protestira proti takšni ideji in je pripravljena pomagati Kemperlu pri pridobitvi zemljišča za hotel med bazenom in trgovino, kjer je predviđen. V osnovni soli pa opominjajo, da so bili sedanji prostori vrtca kupljeni kot začasna rešitev in se vanje, ražen za najnujnejše vzdrževanje, ni vlagalo prav z izgovorom o gradnji novega vrtca na primernejši lokaciji. Zaradi neustreznih prostorov ter slabih higiensko-zdravstvenih raz-mer je sanitarni inspektor že 1984. leta zahteval zaprtje vrtca. Občinskemu izvršnemu svetu predlagajo, da zagotovi denar za nov vrtec in tako sklene prenašanje načrtovane gradnje iz ene petletke v drugo. • H. Jelovčan
Radovljiška občina praznuje
Radovljica, 30. julija - Ob prazniku bo v občini več prireditev. začele so se v soboto in bodo trajale vse do nedelje, 12. avgusta.
V soboto je bil na letnem kopališču v Radovljici 9. mednarod-ni plavalni miting, v nedeljo pred restavracijo Center v Lescah večer s predicami in folklorno skupino KUD Triglav Srednja vas v Bohinju, v petek bo v Šivčevi hiši v Radovljici otvoritev razstave Radovljiško pletarstvo nekdaj in danes, v soboto odprtje planšar-skega muzeja v Stari Fužini in v kulturnem domu v Stari Fužini javna tribuna o Triglavskem narodnem parku. V nedeljo (5. avgusta) bo v kampu Šobec mednarodni šahovski turnir, v sredo v avli radovljiške Graščine koncen harmonikarskega orkestra Glasbene sole Radovljica. v nedeljo, 12. avgusta, pa tradicionalna, 6. kolesar-ska dirka Po ulicah Radovljice. V počastitev občinskega praznika bosta tuđi zanimivi kulturni prireditvi: Festival Radovljica in Bled Anliqua. • C Z.
Izvršni svet dobil odgovor
Kam gredo stanarine
Škofja Loka, 30. julija - Ko je konec junija občinski izvršni svet pristal na 125-odstotno julijsko podražitev stanarin, potem pa na ysakomesečno 15-odstotno do konca leta, je zahteval tuđi odgovor 11 a vprašanje, kako se deli denar od stanarin. Zlasti so ga zanimali funkcionalni stroški (7,25 odstotka stanarin) in stroški upravljanja (12 odstotkov). Odgovor je v okviru predioga rebalansa finančnega nacrta gospodarjenja in prenove družbenih stanovanj in stanovanj-skih hiš posredovalo upravljalsko podjetje Obrtnik.
Bolj kot delitev za prvo pol-'etje je zanimiva načrtovana Poraba stanarin po dvakratni Podražitvi, ko se bo iz stanarin Poteklo skupaj dobrih 18,3 mi-"jona dinarjev. Delež amortizacije bo zadoščal  za  plačilo
Stirih novih stanovanj v hran-kovem naselju ter nakup še dveh dodatnih stanovanj. Amortizacija se vzajemno združuje na ravni občine, na-slednje leto pa naj bi se polovica vrnila vlagateljem.
Glavnina deleža, namenjene-ga za većja vzdrževalna dela, bo šla za obnovo kotlovnic, oken in inštalacij. Z denarjem, ki se od stanarin izdvaja za manjša vzdrževalna dela, go-spodarijo skupnosti stanoval-cev, v glavnem pa z njim krije-jo stroške pregledov in popra-vil dvigal, kurilnic ter hidrofor-nih postaj, beljenja hodnikov in podobno.
Funkcionalni stroški bodo po podražitvi stanarin zahteva-li nekaj manj denarja kot v pr-vem polletju, to je pet odsto-
tkov stanann. Glavnino teh stroškov predstavljajo zavaro-valne premije, ki so poskočile kar za 121 odstotkov, upravljalec, ki se že zdaj omejuje samo za požarno zavarovanje in v nekaterih rizičnih objektih še na zavarovanje proti popla-vam, pa meni, da bi bila popol-na opustitev zavarovanje družbenih stanovanj in hiš preveliko tveganje.
Tuđi delež stanarin za stroške upravljanja se po podražitvi stanarin nekoliko znižuje, in sicer z 12 odstotkov na 10,5, od tega pobere 9,6 odstotka stanarin Obrtnik, slab odstotek pa občina. V Sloveniji se odstotek upravljalskega deleža giblje ze-lo različno po občinah, med 10 in 25 odstotki, povprečno pa znaša 13 odstotkov. • H. Jelovčan
Ibombažna predilnica in tkalnica i tržič-\*f\
64290 TRŽlC   CESTA JLA 14.      TELEFON (OM) 50 671       TELEX 34507 VUTRBPT
IZREDNA PRILOŽNOST ZA KONFEKCIONARJE - ZASEBNIKE
Đombažna predilnica in tkalnica Tržič
nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji in popustom do 50 % tkanine iz domaćega in izvoznega programa za:
- posteljnino        - prte
- oblačila            - in druge namene
Cenjeni kupci lahko navedene tkanine kupijo v:
- diskontni prodajalni BPT v Tržiču (od 9. do 17. ure, sobota: od 9. do 12. ure)
- prodajalni BPT na Deteljici v Tržiču (od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure)
Informacije daje tuđi komercialna služba BPT, telefon: (064)50-571.
Posebno ugodno za konfekcioniranje v zasebnem sektorju, za gostinstvo in počitniške domove.
@©GžSHyj©EE!GLAS    4. STRAN
JESENICEPRAZNUJEJO
Torek, 31. julija 199g
Predsednik skupščine Jesenice dr. Božidar Brudar:
Konkretnih razvojnih načrtov ni bilo, zato smo v resni krizi
Ob letošnjem obČinskem prazniku smo za nekaj besed zaprosili dr. Božidarja Brudarja, predsednika jeseniške občinske skupščine. Po-govarjali smo se o razvoju gospodarstva, kmetijstva, turizma, druž-benih dejavnosti v občini, ki zdaj preživlja precejšnjo gospodarsko krizo.
»Praznovanje bo letos skromno, saj kakšnih gospodarskih uspehov in otvoritev ni. Očitno je, da brez dodatnega kapitala v gospodarstvo, tuđi v jeseniško, v prihodnje ne bo šlojS pravi predsednik občine dr. Božidar Brudar. »S prvi mi de-mokratičnimi volitvami v Sloveniji so prišli novi Ijudje, Demos je sestavil vlado, ki se je lotila skoraj nerešljivih problemov: vpeljati demokracijo in tržno gospodarstvo v suvereni Sloveniji,« je dejal dr. Božidar Brudar.
»In v takih časih je začela delati tuđi naša občinska uprava in skupščina. Stanje, ki smo ga nasledili, je posebej v gospodarstvu izjemno problematično.
Nova, demokratična družba ne more priznavati le pra-vic, ki so bile storjene v prete-klosti, treba jih je moralno popraviti. Simbolično je bilo to narejeno 8. julija v Kočevskem Rogu, popraviti pa bo treba tuđi materialne krivice. Pri tem čakamo na sistemske rešitve, ki jih pripravljajo v republiki.
V minulih letih smo precej pogrešali   konkretnejše  nacrte razvoja do leta 2000, zato smo danes še pred težjimi, naloga-mi. Žal je stanje v gospodarstvu tako, da se moramo ukvar-jati z »gašenjem požarov«, za sistematično reševanje krize pa ni možnosti.
Uveljaviti ekonomske  kategorije
V jeseniški občini ni velikih gospodarskih  uspehov.   Zmanj-ševanje števila zaposlenih tuđi v prihodnje ni rezultat, na katere-ga bi bili lahko ponosni. Vzroki so stari že deset in već let. Če je pred sto leti šio kmetu slabo zaradi ekonomskih problemov, je šla krava od hiše, šel je del kmetove samostojnosti, njegov kapital. Prepričan sem, da borno morali tuđi mi žrtvovati del svojega ponosa in dovoliti lastnikom tu-jega kapitala već pravic, da borno lahko preživeli.
Delno ali v celoti podržavljena družbena lastnina bi bila lahko osnova za tržno uspeš-nost, kasneje pa bi tuđi za osnovna sredstva v industriji moralo veljati podobno, kot velja v kmetijstvu: zemljo tistemu, ki jo obdeluje, tovarno pa tistemu, ki jo srne in hoće najbolje upravljati.
Osnovna celica v kmetij-skem gospodarstvu je družin-ska kmetija. Z njo so povezani tradicija, ekologija, visokogor-ski turizem in zato zahteva kompleksno obravnavo. Kmet bo enakovreden sele takrat, ko bo zaživelo tržno gospodarstvo, ko pojmi kapital in kapitalist ne bodo psovke, ampak ekonomska kategorija.
Šole nišo imele vpiiva
Glede izobrazbe povprečni jeseniški občan ustreza podpov-prečnemu Slovencu. Vzrokov je nedvomno več, ludi ta, da na vitalne odločitve v Sloveniji šole navadno nišo imele vpiiva. Do-kler se ne borno zavedali po-membnosti gesla: izjemno dober student - vodilno delovno mesto v družbi, toliko časa izobrazba ne bo imela veljave in šole ne denarja. Teorija enakih želodcev in teorija o soli kot pora bi peljeta naravnost v stanje, kakršnega imamo.
Imeti moderen klinični center in zbirati denar za drage medicinske aparature še ne po-meni imeti razvi tega zdravstva. Za družbo je cenejša in učinko-vitejša takšna zdravstvena služba, ki jo imajo na Zahodu - z zasebno zdravstveno prakso. Pri humanitarnih akcijah na zahodu sodelujejo stranke, ki imajo v svojem imenu besedo »socialna«. To bo treba oživiti tuđi na Jesenicah - da gre pri Jeseničanih za zdravo jedro,sem
Dr. Božidar Brudar, predsednik jeseniške občinske skupščine
prepričan, še posebej, ko se spomnim akcije radia Triglav za nabavo inkubatorja v času, ko so se v eni izmed ljubljanskih občin branili vrtca za pri-zadete otroke.
Enotna turistična ponudna
Turizem ne more biti ome-jen na vzdrževanje ponudbe v Kranjski Gori. Zavzeli se borno za enotno ponudbo od Rateč do Rodin: gre za turistično po-vezovanje širšega območja Tri-glavskega narodnega parka, Ajdne, avstrijske Koroške, Ble-da... Večjo težo bo treba dati penzionskemu turizmu - odda-janju sob, s programom pohod-ništva in obiskovanju kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
Glede športnih iger ali morda ćelo zimske olimpiade ponavljamo staro prepričanje. Pri vsaki organizaciji se vpra-šajmo: kaj imajo od tega kraja-ni? Za slavo športnih junakov in
za akcije v stilu podarim - dobi ni nismo pripravljeni prispeva-ti ničesar, če ta posel ne bo dal konkretnih ekonomskih rezulta-tov v občini Jesenice.
Žal smo kulturo, ki pome-ni kvalitetnejše življenje, zanemarili. Prepričan sem, da se bo na tradicionalnih osnovah dalo zgraditi nekaj novega in p°'* skati nove oblike, nov program, prilagojen zahtevnejšim razmeram.
Novonastalim strankam bo treba omogočiti, da bodo preko svojih aktivnosti našle svoj profil, ki jih bo potrjeval v družbi pri nas in po svetu. Pn* šli so čaši, ko borno morali pošteno delati, da bo vsak na svojem področju nadoknadil za' mujeno.
Naši cilji, želje in pričako*l vanja so skupni. V večstrankar-! ski pluralistični družbi je po'' za dosego teh ciljev več. Potrudimo se, da borno na svoji po*1 uspešni in zavedajmo se, da je sosedov uspeh tuđi naš uspeh i" sosedov neuspeh tuđi naš neu-speh.
Ob 1. avgustu čestitam ¥sem delovnim ljudem in obc** nom jeseniške občine.«
Avtocesta, ki jo gradijo od Hrušice do Vrbe na pobočju Podmeža-kle, poteka tuđi nad kamnolomom in halo Podmežakla, mimo sta-novanjskih blokov. Tu in na Lipcah je najbližje naseljem, zato so imeli krajani tuđi največ pripomb in so se večkrat sestali z investi-torji in izvajalci. V občini je ustanovljena tuđi komisija, ki jo sesta-vljajo predstavniki »prizadetih« krajanov, predstavniki investitor-jev in skupščine občine Jesenice ter tako sproti usklajujejo in razre-šujejo problematiko.
Jesenice praznujejo 1. avgusta svoj občinski praznik. Letos so pripravili več prireditev, predvsem kulturnih in športnih. Na slavnostni seji pa se bodo delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice zbrali v sredo, 1. avgusta, ob 19. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. - Foto: Gorazd Sinik
PRIREDIM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Ob letošnjem občinskem prazniku Jesenic so v mestu odprli razstavo starih grafičnih listov Življenje v gorah v Kosovi graščini in skupno razstavo likovnih del članov likovne sekcije RELIK DPI) Svoboda Center Trbovlje in članov likovnega kluba DOLIK DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice v likov-nem salonu DOLIK.
Športniki so organizirali nogometni turnir treh meja. V torek, 31. julija, bo ob 19. uri koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev na Trgu Toneta Ču-farja Jesenice, v sredo, 1. avgusta, pa bo ob 19. uri slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. V soboto, 4. avgusta, bo ob 8. uri začetek tekmovanj na balinišču v Bazi, v sobo-to, 4. avgusta, in v nedeljo, 5. avgusta, pa bo mednarodni lokostrelski turnir z začetkom ob 8. uri v športnem parku Podmežakla. Na teniškem igrišču Podme-žaklo pa bo v soboto, 4. avgusta, ob 8. uri začetek teniškega turnirja.
Predsednica izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, dipl. so-ciologinja Rina Klinar:
Grozeča brezposelnost in ogrožena socialna varnost
Novi izvršni svet Jesenice je že pripravil delovni pogovor z vsemi di* rektorji jeseniških podjetij. V občini je vedno več brezposelnih, zato se bo treba truditi za nova delovna mesta. Zaposlitvene možnosti ob karavanškem pređom in plavškem travniku.
»Največji problem, s kate-rim se danes v jeseniški občini srečujemo, je grozeča brezposelnost in ogrožena socialna varnost,« pravi Rina Klinar. »Na sam občinski praznik, 1. avgust, se začenja prvi stečajni posto-pek, v ELIMIL To je prvi stečaj v občini in simbolični odraz raz-mer, v katerih živimo.
Gospodarski rezultati so vedno slabši, pada fizični ob-seg proizvodnje, izgubo ima 12 podjetij , ob koncu maja je bilo 708 brezposelnih. V podjetjih raste stopnja nezaposlenosti: od 4,09 decembra lani na letoš-njo aprilsko, ki znaša 5,10.
Razmere v Zelezarni in drugod kažejo, da bo ostalo brez dela več kot tisoč ljudi, ob tem pa se realno osebni dohod-ki zmanjšujejo, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, vendar v gospodarstvu nekoliko bolj. Gre za zaostajanje za republiškim povprečjem oseb-nega dohodka, kar se v ob gro-zeči brezposelnosti odraza tuđi v vsakdanjem življenju.
Za tisoč delavcev ne bo dela
Začela je delati delovna skupina za pripravo socialnega programa, ki obiskuje delovne organizacije. Poskušala bo odgovoriti, kaj naj bi storili ob tej problematiki, ki je vedno bolj pereca.
Prostor, ki je v občini izrazito omejen, naj bi, upošteva-joč zakonodajo, čim dražje prodali za čimveč delovnih mest. V jeseniškem prostoru so namreč take razmere, da bo malo delovnih mest. Sanacijski program Železarne predvideva, da za več kot 1.100 delavcev nebo možno najti dela, ob tem. ko bo železarno treba prestruk turirati v novo, moderno pod-jetje, ki se lahko meri s sorod-nimi evropskimi podjelji. V ze-lo težkem času spoznavamo, kaj pravzaprav železarna je -mi smo ji sicer priznavali po-membnost, vendar je očitno sele zdaj vidno, kaj vse je pome-nila. Ko mora največje podje-tje »čistiti programe«, zmanjša-ti zaposlenost in se prestruktu-rirati, ko se skratka pojavljajo težave, se na Jesenicah to takoj odrazi ludi na drugih področ
jih. V športu, denimo in kje drugje, kar se bo prej ali slej i.z-kazalo.
Tuđi ostala podjetja v jeseniški občini se bodo morala meriti na trgu s svojim znanjem in sposobnostmi. Problem bo v Gozdnem gospodarstvu zaradi moratorija. V turističnem gospodarstvu še ne opozarjajo na probleme, a podatki pravijo, da upada število nočitev.
V jeseniški občini so razmere dokaj zaskrbljujoče tuđi zato, ker je izobrazbena struktura zaposlenih slabša od repu-bliškcga povprečja.
Nove zaposlitve ob predoru
Nedvomno pa je ena izmed zaposlitvenih možnosti projekt Karavanke, ki ga je treba izkoristiti tuđi v gospodar-skem smislu. Projekt predora in avtocestc pomembno vpliva-ta na naš prostor, a treba ga je izkoristiti. Že se je javilo nekaj interesentov za ustanovitve zasebnih podjetij, več je drugih želja, vendar je v občini eden izmed največjih omejitvenih elementov prav prostor. Tuđi na plavškem travniku, za kate-rega se zbirajo ponudbe.
Treba bo delati bolj in več delati, racionalno gospodariti. Po sestanku z jeseniškimi di-rektorji je bilo jasno, da kljub vsemu ni tako crno in da imajo
Dipl. sociologinja Rina Klinar< predsednica izvršnega sveta ^ senice
nekatere delovne organizacij«! delo, naročila in perspektivo-   ]
Odločili smo se tuđi za W masacijo in agromelioracijo "' žirovniškem področju in na BW ski Dobravi. Napravljena bo t*| meljita analiza s potrebni!01 ukrepi. Seveda pa je med najp0* membnejšimi aktivnostmi j*' gradnja avtoceste do roka, " otvoritve predora, da ne bi pri$l* do blokade življenja v mestu.
Poslovili smo se od po'"' zaposlenosti, prišli smo v no*e, razmere, ko je treba s skupni"1' napori čimprej in čimmanj bol^ če reševati težke probleme. V b'' stvu je to tragičen proces. V«<|' dar si moramo na vse načine p^' zadevati, da odpremo perspeMJ' vo mladim, ki nimajo izkušei>j< imajo pa znanje in vse življenK pred seboj,.,«
Vsa trasa avtoceste mimo Jesenic je posekana, sproti poteka čiš^ nje trase in vsa druga zemeljska dela. Na trasi so porušili žc tU" vse objekte, ra/en Murnikove hiše na l.ipcah. Odkrili so humus f" vsej trasi, delajo nasipe in zidove. V zamudi pa so zaradi prestavit* komunalnih vodov. Do maja so obračunali gradbenih del za 19 »y narjev, kar je 9,9 odstotka pogodbene vsote. Ocenjujejo, da so ™ julija napravili okoli 20 odslolkov vseh del, ki so potrebna pri gr*1*' nji avtoceste. - Foto: Gorazd Sinik
Torek, 31. julija 1990
KRANJPRAZNUJE
5. STRAN     @©m®S&JJ©IE2GLAS
Vladimir Mohorič, predsednik kranjskega izvršnega sveta:
Kranjska občina
nekdaj med prvimi, zdaj že prečej globoko
"Ceprav v občinskem statutu ni predviđeno, da mora izvršni svet iz-delati program, pa se je vlada, ki ji predsedujem, odločila, da ga bo pripravila in da bo v njem tuđi opredelila glavne cilje in naloge. Za izvršni svet je najbolj pomembno gospodarstvo, na tem področju pa družbeni sektor, ki zaposluje tuđi največ občanov," je v pogovoru ob prazniku kranjske občine dejal predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič.
"Občina lahko na delovanje gospodarstva vpliva le s smer-nicami, z deklariranim programom, s pogovori z direktorji in z večanjem ali nizanjem obveznosti. Občinske dajatve so v primerjavj z zveznimi prav ma-•enkostne. V kranjski občini snio že storili prve korake, občinske obveznosti smo doslej znižali za 15 indeksnih točk; če Pa se bo ob rebalansu planov pokazalo, da nam še kaj ostaja, borno še pred koncem leta ponovno predlagali znižanje obveznosti.
Najbolj kritično v Kibernetiki in Tekstilindusu
Čepiav ne moremo vplivati na gospodarstvo, pa ga "zasle-dujemo in spremljamo". Ugo-tavljamo, da so rezultati slabi: nekdaj smo bili med prvimi ob-činami v Jugoslaviji, zdaj smo padli že precej globoko. Zadnji podatki kažejo, da se negativna gibanja še nadaljujejo. Zdi se nam, da sta najbolj kritični Podjetji Iskra Kibernetika in Tekstilindus. Za obe ugotavlja-nio, da imata proizvodne programe, ki zagotavljajo obsta-nek, in da moramo skupaj z vodstvom podjetij poskrbeti, da bo prišlo do zasuka na bolje. Tekstilindus je bil v začetku leta že na dobri poti, vendar mu je škodoval štrajk. Prav zato je tuđi stališče izvršnega sveta do splošne stavke, ki je .na-povedana za 10. september, negativno. Izkušnje nekaterih kranjskih stavk kažejo, da ne prinašajo nobenih pozitivnih rezultatov, ampak samo negativne, in da običajno tišti, ki stavke začnejo, že kmalu izgu-bijo vpliv na dogajanje in se stavka razvija povsem samos-voje".
Rekli ste: izvršni svet ima v novih ra/merah drugačne pristojnosti, pa vendarle: nekateri gospodarstveni ki se še vedno za-tekajo po pomoč na občino. Stara praksa se očitno še ni neha-la...
"Na zadnji seji izvršnega sveta sem posebej poudaril, da Demos kot politična organizacija nima oblasti nad podjetji >n da tuđi nima vpliva na odlo-čanje o kadrih, o razvojnih [fiožnostih, o velikih denar-J»h— Prav tako ne izvršni svet. To ni tragično, lako je navse-zadnje tuđi prav in dobro, vendar pa se bo pojavilo tisto, kar v družbi nekateri pretirano Poudarjajo, češ da vladajoča franka postavlja zahteve po rezanju glav". Takšne zahteve 2anesljivo bodo, ne od politike •ili od izvršnega sveta, ampak »odo merilo za takšne zahteve uspešnost uli neuspešnost go-sPodarjen ja. Če pogledamo na-2aj v prejšnji sistem, vidimo, da ^•no imeli uspešne in neuspe-?"-e direktorje; naš cilj je, da bi l^eli (samo) uspešne direktor-Je- Prejšnji sistem je na uspeš-
nost dela direktorjev precej negativno vplival; to se zdaj kaže v tem, da še vedno hočejo i meti za razne odločitve potrditev politike, rešujejo probleme kot uradniki, ne pa kot podjetniki, nimajo vizije in podobno... Mi-sel, ki jo pogosto zasledimo v sanacijskih programih, da je toliko in toliko delavcev pre-več, je zelo škodljiva. Strinjam se, da imamo preveč delavcev na posameznih delovnih opra-vilih in postopkih, vendar je podjetje treba tako razvijati, da bo za tište, ki so odvečni v eni delovni fazi, dovolj dela v drugi. V Tekstilindusu, na primer, bi morda kazalo razmisliti o novi tkalnici za popeline, o tkanini, ki je nekdaj šla dobro v prodajo, zdaj pa je, kot se mi zdi, na trgu že nekaj časa ni. Tuđi v Kibernetiki se možnosti za nove proizvodne programe in za to, da se število delavcev rentabilno poveča. Recept za to ne more dati občina, te možnosti lahko poiščejo samo sami v podjetjih. Od omejitev in raz-mišljanj o odvečnih delavcih bi morali preiti k ekspanziji, ki dolgoročno edina lahko resi gospodarstvo. Ker je dobrih kadrov malo, se je v pogovoru 7 bankirji porodila zamisel, da bi začeli zbirati kadre, ki bi jih lahko uporabili tuđi za intervencije v gospodarstvo."
Država prijaznejSa do obrti in podjetni&tva
Podjetništvo in obrt naj bi bila nekakšna protiutež družbe-nim podjetjem. Kako ste zadovoljni z njunim razvojem?
"Ob izvolitvi izvršnega sveta sem posebej poudaril, da si mora kranjske občina na tem področju zastaviti takšen cilj, da bo dosegla Domžale. Ker so največji problem lokacije za nove obrtne dejavnosti, bo izvršni svet kmalu začel z akcijo, da bi uredili obrtno cono med Zvezdo in nekdanjim Intek-som. Razmišljam« o tem, da bi predvsem tištim, ki bi odprli nova delovna mesta in omogo-čili dodatno zaposlitev, dali zemljišča pod ugodnejšimi po-goji; razmišljamo pa tuđi o davčnih olajšavah. Izkušnje iz
občin, ki so že doslej obrt in zasebno podjetništvo dobro razvile, kažejo, da mora biti državna oblast nekako prijaznejša do tega sektorja, predvsem zato, da imajo Ijudje občutek, da so zaželeni in da ni nevarnosti, da bi jih kdo čez noč začel pre-ganjati. Pospeševali borno tuđi kmečki turizem, spodbujali lastnike na pol praznih stano-vanjskih hiš, da bi jih "usposo-bili" za turizem, pospeševali spreminjanje lastnine v delni-ce...
Kako boste v občini reševali problem brezposelnih in tistih zaposlenih, ki pomenijo ekonomski ali tehnološki presežek? "Podatek, da imamo v občini nekaj manj kot dva tisoč brezposelnih, ni realen. Veliko je navidezne zaposlenosti, t.i. tehnoloških presežkov, še najhujše pa je, da tuđi številni mladi, ko končajo solo, ne morejo dobiti službe. Veliki problemi bi nastali, če bi šio katero od velikih podjetij, na primer Tekstilindus, v stečaj. Kranjska občina ne bi prenesla, če bi čez noč dobili dodatnih 1850 brezposelnih. Družba sicer namenja za "reševanje" brezposelnih posebna sredstva, ki bi ob več-jem izbruhu brezposelnosti hitro skopnela, vendar pa je dol-goročna rešitev samo v tem, da se podjetja preusmerijo od se-danjih programov o tehnoloških presežkih h gospodarski ekspanziji in k iskanju takšnih programov, ki bi omogočili za-poslovanje.
Je most čez Kokro še varen?
Najbolj osnovna naloga občine je komunala in gospodarjenje s prostorom. Ste zadovoljni s komunalno službo?
"Kranjska občina ima v pri-merjavi z nekaterimi drugimi občinami dokaj dobro urejeno komunalno službo, komunala se je pred nedavnim tuđi organizirala v javno podjetje, pri katerem ima občina svoje pristojnosti. Najbolj perec problem je odlaganje smeti, reše-vanje problema pa zelo kočlji-vo, tuđi zato, ker bi vzorno urejeno odlagališče kaj hitro lahko postalo vaba za druge in bi bila nevarnost, da dobi slovenski ali vsaj gorenjski značaj."
Telefonija je problem v mar-sikateri krajevni skupnosti. Lju-dje se pritožujejo predvsem nad načinom širitve omrežja...
"Pošta se sicer trudi, vendar imamo v občini vsaj tri nevral-gične točke - Stražišče, Visoko oz. Preddvor, Suha (Ijudje so že pred leti plaćali priključke, a jih še vedno nimajo). V Kranju je prišlo tuđi do pravnega spora, koliko srne pošta zaračunati za priključek oz. koliko naj bi plača! naročnik. Sodna odloč-ba govori o 4.000 dinarjih, pri nas pa stane priključek naj-manj trikrat toliko ali še precej več. Če ne bo mogoče denarja zbirati tako, kot so ga doslej, se lahko zgodi, da bo razvoj še bolj zastal."
Ceste. Veliko odsekov je še slabih. Katerim dati prednost?
"V Kranju je že dolga leta najbolj kritični odsek od križiš-ča Pri Jaku do konca Oldham-ske ceste. Upam, da borno do konca letošnjega leta imeli projektno rešitev in da jo borno prihodnje leto že začeli uresni-Čevati. Na novo se je pojavil problem mosta čez Kokro na Primskovem. Ali je še varen za sedanji obseg prometa, naj bi odgovorila raziskava; sicer pa je očitno, da bo treba zgraditi novega. Pri tem ne gre samo za vprašanje denarja, ampak tuđi za to, kako resiti most z značil-nim lokom v najbolj prvotni obliki, V Stražišču sta že več let problematični Škofjeloška in Krožna cesta, veliko slabih odsekov pa je tuđi na podeželju."
Že več občinskih vlad je načr-tovalo ureditev kranjske avtobu-sne postaje, doslej ni uspelo no-beni. Bo morda sedanji?
"Ker je sedanji izvršni svet verjetno le prehodna občinska vlada, do sprejetja nove slovenske ustave, je težko tuđi odgovoriti, ali bo uspel resiti problem avtobusne postaje ali ne. Če bo njegov mandat trajal šti-ri leta, pa sem mnenja, da bo
Kranj vendarle dobil novo postajo. O lokaciji, med Bežkovo vilo in ETP-jem, so še nekateri pomisleki, ćeš da je premajhna in da na njej ni prostora za me-stni in primestni promet, vendar druge primerne lokacije ne poznam, verjetno pa si drugačne rešitve tuđi ne bi mogli pri-voščiti."
Kranj potrebuje novo mestno jedro
Za urbanistično politiko v občini je v novih političnih krogih slišati tuđi očitke, da je bila v preteklosti preveč obremenjena z realsocialistično mislijo in prakso. Se strinjate?
"V Kranju bi bilo treba naj-prej zgraditi mestno jedro, saj je Kranj eno izmed zelo redkih mest v Sloveniji in v Evropi brez jedra. Staro, srednjeveško jedro imamo, novega, sodobne-ga pa ne. Zdi se mi, da takšno jedro lahko nastane le okrog osrednjega trga ob gimnaziji. Caka nas veliko nalog. Najprej bo treba dokončati gimnazijsko stavbo. Gimnazija je doslej sama zbirala denar, vendar ji zdaj gospodarstvo ni več sposobno pomagati s prostovoljni-mi darovi, zato borno morali še letos v rebalansu občinskega proračuna zagotoviti denar tuđi za gimnazijo. Druga naloga je ureditev "kareja A", prostora v blizini gimnazije, kjer je začasno parkirišče in kjer naj bi kljub pomislekom Zelenih in ZSMS gradili poslovno stavbo. Naslednje, kar moramo v krat-kem začeti reševati, je vprašanje sindikalnega (delavskega, narodnega, kulturnega) doma. Stavba mora dobiti drugačno arhitektonsko podobo, navdu-šujemo se za podobno ali povsem enako obliko, -kot jo je imel nekdanji Vurnikov dom. Za lastnika doma se priglaša sindikat, ki objekta zagotovo ne rabi za svoje potrebe; bilo pa bi tuđi slabo, če bi ga name-nili za trgovine s cenenim blagom ali za oddajanje v najem. Dom mora služiti kulturnim namenom; kakšnim, pa je vprašanje. Za knjižnico razmišljamo, da bi jo resili s "karejem A"; načelne odločitve pa moramo sprejeti letos, ker bo sicer izgubila svoj značaj (mati-čnost). Če bi iz doma umaknili knjižnico, bi pridobili prostore za edino kranjsko fakulteto; v njem pa bi lahko uredili tuđi večnamensko dvorano. V no-vem mestnem jedru se kažejo tuđi potrebe po tržnici. Morda tuđi ne bi bilo slabo, če bi blo-kovno gradnjo usmerili sever-no od občinske stavbe, v ob-močje Ceste Staneta Žagarja in Gregorčičeve ceste, ki je zdaj zelo slabo izrabljeno. Tu ne bi šio gladko, računati bi morali na prizadetost občanov, ki imajo tod svoje hiše.
Naslednje vprašanje zadeva prostorsko širitev mesta. Kranj tuđi zdaj ne more brez bloko-vne stanovanjske gradnje, ne zato, ker bi še naprej "uvažali" nove delavce, ampak zato, ker nastajajo mlade družine. V iz-vršnem svetu ocenjujemo, da bo treba zagotoviti na leto še vedno okrog 50 stanovanj. Ko smo na zadnji seji izvršnega sveta obravnavali vprašanje pozidave Planine-jug (del ob cesti proti Čirčam do križišča za Delavski most), za katero so zazidalni nacrti že narejeni, zemljišče pa že tuđi delno' komunalno opremljeno, se je pokazalo, da bo verjetno prišlo do kompromisne rešitve. Če-prav številni Kranjčani menijo, da gre za pozidavo kmetijskih zemljišč in da moramo s tem nehati, pa borno na Planini-jug verjetno gradili - poslopno, okrog 50 stanovanj na leto, in najprej v kraku, ki se drži že pozidanega območja in kjer ne gre za kmetijska zemljišča. Za gradnjo individualnih hiš pred-videvamo Voge (med Britofom in Miljami), v Mavčičah verjetno možnosti ni, kerkmetje nišo pripravljeni prodati zemlje, k prisilnim razlastitvam pa se se-danja politika ne bi smela zate-kati; zastavlja pa se vprašanje, ali ne bi gradnje usmerili na obrobje Smarjetne gore." • C, Zaplotnik
Vitomir Groš, predsednik kranjske občinske skupščine
Razmišljanja, da bi spremenili
datum in smisel praznovanja
Kakšen je vaš odnos do občinskega praznika.  V  nekaterih  gorenj-skih občinah že razmišljajo, da bi spremenili datum praznovanja. Ali tuđi v Kranju?
"Praznik je dediščina, ki smo jo prevzeli od stare oblasti. Letos nismo in ne borno ni-česar spreminjali, praznovanje borno poskušali kar najbolje organizirati, sicer pa so bila tuđi v Kranju razmišljanja, da bi spremenili datum in smisel praznovanja. Končno besedo bo rekla skupščina, največ doslej izraženih pobud se je nana-šo na Kranj kot Prešernovo mesto. Nekateri menijo, da bi si občina lahko izbrala za svoj praznik 3. december - dan Pre-šernovega rojstva."
Kakšna je bila dediščina, ki ste jo prevzeli od stare oblasti?
"Inventuro občinskih raz-mer, kakršno smo napovedovali pred volitvami, nismo opravili oz. je nismo mogli opraviti, ker smo dobili od naših predhodni-kov bolj ali manj prazne pisar-ne; kar pa je bilo dokumentacije, je bila precej neurejena. Dediščina je skromna; upamo, da bo sedanja oblast zapustila bolj-šo. Gospodarske razmere so slabe, izboljšati pa jih ni mogoče v nekaj mesecih, ampak borno po-sledice občutili vsaj še nekaj let."
Kakšno je v občini sodelo-vanje med oblastjo in opozicijo? Je ustvarjalno?
"Na prvi in drugi seji občinske skupščine je bilo mogoče dobiti občutek, da bo opozicija nasprotovala vsem predlo-gom oblastne koalicije, ćelo ta-kim, ki bi bili izrecno v njeno korist, vendar pa se razmere zadnje čaše umirjajo in je vse več upanja, da bo sodelovanje odslej bolj konstruktivno."
Kateri so najbolj očitni znaki nove, drugačne politike?
"Veliko pove že to, da je zadnje čaše mogoče srečati v mestu tuđi nasmejane policaje. To pomeni, da smo postali ali vsaj poskušamo biti prijaznejša družba, kot smo bili v preteklosti. Da se razmere spreminjajo, je, denimo, opazil tuđi nevtral-ni opazovalec, predstavnik delegacije iz La Ciotata."
Ljudje pa še naprej dokaj slabo živijo in verjetno še nekaj časa bodo...
"Vkleščeni smo v zvezno politiko in zakonodajo, ki sta rigorozno zmanjšali standard ljudi. Republika in občina sta za zdaj še brez občutnega vpliva na to; predvidevamo pa, da se bodo z uveljavitvijo deklaracije o suverenosti in s spoštova-njem le tistih zveznih zakonov, ki so za Slovenijo sprejemljivi, začeli ustvarjati boljši pogoji za gospodarjenje, za učinkovi-tejše naložbe in posledično tuđi za boljši standard."
Se bojite stečajev, brezposelnosti, socialnih nemirov...?
"Glavno odgovornost no-sijo vodstva podjetij. Nova oblast ne more prevzeti nikakr-šne krivde, ker vodstev ni postavljala niti nima možnosti vplivanja na njihovo zamenja-vo. V Kranju se v to tuđi ne bo vtikala. Kar zadeva brezposel-nost, bi morali sprejeti tuđi bolj rigorozne zakone. Zdaj je tako, da se predvsem tištim, ki so sicer imeli nizke osebne do-hodke, splača biti brezposeln. Prav je, da jim družba pomaga, vendar ne v tolikšni meri, da bi spodbujala kalkulacije, kaj se
bolj splača - delatt ali ne."
Delavci pa vendarle še vedno prihajajo pred občinska vrata...
"To je ostanek zgodovine. Tuđi letos so iz Tekstilindusa hoteli priti pred občino, vendar smo jim povedali, da bi bilo to povsem brez učinka. Če delavci štrajkajo v svojem podjetju, je jasno, da štrajkajo proti vodstvu in ne proti občini. V preteklosti so prihajali pred občino, ker se je dalo marsikaj resiti na politični ravni. Zdaj se to ne da več, o vseh pomembnih zade-vah odloča skupščina in ne po-samezniki."
Nova oblast si je za enega glavnih ci I je v postavila popravljanje povojnih materialnih in moralnih krivic. Jih je v kranjski občini veliko?
"Ocenjujemo, da je v razne krivice "vpletenih" 30 do 40 odstotkov prebivalstva. Gre za nacionalizacije, zaplembe, nepravične sodne procese ali za druge oblike prisilnega delo-vanja oblasti proti ljudstvu. Reševanje teh problemov se bo začelo, ko bo republiška skupščina sprejela ustrezno zakonodajo. Občina lahko za zdaj ukrepa le v primerih, pri kate-rih so bile ugotovljene napake v postopkih ali kršitve zakonov."
Je v kranjski občini dosti zahtev za denacionalizacijo?
"Zadnje čaše jih je vse več, nanašajo pa se predvsem na nacionalizirana zemljišča, industrijske objekte in na lokale po starem mestu."
Nekatere v občini je strah, da bo nova oblast posegla tuđi po kadrovski čistki?
"Strah ni upravičen, v kadrovsko politiko podjetij se ne borno vmešavali. Drugo je na občini: nekateri bodo izgubili delo, ne zato, ker bi bili člani te ali one politične stranke, ampak zaradi slabega dela in ne-strokovnosti."
Veliko je razmišljanj o kranjskem grbu, o drugačnem poimenovanju nekaterih ulic in ustanov.
"Poimenovanja so bila v preteklosti res precej enostran-ska, zato jih precej občanov razume kot nasilje. Preimovanja ulic nišo enostavna, vsako takšno dejanje ima precejšnje fi-nančne in druge posledice: treba je prebivalstvu zamenjati osebne izkaznice in druge dokumente, vnesti spremembe v zemljiške knjige in še marsikaj. Še najlažje bi bilo spremeniti sporna imena ustanov. Kar zadeva kranjski grb in zastavo, je treba povedati, da se je s temi vprašanji ukvarjala že prejšnja oblast in da bo stari kranjski grb kmalu postal občinski grb, prav tako tuđi zastava."
(g@msS3oIJ©IEHGLAS     6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 31. julija ]99g
Praznik v Čirčah
Uresničena skupna želja
Čirče, 27. julija - Pri domu krajevne skupnosti v Čirčah v kranjski občini so popoldne svečano odprli nov nakupovalni center de-lovne organizacije Živila in s tem uresničili pred leti zacrtan in sprejet skupni program. S slovesno otvoritvijo centra, ki se je je udeležil tuđi predsednik občinske skupšćine Kranj V itomir Groš, so v krajevni skupnosti proslavili krajevni in občinski praznik.
Izgradnjo centra so v krajevni skupnosti Čirče skupaj z de-lovno organizacijo Živila zacrtali in zapisali v program že pred leti, ko so se v krajevni skupnosti na referendumu odložili za sa-moprispevek za izgradnjo doma krajevne skupnosti in vrtca. Po-tem so po dveh samoprispevkih najprej /gradili dom in vrtec, lani pa so Živila začela graditi tuđi nakupovalni center. S skupnimi moČmi so tako program zdaj uresničili. Nov nakupovalni center ima skoraj 600 kvadratnih metrov prodajnega prostora, gostinski prostor pa meri 50 kvadratnih metrov. Živila so zgradila in uredila tuđi parkirni prostor za okrog 30 avtomobilov. Pomoćnik glavnega direktorja delovne organizacije Živila Franc Pegam je ob otvoritvi še posebej poudaril dobro sodelovanje med kraje-vno skupnostjo in delovno organizacijo in povedal, da je kvadratni meter centra veljal okrog 13.633 dinarjev, izvajalci del pa so bili SGP Gradbinec in kooperanti Marles Maribor, ETP Kranj, Umetni kamen in Instalacije Ljubljana ter dobavitelja opreme Alprem Kamnik in Vitrina Ljutomer.
Na svečanosti v petek popoldne je nakupovalni center odprla zaslužna krajanka Lojzka Planinšek, predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Močnik pa je ob tej priložnosti pomoćniku direktorja delovne organizacije Živila Francu Pegamu iz-ročil priznanje krajevne skupnosti za uspešno sodelovanje delovne organizacije s krajevno skupnostjo in za uresničitev pred leti začrtanega in sprejetega programa. V programu ob otvoritvi je nastopila tuđi folklorna skupina Penzion Jagodic iz Vo-povelj pod vodstvom Franca Frantarja.
• -A. Ž.-Foto:G.Šinik
Srečanje pihalnih orkestrov
Jezersko - Ob Planšarskem jezeru na Jezerskem je bilo v nedeljo zelo obiskano srečanje pihalnih orkestrov treh dežel. V programu, ki seje začel ob 16. uri popoldne, so nastopili pihal-ni orkestri Fiumicello iz Furlanije-Julijske krajine, iz Železne Kaple in iz Kranja. Pokrovitelj tokratnega uspelega srečanja in družabnega popoldneva ob jezeru na Jezerskem je bila delo-vna organizacija Živila Kranj. Pihalni orkestri treh dežel so dopoldne ob pol enajstih nastopili tuđi v Kranju v počastitev praznika občine Kranj. • A. Ž.
Vse o elektriki na Radiu Kranj
Kranj - 1. avgusta bo v Sloveniji med drugim uveljavljena tuđi novost pri odčitavanju električnih števcev. Iz studia Radia Kranj bo v četrtek, 2. avgusta, med 14. in 15. uri potekala neposredna kontaktna oddaja, v kateri bo na zastavljena vpraša-nja odgovarjal vodja oddelka za prevzem in prodajo električne energije pri TO2D Elektro Kranj Miha Skuber. Pisna vpraša-nja (ali po telefonu na številko 22-122) o vsem, kar vas zanima glede prodaje in dobave električne energije, lahko naslovite na Radio Kranj. # (dp)
Veselica s srečelovom
Pod na rt - Upravni odbor gasilskega društva Podnart je na seji v začetku julija sklenil, da bo v nedeljo, 5. avgusta, pri Domu kulture v Podnartu gasilska veselica s srečelovom. Lesno industrijsko podjetje Bled, obrat Podnart jim je letos za polovično ceno razrezal 18 kubičnih metrov smrekove hlodovine, ki so jo podarili gozdni posestniki za 13 novih oken za gasilski dom in za miže ter klopi za 500 sedežev. Gasilsko društvo Podnart je letos maja dobilo ob rednem pregledu društev v rado-vljiški občini prav dobro oceno. • (cr)
Praznovanjt' v krajevni skupnosti Podbrezje - Vsako leto 25. julija imajo prebivalci krajevne skupnosti Podbrezje v kranjski občini krajevni praznik. Osrednja svečanost ob prazniku je bila letos v sobo to ob 20. uri pri spomeniku talcem na Jurčkovem klancu pri Bistrici (na sliki). Slovesnosti so se udcležtli domačni, mladi gasilci, v kulturnem programu pa so nastopili pevci iz Podnarta. Letošnje praznovanje krajevnega praznika pa so v krajevni skupnosti zaključili v nedeljo popoldne, ko je bilo ob novem teniškem igrišču družabno srečanje krajanov. - A. Ž.
Krajevna skupnost Naklo
Gradili bođo kanalizacijo
V vodstvu krajevne skupnosti upajo, da jim bodo delovne organizacije na njihovem območju tuđi pri nekaterih akcijah pomagale tako, kot so letos gasilcem ob njihovem prazniku. De* narja imajo v krajevni skupnosti namreč komaj za vzdrževanje.
Naklo, 30. julija - Praznovanje krajevnega praznika so v krajevni skupnosti Naklo v kranjski občini letos združili z jubilejem gasilskega društva Naklo, ki je pred dnevi proslavilo 80-letnico. V novo-izvoljenem svetu krajevne skupnosti, katerega predsednik je Ivan Štular, pa so se odločili, da se bodo tuđi glede praznovanja v pri-hodnje še pogovorili.
Načrtov oziroma bolje rečeno problemov in reci, ki bi se jih morali v krajevni skupnosti Naklo, ki je z 2500 prebivalci (600 gospodinjstvi) med večji-mi primestnimi krajevnimi skupnostmi v občini, sicer ni malo, kot so med nedavnim obiskom razlagali predsednik sveta KS Ivan Stular, podpred-sednik Marjan Trampuž in odbornik v svetu KS Anton Zel-nik. "Vendar pa imamo denarja v krajevni skupnosti komaj za najnujnejše vzdrževanje komunalnih naprav in nekatera dela.
Ivan Štular
Računamo, ali bolje povedano, upamo, da borno nekaj denarja morda še dobili od delovnih or-ganizacij na našem območju, ki so na primer letos pomagale domaćim gasilcem, ki so pred dnevi proslavili 80-letnico. Sicer pa nameravamo že kmalu povesti razpravo o načrtovanju oziroma programu za naslednje srednje-ročno obdobje od 1991 do 1995. leta.   Trenutno   pa   v   krajevni
skupnosti "tečeta" dve akciji,"
je ob ocenjevanju nalog in možnosti povedal predsednik sveta Ivan Stular.
V nacrtu imajo letos začetek in postopno gradnjo kanalizacije na odseku Naklo-Pivka. Za ta dela imajo letos odobrenih okrog 200 tisoč dinarjev, izvedba celotnega projekta v dol-žini od 500 do 700 metrov pa bo v prihodnjih letih veljala okrog milijon 100 tisoč dinarjev.
"Za uresničitev te nujne naloge bodo kraja ni prispevali okrog 15 odstotkov denarja. Projekt pa je zelo zahteven, saj bo na ce-lotnem odseku potrebno prekopati vso cesto, ker so pod njo tuđi druge komunalne naprave (elektrika, voda...). Z gradnjo kanalizacije borno začeli, ko bo-
"Zadnja leta se nismo toliko "obešali" na ob-činska sredstva. Zato menimo, da borno v prihodnje tuđi zato do njih bolj upravičeni... Ne moremo si zamisliti, da v krajevni skupnosti ne bi imeli zapo-slenega tajnika, ki pa bo bo ime! v prihodnje prav gotovo še več dela... Problem, za katerega pa upamo, da bo tuđi rešen, je zdaj že kar precej obremenje-na telefonska centrala..."
mo izbrali najugodnejšega izva-jalca del; to pa bo kmalu. Sicer pa se je druga večja akcija-regu-lacija potoka skozi Strahinj (financira jo Območna vodna skupnost) začela že 1. julija. Ce-loten odsek bo dolg približno en kilometer. V krajevni skupnosti pa borno skušali pomagati tuđi prebivalcem Strahinja (Brdo), ki bi radi z lastnim prispevkom asfaltirali cesto. Skušali jim borno zagotoviti gramoz, v tem de-lu naselja pa smo že postavili tuđi eno javno svetilko..."
Marjan Trampuž
Sicer pa, kot sta poudarila podpredsednik sveta KS Marjan Trampuž in predsednik Ivan Štular, je glavni problem v krajevni skupnosti kanalizacija v Naklem. Nič maj pomembna ni načrtovana regulacija Du-peljščice. Tuđi dober poltretji kilometer čest je še neasfaltiranih. Temeljita razprava jih caka tuđi v zvezi z avtocesto in obljubljenim južnim priključkom. Posebna skrb pa naj bi se v srednjeročnem programu odrazila tuđi glede varovania okolja in urejenosti središča Nakla nasploh (Surovina, odprto skladiščenje, asfaltna baza...). V vodstvu KS so prepričani, da bodo z delovnimi organizacijami našli skupni jezik.
Anton Zelnik
"Seveda    v    svetu    krajevi* skupnosti ne razmišljamo le komunalnih   in   njim  soroaj> problemih    oziroma    rešitvant pravi odbornik v svetu KS A ton Zelnik. "Želja in cilj &e™ krajevne skupnosti sta, da j>] lo tuđi  na drugih področNB krajevni skupnosti v prih0*"^ čimbolj živahno. Ena od n»10* ki nas caka s tem v zvezu i igrišče   oziroma   športni   pa   ' Sedanja lokacija ne ustreza ' najti    borno    skušali    čimp^j ustreznejšo; tako za športno *■ rekreacijsko dejavnost. Z m mi veliko dela župnik, zelo vse-stranska pa je tuđi dejavnost sole. Njej in Mihu Štefetu gre »j sluga, da kulturna dejavnost n zamrla. Vendar pa jo želim« prihodnje poživiti in s tem v V zi obnoviti tuđi dom. Sicer P^ imamo poleg že omenjenih g silcev v krajevni skupnosti tu Turistično   društvo,   Kinolog, društvo in še nekatera. P«M  . vali si borno, da bo vsako t** pripomogle k f\vaftnosti >" P\ stremu   doga ja nju   v   kraje* skupnosti. Predvsem pa se bon> trudili, da borno s sodelovanjej delovnih organizacij in s skup0 mi močmi čimprej zastavili A* pri   reševanju   najnujneših  Pf blemov." • A. Žaiar
Radovljiški planinci proti stoletnici
Doslej zgradili deset koč
Radovljica, 27. julija - Lela 1895, ko je Jakob Aljaž postavil na vrhu Triglava znameniti stolp, so Radovljičani kot tretji ustanovili podružnico SPD. V 95 letih se je članstvo v društvu povećalo od 65 na več kot 2700 planincev. Njihovo delavnost najbolj označuje po-datek, kot naglaša sedanja predsednica PD Radovljica Meta Ru-tar-Piber, da so v vseh letih zgradili kar deset koč, danes pa oskr-bujejo tri postojanke.
Člani Planinskega društva Radovljica praznujejo letos več pomembnih jubilejev hkrati. V njihovem društvu, ki deluje že 95 let, so pred 55 leti ustanovili Alpinistični odsek in Markacij-ski odsek. Četrt stolelja imajo postajo Gorske reševalne službe. Njihovo društvo pa 15 let vzorno sodeluje s planinci iz Varaždina.
»/, dobrimi 2700 člani smo eno večjih društev v Sloveniji in tuđi drugo društvo po velikosti na Gorenjskem,« razlaga predsednica Meta Rutar-Piber, ki sodeluje v upravnem odboru društva že dve desetletji, pa po-jasnjuje: »Markacijski odsek s svojimi 11 člani vzorno skrbi za obnovo in vzdrževanje 23 poti. O prizadevnosti alpinistov priča že podatek, da so lani opravili 105 tur in vzponov ter obenem segli po višji te/avnostni stopnji. Tako kot gorski reševalci, ki na srečo nimajo veliko dela z reše-vanjem, tuđi alpinisti vedno so-delujejo pri delovnih akcijah društva. V okviru drušlva deluje še planinska sekcija, ki povezuje delavce lovarn Iskra, Plamen in U KO. Kot pomemben dose/ck našega članstva bi omenila, da je letos 18 naših članov končalo tečaj za planinskega vodnika. Njihova dejavnost bo osnova za povezavo s turističnimi društvi v občini.«
Marljivi gradbeniki in oskrb-niki
V preteklosti so radovljiški planinci veliko sil vlagali v izgradnjo planinskih postojank. Od ustanovitve do danes je društvo postavilo 10 objektov, nekatere ćelo večkrat. Žal se večina koč ni ohranila. Po voj ni so obnovili Roblekov dom na Begunjščici in Valvasorjev dom pod Stolom in dogradili Pogačnikov dom na Kriških podih, kjer je v letu 1983 začela obratovati tuđi tovorna žičnica.
»Društvo ima veliko dela z vzdrževanjem in obnovo vseh ob-
jektov,« nadaljuje sogovornica, »saj ne mine sezona brez takšne ali drugačne gradbeniške naloge. Letos načrtujemo zamenjavo kritine na Pogačnikovemu domu, postavite* betonske ograde za vodovodni zbiralnik pri Ro-blekovemu domu in podbetoni-ranje temeljev na Valvasorjeve-mu domu, kjer nas pozneje caka še posodobitev sanitarij in izgradnja prizidka. Vsi naši domovi so vzorno oskrbovani, za kar gre zahvala predvsem našim prizadevnim gospodarjem Sreč-
ku   Poljancu,  Janezu   faif?rJ" ter Jocu in Bogdanu Finžgarj«;,
Praznike so v PD Rad°^ ca  označili   skromno,  s  si* nostnim občnim zborom sp mladi,   pa   planinskim  _sreC»' njem pod Stolom sredi JU"VV Delavnost jih spremlja tud' ^ jubilejnem letu, saj bi radi pre stoletnico društva postorili marsikaj. Predvsem želijo, * poudarja predsednica RutaJi. va, oživiti delo z mladino, <*v gniti kulturo planinstva p° * čah in bolje poskrbeti za var; stvo okolja, prizadevajo p* tuđi  za  povezavo  v  rneudr štvenem odboru PD Goretijs^ in enotno reševanje problem** v zvezi s transportom materi* h kočam in v dolino.            ^
• Stojan S«p
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o.sub.o., KRANJ
OBVESTILO!
Obveščamo vse varčevalce Hranilno kreditne službe za Go-' renjsko Kranj, da bomo po 10. 8. 1990 prenehali kriti siroške provizije za storitve Ljubljanske banke v višini2,5 % od vsa-kega posla.
Tak sklep je^prejel Izvršilni odbor HKS na svoji seji dne 17. 07. 1990. Da bi varčevalcem omogočili ustrezen bančni servis, smo usposobili več blagajntških mest: v Kranju - C JLA 2 odprto od 9. - 15.30 in vsako 1. soboto od 9.- - 10.30, tel. 27-485, 21-939
v Lescah - Rožna d. 50 odprto od 6. - 14., tel. 75-663, 75-253 na Bledu - KZ Bled, Prešernova 11.6.- 14., tel. 77-425 na Jesenicah - Titova 63, 9. - 15.30, teH 82-788 v Kranjski Gori, Gasilski dom 6. - 14. tel. 88-208 Zaradi lažje zagotovitve nemotenega poslovanja v času zaoštrene likvidnosti prosimo varčevalce, da nam za dvige nad 3.000,00 din to sporočijo en dan prej ali najkasneje do 8. urfi istega dne.
Naši varčevalci lahko brez provizije dvigajo tuđi na blagajni Zadružne Kmetijske banke v Ljubljani, Miklošičeva 4.
Torek, 31. julija 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
7. STRAN    @®ISJlKjiJi©IEJIGLAS
Kako povećati slovenske družine
Tretji otrok v družini?
Letošnjo po mlad so strokovnjaki in politika zaskrbljeno tuhfali, *ako bi spodbudili rojstvo tretjega otroka v slovenski družini, da bi °am narod ne i/umrl.
•edaj smo slišali kopico predlogov, ki naj bi družine pripravil do °djočitve o rojstvu tretjega otroka, od represivnih kot je denimo težnja po prepovedi splava ali dodaten davek na nestarševstvo, do stimulativnih kot so otroški dodatki za tretjega in vsakega nasled-pjcga otroka v družini ali do tren let podaljšan (porodniški) dopust •n polovični delovnik za matere. Danes ni slišati ne enih ne drugih, *ar dokazuje, da je bilo to sicer zelo življenjsko vprašanje močno spolitizirano in eno od sredstev predvolilnega boja.
Na razvpite razprave, da borno Slovenci v prihodnjem stole-tju še izumrli, če nas ne rešijo tretje in četrtorojenci, smo se spet spomnili ob Novolesovi komercialni akciji. Tovarna namreč po-flanja zibko vsaki slovenski družini, kjer bo privekal na svet tret-jerojenec.
Videti je, da ljudje tuđi sicer nišo kratkega spomina. Vsaj naši sogovorniki, ki smo jih na to temo anketirali na Jesenicah, so se dobro spominjali pomladnih premlevanj o nataliteti na Slo-Venskem
Hasnija Kahrić: »Kakršni so ta cas življenjski pogoji v Sloveniji, družine navadno ostajajo pri dveh otrocih. Dohodki so niz-
kj, stroški pa visoki, treba je plaćati stanarino, pa vrtec in ostalo. Z ženo zasluživa okoli '000 dinarjev, zato imava pač
zaenkrat enega samega otroka, 5-letnega sina.« Šonja Koselj: »Dve plači sta v mnogiih družinah premalo, da
bi solidno živela cclo trićlanska družina, kaj sele, če je otrok već. V današnjih razmerah se je težko odločiti za več otrok. Pri
nas gradimo in većino denarja gre za hišo, tako da smo trenutno samo trije. Hčerka Tamara ima sele tri leta.« Olga Savorgnani: »Razmere nišo naklonjene številnim otro-kom v družini. Mislim, da se mora vsaka družina (mati) sa-
ma odločiti, koliko otrok bo imela, ne pa da jo k temu sili nekakšen višji, nacionalni interes. V naši družini sta dva otroka, med njima je 10 let staro-stne razlike. Eden je v soli, drugi v vrtcu. Niti socialne niti materialne okoliščine v naši družbi nišo take. da bi se odlo-čila še za enega otroka.«
Melita Stare: »Danes je življenje tako drago, da se družine lažje preživijo, če imajo manj
otrok. Pri svoji starosti še ne razmišljam, koliko otrok bom imela, za to je še čas. Sicer pa sem doma iz družine, kjer sva
bila dva otroka, jaz sem mlaj-ša.«
Alenka Celestina: »Danes imajo družine večidel po dva otroka. Jaz imam za zdaj le enega, za drugega se je težko odločiti,
«ws&                           >w»■■-■
za tretjega pa sploh ne, saj nam nizke plače, grožnje o propadu tovarn in brezposelnost ne obe-tajo ravno lepe prihodnosti.«
Miran Brecelj: »Pobude o tret-jem otroku v slovenski družini je najbrž lažje napisati kot ude-janiti. Majhna stanovanja, nizke plače, visoki življenjski stroški nišo ravno ugodna spodbu-da tretjemu rojstvu v mladi družinh   Osebno  bi   sicer  rad
imel tretjega otroka (zdaj imam dva), če bi bili le omenjeni pogoji ugodnejši.« # D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik
Tuđi starost je lahko lepa
Vinko Šturm
Drug za drugim s° prihajali po ozki planinski stezici visoko nad Konjščico, Utrujeni, a vendar zelo zadovoljni, da so še enkrat prema-8ali najvišjo slovensko goro, doživeli tako lep sprejem, zdaj Pa jih caka slovesnost še na Rudnem polju. Med njimi je bil tuđi Vinko Šturm iz Kranja. Petinsedemdeset jih bo ob koncu leta in letos je bil petnajstič na Triglavu. V borčevski koloni sicer prvič, vse ostalo s kranjskim planinskim društvom ali z njegovimi Iskrč;mi.
Doma je iz Zgornjih Novakov, p0(j Iiiilijo so bili pred v°jno, mobiliziran je bil v itali-Jansko vojsko, ob kapitulaciji Pa se je pridružil zaveznikom ln s tovariši osvobajal Jugosla-J'jjo. Pri Kninu in Gospiću je pilo najhuje, se spominja. A to Je že tako daleć. Po vojni je pri-*e' v Kranj, se /;iposlil v Iskri ln tu delal enaintrideset let.
Nikoli ni imel avtomobila, j^di ne posebne želje po njem. prav tako ne hiše. Cisto zadovoljen je s stanovanjem v blo-*u. Človek je tako veliko bolj
svoboden. C"e se zaženeš v hišo, razmišlja, izgaraš sebe, ženo, in ko bi morala uživati, sta bolna, betežna, nad tabo kot Demoklejev meč visijo popravila, to in ono. On je drugačen človek. Nikoli v življenju ni bil materialist, zato pa uživa v malih stvareh. Njegovo življenje izpolnjujejo hribi in branje. Več kot petnajst let že hodi v
studijsko knjižnico, kjer preži-vlja dopoldneve v zanimivih čtivih, rad potuje, v štirinajstih deželah je že bil in gre v hribe, kadar se odpravi kakšna skupina. Ni hribolazec - samotar, ne, mora biti skupina, tako si bolj varen, bolj veselo je. Vso Slo-venijo je prehodil, od Pohorja do Matajurja, avstrijske Alpe, Dolomite. Z Iskro je bilo vča-sih lepo iti. Upa, .da bodo še kaj organizirali, kljub temu da je težko z denarjem.
Hribi so njegovo življenje. Doma je s hribov. Zgornji No-vaki so visoko, uro je bilo do Novakov, do sole in cerkve. Vse je bilo v bregu. Utrjen za vse življenje. Še danes pravi, da ne ve, kje ima srce. Kadil ni nikoli, pije tuđi ne. Koliko je v življenju lahko drugih drobnih radosti. Alkohol in tobak pa uničujeta življenje. Pri njih je trdno zdravje in življenjska moć v družini. Sestra Nežka jih ima zdaj 77 in je že nekajkrat bila s sto ženskami na Triglavu, mama je pri osemdesetih še s tako lahkim korakom šla z njim na Jošta.
Kam jo bo mahnil naslednje dni? Pogleda! bo, kakšen program imajo kranjski planinci, tem se silno rad pridruži. Z upokojenci ne gre rad, kajti prepočasi hodijo, premalo hoje
je zanj tišti dan in se mu zdi čas izgubljen. Hoja v hribe mora biti intenzivna, ta požene kri. Zadnjih pet let pri hoji v gore uporablja palice. Bolj enakomerno se razgiblje vse te-lo in noge razbremeniš. Posebno za pot navzdol pridejo prav. Kam bo že šel? Prihodnje leto bo spet v borčevski koloni na Triglavu, če le ne priđe kaj po-sebnega vmes. Nič se ne bo po-sebej pripravlja! na pohod. Vedno je v kondiciji, kajti pravi planinci nišo planinci le poleti. Tako bi dejal o svojem življenju: življenje je lahko zelo zanimivo, če ga znaš prav žive-ti. • D. Dolenc
V SALONV POmSTVA
VPREZIDKU
VEČNAMENSKE
DVORANE PPC
COREN1SKI
SEJEMKRANJ
[svet brez bleščkT
Prostorska stiska mlade družine
Pred kratkim je v uredništvo foklical Milim Dolinšck z Alp-*ke cesie 3, na Bledu in povedal, , u v sUmovanjskih razmerah. v *akr*nih živi z ženo Nauilijo in veletno hčerko, ni moć več nor-
malno živeli, ter da se za to njihovo težavo nihče ne zmeni.
Klic nas je spodbudil, da smo se oglasili na naslovu, kjer ta družina živi.
2e ob vstopu v stanovanje je bilo videti, da je bil klic na prvi pogled res upravičen. Predsobica, v njcj štedilnik in hladilnik, sani-tarije. zalem pa »dnevni prostor«, v katerem stoji oiroška posteljica in dve blaži ni na tleh... Stopiti skorajda ni bilo mogoće nikamor, saj je vse zgoraj našteto razvrščeno na približno 14 m2.
Kot pravi Milan. ie šofer v Plamenu, Nalaliju pa je brez službe. Opravila je pnpravniško dobo v Plan i k i, sedaj pa prejema nado-mestilo pri Zavodu za zaposlova-njc. Povedala sta <Sc, da sta bila v to stanovanje nameSčcna le zača-sno, z obljubo, da dobita večje.
To se sedaj vleče že tri leta. Već-krat so bili že na prvem mestu za novo stanovanje, vendar je bila prošnja že dvakrat odbila. Ob vsem tem pravila, je stanovanje še vlažno, otrok pa zaradi tega in zadušljivega prostora neprestano bolan.
Glede zunanjega izgleda stano-vanjskega bloka {zelo lepo ureje-no), je kaj takšnega kar težko verjeli, težko pa je verjeti tuđi temu, da njune prošnje in pritožbe naslovljene na AJpdorn in social-no službo v Radovljici ostajajo neobnivnavane in brez odgovora
na policah.                              . .   «,■
M. (_,
POMISEL
Ikakonjena revščina
Prejšnjič se postanci v slovenskem parlamentu nišo uspeli prebiti do spremembe zakona o zajamćenem osebnem dohodku, ker sojih bolj bremenile teme proceduralnega značaja. V času, ko nastaja ta zapis, bo omenjena tema zopet na skupščinskih klopeh. Upajmo, da bo tokrat slednjič prišla na dnevni red, saj je od spre-jetja te zakonodaje odvisno, ali bo moč povećati plače ali ne. Tri četrtine slovenskih delavcev je že doslej prejemalo plače po zakonu o zajamčenem OD, ker so tako podjetja lahko izkoristila še kako rezervo. Pred mesecem dni pa je bil sprejet zvezni zakon, ki terja, da se znižajo plače za vsa povećanja, ki temelje na seda-njem zakonu o zajamčenih plaćah. Nekaterim to določilo sicer ne bi vzelo veliko, nekaterim pa bi znižanje plače domala do tretjine močno ogrozila eksistenco.
Iz podatkov svobodnih sindikatov o plaćah, narejenih na marčevskih dohodkih.je videti nekajprav poraznih dejstev. Okoli 30.000 slovenskih delavcev je marca prejemalo manj kot 2500 dinar jev plače, blizu 90.000 jih je zaslužilo do 3000 dinarjev. Za to desetino delavcev v Sloveniji (med njimi so tuđi taki. ki zasluzijo pod dva tisočaka, okoli 0,2 odstotka) bi bilo določilo zvezne zakonodaje o znižanju plač res pogubno. Naj se nam zdi uzakonjenje revščine (kako naj sicer imenujemo dejstvo, da se je tri četrt de-lovnih organizacij odločilo izplačevati zajamčene plače) še tako sramotno, je v interesu socialnega miru najbrž nujno. Saj vemo, da se spet prebujajo stavkovne težnje - za septembra sta napove-dani stavka kovinarjev in splošna stavka vseh delavcev v Sloveniji. Pa stavka ni najhujše zlo. Huje je, da se zaradi nizkih plač že polovica družin bori z revščino, desetina pa je takih, ki dobesedno nimajo več niti za kruh. Grozljivo, da mora biti naša pot v Evropo tlakovana s takšnimi žrtvami. • D. Z. Žlebir
VESTI
Res visoke pokojnine?
Podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger je upokojence že dvakrat presenetil z izjavo, da so pokojnine v naši republiki visoke. Prvič v sobotni prilogi Dela, 26. maja, drugič pretekli teden na televiziji.
Zzveznim in republiškim pokojninskim zakonom je ureje-no sprotno usklajevanje pokojnin glede na gibanje povprečne-ga nominalnega osebnega dohodka. To pomeni, da tak sistem omogoča ohranjanje realne vrednosti pokojnin. Po podatkih SPIZ, Vzajemnost številka 7-8, prejema pokojnine do 3.319,00 dinarjev 37,97 odstotka upokojencev s polno pokojninsko dobo. Mislimo, da ta podatek ne potrebuje komentarja. Res pa |e tuđi, da nekaj pokojnin zelo odstopa od ostalih. V naši republiki prejema 299 upokojencev (ali 0,08 odstotka) pokojnino nad zneskom 15.411,00 dinarjev. Očitno je, da dr. Mencinger ni seznanjen s strukturo pokojnin, drugače ne bi že kar na začetku ocene o gospodarskih razmerah udaril po pokojttinah.
Ker ima velik odstotek upokojencev zelo nizke pokojnine, pričakujemo upokojenci socialni program, ki bo predvide! med drugim tuđi primerne zneske stanarin za upokojence z nizkimi prejemki. Tako kot je to urejeno v drugih evropskih državah.
Sivi panterji iz Radovljice
Danes v Radovljici, prihodnji mesec v Kranju
V zdravstvenem domu na Bledu bo danes krvodajalska akcija za krvodajalce iz radovljiške občine. Tuđi v poletnih mesecih je namreč potrebno veliko sveže krvi za bolnike in po-nesrečence, zato bo Rdeči križ vesel vsakega zdravega krvoda-jalca. Prihodnji mesec, 29. avgusta, bodo kri darovali tuđi Kranjčani, septembra pa bo krvodajalska akcija še za Jeseniča-ne. Slednje vabijo k humanemu dejanju med 10. in 17. septembrom.
/©                     ljubljanska banka
Gorenjska banka d. d., Kranj
Na podlagi sklepa 4. redne seje izvršilnega odbora Ljubljanske banke - Gorenjs^e banke d. d., Kranj , z dne 27. 7. 1990, Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d., Kranj razpisuje naloge s posebnimi pooblastili
POMOĆNIKA DIREKTORJA LB - GB Đ. D., KRANJ
V skladu s 40. členom statuta LB - GB d. d., Kranj morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
—  visoko strokovno izobrazbo,
—  ustrezne delovne izkušnje, ki potrjujejo, da imajo potrebne strokovne, organizacijske in druge poslovne sposobnosti za opravljanje nalog,
—  izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon.
Na razpisane naloge bo izbrani kandidat imenovan za dobo štirih let.
Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazuje-jo izpolnjevanje razpisnih pogojev, v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj, Cesta JLA 1, z oznako »DIREKTORJU - PRIJAVA NA RAZP1S«.
Vsi udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju delavca s posebnimi pooblastili.
(KMSESoD^EnGLAS 8. STRAN
PISMA,PODLISTEK
Torek, 31  julija^
| PREJELI SMO
Določanje zvrsti
kolektivnih
pogođb
I\edovoljen poseg države na području sklepanja kolektivnih pogodb
Vprašanje ravni kolektivnih pogodb po vertikalni ali horizontalni obliki organiziranosti je iz-ključena pristojnost sindikalov in je zelo različno urejena v po-sameznih državah. Trend razvoja gre od nekdanjaga absolutno centralistično urejenega sklepanja. Kolektivnih pogodb za ob-močje države do vse večje decentralizacije, do sklepanja podje-tniških pogodb vezanih le na načelna stališča višjih kolektivnih pogodb. Stara centralistična težnja je navzoća v obeh zakonih. Republiški zakon je z uvrstitvijo podjetniške pogodbe vsaj odpra-vil bistveno pomanjkljivost zvez-nega.
V svetu se delovna razmerja urejajo s kolektivnimi pogodba-mi praviloma le v okviru panoge pri lem pa še posebej kolektivne pogodbe, s katerimi se urejajo mezde (neposredne in posredne), posebej pa ostala področja de-lovnih ruzmerij, Redko kdaj se sklepajo medpanožne območne kolektivne pogodbe (Dachver-band - Vertrage Conventions na-tionales interprofesionnels). Če se: morajo sindikalne zveze dobiti za sklepanje takšnih pogodb posebno pooblastilo. ali pa iti v statutih svojih članic že vnaprej pooblaščene za sklepanje takšnih pogodb. Takšne sicer zelo redke pogodbe so doslej urejeva-le npr. pravico do četrtega tedna letnega dopusta, varstvo zapo-slovanja, vprašanja materinske-ga dopusta, poklicno izobraževa-nje. Znani nemški delovnoprav-nik Ddubler ugotavlja, da sindikati odklanjajo takšno »centrali-zacijo» pogajalne oblasti sindikalnih konfederacij (območne medpanožne kolektivne pogodbe).
Nerazumljiva je zato zakono-dajalna politika naših obeh za-konov, ki na začetku uveljavlja-nja kolektivnih pogod s sicer ne-dovoljeno državno intervencijo vsiljujeta ravno medpanožne območne kolektivne pogodbe (85. člen ZTPDR in I. odst. U4. čle-na ZDR).
Obveza medsebojnega obveš-čanja, predčasnega sklepanja nove kolektivne pogodbe, obvezna arbitraža, časovne veljavno-sti, obveznosti sklenitve kolektivne pogodbe (115. čl., 117. čl., 118.. 10. odst. 139. čl. ZDR),
Vi ti predpisi so, in še kako pomembni in bistveni.  sestavni
deli obligacijskega dela kolektivne pogodbe, nišo pa predmet zakonskega urejevania.
Kritika prvih poskusov avto-nomnega urejevanja delovnih razmerij Stranke kolektivne pogodbe.
Isto napako. ki sta jo zagreši-la oba zakona, ponavljala dose-danji stranki v Beogradu med Gospodarsko zbornico Jugoslavije in ZSJ sklenjene pogodbe, o skupnih temeljih za sklepanje kolektivnih pogodb (Ur. list SFRJ 2/90) in osnutek slovenske »generalne«. V času sindi-kalnega pluralizma nastopa koi edini nepooblaščeni predstavnik sindikatov ZSSS.
Medpanožnost, območnost in »generalne pogodbe«
Neizkušenost pogajalcev je verjetno botrovala poskusu, da se s kolektivno pogodbo na na-cionalnem območju uredita obli-gacijski in normativni del za vseh 18 oziroma 20 panožnih sindikatov.
Poskus takšne ureditve bi bil morda z veliko rezervo možen v obligacijskem delu. Za takšno rešitev bi morali biti izpolnjeni že omenjeni prepogoji. Nemogoč pa je poskus. da bi se v normativnem delu:
—  uredila   skupaj   vsa   tarifna vprašanja,   kakor   tuđi   vsa ostala    vprašanja    delovnih razmerij.
—  takšno vseobsegajočo kolektivno pogodbo bo verjetno tež-ko vsaj v začetku skleniti v okvir ene panoge kaj sele na področju vseh obstoječth gospodarskih   panog.    Ćelo   v okviru ene panoge bo verjetno realno sklepanje posebnih tarifnih kolektivnih pogodb in posebnih pogodb o ostalih delovnih razmerij:
Isto velja tuđi za drugo »generalno«, ki bi naj uredila delovna razmerja v negospodarskih dejavnostih. Tu so pogoji za sklepanje panožnih kolektivnih pogodb iz šlevilnih razlogov še težji
Zaključek
1.  Nujna je (deregulacija dose-danjega preobsežnega držav-nega delovnega prava in s tem začetek priprav za kodifikacijo delovnega prava kot samo-stojne pravne veje in vede no-vega pravnega sistema slovenske države.
2.  V tem okviru bo pomembno uveljavljanje drugega področja sindikalne svobode: akcij-skega in s tem vprašanj uporabe neborbenih sredstev po-mirjevanje, posredovanje, pro-stovoljnega razsojevanja (arbitraže) in zlasti širšega uve-(javljanja kolektivne in drugih oblik dogovarjanja partneriev
na področju dela. Na področju uporabe borbenih sredstev bo nujna   tuđi  heteronđmna   in
av tonom na uredit ev stavke.
Dr. Rudi Kyovsky
ODMEVI
»čvekaču« in uredništvu Gorenjskega glasa
Ta članek se nanaša na kra-tek sestavek z naslovom »Cvek«, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu na strani 15, skrajno desno zgoraj, z datumom 6. julija 1990.
Žal mi je in morda še komu, da s,em kljub dobro obveščenim virom dobi/ le nekaj skopih po-datkov glede slovesnosti nove maše v Skofji Loki. Prav tako me zanima vsaj grobo sporočilo slavnostnega govora, ki naj bi ga imel »po dobro obveščenih vi-rih«, sam gospod Demšar, novi predsednik občinske vlade. Naj-bolj pa me moli in se mi zdi skrajno neodgovorno ler podlo, da se ta »čvekač«, potem ko je sčvekal vse te čvekarije, iz svoje »poniznosti« ni podpisal. Kajti zavedati se moramo, da je konec kolektivizma, časa, ko smo vsi bili za vse krivi.
Ne vem, s kakšnim namenom seje ta »čvekač« lotil tega pisanja, toda lahko si mislim, Ze iz samega sestavka lahko vsakdo, ki ima le kakšen semester psihologije ali vsaj zdravo kmečko pamet, spozna, da je avtor tega članka samodržec, v čigar glavi še vedno šumi stara boljše viška in monopolistična oblast in se za nobeno ceno ne more sprijazniti, da je njihova stranka porinjenu v opozicijo. In ob tem samodržeu sem spet prisiljen, da to življenj-sko filozofijo znanstvenega ma-terializma tretiram, kot si že od vsega začetka zasluži. Menim namreč, da deluje na principu mafije: rušiti, lagati, usrvarjati nezaupanje v obstoječo oblast, vse to pa s ciljem, da se polasti oblasti. Zato lahko vsakdo iz te »čvekarije» prepozna polena, ki so namenjena g. Demšarju pod noge. Res da smo v demokraciji in da si demokracija privošči marsikatero pikro na račun tega ali onega, toda stvar mora bili argumentirana.
V nasprotnem primeru pa je taka opozicija obsojena na sramoto in izgubo simpatizerjev. Tako ste vi, »neznani čvekač«, iz svoje prevelike gorečnosti naredili presneto slabo uslugo škojje-loški politični opoziciji. Kaj č'mo, pa drugič. Menda bo kak-šna priložnost za popravni izpit, saj demokracija ni tako kruta kot stari boljševiškt  totalitariz-
mi. Poleg tegu pa vas prosim, da ne delate krivice g. Helmutu Kohlu, češ da nima časa za take neumnosti, kot je cerkev in temu podobno. Gospod Helmuf Kohl kot krščanski demokrat iz svoje globoke vere in osebne značaj-ske doslednosii izpolnjuje vse krščanske dolžnosti. Zato vas prosim, da poiščete kakšen star veroučni katekizem in za prvič pogledate deset božjih zapovedi in pet cerkvenih zapovedi.
Sedaj pa telegrafski popra vek dobro obveščenih vi rov.
Kot prvo. se na Cankarjevem trgu v Škojji Loki glede nove maše ni dogajalo nič posebnega ražen slovesnega vhoda iz žup-nišča v Šentjakobsko cerkev. Kot drugo, vsi vemo, da je Škof-ja Loka zelo rodovima z duhov-skimi poklici, toda letos smo imeli le enega novomašnika, Ja-neza Božnarja. Kot tretje. pred cerkvijo ni bilo nikakršnih govo-rov, toda tuđi v cerkvi ni govoril g. Demšar, ampak novomašni pridigar g. Jože Štupnikar, ki ni zgolj pozdravlja! novomašnika, ampak je ob tej priložnosti pove-dal globoke misli nam, božjim vernikom, in samamu g. novo-mašniku. Gospod Demšar pa je kot praktični kristjan in cerkveni pevec pristavi! svoj delež tej novomašni slovesnosti v cerkvenem pevskem zboru. On sam in celo-ten cerkveni mešani pevski zbor pa so za lepo petje pri sami slovesnosti potrebovati nekaj več časa za priprave kot le zadnji leden. Zato lahko brez bojazni sklepamo, da g. Demšar ni imel namena izrabljati te slovesnosti nove maše v svoje politične na-mene.
Ob vsem tem dvomim. da bi se ta »čvekač« upal iz svoje anonimnosti, zato apeliram na uredništvo Gorenjskega glasa, ki je objavilo nepodpisano in nepre-verjeno čvekarijo in s tem samo-dejno prevzelo odgovornost za vse neumnosti vaših neotesanih žutnalistov. Osebno zahtevam, da se uredništvo gorenjskega glasa javno opra viči g. Demšarju zaradi odvzete avtoritete: g. novomašniku Janezu Božnarju, kerje neznani »čvekač« največji novomašnikov osebni praznik iz-koriščal za svoje podle namene; in navsezadnje g. Helmutu Kohlu za kratenje njegove osebne časti in priljubljenosti med po-štenimi Ijudmi. Če zahtevanega javnega opravičila ne bo, borno prisiljeni te stvari urejati na drugi instanci. Franc Klopčič
AAA        ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA
WWw\      Češnjica 54, p. o. fTT\      64228 Železniki
Po sldepu delavskega svela podjetja ALPLES razpisujem0 prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi:
1.  DIREKTOR PODJETJA
2.  VODJA PODROČJA LESNE PROIZVODNJE
3.  VODJA PODROČJA KOVINSKE PROIZVODNJE IN ENERGETIKE
4.  VODJA TRŽNEGA PODROČJA
5.  VODJA TEHNIČNO RAZVOJNEGA PODROČJA
6. VODJA FINANČNO GOSPODARSKEGA PODROČJA
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpo'' njevati še naslednje pogoje:                                                !
Pod L: visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske
a!i lesarske smeri
5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih
aktivno znanje enega tujega jezika
Pod 2.: visoka ali višja izobrazba lesarske ali organizacijske smeri 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.                      \
Pod 3.: visoka ali višja izobrazba strojne ali organizaciji   ! smeri                                                                      |
4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Pod 4.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri 4 leta ustreznih delovnih izkušenj aktivno znanje enega tujega jezika
Pod 5.: visoka ali višja izobrazba lesarske, strojne ali org*n1' zacijske smeri
4 leta ustreznih delovnih izkušenj aktivno znanje enega tujega jezika
Pod 6.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bodo kandidati i^e' novani za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter predug Pr°v' grama dela oz. razvoja področja naj kandidati posredujej0    _ 15 dneh po objavi na naslov: ALPLES, industrija pohistva Železniki, Češnjica 54, 64228 železniki, kadrovska služba,    j
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri.         J
«<T>*   - Tovarna pritrjevalne tehnike 4fl§«    in ročnega orodja, p.o. ^^    TRIGLAV TRZ1Č
Tovarna pritrjevalne tehnike in ročnega orodja, p.o-  * GLAV TRŽIC razpisuje prosta dela in naloge de!avca s posebnimi poohlastili in odgovornostmi
VOĐENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTO«' j JA (ni reelekcija)
Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izp°   | njevati še naslednje pogoje:                                                j
—  ekonomska usmeritev na VI. stopnji strokovne zahtevfl^ sti in 3 - 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobni vodilnih oz. vodstvenih delih, ali                                 . e '.
—  ekonomska usmeritev na V. stopnji strokovne izobrazD   , in 4 - 5 let delovnih izkušenj.
Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let, s polnim de'° nim časom.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev ter op o dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite na naslov: Tovari pritrjevalne tehnike in ročnega orodja, p. o. TRIGLAV T1^ ŽIČ, Cesta na Loko 2, 64290 Tržič, za razpisno komisiji zaprti kuverti v roku 15 dni od objave razpisa.             ^^
MIHANAGLIČ
Življenje in delo Ijudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta in za komunizem
Pri tem naj pri pomnim, da je glasovanje za opozicijskega kandidata za učitelje, uradnike in sploh za vse tište, ki so imeli državne službe, pomeni-lo veliko tveganje, saj jim je s tem grozila premestitev v razne odročne kraje, dalje skoraj nišo imeli upanja za napredovanje, v nekaterih primerih pa je grozila ćelo izguba državne službe. Znano je, da je bilo zaradi volitev premeščenih v odročne kraje več učiteljev, sodnikov in drugih državnih uslužbencev ter železničar-jev. Kar precej jih je bilo premeščenih v Makedonijo, Bosno in druge zaostale kraje.
Preden spregovoriva o volitvah, na katerih ste ludi sami kandidirali in bili i/voljeni, se vrniva na račelek, v Vaše otroštvo in mladost v Delnicah v Poljanski dolini nad Skofjo Loko. Kako ste živeli v tistih časih?
Kakor je že omenjeno v vpraSanju, sem bi! rojen v Delnicah, v tedanji občini Poljane nad Škofjo Loko, in sicer dne 12. januar-ja 1915.
Doma smo imeli srednje veliko kmetijo in žago venecijanko ter mlin. Lastnik je bil naš stari oče Matija Peternel, ki je bil hkrati kot lastnik žage tuđi trgovec i lesom. Stari oče je od leta 1923 živci s svojo najmlajšo hčerjo Angelco, našo teto, v mlinu. Ukvarjal se je z razrezom lesa in trgovino z lesom; teta Angelca pa je do 1927, ko se je poročila, okoliškim kmetom mlela žito. Nato je z možem Leopoldom Lebnom, Slugovim iz Zlebov pri Medvodah, ki je bil orodni in podkovski kovač, ob pomoči očeta Matije, mlin preuredila v kovačnico. Gospodarska kriza, ki seje začela leta 1929 je starega očeta hudo prizadela. Izgubi I je skoraj ves denar, kar lepo vsoto (leta 1928 je nakupil okrog 1.300 kubičnih metrov predvsem smrekovega lesa. Ko je potem razžagani les prodal, je dobil zanj precej manj, kot je poprej dal za hlode),
ki gaje zaslužil do tedaj v letih po prvi svetovni vojni s trgovino z lesorri. Zato je v hudi stiski leta 1931 prodai mlin in nekaj mlinu pripadajočega zemljišča (mlin je bil davno prej kupi! od soseda Scmoneta). Z izkupičkom od prodaje mlina ter preostalim denar-jem, ki gaje dobil ob prodaji zadnjih količin rezanega lesa, je po-magal hčerki Angelci in zetu Poldetu pri nakupu propadlega mlina za izdelavo olja v Seničici pri Medvodah. Tuđi ta mlin, ki je lahko uporabljal vodo iz dveh mimo hiše in mlina tekočih poto-kov, je stric Polde preuredi! v moderno kovačnico, ki stoji še da-nes. Pri hčeri Angelci je potem stari oče Matija živel vse do svoje smrti februarja 1942, ko je bil star 86 let.
Oče Franc je bil na žalost vdan pijaci. Kadar ni pil in ni bil pijan, je bil srčno dober in tuđi priden pri delu, vendar je bil zaradi pijace pogosto oslabljen in nesposoben za težja dela. Kadar je bil pijan, pa je bil grozen in velik surovež - večkrat je v pijan-ski ihti, ne da bi se tega povsem zavedal, razbijal po hiši in uniče-val kuhinjsko posodo, ki je je vedno manjkalo. Velikokrat smo morali otroci zaradi njegovega divjanja sredi noči zapustiti hišo in oditi /. mamo z nekaj odeje spat v sosedov kozolec, kjer smo trepetajoč od strahu in mraza prebili noč. Med drugim se spomi-njam, da smo otroci (mlajša polovica od nas sedmih) z mamo dvakrat pričakali velikonočno jutro v sosedovem (Ferjanovem) kozolcu.
Proti jutru smo se tiho vrnili v hišo, da ne bi zbudili ata, ki se je bil umiril in zaspal. Bre/ hrupa smo se umili in oblekli ter odšli k velikonočni jutranji maši in procesiji v Poljane. Velikokrat, ko ata ni imel denarja za žganje, ki gaje tako želei in potre-boval, da se je ves tresel, preden ni potegnil krepkega požirka (sele potem je prisel k sebi in se umiril), je na skrivaj odnesel (da ga ne bi videla mama ali kdo od otrok) hlebec kruha, kos suhe
slanine ali svinjskega mesa, ki ga je mama hranila za večjc P ^ nike ali najtežja poletna dela na njivah in polju, in zamenj3 žganje.                                                                           ^^,
Mladost pred vojno                                                          y
—****\. A
Zaradi pijace mu stari oče v strahu, da ne bi vsega sPraVk'oii boben, posestva ni nikoli prepisal, pač pa mu je leta 1923, *, ^ odšel s teto Angelco živet v mlin, prepustil "gospod arjenj^po kmetiji. Vseskozi je skrbel, da ata posestva ni mogel pogfl*!^ grlu. Ata je gospodaril na kmetiji le na videz, dejansko Pa-Lf delo skrbela in ga urejala mama. Da kmetija ni šla po zlu, so • ^ li največ zaslug mama in otroci, ki smo od leta 1923 sami p*? ^ vali posestvo, čeprav smo bili na kmetiji nekakšni gostači, k?^ je pisalo na naših šolskih spričevalih. Od leta 1923 smo n*J.j| krat sami z gnojnim košem vozili na njive gnoj, ga potroši potem njive zorali, malokdaj nam je pri tem delu pomag*' «f Kadar pa ni bil prepit in je bil trezen, je bil zelo priden in r,J pri delu, tako da smo se od njega marsikaj naučili V prvih j letih je pri oranju plug držal najstarejši brat Frenck. Ker ata* ( če bi bil trezen, zaradi pokvarjenih prstov na roki ni mogc' ^ sejati žita, prej pa je to opravljal stari oče, je že od leta 192■>» J, je bil star 14 let, sejal žito po njivah brat Frenck, od 16. ^C\J sem to opravljal jaz. Od leta 1925 smo oranje večinoma p/c\^ jaz ter brata Jože in Janez. Oscmletni Jože je vodil konja, ja^^f držal kolca, na katere je bil pritrjen plug, dvanajstletni ^rat, ij1 zu, ki je bil krepak in dobro razvit pa je držal plug. Tuđi d^jf hlevu smo v glavnem opravljali otroci. Najstarejši brat FreI?^! živino nakrmil, z Jožetom sva jo napojila in ji nastlala leži* j steljo - največkrat z žaganjem, ki sva ga skoraj vsak dan t t> 2 nim košem in konjem prinašala z žage. Bral Janez, ki je imc',jf konje, pa je nakrmil konja (nekaj časa smo imeli pri hiši dv kidal gnoj.                                                                        .^f
Sestri Franca in Micka sta pomagali mami pri krniiJ.^ prašičev. Kerje bila v ravnini le ena njiva, vse druge pa V n J vitem, večinoma precej nagnjenem - strmem terenu, smo ^J/A' spomladi in jeseni voziti z gnojnim košem prst (zemljo) s Sinjega dela njiv na vrh njiv, ker bi se sicer njive v nekaj leti*1 ^ nja in zvračanja brazd nav/.dol precej zmanjšale, s tem Pa pridelek ? njiv.
Torek, 31. julija 1990
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
9. STRAN     (g©m®S&MEIIGLAS
Pogovor z režiserjem novega slovenskega filma
MARJAN CIGLIC SPET REŽIRA
Marjan Ciglič, naš kranjski rojak, te dni v Ijubljanskem ateljeju Viba-Filma režira zadnje prizore novega slovenskega filma, ki nosi delovni naslov Ječarji. Morda ga bo za pohod med gledalce aktualizira] z dodatkom Ječarji - ujetniki demokracije. Sicer pa filmska zgod-ba kljub postavitvi v bližnjo prihodnost v marsičem spomi-nja na sedanjost, posebej na gerontokracijo kot dolgotrajno značilnost vzhodnih »demo-kracij« in njeno trdno uzurpacijo celotne sfere oblasti. Gre za znanstvenofantastično (le iz dramaturških razlogov) krimi-nalko, ki bo po režiserjevem zagotovilu napet, atraktiven, za oko bogat in predvsem gledljiv film. O zgodbi pa pravi:
Gre za oznake neke vrste klasično evropsko temo o vampirjih in o tem, da politika uzurpira kompletno oblast. Oblast je slast v vseh pogledih. tuđi v tem, da je ne daš iz rok. Starci na oblasti (v filmu gre za kakršno-koli oblast, brez dejanskih političnih dimenzij, starci pa so bolj oblast v senci, nekakšna loža, imenovana Prezidij starčev) so si izmislili vampirski sistem čr-
panja mladosti iz mladih ljudi. Ta osnovna tema je izhodišče za zaplete znotraj zgodbe. Tuđi zaplet je dokaj običajen: Nekdo od žrtvovanih mladcev se je spo-soben osvoboditi ječarjev, pri čemer mu pomagajo dekleta, ki so tuđi žrtvovane v sistemu kot neke vrste ugodnice starcem in so hkrati tuđi vaba za mlade.
Pred povratkom v filmski studio je filmska ekipa gostovala v Dalmaciji in na Brdu. Marjan Ciglič je s snemanjem
v turističnem kompleksu Brdo še posebej zadovoljen:
Iskali smo prizorišče, na ka-terem bi starce lahko postavili v okvir določenega časovnega od-mika in ki bi funkcionira! kot klasičen prostor. Rezidenca se je pokazala kot idealna. Grad kot simbol oblasti, prostori v njem pa izredno fotogenični. Posneti material lahko sproti pregledujemo, ker nam je Sony preskrbel izredno kvalitetno video opremo, s katero snemamo
vzporedno ali včasih ćelo izklju-čno in sele potem presnamemo zopet na trak. Ta tehnika je novost in precej zahtevna, a omo-goča posneti izredno razgiban film. Tako že sedaj vidimo, kako dober material smo posneli. Posebej dobra je kamera in se-veda maska, ki je izrednega po-mena, saj se starci zaradi »tera-pij pomlajevanja« izmenično starajo in pomlajujejo. To bo nedvomno zelo dinamičen in gledljiv film, kakršen je v tem trenutku v odnosu slovenski film - slovensko občinsrvo nujno po-treben.
Kar precej let je Marjan Ciglič čakal na ta film. Prva verzija scenarija obstaja vsaj štiri leta in projekt je ležal že v preda-lu pokojnega Vibinega direktor-ja Bojana Stiha. Dve leti je mi-nilo ćelo od prenovirve scenarija. Pred snemanjem so ga zato aktualizirali še z dogodki zadnjega leta. Kot kaže, je Marjan Ciglič vendarle uspel ujeti zadnji vlak, saj je kakršenkoli filmski projekt v prihod njem letu zaradi pomanjkanja sredstev močno vprašljiv.
T. Jurjevec Foto: G. Sinik
KRANJ, KAKRŠNEGA NI VEĆ -RAZSTAVA GORENJSKEGA MUZEJA
V torek, 31. julija, borno v galeriji Mestne hiše v Kranju ob občinskem prazniku odprli razstavo Kranj, kakršnega ni več. Ob razstavi smo izdali bogato ilustriran katalog. To je že peta v vrsti razstav Gorenjskega muzeja s skupnim naslovom Gorenjski kraji in Ijudje. Na pod-lagi starih razglednic in fotografij smo doslej že obravnavali gorenjska mesta, čas pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in
povojno obdobje na Gorenjskem.
Z razstavo in katalogom smo v prvi vrsti želeli dokumentirati poznavanje nekdanjega Kra-nja, prikazati, kako se je spre-minjala v posameznih obdob-jih podoba mesta, kako so izgledale ulice, trgi, predmestja, posamezne          pomembnejše
zgradbe, vodnjaki, spomeniki, mostovi in drugo. Pri tem nas je zanimalo, kaj so določeni mestni predeli nekoč pomenili in kakšne dejavnosti so bile značilne žanje. Poudarek razstave je na urbanističnem in ar-hitekturnem razvoju mesta. Trudili smo se vključiti v raz-stavni prikaz tuđi utrip mesta in vsakdanjega življenja Kranj-čanov, kar pa zaradi tematike razstave ni bilo vedno mogoće. Ko delamo ob razstavljenem gradivu primerjave z današnjim stanjem posameznih pre-delov mesta, nostalgično ugo-tavljamo, da je bilo ob vsem napredku, tuđi mnogo dobrega in lepega, kar so zgradili naši predniki, žal tuđi uničenega.
Glavno spodbudo za razstavo je predstavljala bogata la-stna zbirka fotografij in razglednic Kranja. V času, ko je razstava nastajala, smo jo do-polnili še z manjkajočimi foto-grafijami, ki so nam jih za pre-slikavo posodile druge ustanove, številni zasebni zbiralci in stare kranjske družine. Njihova imena so navedena v katalogu in se jim za sodelovanje najlep-Še zahvaljujemo. Prve do sedaj znane fotografije Kranja sega-jo v šestdeseta in začetek se-demdesetih let prejšnjega stole-tja. To je čas, ko je bila fotografija že bolj razširjena. V zadnjih desetletjih 19. stoletja pa najdemo tuđi že na razgled-nicah vedute Kranja in poglede na posamezne mestne pre-dele. Stevilo razglednic in fotografij z motivi iz Kranja se je povećalo zlasti v desetletju pred prvo svetovno vojno, ko je v mestu, poleg dotedanjih poklicnih fotografov Ivana Jagodica in kasneje Štefana Rov-ška, dclovala še vrsta dobrih amaterskih fotografov, ki so bi-
li vključeni v prvi slovenski klub fotografov amaterjev. Omenimo le dr. Mirka Crobat-ha, dentista Franca Holchaker-ja in kranjskega slikarja Matijo Bradaška, katerih del fotografske zapuščine se je ohranil v Gorenjskem muzeju. Razumljivo so zaradi svoje starosti te fotografije najbolj zanimive. Več fotografskih zapisov je iz časa med obema vojnama, v povoj-nem času pa smo v muzeju že sproti dokumentirali hitro se spreminjajočo podobo mesta. Tuđi ob tej priložnosti z žalost-jo ugotavljamo, da se je mnogo starejšega fotografskega gradiva izgubilo in se še izgublja in smo zato želeli z razstavo opo-zoriti tuđi na pomen tovrstne kulturne dediščine, ki je še kako pomembna za poznavanje naše preteklosti. Prvi del razstave prikazuje 11 mestnih ve-dut z značilnimi pogledi na me-sto z desnega brega Save. Med njimi so tuđi slikarske upodo-bitve Kranja, ker smo želeli predstaviti mesto tuđi v starej-ših obdobjih. Začenjamo z naj-starejšo znano Merianovo up-šopdobitvijo iz leta 1649, kjer je bakrorezec izredno detajlno izrisal obrambno obzidje in mestne predele. Sledita iz iste-ga   stoletja   dve   Valvasorjevi
grafiki. V 18. stoletju je Marko Layer upodobil sv. Florijana, ki gasi požar v kranjskem pred-mestju, iz leta 1800 pa je zna-čilna upodobitev mesta na diplomi cehovskega pomočnika. Anton Hayne (1844) je podobo Kranja ujel v širok kranjski okvir. V ospredju je tedaj še ne-pozidani široki desni breg Save, mestno obzidje je večidel že docela porušeno, nekdanji obrambni stolpi so skoraj po-vsem izginili. Samo dve leti mlajša je Wagnerjeva upodobitev mesta, z dobro vidnim lese-nim mostom čez Savo in Maj-dičevim mlinom. Sledi iz štirih delov sestavljena fotografija panorame Kranja, ki sodi med najstarejše in fotografsko najbolj dognane upodobitve slovenskih mest in je nastajala pred dograditvijo gorenjske že-leznice 1869/70. Razstavo na-daljujemo s prikazom posameznih mestnih predelov. Naj-večji poudarek smo namenili Mestnemu trgu, kjer je bilo sre-dišče gospodarskega, kulturne-ga in političnega življenja v Kranju. Številne fotografije do-kumentirajo meščanske hiše, trgovine, vodnjaka na trgu in drugo. Dominantna je gotska župna cerkev, ki so jo v no-tranjščini    večkrat    preurejali,
zlasti leta 1934, ko je bil po na-črtih arh. Ivana Vurnika postavljen nov glavni oltar in so bile odstranjene stenske slikanje iz konca prejšnjega stoletja. Med pomembnejšimi stavbami naj omenimo še Mestno hišo, ki je od leta 1921 dalje služila za potrebe mestne uprave. V Petrč-kovi hiši je imela svoje prostore Narodna ćitalnica, ki si je pridobila velike zasluge za na-rodnostno in kulturno prebuje-nje mesta. Katoliško izobraže-valno društvo je dobilo leta 1909 svoj Ljudski dom, ki je bil po vojni preurejen v Prešerno-vo gledališče.
Izven obzidanega dela mesta je bil prvotno le kapucinski samostan s cerkvijo, zgrajen v le-tih 1640 do 1644, stara pošta iz leta 1779 ter mestno pokopališ-će, kjer so začeli pokopavati od konca 18. stoletja dalje (danes Prešernov gaj). Ob koncu 19. in v začetku našega stoletja so začeli počasi polniti okolje današnje Koroške ceste in sever-nih mestnih predelov (med pr-vimi je zraslo poslopje gimnazije), kjer se je v novejšem času začelo razvijati novo mestno središče. Po drugi svetovni vojni se je mesto na to območje intenzivno širilo, zato so porušili številne dotedanje objekte. zdelo se nam je vredno, da jih pokažemo, zlati še, ker je za to na voljo veliko fotografskih zapisov.
V posebnem poglavju prikazujemo na razstavi tuđi spre-membe na Jelenovem klancu in v kranjskem predmestju, kjer se je začela po prvi svetovni vojni naseljevati kranjska industrija ter gradnjo mostov čez Savo.
Gospodarski in z njimi urba-nistični in arhitekturni razvoj Kranja je v pretekli in današnji dobi povzročil številne spre-membe v stari podobi mesta. Prikazati različne za zgodovin-ski izgled mesta nemalokrat obžalovanja vredne posege in njihove posiedice, j'e predvsem namen te razstave.
Majda Žontar
Pogled na današnjo Poštno ulico z Mestno hišo in nekdanjo stavbo »Pod rt ino« v ozadju, fotografija iz leta 1912, fotograf Franc Holc-haker.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - Danes, 31. julija, ob 19.30 bodo v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo Kranj, kakršnega ni več. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov Alpski svet. V razstavnem salonu Dolik je odprta skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Tr-bovelj in Dolika z Jesenic.
RADOVLJICA - Danes, v torek, 31. julija, ob 20.30 bo v okviru Festivala Radovljica v radovljiški graščini nastopil Kecskes Trio s sopranistko Martho Judit. Jutri, v sredo, 1. avgusta, ob 20.30 bo v graščini koncert stare glasbe 415 International, na katerem bodo nastopili KJemen Ramovš, Paolo Faldi, Andreas Kroeper, Thomas Fritzch in Shalev Adel.
V petek, 3. avgusta, ob 20.30 bo v cerkvi koncert tenorista Ni-gela Rogersa in čembalistke Lucy Hallman Russel. Za vse koncerte Poletne akademije v Radovljici in na Bledu lahko dobite vstopnice znatno ceneje, če jih vzamete za tri koncerte skupaj.
V  prostorih Ljubljanske banke so še do četrtka, 2. avgusta, na ogled slike akad. slikarja Albina Polajnarja.
BLED -
Jutri, v sredo, 1. avgusta, ob 21. uri bo v Festivalni dvorani plesala folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane.
V četrtek, 2. avgusta, ob 21. uri bo na gradu koncert 415 International.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je na
ogled razstava likovnih del akad. slikarke Jasne Kozar - Hut-
heesing.
Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, ražen ponedelj-
ka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava o delu koroške-
ga bukovnika Andreja Šustra Drabosnjaka, vsak četrtek od 17.
do 19. ure pa tu po starem šiva čevlje tržiški čevljar Jože Za-
plotnik.
DANES ZVEČER PRIČETEK ___________IDRIARTA___________
Bled, julija - Danes, 31. julija, ob 17. uri bo pod stopniš-čem blejskega otoka svečano odprt letošnji festival IDRIART. Festival bo otvoril republiški sekretar za kulturo dr. Andrej Capuder, pozdravni govor pa bosta imela Vladimir Černe, predsednik občine Radovljica in Miha Pogačnik, predsednik IDRIARTA. Slovenske ljudske in domoljubne pesmi bodo pe-li Slovenski madrigalisti. Ob 19. uri bo koncert v cerkvici, na katerem bodo nastopili Slovenski madrigalisti, Miha Pogačnik in čembalistka Elisa Freico iz Brazilije. Za vse tište, ki ne bodo mogli v cerkvico, bo koncert ponovljen ob 20.30.
Jutri, v sredo, bo v Festivalni dvorani ob 12. uri matineja, na kateri bodo nastopili flavtist Cveto Kobal, klarinetist Zvone Richter in fagotist Peter Stadler, zvečer ob 19.30 pa bo v žup-nijski cerkvi na Bledu koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja ter Deželnega mladinskega orkestra Severnega Porenja - Westfalije iz Wittna. V četrtek, 2. avgusta, bo ob 12. uri klavirska matineja v Festivalni dvorani s slovitim Diedrom Ironsom z Nove Zelandije, zvečer ob 19.30 pa koncert - pantomima z Mihom Pogačnikom, Diedrom Ironsom in pantomimikom Jomijem.
V  petek, 3. avgusta, se bo IDRIART preselil na sv. Jošt nad Kranjem, kjer bo ob 16. uri koncert v cerkvi. Nastopili bodo violinist Miha Pogačnik in čembalistka Elisa Freico ter an-sambel Trutamora Slovenica s Terlepovima in Mojco Žagar, ki bodo predstavil zvočnost slovenskih ljudskih glasbil.
V soboto, 4. avgusta, bo ob 12. uri v Festivalni dvorani na Bledu evritmični nastop, ob 19.30 pa bo tu koncert Tria Lo-renz.
Zaključek festivala IDRIART bo v nedeljo, 5. avgusta, ob 12. uri s Pasijonskimi igrami in ob 19.30 s sklepnim koncertom festivala v festivalni dvorani. • D. Dolenc
KONCERT PIHALNIH GODB _________TREH DEŽEL_________
Kranj, Jezersko, 29. julija - Za izredno prijetno kulturno nedeljsko dopoldne v Kranju so v nedeljo poskrbeli Člani pi-halnih orkeslrov iz prijateljskih mest Železna Kapla in Fiumi-cella ter domači godbeniki. Na terasi za občinsko zgradbo so množici Kranjčanov, ki so prišli na kolesarske dirke, zaigrali prijetne skladbe - avstrijski Korošci pod vodstvom dirigenta Vladimira Kordeža so navdušili z Radetzkvjevo koračnico, Ita-
lijani pod dirigentom Ginom Comissom pa z odlično zaigrani-mi modernimi skladbami in venčkom znanih italijanskih pesmi. Za konec koncerta pihalnih godb treh dežel so vse tri godbe skupaj zaigrale pod vodstvom kranjskega dirigenta Branka Markiča. Koncert je bil pravo doživetja in lepa pope-stritev kranjskega občinskega praznika. Popoldne so se godbeniki odpravili na Jezersko, kjer so koncert ponovili ob Planšar-skem jezeru. - Foto: D. Dolenc
RAZSTAVA ROCNEGA TKANJA"
Bled, julija - Etnogalerija SKR1NA v novem trgovskem centru na Bledu bo v okviru IDRIARTA pripravila prodajno razstavo "Unikatno ročno tkanje in naravni materiali". Razstavo sta pripravili dipl. slikarka - scenografka Dušanka Djordje-vič in Vesna Milovič. Ob večerih bosta avtorici popestrili raz stavo s tkanjem unikatnega blaga na starih ročnih statvah. © D.D,
m>immmmiGiAs   10. stran
ZANIMIVOSTI
Torek, 31. julija 1990
Iščemo najprijetnejše planinsko domovanje
Akcija vseh ljubiteljev gora
Ljubljana, 27. julija - Planinska zveza Slovenije je podprla zamisel, da med lelošnjo poletno planinsko sezono obiskoval-ci ocenijo kakovost naših planinskih posto ja nk. Tako od začetka junija do sredine septembra poteka zbiranje pohval in kritik prek Nedeljskega dnevnika. Glavni cilj akcije pod geslom "Iščemo najbolj prijetno planinsko domovanje" je vrni-tev nekdaj znanega domaćega vzdušja v koče.
Naših 145 redno obiskovanih planinskih postojank vsako leto obišče več sto tisoč planincev in drugih ljubiteljev gora. Ponekod se počutijo prijetno, saj je osebje v koči prijazno in ustrežljivo, obenem pa skrbi za dobro in kako-vostno ponudbo ter za čisto in urejeno okolje. V take po-stojanke se gostje vedno znova radi vračajo, drugam, kjer doživijo neprijetnosti in razočaranja, pa jih ne vleče nazaj, Prav zato bi v Planinski zvezi Slovenije želeli dobiti odgovor, kje so obiskovalci zadovoljni in kje ne.
Zaradi različnih pogojev poslovanja in lažje primerlji-vosti so postojanke razvrstili v visokogorske, sredogorske in lažje dostopne. V vsaki skupini bodo na osnovi ocen obi-skovalcev izbrali najboljšo postojanko in najboljšega oskrbnika. Že drugi mesec zbirajo in objavljajo v Nedelj-skem dnevniku vtise planincev iz te ali one koče. Seveda pa ne gre le za ocenjevanje domov in osebja v njih, ampak tuđi za aktivno sodelovanje obiskovalcev z lastnim vzornim obnašanjem! Da bi se v koćah vsi počutili prijetno, ni treba storiti veliko; te vsak naj za seboj pospravi odpadke in jih odnese v domači smetnjak, cigareto naj pokadi pred kočo, namesto preveč zaužite pijace pa naj razveseljujeta družbo sproščen pogovor in vedra pesem. In morda bo še s kakš-nim malim odrekanjem vsak obiskovalec sam kaj prispeval za boljše odnose in počutje v kočah. • S. Saje

UGorcnjka
HTP GORENJKA p. o. KRANJSKA GORA
Po sklepu delavskega sveta podjetja objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnih vozil:
1.  Zastava 750 special, letnik 1977, nevozen, izklicna cena 2.000 din
2.  Zastava 101, letnik 1986, prevoženih 115.000 km, izklicna cena 15.000 din
Licitacija bo 7. 8. 1990 ob 15. uri pred poslovno stavbo podjetja na Jesenicah, Prešernova 16.
Ogled osebnih vozil bo dve uri pred licitacijo na kraju sa-mem.
Interesenti morajo pred začetkom vplačati varščino v visini 10 % od izklicne cene.
Prometni davek in druge stroške v zvezi z licitacijo plača kupee in nišo vključeni v izklicno ceno.
Prodajamo po sistemu »videno-kupljeno«. Poznejših rekla-macij ne upoštevamo.
Kupnino mora kupee poravnati pred prevzemom osebnega avtomobila._________________________________
KO NT A KT|O)
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE.       Ir^^
PROIZVODNJO IN PRODAJO             I]
TRŽIC. d.o. o.                                               |5J
Lom 53, Tržlč
Po ugodnih cenah naprodaj iz programa Gorenje:
BTVSPREJEMNIK ekran 55                          7.800,00 din
BVT SPREJEMNIK ekran 55 s teietekstom   9.200,00 din
BVT SPREJEMNIK ekran 63 s teietekstom   10.500,00 din
BVT SPREJEMNIK ekran 71                          9.600,00 dlfn
VIDEOREKORCER VB-729 CVT                    6.900,00 din
POLEG TEGA NUDIMO ŠE:
VERIŽNA ŽAGA ISKRA V2 135                    3.100,00 din
PREKAJEVALNA OMARA OPS 70 KG         7.600,00 din PREKAJEVALNA OMARA OPS 125 kg        8.500,00 din DELOVNA MIZA ZA ELEKTROTEHNIKE     19.900,00 din EL. INSTALACIJSKE REBRASTE CEV116 mm
8,50 din t. m. (za vgrajevanje v beton) 23 mm                 13,00 din t. m.
Vse cene so maloprodajne z vštetim prometnim davkom. Možen |e nakup na 6 obrokov s kreditom LB brez pologa Količine so omejene.
Blago prevzamele v našem skladišču v Lomu nad TržiČem št. 53 - nasproti gasilskega doma v Lomu ali vam ga po dogovoru dostavimo na dom
Informacije KONTAKT tel.: 51-746
Ječarji so lahko tuđi ujetniki
Na Brdu pri K ran ju so konec prejšnjega tedna posneli zadnje prizore noveea slovenskega filma z delovnim naslovom Ječarji. Po scenariju Zeljka Kozinca in v režiji Kranjčana Marjana Cigliča nasta-ja napet in gledljiv film, zmes kriminalke in znanstvene fantastike, ki govori o popolni uzurpaciji oblasti v nekem neopredeljenem pri-hodnjem času. Skrivnostna loža devetih starčev se kot oblast v senci fizično otiranja z vampirskim sistemom črpanja mladosti iz mladih žrtev. Do zapleta priđe, ko se eden od žrtvovanih mladcev uspe os-voboditi.
Obsežen kompleks Brda je v devetih snemalnih dneh odi-gral novo, filmsko vlogo in režiser Marjan Ciglič pravi, da je z njim zelo zadovoljen, saj so v rezidenci, kjer so snemali no-tranje prizore, prostori narav-nost fotogenični, za snemanje pa so zaradi ponujene možno-sti izkoristili tuđi lovišča in konje.
Kjer so filmarji, se menda dogajajo čudne stvari: tišti predzadnji dan snemanja, ko sem se motovilila okrog filmske ekipe, sem že takoj po prihodu naletela na čuden prizor. V avli hotela okrog dvek klub-skih mizic sedi osem starčev v crnih frakih, negibno kot kipi. Ivo Ban, deveti starec, menda zamuja. v frizerskem salonu, spremenjenem v rnaskirnico, pa se še vedno trudijo z lasmi Marjete  Gregorač  in   noćnim
Jože Vunšek, kranjski amaterski igralec ima v filmu opazno vlogo.
pnrastkom na bradi kranjskega amaterskega igralca Jožeta Vunška. Kasneje v rezidenci nekajkrat ponavljajo kratek prizor, v katerem gre Marjeti Gregorač bolje od rok naliva-nje mleka v skodelico in mazanje keksov kot pa nekaj besed navidezno brezpomenskega be-sedila. Prostora za živčnost in priganjanje tu ni.
Režiser se preseli v sosednjo dvorano, kjer za masivno okro-glo mizo sedijo "kipi", ki sem jih prej opazila v recepciji. Le da jih je zdaj že devet. Če ne bi Ivo Ban prav nestrpno hodil naokrog in Polde Bibič ne tri orehov s pladnja pred seboj, bi človek prisegel, da je v muzeju vošćenih lutk. Zunanji opazo-valec dogajanja kaj hitro izgubi občutek za realno, saj se prizo-rišče in "zakulisje" tako preple-tata, da se vse dogajanje zdi kot na odru.
Nekaj pa je le res. Prav ne-pričakovano prijazni so tile filmarji. Takole sredi dela jih zmotim, sprašujem najbolj samo po sebi umevne stvari, najbrž ustrelim tuđi kakšnega kozla, pa si vendarle vzamejo čas za odgovore in pojasnila. Zdi se, da gre takole snemanje zelo počasi, če za vsako minuto filma potrebujejo uro ali več priprav in vaj: enkrat ton, dru-gič luč, pa kamera in največ-krat igralec ali režiser - kje vse se ne zatakne. Pri stevilnih po-novitvah se zdi, da je vsak na-slednji poskus manj prepričlji-vo odigran.
No, tole o počasnosti menda že  ni  res,  saj  direktor filma
Marcel Buh pravi, da so celot-no snemanje na treh lokacijah (otok Srakane pri Susku, Brdo in Ljubljana) spravili pod streho v dobrem mesecu dni, ka-mor se štejejo tuđi prosti dnevi in selitev med prizorišči. Razlog za takole hitenje in intenzivnost dela je seveda finančne narave. Že med snemanjem je kazalo, da bo denarja zmanjka-Io, pa se je nekaj fičnikov le še našlo in je zdaj pod vprašajem le obdelava filma, priprava za
predvajanje. Kljub majhnim stroškom (toliko na zahodu po-trošijo za vsak reklamni spot) in nekaterim investicijskim vložkom v obliki tehničnih sredstev ali uslug (npr. Sony in Brdo), denarja ni dovolj. Atraktivne posnetke zdaj kažejo možnim dodatnim investitor-jem, upajo pa tuđi na vnapreiš-njo prodajo filma v tujino. Ce bo šio vse po sreči, bo izdelek v kinematografih že jeseni. • T. Jurjevec, Foto: G.Sinik
Priprava kamere na snemanje sestanka Preziđjja starčev. Devet igralcev je več kot eno uro potrpeiljivo sedelo za mizo. Polde Bibič in Danilo Benedičič (v ospredju) sta si čakanje na snemanje sladka-la z orehi.
Režiser Marjan Ciglič in igralec Ivo Ban pred snemanjem Banove-ga nastopa na sestanku lože. Vse pod budnim očesom Danila Bene-
dičiča.
V Kurnikovi hiši je oživela stara šuštarija
Od porarja do ausrošplca in londonarc
Tržič, julija - Več let so si v Tržiču že prizadevali, kako bi svojo šu-štarsko tradicijo vkljueili v iurizem, saj je prav to največja značil-nosl mesteca ob Bistrici in Mošeniku, obrt pa pri Ijudeh še tako zelo živa. Zdaj vsak četrtek od petih do sedmih pod večer v Kurnikovi hiši zbija čevlje tržiški čevljar Jože /aplotnik in privablja ne le turiste, temveč tuđi domaćine. Radi posedijo ob njem, da spomin seže v leta pred vojno in po njej, ko je po stevilnih tržiških hišah še diša-lo po čevljarski smoli in usnju, ko so Tržičani še imeli pri čevljarjih svoja kopita, da so jim delali po meri, da čevelj nikjer ni tiščal.
I Jože Zaplotnik iz Bistrice je še eden lakih čevljarjev. Nagovorili so ga od tržiške kulture, da je spet sedel na šuštarski stol in tam v kotu, kjer je" vča-sih Rodarjeva Miči, znana trži-ška šivilja, jemala mere za sraj-ce tržiških fantinov in moža-kov, zdaj Jože tolče skupaj prvi moški "hafrlc", talep, spredaj na "vogle". Jurkovičev Jože, od njegovega mojstra sin, je danes pri njem, da malo možujeta in se spominjata časov, ko se je izpod čevljev še kresalo in so se tule po klancu pod cerkvijo pozimi dričali, ko so bile zime seveda še zime in so bili čevlji iz "juhte", na podplatih pa "kroparji na pet žvakov" in so ob nedeljah ploh čez šuštarsko mizo poveznili pa ohtlc gor djali pa karte in si je mojster pravo cigaro privosčil pa tuđi do Damulneka stopil...
Nobenih   posebnih   priprav
i ni bilo potrebnih. V muzeju imajo vse orodje za staro šušta-rijo, kopit je v Tržiču, kolikor hočete, "kravno" pa "juhto" pa tuđi taboljši telečji boks iz Peka dobe, in Jože lahko dela Čevlje, kakršne si mu le srce poželi. Moškega "hafrlca" se je naj-prej lotil, ki je bil včasih silno cenjen za "takmašn čevelj". Za-res je bil lep, s cveki zbit. Na kopitu ga ima še in pravkar ga s "štufarjem" obdeluje, da se smo spodaj žile stoikli, da se je dal lepše oblikovati. Tuđi popravljati se je dalo: če je bil
zgladiti pa "ausrošplc". Tuđi kljuko za "auslastat" ima Jože tu iz muzeja, za izkopitenje bi
rekli po slovensko.
Zanimiva so tuđi stara kopita. Tastari Tržičani so imeli kar naredijo zobčki na zgornjem robu podplata.
"Takole, enega narediš," mi kaže Jože, "tadruzga pa zraven zacahnaš. Če na mirkaš, se mladić delajo, pravmo, nišo enakomern. Kot bi jih z mašino, morjo bit glih..."
In Jože razlaga, kaže staro orodje za šivanje, za zbijanje, za obdelavo usnja, vse do veli-kega črnega kamna, "klofstaj-na".
"Vsako usnje smo včasih po-tolkli, da je bil bolj "keren", bolj trd. Najprej smo ga namočili, da se je zmehčal, potem
podplat v peti preozek, si ga enostavno zarezal, poklofal, pa je dobil širino, pa še obolkal se je lahko, da je podplat že dobil obliko, da se je lepo po čevlju ulegel."
Avstrija je bila blizu, tržiški čevljarji so veliko na tuje hodili delat, zato toliko ponemčenih izrazov za orodja. Jože mi vsako reč nazorno pokaže: kako so niti iz konopnine delali, kako so jih posmukali in posmo-lili, kako so merjaseove ščetine na dreto dali in talepe sive, kot so bili hrbtni jermenčki za škornje, za čevlje zadaj na peti, s šćetinami. ne z iglami šivali. Ćelo vrsto orodja je treba za en čevelj, kar štiri velikosti šil, več vrst "porarjev", z njimi se lu-knje v usnje delajo, zanimiv je "glatštekar" - gladilnik za pod-platne robove, za "šnite" na eni strani, na drugi pa "fumel" za peto zgladiti. "Abnemar" je obrezilnik, "peglezn" je res mali likalnik za čevelj zlikat, da nima nobenih gub. Z "bren-lampco" ga v "brenširitu" se-greje in vse vogale polika. Za cveke porezat so rabili "au-skrocar",   za   porezane   cveke
vsak svojega, da so jim vsako ven štrlečo kost in vsako večje kurje oko obšli.
"Včasih je kakšna revica prišla," se spominja Jože, "kosti so ji pri strani ali na prstih ven štrlele, pa smo ji naredili pose-bej kopito. Pa za ta velike šte-vilke, petdeset, dvainpetdeset tuđi. Taka kopita smo včasih še v Peku imeli in po želji naredili čevelj. Kje bi se danes kdo s kakšnimi štrlečimi kostmi ukvarjal! Pa se mi smilijo !ju-dje. Kopito bi mu še naredil, čevlja pa ne. K ortopedu morajo danes..."
Tuđi meni se kar škoda zdi, da Jože samo kaže, kako se čevelj dela. Res bi jih lahko tud« izdeloval po naročilu, kot je bilo prvotno mišljeno. Morda bi pritegnili še kakšnega šuštarja. da bi ne bilo Jožetu dolgčas sa-memu v Kurnikovi hiši, da bi bila res prava stara šuštarija. No, enemu Korošcu je zadnjih že vzel mero...
"Tak občulek imam pri vsem tem. kot bi se povrnil štiridesel let nazaj, ko sem prišel k moj-stru Petru Jurkoviču za vajenca in prvi teden samo "kalnogle" -lesene zatiče za kopita delal in "rinčee" zabijal. So pa Ijudje res prijetno presenećeni, ko me dobijo tukaj z vso to šuštarsko robo. Posebej če pridejo sem iz muzeja, kjer je namesto prave-ga šuštarja lesena lutka, se za-čudijo, če sem res taprav. "Ja« saj ta je pa živ!" je zadnjić vzkliknila ena od obiskovalk-To je bilo smeha! Zdaj born dobil še tapravc šuštarske leŠ-čerbe, Kosmačev iz Bistrice jih dela. Tavelko za mojstra in ta* malo za vajenca, kot je bilo včasih."
Ce torej hočete doživeti pra" vo staro tržiško šuštarijo, pridi-te ob četrtkih popoldne v Kur-nikovo hišo. Jože Zaplotnikov bo zagotovo tu in rad vam bo poku/.al, kako se čevelj dela-Ni enostuvnu reč, ćevelj, bos*e že videli. # I). Dolenc
Torek, 31. julija 1990
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
UREJA:CVETOZAPLOTNIK
_ _ 11. STRAN « @©BJgB5MEEGLAS
Smučarski center Kobla bo delniška družba
Zasneženo smučišče
Minuli petek so se na prvem sestanku zbrali delničarji SC Kobla in sklenili, da bodo delnice razpisane v štiri-najstih dneh.
Bohinjska Bistrica, 27. julija - Mesec ju lij gotovo ni čas, ko bi se veliko pogovarjali o zimi, snegu in smučanju. Vendar pa se tišti, katerih skrb je obratovanje žićnic zavedajo, da brez lemeljite priprave na sezono ne bo več moč dobiti gostov v zimska turistična središča. Tri zime brez sne-ga so pač "grenka" izkušnja, ki je končno pripeijala do tega, da se vsaj nekateri zavedajo pomembnosti zasneževanja smučišč. Pri radovljiškem "lanumu, v katerem je tuđi GE Smučarski center Kobla, so tako že pred časom naroćili elaborat o utemeljenosti izgradnje sistema za zas-nezevanje smučišč, v petek pa so ga v Bohinjski Bistrici predstavili po-tencialnim delničarjcm.
"V ustanovitvi delniške družbe vidimo širši krog delničarjev »n udeležbo vseh, ki so doscdaj sodelova! in vlagali denar v SC Koblo. Tako je dana možnost na-daljnjega razvoja tega smučar-skega centra. Elaborat je pokazal, da je vlaganje v sistem zasneževanja upravičen. Sprva na bi mo-g'izasneževati celega smučišča. naša želja je sicer. da bi zasnežili Praktično edino smuk progo, ki JO imamo v Sloveniji, vendar pa Je prioriteta priprava smučišča za luriste." je v začetku poudaril Ja-»ez Gorišek, direktor Planuma.
Seveda gledano iz turističnega aspekta sistem za zasneževanje Pomeni stabilen nastop na tržiš-cu;_poleg tega pa odpadejo pre-CeJšni stroški, ki so povezani s Prevozom gostov na tuja smučiš-ca, koder takšne sisterfie že ima-JO- Na Kobli smo s prvimi po-skusi zasneževanja začeli že leta ["86. ko smo zasneževali smučiš-Ce Kozji hrbet in tako podaljšali sezono. Z zasneževanjem Kozjega nrbta smo nadaljevali tuđi na-s|ednje zime. vendar brez dodela-"ega sistema za zasneževanje ne bo več mogoče, saj so nas katastrofalne zime brez snega o tem Prepričale. Vendarle pa spremlja-
nje temperatur v zadnjih letih potrjuje, da je predvsem ponoći v mesecih november in december moč zasneževati smučišče vsaj 12 ur. Smučišče naj bi zasneževali postopoma, najprej na Kozjem hrbtu, kjer naj bi bila smuka mogoče že za praznike 29. novembra, preostala dva sm'učišča. Bistrico in Ravne, pa naj bi zasnežili do sredine decembra, oz. do božičnih praznikov. Kasneje naj bi smučišča dosneževali. Sneg pa bo ob primernih temperaturah treba narediti ludi "na zalogo", da ga borno lahko prenesli na smučišče ko bo potrebno." je o načrtih povedal direktor SC Kobla, Dušan Gorišek.
Pri zasneževanju smučišč pa je poleg primerne temperature pomemben dejavnik tuđi voda. ki je potrebna za izdelovanje sne-ga. Tako sistem zasneževanja smučišč na Kobli bazira le na prostih vodnih virih na ožji lokaciji smučarskega centra. Na Ravnah predvidevajo izgraditev odprtega vodnega zbiralnika. kapacitete okoli 300 kubičnih me-trov. ki predstavlja potencial napajanja hidranlne mreže za zasneževanje smučišč Kozji hrbet. Bistrica in  Ravne.  Predvidevajo
pa tuđi izgradnjo pomožnega vodnega zbiralnika s kapaciteto 100 kubičnih metrov. Pri temperaturi in vlažnosti zraka pa so ugotovili. da ne ovirata zasneževanja smučišča v mesecu novembru in decembru, le jezero nekoliko vpliva na vlažnost.
Prvi. ki so jih iz Planuma po-vabili kot delničarje. so predvsem tišti, ki so že doslej vlagali denar v SC Kobla in pa seveda tišti, ki jim ni vseeno za razvoj zimskega turizma v Bohinju. Tako so na sestanek prišli iz Alpi-numa, Slovenijaturista, Slovina, predstavnik zasebnikov, občine in tuđi krajevne skunosti. Jože Cvetek, ki v radovljiškem izvršnem
svetu skrbi za turizem, sicer pa je tuđi domaćin iz Bohinja je poudaril, da je pri graditvi sistema zasneževanja in ustanavljanju delniške družbe treba upošlevati interes domačinov in jim omogočiti soudeležbo pri odločanju skozi nakup delnic oz. jim kot nado-mestilo za zemljišča dati delnice. Povedal je tuđi. da radovljiški izvršni svet podpira razvoj zimskega turizma v Bohinjski Bistrici in da je tuđi pripravljen kupiti delnice nove delniške družbe. Delnice delniške družbe SC Kobla bodo razpisali v štirinajstih dneh, moč pa jih bo kupiti tuđi na bankah.
Janko Volk iz Slovenske investicijske banke je predstavil ekonomske učinke investicije, pri tem pa je poudaril, da je investicija v zasneževanje smučišča vredna 9 milijonov 800 tisoč di-narjev, vrednost sedanjih naprav pa je 22 milijonov dinarjev. Povedal je tuđi, se da bodoći delničarji lahko odločajo med vlaga-njem v redne delnice. ki imajo spremenljiv donos po letih in no-sijo pravico do soupravljanja, poleg tega pa bodo razpisane ludi prednostne delnice, ki imajo do-ločen donos skozi celotno obdob-je, njihovi lastniki pa nimajo pravice do soupravljanja.
Predstavniki bohinjskega turističnega gospodarstva so podprli prizadevanja SC Kobla za uredi-tev zasneževanja na smučišču. hkrali pa so ludi opozarjali, daje treba zgraditi čimbolj zanesljive naprave, paziti na ekološki vidik izgradnje in predvsem da smučišče mora živeti s krajem. • V. Stanovnik
Snežna odeja na naših smućiščih je iz leta v leto tanjša, turisti in. domaćini pa morajo smucati na tujih smučiščih. Že lelos se bodo lahko smucali na Kobli nad Bo-hinjsko Bistrico.
Kaj bo "zraslo" na parkirišču ob gimnaziji
Veliko zanimanje za trgovine in gostinske lokale
Kranj, 30. julija - Ko so na Koroški cesti v Kranju, nedaleč od gimnazije, porušili stavbe in začasno uredili parkirišče, je med podjetji "» /asebniki poraslo zanimanje za to, kaj bo na tem prostoru. Če-Prav Zeleni Kranja in kranjska ZSMS-Liberalna stranka predla-gajo, da naj Dj bj]a (oj ena OQ< ze|enfn površin, ki jih mestu sicer Primanjkuje, pa je izvršni svet na seji v sredo dal prednost programu, ki ga je pripravilo podjetje Domplan.
Domplan je decembra lani Poslal na več naslovov anketo, s katero je želei vsaj približno ugotoviti, kolikšno je zanimale za nakup lokalov za opra-
vljanje raznih dejavnosti, garaž in poslovnih prostorov. Doslej je na vprašalnik odgovorilo 80 podjetij in zasebnikov, predvsem zelo veliko zasebnikov, ki
si želijo lokale velike okrog 4U kvadratnih metrov. Nekatera podjetja se zanimajo tuđi za večje površine - Mercator za 1500 kvadratnih metrov, Planika za 300, Iskra za 150 itd. Ko so v Domplanu pregledali anketo, so ugotovili, da je največ povpraševanja za trgovine in gostinske lokale, sicer pa tuđi za razne storitvene dejavnosti; precej manjše pa je zanimanje za garaže in za pisarniške prostore. Garaž so doslej "prodali" 52 ali manj kot polovico, pi-sarniških prostorov pa približno polovico. Da bi lažje ustre-gli vsem, ki bi želeli v stavbi kupiti prostor za opravljanje raznih dejavnosti, so v Domplanu že naročili dopolnilno studijo, ki naj bi odgovorila na vprašanje, ali bi bilo mogoče trgovine, gostinske lokale, servise in druge lokale razporediti v dveh nadstropjih.
V Domplanu so že tuđi izde-lali zasnovo o tem, kako naj bi
stavba izgledala. Visoka naj bi bila toliko kot gimnazija, ob cesti bi imela štiri etaže, zadaj pa več, ker bi se etaže, v katerih bi bila parkirišča, "spušča-le" po pobočju. Dostop na parkirišča bo mogoč s Stare ceste, verjetno pa tuđi z obvoznice.
Predstavnik Domplana je na seji izvršnega sveta tuđi povedal, da so doslej pridobili lo-kacijsko dovoljenje za prvo fazo (gradnjo kleti), da je programirana cena 3000 mark za kvadratni meter in da bo pred gradnjo treba pridobiti še nove kupce za garaže in za pisarniške prostore. V razpravi je bilo tuđi slišati, da ob tolikšnem zanimanju za lokale ne kaže vsi-ljevati v stavbo stanovanj in da je prejšnja kranjska vlada obljubljala na tem prostoru novo dvorano. Predstavnik Domplana je pojasnil, da imajo za dvorano rezervirano lepo lokacijo v Kranju, problem je le denar. # C. Zaplolnik
Kranjski izvršni svet o gospodarskih rezultatih
Generalni štrajk
je nevarna igra z ognjem
Kranj, 30. julija - Ko je kranjski izvršni svet na seji v sredo obravna-v»l informacijo o gospodarskih rezultatih v občini, je predsednik Vladimir Mohorič dejal, da glavno odgovornost za gospodarske razdere nosijo Ijudje, ki jih sedanja oblast ni postavljala niti jih po ve-'javnem pravnem redu ne more odstavljati ali zamenjati. Za slab položaj podjetij naj bi bila kriva predvsem vodstva, ki preveč govorijo 0 presežkih delavcev, povsem pa so odpovedala, da bi odvečnim de-'avcem /agotovila delo. Generalni štrajk, ki ga slovenski sindikat napoveduje /a september, je na podlagi izkušenj iz dveh večjih kranjskih širajknv ((imdbinec, Tekstilindus) ocenil kot neodgovorno in ru>vurno igro /. ognjem; sicer pa se je vprasal, ali je smiselno, da se štrajk izrablja za politične namene.
Kranjski izvršni svet se je v minulih mesecih največ ukvar-Jal z Iskro Kibernctiko in s Tekstilindusom; slednjemu je že tuđi 8rozil stečaj, Občina je oboma pomagala s sredstvi iz proračuna, ^endar niko, da se je zavarovala; pri Tekstilindusu si je zagotovila "ipoteko na njegovo premo/enje ("Zapravljivček"), pri Kiberncti-*' pa nad njenim deležem v stolpnici v Ljubljani.
Sicer pa so gospodarski rc/uliati kranjske občine slabi in vsc '"'iibsi. Industrijska proizvodnja je bila v Ictošnjih prvih petih me-J*ah v primerjavi / enakim lanskim obdobjem munjša za doma-'•[ 1K odstoikov in se je bol) /manjšala, kot se je povprečno na ''orenjskeni (/;» 14 odstoikov) in v Sloveniji (za 10 od.slotkov). ^kupnj i/vo/ je v tem času nekoliko porasel, vendar bistveno rr|ii nj kol na (Jorenjskem in v rcpubliki Slevilo zaposlenih seje v encm letu, med lanskim in lelošnjim majem, /manjšalo za 881 ali 2i* tri odstolke. Ob koncu maja je bilo v občini 1.329 brczposelnih ^>i (uirenjskem 3.1X7. v Sloveniji 40.314). Stopnja brezposelno-sl'- ki kaže razmerje med zaposlcmmi in brezposelnimi, je bila v °ncini nekoliko višja od gorcnjskega povprečja, vendar pa precej "'žju od republiškega. Stevilo brezposclnih seje v encm Iclu. med l;|nskim in letošnjim majem, povečalo za 579. od decembra do "^'ja pa za 287. Povprečni osebni dohodek je bil v prvih petih l^sccih /a malenkost većji od republiškega povprcčja. sicer pa se Je v encm letu "povcčal" manj kol v Sloveniji. • Ć. Zaplotnik
Nove podražitve
Kranj, 25. julija - Kranjski izvršni svet se je na seji v sredo seznanil tuđi z nekaterimi podražitvami. Ker je ob koncu junija nehal veljati zvezni odlok o določitvi najvišjih cen, je Alpetourje-va Potovalna agencija 26. junija povećala gotovinsko plačilo za prevoz v mestnem potniškem prometu s pet na šest dinarjev. Ostale cene se nišo spremenile, sicer pa potnikom ni treba plaćati prevoza prtljage in živali, predšolski otroci imajo prevoz za-stonj, šolski pa plačajo polno ceno. Druga podražitev, o kateri je tuđi razpravljal izvršni svet, zadeva povećanje cene oskrbnega dne v domovih za ostarele. Dom upokojencev Kranj in Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor sta 1. julija povišala cene za 25 oz. za 18 odstotkov. Cena oskrbnega dne v enoposteljni sobi novega dela kranjskega doma je 134 dinarjev, v starem delu 129, v dvoposteljni sobi pa 127 oz. 121 dinarjev. V domu oskrbovancev v Preddvoru je cena oskrbnega dne v enoposteljni sobi 129 dinarjev in v dvoposteljni 125. Razlog za podražitve naj bi bilo zadrževanje cen ter povećanje stroškov.
V razpravi na seji izvršnega sveta je bilo največ pomislekov o tem, zak;tj je tako majhna razlika med ceno oskrbnega dne v eno- in dvoposteljni sobi, za prevoze v mestnem potniškem prometu pa so menili, da so dragi in tuđi dražji kot v nekaterih več-jih slovenskih mestih. • C. Z.
Višja odkupna cena živine, dražje tuđi meso
Ljubljana, 30. julija - Jutri, 1. avgusta, naj bi se v naši repu-bliki povećala odkupna in prodajna cena mesa, je najpo-membnejše, kar so se dogovorili na nedavnem sestanku pred-stavnikov republiškega sekretariata za kmetijstvo, sekreta-riata za tržišče in splošne gospodarske zadeve, Zadružne zve-ze Slovenije in Slovenske kmečke zveze z direktorji mesno-predelovalnih organizacij v Sloveniji. Odkupna cena za kilogram žive teže naj bi se skupaj s premijo) povećala z dosedanjih 18,2 na 25 dinarjev in bo še vedno nekoliko niž-ja, kot so zahtevali v Zadružni zvezi Slovenije (28 dinarjev) in kakršna naj bi bila po modelni kalkulaciji Kmetijskega instituta Slovenije (33 dinarjev). Kompromisna rešitev, pri kateri gre za razdelkev bremena med rejce, mesnopredelo-valno industrijo in porabnike, je v sedanjih razmerah, ko nihče ni brez težav, tuđi najbolj sprejemljiva. Zaradi višje odkupne cene živine naj bi se povećala tuđi prodajna cena mesa.
V jeseniški klavnici so povedali, da bodo po novi od-kupni ceni plaćali živino že danes, v torek, da pa bodo meso in mesne izdelke postopoma podražili v približno dveh tednih. Izračun kaže, da bi se na podlagi odkupne cene 25 dinarjev za kilogram žive teže, moralo meso podražiti za 34 odstotkov, vendar se toliko ne bo, ker bi nastali zastoji pri prodaji, ampak se bo največ do polovice. • C. Z.
Odkupna cena mleka
Stroški višji, cena enaka
Kranj, 30. julija - Kmetje bodo za julija oddano mleko prejeli toliko kot za mleko, ki so ga oddali junija, je na pripo-ročilo sekretariatov za kmetijstvo in za trg, da kljub naraščajo-čemu cenovnemu neskladju ne gre povečevati odkupnih cen, sklenil republiški odbor za mleko. Odkupna cena se ne bo spremenila, čeprav so se po izračunih Kmetijskega instituta Slovenije stroški prireje litra mleka povzpeli na 4,59 dinarja, kar je za 3,6 odstotka več kot junija. Če se bo neskladje avgusta še povečalo, bo po mnenju republiškega odbora za mleko treba prihodnji mesec primerno povišati tuđi odkupne cene.
Nekatere mlekarne so zaradi velikih zalog, ki jim breme-nijo poslovanje, predlagale, da bi rejcem polovico prevzetega mleka plaćale sele ob koncu meseca. Odbor se s tem ni strinjal, tuđi zato, ker bi to pomenilo kršenje zakona o mleku.
Mešetar
Glasov mešetar se je tokrat ustavil v zasebni trgovini Agro-izbira, ki jo je v Ćirčah pri Kranju pred nekaj meseci odprl Mar-jan Prosen. Trgovina je dobro založena z nadomestnimi deli in priključki za kmetijske stroje, cene pa naj bi tuđi bile konkuren-čne.
vrsta izdelka                                                                cena (v din)
akumulator Vesna Maribor 12 V,   40 Ah                            851,80
12V,   50 Ah                               958,20
12 V,   63 Ah                            1133,00
12 V,   97 Ah                             1700,80
12 V, 135 Ah                             2312,30 traktorske gume Sava Kranj
600 x 16, vodilna                                                659.40
7.50 x 16, pogonska                                    1314,70
10x28                                                       2186,10
11x28                                                       2779,90
10/75x12                                                   1456,30
10/75x15                                             ,           1260,70
vzmet obračalnika Favorit                                                      16,40
vzmet WO 4                                                                           50,40
vzmet obračalnika Maraton                                                   20,30
prst za kosilnico BCS                                                          180,10
nož rotacijske kosilnice                                                           8,20
Po koliko so strokovni priročniki, ki izhajajo pri Časopisno založniškem podjetju Kmečki glas v »knjižnici moj mali svet« in v »knjižnici za pospeševanje kmetijstva«.
naslov knjige                                                               cena (v din)
Gnojila in gnojenje                                                                     70
Prehrana in krmljenje prašičev                                                   70
Mastitis pri kravah                                                                      60
Traktor                                                                                        80
Ovčereja                                                                                     70
Kmetijski stroji                                                                           60
Tablice za kubiciranje lesa                                    -                    80
S soncem do kakovostne krme                                                 30
Urejanje hlevov za govedo                                                         80
Krompir                                                                                      60
Podiranje in obdelava lesa                                                         70
Higiensko pridobivanje mleka                                                    60
Iz domaćega lonca                                                                     50
Moj vrt — moje veselje                                                             110
O psih                                                                                       180
Mali veterinarski priročnik                                                        160
V sadnem vrtu                                                                          320
V okrasnem vrtu                                                                         60 Domaće žganje                                                                          60 Naše mačke                                                                              110 Sadje v naši prehrani                                                                100 Trate                                                                                           50 Vrtnarjenje pod folijo in steklom                                               180 ABC škropljenja                                                                         50 Za vsakogar nekaj o vinu                                                          110 Biološko pridelovanje hrane                                                     160
®®mHKSyj©IE2GLAS    12. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC
Torek, 31. juljjaj^
Arhitekt svetuje
Nov kotiček v stanovanju
Vprašanje:
Tuđi jaz se obraćam na tov. arhiteklko s svojo prošnjo. Do-grajujemo hišo in želim, da mi pomagale pri postavitvi pohištva v kuhinji in dnevni sobi, hkrati pa prvenstveno želim nasvet za ureditev okolice. Pošiljam vam tloris hiše in hkrati tuđi parcele. Okolico parcele bi radi lepo uredili, vendar nam žal zmanjkuje idej. Zato vas lepo prosim za nasvet v zvezi z ureditvijo vrta.
Dovoz na parcelo je z vzhod-ne strani hiše v visini prve ploš-će. Cesta, ki pelje mimo hiše, je okoli 60 cm nad nivojem prve plošče.
Imamo dve garaži, ena je v visini prve plošče v podaljšku strehe, duga pa v kleti. Klet je visoka tri (3 metre). Cesto ureja-tno - glej skico. Nekoj sadja smo že posadili, zato sem na skico vrisala tuđi posajeno sadje in vrsto sadja. Ker so drevesa še mlada, je možno le ta tuđi presaditi. Približno 60 do 80 nr želimo imeli zelenjavnega vrta, na to nam je zelo pri srcu vodnjak, prostor za počitek ali družbo (klopice) in veliko sadnega drev-ja. Seveda pa brez okrasnega cvetja in grmičevja ne gre. Ke ne znamo vse naše želje uskladiti v lepo oblikovano celoto, vas prosim za nasvet.
Hišaje z zahodne strani vide-ti zelo visoka. Čejoje možno op-tično zmanjšati s pravilno ureditvijo okolice, vam borno za nasvet zelo hvaležni.
V upanju na čimprejšnji odgovor, se vam lepo zahvaljujem. Šonja iz Žiganje vaši
Odgovor:
Narisala sem vam dve razli-čici razporeditve opreme v kuhinji in dnevni sobi. Glede na
to, da niste napisali, kakšna de-la naj bi opravljali v vaši kuhinji in dnevni sobi, sem se ome-jila na splošne - kuhanje in obedovanje, notranja in zuna-nja družabna dejavnost druži-
ne, gledanje TV, čitanje, popol-dansko delo ipd.
Kuhinja je v obeh primerih namenjena predvsem družini. Oprema združuje vse najnuj-nejše elemente in zadostno ve-
likost delovnega pulta za vsa-kdanjo kuho za potrebe štirič-lanske družine. Opremljena naj bo sodobno, vključuje naj vse gospodinjske aparate, ki olaj-šajo delo gospodinji.
Izbira kuhinj glede na izgled in različno kakovost izde-lave je zelo velika. Nekoliko ožja je ponudba glede na funkcionalne možnosti različnih ti-pov. Vsako kuhinjo pa se da prilagoditi prostoru.
Opozorila bi vas le na neugodno lego vodne instalacije pri vas, ki jo bo potrebno ob priklopu pip in pomivalnega stroja korigirati. Prostor, name-njen dnevni sobi je predolg za opremljanje po klasični na-membnosti dnevne sobe. Sugerira uvedbo dodatne funkcije ali organizacijo več sedežnih grup. Omogoča delitev na je-dilnico, ki jo potrebujemo ob posebnih priložnostih, in sede-žni del, ali da poleg centralne-ga sedežnega dela dobimo še kotiček za delo ali ukvarjanje s konjičkom, za čitanje, posluša-nje glasbe, za razstavo slik, predmetov iz zbirke, starin ipd.
Oba prostora sta svetla in topla in se odpirata na teraso, ki pomeni podaljšek bivalnih prostorov na prostem. Zato jo opremite po vaših potrebah. -če radi obedujete v naravi, bo tu našla prostor jedilna garnitura in morda tuđi zidan ra-ženj, če radi udobno posedate, nanjo namestite sedežno garnituro in ležalnike. Trg vam po-nuja obilo možnosti. Za posa-ditev in ureditev vrta vam sve-tujem, da si naročite nacrt pri arhitektu za urejanje krajine (obrnite se na ing. arh. Anko Bernard v Šenčurju, Rožna 32 -op. uredništva).
Ko boste opremljali prostore, vas vabim, da se oglasite v prodajnih salonih Lesnine Moderni interieri v Kranju in na Jesenicah. Pomagali vam borno pri izbiri.
Darja Fabjan dipl. ing. arh. LESNINA MI
Kaj borno kuhali ta teden
Svetuje Jože Zalar, šef kuhinje v hotelu Creina v Kranju
Ponedeljek: nadevane paprike, dušen riž.
Torek: raita - italijanska poletna jed.
Sreda: piščančje peruti v oma-ki, namašen krompir, cvetača v solati.
Četrtek: pečene polnjene buč-ke z mletim mesom, jabolčni zavitek.
Petek: sataraš z jajci, sadna re-zina. Sobota: kokošja juha z doma-
k'
cimi rezanci, puranov }xtl^ kaprami, pečen krompif> P dižnikova solata.            .$
Nedelja: blitvi na juha s * pirjem, ražnjić z mesom, V ka in kumarice, pornmes
VVSEH TRGOVINAH EMONE KMETIJSKE ZADRUGE od 16.'■ dalje VELIKO ZNIŽANJE                (
•  TRAKTORJEV 30 %
•  KMETIJSKIH STROJEV
in OPREME 10 -20%
•  GRADBENIMATEBIAL25
%
•- TRGOVINE V KAMNIKU,   , KOMENDI IN LUKOVICI odprteNON-STOPod7.-19.ureinvSOBOTO7.-1*
- TRGOVINE VMORAVČAH inDOMŽALAHodprteod'-
-14.30 ure
ob PONEDEUKIH in
ČETRTKIHod7.-17.ure,
SOBOTA od 7.-12. ure
- TRGOVINA ČRNUČEVSAJ DAN od 7.-14.30, SOBOTA'-
-12 ure
- TRGOVINA VRTIČKAR DOMŽALEVSAKDAN0d9'
18.30, SOBOTA 8.-12^^
Raita
3 krompirji, 1 majhen jajčevec (melancan), 1 majhna kuOia ^ paradižniki, I banana, 1 1/2 dl jogurta, malo kumine, I i"c& hov.                                                                                  ^
Ćele krompirje skuhaj, olupi in nareži na majhne kocke. Na
ke nareži tuđi jajčevec in ga duši v majhni količini osoljenC v^ nato ga odcedi in ohladi, kumare nareži kot običajno, rayn° j paradižnik, banane pa na rezine, orehe in kumino najprej Pr ^ ži v ponvi in oboje v možnarju zdrobi ter vse skupaj P.ort)? y jogurtom in prelij s tem vso pripravljeno zelenjavo. ka'tajLf>l nalašč jed za vroče dni, ko vam ni do obilnejšega obroka. ^ tek!
Tomaž
Tomaž je osmovček postal, a kljub temu ni dogna!, da za njim jaz gledam! Upam pa, da bo to vzel resno, kar se da, ko mu bo Tadeja vso stvar povedala! Urša,  OS   Ivana  Groharja Škofja Loka
Skrb za ranjence v NOB
Na zadnje nagradno tekmovanje "Skrb za ranjence v NOB", ki ga je razpisal občinski odbor ZB NOV Škofja Loka skupaj z ZSMS-LS, so se odzvali v Osnovnih šolah Cvetka Golarja - podružnici Reteče, Ivana Groharja in Petra Kavčiča. Najboljša dela učencev, spisi in risbe, bodo shranjena v škofjeloškem muzeju. Na-grajcno risbo je izdelal Klemen Avguštin iz Reteč, spis, ki ga ludi objavljamo, pa Nataša Bernik iz Škofje I.oke.
Ko sem nekega dne zopet odšia k babici, sem jo srečala že pri pokopališču ob cerkvi, kjerje urejala grob. Šla sem k njej in pogledala posvetilo na nagrobniku. Bil je to grob nekega dečka, njegove-ga imena si nisem zapomnila. Po mojem mnenjuje bil še zelo mlad. ni imel več kot štirinajst let. Začudila sem se, kako da ga babica pozna in ker sem zelo radovedna, sem babico kar precej vpraševala. Povahila me je domov, kjer mi je ob keksih in soku povedala žalo-stno zgodbo.
Med vojno je bila babica bolničarka v partizanski bolnišnici, kjer je pomagala ranjenim borcem za svobodo. Mednje je vse pre-večkrat zašel tuđi kak mlad kurirček. Delo kurirja je bilo nevarno, toda ti otroci se nišo bali niti smrti in so pogumno prenašali pošto iz ene partizanske postojanke v drugo.
Ko je babica nekega dne odšla k potočku je po svezo vodo za ranjence, je za grmovjem zaslišala tih in pridušen vzdih, nato še enega in še enega. Ker je mislila, da je nekdo v težavah, se je gr-movju oprezno približala in tam zagledala dečka s torbico na rami in s peterokrako zvezdo na kapi. Dečekje bil premražen in utrujen, obraz pa mu je bil spačen od bolečin, ki jih je trpel. Kurirčka so na-mreč sovražniki napadli iz zasede in na čudežen način jim je utekel. Babica ga je s pomočjo zdravnika odnesla v bolnišnico, kjer sta mu najprej oskrbela rane, nato pa ga položila v posteljo, kakršno sta pač imela. Babica je bedela pri njem ceh noć, Dečekje bil vročičen in nemirert. Otepal je z rokami, se dvigoval in bledel. Izgovarjal je čudne, nepovezane stavke in nerazumljive besede, zato mu je babica dala pomirjevalo. Kmalu seje umiril in zaspal, babica pa sije skuhala čaja, da je tažje prebedela preostali del noči.
Zgodaj zjutraj seje dečku spet začelo blesti. Vročina mu je zelo narasla. Babica je poklicala še drugega zdravnika in skupaj sta se začela boriti za dečkovo življenje, ki ga je bilo v njegovem telesu le še malo. Po dolgotrajnem boju sta omagala,
"Tako je vojna zahtevala še eno mlado življenje,"je svojo pri-poved končala babica in videla sem, da ji je iz očeša kanila grenka soha in ji spolzela po razbrazdanem licu.
Nataša Bernik, 7. d r. OS Petra Kavčiča Skofja Loka
mM SOiSfiClH ICCOPI
t_                                        .                                                                                               ______.____j
Ne morem pisati pesmi na ukaz!
Za to imamo plaćane poete! Če samo na to pomislim, da me čakajo prazni listi -željni rime,
me (kaj pa drugega) strese mraz!
Lahko napišem pesem! Vendar ne bo od srca. Iz nje bo vela hladna sapa, čeprav (upam!) ne bo v njej niti malo zla.
Morda bodo rekli: "On, pa pesnik?! Saj ni resen!" Mogoče je lažje biti pisatelj. A jaz (kot moj oče) osfajam pri pesmih!
Ob večerih sipodpiram glavo in še vedno slišim naročilo: "Nekaj resnih!" Zdaj pa bodi smešnim ver-zom prijatelj (če moreš)! Betka   Vovko,  8.  a   r.   OŠ Franceta Prešerna Kranj
Zgodilo se je
Nekega jutra se je mamica zgodaj zbudila. Ker je ropotala, sem se tuđi jaz zbudil. Do kopalnice sem se tiho priplazil. Zagleda! sem mamico, ki si je mazala lice s kremo. Zavpil sem: "BUUA!" Mamica je skočila od strahu in se s po-krovčkom pomazala po nosu. Rekla mi je, da bi jo lahko še infarkt. Nato sva se oba smejala temu, kako se je mamica namazala po nosu. Bila je kot klovn. Gašper Janeš, 4. a r. OŠ Si-mona Jenka Kranj
Plevel nima počitnic
"li** Ob koncu šolskega leta smo se na razstavi predstavi
cvetlični 4. b razred.                                                        ^
Lanskega oktobra smo za rojstni dan sole raznašah ^°P^ razredih. Okrasili smo vse prostore v soli. S tovarišico sffi jili precej cvetic za na gredo in za v lončke.                     _J
Jeseni smo pobrali seme tagetesa z grede, potem pa s J dali v velik kozarec, da se je posušilo. Spomladi srno pre j gredo in pobrali kamenje. Ko smo v solo prinesli še Preie\f zemljo, smo jo potresli po semenu na gredi. Zdaj je tagetes a lik in dela popke. Na gredi pa je poleg tagetesa ali zametu \ slo tuđi veliko plevela. Včeraj smo ga opleli. Kar dosti de'aJ hočeš imeti urejen vrt. Kmalu bo zacvetela vsa greda.         v?«
Zelo radi pomagamo tovarišici pri delu na vrtu, čep počitnice.
Pridite pogledat, kakšna bo naša cvetoča preproga-      y» Janja Prezelj, Petra Planine, Brigita Guček, Osn. šola M^JU*
ljavca Vt»
V drugem razredu                  ,
V drugem razredu mi je bilo zelo všeč. Tovarišica je ^1 jazna. Včasih se je name ježila. Velikokrat sem bil tuđi br J ge. Včasih, ko smo šli v telovadnico, smo morali nazaj v ei ker smo razgrajali. Potem smo se vrnili bolj tiho. Imeli stt1 --atf* lo lepo. Imel sem tuđi veliko prijateljev. Moja najboljša P' K^ sta bila Martin in Grega. Včasih smo se skregali in kdaj pli. Takrat smo dobili podpise.                                        -\of
Imeli smo Stiri Sportne dneve. Najboljši je bil nara o^h'11 dan, ko smo Šli na Šobec, nato čez Savo Dolinko in Savo   . $ ko in potem na Lancovo. Tam sem videl mamo. Zelo ve bil tuđi končnega izleta. Šli smo na Smarjetno goro.        ^v
Vesel sem bil dobrih ocen. Pisali smo tuđi nareke-_ Ji sem imel veliko treme. Ko smo pisali spise, sem dobil ve ^j. bih ocen. Najbolj všeč mi je bila glasba. Najboljša pese"jeP bila Rasla je jelka. Velikokrat sem jo zapel. Zelo všeč ^^f tuđi tista Štiri raČke. Mislim, da je tovarišica pravično O la.                                                                                ._ |/
Jernej Kokelj, 2. a r. OŠ F. S. FlnH™
Počitniška slika, joto: G. Šinik
Torek. 31. julija 1990
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
13. STRAN    @®KHKy]©IEIICa-AS
TEMA TEDNA
OB KRUHU IN VODI
V teh pasjih dneK ko razumnim ljudem še na kraj pameti ne priđe, da bi razmišljali o čem drugem kot pa o dopustu in vremenu, seje neodmevno kar nekam pogubila vest, da so SSS podpisali z GZS kolektivno pogodbo. Se pravi: svobodni sindikati Slovenije so podpisali z Gospodarsko zbornico Slovenije pogodbo o tem, kakšne bodo poslej minimalne pravice slo-venskega delavstva.
Bilo ni nič rož, nič petja in vriskanja: nekaj čačk na tišti papir in adijo! Ne na eni in ne na drugi strani nič evforije in kakšnega simboličnega in priložnostnega zapitka. Nič globo-kih in globokournnih vzdihljajev, kako da smo končno kronali naš trud in dolgotrajna prizadevanja, v vsesplošno dobro in blaginjo slovenskega delovnega ljudstva. Se delavstvo, ki je za-nesljivo v teh vročih in pasjih dneh večinoma doma, ne reče ne bev ne mev.
Kaj ne zna, kaj ne more, kaj se mu ne zdi vredno?
Kolektivna pogodba bi bila velika in pomembna zadeva, ko bi jo zares podpisali delavci s svojimi delodajalci. Tako pa pri nas sicer imamo eno stranko, delavstvo, nimamo pa delo-dajalcev, ker je lastnina še vedno ena velika zbrka. Kdo je last-nik? »Mi vsi« baje nismo već, država tuđi ne, tujemu kapitalu smo eno figo mar. Direktorji? Delavski sveti in poslovodni odbori?
Ta kolektivna pogodba slovenskih SSS je približno taka, kot je bila tista o minimalnih standardih ali kaj je že bilo, ko so vsi direktorji na žive in mrtve podpisovali, kako da bodo nudili vsem, ki jih bodo na novo zaposlili, stanovanja pa menze in tako dalje. Slo je za prilive z juga, ki smo jih v času elektrifikacije in industrializacije in megalomanskih projektov nuj-no rabili. Tista merila in standardi so bili pravi podvig, saj so delavci še naprej živeli v najbolj umazanih barakah in najbolj crnih luknjah.
V razmerah, ko ne veš, kdo je tič in kdo miš, je kolektivna pogodba zanimiva samo toliko, ker se tako svetovljansko, tako fino sliši. A ne, kako evropsko zveni: kolektivna pogodba!
Od evropskih kolektivnih pogodb pa jo po vrednosti in pomembnosti loči še nekaj svetlobnih let. Tako kot tuđi naše sindikate in sindikaliste, ki so za povrh vsega še na smrt sprti med seboj. Ne verjamem, da delavci danes, tu in zdaj, sploh kaj prida vedo, kdo je kdo. Zato kratki tečaj morda ne bi bil odveč: SSS so tišti, ki imajo za simbol nekakšne kioparske »gautre«, prenovljeni »ta stari« Ravnikovi sindikati, Neodvis-nost so tišti, ki jih vodi Tomšič, litostrojski upornik in prvi člo-vek, ki je pred leti v tej deželi zahteval strankarsko skupščino, imamo pa še neodvisne sindikate.
Vsi bi kajpak radi čimveč delavskih duš, zato je boj hud in srdit. Neodvisnost bljuva po kolektivni pogodbi, svobodni jo pod-
pisujejo; neodvisnost terja, naj se odvržejo socrealistična bremena preteklosti, kot je skrb za svinjske polovice, za ozimnico, za dnižbeni standard in kar je še takih obrobnih zadev in naj se za-čne boj za pravice delavca v pravem pomenu besede. In druge le-pote in krasote, ki jih posluša uboga delavska raja, ki je bosa in lačna na cesti in ki v resnici nima nič pravic!
Vendar pa: zakaj naj bi bili prav sindikati »pošlihtani« in složni? V tej deželi, ki zdaj slovi po tako strastnih bojih, da se že nostalgično spominjamo dobrih starih časih hladne vojne, ni noben čudež, da se med seboj ravsajo tuđi sindikati.
Vse za bavs in ravs, delavstvo je tako ali tako na vsej crti izpadlo, kot da ga ni: za parlament je neka imaginarna stvar tam nekje na Marsu, saj nobena od strank ni delavska. Sindikati, ki naj bi po neki logiki vendarle bili delavski, pa se one-gavijo s tem, kdo je kompromitirani »ta star« in kdo ima legitimno pravico, da je delavski zastopnik.
Jeseni bo rezultat jasen: slovenski delavci bodo še brez svinjskih polovic in krompirja. Socrealistična manira gor ali dol, vendar se kolektivnih pogodb ne da jesti.
Kaj bo v tej deželi nesrečni, ko se bodo obubožani delavci naveličali puhlih sindikalističnih obljub, cincanja vlade in slran-karskih bljuvanj vsevprek? A borno mar sele tedaj pogledali sko-z\ okno in zgroženo ugolovili, da je na Slovenskem en glomazen segment civilne družbe, ki živi dobesedno ob kruhu in vodi? # D. Sedej
PRUAZEN   NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEZELA NA SONČNI STRANI ALP? NE VEDNO
Rade Dragojlović
Srb je, Šumadijec, v Sloveniji je že šestindvajset let, govori lepo slovensko. Nič Čudnega, saj ima Naklčanko za ženo. postinec je, kot toliko fantov iz Sumadije. Odlično gostinsko solo imajo v Vrnjački banji, kadre daje za vso Jugoslavijo. A v svojem pokliču je delal le pet '«t. Najprej je v Mariboru na tržnici prodajal zelenjavo pri Agrokombinatu, sledila je kranjska tržnica, potem je le nekaj let delal v gostinstvu, v Petrolovem motelu v Voklem, zdaj že ćetrto leto prodaja zelenjavo in sadje v kiosku pred Mercatorjevo trgovino na Planini v Kranju. Da je najprijaz-nejši prodajalec, kar jih pozna-jo, je sporočila ena od njegovih strank. Vedno je v kiosku, vedno na voljo, cene pa so občut-no nižje kot na bližnji mini tržnici.
"Z Mercatorjem me veže pogodba. Obvezal sem se, da bom žanje prodajal sadje in zelenjavo tu pred trgovino, da se ne bodo prodajalke v trgovini ubadale z njo   Pa tuđi takote
na ulici, bližje ljudem, gre prodaja brez dvoma bolje. Cene postavlja Mercator, jaz sem plačan od prometa. Po ves dan sem tu, od šestih zjutraj do sedmih zvečer. Nikamor ne ho-dim, nikoli ne zapiram. Poglej-te, sendvič sem začel jesti pred eno uro, pa ga imam še več kot pol. Če me ni v kiosku, stranke vedo, da nisem daleč. Nabere-jo zelenjavo in me počakajo. Med nami vlada neverjetno zaupanje. Ne vem, da bi kdaj kdo kaj vzel, pa je vse odprto. Kiosk je navadno dobro založen, te dni je res malo slabše. kajti s 1. avgustorn grem na do-
Bilo je 29. junija letos na Kriški gori. Lep dan je bil, ovce so se pasle okrog koče in po pobočju nad njo, v zraku pa je enkraten razgled uživa! zmajar. Ko se ti naenkrat od koče utrga moški, menda sam oskrbnik, steče kakšnih sto metrov od koče, pograbi ovco in pohiti z njo nazaj v kočo.
Hopla! Kaj pa je zdaj to? je pogrelo /.majarja v zraku, ki je bil   po   naključju   sam   nečak
pust pa tuđi promet je slabši, ker so Ijudje na dopustu. Med-tem ko me ne bo, bodo prodajalke v trgovini prodajale zapa-kirno zelenjavo in sadje. Ob koncu dopustov bo pa spet bolj živo tu okrog. Ozimnice se bodo začele. Bili so dnevi, ko sem prodal po osem ton ozimnice na dan. Se pa kažejo slabši čaši in takega prometa zlepa ne bo več. Razumeti moramo drug drugega, jaz pa skušam storiti vse, da stranki ustrežern. Njeno zadovoljstvo je tuđi moje zadovoljstvo." • D. Dolenc
Moderni Sherlock Holmesi v zraku
So bila svinjska ali ovčja rebra, to je zdaj vprašanje
Le preberite, kakšen cirkus lahko nastane, če se po zraku vozi zmajar, ki vse vidi kot s sokoljim očesom.
predsednika Pašne skupnosti Krize. Dalj Časa je še krožil nad kočo, a ovce ni bilo nazaj. No, takole ti izginevajo ovce, si je mislil, ampak tokrat vam ne bo uspelo! Spustil se je v dolino, stopil do strica, mu vse sku-paj povedal, ta pa je seveda ta-koj ukrepal. Preko tajnika pašne skupnosti je sprožil prijavo suma o odtujitvi in zakolu ja-gnjeta na tržiško policijo. Isti večer je na Kriško goro prišel pastir, ki ta dan ni bil na gori, ker je v Gozdu spravlja! seno. Planince je dobil ravno pri me-seni večerji in jih obdolžil, da imajo na mizi jagnje, planinci pa so trdili, da jedo svinjska rebra. Kaj so večerjali, je nasled-nji dan zasliševal planince tuđi miličnik.
Raziskava v koči na Kriški gori je pokazala, da je bila prijava neutemeljena in da v koči ni bilo zaklano nobeno jagnje. Tako je povedalo vsaj deset prič. Tuđi število ovac je menda "štimalo". Ampak sum še vedno ostaja. Planinci trdijo, da so tisto ovco, ki jo je oskrbnik vzel, že čez čem ure spustili. Skrili so jo zato, ker pastir
ovce pušča same, trop se nagnete pred kočo, jih moti pri delu, iztrebki se s čeviji nosijo v kočo in povsod je zaradi tega ena sama slaba volja. Tako so mu tišti dan skrili še dve ovci, ki pa so ju vzel i prav z dvoriš-ča. Planinci trdijo svoje in zah-tevajo opravičilo predstavni-kov Pašne skupnosti v Gorenj-skem glasu in na tržiškem ra-diu. Pašna skupnost pa o opra-vičilu noče nič slišati. Zakaj le? Kdo jim jamči, da ovca res ni bila pojedena, da so bila tisto za večerjo res svinjska rebra? Tako ali tako jim na Kriški gori vsako poletje brez sledu zmanjka petnajst do dvajset ovac. Ne najdejo jih v nobe-nem breznu. Tokrat pa so tako dejanje videli, menda še ćelo posneli na kamero. In ovca je ovci podobna. Lahko sejo tuđi nadoknadi. Kdo ve?
. Je bila ovca pojedena ali ne, tule ne borno resili. Lahko je bilo vse skupaj le splet naklju-čij - skoraj gotovo je bilo tako. Upajmo, da se bodo pametno pogovorili med seboj, saj so vendar vsi Križani in zaupati si morajo.
Ampak, kriški primer naj vam bo v opozorilo. Če vas bo kdaj zaskominalo po tuji last-nini, ni nujno, da so to ravno ovce, bodite oprezni. Najprej se prepričajte, če v zraku ni kakšen zmajar, ki se s čisto nove perspektive lahko gre tuđi detektiva... • D. Dolenc
CVEK
Egon Krenz je nezaposlen
Egon Krenz je v Vzhodni Nemčiji »vladal« le sedem led-nov, ko je kar nekaj časa veljal za sposobnega voditelja, ki bo kos številnim problemom. To-da - Krenz je zdaj nezaposlen! Kratkočasi se tako, da redno telovadi okoli svoje hiše v Berlinu, nakupuje in piše spomine pod delovnim naslovom: Koje padel zid.
Pred nedavnim so ga v neki knjigarni prepoznali: pristo-pil mu je neki mladenič in ga molče oklofutal. Krenz, ki je star komaj 53 let, pravi, da mu je največji problem, da živi brez dela, a upa, da se bo kma-lu zaposlil.
Male gorenjske vaši:
CABRACE                      Piše: M. Česnik
Na našem zadnjem pote-Panju po zeleni Poljanski dolini smo se ustavili na Visokem, v zadnjih časih znanem pose-stvu tuđi pod imenom Tavčar-jev dvorec. Tokrat pa smo se odpeljali še malo dlje, do Gorenje vaši, od tod do Hotavelj. ki so znane po marmorju. Ravno tu pri kamnolomu pa se dolina zelo zoža. Samo za cesto •n sem ter tja tuđi za kakšno hi-šo je prostora. Pot od tu naprej nas je po ožji makadamski ce-s'i, ki je bila že v kar precej sla-bem stanju, vodila strmo v hrib, med pašniki, kjer se je pa-s'o tuđi nekaj živine. Kot pra-^ijo domačini je najholjc tako, kajti teren je zelo strm in težko 8a je kositi. Sem ter tja je stala tuđi kakšna samotna kmetija. Kmalu zatem se je svet Ic neko-"ko zravnal in na obronku na Položni terasi seje končno prikazala gručasta vasica Sele s nisnih štcvilk smo ra/brali, da |e to končno vas, ki smo jo to-*rat želeli obiskati - Cabrače. "lorda to vas pozna kdo od P'anincev, ki gre večkrat tod mimo, kajti skozi Cabrače vodi Markirana planinska pot tam P'eko  Osojnice,  Špika   (903),
spusti se v Hotuvljc, potem dvi-gne zopet do Čabrač, dalje na Malenski vrh (1054), odtod na Stari vrh preko Koprivnika na Blegoš in še dalje po Škofjelo-škem pogorju. Kar prijetno je hoditi tod.
Cabrače so torej vas z nekaj hišami, ki leži na južnem obronku Blegoša. K njej spa-dajo tuđi samotna Izgorčeva kmetija, tam gori višje na sle-menu; Logateva domačlija, ki je nekoliko nižje, na desno ob potoku Logarščica ter še Kržiš-nikova domačija na levem bre-gu Logarščice. Hiše v vaši pa, kot da bi se koga bale, se sti-skajo skupaj pod cerkvico sv. Jediti, ki stoji tukaj že kar nekaj stoletij. Nihčc od vaščanov ni vedel natančno od kdaj in tuđi nam ni uspelo razbrati na-' tančne letnice z nekega že sko-rajda popolnoma preperelega dokumenta. Lahko bi bilo 1361 ali pa 1561. Vsekakor je cerkvi-ca preživela že vsaj pet stoletij in Če bi znala govoriti bi verjet-no vedela povedati ogromno število zgodb, predvsem pa to, kako so Ijudje tod živeli trdo življenje hribovskih kmetov. Tuđi to bi znala pojasniti, od
kod in od kdaj se na njenih vratih poznata dve podkvi konjskih kopit. Ljudje v vaši so nam povedali, da je to še iz ča-sov, ko so naše kraje oblegali Turki. Pravijo, da so se Ijudje lod zatekli pred njimi na varno in ko so Turki na vsak način hoteli do njih, nišo mogli od-preti vrat in tako so jih posku-šali razbiti kar s pomočjo konjskih kopit. Kakšna pa je bila usoda vaščanov takrat nihče ne ve. Danes cerkvica kaže precej borno podobo, kajti prvič je bila popravljena in tuđi baročno predelana v 18 stoletju, natan-
čneje tam okrog leta 1768, vsaj lako kažejo lelnice na slikah, ki prikazujejo v dvanajstih delih križanje. Oltarno sliko pa je napravi! takrat Stefan Subic. Od takrat pa vse do nekaj let po vojni za cerkvico nihče ni storil ničesar, razen streho so nekoliko popravili. Danes pa seji verjetno zopel pišejo boljši čaši, saj je skoraj že vse na red za obnovo.
Torej na pobočju Boršta se stiska dvanajst hiš. vendar so nekatere od njih tuđi že prazne. Ena najstarejših tipičnih kmečkih hiš v vaši ima letnico
1848, kasneje pa je bila obnovljena. Vse ostale hiše pa so veliko mlajše, kajti 1895 je vas nekdo zažgal in le ena hiša ni pogorela do tal. Ljudje so se preživljali predvsem s kmetijo -živinorejo, imeli so nekaj njiv. En del zaslužka pa jim je pred-siavljal tuđi gozd. Poleg tega so ženske pozimi, ko je bilo več časa delale tuđi čipke, ki so jih odkupovali spodaj v Hota-vljah. Kot pravijo so žanje zelo slabo plačevali, to pa je bil v neki meri tuđi vzrok, da je ta obrt zamrla. Mlajše ženske še znajo delati čipke, vendar jih
še zase ne, kajti zmanjkuje jim časa. Škoda.
Danes imajo še vedno žive kmetije, nekaj živine in njiv. ob tem pa se Ijudje vozijo na delo tuđi v bližnje kraje {Hotavlje, Žiri, Gorenja vas), kajti samo s kmetijo se ne da preživeti. Kljub temu da so nekatere hiše že zapuščene, se Ijudje v vas vračajo in si tu gradijo nove hiše. Kaže, da vas, kljub temu da ima odročno lego, še vedno ne bo izumrla, kajti mladi se vračajo. Velja pa tuđi omeniti, da v vaši nimajo vaščana, ki bi bil starejši od petinpetdeset let.
Cerkvica, pripravljena za popravilo, je podružnica gorenjevaške cerkve sv. Jedrti.
Skupaj, na ju/nem pobočju Blegoša, stisnjenih nekaj hiš hribovske vasice Cabrače.                                                    Fo(o: j  Cjg|er
@®MiSScJJ©IEnGLAS    14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Torek, 31. julija 1990
Tenis
Dve srebrni odličji Barbare Mulej
Zagreb, 30. julija - Na teniskih igriščih v Zagrebu se je v necteljo s finalnimi boji končalo letošnje evropsko mladinsko prvenstvo v tenisu za kategorijo mladincev in mladink do starosti 18 let in v obeh konkurencah v starosti do 16 let.
Edina Slovenka je v naši reprezentanci igrala v kategoriji do 16 let Kranjčanka Barbara Mulej (TK Triglav). Prav Barbara Mulej je bila najboljša od vseh jugoslovanskih reprezentan-tov. Kar dvakrat ji je uspelo, da je igrala v finalu. Vendar to-krat ni imela prave športne sreče. Med posameznicami jo je v finalu s 6 : 4 in 7 : 6 premagala Romunka Irini Spirlea. Prav tako druga je bila Mulejeva skupaj z Murićevo. Našo dvojico sta v finalu premagali Rusinji Ignatejeva in Suhova s 5 : 7, 4 : 6.
Vseeno je to za Barbaro Mulej res imeniten mednarodni uspeh. Za pravo moško tenisko igro in za dve drugi mesti iskrene čestitke.
D. H.
Teniski turnir Dunlop
Zmagovalec Kranjčan Por
Podbrezje, 29. julija - V soboto zvečer so na novem teni-škem igrišču sklenili prvi odprti turnir tenisa za nagrade Dunlop, ki se ga je udeležilo 30 igralcev, med njimi tuđi dve ženski. Glede na udeležbo kar štirih tekmovalcev in številnih drugih ljubiteljev tenisa z Gorenjske je šio za eno večjih tovrstnih pri-reditev na zasebnih igriščih.
Tekmovanje se je začelo v petek popoldne. Zaradi dobre organizacije in velike razlike v kvaliteti igralcev je turnir pote-kal hitreje od predvidevanj, zato so bili boji končani že v soboto proti večeru. Zmagovalec turnirja je postal kranjski tekmo-valec Marko Por, ki je premagai klubskega tovariša Primoža Starca, 3. mesto je zasedel Borut Urh iz Podvina, na 4. mesto pa seje uvrstil Damijan Klevišar iz Kranja. Tem tekmovalcem so pripadle praktične nagrade, drugi udeleženci pa so prejeli skromne spominke. V tolažilni skupini je v malem finalu zma-gal Bobi Perhavc iz Kranja. K dobremu vzdušju so s športnim navijanjem pripomogli tuđi gledalci ob igrišču v Podbrezjah, kjer lastnik Sašo Štiherl v prihodnje načrtuje predvsem turnirje za rekreativne igralce. • S. Saje
Kolesarstvo
Izbrana reprezentanca za svetovno prvenstvo
Kranj, 24. julija - Zvezni kapelan članske jugoslovanske kole-sarske reprezenlance Cvilko Bilič je izbral širok krog reprezentan-tov. ki bodo nastopili na letošnjem svetovnem ženskem prvenstvu, ki bo 2. septembru Fukoki na Japonskem. Za to prvenstvo je zveza zgotovila polovico denarja. v glavnem za pol na Japonsko. Priprave reprezentantov bodo petnajst dni. Za nastupe na nekaterih dirkah bodo financirali klubi.
V članski reprezentanci je devet »Japoncev«, med njimi je tuđi član KK Save Aleš Pagon, ostali pa so: Valter Bonča (Merx), Srećko Glivar, Sandi Papež (oba Krka), Miloš Rnjakovic, Kobert Pintarič, Boris Primožič (vsi Rog) ter Miča Brkovič (UNIS) in Aleksander Milenković (Beograd).                                                             D. H.
V campingu Šobec
Tradicionalni šahovski turnir
Lesce, 30. julija - Šahovsko društvo Murka Lesce razpisuje 17. mednarodni moštveni šahovski turnir v počastitev praznika obči-ne Radovljica in krajevnega praznika L«sc. Turnir se bo začel to nedeljo, 5. avgusta, ob 10. uri, v moški in ženski konkurenci.
Turnirja se lahko udeležijo vsa prijavljena moštva, ki bodo razporejena v skupine po igralni moči igralcev. Zamudniki bodo dožrebani. Moštvo sestavljajo štirje igralci in dve igralki, prijave pa sprejema sodnik do pričetka tekmovanja. Najbolje se uvrsti moštvo, ki osvoji največ meč točk (2, 1, 0). V primeru enakega števila točk so kriteriji za boljšo uvrstitev: večje števi-lo točk posameznih partij, medsebojni izidi in žreb. Najboljši bodo prejeli prehodna pokala v obeh konkurencah, pripravljeni pa so tuđi pokali za tri najboljša moštva v vseh skupinah. Vsako moštvo mora ob nastopu imeti dve brezhibni šahovski uri. Igralo se bo po hitropoteznem pravilniku FIDE, tako da v ima vsak igralec ali igralka pet minut časa za razmišljanje za ćelo partijo. Odločitve glavnega sodnika so dokončne. Pristop-nina za moško ekipo je 100 din, za ženske pa 50 din ter se plača organizatorju v gotovini ob prijavi. V primeru slabega vremena bo zagotovljen pokrit igralni prostor. • V. S.
Kaveljci in korenine na Bledu
Bled, 30. julija - Letos je na sporedu že jivanajsta akcija "Brazde vzdržljivosti", ki jo pripravlja RTV in Zavarovalnica Triglav. Za udeleženci akcije je že več maratonov, to nedeljo, 5. avgusta, pa bo plavalni maraton na Bledu. Organizacijski odbor akcije sporoča vsem udeležencem, da bo start 12. maratona iz Zake ob 10. uri. Avtobusi bodo prav tako kot lani vozili v Zako s križišča pred hotelom '"Park". Prvi bo odpeljal ob 9.15, drugi pa ob 9.30. Prijave za start bodo sprejemali od osme ure zjutraj dalje pod Park hotelom v blizini cilja. • V. S.
Turnir trojk
Škofja Loka, 28. julija - - Skofjeloški košarkarji so pod pokroviteljstvom Avia cluba, v soboto dopoldne na košarkar-skem igrišču za halo Poden v Škofji Loki, organizirali turnir trojk. Udeležilo se ga je devet ekip, najbolje pa so se izkazali košarkarji ekipe trgovine AS iz Kranja. Drugo mesto si je pri-služila ekipa Avia club iz Škofje Loke, tretji pa so bili tekmo-valci Etikete iz Žirov. • V. S.
Bohinjski turistični delavci so organizirali 1. klasični triatlon
Plavanje, kolesarjenje in tek
Na prireditvi je nastopilo skoraj sto tekmovalcev iz Jugoslavije in tujine, najboljši čas pa je dosegel naš znani triatlonec Janez Tomšič.
Bohinj, 28. julija - "Triatlon jeklenih ima v Bohinju že dolgoletno tradicijo, zato tuđi organizacija prvega klasičnega triatlona za nas ni predstavljala večjih težav. Treba pa je povedati, da smo imeli veliko podporo domačinov, saj je pri organizaciji sodelovalo okrog štiristo Bohinjcev. Spodbudno je tuđi, da smo že tokrat imeli med-narodno udeležbo, kar pomeni, da se tuđi na tem področju, z organizacijo klasičnega triatlona, skozi vrata Alpe Jadran prebijamo v Evropo. Nekateri gostje so se sicer pritoževali zaradi zapore ceste, vendar tekmovaici takšno zaščito zahtevajo in so nas tuđi pohvalili za dobro organizacijo," je po končanem tekmovanju povedal pred-sednik organizacijskega odbora "Triatlon Bohinj 90" Miro Mulej.
Vročina. ki je spremljala tekmovanje. je bila. kljub prijetnim sapicam izpod Triglava, za ose-mindevetdeset udeležencev maratona gotovo še dodaten napor, saj je bilo pošteno vroče tuđi šte-vilnim gledalcem, ki smo tekmovanje opazovali v senci, ob ko-zarcu hladne pijace. Če je prvi del tekmovanja. 1500 metrov pla-vanja v prijetni vodi (22 do 23 stopinj) še pomeni] malce osveži-tve, je bilo kolesarjenje na nekaj manj kol 40 kilometrov dolgi progi že večji napor. Tekmovalcem, izmed katerih so bili mnogi tuđi udeleženci Maratona Franja prejšnji teden. pa je bila vožnja prek Stare Fužine, Srednje vaši, Jereke, Bitnja, Bohinjske Bistrice (dva kroga) le eden izmed novih treningov. Občudovali smo jih. s koliko energije so se zapodili na zadnji del proge. ko so morali preteči pot okoli Bohinjskega jezera.
Po slabih đveh urah so bili na cilju pod Skalco prvi tekmovaici. "Zavedal sem se. da sem favorit, vendar pa nikoli ne smeš na pro-go s preveč rezerve. Proga mi je ustrezala. morda je bil malo hri-bovit kolesarski del, kajti trenutno mi kolesarje ne gre preveč dobro. Bal sem se, da bodo na progi vozila, vendar so se organizatorji izredno potrudili za varnost tekmovalcev. Vročina pa me ni ovi-rala, saj imam raje vročino kot dež." je povedal zmagovalec Janez Tomšič iz Tacna pod Šmarno Goro, ki se je pred kratkim uvrsti! na 21. mesto v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v klasičnem triat-
lonu na Havajih (med 1200 tekmovaici), kjer bo tekmovanje 6. oktobra. Med boljšimi tekmoval-ci je bil tuđi Brane Kalan iz Škofje Loke: "Lani sem sodeloval na vseh triatlonih, ki so bili pri nas. Tuđi letos sem bil v Kamniku, grem še v Braslovče in pridem konec avgusta spet v Bohinj na triatlon jeklenih. Proga današnjega triatlona je dobra, čeprav je kolesarski del krajši od napove-danega. Všeč pa mi je, ker je zelo razgibana. Med tremi disciplinarni sem najboljši v kolesarstvu, saj največ vozim kolo, letos sem se popravil tuđi v plavanju, naj-manj pa mi "leži" tek." Tuđi tek-movalke so morale opraviti ena-ko dolgo progo. Najhitrejša je bila Nataša Kosmač iz Nove Gorice, ki je povedala: "Vesela sem, ker sem zmagala, saj je bila na tekmovanju tuđi zelo dobra Halijan-ka. V triatlonu tekmujem eno le-to, za to pa me je navdušil mož, ki me je lani prvič prijavil za tekmovanje, tokrat pa sem bila ćelo hitrejša od njega. Vidimo pa se spet na Jeklenih!" Eden izmed redkih domačinov, ki je sodeloval na triatlonu, pa je bil Karei Medvešček: "Progo sem dobro po-znal. saj sem poročen v Bohinju in živim tu 25 let. Organizacija je bil plus štiri, nekaj pripomb fmam le na organizacijo teka, saj bi ob hudi vročini lahko fantje s kantami z vodo in gobami malo osvežili tekmovalce. Sodeloval sem na vseh triatlonih, trikral na Bledu in petkrat na jeklenih v Bohinju."
Ražen štirih so vsi tekmovaici v predpisanem  času   prišli  na  cilj,
Na triatlonih se pogosto srečujejo isti tekmovaici, tako da so nekateri že stari znanci.
Najhitrejša med triatlonkami je bila simpatična Nataša Kosmač, ki se je enakopravno kosala z moškimi.
Janez Tomšič je bil najhitrejši v vseh treh panogah.
"Drugo leto borno v Bohi-nju takšen triatlon spet organizirali, najbrž pa ng v tem času, morda že v predsezoni, saj nočenio, da bi prometni režim ovi' ral goste. Zavedamo <p& se, da Bohinj svoje goste lahko pridobi ravno žara-di svoje čistoće in z organizacijo športnih priredi-tev. Kajti lahko je danes, ko je Evropa tako blizu, organizirati koncert svetovno znanega ansambla in v kraj pripeljati 35 a'1 40 tisoč obiskovalcev. Kakšne pa bodo poskdice tega, je jasno. Z rekrea-tivci pa medse dobim° goste, ki spoštujejo nara-vo in ekologijo," je <>b prireditvi poudaril Mir° Mulej.
najboljši pa so bili: moški - Jane« Tomšič 1:52:16,6, Igor Kogoj 1:52:40,1 in Brane Breznikar . ženske - Nataša Kosniac 2:08:42,5, Branka Debenjak 2:16:11,2 in Paola Sanson 2: «7:55,5.
V. Stanovnik, slike: G. š>«lik
Zmagoslavje kolesarjev Roga in Save
Kranj, 29. julija - Dva dneva triindvajsete mednarodne kolesarske dirke Po ulicah Kranja in deseti večerni kriterij, ki je bil hkrati že peti za toč-kovanje kriterija slovenskih mest, vzorna organizacija kotesarskih de-lavcev Save, zmagoslavje kolesarjev Roga iz Ljubljane in Save iz Kranja, okoli 15.000 gledalcev so glavne značilnosti dvodnevnih dirk. Za nameček pa je dirka Po ulicah Kranja ena najtežjih pri nas.
Nedeljsko triindvajseto mednarodno kolesarsko dirko Po ulicah Kranja, ki je bila za slovenske tekmovalce tuđi republiško prvenstvo, so začeli mljši mladinci. V tej disciplini je bila ogorčen boj /a zmago-valca in za republiškega prvaka. V obeh dneh je nastopilo okoli tristo tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Poljske, ZRN in Jugoslavije. Pri mlajših mladincih so bili v ospredju kolesarji iz Krke (Novo mesto) in Savčani, za presenečenje pa je poskrbel tekmovalec Reke. V predzadnjem krogu sta skupini pobegnila Rečan Vladimir Mihajlevič in Krcan Branko Filip. Le-ta je zmugal, medtem koje bil Rečan drugi, na tretje mesto pa se je uvrstil tekmovalec iz ekipe zmagovalca An-drej Gimpelj.
V rmjvečji vročini, ob 11. uri. so s starta na 130 kilometrov dolgo krožno pot krenili člani in starejši mladinci. V pravi razgibani dirki tekmovalcev v obeh kategorijah je bil alraktiven boj. Kot dirkači sami pravijo, je 3.400 metrov dolgi krožni krok, peklenski krog. Še po-sebej Jelenov klanec. Po prvih otipavanjih so pri članih v napad krenili Rogovci, Celjani in Savčani. Vsi ti so kar spretno kontrolirali vsak pobeg. V petindvajselem krogu, prevoziti so jih morali 35, sla v ospredje prišla Rogovca Robert Pintarič in Samir Lizde. Prav Lizde je bil dan pred dirko v Banjiluki zmagovalec dirke Po poteh Avnoja. Oba sta že v devetem krogu pred ciljem prehitela vse ostale že za več kot krog. Glavna nagrada za tekmovalca pri članih je bila motorna kosilnica, durilo MIA Osijek. Nagrado si je z zmago prikolesaril Ro-govec Robert Pintarič, drugi je bil Lizde in tretji Celjan Baloh.
Enako borbeno so lekmovali ludi starejši mladinci. V ospredju so bili Savčani, Rogovci in kolesarji Čukaričkega (Beograd). Največ moči na cilju je imel Tomaž Petek iz Roga, ki je bil prvi pred Markom Belićem (Čukarički) in Savčanom Tomažem Poljancem.
Nič dosti manj borbena ni bila dirka desetega večernega kriterija /a točke slovenskih mest. 600 m kro/na proga je bila res hitra. Za nameček pa so tekmovali še otroci do deset let starosti z navudnimi kolesi in kolesi na prestave. V obeh kategorijah je dirkalo 15 otrok.
Rezultati - XXII. mednarodna dirka Po ulicah Kranja - ml. mladinci (20 krogov, povprečna hitrost 37,667 km/h) - I. Filip (Kika) 1:07,37, 2. Mihajlovič (Reka)l :58,00, 3. Gimpelj (Krka) 1:59,00, 4. ŠOOŠ (Pomurje). 5. Haupimun (Rog) vsi v času trcljega. 12. Ziherl, 20. Bajl. 21. Konc (vsi Sava), st. mladinci (35 krogov - povprečna hitrost 38,988 km/h) 1. Petek (Rog) 3.24,15. 2. Bclić (Cukarički) 3:24,17, 3. Poljanec (Sava) 3:24,54, 4. Lovše (Pluj). 5. Bole (Rog) isti čas kot tretji. člani (35 krogov, 38,988 km/h), 1. pintarič 3:19,53, 2. Uzde (oba Rog) 3:20,07, 3. Baloh (Celje) 3:29,19, 4. Miškulin (Rog) 3:24,28, 5. Bertoncelj 3:24,54, 7. Polanec, 11. Jauk (vsi Sava) 3:24,54.
večerni kriterij - otroci brez preslav - I. Zupančič, 2. C'u/.nar, 3. Tičar, s prestavami - 1. Kolar, 2. Blatnik, 3. J. Valjavcc, pionirji B - 1. Berce (Sava) 15. 2. Macele (Krka) 12, 3. Stare (Sava) 9, pionirji A - 1. Leban (HITCasino NG) 15, 2. Kelner(Ptuj) 13, 3. Hrvatiti (Kamen -Pazin), ml. mladinci - 1. Bajl (Sava) 25, 2. Bum (Krka) 22, 3. Pavli (Rog) 9, st. mladinci - 1. Pilar (Sava) 30, 2. Rotar (Bled) 23, 3. Bajc (Rog) 16, člani - 1. Premužič (Rog) 45, 2. Robič 27, 3. Papež (oba Krka) 25.
Dušan Humer
Mednarodni plavalni miting v Radovljici
Radovljica, 28. julija - V soboto je bil na lelnem kopališču v R? dovljici mednarodni plavalni miting, ki ga je Plavalni klub Radovlj1" ca že deveto leto zapored organi/ual v okviru radovljiškena ohčinske" ga praznika. Na mitingu so sodelovali plavalci in plavalke iz ltalUe> Madžarske, Češkoslovaške, Danske in Jugoslavije. Nastopilo je I'-* tekmovalcev iz pelnajstih klubov in iz JLA. Pokrovitelji priredile s0 bila gorenjska trgovska, industrijska in turističnu podjetja. Progra . tekmovanja je obsegal 12 disciplin za absolutne in mladinske skup1' ne. Najboljše rezultate so dosegli:                                                   7
200 metrov kravi: moški - absolutno - Jure Bučar (Ljubljana) 1:53,5'» moški mladinci Iztok Škrabar (Ljubljana) 2:02,90, ženske - absol^j" no - Mojca Jamnik (Triglav Kranj) 2:14,93, mladinke - Špela Kub'" (Biser Piran)
100 metrov prsno: moški - absolutno - Tomaž Slapernik JLA) 1:' '•. mladinci - Silvano Kravos (Italija) 1:11,54, ženske - absoluinu - R1'* Varga (Madžarska) 1:23,50, mladinke - Jana DcmSar (Radovljic?' 1:18,97, mladinci - Borut Fabjan (Koper) 1:06,23, ženske Šaška RoW (Radovljica) 1:12,29, mladinske - Tatjana Blatnik (Triglav Kranj I 1:14,12.
100 metrov delfin: moški - Nače Majcen (Ljubljanu) 1:00,44. mlad'"f, - Matej Feguš (Ilirija Ljubljana) 1.01,00."ženske - EMY R\UZO^ (Italija) 1:10,29, mladinke - Sanda Mladenovič (Triglav Kra'1-!' 1:11,40
200 metrov mešano: moski - Tomaž Slapernik JLA) 2:2 1.02. mUidin'j'' Krešo Bo/ikov (Triglav Krunj) 2:17,80, ženske - Polona Rob (Rilć vljica) 2:27.28. mladinke - Jana demšar (Radovljica) 2:38,80          .
50 metrov kravi: mo.ški - Tadej Zebec (Ilirija Ljubljana) 0:25,61- lTl.'s dinci - Krešo Božikov (Trighiv Kranj) 0:25,80. ženske - Šaška R«D , (Radovljica) 0:29.75, mladinke - Sanda Mladenovič (Triglav KraW 0:29,97.                                                                                             ,,
Po mednarodnih merilih so najboljše re/ultale pri moških dos^p Jure Bučar (200 m kravi), Nacc Majcen (200 m kravi) in Tadej Z<-'0^ (100 m delfin), pri ženskah pa Polona Rob (200 m mešano), Spe Kubik (200 m kruvl) in Mojca Jamnik (200 m kravi).                  , a%
Suzana Adžič    slika: Goraid si"1
Torek, 31. julija 1990
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
15. STRAN    ®®S®KfcJJ©IEIIGLAS
Pogled na križišča s projektantove miže
So kranjska križišča res zgrešena?
Pri načrtovanju križišč je projektant pogosto prisiljen iskati kompromise med prostorskimi omejitvami, lastninskimi interesi in finančnimi (ne)zmožnostmi investitorjev, kar pa seveda ne srne biti izgovor za slabe rešitve.
. Kranj, 30. ju lija - V križiščih, kjer se prometni tokovi križajo, so trki z boljalimanj hudimi posledicami pogostejši. Nesreće se dogajajo tuđi v križiščih, za katere se pri analizah ugoto-V], da so pravilno projektirana •n zgrajena, da jih je izzva] povzročitelj, ki ni spoštoval Prometnih pravil. Žal analize nesreč vedno ne upoštevajo vseh vidikov, prezrejo, denimo, da neko križišče (ali cesta) ni grajeno tako kot je bilo projektirano. Tako imenovana stro-kovna javnost ima v takšnih Primerih prešibek glas. Zato pa Je glasnejša, včasih tuđi po kri-V|ci, laična javnost, vozniki, Prepričani, da so z vozniškim Opitom postali tuđi projektanti za ceste. Najprej dvomijo, naio kritizirajo, nazadnje pa glasno }n oštro napadajo posamezne
zgrešene" objekte in njihove Projektante (investitorjev začu-da ne).
Dokaj negativno javno mne-nJe se drži tuđi nekaterih kranjskih križišč. Najpogosteje in najostreje je napadano "križišče smrti" na cesti Kranj-Brnik-delavski most-Britof, kar je po svoje tuđi razumljivo, saj so prav v njem trki s hudimi po-s'edicami najpogostejši. Večino križišč v Kranju so risali v Pro-jektivnem podjetju Kranj -manj v novejšem času - zato smo za pogovor o križiščih za-Prosili najbolj prekaljenega med njimi. Stanka Rebolja.
Dejal je, da pri načrtovanju križišč upoštevajo         stroko-
vpe smernice tehničnega pra-v'lnika Jugoslavije, v katerem
raje posegajo po tujih strokov-nih usmeritvah in po repubii-ških, ki so jim podobne. Žal in-vestitorji dostikrat raje izberejo projektanta, ki mu te smernice nišo svete, ki je dojemljiv za in-vestitorjeve želje in hitre rešitve. »Moje vodilo je vedno bilo, da so meje, katerih po strokovni plati ne smem prestopiti,« pravi Stanko Rebolj.
Pri načrtovanju križišč, zlasti v poseljenem okolju, projektanta običajno omejuje vsaj troje; prostor, lastniki zemljišč s svojimi interesi in finančna zmogljivost investitorja.
Seveda pa to ne srne biti izgovor za popuščanje oziroma slabo projektno rešitev. Zdi se, da je eno takih prav križišče na brniški cesti, kritizirano tako s strani voznikov kot policije.
»Na križišču dveh enakov rednih regionalnih čest sta možni dve rešitvi,« pravi Stanko Rebolj. »Ali izvennivojsko križišče (podvoz, nadvoz) ali umetna po-dreditev ene smeri drugi, pred-nostni. Z načrtovanjem tega križišča smo se v Projektivnem podjetju zelo veliko ukvarjali, končno izvedbo projekta je nato izdelal inž. Lojk. Projekt je bil narejen in križišče grajeno v okviru avtoceste. Z določenim zamikom je bil delan krak proti Britofu, že skoraj med samo gradnjo je bilo treba v križišče vnesti tuđi kolesarske steže. Za prednostno cesto je bila izbrana brniška smer, ker je bolj prometna. S policijo smo o tem križišču zadnjič govoriti po nesreći inšpeklorja   G u bine,   pol   leta
prej pa so nas z občine, na pobudo ljudi, vprašala za mnenje, kaj narediti z vsemi križišči od Br-nika do Kranja. Povedal sem, kar še danes mislim: da je treba popraviti predvsem navade voznikov. Utripajoče luči, dodatne
table z omejitvami, ovire na ne-prednostni cesti lahko koristijo večji varnosti, nikakršna rešitev pa ne more preprečiti nesreč, če vozniki kršijo pravila. Slišal sem za pobudo, naj bi se to križišče uredilo izvennivojsko. Tuđi sam sem investitorju predlagat tako rešitev (rondo), vendar jo je zavrnil, češ da bi to povzročalo
zmedo in da ne ve, kdaj bo zgra-jen severni krak obvoznice.«
Precej kritik je bilo svoje čaše deležno tuđi križišče pri spodnji Iskri. Boljše rešitve, kot je, spričo različnih intere-sov železnice, Iskre, Merkurja in reke Save po mnenju Stanka Rebolja ni bilo mogoče ponuditi. Kritizirani so tuđi otoki, ki ločijo vozne pasove, proti njim so policisti, vozniki, cestarji, ki plužijo sneg. Brez otokov bi se voznik v križišču izgubil, pre-čne crte bi bile v plundri in obledeli barvi slabo vidne. In še pomislek zaradi "hriba" v križišču pri mlekarni ob začetku (oziroma izteku) delavskega mostu. Gre le za 2-odstotni nagib, ki se zdi hrib le divjakom za krmilom.
Po mnenju projektanta Stanka Rebolja je torej varnost voznikov skozi kranjska križišča odvisna predvsem od njih sa-
mih. To je gotovo res, res pa je tuđi, da bi jim lahko tuđi "tehnika" bolj pomagala, kot jim. Ne mislim le na podvoze ali nadvoze, ampak predvsem na semaforje, ki jih v Kranju ni niti za prste ene roke in so za investitorja oziroma upravljalca čest očitno prehud strošek. # H. Jelovčan, foto: G. Šinik
Stanko Rebolj
Nove utripajoče luči, novi znaki, nove ovire. Zakaj ne vsaj semafor, če je že nadvoz odmaknjen v daljno prihodnost? Križišče pri Iskri -kompromis omejenega prostora, lastninskih interesov in denarja.
[GORENJSKA NOĆNA KRONIKA
Policistov seje ustrašil
S. V. s Tavčarjeve ulice bo najbri dobro premislila, preden bo izrekla doživljenjski "da". T. K.joje namreč sredi noći, ko naj bi počela kaj bolj prijetnega, pretepal in razbija! stanovanje. Niji kazalo drugega. kot da na pomoć pokliče policijo. Korenjak se je sele tedaj zresnil in pobegnil pred policisti. Kljub temu mu sodnik za prekrške ne odide.
Brezobzirni voznik
Već ljudi je opozorilo policiste. da se po Prešerrtovj ulici, bre-tobzirno vozi gor in dol avtomobilist z ljubljansko registracijo, da °groža pešce, zlasti otroke. Voznika bo o vozniški kulturi podučil tuđi sodnik za prekrške.
Podlegel maliganom
Uslužbenec bencinskega servisa na Zlatem polju je sporočil. da je nasproti servisa obležal neznan moški. Policisti so ugotovili, da gre za R. A. s Poijšice, ki so ga premagali maligani. Napotili so So domov na zdravljenje. svoj recept pa mu bo zapisal še sodnik za Prekrške.
Natakarica seje uštela
Natakarica iz bifeja na Golniku je poklicala policiste, da bi Pregnali goste, ki so nekaj pred drugo uro ponoći v lokalu razbijali "i se pretepali. Ko so možje v modrem prišli, je bilo vse mirno, v bi-feju pa še precej gostov. Natakarici so očitali, ker je gostom v tako poznih urah stregla, namesto da bi zaprla lokal. Tuđi sodnik za prekrške ji bo med drugmj najbrž svet oval, naj si kupi uro.
Klatei na dopustu
Policijska patrulja je popoldne zalotila S. K.. ki je pijan obne-Mogel na avtobusni postaji. S. K. je njihova stalna stranka, klatež "fez bivališča in zaposlitve. Najbrž sije zaželel dobro oskrbo v rado-vljiških zaporih. Poleti je sicer takšna želja bolj redka, pozimi pa se Kloteži pogosto oglasijo na policiji in prosijo za tritedensko napotni-c° v Radovljico.
Druzinski obračun
Proti večeru se je na policijo zatekel pijan D. M.. ranjen po Stavi. Dejal je, da je doma vse narobe, da se je tepel z ženo in sinom, zraven pa grozil, da bo vse poklal. Varuhi reda in miru so ga nQJprej pospremili v zdravstveni dom, nato pa pridržali na postaji niilice, da bi ugotovili pravo resnico m preprečili morebitne nove kr-Vave družinske obračune.
Dobrodošli sosedje
Če pretep v stanovanju na Tuga Vidmarja 8 ne bi motil sose-dov, bi se razjarjeni M. M. najbrž še huje spozabil nad L. N. Že ta-*° so policisti morali pokliča ti zdravnika. Si. M. so pripeljali na po-''cijsko postajo, proti njemu bodo napisali kazensko ovadbo tožilcu.
NA SONĆNI STRANI ALP
Ohraniti gorsko podobo Krvavca
Kranj, 27. julija - Po predstavitvi zamisli za nadaljnje širjenje rekreacijsko turističnega centra na Knavcu je bilo moč prebrati v dnevnem časopisju in planinskem glasilu mnenja za in proti tej ideji. O njej so razpravljali tuđi v komisiji za varstvo okolja pri PD Kranj, kjer sodijo, da ni možen noben poseg v alpski svet brez strokovne presoje in zgolj zaradi interesov le ene vrste gostov na gori.
Planinci poudarjajo, da ne nasprotujejo razumnemu razvoju smučarstva in obenem za delavca sprejemljivim rekreacijskim sistemom. Glede Krvavca pa ponovno opozarjajo, da že sedanje razmere dajejo dovolj razlogov za zaskrbljenost nad obremenitvijo narave. Gola pobočja zaradi izgradnje ži-čniških naprav in smučarskih prog vse bolj načenja erozija tal, objekt] so brez čistilnih naprav, uskladiščena tekoča goriva pa so stalna nevarnost za zaloge pitne vode. Če bi smučiš-ča razširili še na področje Dolgih njiv in Kalškega grebena, bi praktično ne ostal več noben kotiček okrog Krvavca nedota-knjen. Tuđi zamišljena cesta na Krvavec pomeni pravo katastrofo, saj bi promet vozil, ki pri nas povečini ne uporabljajo neosvinčenega bencina, dodatno obremenil okolje.
Samo strokovni elaborati in ekonomsko preverjene razvojne studije naj bodo osnova pri odločanju tuđi za posege v visokogorski svet, terjajo kranjski planinci. 2al se je doslej vse prevečkrat dogajalo, da so zagovorniki "zimskih paradi-žev" prihajali tja le ob najidealnejših razmerah, ko je debela snežna odeja prekrila vse oskrunjenje narave in vse probleme zaradi nečistoće. V prihodnosti ne bi nikakor smel ostati v os-predju interes samo enih obiskovalcev na gori, naglašajo v PD Kranj. Obenem razočarano ugotavljajo, da društva -kranjsko ima kar tri tisoč članov, postajajo kljub množičnosti vse bolj nevplivna pri odločanju o rabi gorskega sveta, zago vornike varstva narave pa ob slehernem nasprotovanju dvom-ljivim zamislim razglasijo za nergače. • S. Saje
Zebre prihajajo s poletjem
Kaj imajo skupnega afriške živalske zebre in kranjske cestne zebre, boste vprašali. Veliko. Oboje so vajene poletne vročine...
Pravilnik o vzdrževanju in varstvu čest sicer terja sprotno obnavljanje talne cestne signalizacije, vendar se v podjetjih, ki so zadolžena za to opravilo, izmotavajo, češ da občine skopa-rijo z denarjem, zastonj ali na up pa si stroškov ne morejo na-kopati.
Policijski prometni inšpektorji govorijo drugače. namreč da bi se spodobilo obnavljati prehode za pešce, polne in preki-njene crte, vsaj dvakrat na leto, nikakor pa ne sele sredi viso-kega poletja, ko so stare oznake že skoraj povsem obledele, ražen tega pa "maiarji" še po nepotrebnem zadržujejo prometni vrvež. Napisali so že nekajprijav sodniku za prekrške. da bi odgovorne ljudi spametovati, vendar je takšna "spodbuda" več ali manj bob ob steno.
Policisti imajo tuđi pripombe na nestrokovnost opravlje-nega dela. Ništa sporni le najbolj običajni primitivni orodji za ta posel, kangla z barvo in ročni valjar ali čopič, s kritiko ci-kajo predvsem na nepravilno označevanje, na polno crto. denimo, kjer bi lahko bila prekinjena, na zebro, kjer je najmanj primerno mesto zanjo, skratka, na prepričanost, da mora biti tuđi nova crta ravno tam in taka, kot je bila pred desetimi leti. Predlogi, priporočila za spremembe očitno romajo v kose.
Letos so zato prometni inšpektorji ubrali nekoliko druga-čen način. Odgovorne ljudi so popeljali po cestah in jim na kraju samem pokazali, kaj naj naredijo drugače. Cestno pod-jetje, ki ima na skrbi oznake na magistralki in regionalkah, je svoje delo opravilo, čeprav se gaje tuđi prepozno lotilo, med-tem ko komunalci še kar veselo rišejo po mestu. Ne le v Kranju. da ne bo pomote, še slabše je, na primer, v Škojji Loki, kjer pešci večinoma prečkajo ceste po spominu. Žal vsi vozniki nimajo enako dobrega spomina. Kaj, če... • H. Jelovčan
SEDEM DNI
S konjsko vprego v avto
Škofja Loka, 27. julija - Ob 11.15 je 75-letni Jože Miklav-čič z Grenca s konjsko vprego peljal po regionalki od Škofje Loke proti Kranju. V Grencu je neprevidno zavijal levo proti diskontu, ko je nasproti s 126 P pripeljala Romana Ribnikar, roj. 1965, iz Dorfarij. Po trčenju je Miklavčiča vrglo z voza, huje ranjenega so odpeljali v UKC.
Bombi v Bohinjskem jezeru
Bohinj, 27. julija - 10-letni Primož P. iz Stare Fužine je med potapljanjem v Bohinjskem jezeru, dva do tri metre od obale, meter globoko, naše! dve ročni bombi, dolgi 17 cm, z va-rovalko. Eno je prinesel domov, drugo skril v travo ob jezeru. Kasneje je povedal, da je v vodi še več bomb.
Nezgoda pri razžagovanju hlodov
Lenart, 27. julija - Pri razžagovanju hlodov na novem, sicer že rabljenem večlistnem sekularju, last Alojza Habjana iz Lenarta v škofjeloški obćini, se je huje rani! sezonski delavec Joco Nikolić. Eden od listov sekularja je zagrabil približno meter dolg kos deščice in ga pod lamelami potisnil v njegov trebuh. Odpeljali so ga v UKC. Nezgodi je poleg nepoučeno-sti, kako varno ravnati s strojem, botrovala še tehnična nepo-polnost stroja.
Planinec padel v navezi
Kr. Gora, 28. julija - Pri plezanju Severnega raža v severni steni Male Mojstrovke si je huje poškodoval nogo italijanski državljan Roberto Maschio, roj. 1948, iz Udin. Pri plezanju v navezi se mu je pod nogo odlomil oprimek in padel je deset do petnajst metrov globoko. Soplezalca sta ga za silo oskrbela, nato pa odšla po pomoč v Tičarjev dom na Vršiču. V reševalno akcijo je šio šest članov GRS Kr. gora in helikopter, ki je pone-srečenca pripeljal v dolino.
Nevaren epileptični napad
Jezersko, 29. julija - 29-letni Franc Valjavec s Trstenika je kakšnih 30 metrov od Kranjske koče proti Skutinemu ledeniku doživel epileptični napad. Pri tem je padel in se huje ranil po glavi. Na zdravljenje v UKC ga je odpeljal reševalni helikopter. Podoben napad je Valjavec prestal že 12. julija v Cojzovi koči na Kokrškem sedlu, ko ga je helikopter prav tako prepe-ljal v UKC.
Odkrili tihotapca in trgovca z orožjem
Konec donosnega posla
Kranj, 30. julija - Kriminalisti UNZ Kranj v kazenski ovadbi javnemu tožilstvu bremenijo 70-letnega Škofjeločana tihotapstva in nedovoljene trgovine z orožjem, odgovarjal pa bo tuđi zaradi carinskih prekrškov.
Mozak, ki so ga zaradi sladkorne bolezni morali izpustiti iz pripora, se je z donosnim poslom očitno ukvarjal več let. Pri hišni preiskavi so kriminalisti zasegli štiri policijske puške na šibre, kakršne uporablja ameriška policija, lovsko puško z dalj-nogledom, razne dele orožje - od kopit do delov za sestavljanje revolverjev ipd. - ter 1588 kosov streliva.
Prileten, a še izredno krepak in vitalen mož, kot so ga opisali kriminalisti, je orožje sam tihotapil iz Avstrije. V domači delavnici za predelavo, opremljeni z vsemi potrebnimi stroji, je orožje tuđi sam prirejal; iz kopita puške, na primer, je izdelo-val nova kopita za pištole. Tuđi prodajo orožja domačih kupcem je vodi! sam. • H. J.
©©ISSSS^MEUGLAS    16. STRAN
ČESTITKE, OGLASI, OBVESTILA
Torek, 31. julija1j9g
Skupščina občine Jesenice in izvršni
svet čestita občanom ob 1. avgustu -
prazniku občine Jesenice.
liaHSI ELEKTROTEHNISKO
BH podjetje kranj
IkRANJ   p.O.KOROŠKA c. 53 C p.p. 108
čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka.
Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročitu, opremlja obdelovalne in druge naprave.
Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno.
Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever.
#   PROJEKTIRA  •  SERVISIRA
•   IZDELUJE  #   PRODAJA %  INSTALIRA  •SVETUJE
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ ČESTITA OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK
PETROL
Ljubljana TOE KRANJ
Priporočamo obisk in nakup v naših trgovinah v Medvodah in
Kranju ter v dobro založenih bencinskih servisih po vsej
Gorenjski!
Nakup večjih koiičin nafte in naftnih derivatov vam
priporočamo v skladišču v Medvodah, tel. 061/611-341!
SREČNO VOŽNJO!
___________^____         __               ____i
Delovnim Ijudem, občanom in poslovnim
prijateljem čestitamo obpraznikih občin Kranj,
Jesenice, Radovljica in Tržič
iCEKIN
NE NAJDRAŽJI,
A ŠE VEDNO NAJBOLJŠI
NA TRGU
Čestitamo svojim potrošnikom za občinski praznik
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRDITE POCENI - GRADITE ZNAMI
TrgOVina  Z   gradbenim     Trgovako poletje za les mgradben*materiaJP°
materialom - Kranj        Pnmskovo Krnj V AVGUSTU 10% POPUST
OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA OBČINSKE PRAZNIKE/

1B11 III
64270 Jesenice, Cesta železar|ev 8 telefon (064)81-231, 81-341, 81-441 telex. 34526 ZELJSN, Jugoslavija telefax: 83 395
NIC
NI TAKO VARNO,
DA NE BI POTREBOVALO
ZAVAROVANJA
zavarovalna skupnost Triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
občanom Jesenic, Kranja, Radovijice in Tržiča čestitamo ob občinskem prazniku
Torek, 31. julija 1990
ČESTITKE, OGLASI, OBVESTILA
17. STRAN    @MI®5M©IE2GLAS
I domplan
I   Kranj, Cesta JLA 14
TOZD INŽENIRtNG
TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST
TOZD URBANIZEM
DSSS
Delovnim Ijudem in občanom
občine Kranj čestitamo za
praznik občine 1. avgust —
Delavci DO DOMPLAN Kranj

Čestitamo za občinske
praznike prebivalcem občin
Kranj, Jesenice, Tržič, Radovljica
Priporočamo se za obisk v naših poslovalnicah.
STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ
Mladinska 2
Čestita svojim članom in sodelavcem ter vsem prebivalcem občin Kranj, jesenice, Tržič in Radovljica za občinske praznike.
sojkC
\Uraro
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE
KRANJ!
! \ [     (petero
POTROŠNIKI!
Za vas že pečemo bogatejše in manj kalorične posebne vrste temnega kruha:
•  BIO KRUH - iz polnega pšeničnega zrna
•  ROGENA - iz mešanice ržene, ječmenove •n pšenične moke
•  ALPIN - iz ržene in pšenične moke
•  SUVITA - visoko beljakovinski kruh z dodatki sončnice
•  SOJIN KRUH - z dodatki soje
Iz enakih mešanic pečemo tuđi pecivo. ZAHTEVAJTE PONUJENO OD VAŠEGA PROOAJALCA!
Občanom Kranj a, Jesenic, Rado vijke in _     Tržiča čestitamo za občinske praznike________
USLUGA KRANJ podjetje obrtnih storitev
Za praznik občine Kranj čestitamo vsem občanom in poslovnim partnerjem
»USLUGA«
Kranj, Delavska 2/b - v Stražišču z informacijo, da vam poleg kemičnega čišćenja, pranja, nudimo vse vrste žičnih ščetk za dimni-ke, za kotle centralnih kurjav, za hoby in ščetke posebnih izvedb.
CESTNO PODJETJE KRANJ, p. o.
Kranj, Jezerska cesta 20.
tel.:064/26-861
telex: 37720 CP KRN YU
Projektiramo, rekonstruiramo in gradimo ceste in ostale objekte nizkih gradenj. Upravljamo In vzdržujemo vse kategorizirane ceste na Gorenjskem. Nudimo vam gramozne in druge kamnite materiale. Opravljamo svetovalni inženiring za gradnje in obnove prometnih objektov.
Čestitamo občanom občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica za občinske praznike.
Obrtno podjetje za popravilo in izdelavo tehtnic, popravilo kavnih mlinčkov
in mesoreznic ter ključavničarstvo
Vsem delovnim Ijudem čestitamo za občinski praznik Kranj a.
NA CANKARJEVI4, V
KRANJU, BOGATA IZBIRA
IN UGODEN NAKUP
#  intershop
#  steklo, porcelan § tekstil, nakit
#  prodajna galerija
VOLNA & PLETENINE
t velika izbira prej za pletenje
#  unikatne pletenine
#  izredno ugodne cene
(OMNIA ŠPORT)
PRI NAS SO CENE
PADLE NA
GLAVO!
Poletna razprodaja
do!8.avgustal990!
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
©©BŽJlSSoU^lEnGLAS     18. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 31. julija 19jjg
KOP
KOVINSKO PODJETJE KR ANJ
čestita občanom in delovnim ljućem Kra-nja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občin-ske praznike
AGR0C00P - AIK NOVI SAD
z enotami:
TOZDTOZDNEOPLANTA TOZD FARMACOOP
čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064-25-268 in 25-267) nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konserve, sveza jajca in perutnino, sveže sadje in zelenjavo.
Čestitamo občanom občin Jesenice, Kranj, Tržič in Radovljica za občinski praznik        y
TP Elita ODDAvNAJEM poslovne prostore, ki jih sama trenutno ne uporablja.
Informacije dobite v Eliti po telefonu
(064)25-081, oz. osebno na upravi v Kranju,
Tavčarjeva 31. Prijave zbiramo do 10. avgusta
1990.

1W*     f\ t      • peči TVT Maribor (količine so omejene)
■^        /A    * solarni bojlerji TVT (vsi tipi)
9       \J       /U    • stresna okna (Kovinoplastika Lož)
•                                    • garniture za cisterne (uvoz GOK)
•                                    • regulatorji vleke (Samson)
•                                    • ekspanzijske posode (uvožene in domaće) ,                                    • obtočne črpalke (WIL0, GRUNDFOS)
•                                    • odzračni lončki
•  mf\f\    t\ i     • sobni termostati (z uro in brez) \   11 1    ^i e\ • kotlovni termostati
■ mm\J       / U • radiatorski ventili (Herz - količine so omejene)
•                                    • cevni termostati
•                                    • termo hidrometri in manometri ,                                    • izolacijske cevi (Purlen)
»                                    • riotranji kamini
•                                   • dimniki Schiede! J                                   • fitingi (Titan)
»                                   • kroglični ventili in pipe (Kovina - Šmartno pri Litiji)
; Znižanje velja pri nakupu nad 500,00 din.
• Podrobnejše informacije dobite pri prodajaicih | v Merkurjevib prodajalnah
PReGLeD
TRGOVSKIH IN USI.UZNOSTNIH STORITEV NON-STOP tel.: 064/23-298
35 let - 35 let - 35 let - 35 let - 35 let - 35 let - 35 let - 35 let - 35 let
POSEZONSKO ZNIŽANJE
50 %
za nekatere tekstilne izdelke od 30. julija do 18. avgusta
Vsem Gorenjcem čestitamo za občinske praznike

———^*     TRADICIJA, STIL IN OBLIKA - IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM
SEDAJ JE ČAS:
///keramika___________                        ^                                ____.    KERAMIČNE PEČI
68000 Novo meslo, Slakova 5                 ^<^*^**^                         ^—-^   -==^    IZ »KERAMIKE«
Telefon (068)21 201.26 016.26 015     ^^Zl^_                    -^^l^^^^                PIONIR
Telex: 35710 YU PIONIR                                     ^~—^^i-*5^"^*^
Fax: (068) 24 298                                                               **~^—~—^___           __^——
"~~&   ^"^r        • kmećkepeči
oiiPii in       trn W/'/ ■   •*&«'>m
Xs=^\T'   5 IrMrTTf^       //////'  '   ■' /      • kamini
j^r \^C\J^^^Tt\ MiniTrr ^m^ ^«S.      '/~^    ^   • prijema toplota
)\    /Y/s_   M J   t-H____HnHH^^' '^^=^\\/'   -i]      • zdravo in ekonomično
i   (C             , >-- r^^ !         ]Qfc-*a=i*~C'^^^7               ^JlIZP^-   * ekološko čisto okolje
(/^ '^^>//i-^  ^cf-^^^lT^^    ___               ^^■"^^r     /I           kakovost   in trajnost
—{' /%ž&' <>^"^ ""            -^zk^v—"-^J'- "/    V/             peči, predvsem
^V          .■Jsf^^^L     ^^>^^^^TV-~^r~<-^y           papnhraneh
\    ■ /š,    /^       ^"i    "^o^-T^^"-"~~;_    \        ^------f                pri energiji
j^—                \//~Z^                                                   ^^^T"-^^—.__               ^^^       rPRODAJA IN INFORMACUF "
V                            ^J                                                                                                                           UUaUAHA
^                                                                                                                                                                                                                              Voln/atovj 7
LONČENE PEČI, KAKRŠNE STE SI DOŠLEJ LAHKO                                                   "' °*'3U M<
SAMO ŽELEU, VAM Ml ŽE NUDIMO                                                             ------------------------------
VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE
______________________V_NARAV0___________ZAŽIVITE Z NJO IN Ml VAM BOMO POMAGALI -
Torek, 31. julija 1990
MALI OGLASI
19. STRAN    (M!ŽSE$JJ§IEnGLAS
MflLIOCLflSI
<§§> 27-960 Cesta JLfl 16
APARATI STROJ!
Prodam nov, nerabljen FOTOAPARAT Olympus AZ 300 super zoom (35 - 110) z Olympus Data Cack A2 - 300 in originalno TORBICO, za jjOO DEM. <Sf 620-079            11034
Prodam barvni TV Gorenje z daljinskim upravljanjem. flj>21-665
________________________11229
Prodam STROJ za brušenje kroz [j^jnjračnih žag. g 57-262 11268 j^odam barvni TV Iskra. <& 26-998
Prodam popolnoma nov električni 10-litrski BOJLER Gorenje Tiki (spodnji), 30 odstotkov ceneje. Sr. gela_7. Preddvor. g 45-222 11274 Prodam drobni KROMPIR. Jeglič, Podbrezje 192
GRADBENI MATERIAL_______
Prodam     PUNTE    in     BANKINE.
g_34-828_________________11117
Prodam železna VRATA, dim. 85 x 300 cm, leva.'g 64-303           11224
Prodam    250    kosov    POROLITA, debJ2 cm. Koder, Sp. Duplje 45 Prodam     uvoženo    plastificirano f_LUTO. <g 83-727, po 20. uri 11247
Prodam okenska KRILA - dvodel-"a in trodelna. Cvetka Zaletel, Hladnikova20 Krize, "& 57-665
11249
Prodam 140 kvad. m folcanega STIROPORA, deb. 4 cm. Cena Ugodna, g 66-943__________11251
Ugodno prodam 4.5 kub. m. meh-jega TERVOLA, II. kvaliteta ter DRENARŽNO CEV, premera 80 HlgMg 77-267, dopoldan       11264
Ugodno prodam 500 kosov PORO-U«A in 90 kosov SLEMENJAKOV J^gmža. g 46-569__________11266
KUPIM___________
Na Gorenjskem, vktjučno z ob-IJ'očjem Ljubljane, Domžal in £amnika, kupim od 1 do 6 ha PO SESTVA. Šifra: URGENT        11177
Kupim starejši, večji OSEBN! AV-TO, do 30.000,00 din, z možnostjo plačila na 10 obrokov. Šifra: DO-GOVOR NASODIŠČU            11253
Kupim KNJIGE za I. lestnik Srednje sole za turizem. g 34-672, zve-ner______________________11257
ELEKTRO SERVIS - popravilo malih gospodinjskih aparatov in elek-tričnega ročnega orodja, napelje vanje nove elektroinstalacije ali obnovim   staro.   Huje   19,   Kranj,
g 37-427_______________9668
Najmočnejša Avstrijska firma za življenjsko in nezgodno ZAVARO VANJE (nepremičnine) vam ponu-ja sigurnost, visoko devizno varče-vanje in še veliko ugodnosti. Prepričajte se - možnost honorarnega dela! g 37-430        ________11243
OSTALO_________
Prodam KUMARICE za vlaganje. Pilar, Sušnikova 15, Šenčur    11244
Prodam suho PŠENICO v zrnju Sr. vas 48, Šenčur                         11250
Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO, štev. 38 - 40, unikatna. Štirn, Britof 311, Kranj______11259
RAZNO PRODAM
Prodam Z 750, letnik 1985, toplot-no ČRPALKO VTČ 2 YU - LTH in solarni BOJLER SAT 302, še nara-bljen. Cena po dogovoru. Informa-
ciie nag 622-492__________11246
Prodam brejo KRAVO in PERLIT za fasado. Volaka 6, Gorenja vas, ■g 68-385_________________11255
OBVESTILA
TV - VIDEO - Hl Fl SERVIS hitro in kvalitetno! Inforamcije na g 39-886. SE PRIPOROČAMO!
Prodam nov Tomos AVTOMATIK in vezano OKNO, dim. 140 x 140 cm g 23 885                           11276
Prodam BT 50, star dve leti RA-ČUNALNIK ZX Spectrum ter sta rejši barvni TV Gorenje, g 49-205, zvečer                                       11254
STANOVANJA
STANOVANJE ali HIŠO na Go-renjskem najamem. V zameno nu dim hišo ozirorrja enega ali dva apartmaja. Možna zamenjava. Šifra: KRANJ - ŠKOFJA LOKA 11245
VOZILA
GOLF, letnik junij   1980, prodam,
g75-827                                11225
Prodam    Ž    75ČL     letnik     1978.
g 52-131                                11226
Prodam   JUGO   45,   letnik   1982.
g 66-143                                11228
Prodam JUGO 55 Koral, star 20 mesecev. Cena 8.000 DEM. Bizjak,
Begunje 133______________11230
Prodam KOLO Pony in dve KOLE Sl    BMX.    Cena    zelo    ugodna.
g 37-654________________11232
Prodam MOTOR Elektronik, letnik 1979. Andrej Pernuš, Černivec 4, Brezje                                     11233
Prodam malo rabljene GUME, dim. 145x13. g40-032          11234
Štiri GUME Sava Best 145 R 13 -74 S, malo rabljene, s platišči, prodam, g 21-627                       11237
Ugodno prodam Tomos AVTOMATIK. Informacije na g 34-340, popoldan                                11240
Ugodno prodam R 5. Golniška 48, Kranj-Mlaka                          11241
Ugodno prodam R 4, letnik 1978. g 35-145_________________11248
Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1981, dobro ohranjen. Cena po dogovoru     Papler,    Begunje   26/b,
g 73-659_________________11252
Prodam VW 1200, letnik 1976, registriran do marca 1991. Bizjak, Gorenja vas 213                            11256 Z 750, letnik 1984, lepo ohranjena, prevoženih   41.000   km,   prodam.
g 36-831_________________11262
Prodam ŽAROMETE, STEKLA, od-mično GRED, BATE, ALTERNA-TORJE in ostale rezervne DELE za Mazdo 1200. Janez Kosir, Trnje 9, Železniki                                   11263
NISSAN MICRA GL, letnik 1986, prodam, g 84-571                   11267
FORD Fiesta, starejši letnik, ohranjen, prodam, g 77-100         11275
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlim KV ali PKV PLE SKARJA. g 23-143_________11073
Zaposlimo mlajšega KV KUHAR-JA, OD 7.000,00 din. Informacije nag 35-904______________11162
Iščemo AKVIZITERJE ali skupino.
g 79 933_________________11242
Iščem redno ali honorarno zaposli-tev - frizerstvo ali podobno. Naslov v oglasnem oddelku.       11273
ŽIVALI___________
Prodam PSE - mladiće novofund-lance, odličnih staršev, z rodovni-kom. Stare, Zg. Bitnje 186, Žabnics
Ugodno prodam KOZO z mladićem (kozica), g 81 -896, dopoldan
Rjave JARKICE ter manjše in več-je PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_________11184
Prodam 8 mesecev brejo TELICO. 0Iševek 52, Preddvor              11223
Prodam čistokrvne nemške OV-ČARJE, brez dokumentov. Dorote-ja Langus, Breg ob Savi 59, Mavči
če_______________________11238
Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Meja4, Mavčiče, g 40-102, zjutraj _________________________11239
Prodam dve TELICI simentalki, stari 19 in 15 mesecev. Hlebce 40, Lesce                                        11258
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 10 dni.g 78-617            11260
Prodam TELIČKO, za nadaljno rejo ali zakol,  po izbiri. Velesovo 22,
Cerklje___________________11261
Ugodno prodam mlado KRAVO s teletom in 9 mesecev brejo KRA-VO. Papler, Žirovnica 52, g 80-832 TELIČKO frizijko, težka 100 kg, za nadaljno rejo ali zakol, ugodno prodam. Hraše 39, Srj^ednik 11269
Prodam KRAVO, tik pred telitvijo ali 5 mesecev brejo KRAVO. Rogač, Zg. Lipnica 4, Radovljica

mama,
Morda iščete poletno oblačilo, pa
vas motijo previsoke cene. Od 30.
julija je pravi čas za nakup,
do 30 %
posezonsko znižanje cen poletnih oblačil za vso družino.
PRIDITE V NAMO
VELEBLAGOVNICA NAMA ŠKOFJA LOKA
KtiNP^Z*00*0^             *T J l      BELJflK CENTER
-—^^^^^                                                         ',>.-Ji                             WIDMANNGASSE 41
PRIMERNISPECIALNIŠIVALNI              "4HHUA          Tel 9943-4242-26039
STROJ ZA ELASTIČNE BLAGOVE,            Vf'^SmT          UflRDVI HPV 7QQ o    »st:
PLETENINE IN VOLNO                           £Htt         IlUbBTLUUV IOĆ 3 - niti
DIZAČE                   mJSSffl       neto ATS 5.817.-
r r Mr r                   ^PiPpr        H0BBVL0CK 786 4 - niti
CAKA VAS MAJHNO DARILO!                               net0 ATS 8.317.-IMAMOTUDI VSE ELEKTRIČNE IZDELKE. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.
Sporočanlo žalostno vest, da je umrla
DORA SAJOVIC
roj. Mrak šivilja v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 31. julija 1990, ob 16. uri na pokopališču v Kranju.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice
PAVLINE i BREGAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, so-delavcem, znancem in prijateljem za izrečeno soža-lje in darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Sajevčevi in Dani Rozman za skrb med njeno boleznijo, g. župniku Francu Godcu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste jo imeli radi, prisrčna hvala!
VSI NJENI
Kranj, 21. julija 1990
Prezgodaj nam je umri naš oče, oka
FRANC ČRETNIK, st.
iz gosti Ine »Pri Cilki« iz Zg. Brnika
Od njega se bomo poslovili v sredo, 1. avgusta 1990, ob 16. uri izpred mrliške vezice v Cerkljah.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
FRANC JEŠE
iz Drulovke
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo Francu Hvastiju za nesebično pomoč in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČ1: Vsi njegovi
Prezgodaj nam je umrla draga žena, mama, stara mama in sestra
ANA ZAVRL, roj. Vovnik
iz Jame pri Mavčičah
Od nje se bomo poslovili v torek, 31. julija 1990, ob 17. uri na pokopališču v Mavčičah.
VSI NJENI
Jama, Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Tupaliče, Vancouver, 29. julija 1990
ZAHVALA
Ob smrti naše sestre, svakinje in tete
ANICE VOVK
se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma v Radovljici in v bolnišnicah na Jesenicah in Golniku za zdravljenje in lajšanje ob njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se tuđi osebju in oskrbovancem Doma dr. Janka Benedika v Radovljici za nego v zadnjih dneh. Ob smrti pa gre posebna zahvala vsem sosedom in prijateljem za požrtvovalno pomoč, sorodnikom za cvetje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Samostanu Brezje za lep obred in pevcem bratov Župan za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
V imenu sorodstva sestra Angelca Crnivec, 15. julija 1990
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža, očeta in starega očeta
CIRILA MAGDIČA
roj. 14. 3.1930
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Brezij in Radovljice za pomoč ter vsem za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tuđi kolektivu Iskre Otoče, osebju kirurškega oddelka bolniš-nice Jesenice in g. župniku za oprevljen obred. Še enkrat hvala vsem, posebno sosedom Rozmanovim, Knafeljno-vim, PotoČnikovim, Prašičkovim in Marjanu Plutu.
ŽALUJOČ1: žena Betka, sinova Brane in Zdravko z družino
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in brata
JOŽETA ___   ___I JELENCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Možganu za zdravljenje na domu in zdravstvenemu osebju Travmatološke klinike v Ljubljani. Hvala tuđi g. kaplanu za lep pogrebni obred in pevcem zbora Niko za zapete žalostinke.
VSI NJEGOVI Železniki, julija 1990
Na Kranjski noči več tisoč ljudi
Pijaca je tekla v potokih...
Kranj, 28. julija - Tradicionalna Kranjska noč je tuđi letos privabila številne Kranjčane in okoličane. Zasebna agencija Pan, ki je bila letos organizator prireditve, pa je poskrbela za zabavo in gostinsko ter trgovsko ponudbo, ki je bila glede na prejšnja leta res dobra. Sicer pa so zabave željni Kranjce na Trgu revolucije ogrevali fantje iz skupine Spekter, ki je nastopila namesto Adrie dixielanda, na Mest-nem trgu pa so mehove raztegovali Gašperji. Seve-da pa ni manjkal tuđi Andrej Sifrer. Skratka, kranjska noč je minila veselo in tako bo verjetno tuđi naslednja.
M. G. Foto: Jure Cigler
Andrej Šifrer si je za svoj na-stop sposodil stol iz ženine go-stilne, med ostalimi sočnimi do-mislicami pa je izjavil tuđi, da je cowboy girl.
*■                                                                                                                                                                                                                                                                           ......—•*■
Skupina California je do zgodnjih jutranjih ur ogrevala pred-vsem mladino.
Skupina Spekter, ki je nastopila namesto Adrie dixielanda, je občinstvo pritegnila predvsem s svojo prikupilo pevko.
Rekordno število šahistov
Zmagovalec turnirja, ki je bil posvećen praznovanju občinskega praznika, je trikratni slovenski prvak, mednarodni mojster Leon Gostiša.
Kranj, 28. julija - Konec minulega tedna je Šahovski klub Primsko-vo organizira] 4. tradicionalni odprti mednarodni šahovski turnir, ki je potekal v Avli herojev Skupščine občine Kranj. Udeležilo se ga je več kot sto šahistov iz Jugoslavije in tujine.
Da je bila udeležba na tur-nirju res kakovostna govori po-datek, da so na njem sodelovali mednarodni mojstri Dražen Sermek iz Osjeka, Leon Gostiša iz Vrhnike in Stanko Košan-ski iz Zagreba. Moistrov F1DE
je bilo enajst: Horvat iz Madžarske, Mulić iz Reke, Kiš iz Madžarske, Črepan iz Celja, Mencinger z Jesenic, Gerenčer iz Lendave, Župe iz Maribora, Podvršnik s Ptuja, Podlesnik iz Ljubljane, lveković iz Zagreba
in Kolar iz Litije. Na turnirju sta nastopila tuđi dva mojstra (Jerič iz Borovnice, Orel iz Skofje Loke) in kar 42 mojstr-skih kandidatov. Zmagovalec turnirja je trikratni slovenski prvak Leon Gostiša, na drugo 'mesto se je uvrstil Bogo Podlesnik, na tretje Dražen Sermek, na četrto Marjan Kastelic, na peto Miran Župe in šesto Si-mon Jerič.
Najmlajši udeleženec na turnirju je bil enajstletni Pri-mož Solan iz Brezovice pri Ljubljani, pri dekletih pa je bila najmlajša tekmovalka štiri-najstletna Petra Ipavec iz Ko-mende. Najstarejši udeleženec turnirja je bil Peter Zupančič iz Domžal, star 64 let. Na turnirju pa sta sodelovala tuđi dva zakonska para: Orel iz Škofje Loke in Mufić iz Reke. Naj kot zanimivost zapišemo še, da je svoje šahovsko znanje dokazo-val tuđi šahovski računalnik MEFISTO, ki je zasedel med sto tremi tekmovaci petnajsto mesto. Gost turnirja je bil Bruno Parma.
Kot so povedal organizator-ji, je bila letošnja udeležba na turnirju nad pričakovanji, tek-movalci pa so si ogledali tuđi Kranjsko noč. • V. Stanovnik
Na Tominčevi požirajo prah
Stražišče, 27. julija - Po 17 letih je prebivalcem krožne Tominče-ve ulice v Stražišču slednjič pre-kipelo. Makadamsko cesto, ob kateri živi 60 družin in se poleti strašansko praši, so sklenili za-preli, če krajevna in obćinska oblast ne bosta hoteli prisluhniti stiski.
Ko so nas v petek poklicali, da bi nam zaupali svojo poi-drugo desetletje trajajočo stisko, so nad cesto obesili transparent z opozorilom: vozi po-časi - poziramo prah - plačuje-mo mestno zemljišče 45 let. Kot nam je v imenu prebivalcev te 300 metrov dolge makadamske ulice povedal Marjan Ovin, so pred leti v Stražišču za ceste plačevali samoprispevek, ki pa je Tominčevo ulico obšel. Za-njo se je menda zavezala obči-na, da jo uredi.
»Sprva so se krajevne in ob-činske oblasti sklicevale na neurejena lastninska razmerja.
zaradi katerih da ne morejo asfaltirati ceste,« je dejal Marjan Ovin. «Toda lastniki ne delajo nikakršnih težav. Ko so pred leti gradili Iskro na Laborah, so se lastniki zemljišč dobesed-no metali pred buldožerje, pa je zaradi prevladujočega druž-benega interesa tovarna vseeno zrasla. Zdaj ko se v primeru Tominčeve ne morejo več izgo-varjati na lastnike, se na kanalizacijo, ćeš da ne bo mogla pozirati vode, ki bi se zasfaltirane ceste stekala vanjo. Da se ne bi prašilo, bi prebivalci cesto poli-
li, vendar zaradi ekoloških ra-zlogov tega ne storimo. Zaen-krat smo dosegli le toliko, da po njej ne vozijo tovornjaki. Za ponedeljek se je delegacija sta-novalcev napovedala pri pred-sedniku kranjskega izvršnega sveta. Opozorili borno na naš problem. Če še potlej ne bo posluha, borno cesto dokončno zaprli, pa naj potem priđe ce-stni inspektor!«
Na včerajšnjem obisku pri predsedniku izvršnega svela Vladimirju Mohori-ču je delegacija s Tominčeve v Stražišču dobila predsednikovo zagotovifo, da bodo letos pri urejanju čest mislili tuđi na nje. Le še od odločitve cestarjev ta leden je odvisno, ali bo v Stražišču prej na vrsti rekonstrukcija Škofjelo-ške ali asfaltiranje Tominčeve ulice.
• D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik
TURISTIČNO ZAVAROVANJE
Do pdhoda
je še
pet minut
Če doma niste pozabili nič od tega,
potem imate s seboj vse
za mirno potovanje
in lagodne počitnice.
1.   Potni list in osebna izkaznica
2.   Vozovniee
3.   Denar in denarnica
4.   Zelena karta
5.   Zobna ščetka
6.   I«;la, sukanec
7.   Sončna ocala
V
8.   Zepna knjiga
9.   Fotoajjarat in film 10. Zavarovalna polica
Turističnega zavarovanja
Poschc/ fKizilc. <ht se pral /)ofoi'<in/em <ilt Ivtoranjvm i/c hastc poza/uf/ zatuitoruti f)iv<( rscint iH'zifodutnt m tic/Ht/cftiuslini. kt rus lahko doli'hjo. (C ras r poto-ralui (iiit'Hiiji nišo upozotilt na zarttrorahio polico fnr/.s/iru<'ii<t z<tramranja /jiraroralnicv Titular, sto-ptlc (/o najhližfcii'a poslorncina /nesla /.arumrahuce I rta!ar m ncn/udo/t/a izpo/iiifc žaru/oralno polico. /. njo st hosfc zamotortlt porrin/cr shoškor. ki In na potoranjn nastali znnith okra/c <tlt tafrinc artotnobt-lu. piomclnc /tcsrcčc. tzLttihc alt poškodoranja prllju-iiv. nctKtdnc hofcznt. prckimlrc potovanja nt podobnih neprijclnoslt. Zurarnjcfc se fahko sann. s cclo družino ali r organiziram skupim. Moinonti za nezgodo /C rt'liko. pred rsctni se lahko zararnjele z eno sumo zarururulno polico I tinsttč/H'iSa zai'aroru-nju /.unirorulntce  I rii^Un'.
/a varno putovanje — Ttiristirno za>arovanje
i==zavarovalnica triglav        ;
\S^/                      Ker&vlienjepotrebuievarnost                  \