Mtnfne otočana v gotovfnf. Leto LXXn., št. 260 LJubljana, veda & novembra I930 Cena Din i.— SLOVENSKI fenafa vsak dan popoldne tzvzomfi nade** m poante. // tenor ah do 80 polil mfdOii2, do 100 vrst d Din 2-50, od I0C do 300 6 Dm 3. imrati p«tr» vrsto Din 4.—> Popust po dogovoru. insoratni dav«k po«*b«t II JSlo^mn%l6 Norod* ««Jjo O Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din Or- i/ Rokopisi so ee vračalo UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA. KnovWvo uico tav. I rdtton. 31-21 31-23, 31-M 31-25 ss 31-31 Podrutnicoi MAJaBOft. Grosstt trg it 7 // NOVO MCSTO. ljubljanska cesta« *s4silun St. 36 91 CELIC cettsko ursdn&vo> Stro*smoy«ri«vo ulico 1. telefon it 65« SKlruinico uprav«: Kocotovo ui 2. telotoo it 190 // JESENICE Ob kolodvori, 101 // OVENJ GftAOEC Slnsslsni teg S i/ »osmo teranOnioo v Ljubljani tt lOtti. Pogajanja se niso razbila Rušila ni dala ultimata Finski Danes je podal finski minister Tanner ob najti nov temelj za nadaljnja pogajanja — vojaških pripravah Londort, 15. nov. s. Finska delegacija za pogajanja z Rusijo se je danes dopoldne vrn-la v Helsinke. Na meji je izjavil finančni minister Tanner v razgovoru z novinarji, da so se pogajanja v Moskvi vršila v prijateljskem duhu. Rusi ni&o izrazili napram Finski nobene grožnje in niso postavili nobenega ultimata. Pogajanja se niso razbila. Sedaj i. treba najti nov temelj za nadaljevanje pogajanj. Finska delegacija je bila sprejeta v Moskvi prijazno in Stalin je v razgovoru z delegacijo izjavil, da želi Finski vso srečo. Kljub temu poročajo s finske meje o novih ruskih vojaških pripravah. Helsinki, 15. novembra A A (Štefani) I/st »Helsingin Sanomat* piše. da so pri razgovorih v Moskvi sovjetski zastopniki sami pr znali, da Sovjetski Rusiji ne grozi od Finske nobena nevarnost, naimani na Leningradu. List ^Usisuom:« piše, da ie kljub temu boljše, biti celo brez pogodbe, kakor pa imeti slabo pogodbo. Finska bo po sodbi omenjenega lista vse storila, da čimprej ponudi priložnost za obnovo pogajanj, da &e najde sprejemljiva formula za vsa sporna vprašanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Helsinki. 15. nov. i. Iz Helsinkov jav- ljajo, da finsko prebivalstvo zaradi odhoda finske delegacije iz Moskve ni prav nič vznemirjeno in je ostalo popolnoma hladnokrvno. M rno gleda v bodočnost-Mnogi evakuiranci so se že vrnili v svoja mesta, vlada pa iih ie pozvala, da ostanejo na deželi. Obrambno posojilo v višini 50 milijonov finskih mark. ki ga ie b-la razpisala vlada, ie bilo preseženo za dvojni znesek. Finci se ne zanašajo na tujo pomoč Stockholm, 15. nov z. Finska je pripravljena na vsako eventualnost, tudi na to, da bi ruska diplomacija skuša a zavlačevati pogajanja, da bi tako živčno in finančno pritirala Fince do kapitu'acije. Finski vladni tisk opozarja, da se pravni odnehati med Finsko in Rusijo ne glede na zadnja pogajanja nikakor niso spremenili. Vse dosedanje pogodbe so še v veljavi ln posebno velja tudi nenapadalna pogodba. Finski narod, naglasa tisk. je miren in ga izpadi ruskega tiska ne zavajajo k nepremišljenim dejanjem. Sf*r/e mihioni Fincev se ne zanašajo na tujo pomoč, marveč Nemčija odklanja predlagano posredovanje Danes bo izročen negativen nemški odgovor na mirovno ponudbo iz Haaga London, 15. novembra. AA. (Reuter). Po poročilih dopisnikov nevtralnih držav lz Berlina, sta belgijski in holandski poslanik v Berlinu dobila včeraj popoldne uradni nemški odgovor na belgijsko - holandski mirovni apel. Ta odgovor vsebuje vljudno odklonitev predlaganega posredovanja. V Berlinu mislijo, da Nemčija ne more storiti pozitivnega korak za dosego miru spričo negativnega francosko - britanskega odgovora, ker se v tem primeru dobi vtis. da je Nemčija pripravljena na kapitulacijo. London, 15. nov. s. Nemški odgovor na holandsko-belgijsko mirovno pobudo, ki je bil včeraj ustmeno v Berlinu sporočen belgijskemu in holandskemu poslaniku, bo preko nemških poslanikov v Haagu In Bruslju danes formalno dostavljen holandski in belgijski vladi. Splošno pričakujejo, da bo odgovor negativen in bo nemška vlada sporočila, da zaradi nemogočih angleških ln francoskih pogojev ne more pristati na mirovno posredovanje. Berlin, 15. nov. mp. V krogih blizu zunanjega ministrstva izjavljajo v zvezi z nemškim odgovorom na mirovni apel vladarjev Belgije ln Nizozemske, da sta Anglija ln Francija stavili take pogoje za mir, ki že v naprej onemogočajo vsak poskus za mirovna pogajanja. V Berlinu pravijo, da je Nemčija mnogo storila v korist Avstrije ln Češke, dočlm Anglija in Francija nista za obe državi niti mignili s prstom, i zaradi česar nimata pravice, da bi se zdaj zanje potegovali. Nemčija odklanja vsako odgovornost, če bodo propadle iskrene želje, ki sta jih pokazala vladarja Belgije in Nizozemske. Posredovalna akcija se bo nadaljevala Rim, 15. nov. z. Poučeni politični krogi mnogo razpravljajo o mirovni akciji belgijskega kralja Leopolda in nizozemske kraljice Viljemine. Pri tem prihajajo do zaključka, da svojih naporov za obnovo miru nikakor ne bosta opustila. V prvi vrsti opozarjajo na izjave nizozemskega ministrskega predsednika, ki naj bi to potrdile. Važna Je v tej zvezi tudi ponočna a vd i en ca ameriškega poslanika na haaškem dvoru. Nihče se pač ne bo začudil, naglasa jo, če bodo že v bližnjih dneh tudi državni poglavarji cele vrste nevtralnih držav podprli to akcijo. Ottawa, 15. nov. i. Kanadska vlada se popolnoma strinja z odgovori, ki sta jih dala angleški kralj in predsednik francoske republike belgijskemu kralju ln holandski kraljici glede na njuno mirovno ponudbo. Listi naglašajo, da je bil odgovor angleškega kralja in predsednika francoske republike popolnoma jasen in nedvoumen, hkrati sta pa zapadni demokraciji tudi odločno pojasnili svoje vojne cilje. Pozicijska vojna na zapadu Francozi kontrolirajo »ozemlje brez gospodarja44 Nemški napadalni poskusi zavrnjeni — Ob holandski in belgijski meji nobenih novih ukrepov Pariz, 15, nov. AA. (Havas). Po živahnejšem položaju v preteklem tednu je na fronti spet zavladal mir. Prejšnji teden so Nemci poskušali napade z manjšimi enotami, a z veliko topn ško pripravo. Njihove poskuse smo zavrnili in so ®e morali z izgubami umakniti na svoje prvotne postojanke. Ker prihajajo Gazotte de Bru-xellest piše belgijski poslanec J oris, da bi Belgija v primeru, če bi bila Hoiandska napadena, ne mogla ostati ravnodušna, ker bi to pomenilo zanjo samomor v političnem in gospodarskem pogledu. Ce bi katerakoli vojujoča se država zasedla teli v salde, ki je sedaj v hoiandskih rokah, hi bil za Belgijo onemogočen ves prekomorski trgovinski promet, ki se razvija skoro izključno preko Ani Francosko vojno poročilo Pariz, 15. nov s. Jutranji 145. francoski vojni komunike pravi: Reducirana aktivnost na zapadni fronti v teku noči. vrnitvi v Helsinke optimisti Finsko prebivalstvo mirno — na lastno odločnost, pogoni, hladnokrvnost m orožje. Tajen sporazum med Nemčijo in čno izjavo, vendar bo treba Nasprotujoče vesti o ruskih Rim, 15. nov. o. Odnod finske delegacije iz Moskve je izzval po informacijah iz italijanskih listov veliko vznemirjenje v Londonu in Parzu. Ta dogodek spravljajo na zapadu v zvezo z uradno objavo v Berlinu, ki naglasa, da po francoskem in angleškem odgovoru na znano mirovno pobudo belgijskega kralja in nizozemske kraljice ne obstoja več možnost za ustavitev sovražnosti. Zadržanje ruske vlade napram evropskemu zapadu smatra francoski tisk kot znak. da sta Moskva in Berlir. koordin rala svojo akcijo, v čemer vidi nov dokaz, da obstoji poseben tajni sporazum med Nemčijo in Rusijo. Pariz, 15. nov. mp. V tukaišnuh diplomatskih krogih so prepričani, da bo prekinitev pogajani v Moskvi sicer povzročila nove zapletliaje da pa bi bilo preuranjeno iz tega skleoati na krvav sooo^d med Ru^jo in Finsko. Ce bi ru*ka vojska napadla Finko. Finska ne bo presenečena, ker je ukrenila vse potrebno za zaščito svoje varnosti. Tudi ne obstoia sum za končen tr-čen napad ruske vojske, ker je ugotovljeno, da je ruska vojska zbrana le okoli Leningrada, dočim so ob vsi ostali meji le neznatni oddelki ruske vojske, ki le za malenkost presegajo običajne obmejne posadke. Rusija ima premalo vode Milan, 15. nov. z. Tukajšnja »Štampa« objavlja daljše poročilo iz Helsinkov, v katerem ugotavlja, da so Rusi nasproti Finski razvili svoje stare imperialistične načrte Ruska politika se razvija povsem v duhu nekdanjih carskih ciljev. Rusija ima preveč zemlje, a premalo vode. Sovjetska mornarica Helsinki, 15. nov. l Italijanski listi poročajo, da znaša moč ruske mornarice, zasidrane pred Krotiš ta tom. okoli 132.000 ton. Nemci zaplenili finsko ladjo Helsinki, 15 nov. AA. (Štefani) Neka nemška vojna ladja ie blizu Aalandsldh otokov zadržala finsko ladjo JeM, k: ie plula natovorjena z blagom za Veliko Britanijo Finsko ladjo ie nemška vojna ladia dirigirala v Hamburg. Nemci puščajo svoboino plavajoče mine Potopitev angleškega ruiilca — Kaj pripoveduje kapitan po Nemcih potopljene norveške ladje — Angleži potopili nemško podmornico London, 15. nov. L Francoski fmanrsil minister Revnaud je prispel včeraj v angleško prestolnico, kjer se Je sestal 1 angleškem ^r*«**"*"1 ministrom BJmflnnm, London, 15. nov AA. (Reuter) Urednik Daily Telegrupha* za pomorske zadeve piše: Po potopitvi britanskega rušilca, danske linijske ladje, kanadske ladje in mnogih drugih trgovinskih ladij, je oč t-no, da Nemci puščajo svobodno plavajoče mine. Dalje pravi člankar. da je treba poleg nevarnosti, ki grozi ladjam od podmornic in nj hovih torpedov, posvetiti posebno pozornost nevarnsti. ki grozi od teh plavajočih min. London, 15. nov. br. Angleška admi-raliteta je včeraj opoldne objavila, da se je neki angleški ruš lec potopil. Ladja je naletela na mino. Neki mornar je bil ubit, 12 drugih je bilo ranjenih, za 6 mornarji ni sledu ostalih 70 pa ie bilo rešenih Rušilcu je takoj prih tel na pomoč neki angleški nami k ki na le uro po tej nesreči 1500 m daleč vstran sam naletel na drugo mino in se prav tako potopil. Ruši lec je ostal še neka i časa nad morsko gladino, a pomoč je prišla prekasno, da bi ga odvlekli v kakšno angleško luko. Ladja je polagoma izginila pod vodo. London, 15. nov. s. Kapitan norveškega parnika Jennv pripovedule. da je te dni ob španski obali nemška podmornica ustavila njegovo ladjo in zahtevala, da ji izroči ves živež. Kapitan ie sicer živež izroč 1. obenem pa brezžično poklical na pomoč. Kmalu sta prihiteli dve angleški vojni ladji, ki sta napadli podmornico z globinskimi bombami. Na morski površini so se pokazali sledovi olja, kar velja kot siguren znak, da je bHa podmornica zadeta in potopljena. Lizbona. 15. nov AA. (Reuter) V Opor-to se je pripel i al Peter Serenzen. poveljnik norveške ladie »Jennv«. ki jo je potopila neka nemška podmornica. Serenzen pravi, da so se takoj no potopitvi njegove ladje pojavile britanske ladje, Id so nemško podmornico potopile. V trenutku, ko so se prikazale britanske ladje, le bila podmornica še na vodni površini in se ni več utegnila potopiti. Britanske ladje so začele takoj strahovito obstreljevati podmornico, tako da je hitro izginila pod morje. Angleški spremljevalni si London, 15. nov. s. Minister za plovbo je včeraj sporočil v spodnji zbornici, da se je spremljevalni sistem za trgovinske ladje doslej izvrstno obnesel. Izmed 3070 angleških trgovinskih ladij, ki so od začetka vojne dalje plule v spremstvu angleških vojnih ladij, jih je bilo samo 7 potopljenih. Sistem pa bo še nadalje izpopolnjen tako, da bo mogla Anglija izvažat: zopet večje količine premoga, kar zaenkrat ni bilo mogoče. Izmed trgovinskih ladij, ki so sedaj v Angliji v gradnji, ie eno petino naročila angleška vlada London, 15. nov. s. V neko luko na južnem Islandu se je zatekel nemški oamik Standau. ki je skušal s tovorom živil m'-mo GrSnlanda in Islanda priti v Severno morje, pa si zaradi bojazni pred angleškimi vojnimi ladjami ni upal nadaljevati poti. Katastrofa pred Singapor, 15. nov. j. Agencija Reuter poroča, da se je potopil v bližini Singa-pora angleški 7000 tonski potniški parnik »Sirdhana«. Parnik ie po vsej priliki zadel na blodečo mino. Katastrofa se je pripetila tako naglo, da je bilo reševanje zelo otežkočeno. 11 potnikov, med njimi večina otrok je utonilo. 5 pa jih še pogreša;o Na paraiku je bilo med drug mi potniki 187 kitajskih družin, večinoma kaznjencev, ki so bili zaprti v železnih kletkah na krovu. Da niso vsi ti kaznenci utonili, se je zahvaliti samo soremliajočemu nadzorniku, ki ie s petimi revclverskimi streli razbil ključavnice na kletkah, tako da so K "tajci lahko poskakali v vodo m izplavali na reševalne čolne. Monakovska preiskava dotle) ie al Berttn, 15. nov. s. Računi, do bo mona-kovaki atentat dvignil vojni duh v Nemčiji, so ae iskazali kot zgrešeni. Tudi torja sd mogoče najti. Senzacija 1 eem, U Je od avgusta zahajal v pivnico, Je obvlsela v srako. Zaključki glede sestavnih delov peklenskega stroja niso pokava« --TTMfc aadaljajni sledov. Neštete prijave ln denunciacije so preiskovalno komisijo naravnost zasule In Izzvale same komplikacije, ne da bi bilo mogoče v njihovi množici izslediti kakšno koristno razkritja. Medtem nemški tlak ta zmerom vztraja pri ohtofhah angleške tajna službe. Inserlrajte v „SL Narodu14! 16. nov. L Včeraj Je v kovani bolnici umrla osma žrtev atentata v meščanski pivnici v Monakovem In sicer stari Hitlerjev soborec Bchmeldal, Listi poročajo, da ga Je Hitler se pred smrtjo obiskal v bolnici. 15. rudarjev Ja sklanna. da angleški rudarji bo trajala vojna. Iz notranje politike — ~ - - —.— 9 RESOLUCIJA JlUOSLOVL-NMiMiA KULTURNEGA KLUBA Na zadnjem rednem letnem občnem zboru Jugo»loven&fc.ega kulturnega kluba v iieogradu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki v uvodu ugotavlja, da je nova ureditev države delo sp.osno narodnega značaja in da bo kot ta^o imelo poseben vpliv na politično, kulturno in duhovna življenje, Resolucija vsebuje pet toč*, in pravi med drugim: L V svoji resoluciji z dne 3. maja t. U kateri ostanemo v celoti zvesti, je Jugoslavenski klub sklenil: Jugoslovenska ideologija ni nikaka ovira za upoštevanje plemenskih in krajevnih občutljivosti, ki so posledica naših skozi stoletja razbeljenih usod in razmh vplivov. Razume se, da volja to samo tako dolgo, dokler to ne škoduje narodni celoti, brez katere vsaka država izgubi svojo najmočnejšo podlago, Jugoslavija pa značaj nacionalne dižave, Id je zgodovinsko bistvo njenega začetka. 2. Vselej in vedno zvesti sveti resnici — jugcslovenskl misli — da so Srbi, Hrvati ln Slovenci en narod, Jugoslovanski kulturni klub obžaluje, da se je pri novi državni ureditvi poudarila mi?el o treh narodih. 3. Prežet jugoslovenske mrli. ki objema enakomerno vse dele našega nar.da od Triglava do Vardar ja, se bo Jugoilovcnski kulturni klub radova!, če bo sporazum zares privedel k skupnemu sodelovanju najširše sloje Hrvatov. 4. Jugcslovenskl klub posebno poudarja da more nova državna politika samo tedaj privesti do dobrih rezultatov, ako omogoči postopno ukinitev Še obstoječih ovir kulturnega in duhovnega zbližanja narodnih delov v narodno celoto. 5. Jugoslovenski kulturni klub smatra, da je treba hladno in nepristransko presojati razne nemile incidente, ki so se ob preureditvi iz raznih vzrokov pofavili v našem življenju. Te incidente Je treba s ene strani ocenjevati z veliko pomirljivrst-jo, z druge strani pa pomirljivost ne sme pomeniti ravnodušnosti, ako bi se pokazalo, da te akcije niso samo posledice rre-hodne vznemirjenosti in reakcije, ampak da so delo zle volje. V novo upravo kluba so bil' s-irI"«no izvoljeni: za predsednika dr. Miloš Trivu-nac, unlv. profesor in akadenvk. Za člane uprave pa med drugimi dr. Jovan ReJe-Uanovič, dr. St. Sa*»d:n. dr. Pr. Grizogo-no, Milan Marjanović 1. dr. HRVATSKI RAN IN V. VTLDER V BEOGRADU Včeraj so prispeli v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček, hrvaUki ban dr. Subašlč In minister dr. Torbar. Takoj po prihodu sta imela dr. Maček in dr. Suba-šić konferenco z min'strom Kon^tantinovt-čem. Razpravljali so o prenosu p:>s!ov Is posameznih ministrstev na bansko oblast v Zagrebu. Ban dr. Subašič se je ses'al tudi s predsednikom izvršnega odbora SDS Večeslavom Vilderjem. ki je bil v ponedeljek v avdienci pri knezu Pavlu t*r je Imel več političnih konferenc s predstavniki opozicije. ŽUPANIJE NA HRVATSKEM Včeraj je 7 narodnih zastopnikov predstavilo banu dr. Subašiću deputacijo 70 županov. V tem času je prišel v kabinet bana tudi podpredsednik vlade dr. Maček, ki je nagovoril prisotne župane in je napovedal ustanovitev županij v banovini Hrvatski. Med drugim je dejal: Organizacija banovine Hrvatske temelji na rednem poslovanju občin. Kadar bodo občine v redu, bodo v redu tudi bodoče župan;je in bo obenem organizirana tudi banovina Hrvatska. DRŽAVNE PODPORE ZA PASIVNE KRAJE NA HRVATSKEM K banski oblasti v Zagrebu prihajajo vsak dan deputacije, ki prosijo za podpore pasivnim krajem, zlasti onim. ki so bili prizadeti od elementarnih nezgod. Sedaj Je bilo objavljeno, da Je pretekli teden direkcija za prehrano v Beogradu odobrila _ prvi del kredita 745 milijonov dinarjev v ite namene. V zvezi s tem je tudi prihod hrvatskega bana dr. Subašić a v Beograd, na čigar posredovanje naj bi se prenesel I del tega kredita na bansko oblast v Zagre-I bn. kjer bi se osnoval posebni odsek aa pjj prehrano prebivalstva. NI TAKO HUDO ... Zagrebški listi zahtevajo, da mora prevzeti zagrebika železniška direkc'Ja tudi še preostale proge, ki spadajo pod upravo Ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Predvsem Je baje potrebno, da zagrebška direkcija prevzame progo od Karlovca do Bubnjareev, ki Je L 1924 prišla pod Ljubljano. To Je potrebno — pravijo orvatskl listi — zato, ker železniško osebje ne razume domačega jezika In se zato ne •nore sporazumeti s Hrvati. Te tefkoče so haje posebno velike pri izletniških vlakih od Karlovca do Oslla. To menda res ne bo taka huda. DR. STOJADINOVlC NE BO REHABILITIRAN Vodja radikalne stranke Mila Trtfnno-vie Ja izjavil zastopnikom tiska, da so ten-denčne vesti, po katerih bi mogel glavni odbor narodne radikalne stranke zopet rehabilitirati bivšega min. predsednika dr. Milana Stojadinovica. DOVOLJENA MADŽARSKA REVIJA Notranji minister Je dovolil prodaja ea-»Nouvelle Ravne de Ho** grle«. k| ▼ franooakem jezik« v Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«, mav 15. novembra 1939. S»av 60 Bolgarija in balkanski blok Po italijanskili vesteh |e Rumunija pripravliepa vrniti Oohrudžo Bolgariji? Rim, 15. nov. o. Aktivnost rumunskega poslanika Stoice v Ankari, ki se Je mudil te dni v Sofiji, in ki je imel razgovore z raznimi zastopniki bolgarske vlade, smatrajo italijanski listi po informacijah iz Budimpešte kot zelo značilno. Po teh vesteh je skušal poslanik Stoi-ca pripraviti teren za ureditev spornih zadev med Rumunijo in Bolgarijo. Pri tem podpira Rumunijo Turčija, ki stremi za tem, da bi se Bolgarija pritegni/a k balkanskemu bloku nevtralnih držav. Trdijo tudi, da je Rumunija ponudila Bolgariji sklenitev pogodbe, po kateri bi ostale balkanske države prevzele jamstvo za njeno izvršitev. Po tej pogodbi bi se Bolgarija zavezala, da ne bo postavila nobenih teritorialnih zahtev napram Rumuniji. dokler bi trajala sedanja vojna v Evropi. Na drugi strani b« se Rumunija zavezala, da bo takoj vzela v poštev, čim bo končana dosedanja evropska vojna, možnost vrnitve Dobrudže Bolgariji. Ruski listi v Bolgariji Sofija, 15. nov. i. Bolgarska vlada ie izdala odlok, da se lahko dnevnik »Izvesti- ja«, ki je službeno glasilo sovjetske vlade, svobodno prodaja v Bolgariji. To je prvi primer, da , je bolgarska vlada dovolila prodaje sovjetskega lista. Curih, 15. nov. L »Neuc Ziircher Zei-tung« javlja is Pariza, da je vzpostavitev neodvisnosti Avstrije, Poljske in Češkoslovaške mogoča edino z ustanovitvijo federativne organizacije držav. V političnih krogih v zvezi s tem govore o popravi onih napak, ki so bile napravljene z versajsko mirovno pogodbo, ko se ni vodil račun o možnosti življenja malih držav, temveč se je Evropa enostavno razdelila. Poluradni »Petit Parisien« piše v zvezi s tem* Nemčija v bodoče ne sme priti do možnosti, da vodi napadalno vojno. To je vaš vojni cilj. Da se to doseže, je potrebno, da se na mestu male Poljske, male Češkoslovaške in male Madžarske ustvari federativna zajednica. Druge manjše države so lahko, čuvajoč svojo neodvisnost, grupirane okoli Italije. Belgija hoče ostati nevtralna če pa bi bila napadena, se bo znala braniti — Tuja letala kršijo nevtralnost belgijskega ozemlja Bruselj, 15. nov. i. Ob priliki otvoritve parlamenta in senata so se vršile tudi volitve predsednikov obeh domov. Izvoljena sta bila oba dosedanja predsednika. Predsednik parlamenta je imel govor, v katerem je poudaril, da bo Belgija storila vse. da še naprej ohrani svojo nevtralnost in da se na vsak način izogne vojni. Govoril je tudi predsednik vlade Pierllot ki se *je spominjal umrlega bruseljskega župana Mar.\a, naglašajoč, da Belgija spet potrebuje take ljudi, katerih junaštvo naj bo vsemu prebivalstvu za vzor. Upa. da Belgija, ki je bila mnogokrat torišče krvavih bojev, to pot ne bo zapletena v krvavi konflikt, če bi se pa to zgod-lo, se bo tudi znala braniti pred sovražnikom Bruselj, 15. nov. i. Službena agencija Belga javlja, da je bila v zadnjem času večkrat kršena nevtralnost Belgije s pole- ti tujih letal nad njenim ozemljem. Ugotovljeno je. da so tako nemška kakor angleška letala večkrat preletela Belgijo in se tudi preko nje vrača'a domov. V vsakem primeru je belgijska protiletalska obramba takoj stopila v akcijo s topovi in lovci. Včeraj je več angleških letal spet preletelo Belgijo, tri od teh pa so bila prisiljena, da so se spustila na belgijskih tleh. Vsa tri letala so pristala blizu francoske meje. Belgijske oblast' so takoj razorožile p'lote in letala zaplenile Letalci so izjavili, da so pristali pomotoma, ker so bili prepričani, da so na francoskih tleh. Včeraj je letelo nad Belgijo tudi več nemških letal, a so jih belgijska letala pregnala. Bruselj, 15. nov. i. Kralj Leopold je včeraj sprejel ameriškega poslanika v avdien-co Industrijski in finančni položaj Nemčije Zanimivi podatki francoskega Tsta o sedanjem gospodarskem in vojaškem stanju Nemčije v primeri z letom 1914 Pariz, 15 nov. br. »Pariš Midy« je včeraj objavil pregled industrijskega in finančnega položaja Nemčije. V članku je navedel naslednje primerjalne podatke za leta 1°38 in 1914 (slednji so navedeni v oklepajih): Produkcija premogovne industrije je znašala 184,512.000 ton (190 milijonov), železne rude 97.911 (dve tretjini več), cinkove rude 165.000 ton (15% več), svinčene rude 78.000 ton (97.000), bakrene rude 1,263.000 ton (974.700). petroleja 440.000 ton (100.000) in sintetičnega petroleja dva milijona ton (0). Zlate rezerve Nemčije so znašale z vsem razpoložljivim zlatom v državi 300 milijonov (3.370 milijonov mark). V tujini ima Nemčija sedaj klirinške dolgove, 1. 1914 pa je imela za 25 milijard mark vrednostnih papirjev, deviz in raznih trgo- vinskih saldov Obtok bankovcev je znašal 8900 milijonov mark. 1914 pa 2800 1 milijonov. Pri vsem tem šteje Nemčija sedaj 84 milijonov prebivalcev, medtem ko jih je bilo 1 1914 65 imliionov Njen teritorij obsega sedaj 694.001) kv. kilometrov, pred 25 leti pa je obsegal 541.000 kv kilometrov. Kljub temu prirastku prebivalstva pa znašajo efektivi njene vojske sedaj le okrog 10 milijonov mož. medtem ko jih je imela 1. 1914 9.8^8 000. Nemška vojna mornarica je obsegala 1938 5 bojnih ladij in 3 žepne oklopne križarke (1. 1914 21 bojnih ladij), nadalje 10 (54) srednjih in malih križark. 31 (197) rušilcev in torpednih čolnov, pač pa najmanj 48 (20) podmornic. Njeno trgovinsko ladjevje je bilo 1. 1914 sicer številčno še enkrat toliko kakor sedaj, a po tonaži le za 30% večje. o,V kateri smeri piha veter" VPashington, 15. nov. s. Predsednik Roo-sevelt je izjavil včeraj na konferenci tiska, da bo morala vlada še proučiti vprašanje, če ne bi dovolitev registracije ameriških trgovinskih ladij v Panami spravila panamske republike v drugačen položaj, kakor pa je oni, ki ga imajo Zedinjene države na podlagi nevtralnostnega zakona. Na vprašanja novinarjev, ali bodo potem Zedinjene države prenos registracije dovolile ali ne, pa se Roosevelt ni hote! izraziti, temveč je samo dejal, da lahko novinarji sami presodijo, v kateri smeri piha veter. Mornariška komisija je odklonila prošnjo Pacifiške paroplovne družbe, da bi smela neko svojo ladjo registrirati v Kanadi. Zastopnik komisije pa je izjavil, da ta odločitev ni praecedens za bodoče sklepe komisije v sličnih primerih. Strahovit požar New York, 15. nov. s. V mestu Lagn-nillas v petrolejskem revirju v Venezueli je prišlo včeraj do strašne nesreče. V nekj hiši je nastal požar in veter Je zanesel ogenj na s petrolejem prepojeno vodo v Maracaibskem jezeru, ki se je v hipu vnela več sto metrov daleč. Požar se je razširil tudi na vrsto hiš" ob obali. Kolikor je doslej znano, je katastrofa zahtevala 300 do 500 mrtvih, med njimi več otrok. Na kraj nesreče so takoj odhitele na pomoč vojne ladje in letala. Španska nevtralnost Pariz, 15. nov. s. španska vlada je odredila poostritev cenzure za liste in radijske postaje. Prepovedane so vse vesti, ki bi b-le naperjene proti kateri izmed voju-jočih se držav. Vsa poročila morajo biti strogo v nevtralnem duhu. Pač pa Se navdal je vsi listi označujejo komunizem kot glavnega sovražnika Španije. Enake smer n*-ce Je opaziti v Italijanskem časopisju in radiu. Sploh je znano, da se Španska po-hrtika skuša čim bolj nasloniti na Italijo. AH sem prispeval za soholshi dom v Trnovem? V bnotiirnirju zmagal CŠK Id ie London in Berlin se pogajata v Bukarešti Bukarešta, 15. nov i. Včeraj je prispel v Bukarešto lord Lloyd, ki je bil sprejet v avdienci pri kraljici. Prišel je zato, da odstrani težkoče, ki so bile nastale v trgovinskem prometu med Anglijo in Rumunijo. Bukarešta, 15. nov. i. V Bukarešto je prispel gospodarski strokovniak nemške vlade Claudius, skupaj z desetimi posvetovale i. Gre za razširjenje in poglobitev trgovinskih odnosa j ev med Rumunijo in Nemčijo. Prekinitev nemških pogajanj v Stockholnra IPndon, 15. nov. s. Trgovinska pogajanja med švedsko in Nemčijo 90 bila prekinjena. Oficielni komunike, ki je bil o tem izdan v Stockholmu. pravi, da se bodo pogajanja po konzultacijah delegacij s svojimi vladami nadaljevala. Po poluradnih poročilih so bila pogajanja prekinjena zato. ker Nemčija zahteva od švedske, da sme svoje polje min razširiti v območje švedskih teritorialnih voda, 4 morske milje od švedske obale. Zlato v Ameriki New York, 15. nov. AA. Štefani: Prejšnji teden je prišlo v USA za 27.057.000 dolarjev, to se pravi, za 7 milijonov dolarjev več kakor predzadnji teden. Filmi iz Budimpešte Beograd, 15. nov. mp. Pogajanja med jugoslovmsho m nnaiztorsko filmsko delegacijo so se včeraj ugodno končala. Sklenjeno je bilo, da bodo v Budimpešti izdelovali filme v našem jeziku. Prve tri filme bodo zaceli snemati že v januarju. V jugOBlovenski delegaciji je bil tudi znani filmski igralec Svetfalav Petrovič. Borzna poročila. Curih, 16. novembra. Pariz 9.98, London 17.53, New York 445.25 Bruselj 72.75 Mi-lan 22.50, Amsterdam 236.37, Berlin 178.25, Stockholm 106.225, Osftb 101-30, Kopenhagen 86.00. premagal t svojim I. Sodrlovalo je 10 moštev Ljubljana, 15. novembra V nedeljo je Slovenska šahovska zveza priredila v kletnih prostorih hotela »tto-nac svoj tretji pokalni brzopotezni turnir za moštva. Na turnirju je sodelovalo 10 moštev, in sicer ljubljanski BK m Centralni sK s po tremi, dalje Triglav, Železničar, Korotan m Celjski ŠK. Vsako moštvo je nastopilo a osmimi igralci Klubi so postavili svoje najboljše zastopnike in 30 x malimi izjemami nastopili vsa najboljši slovenski šahisti Pri LSK se je precej poznalo pomanjkanje mojstra Vidmarja mL Prvo mesto je zasedlo I. moštvo Centralnega BK, ki je vse svoje nasprotnike gladko premagalo. Odločitev je padla v 5. kolu, ko sta se srečala oba favorita LSK in CŠK. Izid je bil presenetljiv. CŠK je sigurno zmagal s 6:2, 8 čimer mu je bila končna zmaga zagotovljena. Drugo mesto je Sigurno zasedel LSK s svojim prvim moštvom, za njim pa je nad vse častno 3. mesto dobil Triglav, pred Celjani in obema drugima moštvoma LSK in CŠK Končno stanje je bilo naslednje: 1. Centralni SK I 66 točk, 2. LSK I 60 tn pol Triglav 45, 4. LSK II 44, 5. Celjski SK 42, 6. C>ntraJnl ftK H 35, 7. železničar 26, 8. Centralni SK IH 16 in pol, 9. Ko-rotan 13 tn pol. 10. LSK III 11 m pol. Z vsemi moštvi skupaj je Centralni SK dosegel 117 in pol točke, LSK pa 116. Od posameznikov se je zlasti odlikovala petorica, ki je izšla iz turnirja ne samo brez poraza, temveč je celo dosegla 100«/©. So Slava dravske stalne vojne bolnice Ljubljana, 15. novembra Včeraj na dan sv. Kozme In Damijana je praznovala svojo slavo Dravska stalna vojna bolnica z bolničarsko četo. Slave se je udeležilo veliko število clv.lnih in vojaških dostojanstvenikov, med njimi načelnik zdravstvenega odseka banske uprave dr. Avramovič, generalni vikar, stolni prost Nadrah, ki je zastopal škofa, podpredsednik mestne občine dr. Ravnih ar, predsednik Zdravniške zbornice dr. Mer-šol. za univerzo univ. prof. dr. Kanskv. za apelacijo svetnik dr. Strasser, upravnik ženske bolnice prof. dr. Zalokar, upravnik umobolnice dr. Gerlovič, še nekateri drugi zdravniki, v zastopstvu direktorja I. drž. gimnazije prof. dr. A. Debeljak, dalje predstavniki naše vojske, komandant Dravske divizijske oblasti general Stefanović, brigadni generali Glišić, Golubovič in Janež, z zastopnki ostalega oficirskega zbora. Na vrtu je bila postrojena bolničarska četa, kjer je bilo od pol 11. sečenje kolača in pa katoliški ter muslimanski cerkveni obred. Domačin g. podpolkovnik dr. Hadži Gligorije je po blagoslovu čestital Četi slavo in se v lepem govoru spomnil obeh patronov naše vojne sanitetske službe. Vse vojaške slave naših vojnih edinic so vezane na zgodovinske datume iz nacionalne zgodovine. Za slavo vseh bolničarskih edinic je določen dan sv. Kozme in Damjana, kot spomin na njune vel ke usluge za človeštvo. Onadva kot misijonarja nista samo prosvetljevala narod, marveč sta nudila potrebnim tudi dejansko pomoč z zdravljenjem. Njuna dela nam kažejo, kako je treba biti usmiljen do bližnjega, a istočasno tudi hraber. Če bo nekoč spet treba, bodo tudi naši bolničarji po njunem zgledu izpričali svojo hrabrost, a obenem svojo milosrčnost. Pred zaključkom govora se je domačin g. podpolkovnik dr. riadži spomnil mrtvih in naglasil posebno najvišjo žrtev Viteškega kralja Aleksandra Zed ni-telja ter sklenil z vz^'knm nagemu mlademu kralju Petru II ter vsemu kraljevskemu čemu. Vojaška godba je n?.to zaigrala državno himno, nakar so bili gostje povabljeni v dvorano, kjer jim je ljubeznivi domačin z ostalimi oficir^ postregel z zakusko. OUZD v oktobra Po statističnih podatkih ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je število zavarovancev prejšnji mesec nazadovalo za 3982. Povprečno je bilo prejšnji mesec zavarovanih 93.857 delavcev. V primeri z avgustom letos, ko je bil dosežen najvišji stalež zavarovancev odkar obstoja OUZD, se je število zavarovancev zmanjšalo že skoraj za 10000. To je izredno nagel padec, ki ga ni mogoče pripisovati le pojemajoči letni sezoni. Pri tem je zanimivo, da se je povečalo število bolnikov. V primeri s številom bolnikov lani je bilo 149 zavarovancev več bolnih. Odstotek bolnikov, ki je odločilen za presojo zdravstvenih razmer zavarovalnega delavstva, je poskočil za 0.259£. Slab znak je tudi, da se je znižala povprečna dnevna zavarovana mezda za 26 par. Najbolj se je znižala povprečna zavarovana mezda pri zavarovankah in sicer za 50 par. Skupna dnevna zavarovana mezda se je od lani znižala za 127.455 din, kar pomeni, da se je zaslužek pri OUZD zavarovan ?ga delavstva znižal približno za 127.500 din na dan. Neznana utopljenka Ljubljana, 15. novembra Pred dnevi smo poročali, da so ljudje na Karlovškem mostu in kasneje z mosta na Kodeljevem, opazil plavati v narasli vodi Ljubljanice žensko truplo. Trupla takrat niso mogli zajeti in spraiti na breg, ker ga je voda v svojem toku naglo nesla naprej. Neznano utopljenko so našli šele včeraj popoldne v Savi ob Marnovem travniku, streljaj daleč od postaje Laze. O najdbi so bili obveščeni orožniki v Vevčah, ki pa pri utopljenki niso naall ničesar, kar bi moglo izpričati njeno identiteto. Utopljenka je srednje postave, visoka 1.65 m, stara približno 40 let, okroglega obraza slabega zobovja in ima črne lase. Na roki Ima poročni prstan brez monograma. Oblečena je v dolgo platneno srajco, triko hlače, zelen pulover, modro obleko in rjavo jopo. Bila je brez nogavic obuta v visoke čevlje na zadrgo. Čevlji so bili okovani na petah in spredaj. Sodijo, da je utopljenka kmečkega stanu. OroŽnlška postaja v Vevčah hrani nekaj vzorcev oblačil in prstan. Kdor bi kaj vedel, kdo bi mogla biti utopljenka, naj to sporoči orožnikom v Vevčah, f Pogreb neznanke bo danes popoldne v Dol-t skem na pokopališče pri Sv. Heleni. to od Centralnega SK: Puc (druga deska), Darnoveek (3. deska), Furianl (5 deska) in Kumeij (8 .deska), od LSK pa Geratnic (6. deska). Borba med CaK in LSK as je končala naslednje: (prvi imenovani so člani CšK) Sorti : Gabroviek 1:0, Puc : Preinfalk 1:0, Dernovšek : C. Vidmar 1:0, Šiška : Sikošek rama. Fur-lani : Mlinar 1:0, Požar : Gerzinič 0:1 Hren : Iskra remis, Kumeij : s lok mi 1:0 Podrobni izidi prvih S Ur Ji so bili: Centralni ŠK je nnsproti Korotanu, železničarju LSK III, CSK 111 in Celjskemu ŠK zmagal 8:0, nasproti CSK II m LŠK U & 7:1, in nasproti LSK I in Triglavu s 6:2 LSK I je premagal z 8:0 Korotana Železničarja, LSK III in CSK III, a 7:1 Tri glava in Celjane, s 6 in pol : 1 in po> CSK II m s 6:2 LSK II. Triglav je zrna gal nad CŠK HI s 7 in pol : pol. nad Ko-rotanom in LSK HI s 7:1. nad CŠK U e 6:2, nad železničarjem s 5in pol : 2 m pol, nad Celjani s 5:3, z LŠK U pa je igral neodločeno 4:4. LŠK II je porazi) Korotana in CšK III z 8:0, LSK ID s 7:1, železničarja in CšK II s 5 in pol : 2 hl pol, a Triglavom pa je igral 4:4. Od ostalih moštev je edino Celjski ŠK dosegel polno število točk ln to celo dvakrat, nasproti LŠK II in CŠK III, ki ju je oba porazil z 8:0. Turnir je bil dobro organiziran m Je pokazal visoko stanje ljubljanskega šaha. Kljub naglemu tempu. 10 sekund za vsako potezo, so bde mnoge partije prav dobre in prepletene z duhovitimi kombinacijami Čuden roparski napad Ljubljana, 15. novembra Na policiji se je zglasil mag i st ratni uradnik Andrej P. in prijavil, da je bil preteklo nedeljo okrog 21. napa :en od štirih neznancev. Popoldne je bil na izletu v okolici Litije, ko pa se je zvečer vrnil v mesto, se je še nekaj časa pomudil v Rebčevi restavraciji na Tvrševi cesti. Pred pol 21. je krenil domov v Topniško ulico, kjer pa so pred VVeissfcacherjevo hišo planili iz teme nadenj štirje neznanci, ki so ga v hipu podrli na tla in mu jeli pretipavati žepe. Vmes so se pridušali in ga obkladali z vsemogočimi priimki. V strahu jim je Andrej nato sam izročil denarnico, v kateri je imel še okrog pet kovačev, nakar so se napadalci oddaljili in je Andrej mogel domov. Neznancev ni zasledoval in je šele naslednji dan povedal vso zgodbo na policiji. Študijska knjižnica v Kranju odprta Kranj. 15. novembra V petek bo pričela zopet z rednim poslovanjem Studijska knjižnica, ki jo je pred dvema letoma osnovalo Jug. akad. društvo s pomočjo Nar čitalnice. Ustanovitelji so si zastavili lepo nalogo nuditi vsem, ki se zanimajo za pisanje revij, priložnost, da vsaj dvakrat na teden pridejo do revij ki si jih sami le težko nabavijo. Ugoditi želji teh in pa omogočiti čitanje periodičnega tiska tudi onim ki so sicer že naročniki ene ah druge revije, pa bi radi spoznali tudi izsledke drugih sličnih listov, to je namen te knjižnice. Za Kranj in okolico ie to vprašanje ugodno rešeno s študijsko knjižnico, ki nudi interesentom v prostorih knjižnice Nar. čitalnice že sedaj nad 40 revij. V zadniem letu je knjižnica uvedla novost, da izposoja posamezne zvezke tudi na dom, vendar je izposoje-valna doba omejena le od dneva do dneva poslovanja knjižnice. Zaradi nekaterih ugodnosti bo obisk v letošnjem letu gotovo narasel. Resnica je namreč, da obisk v prvih lefih ni bil prav zadovoljiv, čeprav je vstop brezplačen. S'ap obifk g--e na rova* slabega informiranja javnosti, ki je bila prepričana, da je Studijska knjižnica namenjena le intelektualnim krogom. Toda knjižnica je namenjena najširšim krogom saj je mnogo revij v njej pisanih najpoljudnejše. Od na ših revij so zastopane vse naše kulturne, gospodarske, tehnične, zdravniške, mladinske, ženske in druge. Iz ostale države so močno zastopane beograjske, malo slabše pa zagrebške revije. Tudi inozemske revije obsega ta knjižnica in ne nazadnje lepo ilustrirane, ki zbujajo pozornost obiskovalcev. Obiskovalkam so na razpolago tudi vse priloge ženskih listov, ki jih knjižnica prav tako izposoja. Toda preveč bi bilo govoriti o vseh podrobnostih knjižnice, statistika o obisku nam kaže dovolj jasno, kdo se je posluževal knjižnice in s tem upravičuje tudi svoj obstoj. Zanimivo je tudi. da v na trud z lepim obiskom, kar bi jim bilo poleg porasta števila revij v največje veselje. Iz Kranja — Tatvine in vlomi. Pred zimo se zatekajo z dežele v mesto sumljivi ljudje in posledice tega so številni vlomi in tatvine. Tako je neznan vlomilec obiskal stanovanje trgovca Grebenška in mu odnesel za 3000 din perila, obleke m zlatnine. Trgovcu Štefetu Viktorju na Klancu je nekdo odnesel veliko pletenko žganja v vrednosti 400 din. Neki delavki v StražiSču je nekdo ukradel iz stanovanja 6 stotakov. Neka gospodinja pa je prijavila na policiji, da ji je njena podnajemnica ukradla 18 rjuh. 46 vzglavnikov, 4 namizne prte, 2 posteljni pregrinjali in 16 pletenih prtov, poleg tega pa sc zlato uro, obesek m dve preprogi. — Po gasilski tomboli so bile vse kranjske gostilne in kavarne nabito polne. Ponoči je na več krajih prišlo do pretepov in kaljenja nočnega miru. Policija je imela polne roke dela m je preko noči zbrala v svojih zaporih čedno druščino pretepače v in razgrajačev. V neki gostilni so pretepa- či, ko sta jih hotela dva stražnika aretirati, navalili nanju z noži in revolverjem. Sele ko sta stražnika dobila pomoč, se je policiji posrečilo podivjance ukrotiti in odvesti v zapor. — Pretep na Savskem bregu. V nedeljo zjutraj je prišlo na Savskem bregu do večjega pretepa. V vinjenosti je neka skupina napadla drugo in posledica tega je bila. da so morali cne^a izmed napadalcev prepeljati v bolnico. V samoobrambi je namreč mesarski pomočnik ."v I. iz Kranja z noiem zabodel delavca c; robca Antona iz Smlednika. % Iz Cei^a —c Na ljudskem v»eučli»šeu bo drevi ob jsm h tretje predavanje v ciklu pedagogih predavanj. Predaval bo učitelj gospod Zdravko Kovač iz Celja o »Posebnih tez-kočah pri vzgoji m učenju«. Udeležite se predavanja v čim večjem številu: —c Kn •'■ ;;i Franco-ke^n krotka v Celju bo odslej odprta ob sredah od 19. do 1930. —c Društvo hišnih posestnikov za Celje ln celjski »rez sporoča da je poziv za vlo-ž tev davčnih napovedi za odmero zgrada-rine za davčno leto 1940. izšel in da je treba vlagati davčne napovedi od 1. do 30. t. m. pri davčni upravi. Za vse hišne posestnike, ki so člani društva, bodo irgo-tavljaH od 20. do vštetega 25. t. m v dni V.veni pisarn; v Razlagovi ulici 8 brezplio-no davčne nn povedi. Tu^i ostali posestniki se lahko zglasljo v tem času v pisarni, če oristopijo in plačajo članarino za 1. 19S9. I napovedi je treba po možnosti pr nestl s seboj kopijo zadnie napovedi, katastrski list. zadnji plačilni nalog za gostašo:no in kanal*č*no ter knjižico rs vodarino. ker oo le na ta način mogoče pravdno izpolniti napoved. Tudi tiskovino za napoved mora vsakdo sam prinesti, ker v pisarni teh tiskovin ni na razpolago. —C V Zalogu je gorelo. V ponedeljek zjutraj je nastal požar v gospodarskem poslopju p^^estrika Ivana Sedrntnka v Zalogu pri Št. Petru v Snv njskl dolini. Požar se je tako naglo Širil, da so komaj rešili Živino in stroje iz gorečega poslop;a. Gospodarsko poslopje, v katerem je bil mnogo žita in krme, fa nogorelo do tal. škoda znaša okrog 35.000 din. Kako ie požar nastal, ni pojasnjeno. —c isorler? padee. V Podvlnu pri Polzel; si je 291etna nosestnikova žena Angela Uratnikova v nedeljo doma pri padcu zlomila levo i oko v zapestju. Ponearečenka se zdravi v celjski bolnici. • —c Zgradarinske prijave. Davčna uprava v Celju razfe asa. da traja rok za vlaganje zgT-adarnskih prijav od 1. do 30. novembra. Iz Kamnika — Predavanje. Drevi bo začetek trčaja Zveze kulturnih društev v Kamn ku. Pre daval bo Vekoslav Bučar pod naslovom »Iz narodne zgodovine*. Predavanje se začne ob 20. v dvorani Narodne čitalnice. — Avtom°bil »o ukradli. V noči od nedelje na ponedeljek so drzni vlomilci vlomili v garažo gostilničarja in trgovca Ferdinanda Vodrta v Komendi pri Knmniku in ukraJli esebni avtomobil. Garažo so po tatvini zopet zaklenili. Pobrali so tudi mnogo orodja. Tatov doslej še niso mogli izslediti in drzna tatv.na je vzbudila pravo senzacijo. Iz Lit"l<2 — Smrt uglednega poseMuika. Pri Sv. Križu nad Litijo je umrl ugleden posestnik in vinogradnik France Borštnar. Pokojni je imel mnogo znancev in prijateljev. Bil je posebno priljubljen tudi med lovci ln gasilci. Borštnar si je pridobil mnogo zaslug za napredek domačega kraja. Sv. Kr ž, ki je 20 km odCaljen od železnice, je mnogo pridobil po njegovi zaslugi z redno avtobusno zvezo. Kako priljubljen je bil Borštnar je pokazal njegov pogreb, ki so se ga udeležili izredno številni znanci in prijatelji iz vsega Zasavja ln daleč z Dol^" iske. šftefctnfca KOLEDAR Danes: Sreda, 15. novembra katoličani: T.copold DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Karussell Kino Sloga: Farma borbe in osvete Kino Union: Na okrajnem sodišču Ciril Metodova podružnica za Bežigradom: predavanje ge. Marte 2užek »Potovanje po Bolgarskem do Carigrada« ob 20. v telovadnici Sokolskega društva Ljubljana m. ob Tvrševi cesti Sadjarska ln vrtnarska podružnica pre-- T~*- Kregarja »O vzlmljenju ...... Poravnati spor predno je sodišče izreklo kakršnokoli razsodbo!«, kar najbolj odgovarja splošnemu čutu. Kljub temu vsebujejo izjave odvetnika nasprotna naziranja, ki ima svoje cilje v čimvečji zapletenosti predmeta, za kar se pa ve iz kakšnih vzrokov in nagibov. Nasprotstvo teh dveh naziranj je dobro prikazano in je ta različnost dovolj poudarjena in podčrtana.« Iz te ocene je razvidno, da je zagrebški kritik vsebino filma dobro doumel, medtem ko smo imeli v Ljubljani priložnost brati kritiko, s katero je avtor hotel zadostiti sam sebi. KINO UNION Temperamentna plesalka MARIKA R6KK, znana iz filma »Čajkovski« v veselem ~ KARUSSELL ki bo nudil vsakomur prijetno razvedrilo. Zato bodo poskrbeli še Georg Alezaader, Paul Henkels in drugI. KINO MATICA, ob 16., 19. in 21. uri. PREMIERA DANES. IZREDNO NAPETA DRAMA IZ CARSTVA DIVJEGA ZAPADA! Pustolovščina — v kateri sodeluje 15 najboljših ameriških covvbojev. Film divjega tempa, pri katerem gledalcu oledeni kri Kot dopolnilo film za v žilah! ljudi železnih živcev: /ARMA BORBE IN OSVETE Nobene milosti! PREMIERA DANES ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel 27-80. DNEVNE VESTI — Zakaj se je podražilo milo? Zadnje čase se je prav občutno tudi podraži lo milo in tovarne mila delajo v skrčenem obsegu Ena največjih tovarn mila v naši državi, Schichtova v Osijeku, je pred tremi tedni povsem ustavila milo veletrgov-cem. Do tega je prišlo zaradi tega, ker tovarne mila ne dobe več surovin. Schichtova tovarna je naročila večje količine loja, a blago je bilo na poti na morju zaplenjeno. Zdaj je na poti nova pošiljka, vendar tovarna ne bo mogla prodajati mila vele trgovcem še kake štrri tedne. Zato se je milo znatno podražilo tudi v nadrobni prodaji, ker so ga mnogi trgovci že razprodali Zdaj je m'io dražje do 2 din pri kilogramu. — Za pocenitev bencinsKe mešanice. Zaradi težkoč z uvozom nafte ter podražitve bencina gospodarski krogi priporočajo, da bi se povečal odstotek primesi alkohola bencinu in sicer od 20 na 33 odstotkov. Tako bi lahko zmanjšali uvoz bencina, vendar je vprašanje ali bi nase tovarne špirita lahko dobavljale večje količine alkohola, ker imajo že povsem te-ratOjene instalacije zla produkcijo ftsir1:-ta. Razen tega bi se pa pogonsko kurivo z mešanice bencina in alkohola ne pocenilo, ker je čisti alkohol dražji od ben-c/na . — Angleška vojna ladja Je zaustavila našo trgovsko ladjo »Vardar«. V splitsko luko je prispela naša trgovska ladja »Vardar« ter pripeljala Iz Grčije suho grozdje in olje. Na povratku ju je v bližini otoka Krfa zaustavila angleška vojna ladja. Ko jo je kapitan angleške ladje pregledal, Jo je izpustil ter je lahko nadaljevala pot. — Nova uredba o tobačnih delavcih. Tobačne tovarne v državi in uprava monopola reducirajo od leta do leta več delavcev. To je treba pripisovati predvsem racionalizaciji obratov. Zdaj razmišljajo v uprav monopolov, kako bi rešili vprašanje nezaposlenih monopolskih delavcev. Izdelujejo novo uredbo o zaposljevanju delavcev v tobačnih tovarnah. Po tej uredbi bi smel biti zaposlen samo po en član družine v tobačni tovarni. To bi hO hud udarec za naše delavce, zaposlene v tobačni tovarni, saj je v Ljubljani mnogo družin, k jim nudi tobačna tovarna zaslužek, In sicer po več članom iz ene družine. — Kočevski premogovnik dela z°pet v polnem obsegu. Pred leti je bila nevarnost da bodo povsem ustavili delo v kočevskem premogovniku. Do tega sicer ni prišlo, pač pa je bilo obratovanje zelo skrčeno. Letos je rudnik preživljal hudo kr.zo. Zadnjih 14 dni je pa prišlo do razveseljive spremembe. Zaradi povečanega kontingenta premoga za državne železnice, lahko zdaj produeirajo na mesec po 6000 ton premoga. Zato so rudarji, ki so bili doslej zaposleni v dveh izmenah, začel ćelati v treh. — Sadjarska podružnica na Viču priredi v četrtek ob pol 8. zvečer v telovadnici ljudske šole prvo predavanje v zimski dobi Predaval bo g. Andrej skulj, tajnik SVX> o oravilni ureditvi in izkoriščanju vrta. Predavanje bodo pojasnjevale številne slike. Vstopn ne ni. Vabimo vse, ki se za-nimajo za vrt. da se predavanja udeleže v ©bnr*»m številu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in megleno vreme. Včeraj je deževalo v Mariboru, Zagrebu in na Visu NajV šja temperatura je znašala v Dubrovniku 18, v Splitu, Kumboru in na Rabu 17, na Visu 15, v Beogradu 10, v Ljubljani 9.6, v Zagrebu in Sarajevu 8, v Mariboru 7.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.9, temperatura le znašala 5.4. prijeli. — Orii-Metodova podružnica za Bežigradom priredi drevi ob 20. predavanje s skioptičnimi slikami v telovadnici Sokol-skega društva Ljubljana m ob Tvrševi cesti. Predava ga. Marta žužek: »Potovanje po Bolgarskem do Carigrada.« Vstop vsem prost, za članstvo obvezen. — Trgovec izročil »»eparju branllm knjižico za 450.000 din. v Zagrebu Je nasedel spretnemu sleparju trgovec Pape Trgovec bi rad dvignil pri Hrvatski štedionici večjo vsoto denarja in zato je iskal zveze z ljudmi, ki bi lahko posredovali zanj v zavodu. To je zvedel tudi neki slepar, ki se je izdajaj za bivšega direktorja Prve hrvatske štedionice. Trgovec mu Je verjel in Izročil hranilno knjižico, slepar mu je pa še potrdil prejem. Policija Je uvedla preiskavo, vendar doslej še brez uspeha, — Dramatična borba s kamencem. Včeraj so Zagrebčani doživeli veliko senzacije v Vinkovlčevi ulici. Pred dnevi sta pobegnila iz Lepoglave dva nevarna zločinca Mijo Karabogdan in Vinko Lazar. Včeraj Je policijski agent Debevc po naključju srečal in spoznal na ulici Karabogdana in ga začel zasledovati v hI«, kamor mu je pobegnil. V m« se mu Je pa zločinec iz-muznji, a naletel je na njegovega tovariša Lazarja, ki se Je skrival v stopnišču. Začel se je dramatičen boj. kakršnega prikazujejo kriminalni filmi. Lazar Je skočil iz hise skozi okno prvega nadstropja in skušal pobegniti z dvorfSČa. Tam ga je pa detektiv prestregel in zbrala as je tudi množica ljudi, ki Je skušala detektivu pomagati, da ukroti zločinca. Lazar se Jih je tako otepal, da jih Je nekaj obležalo krvavih in blatnih. Ukrotili so ga šele ko Jim je prišla na pomoč policija. De^ tektiv Debevc jfli Je precej SkupH. Zasledovanje za Karabogdanom se nadaljuje, vendar pa ni upanja da ga bodo kmalu — Dve nesreči. V bolnico so prepeljali lOletnega železni carjevega sina Vinka Molka iz Logatca, ki mu Je patrona razmeaa-rlla obe roki ter ga poškodovala tudi po obrazu. Dečko Je našel patrono nekje zu-na1 pa mu Je nenadoma v rokah eksplodirala, V Zagorid je padla v škaf kropa 8-letna hči delavca Slavka Rozman ki se hudo oparila po hrbta in po nogah. Iz LfnMfane —lj Pedagoško društvo priredi v pone-ljek 20. t. m ob 6. avečet v dvorani mineraloškega instituta na univerzi drugo redno predavanje. »O vzgoji m zaščiti zanemarjenih In sprijenih otroke bo govoril g. Vojko Jagodic. Vse, ki ae zanimajo za Izredno aktualen problem vljudno vab mo. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva, na kar opozarjamo vse redne člane. —lj »Capriooc, skladba Antona LajovicA, ki jo bo izvajala v petek 17. t- m. v TJnio-nu Ljubil filharmonija na svojem simfoničnem koncertu, je izmed večjih skladatc-ljevih del največkrat izvajana. Z Izvedbo te kompozicije počasti filharmonija OOlet-nico skladatelja, katerega ime je tesno zvezano tako z glasbenim kakor tudi z vsem našim kulturnim življenjem. UnaJkalni do- godki skladbe so silno zajemljbrL Vse, ki se zanimajo za klavirsko umetnost, bo gotovo zanimal in razveselil nastop virtuoza Antona Trosta, ki bo odigral Rahmaninov klavirski koncert v c-moLu. »Patetična« VI. simfonija Cajkovskega bo po svoji mogočnost, in globini ponovno osvojila poslušalce. Koncert bo dirigal mladi dirigent M. Sijanec, ki je položil v ta koncert vse svoje znanje in zmožnosti. Opozarjamo, da se vstopnice obenem z obširnimi sporedi prodajajo pri blagajni kina Uniona vsak dan od 11. do 12. m od 15. ure dalje po cenah od 10 do 40 din. —lj Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Danes 15. t. m. ob 20. bo predaval g. prim. dr. Alojz Zalokar o važni temi: Pomoč porodnicam. G. predavatelj bo svoje predavanje ponazoril tudi s skioptičnimi slikami. Vstopnine m. 557—n —lj Nov grob. Včeraj Je umrl v LJubljani v starosti 88 let Josip Vilfan, upokojen prokurist Kranjske Industrijske družbe. Pokojni je bil zelo priljubljen in za njim žalujejo razen sorodnikov številni prijatelji m znanci. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvaške veže Zavetišča Sv. Jožefa na Vidov danski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, žalujoč .m naše globoko sosaije! Nogavice rokavice RARNlCNUa Nebotičnik. —lj V Stritarjevi ulici M. S v Ljjobljan* prt frančiškanskem mostu *e sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitet na optika. —lj Tatvine kole«. Iz stanovanja Marije Hab čeve v Gosposki ulici 10 je ukradel tat 1800 din vredno, še skoraj novo kolo, znamke WKC Ukradeno kolo Je črno ple-skano in ima tov, številko 3.439. — Na Cankarjevem nabrežju je nekdo odpeljal 1200 din vredno kolo znamke »Stadion«. — Na BleAweJsovi cesti izpred trgovine »Nabavi jalne zadruge« je tat ukradel 900 din vredno kolo znamke vširkof«. — Josip Bu-fon pa je prijav.l. da mu Je bilo ukradeno 600 din vredno kolo, znamke »Aiglon« iz veže Končanove gostilne v Rožni dolini. Seja Zbornice za T0I Pod predsedstvom g. Ivana Jelačina — Novi proračun zbornice Ljubljana, 15. novembra Ob 9.30 je predsednik g. Ivan Jelačin otvoril proračunsko sejo Zbornice za TOI v Ljubljani. Pozdravil je vse navzoče in zastopnika banske uprave načelnika dr. Trstenjaka. V svojih predsedstvenih naznanilih je g-Ivan Jelačin sporočil, da je banska uprava j odobrila zaključne račune Zbornice za pre- I teklo poslovno leto z dohodki 3,801.107.92 | in izdatki 3,771.442.43, torej s presežkom j dohodkov 29.665.49 din. Banska uprava je j odobrila, da pobira Zbornica za dajanje naslovov posebno odškodnino. Predsednik je prečita! imena obrtnikov, trgovcev, indu-strijcev in lastnikov, gostinskih obratov, ki jih je Zbornica predlagala za stalne sodne izvedence pri okrožnem sodišču v Murski Soboti. V centralno borzo dela je Zbornica imenovala tri zastopnike s tremi namestniki. V upravo tujsko prometne zveze v Mariboru je zbornica imenovala Prana Sereca in namestnika Frana Bureša, v odbor Zveze za tujski promet v Ljubljani pa Albina Smrkolja, Franca Rusa in referenta dr. Koceta z namestnikom Antonom Korit-nikom. Pri mestnem nadzorstvu v odbor za pobijanje draginje in brezvestne Špekulacije je Zbornica imenovala za trgovce Albina Smrkolja z namestnikom Antonom Verbi-čem, za proizvajalce Ivana Ogrina z namestnikom Karlom Vidmarjem. Za člana kuratorija banovinske poklicne posvetovalnice in posredovalnice je Zbornica imenovala podpredsednika Ivana Ogrina. Zbornica je imenovala tudi Častne sodnike pri okrožnih sodiščih v Mariboru, Novem mestu, v Celju, v Murski Soboti in v Ljubljani. Zbornica je sprejela upravo ustanove Friderika Homana v znesku 40.000 din. V komitet za normalizacijo je bil imenovan kot predstavnik trgovine Albin Smrkolj kot predstavnik obrta Ivan Ogrin in kot predstavnik industrije dr. Ciril Pavlin. Zbornični svetnik Alojzij Midofer iz Novega mesta je 22. 9. letos umrl. Zastopal je v Zbornici za obrtni odsek volilno okrož- je, ki obsega sreza Novo mesto in Črnomelj ter si je vneto prizadeval za Interese dolenjskega in belokranjskega obrtništva. Njegov namestnik je Ferdinand Stonič, pek iz Črnomlja, Predsednik ni čital poslovnega poročila, pač pa jc navedel samo na kratko vsebino Igle j izvleček O* 3trani 4). Pri tam se j« pa dotaknil posebej obširneje nove uredbe o pobijanju dru&inje in brezvestne spekulacije ter ostro grajal časopisje, češ da je ono povzročilo največ zmed ob začetku vojne, ko so konzumenti navalili na trgovine in denarne zavode. Po njegovem mnenju je časopisje begalo ljudi s posebnimi izdajami. Med tem, ko so bili denarni zavodi v najbolj kritičnih dneh zaščiteni, so bili trgovci prepuščeni povsem samim sebi in posledice niso mogle izostati. Zdaj pa, ko je že nastala zmeda, časopisje se hujska konzumente proti trgovcem, da so zakrivili draginjo. Predsednik je navajal glavne vzroke nastopajoče draginje in apeliral pri tem na oblasti naj bi pri izvajanju uredbe pri pobijanju draginje upoštevale posebne težave, ki jih mora v tem času preživljati tr-govstvo. ko je tako otežkočen uvoz blaga in ko zaradi izrednih razmer nastajajo neredi na domačih tržiščih. Potem je bil predložen predlog finančnega odbora za zbornični proračun v letu 1940. Proračun zbornice določa 3,871.754 din dohodkov in 3,865.305 con izdatkov, tako da presežek znaša 6.449 din. V kritje zborničnih potrebščin je odmerjena 8°/« zbornična doklada od osnovnega davka, pridobnine in družbenega davka Preden so glasovali o proračunu se Je priglasil k besedi zbornični svetnik Jos.p Robe k ter spregovoril o posebnih razmerah, ki vladajo v obrtnem odseku. Ugotovil je. da zbornični odsek ni imel seje od 21. marca ter da Je hO prepuščen popom i samovolji svojega predsedn ka g. Ivana Ogrina. Vče*> raj bi moral zbornični odsek razpravljati na svoji seji o novem proračunu, vemtar tudi do te razprave na prišlo in izkazak) se je, da so tudi obrtniki, ki so za ločene zbornice, povsem zadovoljni a proračunom za skupno zbornico. K debati se je priglasil Še zbomičn: svetnik Iglic, ki jV apeliral na zbornico, naj skuša vendar žs preprečiti brezplodne razprave o ločitvi zbornic Sprejet je bi! predlog, da glasujejo o proračunu z vzklikom, na kar je bil proračun soglasno sprejet. Ob zaključku redakcije seja Se traja MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici. Izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno MALI OGLASI v »Slovenskem Narodne imajo Siguren uspeh! PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 8.— rizling > > 9.— dolenjski cviček > > 10.— Portugalka > > 10.— » sladka > > 8.— jabolčnik sladki > > 5.— traminec > > 12.— lingač > > 12.— žganja: troplnovec > > 24.— dlivovka > > 24.— orinjevec > > 34.— rum > > 36.— ooro vničar > > 36.— Mrzla jedilni Se priporoča Buffetc J. Jeraj, a asi Minka Vldenlč, Ljubljana, Sv. Petra c 38. 42. t. HTJBERTTJS PLABC1 g din SoO.— vse vrste dežnih plašče v, trenč-teotov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah P R E S B E B, Sv. Petra e. 14. K LIŠ E t N0 JUGOGRAHU 50 PAR EN T LAN JE. ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po din »Julljana«, Gosposvetska c 12 a. t« Da je ZAKRAJSKOVA otomana najbolji« dokazujejo ostali tapetnikl in to celo stare firme, ki našo o t o m a n o pridno kopirajo. Kupite si jo tudi Vi, stane samo din 860.— pri tapetništvu Egon Zakrajšek, LJubljana, Miklošičeva 34, tel. 48-70. PRODA Sil JOK .ssn? Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8,— Din. OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana. Židovska ul. 6. 48.T. *~™~" BUKOVA DRVA sveža, kupujemo za mesece januar, februar in marec po kub. metrih, vsako količino in plačamo v gotovini. Ponudbe z oznako cene na Export I. Me-štrovič, Zagreb, Jelačlčev trg 15, telefon št. 23-612. 3205 SLUŽB Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din PRODAJALEC dobro izvežban v mešani stroki, samostojen, agilen, vojaščine prost, dobi mesto. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe s točnimi navedbami dosedanjega službovanja na tvrdko: Ivan Rojnik, Slovenjgradec. 3206 IN SKICIRAJTE V »SLOV. NARODU« SIV. STROJI NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI motorji T R I C 1 K L 1 Sj S n POUK Strojepisni pouk Večerni tečaji oddelki od W do 6. In od %8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 15. novembra. Chrlstofov učni zavod, Domobranska cesta 10. — Največja strojepisnica! 2160 g) S I V. STROJI N Igračnl vozički, skiroji, avtomobilčki, kolesni deh TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA Karlovška c 4 — Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 Ceniki franko! mwmmw Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice g radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek Id je tudi lepo ilustriran! UPRAVA; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev 1 *a mi ■» Nci 9S9 i+^-i ijocs 555 iw5 Rv5 *a vri u ujo 'x.v5 boci u> 5 K?5 i V Sest fn osemdesetem leta svojega neutrudnega življenja, ki je bilo vse posvečeno dolžnosti in delu, je bil danes poklican k večnemu pokoju nas dobri, blagi ujec, gospod Josip Vilfan prokurist Kranjske industrijske dražbe v pokoju K zadnjemu, Izpred mrtvaške vaše slovesa ga pospremimo v četrtek 16. t. m. ob 14. uri Zavetišča sv. Jožefa na Vidov danski cesti na pokopališče V LJUBLJANI, dne 14. 1989. •LF GROŠELJ, »li« V*o*> ▼ Pt MARIJA GROŠELJ, PAVEL GROŠELJ in družina ! »SLOVENSKI NAROD«, 15. Stev. 2t)0 Gospodarstvo pod vtisom zunanjepolitične Iz pošlo vitega napetosti in negotovosti poročila o gospodarskem položaju na področju zbornice TOI v Ljubljani Ljubljana, 15. novembra. Ob letošnji proračunski seji Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo je treba ugotoviti, kokor ob vsaki plenarni seji v zadnjih treh letih, da se je zemljevid Evrope zopet znatno spremenil. Prenehali sta obstajati kot samostojni državi republika Poljska in Albanija. Poljska je bila v naši zunanji trgovini pri izvozu na 12. mestu, pri uvozu pa na 19. Važno vlogo je imela kot dobavitelj pogonskih sredstev, naftinih derivatov, mazdlnih olj. parafina, tračnic, antracita in koksa. Poljska je bila važno tržišče za naš izvoz sadja in tobaka, kož od drobnice in eleatraktov. Albanija je bila v našem izvoznem prometu na 17. mestu z OGodstotno udeležbo na našem izvozu, ki je dosegel lani 31.7 milijona dinarjev. Uvoz iz Albanije je neznaten, znašal je samo 2.7 milijona dinarjev. Albansko tržišče je imelo popolnoma lokalen pomen za obmejno okolico zetske in vardarske banovine. SPREMEN J KN POLOŽAJ DRAVSKE BANOVI.NE PO SPORAZUMU. Gospodarstvo na področju dravske banovine se je razvijalo v preteklih osmih mesecih pod vtisom neprestane zunanjepolitična napetosti in negotovosti, ki je zadnje dni avgusta kulminirala v izbruhu vojne. Notranjepolitični boji in vojna napetost so bili že spomladi povzročili znatno zmanjšanje investicijsko delavnosti in številne uredbe so omejile zasebno pobudo in kupčij?ko poslovanje. V gigantskem sporu velesil je uspelo naši politiki ohraniti strogo n«vt rfiinost. V naš>m notranjem položaju zabeležimo ve'ilv dogodčA da je bil dne 26. avgusta dosežen in po<3pisan sporazum o hrvatskem vprašanju. S to rešitvijo se je gospodarsko-politični položaj dravske banovine občutno spremenil. Slovenija je bila postavljena pred stotino novih vprašanj in problemov. V veliko olajšavo in razbremenitev nam pa je. da je z banovino Hrvatsko naposled ustvarjena protiutež proti centralističnemu pretiravanju na gospodarskem področju, ki se je prav zadnje dve leti vedno jačje kazalo in uveljavljalo, želimo, da se v okviru določene zakonite možnosti podeli tudi dravski banovini široka uprava, gospodarska in finančna samostojnost, da bi mogla botje zadostiti vsem gospodarskim, socialnim in kulturnim potrebam. VPRAŠANJE DEVIZ IN PRESKRBE S SUROVINAMI. Spomladi je s 1. aprilom železniška uprava povišala potniške in blagovne tarife, kar je najbolj občutila dravska banovina. Mnoga podjetja so morala osnovati područne delavnice blizu svojih glavnih tržišč v krajih, ki ležijo prometno ugodneje in imajo poleg železnice tudi ceneno vodno pot na razpolago. Važen korak v preorien-taciji naše zunanje trgovine je bila ukinitev obvezne oddaje ene četrtine izvoznih deviz Narodni banki po nižjem tečaju. Borba za ta ukrep je trajala več let brez uspeha Žal zaradi vojne se prave koristi tega ukrepa niso mogle pokazati. Nove prilike bodo preokrenile produkcijo in konzum. Jugoslavija je v svetu znana kot surovinska zemlja, ki je po gospodarski strukturi agrarna, ki pa ima znatno število zdaj zelo iskanih surovin, to so iredvsem naše rude. kakor: železna ruda, haker. cink. svinec, boksit, aluminij, mangan, magnezij, pirit in krom, katere danes lahko doma predelujemo do finalnih izdelkov, tako da smo na domačem tržišču vedno bolj neodvisni od tujine. Izvoz rudarskih proizvodov dosega skoraj eno milijardo dinarjev in odtehta v celoti uvoz onih surovin in pogonskih sredstev, ki jih moramo uvažati. Med tem imajo največjo vlogo surovine za tekstilno industrijo, za kemično Industrijo in tudi za usnjarsko in papirno industrijo ter za pogonska sredstva In za jeklarne. Glede papirne industrije k2že. da bo kmalu neodvisna od inozemstva. Pri tekstilni industriji vsi dosedanji poizkusi z uporabo nadomestnih surovin Se niso imeli uspeha. Raznovrstnost naše industrije in njenih potreb zahteva še celo vrsto sicer manjših količin surovin, ki pa so izredno važne in brez njih obratovanje ni mogoče. Med te surovine štejemo zlasti belo pločevino, kositer, fosfate, azbest, žveplo itd. Od izbruhu vojne so bile zaradi prejšnje politike Narodne banke zaloge vseh teh surovin v podjetjih manjše ko normalno. Medtem ko se je ves svet zalagal s surovinami, smo mi omejevali njih uvoz. Namesto da bi se dale zasebni pobudi vse olajšave, da bi si zagotovili vsaj v zadnjem trenutku vse potrebne surovine, so se pojavili prav nasprotni predlogi, tako osnovanje »surovinskih central«, ki naj bi odločale o vsem uvozu. Zbornica je opozorila ■ na to, da bi take centrale ne olajšale po- | ložaja. Zaradi pomorske blokade je tudi naša država čeprav je nevtralna, prišla v težak položaj. NASA TRUUVINSKA BILANCA. V prvem vojnem mesecu je naš izvoz, ki je prejšnja leta dosegel že višino okoli 590 milijonov dinarjev, padel na 210.5 milijona dinarjev, torej pod polovico, medtem ko je uvoz nazadoval v manjšem obsegu od 4RS milijonov na 253.2 milijona dinarjev. Bilanca zunanje trgovine v septembru je bila pasivna za 12.7 milijona dinarjev. V prvi polovici meseca septembra je zastal skoraj ves izvoz. Položaj se je popravil šele v drugi poloi'ici meseca. Bakra in svinca nismo izvažali, pa tudi izvoz rud je občutno nazadoval. Zastal je izvoz živine »n konoplje in tudi izvoz sadja je bil z 2237 vagoni v vrednosti 39 milijonov dinarjev daleč za lanskim, izvoz gradbenega lesa je pa padel na eno tretjino. V oktobru se je položaj bistveno zboljšal ter je bil promet z inozemstvom zopet v večjem obsegu obnovljen. Trgovinska bilanca prvih devetih mesecev izkazuje neznatno aktivo 29.1 milijona dinarjev pri 3660 milijonih izvoza in 2621 milijonih uvoza. Ker je uvoz strojev in instalacij ter predmetov za industrijske investicije zaradi vojne padel na minimum, smemo računati, da bo letošnja celotna trgovska bilanca aktivna medtem ko smo bili lani z 259 milijoni pasivni. V -rgovinsko-političnem pogledu vlada zadnje mesece živahna aktivnost. Največja neprilika za enotno vodstvo naše trgovinske politike je okolnost, da je danes skrb za nase trgovinsko-politične interese prepuščena in razdeljena na šest, oziroma sedem mest, na devizni odbor in komitet za uvoz pri Narodni banki, na Prizad, resorna ministrstva In na koordinacijski odbor Tako stanje postaja čedalje bolj nevzdržno, zbornica je predlagala, naj bi se ves režim zunanje trgovine iz temelja preuredil po vidikih splošne gospodarske potrebe. Naravno je, da se je pojavila zahteva da je treba gospodarsko politiko voditi z enega mesta ŽELEZNIŠKI PROMET, DRAGINJA Septembrski dogodki so povzročili v začetku popoln zastoj v železniškem in par-niškem prometu z inozemstvom. Po 14 dneh smo dobili vagone vsaj za pokvarljivo blago kakor za sadje in hmelj. Izvozne prepovedi tujih držav so povzročile, da smo morali z njimi urediti na novo trgovske odnosa je. Pogajanja so se pričela z Nemčijo, Italijo, Grčijo, Romunijo in Madžarsko. Sledila bodo pogajanja z zapadnimi državami. Pri teh pogajanjih igrajo veliko vlogo vprašanja izvršitve obstoječih zaključkov. Posebno tkalniška industrija je inte-resirana na teh vprašanjih, ker je naročila predivo iz Nemčije in Italije za celo zimsko sezono. Spremembe na svetovnem tržišču so imele za posledico porast cen važnih industrijskih produktov. Doma pa je k temu prišlo še povečanje produkcijske režije radi 25— 30^ izrednega pribitka k vsem direktnim davkom in zaradi povečanja socialnih dajatev ter porasta cen domačih sirovin. Ker se morajo sirovine inozemcev plačati vnaprej, so morala podjetja omejiti kredite svojim odjemalcem. Na konferenci tekstilne industrije in trgovcev z manufakturo dne 27. oktobra v Zagrebu so bile sprejete kompromisne rešitve teh vprašanj. V naši notranji trgovini opažamo vedno bolj stremljenje po centralni organizaciji vsega izvoznega in uvoznega prometa, posebno pa trošarinskih predmetov. Osnovana je bila še prodajna centrala za sladkor, centrala za prodajo kvasa, v načrtu pa je ustanovitev še drugih blagovnih central, da bi se moglo gospodarstvo bolj prilagoditi prilikam vojnega stanja GLEDE JAVNIH DEL SE NE MOREMO POHVALITI Glede javnih del se v pretekli dobi ne moremo pohvaliti. Od države smo dobili nizke kredite. Pričeta cestna dela na gorenjski progi se izvršujejo zelo počasi. Stanje važnih mednarodnih državnih cest je obupno. V zadnjih štirih letih je bilo v naši državi izvršenih za 1412 milijonov din javnih del, od katerih je odpadlo na Slovenijo le 56.4 milijona din ali 2.6%. Po številu prebivalstva bi moralo odpasti najmanj 8%, po davčni moči pa celo 14%. Dejansko se nahaja Slovenija pri razdelitvi tega kredita na zadnjem mestu. Dravska banovina ima 1035 tovornih avtomobilov in avtobusov, to je 20% vseh teh vozil v državi. Osebnih avtomobilov imamo 17%, motociklov 32% skupnega števila v državi. Biciklov pa imamo 148.000, to je 40% celotnega števila. Od celotnega tovornega prometa na nadih železnicah od- pade na Slovenijo 24 f>. Lani so z avtobusi v vsej državi prevozili 2.753.000 potnikov, od tega je odpadlo 866.600 potnikov ali 31.5% na Slovenijo. Iz vseh teh številk lahko sklepamo, da odpade na Slovenijo najmanj 20% celotnega prometa na državnih cestah v vsej državi, zato lahko upravičeno zahtevamo, da se v breme cestnega fonda izvršujejo cestna dela v Sloveniji v onem razmerju, ki ga zahtevata gostota in struktura cestnega prometa v Sloveniji. Namesto 82 milijonov, ki naj bi odpadli na Slovenijo po višini cestnega prometa, je dobila Slovenija za ceste v zadnjih treh letih le borih 18 milijonov din. žrtve, ki jih doprinaša cestni promet v Sloveniji za državni cestni fond, so izredno velike. Naša upravičena zahteva je torej, da se težišče sistema cestnih fondov prenese na banovinske cestne sklade, ki naj prevzamejo tudi skrb za vzdrževanje državnih cest iz dohodkov, ki se stekajo iz dotične banovine. Poleg tega se lahko ustvari še ločen državni fond za taka dela, ki so v interesu države, pa jih posamezne banovine same ne zmorejo. S tako ureditvijo bi bil likvidiran sistem, zaradi katerega je Slovenija pri javnih delih občutno prikrajšana INVESTICIJSKI PROGRAM POSTNEGA MINISTRSTVA Postno rnlnistrstvo je v aprilu objavilo uredbo o investicijskem programu v višini 115 milijonov din za zboljšanje telefonskih zvez. Ta uredba doolča na šestem mestu nabavo in montažo avtomatičnih central za Kranj, adaptacije pri centralah v Ljubljani in na Bledu, rekonstrukcijo omrežja v Kranju in zgradbo novih zveznih vodov s Kranjem. Na 10. mestu se nahaja nabava avtomatične telefonske centrale za Celje hi nove centrale za Rogaško Slatino, Zidani most hi Dobrno. V drugi skupini gradbenih del se določa na devetem mestu nova telefonska relacija iz Beograda do Ljubljane ter nabava materiala za nekatere druge kraje. Ugotoviti moramo, da je investicijska politika poštnega ministrstva skrajno enostranska in daje prednost manjšim krajem v drugih banovinah v primeri potrebam večjih centrov Slovenije. OCENA LETOŠNJE TTJJSKOPROMETNE SEZONE Od 1. januarja do 1. septembra letos je bilo v Jugoslaviji 719.438 turistov s 4 mil. 251.979 nočninami napram 725.765 turistom in 4.266.685 nočninami v isti dobi lanskega leta. Od tega odpade na inozemske turiste 237.196 turistov z 1,163.172 nočninami napram 216.141 turistom z 1,183.808 nočninami. Statistični pregled kaže, da je bila letošnja tujskoprometna sezona boljša od lanske. Naraslo je število turistov iz držav, ki dajo svojim turistom samo omejene zneske na razpolago. Nemcev je bilo nad polovico med inozemd. Ker pa so prihajali samo srednji in šibkejši sloji iz Nemčije, je upravičena trditev, da je letošnja turistična sezona glede finančnega efekta znatno šibkejša kot sezone prejšnjih let. Za bodočnost so Izgledi vse prej kot ugodni. Morda bi dobili s propagando več gostov iz Madžarske hi Romunije, pa tudi iz Bolgarije« Turčije hi Grčije. Računati moramo, da bodo izredne razmere v Evropi trajale mogoče leto ali dve. V tem primeru je vprašanje, ali bo imela kaj praktične vrednosti možnost, da se izčrpa mesečni kontingent 1,400.000 nemških mark, ki ga daje Nemčija na razpolago svojim turistom za potovanje v Jugoslavijo in ki je bil te dni pri gospodarskih pogajanjih z Nemčijo zagotovljen tudi za v bodoče. Da ne bomo mogli računati na obisk turistov iz zapadnih držav, je pri danem položaju več kot jasno. Morali bomo pač osredotočiti vse sile na to, da dobimo kolikortoliko kompenzacijo za odpadle tujce v domačih turistih In letoviščarjih. Sedanje okoliščine so za bodočnost našega tujskega prometa torej zelo neugodne. V težavnem položaju so tudi tujskopromet-ne zveze. DAVČNE OBREMENITVE Is podrobnih izkazov o plačevanju davkov v Sloveniji ae vidi, da je bilo na vsoto vseh predpisanih davkov v visini 369.3 milijona din plačanega 325 milijonov din, kar predstavlja okroglo 88%. Položaj se je proti koncu leta zaostril radi pobiranja izrednega 30% prispevka za sklad državne hrambe. Izredni prispevek bo znašal v Sloveniji na vse direktne davke letno okoli 50 milijonov din. Zbornične intervencije v davčnih zadevah so se nanašale predvsem na pojasnitve odprtih vprašanj in tolmačenje izdanih naredb. Zbornica je pred- lagala poleg davčne in taksne amnestije ae ustavitev izvržbe proti obrtnikom in trgovcem, ki so poklicani na vojaške vežbe. IZPLAČILO HRANILNIH VLOG Potrebni so bili ukrepi za pomlrjenje vlagateljev in za stabilizacijo položaja na vlož-nem trgu. Izkazalo se je, da ima po prvem razburjenju večina vlagateljev zaupanje v denarne zavode in v valutno politiko države. Prilike pa kažejo, da je potrebno, da se v ves naš sistem hranilnih vlog vnese večja stabilnost. Važen dogodek je uredba o Lzpremembi določb za nalaganje depozitov pri mestnih hranilnicah. Uredba daje hranilnicam svobodnejše roke glede nalaganja denarnih vlog. Najvažnejša določba pa je, da je odpadla lani dekretirana omejitev dopustne višine hranilnih vlog na desetkratni iznos lastnih rezerv. POBIJANJE DRAGINJE Dne 25. septembra je izšla uredba o pobijanju draginje In brezvestne spekulacije. Striktno izvajanje te uredbe bi pomenilo, da je trgovec zašel med kladivo in nakovalo in bi bilo za njega bolje, ako bi mogel takoj likvidirati obstoječe zaloge in novih ne nabaviti. Resno je dvomiti, da bi ta uredba s pridom zažčitila konzumente, dokler so kmečkim producentom puščene proste roke in niso obvezani, da morajo svoje pridelke prodati po običajni tržni ceni in sproti. Zanimivo je, da ta uredba v banovini Hrvatski ne velja. STANJE ZAPOSLENOSTI OUZD Se vedno izkazuje 101.687 zavarovancev. V letošnjem septembru je nastopil prvič po končani gospodarski krizi od 1.1933 znatnejši padec zaposlenosti delavstva. Letošnji padec v zaposlenosti je izredno nagel, toda kratek. Članstvo OUZD je znašalo 1. septembra 108.435, 15. septembra pa samo 99.435. Padec znaša torej v dveh tednih 9000 delavcev ali 8.3 ^r. Od sredine septembra dalje zaposlenost samo neznatno popušča. Trenutno je tekstilna industrija zaposlena kljub negotovemu dotoku sirovin, v dosedanjem obsegu, pojačala se je zaposlitev v lesni in žagarski stroki, predvsem pa v rudarstvu In premogovništvu, v kovinski, papirni in kemični industriji. Trajala bo predvidoma vso zimsko sezono. Podatki o selitvi nase industrije Glavni vzrok privlačnosti Beograda za industrijo je, da tam sploh ni banovinskih davščin Ljubljana, 15. novembra V »Ekonomistu« je bila objavljena zelo zanimiva razprava o razvoju in seli t vali industrije v naši državi. Napisal jo je I. Krešič. Ker so v razpravi navedeni tudi statistični podatki, ki jasno potrjujejo piščeve ugotovitve, razprave ne bodo mogli prezreti tudi tisti, ki taje. da se industrijska podjetja se: jo čedalje bolj v območje Beograda. Pisec je tudi navedel vzroke razvoja industrije v središču države in zastoja v obrobnih pokrajinah. Dokazal je, da so se industrijska podjetja doslej selila iz vse periferije države proti Beogradu, a najbolj iz zapadnih in severnih pokrajin. Glavni vzrok privlačnosti Beograda za mdustrijo je, da tam sploh ni banovinskih davščin, med tem ko banovinske doklade v Zagrebu znašajo 20°/o in 50/« doklade za cestni fond. V Beogradu znašaio občinske davščine samo 20°/», v Zagrebu 40°/», v Splitu pa celo 909/«. O davščinah v Sloveniji le Da bolje, da molčimo... Najznačilnejše so te številke: lani je bilo ustanovljenih v Beogradu 29 industrijskih podjetij, letos pa 22: v naši banovini, ki Šteje okrog 1,200.000 prebivalcev, približno štirikrat več kakor teritorii beograjske uprave, so pa bila lani ustanovljena samo 4 podjetja a letos v prvi polovici leta le eno. V Beograd se je lani preselilo 5 industrijskih podjetij, letos pa že v prvi polovici leta 6. Iz dravske banovine so se letos preselila 3 podjetja, iz Zagreba 2. V Beograd se je preselilo lani in letos skupno 11 podjetij. Skupno se je selilo Lani in letos iz banovine v banovino 16 industrijskih podjetij. Pri tem moramo tudi vedeti, da se je delniški kapital v Beogradu zadnja leta zelo povečal. Lani je odpadlo na sani Beograd 30° • delniškega kapitala V Sloveniji lani in letos sploh ni bilo usrtan o vi j en in delniških družb. Splošni gospodarski zastoj v severnih in zahod n h pokrajinah države pa dokazuje tudi stavbna delavnost v državi Najživahneiša stavbna delavnost je v Beogradu Precej dela je bilo tudi Se v Zagrebu, ki je pa vendar na drugem mestu po stavbni delavnosti a najbolj zaostaja Ljubljana, Po teh ugotovitvah je pač lahko priti do sklepa, da je treba fiskalno politiko v zahodnih n severnih pokrajinah države spremeniti. Hrvati celo zahtevajo, da bi bile tudi Zngrebu priznane enake prednosti, kakršne uživa Beograd, to se pravi, da bi bile odpravliene bnnovinsko davščine. » Hotentotsko zdravilo proti vsema Mnogi ljudje s: skušajo pomagati v boju proti boleznim tudi znaj z rastlinami, kakor je bilo to v srednjem veku. Listajo po herbari Jih, zbirajo najrazličnejša zelišča in kuhajo iz njih Čaj. ta proti taj, ta proti oni bolezni. So tudi modrijani, ki skuhajo več zelišč skupaj in pripravijo tako čaj. ki naj bi bil učinkovito sredstvo proti vsemu hudemu, nekakšen življenjski eliksir. V zvezi s tem bo zanimiva primerjava, kako se zdravijo južnoafriški Hoten toti. Kakor vsi primitivni ljudje vidijo tudi oni zdravilno moč v prvi vrsti v rastlinah. Hoten toti pa ne kuhajo lz zelišč čaja in Jih ne mešajo. To opravijo za nje koze, njihove domače živali. Koza ne je vsega, ona skrbno izbira samo nekatere rastline in prav te so po mnenju Hoten totov zdravilne. In Jfemu bi jih torej kuhali, če jih koze prekuhajo v svojem želodcu in jih vračajo človeku kot življenjski eliksir v obliki kozjih bobkov. Kozji bobki, to je univerzalno hotentotsko zdravila Uporablja se proti vsem boleznim, bodisi v naravni obliki, v prašku, v tekočini ali kakorkoli. Kdor ne verjame, da Je to učinkovito zdravilo, naj pa kozje bobke sam preizkusi. Fotografija osvaja Antarktido Fotografiranje zemeljske površine iz letala je zdaj najboljši pomočnik pri ra-zlskavanju in izdelovanju zemljevidov v neznanih, težko dostopnih krajih. Zlasti važne usluge je storila znanstveni ekspediciji, ki jo je poslala Nemčija raziskovati zemljo okrog južnega tečaja. Nekaj tednov v polarnem poletju je zadostova- lo ekspediciji, da je raziskaia in :^ I^Lala začrtala na zemljevid 5.000 kv. kilometrov skoraj nedostopne celine. Ekspedicija Je prepotovala z letalom 10.000 km, torej Četrtino ekvatorjeve dolžine. Poedl-ni poleti so bili dolgi 1.200 do 1.500 km. Ker se poedinfi poleti niso dali ponoviti. Je bila znanstvena ekspedicija opremi jena tudi s fotografskimi ploščami za infra rdeče žarke, da je lahko delala iz letala posnetke tudi v slabem vremenu. Ekspedicija Je prišla s tem fotograf -sk m materialom do zanimivih ugotovitev. Med drugim je dognala da infra rdeči žarki ne prodirajo skozi gosto meglo, da Jih pa redkejša megla ne zadržuje. Ugotovila je tudi, da prodirajo Infra rdeči žarki skozi lesene \n usnja te dele fotoaparata, tako da so plošče že pred osvet-Ijitvijo pokvarjene. Skozi kovinaste dele in debele lesene okvire pa infra rdeči žarki ne prodirajo. Predrzen beg iz kaznilnice V Jacksonu v državi Mchigan jc poskusilo šest zločincev, ki so bili obsojeni na dosmrtno Ječo, pobegniti iz državne kaznilnice. Zločinci so zbežali v času, ko je večina paznikov opazovala nogometno igro med kaznjenci. Pazniki pa so to dovolj kmalu opazili, takoj so alarmirali policijo, ki je obkolila zločince, ko so bili še na strehi kaznilnice. Nastalo je divje streljanje, med katerimi Je beguncem uspelo, da so dosegH cesto, kjer so ustavili neki avto in se z njim v divji naglici odpeljali. Polic Ja jih je zasledovala in po ponovnem divjem streljanju jih je tudi premagala Pri streljanju je bil neki policijski nadzornik ub.t dva mimoddoča pa sta bila ranjena. Ituerirajte v f,81. Narodu44! l>v Vladvka: 27 MOŽ. KI JE UGASNIL SOLMCE FANTASTI CEN ROMAN — Sicer pa imate prav. Solnce lahko prižgem, toda to bo trajalo še nekaj časa. Upam, da boste imeli mnogo priložnosti razmišljati o razliki med vojno in mirom. Vi ste hoteli vojno, zdaj jo imate. Samo da ste tudi vi v prvih vrstah. Sami ste na mestu tistega, — človeškega materiala, — s katerim ste dali tako junaško polniti prepade smrti Najbrž si vojne niste mislili tako in nemara se ne motim, če rečem, da boste morali tudi vi pograbiti nekaj in ubijati ali pa dati se ubiti, preden vas reši prvi žarek svetlobe iz tega pekla. JErwein je ohranil vzoren mir. — Pravite, da lahko prižgete solnce. Kako? _Hm. Dalo bi se morda telefonirati v grad Krono, da bi jim pojasnil delovanje poedinih vijakov. Upam, da bi potem razumeli to, jaz bi pa ostal v vaših rokah. Toda zdaj je tok izključen. Treba bi bilo obvestiti elektrarne, če je še kdo tam. V ta namen bi se moral nekdo napotiti tja peš, peš skozi vse mesto, ki zdaj gotovo valovi liki razdražen ulj. To najbrž ne pojde. Moram se napotiti v grad Krono. Sam moram priti domov. — Hm, to bo trajalo dolgo. — Do gradu je kakih stoosemdeset kilometrov. Če me pa med potjo kdo ubije, mislim, da bo teh kilometrov neskončna vrsta. — Potem takem bi bilo dobro, 6e bi organizirali celo ekspedicijo. Sam bi bil pripravljen iti z vami in upam, da tudi vsi člani Vojnega konzorcija... — Hvala vam, maršal. Ne velja vedno pravilo, da je tem lažja zmaga, čim več je ljudL In pa, ko bi prišli v grad, bi me nihče ne zadržal, da bi vas jaz to pot ne obsodil na smrt. Med desetimi bi lahko prav tako dobro padli kakor sam. Ali veste, da bi vam med potjo ne odkril svoje tajne? Toliko mi je pa že za svoj lastni vrat. Sam pojdem. Samo eno ponudbo imam. Gospodična Luisa Laverova, morda bi bilo za vas nevarnejše ostati tu med temi možmi, ki vam pripravljajo vešala, nego če bi šli z menoj... Pritrdila je. ★ Priprave niso trajale dolga Krasen Rvbafev osebni avto je bil pripravljen. Havel je bil namreč sklenil odpeljati se počasi po robu ceste, ki je povsod označena z robniki. In pri tem bi lahko vzel s seboj dovolj živil. Zato je dal nanositi v avto za dva človeka živil za tri tedne. Rvbarevi ljudje, zbegani po temi in smrti svojega gospodarja, so se potrudili in hitro izpolnili povelja, ki jih je dajal starejši izmed obeh Rvbafevih pomočnikov inženir Zuna. Njihova sebičnost ni bila tolika, da bi ne razumeli, da mora priti Havel od tod. In čim bolje bo opremljen, tem prej lahko w*#t*fM» svetloba. Pri tem, ko so nosili v avto živila, so se lahko še sami založili z njimi Na najslabšem so bili člani Konzorcija, ki niso vedeli, kako se bo razvil položaj. In bili so pripravljeni verjeti, da so Rvbareve zaloge neizčrpne. Priprave so končane. Toda Havel in Luisa se še nista odpeljala, časa je bilo še dovolj. Nihče se ne sme prenagliti. Ni še dolgo tega, kar je solnce ugasnilo — na ulicah je še preveč nevarnega življenja navzlic temu, da je stala Rvbafeva hiša izven mesta. Na uri brez stekla sta ugotovila čas. — Najbolje bo, odpeljati se pozno ponoči ali proti jutru, ko se razlezejo ljudje po svojih brlogih in ko jih ne bo mikalo utikati nosove v vsak, tudi najmanjši ropot na cesti 23. Rov hodnika je bH ograja na mestu smeri Udobno naročje razkošnega avtomobila je bilo potisnjeno na oseh svojih prožnih koles tesno k robnikom, — k tej berglji slepcev, in čisto počasi se je pomikalo naprej. Bila je že periferija mesta, Le malo ulic je križalo smer. Nekaj metrov širine ulice, kjer se je izgubljal zaščitni kažipot robnikov, je bilo hujše od vrvi, viseče visoko v temi nad Niagaro. Počasi je šlo naprej, tako počasi, da je bilo človeka kar groza te počasnosti Polž bi bil lezel hitreje — toda imela sta vsaj streho nad glavo in vedela sta, da jima ne more neznana nevarnost skočiti naravnost za vrat, Zoperna trupla tujih avtomobilov leže ta na cesti zapuščena in izropana. Vrag ve, kam so izginili lastniki Pazi samo, da se vedno vrneš, kadar se kam zaletiš, da iščeš z neobčutljivo tipalko blatnikov liki slepa gosenica kraj, koder se da preriniti naprej. Naprej! Kako lepa beseda V enem zamaha prileti is ost, naglo in kratko tako, kakor si moreš zamisliti ideal- no življenjsko pot. A glej: vsak razbit avto, vsak gnojni voz ti krikne na pot: stoj! Za volanom sedi Havel in k njemu privita Luisa. Njune ustne so neme, njuno življenje visi na mre-nici njunih ušesnih bobenčkov. Za vsakim korakom lahko preži nevarnost. Kdor se prej izda, ta prej izgubi igro. Pa še en vzrok ima njun molk. Dotik teles ju ni spravil v zadrego. To je nekaj dalekosežnega. Vse naokrog leži brezdno neznanega, izsušena, ubijajoča pustinja. Tu ni mogoče nikomur verjeti Sebičnost je zarezala že v prvih minutah teme široko brazdo svoje vlade. Onadva sta pa kakor oaza. Tovariša, Kaj za to, da sta mož in žena. Tako nemogoč položaj v tovarištvu: in vendar je prevzelo Havlovo srce do dna. Havel šele zdaj presoja in ocenjuje moč prijateljskih vezi Doslej ga nebo Še nikoli ni obdarovalo s tem darom. Mogla bi ležati sama skupaj. Ne videla bi ničesar, ne govorila bi ne vzpodbujala, ne pomagala... Nič, nič... samo slutila bi prisotnost drug drugega, — bolje se da živeti in bolje umirati. Nekoliko svetleje je v srcih. * Avto neslišno drsi, pa tudi pri največji opreznosti škripljejo pnevmatike ob robu hodnika. Havel skriva za vrata jezika mnogo besed, ki bi jih rad izlil iz svoje notranjosti v kelih prisotnosti pa ne more najti primernega uvoda. Najraje in izmed vsega najprej bi povedal, pa tudi če ne prispeta na cilj (a Havel sploh ni upal, da bi bilo to mogoče) ne bo nič izgubljeno; kajti čez deset dni se prižge samo od sebe... Ursjufs Josip Zuponfič U Za »Narodno tiskarno* Fran Jetrn // Za upravo in tomaM del fitfo Oton Chritfot // Vsi v Ljubljani