169. številka. Ljnbljana, v četrtek 28. jnlija 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja Vfl;ik dan *\«***r, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman zk a v stro-ogers ke deželo za vs«> leto 1 » zi p >l leta H gld., a Četrt leta 4 gld., n jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 19 gld,, M četrt leta H gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld i" kv. Za poftilja e nadom računa se] pO lO.kr. na mesec, po 30 kr. za četrc leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina maia. — Na naročbe, brez istodobni- vp liilj itv« Q»ro4 me, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, ic po 4 kr. če se tnknit večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i 6 t v o je na Kongresnem trga fit. 12. __ Upravnifitvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon št. 3^=. „Naši straži'' v uvaževanje. „Z isto pozornostjo hočemo skrbeti za to, da ne bi jemal tuji kapital na-fiemu slovanskemu kmetijstvu zemlje izpod nog, da bi slovanska zemlja, dasi se njeni posestniki menjajo, ostajala v slovanskih rokah." Druga FMOluciJA slovanskega časnikarskega shoda v Pragi z dne IG. rže-nega cveta 1H98. »Lega nazionale4 iti BStidraarku skušata pri nas na Slovenskem kos za kosom zemlje našemu narodu odtrgati in ga fujcu v posest izročiti; pri tem segata obe društvi po najrodovitnejših in najlepših posestvih. Ta najnovejši način, s katerim 8e nas najobčutljivejše hoče oškodovati, ne datira od včeraj, ampak tak gospodarski boj za obstanek bije se od tistega časa, ko se je začela širiti pri nas tuja, in sicer od jedne strani nemška, od druge strani laška — neslovanska kultura. Ves srednji vek nahajamo pri nas useljevanje graj-ščakov, tujih trgovcev, in ti veleposestniki, bodisi posvetnega ali duhovskega stanu, nastavljali so na svojih grajščinah tuje uradnike, tuje služabnike, okoli njih širila se je tuja, našemu narodu taja in nasprotujoča šega in tuji trgovci imeli bo tuje pomočnike — vse pa je prešinjai jeden duh . domačine izkoriščati le za dninarske posle, naš narod izsesavati z desetinami, z robotami ga preoblagati in vsak napredek uničiti. Z osvoboditvijo kmečkega stanu od grajščin, 8 podelitvijo narodu samemu pristuiočih pravic, sprevideli smo, da se nahaja na Slovenskem večinoma vse veleposestvo in vsa veletrgovina v tujih, na šemu obstanku sovražnih rokah. Naš narod naj bi dajal svoje ljudi le za najnižje sloje, kakor posle in dninarje, rokodelce, nižje obrtnike, nižje urad-ništvo in za kmečki stan. Le z žilavim trudom zadnjih desetletij dosegli smo neki preobrat k boljšemu. Kakor nam tuji kapital našega materinega jezika ne v uradu, ne v šoli in v javnosti ne privošči, in sicer iz egoističnega namena, da zamore povsod svoje ljudi na površjo poriniti, tako in še bolj nam povsod nasprotuje tam, kjer se gre za zaslužek, za blago- stanje in za obstanek našega posestva. Boj za ohranitev našega posestva je pa dandanes za posameznika, kakor tudi za ves narod, veliko težavnejši, kakor v srednjem veku, ker so pogoji za obstanek za vsacega človeka vsi dragačni postali, kakor so bili nekdaj. Da se vzdržimp na površji, da nas tujci na domačih tleh ne izpod rinejo, da nam našega posestva ne odvzemu, treba se nam je nz uma svitlim mečema v bran po staviti. Namen tega Bestavka je „Naao stražo' na velevažno nalogo opozoriti, ki jo naj ima mej dru gimi sredstvi spolniti, da nam tuji kapital ne bode naše srednje veliko posestvo, ki se je do dandanes vzdržalo v narodnih rokah, pokupil in tujcem izročil. Da se zamorejo taka posestva na površju vzdržati in da zamorejo uspevati, treba je dan danes, ko se ima bojevati z najrazličnejšimi živalskimi sovražniki in rastlinskimi zajedalkami, ko mu vsakovrstne davščine in izplačila nakladajo velikih bremen, ko mu dragi posli in dninarji ravno toliko vzemo, kolikor zaslužijo in ko razne uime velike škode narejajo, da se sedanji gospodarski vedi primerno oskrbujejo in to zahteva strokovnega znanja. Tega zamore pridobiti le v zato ustanovljenih strokovnih šolah. Skrbimo, da dobijo sinovi naših večjih posestnikov tako strokovno znanje sebi, svoji okolici, deželi, našemu narodu in državi v h a r e k ! Tu pa gre omeniti, da so želje in opravičene potrebe, ki se v tej zadevi stavijo, zelo različne, in sicer čisto naravne. Mej tem, ko si želi prebivalstvo goratih krajev, n pr. Gorenjske, da bi se njih sinovi v živinoreji, sirarstvu, gozdnarstva in v splošnem poljedelstvu posebno izobrazili, hočejo prebivalci vinorodnih krajev, n. pr. Dolenjske, Vi pavske itd , da bi se njih mladina v umnem vinogradarstvu, v cepljenji ameriških trt itd. prav dobro izurila. Vsi pa pričakujejo, da bi njihovi sinovi v občni omiki napredovali in da bi 3e jim v kratkem času podala trdna podlaga, da bi postali vzorni, pr dni gospodarji ter da bi se v tem C-uhu morda poprej popolnoma zanemarjena vzgoja popolaila. Vse to v prid pnhodnji generaciji. Sedanja gene- racija pa zahteva, da bi se i njej v obliki različnih gospodarskih tečajev in javnih pred t vanj podajal poduk, katerega bi si zamogla v lastni prid izkoriščati. K temu pride šh vzgledno oskrbovanje gospodarstva in ž njim združenega nadaljnega strokovnega izobraženja. Umevno, da je mogoče tako različnim zahtevam samo tam v popolni meri in v pravi hasek narodnega blagostanja zadoščati, kjer se s temi zahtevami zlagajo in združujejo teme -Ijito strokovna izobraženost, neumorna delavnost, blagohotna naklonjenost in podpora z merodajnih stranij. V tej zadevi nadkriljujejo vse jednake strokovne šole, n. pr. deželna kmetijska šola v Šmdielu (S. Michele) na Tirolskem, kateri zavod je postal pravi blagoslov za povzd go gospodarskega blagostanja na Tirolskem in si je s tem zadobil neprecenljivih zaslug. Pa tudi na Slovenskem dospeli bi lahko do jednakega uspeha, treba bi bilo le tirolsko deželo v tej zadevi posnemati — vsi pogoji za to bi bili dani. In da se to zgodi, to bodi izraženo BNaši straži" v uva?evanje. V I Jubljanl. 28. julija. K zaključku državnega zbora se piše baje iz dobro podučene strani z Dunaja v „Slowo Polskie". da se je parlament samo zategadelj zaključil, da bo možno na podlagi § 14. iz?esti nagodbo ter pridobiti časa za nadaljna pogijanja v jezikovnem vprašanju. Ako bi se nagodba na temelju § 14. onemogočila, bi morala nastati v ministerHtvu kriza. Poljski listi sploh pišejo, da hoče Thun pogajanja z Nemci nadaljevati, ker vlada v odločilnih krog'h velika apatija do nasilnih sredstev. Rnsija in Rumunija. Potovanje rumnnskega kralja in prestolonaslednika v Peterburg se v diplomatskih krogih prav veselo pozdravlja. V Romuniji pa se pri tej priliki z veliko hvaležnostjo spominjajo, da ima Rusija največjo zaslugo za samostojnost in neodvisnost Rumunije. Listi pišejo o vojnah, v katerih so ae berili Rusi in Rumuni ramo ob rami proti Turkom 1. 1877. Kralj Karol je Še pred kratkim v nekem svojem nagovoru povdarjal, da se čuti srečnega v spominu na lepi čas, ko se je rumnnska armada zmagovito borila na bolgarskih bojiščih ter je na strani junaške ruske vojske priborila neodvisnost Romun je, ki se je vsled modre Včeraj je dobila vsa družba, katera je rabila kot stanovanje polovico hotela „Bukarest", od gostilničarja svoj zadnji zajuterk. Gospodar je izjavil, da gledališki gospodi ne more več dajati hrane. Dva meseca že ni prejel od njih nikakih novcev niti za stanovanje, niti za hrano, prav toliko časa, za kolikor jim je Ošparin z gazo na dolgu. In prav treba je bilo. da mu je prišla ta nesrečna misel v glavo baš pred božičem . . . — Strela ! — togotil se je dramatiški raison neur, zajedna dramatiški junak, Tulinski: — sedemnajst let sem že na odru in letos bodem moral biti prvikrat o praznikih trezen. To je naravnost razžaljivo! In, prosim vas, kakšna mora biti ta igra pri takih razmerah ? Sama nesmisel! — Po skušnji obkrožila je vsa družba Ošparina. — Kako mislite, Memnon ProtasoviČ? Od včeraj zjutraj že nismo ničesar jeli! . . . Nocoj je sveti večer, jutri božič! . . . — Ljubčki moji, počakajte! Za boga, poča-j kajte, ljubčki ! Pojutršnjem začnem z nabiranjem . . . Vse dobite, vse! . . . — Do pojutršnjem pomremo ! Gladu poraremo, vsi . . . JL1STEK.. Veše. (Huski spisal I. Pota pen k o.) L Takega mraza, kakor danes pri skušnji, ni bilo v malošlemskem mestnem gledališču še nikoli. Dasi je bil prisoten entrepreneur Ošparin sa m, zabavljal je komik Nozdrič- Afrikanski na glas, da mora pri tej temperaturi v glumaških prsih zmrzniti vsak talent. — Kaj hočemo, Ijubček moj, kaj hočemo 1 — tolažil ga je Ošparin, — sami vidite, kakšen je zaslužek . . . Niti klobase ni za zajuterk, pa bi gledališče greli! Verujte mi, Ijubček, danes sem poslal slugo k mesarju po pol funta obrezkov, in še to na dolg . . . Nozdrič-Afrikanski ni odgovoril nič, temveč obrnil se je proč in rekel v duhu svojem: „Ničvreden človek to, kar ga je!" V obče je bil vedno malobeseden, a danes še bolj nego sicer. Požeruška fizijonomija entrepre-nturja ga je spravila ob vso dobro voljo. — ,Laže, kadar zine, ta licemerec, Tartufe malošlemski ! Sam j sem ga videl v jutro, ko je kupoval na trgu delikatese. Čakaj, pri svoji benefici, ko bodem igral Tartufa, ti pokažem ! . . . Komik se je bil mudil namreč danes tudi na trgu, toda popolnoma platoniški. Desetkrat gotovo je prehodil vse redove raznovrstnih živil, gledaje nanje s srčnim poželjenjem. Vse je razburjalo nje gove živce, vse se mu je zdelo tako vkusoo, tako slastno, in sicer tako, kakoršno je tu ležalo, bodisi že glavnato zelje, ali govedina, ali kaj druzega. V svoji zamišljenosti se je ustavil pred parom novih čevljev iz surovega usnja ter mrmral: „Kako ukusni bi bili ti čevlji, da bi jih človek dobil za zajuterk!" j Tu se zopet zave. Od strahu zgrabi se z obema I rokama za glavo. — »Ali še nisem obnorel . . . Tu se vidi, kaj se pravi Štiriindvajset nr ničesar jesti Itf Dramatiški ljubimec, Ogenj-Plamenov je čital na odru predsmrtni monolog Holminov, toda ker so mu čeljusti klepetale od mraza, ter ga je v grlu in , želodcu držal krč vsled gladu, bilo je videti, kakor ; da hoče umreti že pred časom, katerega je za to 1 odmerila avtorjeva opazka. vlade kralja Karola gospodarsko visoko povzpela. Vsi ti spomini spremljajo kralja in prestolonasled nika na ruski dvor in tisoč in tisoč src ae radosti prijateljskega sprejema, katero je pripravil car Nikolaj kralja Karolu. Papež Leon XIII. V zadnjih dneh se pri javljajo na raznih krajih vesti da je papež nevarno obr lel, da pogosto omedli ter da je postal do cela apatičen. „Neue Freie Presse" se je informirala, koliko resnice je na teh glasovih ter javlja, da o nevarni bolezni papeža ne more biti govora Papež je že v 80. letu, zato je naravno, da se ga loteva včasih slabost. Ker je tudi jako nervozen, je um-Ijivo, da se zlasti v vročem poletju ne počuti dobro. Vsled tega ue sprejema nikakih avdijenc, ako niso neizogibno potrebne. Tudi s kardinali občuje le kolikor treba. Govorica o oHcijalnem posvetovanju kardinalov glede bodoče konkltve so neresnične, ker je po cerkvenem redu strogo prepovedano razpravljati o tem že za življenja papeža. Da pa kardinali privatno ugibajo ter se na tihem tudi pripravljajo na vsako eveutuvalnost, je razumljivo. Kakor za druga častna mesta je tudi za papeško dostojanstvo vedno mnogo pretendentov, ki intrigi-rajo drug proti drugemu. kardinal Rampolla je v sedanjih razmerah najmogočnejši cerkveni knez, vsegamogočen pa vendar le ni, ker papežev duh je še vedno zdrav in bister, in energija njegova še vedno velika. Španska vlada se je končno po tolikih bridkih izkušnjah vendar - le odločila za to, kar je neizogibno: začela se je pogajati za mir. Špansko ministerstvo je izprevidelo, da je po premagi in izgubi dveh vojnih brodovij nemožno doseči še kak pomembnejši vspeh na bojišču, da so garnizije na Kubi, na Filipinih in na Portoriku izročeni Amerikancem na milost in nemilost. Pomanjkanje na živilih in streljivu je postalo neizogibno, in ,prav zato se je Santiago moralo podati; prav zato so morale kapitulirati garnizije Guantanama, San Luisa, Pulmasa, Sagua de Tanama in IJ.iracola. t.ieneral Shafter ima sedaj na Kubi okoli 22.000 vojnih ujetnikov. Radi pomanjkanja živil se mora udati v nekaj tednih tudi glavno mesto Kube, Havana, in Amerikanci dobe zopet nekaj tisoč ujetnikov več. Ista ntoda grozi tudi glavnemu mestu na Portoriku, San Juanu ter vsem ondotnim mestom. Ameiikanci so Že iskrcali pri Gnaniki blizu luke Ponce nekaj tiHOČ vojakov in kmalu zasede ves otok do 40 000 mož. Pred glavnim mestom pa stoji na straži ameriško brodovje. Spanci so torej najbolj pametno storili, da so začeli s pomočjo francoskega poslanika Cambona mirovna pogajanja, ki se bodo vlekla gotovo več tednov, a nedvomno dosegla svoj namen. Blagosiovljenje topničarske vojašnice. Veliko delo, katero utegne postati za mesto jako koristno, je srečno dokončano. Nova topntčar ska vojašnica ie dograjena in je bila včeraj po ozi-danju sklepnega kamna slovesno blagoslov jena. Vastibnl glavnega poslopja je bil za to slav-nOSt okusno okrašen z zelenjem in eksotičnimi rastlinami, mej katerima sta bila kipa cesarja in cesarice. Poslopje je najprej blagoslovil šentpetersk i župnik gospod Malenšek, potem pa je zastopnik Unijonske stavbne družbe, stavbni svetnik Prte k na kratko pojasnil zgodovino stavbe, katera se je začela meseca marca graditi, in želeč, da bi bila vojašnica mestu na korist in pospešila njega procvit je izročil ključe novih poslopij župana. Zupan Hribar je potem govoril takole: Slavna gospoda! Po komisijonalnili ogledih, ki so se izvršili včeraj in predvčerajšnjem, dognalo se je, da so poslopja, ki spadajo k novi mestni to-pničarski vojašnici, popolnoma dodelana. Zato jih zamorem v imenu mestne občine prevzeti od graditeljice, da se izroiV v bivališče sedmemu to pni carskemu polku. Mestu ljubljanskemu so lična glavna poslopja, stoječa ob oživljeni Dunajski cesti, v resnično olepšavo: brez dvojbe bodo mu pa tudi v veliko korist. Uvažujoč to oboje, mogel se je občinski svet odločiti za izdatne materijalne žrtve, katere je z gradnjo te vojašnice prevzel Žrtve mestne občine pa bi bile morale še večje biti, ko bi ne bila slavna ,Kranjska hranilnica" z velikodušnim prispevkom 100.000 gld priskočila ji na pomoč. Ta plemeniti čin ohranjen bode potomstvu na spominskih ploščah; ne morem si pa kaj, da ne bi o tem slovesnem trenotku še posebne zahvale izrekel slavnemu ravnateljstvu in pa upravnemu odboru kranjske hranilnice. Meine hochverehrten Herren! lndem ich nun von der BauSrma den Scbliissel zum Zeichen ubernehme, dass die stiidti-sche Artilleriekaserae in allea ihrea Theilen fert'g dasteht, sei es mir erlaubt, eine angenehme PHcht dadurch zu erflillen, dass ich der verebrlichen „Union Baugesellschaft" fiir die Exacthrit der ausgefiihrten Arbeiten uud die vviihreud des Baues der Stadtge-meinde gegenliber stets bevviesene au^serordentlicbe Coulance den vviirmsten Dank zolle. Insbesondere vvtren es die hocbvnrehrten Herren Director Baurath Franz Boek und Secretiir Dr. Isidor Bing, deren freundlichem Entgegenkommen und sehr sohiitzens-\verten Rathschlagen zum nicht geringen Theile die Inangnffoahme des Kaseruenbaues zu verdtnken ist. Ich kann aber auch meht umhin, der Verdienste za ervvahnen, vvelche sich der leider zu friih dahin-g^gangene Bauleiter Bar ak, insbesondere aber sein Nacbfolger, Oberiogenicur Julius Nevole ervvorben hat. Das liebensvviirdige Wesen des Letzteren kann n'cht genug ruhmlicb hervorgehoben vvttrden, sovvie es auch nicht unerwa.bn*: bleiben kanu, dass dessen umfasaenden Fachkenntnissen, im Vereins mit einem b* wunderungswiirdigen Pti ichteifyr, die gelungene Auafiibrnng des Baues zu verdanken ist. — Meine hochverehrten Herrea! Das gute Einvernehmen, welches die Bevolkerung Laibach'« mit den Auge-bongen unser^r glorreiehrn Armee atets und unter allen Umstaaden zu nnterhalten gevva^st hat, wird — davon bin ich vollkommen uberzengt — auch in Hinkunft immerdar bestehen bleiben. Die Bevolkerung Laibacb-s hat es namlich nie verkannt, dass die Armee der Hort des Reiches und der Stolz ihres erhabenen obersteu Befehlshabers ist. Die Stadtge-g*meinde kann aber auch mit Genugthuung darauf hinvveiaen, dass sie den VViinsch^n der Herresver-\valtung stets Rechnung zu tragea gevvusst und in Folge desBeu fiir die Unterbnngung der Truppen, deren Garoisonsort Labach ist, auf das beste vor-gesorgt hat. Mtigen nun diese Gebilude, deren voli ■t&ađtgSI Ausbau durch die Schlussst^inlegung er-folgen wird, hiefiir eine vveitere Zeujjenschaft abgeben und mo^en sie — den elementaren Gev/tlten trotzend — Menschenalter hindurch eine friedliche Heimstii'te fiir d«-n in dieselb»-n einziebenden Truppenkorper sein. Diess walte Gott! — Slavna gospod*! Slučaj je nanesel, da so ta poslopja dovršena bila ravno v letu, v katerem avstrijski narodi slave petdesetletnico modrega in slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, presvetlega cesarja. Naj bodejo torej tudi v dr kaz, kako vš mestna ob "ina ljubljanska ceniti čutila, ki navdajajo težko izkušeno srce našega vi-težkega vladarja do njegove zmagonosne armade, katera je na neštevilnih bojiščih prelivala kri za domovino in prejaano vladarsko rodbino. S t-m, da je v poslednjih letih z modrim svojim posredovanjem zabranil nejedenkrat pretečo bojno nevarnost dokazal je cesar Franc Jožef I, da ne želi neprecenljivo dragocenih krvnih žrtev, temveč da bi se odločil apelovati na svojo armado le v slučajih najvišje sile in potrebe. Njega, kneza miru, spominjamo se zato v tem slovesnem trenotku. Pridružite bs torej, slavna gospoda! mojemu, iz dna srca prihajajočemu vzkliku: Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I., Seiner Majestiit dem FriedensfUrsten Kaiser Franz Josef I.: „Slava, slava, slava!" Navzočniki so se županovemu pozivu navdušeno odzvali in so cesarju trikrat zaklicali „Siavau in „Hochu, v tem ko je godba svirala cesarsko pesem. Na to je predsedstveni tajnik Lah prečital spominsko listino, katera se je vzidala in katere vsebino smo že včeraj priobčili, potem pa je bil vzidan sklepni kamen, spominska ploča, katera ima napis: ^Sezidala zi slavnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Frančiška Josipa 1. mestna občina stolnega mesta Ljubljana 8 pomočjo kranj-ske hranilnice po načrtih Unijonske stavbne družbe v let h 1897. in 1898., ko jo bil Ivan Hribar župan ljubljanski". Ko je bila spominska ploča postavljena na svoje mesto, pristopib so zastopniki mesta, vojaške oblasti in deželne vlade ter s primernimi besedami kakor je pri takih prilikah običajno storili, udarec s kladvom. Podmaršal pl. Hoehsmann in dvorni svetnik S c he meri kot zastopnik deželneg i predse Istva izrekla zastopnikom Unijonske stavbne družbe svojo priznanje na lepo izvršenem delu. Na povabilo župana Hribarja so si potem navzočniki ogledali novo vojašnico. Slavnostnega biagoslovljenja in vzidanja sklepnega kamna so se udeležili: dvorni svetnik Sche-merl kot zastopnik deželnega predsednika, divizi-jonar podmaršal pl. H o c h s m a n n , župan Hribar z mnogimi obč. svetniki, dež. odbornik dr. Tavčar, deželnovladui svetnik pl. Riiling z raznimi uradniki deželne vlade, brigadir polkovnik Frank, polkovnik pl. Nietsche, polkovnik M ar esc h, polkovnik pl K ris ten, v šji štabni zdravnik vitez \V a g n e r, obrstlajtnant pl. Kuki ć, major L u k a n c, predsednik trgovinske zbornice Perdan, podpred-| sednik trgovnske zbornice Klein, predsednik kranjske hranilnice Luckmann z raznimi členi ravnateljstva, magistratni svetnik Vončina z mestnimi uradniki in muogo drugih častnikov. Ob 1. uri popoludne zbrali so se povabljeni udeležniki na j iko animiran dejeuner v lepo okra šeni dvorani hotela „pri Maliču*. Pri dejeunerju je svirala vojaška godba. Prvo uapitnico je govoril župan Hribar. Na* pil niča se glasi: Slavna gospoda ! Meine hochverehrten Herren I Slavnost, ki se je danes dopohidne izvršila, more se po vsi pravici imenovati patrijotična slavnost par excellencs. Dogotovi!.* in posvetila bo se namreč poslopja, katera je naši hrabri in zmagonosni armadi v bivališče pripravila mestna občina ljubljanska. Ta poslopja, kakor smo danes vsi priliko imeli prepričati se, odgovarjajo vsem modernim zahtevam in spadajo mej najpopolnejše vojašnične zgradbe obširne naše države. Sezidana so torej popolnoma po intencijdi najvišjega vojskovodje, našega presvetlega cesarja, kateri je v izredno dolgi dobi, ki mu jo je milost božja odločila, da modro in srečno vlada svoje narode, poleg ostalega obrača! vedno tudi svojo skrb priredbi zdravih bivališč svojemu vojaštva. — \Venn nun schon sonst d»e Volker Oesterreichs Grund genug haben voli Liebe und Verehrung zur hehren Gestalt des giibgnn Monarchen emporzu- fo/SS?" Dalje v prilogi. — P< trpite malo, govoril bodem z blagajnikom . . . Rekši šine skozi temna vratica in izgine brez sledu DruŽha odšla je slabe volje v hotel ,Bukarest'. V izbah bilo je prav tako hladno ka kor v gledališči Gospodar ni več hotel dajati drv. — Prokleto gnezdo! — je kričal Tulinski. — Niti zastavljalnice ni tu! Da bi se vsaj kak zasebni iid prikazal, zastavil bi mu čevlje ; Dikovskega bi lahko igral pojutršnjem v galošah..... To bi veselilo Ošparina . . . II. Podregisseur in scenarius, zajedna decorateur in requisiteur Ivan Antonič, rodbinsktga imena ni nihče vedel, ker ni stalo nikdar na plakatih in mu vsled tega tudi ni bilo potrebno, tekal je od izbe do izbe ter poživljal vso družbo, naj se snide v sobi dramatiške junakinje Gogotske, ki je bila najbolj prostorna. Vsi so se radovoljno odzvali, osobito, ker so vedeli, kako važno zadevo ima rešiti družba. Se včeraj se je bilo stavilo namreč usodepolno vprašanje: kakov človek je Ošparin, in česa se more od njega pričakovati ? — Glejte, poprime besedo Gjgotska: — kam sem prišla ! Vabili so me v Tillis, petsto rubljev in benelico o pustu ... In rajše sem šla sem, dala I sem ae zapeljati od trgovca Premikina, vsi ste vi deli, kako je gledal za menoj. Mislila sem, da bode kaj, a ta mi gre in umrje ... Pa naj se še kdo peča z moškimi . . . — Zakaj se niste obrnili do dedičev! — pripomni Tulinski. Toda v izbi je bilo tako hladno, da se ni nikdo zasmejal. — Strela! — vikne Talinski, ako nam drv ! ne da, požgemo mu mize in stole! Par exemple! ■ Zgrabil je stol in v trenotkn pretvoril se je v nje govih mogočnih rokah v trske. — S tem zakurim 1 — je dejal mej občim odobravanjem. — A to bodo drva! Pri teh besedah potegne z okrogle mize pred divanom prt ter mizo brez posebnega truda izpremeni i v drva. — Nespametnik, kaj delaš? — je kričala Go-; gotska. — Vse to gre na moj račun I — Vsa družba je odgovorna! Vsa družba! — Samo s Čim? — pripomni nekdo. — S talenti, strela ! S talenti! Skoro je plapolal v peči ogenj. Vsi so se primaknili kolikor mogoče tja ter bs greli, i — In kaj zOšparinom,gospoda? vpraša Ogenj- Plamenov, kateri se je ne glede na svoje ognjevito ime najbolj k peči pritiskal. — Ničvreden človek! odgovori Nozdrič-Afrikanski. — To je jasno ! . . . — Ali nas vara? — Gotovo. O praznikih bode nabiranje, samo mi ne bodemo nič imeli od tega . . . — Torej odrinemo? — Na pot, naprej, ljudje božji! — Trideset vrst peš ? — Morebiti nas kdo pelje . . . — Kaj še! Tri in dvajset oseb! To je cela karavana! — Toda kje je izhod ? — Tu le! — pravi Nozdrič - Afrikanski ter kaže z veličastno gesto na okno, skozi katero se je videlo na vrt. Točno v polnoč, ko bode ves Mali Šlem spal, odrinemo . . . Tulinski, odstrani okvir ... Do tal sta jedva dva aršina . . . bagatela . . . — Jaz ne morem skočiti tako visoko! — javkne s tankim glaskom ingenue Smarničina, vsa pretegnena od samega gladu. — Nič ne de, vjamem vas na roke, uboga moja ovenela šmarnica! — tolaži jo Tulinski. Priloga »Slovenskemu Narodu" it 1G9, dnč 28. julija 1898. blicken, so mnss sie eben diese Sorge fiir die Armee, vvelche sicb infolge der allgemeinea Wehrpflicht aus allen Schichten der Bevolkerung recrntirt, zur be-Bonderen Dankbarkeit anspornen. Es vverden die Be-vveise dieser Dankbarkeit aber auch im heurigen Jahre mit elementarer Gevvalt zum Darchbruche gelangen und der Mitvvelt welche vielleicht mittleids-voli oder auch schadenfroh unsere inneren pol-tischon und staatsreebtlichen Kampfe betrachtet, deutlich zeigen, dass es in Oesterreich eine erhabene Person gibt, zn welcber die aufrichtige Liebe der Angeho rigen dieaes Reiches so gross ist, dass sofort alle Kampfesrufe verstummen, wenn es gielt derselben die angeatammte Trene und Anhanglichkeit za be weisen, Auch wir, meine hochverehrten Herren! gedenken heate des obersten Befehlshabers unserer tapferen Armee und des geliebten Herrachera, den nna der gutige Himmel vor fiinfzig Jahren geBandt bat, nnd ich lade Sie ein die Gliiser zu erheben und mit mir einzustimmen in den Ruf: Seine Majestiit, unser Kaiser nnd Herr, Njegovo Veličanstvo nas cesar in gospodar: „Živio, živio, živio!" Podžupan dr. vitez Bleiweis-Trsteniški je naglašal, da se mestna občina vedno prizadeva, živeti z vojaško npravo v najboljšem razmerju. Z zadovoljstvom se mora priznati, da mej vojaštvom in mej prebivalstvom, mej vojaško in mej mestno npravo ni bilo nikdar resnih diferenc, da je vedno vladalo najprijaznejše razmerje, in občina se bo trudila, da obrani to razmerje tudi v prihodnje. Govornik je napil slavni avstrijski armadi. Ekscelenca podmarSal pl. Hoehsmann se je za to napitnico toplo zahvalil in priznavajoč, da vlada v Ljubljani mej prebivalstvom in vojaštvom najlepše razmerje, in da stori občinski zastop vse, kar mu je možno, da pospeši razvoj in procvit Ljubljane, je napil Ljubljani in občinskemu zastopu. Predsednik trgovinske zbornice Perdan je napil dež. predsedniku baronn Heinu, zastopnik Unijonske stavbne družbe dr. B i n g županu Hribarju, obč. svet. ravnatelj Subic stavbni družbi Unijon in njenim zastopnikom, za kar se je zahvalil stavbni svetnik Ptic k. Obč. svet. T ur k se je v imenu obrtnikov zahvalil stavbni družbi „Unijon", da se je pri oddaji del ozirala na domače obrtnike; vladni svetnik dr. pl. R U lin g se je zahvalil za napitnico baronu Heinu ter napil složnemu sodelovanju vseh faktorjev v prospeh dežele, obč. svet. Svete k je napil eksce-lenci podmaršalu Hochsmannu in častniškemu koru, obč. svet. Znbukovec pa specijalno topničarjem, kateri pridejo v Ljubljano. Topničarski polkovnik Marek se je v imenu polka zahvalil za lepi dom, kateri se je zanj pripravil, ter povdarjaje, da ae topničarji z veseljem vrnejo v Ljubljano, je napil obč. svetnikom. Ko je še zaatopnik družbe Unijon napil častniškim damam, je župan Hribar zaključil vrsto napitnic in tudi dejeuner, izrekši družbi Unijon zahvalo za nje gostoljubnost. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28 julija. — {Sklepi shoda odvetnikov in notarjev p* — dr. Valentin Kriaper.) Iz pravniških krogov se nam piše: Pri ljubljanskem sodišču se je včeraj primeril mučen in za gospoda dr. Valentina Krisperja prav malo časten prizor, kateri drastično osvetljuje, kake misli in nazore ima ta gospod o sklepih shoda slovenskih odvetnikov in notarjev. V pravni stvari mej nekim ljubljanskim, popolnoma brezbarvnim trgovcem, kateri je člen mnogih slovenskih društev, in neko popolnoma slovensko stranko, je dr. Krisper vložil nemško prešnjo in posledica tega je bilo, da je dr. Krisperja koncipijent v dotični pravdni stvari nemški razpravljal, in da » —» • ■ —•-•— ■ ■ ■-'-".v "—■■—--■ ■' — Ovenela? Kaj hočete s tem reči? Gospod — kako se osmelite ? . . . — Od lakote, od lakote, drago dete moje! Ivan Antonič, stopite na poŠto in brzojavite v Veliki Slem entrepreneurju Spinzzovu Amsterdamskemu sledeče: „ Nocoj o polunoči izhod iz Egipta. Štiri in dvajset ur v puščavi. Mano jemo pri vas. Pripravite jedi in pijače! Naznanite „Veše" 1 — A kje naj vzamem denar za tak dolg brzojav? — vpraša Ivan Antonič. — Vsega skup imam še dvanajst kopejk. — Izposodi si pri natakarici! Ona te ima menda rada . . . Reci, da ji vrneš, kadar dobiš svoje pol benefice . . . Toda brž t . . . Mudi se 1 Ivan Antonič ni imel navade ugovarjati prvim osebam, kajti vedel je ceniti talente. Tudi sedaj se ni obotavljal. Ne ve se sicer, je-li bila tudi životna natakarica zapletena v skrivnostno zgodbo ali ne, gotovo je le, da je odšla depeša na Spinzzova-AmsterdamBkega, in sicer v prav isti cbliki, kakor jo je narekoval Tulinski. Miza je pogorela v peči. Soba napolnila seje s prijetno toploto, Drnžba bi bila blažena, da je mogel Tnlinski pretvoriti divan v pečenega vola, kakor je bil pretvoril mizo v drva. (Dalj« prih.) se je napravil nemški zapisnik, v katerem je samo to zapisano slovenski, kar je govoril zastopnik nasprotne stranke, ki si je energično zavaroval pravico, razpravljati v slovenskem jeziku. Tako izvršuje dr. Valentin Krisper praktično sklepe shoda slovenskih odvetnikov in notarjev, tako se drži on slovesne obljube, storjene na tistem shoda, obljube, katero je smatrati za častno stvar vsacega slovenskega odvetnika, ker je dr. HraŠovec o njih rekel, da jih ni treba posebe s častno besedo podpreti, kakor je bilo prvotno nasvetovano, ker se ob sebi u meje, da je vsak odvetnik s svojo častjo vezan, jih izpolniti. Dne 17. t. m. je bil shod odvetnikov in notarjev in že 20. t. m., tri dni po shodu, je dr. Krisper pozabil na shod in na sklepe njegove in vložil — nemško prošnjo proti slovenski stranki ter ž njo izposloval nem š k o razpravo ! Taiati dan se je primeril še drug jednak slučaj in sicer še goro-stasnejši. O pravdni stvari, ki se je doslej slovenski vodila, v katero sta obe zapleteni stranki Blovenske narodnosti, je oni isti dan dr. Valentin Kr sper vložil nemško prošnjo. Ne vemo sicer, kako se je po tem obravnavalo, a bržčas nemški, kakor v prvo* navedenem slučaju. Tisti dr. Krisper, ki se je na shodu odvetnikov in notarjev tako napihoval, da bi se bil skoraj razletel, tisti dr. Krisper, ki se je v „Slovenskem Listu" tako silno razkoračil radi tega shoda, je bil prvi slovenski odvetnik, ki je poteptal sklepe shodove, ki ss je izneveril slovesno dani obljubi. Pribili smo to, da bo slovenska javnost vedela, kako značajen mož je dr. Valentin Krisper in menda nam po tem škandaloznem slučaju ne bo nihče ugovarjal, ako rečemo, da je bilo dr. Krisperju pri celem odvetniškem in notarskem shodu jedino le za reklamo za lastno osebico in za nič druzega! Radovedni smo, bo deta li „Slovenski list" in njegova goriška senca to ponatisnila? — (Koncert in ples abiturijentov,) V nenavadno okusno z eksotičnimi rastlinami in dre-veeci okrašeni zgorenji veliki dvorani „Naroinega doma" ae je vršil sinoči zadnji del prelepe slavuosbi združenih slovenskih abiturijentov i koncert in veliki ples. Povabilu gg. abiturijentov se je odzvalo prav veliko število najodličnejšega ljubljanskega občinstva. Omenjamo naj le gg dvornega svetnika Schemerla, dež. šol. nadzornika J os. Š u m a n a , ces. svetnika M u r n i k a , podžupana dr. Bleivreisa pl. Trsteniškega, predsednika trg. zbornice P e r d a n a, več ravnateljev, okr. nadzornikov, profesorjev, odvetnikov učiteljev, častnikov 27. pešpolka ter velik venec najlepših gospej in gospic, na čela jim Franja dr. Tavčarjeva, Lina dr. Hudnikova, Marija dr. Kušarjeva i. dr. Po simpatičnem pozdravu g. Prijatelja je zapel abiturijentski zbor s spremljevanjem vojaške godbe cesarsko pesem, katero je poslušalo vse občinstvo stoje. Nato je nastopil gosp. Vrabl ter zapel divno narodno pesem „Rožmarin* po spretni harmonizaciji g. Žir ovni ka, ki ga je spremljal na klavirju. Gosp. Vrabl je zapel poleg tega Schu-mannovo „Grenadirja" ter dodal še karakterističnega „ Pevca*. G. Vrabl je dosegel s svojim kras nim glasom najlepši vspeh ter mu je občinstvo izrazilo svoje polno priznanje. Končno je zapel abiturijentski zbor prav dobro Čerinovo interesantno skladbo „Domu*. Tudi temu zbora se je izrazilo najlepše priznanje. S tem je bila nbeseda" završena in začel se je prav živahen in animiran ples. Gg. abiturijenti so poklonili vsaki plesalki izredno okusen in eleganten „plesen red*. Pod vodstvom raznih spretnih aranžerjev so se plesale tudi 4 prav lepe četvorke. Pri zadnji plesni točki pred polnočjo so gg. abiturijentje iznenadili prisotna dame, ki so došle v jako elegantnih toaletah, še s prekrasnimi šopki, ki so napravili najugodnejši efekt. Ples je trajal na to do rane ure, in še ko ae završila zadnja polka hitra, je bila dvorana še vedno polna neumornih plesalk in plesalcev. — Tako se jo skončala letošnja abiturijen ka slavnost, ki je bila iz-vostno največja in najfinejša izmej vseh dosedanjih. Prvič so se letos združili vsi abiturijenti slovenskih srednjih šol iz Kranjske, Primorske in Štajerske. Tem pa se je pridružilo tudi nekaj gostov iz Dalmacije. Naj bi vladala odslej vedno tako lepa sloga mej slovenskimi abiturijenti ! — Odboru pa treba izreči za fini in elegantni arangement najlepše in največje priznanje. Končno naj k svojemu včerajš-nemu poročilu dodenemo tudi to, da je shod abi-tarijentov izrazil brzojavno svojo globoko udanost Nj Veličanstvu ter izrekel svojo vročo prošnjo, naj bi presvetli cesar pospeševal ugodno rešitev vprašanja glede slovenske univerze v Ljubljani. Na jako finem banketu pa se je poslal brzojaven pozdrav največjemu Jugoslovanu, biskupu S t r o s s maverju. Prevzvišeni se je takoj zahvalil ter sporočil gg. abiturijentom svoj blagoslov iu pozdrav. — (Prešernov spomenik) Ker se je gosp. dr. Josip Kušar odpovedal tajništvu odbora za nabiranje prispevkov za Prosom iv spomenik, prevzel je ta posel mestni knjigovodja gospod Fran Trdina. — (Dragi popoladanski izlet „Sokola") bode v nedeljo 31. t. m. v Domžale. Telovadski oddelek koraka peš vso 14 kilometrov dolgo pot in odide ob l/i 2. ari popoladne iz telovadnice. Dragi členi, katerim je pot predolga, se odpeljejo ob 2 uri a kamniškim vlakom z drž. kolodvora do Trzina. Tam počakajo peš idoče Sokole in oba oddelka odkorakata potem skupno peš z zastavo v Domžale. Povratek bode peš, ali pa z vlakom zvečer ob 8. uri 40 minut. — (Iz trgovskih krogov) se nam piše: Sklep tukajšnjih trgovcev s knjigami in s papirjem, imeti ob nedeliah do 15. septembra za poskušajo zaprte prodajalne, našel je v trgovskih in meščanskih krogih najpopolnejše priznanje, čuditi pa se je, da sta m i našla dva trgovca, ki se ne menita za rečeni sklep, ampak imata svoji prodajalni odprti tudi ob nedeljah. Jeden teh trgovcev je nastanjen pod Trančo, drugi na Kongresnem trga. Kupujoče m u občinstvu priporočamo ta trgovca v primeren spomin. — (Blagoslovljenje zastave) slovenskega zidarskega in teharskega društva preloženo je radi nepričakovano nastalih zaprek od dne 14. avgusta na 4. septsmbra t. 1. — („Narodni dom" v Trata.) Narodna slavnost v Sežani, katero je priredilo pevsko društvo „Ljubljana"1 v korist zgradbi .Narodnega doma" v Trstu, imela je jako povoljen gmoten uspeh. Čistega dobička je namreč ostalo 373 gld. 2 kr. Ta denar se je plodonosno naložil v mestni hranilnici ljubljanski, a dotično uložno knjižico poslalo je društvo rLjubljana" gosp. dru. Gustavu Gregorinu kot predsedniku „Narodnega doma" v Trstu. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske do 17. od 23. julija kaže, da je bilo novorojencev 19 (=28 21 %o) umrlih 13 (= 19 30°'00), mej njimi sta umrla za jetiko 2, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi sta bila tujca 2 (=l5'3°/9)t iz zavodov 4 (= 30 7 %)• Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer škarlat co 1, za vratico 2, za rudečico 1, za mumpsom 1 oseba. — (Razstava rastlin.) Opozarjamo na današnji inserat o tej zanimivi razstavi. — (Čitalnica Vid Glinoe) priredi v nedeljo 31 julija t. 1. veselico na vrtu gostilne Robežnik na Viču. Vzpored obsega pevske točke, katere proizvaja društveni pevski zbor, deklamacijo, poučen govor, svetovno pošto itd. Začetek ob */t6, uri po-poludne. Vstopnina prosta. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — (Železnica Vrhnika Ajdovščina ) Ljubljanski župan Hribar in vrhniški župan Jelovšek sta prosila za podelitev predkoncesije za zgradbo železnice od Logatca čez Godovič in Črni vrh v Ajdovščino. — Rajnemu učitelju in uredniku Mateja Močniku) v čast da vzidati učiteljsko društvo za kamniški okraj sp minsko ploščo Odkritje se bode vršilo prav slovesno dne 10. avgusta meseca t. 1. v Zalogu. — (Iz Mengiša) nam pišejo: Sporočili smo že, da ni od Časa, kar se je preselil znani „gospod" iz Zagorja v nag trg, tu več miru, kajti mož se loti zdaj tega, zdaj onega in končno se je spravil na našega župana ter je ob času volitev v občinski svet celo pravil volile-ra. da župan Vidali ni naše vere ter ga skušal pri občanih, katere proti župana vedno hujska, ob njegovo častno ime spraviti. Toda malo se briga naše ljudstvo za tako obrekovanje; pili so pač radi na tuje troške, potem pa trezne glave zopet drugače mislili. V „Domoljubu" je 5. maja t. 1. poročal nekdo, kako je župan Vidali s solznimi očmi županstvo oddajal. Toda gospod Vidali je še danes naš Župan. Stvar je bila ta. Janez Tomel je pogorel, in ker mu ni hotel dati župan spričevala, da bi bil ž njim prosjačil, kar ni dovoljeno, — je mladi kaplan Rožnik župana tožil pri c. kr. okrajnem glavarstvu, češ, župan le zato spričevala ne da, ker ga Tomel ni volil. Smešno ! Obrekovali so tudi župana Vidalija, da ni izplačal spalnih vojaških denarjev, temveč si jih sebi prisvojil, torej izneveril. Obravnava pred sodiščem pa je sijajno pokazala, da je tudi to laž, ia le dobremu srcu župana se ima kaplanov prijatelj zahvaliti, da ni šel pod kiju'. Objavili smo to, da spoznate naše nositelje miru in ljubezni. — (Premembe pri učitelj »t v u na štajerskem.) Gospod Miško C i zel, podučitelj na leiters-berg krčevioski šoli v Mariboru imenovan je II. c. kr. učiteljem na moški kaznilnici v Gradcu ; gospod Janez Ur lep, podučitelj v Št. Ilju v Slovenskih goricah pa učiteljem na nemški Šoli v Serajevu. — Gdč Armina Ravnikar, podučiteljica v Stranicah in gdč. Emilija Gherbac, podučiteljica v Št. Petru pod Sv. gorami dobili sta jednaki mesti v Braslovčah oziroma v Slovenski Bistrici. — (Slo v enak o bralno in pevsko društvo „Maribor") priredi s prijaznim sodelovanjem telovadcev gg M. Benčana in bratov Zabukošek iz Celja, ter čast. čitalniških pevcev v nedeljo dne 7. avgusta t. 1. veselico z godbo, petjem, telovadbo in šaljivimi prizori, b kateri odbor uljudno vabi. ! — (Smešni ljudje) Reški zdravnik dr. Kiseljak je svoj čas avgustinski cerkvi na Reki podaril 1 altarno sliko, predstavljajočo sv. Blaža, ko blago- slavlja nedolžne o t ročiče. Ta lepa slika je več let krasila stranski altar rečene cerkve, zdaj pa jo je dala cerkvena oblast odstraniti, ker jedna naslikanih žen kaže golo — roko. * (Dolgovi Španije) se čimdalje bolj množe. Kakor poročajo listi, ne mine teden, da ne bi došle s Kube menice, katere znašajo navadno po jeden milijon goldinarjev. Do sedaj je španska banka posodila državi že 800 milijonov goldinarjev. Poleg tega dolguje država še svojim državljanom 50O mi lijonov ter tujcem G00 milijonov. Španska banka je že začela dvomiti je li bode megla zadovoljiti še nadalje državo ter ji potojati tolike svote, kolikeršne potrebuje v sedanjih Časih. • (Materinska ljubezen.) Na vseučilišču v Iiordeauxu je prebil nedavna z izvrstnim uspehom izpit iz tilozolije mlad slepec ; svoj doktorat ima za hvaliti svoji materi, katera se je prav od začetka učila s sinom. Ona mu je čitala glasno toliko časa, da se je naučil. Radi njega se je učila latinsko in grško, da je potem lahko poučevala sina. Delala bi pač tudi ona lahko filozofski izpit z istim ali bržčas še boljšim uspehom nego nje sin in učenec. Književnost« — Književno naznanilo. V zalogi J. Gion tinija v Ljubljani izide te dni lepa jubilejska knjižica: „Zlati jubilej preljubega cesarja Franca Jožefa I.u, sestavil Jakob Dimnik, učitelj v Ljub ljani. Lepa knjižica, ki je opremljena s krasnimi slikami, je prav pripravna za obdarovanje otrok povodom praznovanja cesarjeve petdesetletnice. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 28. julija. Oiicijozni „F r e m d e n b 1 a 11" prijavlja jako predrzen članek, v katerem očita slovanskim strankam, da de lajo na uničenje dunajskega parlamenta, dasi so samo na tleh dunajskega parlamenta prišle do sedanje svoje veljave. Vlada ni s tem člankom v nobeni zvezi. „Fremden bh»ttu je že za časov Taaffeja in Badenija delal politiko na svojo roko in se je Badeni nekoč v parlamentarni komisiji desnice radi tega bridko pritožil. Dunaj 28. julija. Poljedelski minister je danes otvoril zborovanje sekcije za kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo industrijskega in kme tijskega sveta. Dunaj 28. julija. Bivši profesor na medicinski fakulteti, dvorni svetnik Di U e), je danes blizu Dunaja v starosti 83 let umrl. Varšava 28. julija. Generalni guverner knez Imeritinski je na čast rumunskemu kralju priredil sijajno soirćejo, pri kateri je napil kralju kot zmagovalcu pri Plevni. Kralj je v svoji zahvali naglašal, da je pri Plevni knez Ime ritinski stal na njegovi strani, in je napil carju. BeroUn 28. julija. „Btrl. Tagblnttu poroča o pogovoru jednega svojih urednikov z avstrijskim poslanikom „Sz6gyenyijem, kateri je rekel, da so govorice o odstopu grofa Go luchowskega neosnovane in da torej on tudi ne more postati Goluchow3kega naslednik. Berolin 28. julija. ,Vossische Ztg " javlja, da se je Bismarckova rodbina že včeraj bala, da pride do katastrofe, da pa je Bis marek minolo noč nekaj spal in da se danes nekoliko bolj počuti. — Dobroinformovana „K6ln. Volka Ztg." javlja, da se je vsak hip bati katastrofe, „ Frank f. Ztg/ pa potrjuje, da Bismarcku ni več pomoči. Wash.ington 28. julija. Združ države so naznanile francoskemu poslaniku Cambnnu, da so pripravljene, skleniti mir s Špansko, in sicer pod pogojem: da se odreče Španska vsem pravicam na Kubo in privoli, da si Kuba pod zaščito Združenih drŽav uredi kakršno hoče vlado, da Španska odstopi Združenim državam Portoriko in da Španska prevzame vse v imeni Kube in Portorike narejene dol gove, v katerem slučaju bi se Združene držat e odrekle vojni odškodnini, a samo, če Španska vojne ne nadaljuje. Q mrli so v BLjiihljaiil: Dne 2*1. jnlija: Ana Švajger, čevljarjeva hfti, 1 mes , Flori janske ulice St. 14. črevesni katar. — Jakob Peterca, delavec, '-'l let, Opekarska cesta fit. 15, jetika. Dne 27. julija: Alfred Fantini, gostilničarjev sin, 15 mes., Gradišče št. 2, unetje možganske mrene. V deželni bolnici: Dne 22. julija: France Pavčić, dninar, 58 let, vnetje trebušne mrene. Dne 24. julija: France Kokalj, delavec, 68 let, bula. Gregor Jeriu, gostaČ, 60 let, jetika. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. 1 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo lil 3 »»en Oh r* 27. 9. zvečer 734 8 20 e si. szah. oblačno 38. n 7. zjutraj 2. popol. 7345 733 2 183 sr. svzh. sr. svzh. del. jasno jasno 12 85 65 55 20 80 95 85 80 75 53 25 63 50 50 75 50 50 Srednja včerajšnja temperatura 20 7% m 08* nad aormalom. Sinoči nevihta na jugozahoda. 3DvlxxslJsisat borza dne 28. julija 1398. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. Skupni državni dolg v srebra .... 101 t Avstrijska zlata renta....... 121 „ Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „ Ogerska zlata renta 4°/0....... 120 „ Ogerska kronska renta 4"/„..... 99 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 905 , Kreditne delnice......... 358 , London vista .... -..... . 120 „ Semski drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ ača 12 gld., s prostim stanovanjem, hrano, perilom i. t. d. — Ponudbe naravnost. (1154) Redke knjige ceno na prodaj: Janež i č: Slovenski Glasnik, 13 zvezkov, oziroma 10 letnikov 1858—68; Janežič: Besednik, vseh 10 letnikov 1869—78; Pajk: Zora, vseh 7 letnikov 1872-78 z Ve.tnlk-om vred; l.jniiljttnMkl Zvon, 1881 -1897, skupaj ali posamezni letniki; Tavčar-Hribar: Slovan, 3 letniki 1885—87; Kres, vseh 6 letnikov 1881— 86; Dum In Nict, 1891—97, skupaj ali posamezni letniki; ! P. Stan.Škrabec: Platnic« b vertov Frančiška od prvih 15 let 1880—U6 skupaj lepo vezane. Iz prijaznosti posreduje Iv. Rona^n knjigo-v znlca in trgovina s papirjem v Ljubljani. (1153—1) Ces. kr. avstrijske jfe državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. Junija lata. lata. Odhod la Ljubljane jni. kol. Prana ees Trati Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čes Selzthal v AuBse, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj vi a Amstetten._ Ob 7. tiri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, PontaheL Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd -čes Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare' Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopotudne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seltthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popolndne osobni vlak v Trbil. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leml - Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo Pariz; čes Klein-Reifling v Stejrr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lepce-Bled. Pol.-g tega vsako nedeljo in praznik ob 5. ari 39 m. po-poludne v Lesce-Bled. — Proga v Novo mesto la v Ko* eevje. MeSani vlaki: Ob 6, ari 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popolndne, ob 6. uri 30 m. zvečer — Prihod v I, I obijano j. k. Prana U Trbiža. Ob 5. ari 4 tj m. zjutraj osobni vlak i Dnnaji via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzenafeste. — Ob 7. ari 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 m. dopoladne osobni vlak i Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Beba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Sterra, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Ossteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popolndne osobni vlak ■ Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Pon-tabla. — Ob 9. ari 6 m. z veće r osobni vlak s Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla, Poleg tega vsako nedeljo in praanik ob 9. ari 55 m. vlak iz Lesc Bleda. — Proga la Novega mesta la Is Kocev|a. Mešani vlaki: Ob 8. ari 19 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m., popoluilne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod Is I..|ubijan«* d. k. v Kamnik. Ob '*. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. ari 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano d. k. Is Kam al k a. Ob 6. ari 56 m. z ju traj, ob 11. ari 8 na. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—19) ki je dovršil ljudsko šolo z dobrim vspehom in je iz dobre rodbine ter pošten in marljiv, vzprejme tvrdka A. A JE. ikaberne v IJiiblJuiif, — Več ee izve pri tvrdki. (1145—3) Trgovskega pomočnika vzprejme takoj Anton Suša, trgovec z mešanim blagom v Senožečah. Ponudbe s spričevali direktno Plača po dogovoru. (1144—3) ki je dovršil 14. leto ter je priden, pošten in iz dobre hiše, vzprejme se v manufakturno trgovino Logar & Kalan v Kranju. 0150—2) Dve amerikanski gugali popolnoma novi so na prodaj. Iste so jako pripravne za gostilne, kakor tudi za privatne biše. Več se izve pri g Ivan Franchetti-ju, brivcu v Ljubljani in pri g. Fran Sircu v Kranju. (1142—3) nemškrga in slovenskega jezika zmožna, z večletno prakso, želi prevzeti podružnico kake trgovine z mečanim blagom, ali zalogo moke ali pa gostilnico na račun ali proti stalni plači. Prijazne ponndbe pod šifro ,B. B." poste restante v Jeaenioe (na Gorenjskem). (1149—2) ©|©|©|©|©l©l©i©i©f©l©l©l©l©(©^ Jedino pravo originalno plznsko pivo J Telefon št. 90. g je le ono ust niiovljono 1- lH-tiJ. Jedino to je bilo odlikovano na vseh razstavah, kjer jc bilo izloženo, z najvišjimi počastnimi znaki. Zastopnik: (951 — 15) ©•©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l© J. Gorup v Ljubljani. ©i©i©i©i©i©i©i© r gS| 1»«mI rJTrti 11 «'• Veliko k v. > 4 likanje sukna, barvarija £ < in kemična spiralnica ► J Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 w lastnega izdolka za dame, gospode in otroke jo vedno na izbero. VhaIiur&iiH Daroeila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere ee Hhranjn-jojo in zazna.nffiujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ne vzorec vposlati. i •te, ^te»«te~«x«u*te,*^!as«te>«^^ j.pzor Alojzij Erjavec jfzorI (42) Čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav občinstvu za obilno naročevanje r vrstnih ohnviil, katera izvršuje ceno, & pofiteno in iz zanesljivo trpežnega usnja & od najfinejše do najpriproBtejSe oblike. r.; Mere se shranjujejo. Vnanjim naročitom y naj se blagovoljno pridene vzorec. fe> E2 9jF'e$a"«]£-'č&i"t&^cZ-^QIgT'aVtfffgf>'eJTH I Pekarija in slaščičarna -S Slama trgovina: Stari trg št. 2i Jakob Zalaznik. Pođrimiira: Vegove ulice št. 12 oderci izvrstne facone, najboljši izdelek (45) ii*iJ<> ima na skladišču — Gg. uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuke itd , gg. c. kr justičnim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baret. (46) ▼ •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t»eee»e»»te»t»» I Avgust Repič \ 1-iOClf if * Ljublj m. i Kolezi ske ulii i i! 16, ■S t-juuijana, ■\ui6aijskq unca bi. iu, ^ i (48) -v Trnovem. f «0 se priporoča slav. občinstvu in naznanja, ♦ ^ da izdeluje in popravlja vsakovrstne £ «» soda Iz hrastovega ln mehkega # ♦ lssa po najnižjih cenah. — Kupuje * } ln prodaja staro vinsko posodo. £ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦s* HENRIK KENDA Ceneni lepi klobuki za 1 dame. Vedno zadnje novosti. l"4>prM%l|m se urno iti prav po ceni. Minlm žurnali franku iu la.vtunj. (60) LJUBLJANA. 30 6 I i 4 i i i i « « 4 i i Fran Kaiser i I prodajalec biciklov » 1% prvilt i o varu. | T • 1 T_ 9 N.ijvLČja tovarniška zaloga (49j Ljubljana Šelenburgove ulice 6. i&r Najboljše urejena delav ^ nloa za popravljanje blolklov j in Šivalnih strojev "Vn* f w <*j» sv aHH&ja o sav '«9 'ar Ca^ Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (,r,3) Poljanski nasip št. 8 (Belchon hiša) priporoča svojo bogato zalogo čtcdilnih ognjišč naJpriproMte JmIIi, kakor tudi nnjll- ut JnIIi, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečiiicami ali kahlami. Poprav j« hitru lu po ceni. Vuanja naročila so hitro izvrsć. klobukov po najnižji ceni pri (5(1) J. S. BENEDIKT-u l.juhljmiik. NI ari trg. i' Ljubljana, Dunaj Nka ces Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. ikiijui^j«' cene« In s*. 1». ^▼S3T132X2SS»/asBaBS priporoča po ceni Hugo Ihl v Spitalskih ulicah štev. 4. Tu se dobiva Ikral na iIhii m««■>.!'. iiUiinmo. zilruvo in Hlastno Itur-si. o p«Mi\<>. vseh vrst kruli iih »nu<>» rftStt kruli m |»r<-/m>««iiit (Vanille-Zwiehak) V svojih h'h>6<- iear iilrnh postre/.am točno z na| llne|4im u lml it i 111 _ l»< <-i voin. Bjloicloleclom illl linlmi priMtnluii lik«-r|i ter z \\ eniiiilli-* I......i. $ Posebno OpOiarjam na fine liKlijmiMk^ krole in zavilk«* m Niiictunu ■imj>o1ii«>ii«'. 5 g Brata Sborl ^ ^ Ljuliljana, FriiniiSkaiHk« ulioe 4. i * Pleskarska mojstra c. kr. državne in S f- c, kr. priv. južne železnice. S P Slikarja napisov, 'K j it&vblnBka in pohištvena pleskarja. '4 7 Tovarna za oljnate barve, lak !f f- in pokost. (44) \ P Zalogi iirli;liiHiiM-u* <-e-» *^JL/* 1' • tflBk I Največja izbsr najaovejšdga I svilnatega biaga| eruo i:i bnrvnNto« (' za nele «»l>leU«> in bluze, priporoča |; p» m« ; iii i. ■ i li <••-:»»» I« (47) *. i Alojzij Persche % \ Preti Škofijo 22. polog mestne hiše. j. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS i L/j ubijana (51) Turjaški trg štev. 7. m ehanili (rj2) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16, v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih; cenah lt:rik!>' in drn^a v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in ceno. V nanj aaaroćUate toćnu livriajej« I 9 Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar vjLjubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrat žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla,kakortudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejše kvaliteto po nizkih oonah-Novostl v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vodno v zalogi. 56 Poprava so Izvršujejo najtodnoje. ■--sil icikltstiHSI I Jopce, nog-ovice S * ^^^k pasove, kravate * * I najoenoje priporoča * lasBalAlojzij Perschef * Pred Škofijo 22. poleg mestne hiše. Anton Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo g-otovili oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili liavelokov itd. Obleke i»<» mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno iu najhitreje izgotovljajo. (o7) Xj3vL"bljaxisi, Statrl trg- štev. 1-Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstnn slumo-remjulve in lulatlliilee, katere se dobivajo vzlic ujib izbornosti ceno. (5«) Osnlkl sastonj ln poštnina prosto. t v največji izberi in po m\ najnižjih cenah f trakovekvencem, z ali brez napisov v A vseh barvali (59) priporoča Uarl Reckoage W na Mestnem trgu. sV R09E 7Y 5Q!;r.za32rel!aDia.l|,"tad"'""1"'' Gll™l°?itek100.000!™525.000kron Srečke jubžlejske razstave (1037-7) a 5 O Ur. pri| x- O. IjVC in ,'lkrat Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. SH, "banka XjJ-o.^bljar^i. Velika razstava in prodaja palm in rastlin za stanovanja in vrtove na Dunajski cesti št. 8, v g. Schob.-rje i hiši. Podpisane* se usoiata prijateljem rastlin naznanjati, i-2) M. Modena & M. Crovetto. wwww Gostilna v najem! Gostilna I. vrste na Bledu na aajpripravnejlein kraju, ob cesti ležeča, z vel »kim prometom se odda v najem ali na račun. Pisma pod naslovom: ,,A. B. *t«»v. lit po«to restante**« tu*?—9 Kave ni treba doma žaatil Pred kratkim ustanovljena »Delniška družba za žganje kave h na Reki" preskrbela je svoje podjetja za žganje kavo S posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opravičeno uživa svetovno slavo", kur je iz dveh nastopno n.vedemh vzrokov razvidno: Pni J: ostanejo kavi vsi neprecenljivi sestavni deli neskrceni in drugič: pridobi kava po tem načinu žganja v velikanski meri na ukusu, katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži. Več izvestij najslovitt-jAih kemiku/ potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istmit.osh se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za pOskuinjo. (1055—8) Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: l'ortforiko karakter kilo g; Id. •Java H\\n 1'aalo t. m AAA wwwww\ fff Jeglič & Lesko vic Jurčičev (Prešernov) trg št. 1. M u rob bili plini! m Napram hudobnemu, škodaželjnemu obrekovanju glede kakovosti moj i h mlinskih pridelkov, naznanjam vsem onim, ki tako obrekovanje razširjajo, da sem potrebno že ukrenil, da se dotični poizvedo in primerno kaznujejo. cms-s) Kar se tiče kakovosti in pristnosti mojih mlinskih pridelkov, postrežem lahko vsakemu, ki se hoče prepričati, s tisoči priznalnih dopisov, katere sem doslej prejel doposlanih popolno prostovoljno od svojih p. n. gospodov odjemaleev. Vinko Majdič posestnik valjičnega mlina v Kranju. Izdajatelj m odftcvorm urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*-