PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na Ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal b tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 Po-1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim pn •driji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-l|zanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 173 (13.706)
Trst, sobota, 4. avgusta 1990
Iraški oborožen vdor v bogati zalivski emirat so obsodile vse arabske države
Kuvajt pod iraškim škornjem
Zaskrbljenost v ZDA zaradi neprikrite grožnje iraškega vdora tudi v Savdovo Arabijo - Zahodne države, Švice, so zamrznile kuvajtsko lastnino, da ne bi padla v roke morebitni kolaboracionistični vladi
razen
KUWAIT CITY — Položaj v zasede-nerii Kuvajtu je pod trdnim nadzdr-stvom iraških sil, kljub temu pa je še ^dno nekaj osamljenih žarišč odpora. lraške sile so včeraj zjutraj bombardi-['sle trgovsko pristanišče Al Šuvajk, še 0°lj pa so se znesle nad naftnim pri-staniščem Al Ahmadi (zahodno od glavnega mesta), kjer naj bi se kuvajt-s£e čete še vedno upirale. Okupacij-pe sile so uvedle policijsko uro, poleg :ega pa zaprle vsa pristanišča in letaka. Po nekaterih vesteh naj bi bilo prog 500 mrtvih, vendar pa je vsakr-ha ocena prerana. Največ zaskrblje-..0sti so povzročile vesti o zbiranju raških vojaških enot na meji s Savdo-,0 Arabijo, zvesto zaveznico ZDA; ne-ateri viri so sporočili celo, da so Ira-an> prekoračili mejo, vendar pa novi-Ce niso potrdili.
bilo
raznih arabskih prestolnicah je
včeraj več srečanj med voditelji rabskih držav. Najbolj dejaven je bil oditelj Savdove Arabije Fahd, ki je Podlagal čimprejšnje sklicanje izred-e Seje Arabske lige. Po mrzličnih posvetovanjih so, kot kaže, sklenili, da 0 že jutri nekakšen minivrh med
predstavniki Savdove Arabije, Jordanije, Egipta in samega Iraka. Srečanje naj bi potekalo v Džedi, čeprav so najprej predlagali, da bi bilo v iraški prestolnici.
Pozno zvečer je iz Alžira prišla novica, da bo Irak že v nedeljo začel umik iz Kuvajta. Vest je razširil neki iraški glasnik, vendar kaže, da gre le za propagandno potezo.
Nekatere zahodne države so po zgledu ZDA in Velike Britanije sklenile, da bodo zamrznile iraško in kuvajtsko premoženje. Doslej so se za ta korak odločile ZR Nemčija, Italija, Belgija, Francija in Japonska; Švica (kjer naj bi Kuvajt imel 2,8 milijarde dolarjev) pa nima nobenega namena izvesti podoben ukrep. Vrednost zamrznjenega kuvajtskegapremoženja (bančni tekoči računi, investicije, delnice itd.) je v nekaterih državah precej izrazita, v Veliki Britaniji znaša npr. 50 milijard funtov šterlingov, na Japonskem pa milijon milijard jenov.
Zahodni svet, med drugim tudi ES, premišljuje tudi o gospodarski blokadi zoper Irak. Vojaški embargo zoper Irak pa bi skoraj gotovo bil neuspe-
šen, saj bi učinkoval edino v srednjeročnem obdobju, to se pravi v roku več let. Irak razpolaga namreč z dokajšnjo količino orožja in vojaške opreme, njegova vojaška tehnologija pa je izredno moderna. Tega mnenja je tudi Mednarodni inštitut za strateške študije, ki zatrjuje, da sta največja paradna konja Iraka tanki in letala. Tovrstno orožje je Irak odkupil od Sovjetske zveze.
Na rovaš Iraka je tudi včeraj padlo precej obsodb. Precej odmeva pa je povzročila izjava zahodnonemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja. Ta je dejal, da je za nastali položaj kriv tudi zahodni svet, ki je v prejšnjih letih izvozil v Irak precejšnjo količino orožja. Genscher je predlagal, da bi odslej prekinili vsakršno dobavo orožja v dežele v razvoju.
Vrednost nafte je medtem nekoliko padla; potem ko je sodček nafte na rotterdamskem tržišču predvčerajšnjim veljal 23,75 dolarja, je bila njegova vrednost včeraj 22,50 ameriškega dolarja.
r
SZ in ZDA obsojajo vdor v Kuvajt
MOSKVA — SZ in ZDA so izdelale skupno izjavo, v kateri obsojajo iraški vdor v Kuvajt in zahtevata, da ae resolucija varnostnega sveta s tem v zvezi začne jakoj izvajati. Obe velesili in njuna zunanja ministra »aker in Sevardnadže ocenjujejo kot zelo pomembno aejstvo, da je varnostni svet prišel takoj do enotnega 2aključka, s katerim je obsodil invazijo.
»V položaju, ki je nastal v zvezi s vkorakanjem oboroženih sil Iraka v Kuvajt, je bilo v Sovjetski zvezi plenjeno, da prekinejo z dobavami orožja in vojaške •mjiike Iraku,« pa se glasi skrajno skopa uradna in-^Offnacija, ki jo objavlja sovjetski tisk in ki edina po-pdno priznava, da Irak opravlja agresijo proti Ku-vajtu s sovjetsko oborožitvijo.
s Ker gre za vojno, je pač pomembno, kako jo vidijo 0vjetski generali. Njihovo glasilo Krasnaja zvezda t °^aja zbirnemu poročilu agencije Tass svoj.komen-t f; v katerem sploh ne omenja dejstva, da vojna po-. a z njihovim orožjem, zato pa komentator spomi-Ja svoje bralce na to, da so tudi Američani nekoč apadli dve majhni državici, namreč Panamo in Gre-ado, da jih je svetovna javnost sicer za to obsodila, . a Pa so vendarle ostali pri sovjem »plenu«. »Mar v 111 v Bagdadu računajo na kaj takega?« - sprašuje ^asnaja zvezda.
Nigerijska vojska posegla v liberijsko državljansko vojno
MONROVIA — Nigerija je včeraj posegla v liberijsko državljanjsko vojno. Nigerijski predsednik, general Ibrahim Babangida je poslal v Liberijo svoje vojake, češ da morajo braniti življenje nigerijskih državljanov, ki živijo v Liberiji. Za vojaški nastop Nigerije so se odločili zastopniki vlad Gane, Gambije, Gvineje in Siere Leone, skratka članic gospodarske skupnosti Zahodne Afrike, na rednem zasedanju v Abuji. Že pred dvema tednoma so članice ECOWAS poskrbele za posebne ladje, ki naj bi prepeljale v Nigerijo državljane, ki živijo v Liberiji, trud pa je bil zaman.
Vdor nigerijske vojske je sovpadal z izbruhom oboroženih spopadov med obema disidentskima skupinama, ki se borita proti liberijski vladi. V Monrovii so se namreč spopadle enote liberijske nacionalne rodoljubne fronte upornika Charlesa Taylora in njegovega bivšega sodelavca Prin-cea Johnsona.
Medtem ko se po ulicah glavnega mesta bije bratomorna bitka med uporniki, je liberijski predsednik Samuel Doe še vedno zaprt v predsedniški rezidenci v predmestju Mon-rovie. Z njim je približno 500 zvestih sodelavcev in vojakov, ki pa so ostali z enim samim tankom.
Trenutno ima največ možnosti zmage voditelj »črnih škorpjonov« bivši državni funkcionar Taylor, ki je obljubil, da bo v desetih dneh zaključil državljanjsko vojno, ki traja že več kot osem mesecev in je do danes povzročila skoraj 10 tisoč žrtev.
JHi
V Londonu so kuvajtski državljani manifestirali zoper Iraško invazijo
(AP)
V rimskih palačah vlada neobičajna delavnost Cossiga sprejel predstavnike relativne večine
KlM
Poj,;- Politika si kar ne more preivoščiti iUcjj v^a Predaha. V rimskih palačah je bilo Piku r'GraJ nenavadno živahno; pri predsed-tjani ^ nssigi so se najprej zvrstili demokris-aajpjp;9 to J.e bB na vrsti še Craxi. Cossiga je *Pl v »r.sPreiel De Mito, s katerim se je zadrga) n0r°. ern in Prijateljskem klepetu«. Tako S° se J"3 uratino sporočilo Kvirinala. Ostali asPilo vPra^ali. čemu to neobičajno po-> p' Taclne razlage pa niso dočakali. Dej-^aijši p-j da Je turinska La Stampa objavila f5eclsecin^eve*t 0 De Mitovih manevrih proti Natiske 1 U rePublike, kar je lider demokr-'edr,;^ evice takoj demantiral s pismom
Ured]
grePadetl _V njem piše, da je zgrožen in za-cossinad talco cenenim natolcevanjem. ?P<liIi tudiV1 ■ sPrejemnici pa so se včeraj t;xai VS^ Predstavniki vladne večine. Pi Dnw_.° ie’ da so skupaj proučili poli-
Položaj,
katerem se je Italija znašla
prav v času zahtevnega evropskega semestra. Bržčas pa so govorili tudi o ostalih tekočih vprašanjih, o institucionalnih reformah, o krizi v KD ter o zakonu Mammi, ki ga sedaj obravnava senat. Gre le za domneve, ki pa jih nihče ni ne potrdil ne zavrnil.
Vroče je bilo tudi v Palači Madama. Vlada je namreč napovedala, da se bo poslužila zaupnice vsakič, ko bo to potrebno, da bi zakon o reformi TV čimprej dosegel cilj. Senat je že včeraj predstavil nekaj svojih amandmajev k besedilu zakftna, zlasti v delu, ki se nanaša na prekinjanje filmskih sporedov z reklamnimi vložki. Tudi KD se ni odpovedala vojni; predstavila je namreč kar osem amandmajev, ki jih je sicer vsiljevala tudi v poslanski zbornici. De Mitova struja pa je potrdila, da odločno nasprotuje strategiji zaupnice tudi v senatu. Granelli je na ta račun govoril o izsiljevanju, Lipari je zagrozil, da se ne bo udeležil
glasovanja. Vse to pa predstavlja resno nevarnost, da bi v zakonu Mammi prišlo do kake spremembe, pa čeprav na videz nepomembne. Vlada pa v tem trenutku ne more tvegati, s čimer se strinjajo tudi socialisti, ki odklanjajo vsako možnost novih sprememb.
Craxi se je prav o tem problemu pogovarjal s predsednikom Cossigo. Poudaril je, da je poslanska zbornica imela zakonski osnutek v vpogled dobrih 22 mesecev, in ji torej ni manjkalo časa, da bi temeljito proučila amandmaje. Zato je senat sedaj dolžan odobriti zakon, kakršen pač je. Do demokrščan-ske levice pa je bil včeraj spet kritičen tajnik KD Forlani, medtem ko se v zvezi z volilno reformo ni želel preveč izpostaviti. Izjavil je le, da nobena stranka nima pravice, da bi vsilila svoje predloge, ko gre za tako pomembna vprašanja.
G. R.
Ministrski svet odobril osnutek o prilagoditvi minimalnih pokojnin
RIM — Ministrski svet je odobril zakonski osnutek o uravnovešenju pokojnin delavcev javnega in zasebnega sektorja, ki so se upokojili med leti 1968 in 1982. Zaradi različnega obravnavanja pokojnin in manjše kupne vrednosti denarja so razlike med pokojninami izpred dvajsetih let in sedanjimi preveč nesorazmerne.
Za delavce, ki so odšli v pokoj pred majem 68 je predvideno 40-odstotno povišanje pokojnine, tisti, ki so bili upokojeni do decembra istega leta, pa bodo dobili 32-odstotni povišek. Za pokojnine, ki so jih začeli izplačevati v mesecih od januarja 1969 do decembra 1975 je predviden 25-odstotni povišek, medtem ko se bodo pokojnine delavcev, ki so se upokojili med januarjem 1976 in junijem 1982, zvišale za 20 odstotkov. Poviške bodo obračunavali retroaktivno od 1. januarja 1990. Nespremenjene bodo ostale vse pokojnine, ki so višje od minimalne. Poviške bo vlada izplačala postopoma do konca leta 1993.
Ob nasprotovanju zahodnonemške opozicije in Sovjetske zveze
De Maiziere predlagal predčasne
volitve za vsenemski parlament
Predstavili smernice programske konference komunistične partije
BERLIN — Vzhodnonemški ministrski predsednik Lothar De Maiziere je včeraj predlagal, da bi parlamentarne volitve v obeh Nemči-jah namesto za napovedani 2. december izvedli že 14. oktobra. Svoj predlog je utemeljil s prepričanjem, da bi predčasne volitve pospešile združitev obeh delov Nemčije, poudaril pa je tudi, da večjih ovir za to, vsaj po razčiščenju med Kohlom in Gorbačovom ter po določitvi volilnih pravil, sploh ne bi smelo biti. Za De Maiziera je omenjeni datum ugoden tudi zaradi tega, ker bi parlamentarne volitve soupadale z deželnimi volitvami: datum deželnih volitev so določili že pred časom, potekale pa bodo tako'v zahodnem kot tudi vzhodnem delu Nemčije. De Maiziere je predlagal tudi, da bi vzhodnonemški parlament ob izteku mandata s posebnim dokumentom proglasil združitev obeh Nemčij.
glede poteka parlamentarnih volitev. De Maizierova poteza je po La-fontainovem mnenju dokaj panična: dokazovala naj bi, da z naraščanjem notranjih problemov vzhodnonemška vlada ne ve več kaj bi. Podobno pa naj bi veljalo tudi za kanclerja Kohla; spričo skromnih rezultatov po uvedbi enotne marke, tvega namreč socialne proteste.
Svoje ogorčenje so izrazili zahod-nonemški zelem, ki so napovedali da bodo vložili pritožbo na zvezno ustavno sodišče. Kritični pa so bili tudi vzhodnonemški socialdemokrati, ki so preko zunanjega ministra NDR Markuša Meckela obžalovali dejstvo, da se De Maiziere ni posvetoval z vladnimi zavezniki. Oglasila se je tudi Sovjetska zveze. De Mai-zierov predlog je negativno ocenila in hkrati izjavila, da bi predčasne parlamentarne volitve lahko imele posledice pri določitvi mednarodnega statusa bodoče združene Nemčije.
Lothar De Maiziere
RIM — Programska konferena, ki jo bo KPI sklicala oktobra, ima že okvirno vsebino, ki jo je včeraj predstavil Antonio Bassolino. Obširen program vsebuje štirinajst poglavij o najrazličnejših temah, ki bodo predmet razprave tako na konferenci kot na kongresu partije, ki bo v začetku januarja.
Programski osnutek temelji na velikih idejnih in strateških izbirah, na katerih bi morala nastati nova stranka, oziroma novo politično gibanje, ki bo odprto vsem. Poleg tega, da predstavlja spodbudo za dialog in soočenje med strujami, ki so se ustvarile znotraj strake, predstavlja tudi zanimivo podlago za razpravo z zunanjimi silami. Osnutek vsebuje smernice za utrjevanje novega evropskega socializma, za demokratične izbire, za skupen program vse evropske levice, za večje uveljavljanje sindikata in delavskega razreda; poleg tega se oslanja tudi na žensko vpra-
šanje, na reformo podjetniške politike in zaposlovanja ter na institucionalno reformo. Obširno poglavje je posvečeno ekološkemu vprašanju.
Bassolino je ob obrazložitvi nekaterih izbir Occhettove stvari pojasnil, da bo nova stranka »antagonistična in reformatorska, ki bo težila k moralni in intelektualni rasti države in oblasti«. Ne gre torej zgolj za obnovo kontinuitete, je poudaril Bassolino, temveč za »revolucijo tradicij«, ki pa ne bo zatajila osnovnih izbir iz preteklosti, pač pa bo o'mogočila izpopolnjevanje novih strankarskih oblik. Glede institucionalnih reform, je Bassolino podčrtal, da se bo nova politična grupacija zavzemala za učinkovitejše upravljanje pravice ter večjo legitimacijo institucij in vlade; zahtevala bo ustreznejše volilne zakone, medtem ko bo še naprej odločno odklanjala vsako podmeno o predsedniški republiki.
Predlog vzhodnonemškega ministrskega predsednika je naletel na različne reakcije. Najbolj navdušeno ga je sprejel zahodnonemški kancler Helmut Kohl, ki je izjavil, da bodo o predlogu razpravljali že prihodnji teden v zahodnonemškem parlamentu.. De Maizierov predlog je pozdravil tudi voditelj zahodno-nemških liberalcev Otto Lambs-dorff, ki je izrazil upanje, da bodo tudi ostale stranke podprle predlog; to bi omogočilo spremembo zahodnonemške ustave, ki predvideva, da se parlament ne sme obnoviti najmanj 45 mesecev po prejšnji volitvah. Če bi volitve bile 14. oktobra bi kršili ustavo, zato bi takšne spremembe bile nujne. Za to pa je potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, vladna koalicija ZR Nemčije pa trenutno ne razpolaga s tako velikim številom sedežev.
Precej kritičen do predloga je bil socialdemokratski kandidat za kanclersko mesto Oskar Lafontaine. Po njegovem mnenju je predlog v nasprotju z dogovorom, ki so ga glavne politične stranke v ZRN sklenile
Po zaprtju velikih tovarn
in industrij so se Italijani podali na počitnice
Zastoji na avtocestah ob »velikem odhodu«
RIM — Povsem v skladu s poletno tradicijo so se italijanski letoviščarji podali na pot. Že v prvih jutrajih urah so na avtocestah zabeležili občuten porastek prehodov, saj je šlo preko vstopnih postaj povprečno 4.000 vozil na uro. Zaradi tega so zabeležili številne zastoje pri Melegnanu, kjer so se gnetli Milančani, ki so potovali na morje. Da ne bi prišlo do večjih težav, so promet preusmerili tudi na druge vstopne postaje.
Veliko prometa so zabeležili na avtocestnem odseku Bo-logna-Rimini ter na obmejnih prehodih z Avstrijo, Francijo in Jugoslavijo. Tudi tokrat je bilo križišče na Opčinah deležno posebnega poudarka v poročilih tiskovnih agencij, čeprav so bile vrste vozil dolge »le« tri kilometre. Turistični delavci so vsekakor opozorili na dejstvo, da so turisti naskočili predvsem vlake in letala. Na Fiumicinu so zabeležili 50.000 prihodov in odhodov, kar je pravi rekord. Na cestnem omrežju se je položaj odločno poslabšal v večernih urah, ko so sedli za volan še tisti letovišparji, ki so šele včeraj popoldan lahko zapustili urad ali tovarno.
Univerze naj služijo
• tj	t	tv*
jezikovnim manjsmam
RIM — Šolska komisija italijanskega senata se je te dni ukvarjala z zakonom, ki preureja pouk na univerzah.
V tem okviru je bilo sprejeto načelo, da morajo univerze služiti tudi jezikovnim manjšinam in se torej prilagoditi specifičnim potrebam dvojezičnega ali jezikovno ločenega šolstva na narodnostno mešanih ozemljih.
Zadevo je sprožil valdostanski senator Dujany (kot osnovo je imel besedilo Sindikata slovenske šola), ki je glede na perspektivo, da bodo morali imeti tudi osnovnošolski učitelji izobrazbo na univerzitetni ravni, zahteval, naj se upošteva dvojezično šolstvo v Dolini Aoste. Senator Riz (SVP) je obrazložil specifične probleme in pristojnosti bocen-ske pokrajine, kjer je šolstvo jezikovno ločeno, medtem ko se je pri problemih Slovencev zaustavil senator Gaetano Arfe (Neodv. levica).
Sprva je kazalo, da bo v komisiji prevladalo stališče, naj bi zadeve ne obravnavali v samem zakonu, pač pa s priporočilom vladi. Medtem se je senator Spetič o zadevi pogovoril z ministrom za
znanstveno raziskavo Rubertijem (PSI), ki je v komisiji pristal na zakonsko rešitev. V tem smislu je pri pristojnih organih poseglo tudi rimsko vodstvo šolskega sindikata CGIL.
Poročevalec Agnelli je tako sporazumno z drugimi člani komisije izoblikoval popravek, ki v našem primeru pooblašča deželo, da sklene ustrezne dogovore s krajevnimi in slovenskimi univerzami, da se tako zadosti potrebam manjšinskih šolnikov po ustrezni izobrazbi. Popravek je bil nato odobren, tudi s soglasjem proračunske komisije v zvezi s problemi finančnega kritja.
Poudarjeno je bilo namreč, da je Slovenija imela sistem »pedagoških akademij«, ki pa niso bile povsem enakovredne univerzam. Zadnje čase so bili taki tečaji v Kopru in so jih obiskovali tako slovenski šolniki iz Italije, kakor tudi učitelji za italijanske šole v Istri. Po novi normi naj bi prišlo do dogovorjenih rešitev in oblikovanja posebnih usposobljeval-nih tečajev na vseučiliški ravni. Zanje naj bi dala pobudo dežela Furlanija-Julijska krajina.
Ni državne tajnosti ko gre za terorizem
RIM — Fiorijev zakon je te dni odobrila ustavna komisija senata, skladno z ugotovitvijo, da pojem »državne tajnosti« nikakor ne sme veljati, ko gre za prevratniške dejavnosti proti demokraciji. To velja za strategijo pokolov in terorizem, pa tudi za državni terorizem, ki ga je fašizem izvajal proti nasprotnikom.
Odobritev Fiorijevega zakona, je komentiral sen. Stojan Spetič, je velikega pomena za slovensko manjšino, saj so Slovenci in Hrvatje iz Primorske in Istre bili glavna tarča posebnega sodišča. Iz naših krajev je bila večina na smrt obsojenih. Zato je posebno važno, da se bodo zgodovinarji lahko temeljiteje lotili raziskovnaja vseh aspektov nekaterih znanih, pa tudi manj znanih procesov, od procesa proti Gortanu in bazoviškim junakom, tja do drugega tržaškega procesa proti Tomažiču, Čermelju, Sardoču in tovarišem do fantov, ki so bili ustreljeni v rimski trdnjavi Bravetta.
Objava tega gradiva, predvsem o pripravah na preiskave, najbrž ne bo spremenila obrisov dogodkom, ki so že vklesani v našo narodno zgodovino, vendar pa bo mogoče tokrat preveriti, kako je fašistična država izvajala represijo proti Slovencem in Hrvatom in kakšnih sredstev in ljudi se je pri tem posluževala.
Zato je pomembno, da bo zakon postal čimprej operativen. Upati je, da se v pristojnih organih italijanske demokratične države ne bo našel kdo, ki bi iz političnih razlogov oviral odpiranje teh arhivov.
Albanci bodo bojkotirali ustavo
PRIŠTINA — Predsednik demokratične zveze Kosova Ibrahim Rugova je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da bo albanski narod na Kosovu bojkotiral javno razpravo o osnutku nove srbske ustave. Rugova je dejal, da bodo Albanci bojkotirali tudi socialistično stranko Srbije. Ta namreč podpira novo ustavo in odpravo vsakršne avtonomnosti Kosova. Hkrati je Rugova napovedal, da bodo demokra-
tično zvezo Kosova registrirali še ta mesec, oziroma takoj, ko bodo v uradnem listu SFRJ objavili zvezni zakon o političnih strankah. Na tiskovni konferenci je tudi komentiral izjavo predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča, ki je dejal, da bi morali položaj na Kosovu vrniti na stanje pred 2. julijem. Rugova je dejal, da ta izjava kaže na to, da si Markovič želi kompromis brez partnerjev.
Ogorčenje Makedoncev zaradi četniškega in policijskega nasilja
SKOPJE — Dogodki pri samostanu Prohor Pčinski 2. avgusta so še enkrat pokazali, da za srbsko oblast makedonskega vprašanja ni. To pomeni, da je memorandum srbske akademije, v katerem jasno piše, da makedonski narod ne obstaja, oziroma, da je Makedonija južna Srbija, ki so jo pod pritiskom kominterne in Vatikana na silo ločili od velike Srbije, postal del uradne srbske politike. Kako to politiko realizirati? Preprosto - če ne zlepa, pa zgrda.
Pri Samostanu Prohor Pčinski je bilo 2. avgusta okoli 200 srbskih miličnikov, policijski Helikopter in vodni top, tam je bil drugi mož srbske policije in predstavniki srbske oblasti, ki niso mogli pre-rečiti Vojislavu Šešlju in njegovim četnikom, da s rampi odstranijo spominsko ploščo, na kateri v makedonščini piše, da je bilo leta 1944 tam prvo zasedanje ASNOM-a. Zato so srbski miličniki pre-
tepli tiste Makedonce, ki so bili tam, čeprav niso storili nič drugega, kot da so nosili makedonsko zastavo ali običajne priponke, na katerih je pisalo Makedonija. Batin so bili deležni mladi in stari, moški in ženske. Srbska politika javno izjavlja, da sile niso uporabili, vendar so televizijske kamere ter uradni zdravniški izvidi jasno pokazali policijsko krutost. In to je storila država, ki zase trdi, da je demokratična. In v tej državi je na oblasti stranka, ki zase trdi, da “j e socialistična in ki prisega na človekove pravice. V zgodovinskem spominu Makedoncev pa je še prisotno dejstvo, da je taista država v‘imenu srbske krone že davnega leta 1918 poskusila z okoli 14.000 žandarji brezuspešno paci-firati makedonsko prebivalstvo v tedanji Vardarski banovini.
Zdaj se vsiljuje vprašanje, kako je mogoče, da lahko Miloševič in drugi srbski oblastniki brez-
skrbno rogovilijo po vsej Jugoslaviji, rušijo zakonite oblasti ali zahtevajo mitinge resnice vse to v imenu nekakšne imaginarne Jugoslavije, za katero stoji cilj velike Srbije. Ko pa kdo drug mirno in brez namena zrušiti srbsko oblast izraža svoje nacionalne občutke, tedaj reagirajo s gumijevkami. Incident pri samostanu Prohor Pčinski - ki je danes res na ozemlju Srbije, čeprav so samostan šele leta 1947 z administrativno odločitvijo pripojili Srbiji -ima tudi pozitivno stran. Mislim na to, da je s tem tudi uradna makedonska politika končno doumela, da je federativna Jugoslavija zares mrtva. Za makedonski narod je zdaj najpomembneje, da ustanovi svojo samostojno suvereno državo, s čimer bi si zagotovil resnično enakopraven položaj v prihodnjem dogovarjanju v Jugoslaviji ali zunaj nje.
TODOR PENDAROV
-- propagandno obvestilo-
KORF01
Kožne bolezni
Izkrivljeno
naličje
sonca
NEW YORK — Nek ameriški federalni raport je opozoril na zaskrbljujoč porast števila nekaterih hudih kožnih bolezni.
Po prepričanju Skin Can-cer Foundation, prestižne ameriške ustanove za raziskovanje rakastih obolenj na koži, naj bi bili za ta porast odgovorni sončni žarki oziroma prekomerno sončenje brez ustrezne zaščite. Ali gre torej za krizo zagorele polti? Najbrž ne, tudi zato, ker znanost vztrajno išče čim bolj popolne rešitve za ta problem.
Raziskovalci multinacio-nalne družbe Korff, ki proiZ' vaja kozmetična sredstva za lekarne in- ki ima sedež tudi v New Yorku, so medtem odkrili nov, trojni sončni filter, ki so ga krstili Deca -t Le-ta ima to prednost, da kožo učinkovito zaščiti pre škodljivimi učinki sončni žarkov in hkrati omog°c _ intenzivno in trajno zagor6 lost.	. .
Potem ko so jih testirali i začeli prodajati v Združenm državah Amerike, so ^asC^e na sredstva za sončenj Korff z novim trojnim 1 trom Deca 3 sedaj na pr° tudi v italijanskih lekarnam Na voljo so v različicah z odrasle in za otroke, ki za di svoje občutljive kože P trebujejo še posebno ucin vito zaščito.
Okno na prihodnost Rezije
. REZIJA — Zveza slovenskih kultnih društev prireja v sodelovanju občino Rezija in zborom Monte anin v ponedeljek, 13. avgusta, po-™embno manifestacijo v Kulturnem °inu na Ravanci. Prireditev, ki ima aiturni in gospodarski značaj, so po-'aenljivo poimenovali »Okno na pripadnost«.
Na tej manifestacviji bodo obdelali azna področja od poljedeljstva do arizina, od obrti do gostinske po-udbe pa (ucjj cj0 kulturnih področij, so literatura, fotografija in slikar-v°- Prireditev bodo odprli ob 20.30, ?to pa bo nastopil zbor monte Ca-vln' ki bo predstavil svojo prvo ploš-, °' Po polurnem nastopu bodo dali esedo dirigentom, raziskovalcem in Pfedstavnikom oblasti, ki bodo imeli Poldrugo uro časa, da prikažejo svoje Poglede na prihodnost. Večer bo za-K1iučil zbor Monte Canin. j. Od danes do 10. avgusta pa je v hlturnem domu na Ravanci odprta c ®embna razstava rezijanskih vio-R°P|udo za razstavo je dal pred j ekaj leti mojster Giuseppe Rossitti za r°^Ineda. ki je po poklicu sicer mi-r r; a je začel skoraj za šalo najprej z lia • Vr*ranjem in nato kar s priprav-jatijem teh strumentov, ki so neod-izročj rezOanskega glasbenega
razstavi bodo letos predstavili ssitove violine, mojster pa bo vsak P tudi osebno prisoten v Kultur-st 111 domu, kjer bo pokazal, kako na-
Pred nekaj dnevi v tolminski občini
Rupel in Dular sprejela predstavnike Slovencev iz videmske pokrajine
TOLMIN — Položaj Slovencev v videmski pokrajini, perspektive razvoja in odprti problemi so bili v ponedeljek v središču pozornosti v Tolminu, kjer sta beneške predstavnike sprejela slovenska ministra za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in za Slovence po svetu Janez Dular. Sprejem je priredila tolminska občina, tako da so se Slovenci videmske pokrajine prvič uradno srečali tudi z novim županom Viktorjem Klanjščkom.
Delegacijo so sestavljali župan iz Rezije Luigi Paletti, župnik iz Ukev Mario Gariup, župnik iz Tarčmuna Božo Zuanel-la ter člani pokrajinskega odbora SKGZ in sicer Viljem Čer-no, Ferruccio Clavora, Fabio Bonini, Giorgio Banchig, Jole Namor, Pavel Petricig in Mau-rizio Namor.
Po pozdravu župana iz Tolmina Klanjščka, je predsednik Černo orisal slovensko problematiko v Videmski pokrajini, hkrati je tudi vabil predstavnika Republike Slovenije na obisk v Benečijo. Njegovo izvajanje so za posamezna področja
dopolnili drugi člani delegacije.
Minister Rupel je uvodoma povedal, da pripisuje srečanju velik pomen, da pa je teža pogovora pri ministru Dularju. Vsekakor je izrazil občutek, da slovenska politika doslej ni enakopravno obravnavala Slovencev v zamejstvu, da so bila zanemarjena prav tista področja, kot recimo Ziljska dolina na Koroškem, Benečija, ali na Madžarskem, kjer so Slovenci redkeje naseljeni in kjer so problemi in težave večje. Ni razloga, je dejal, da ne bi vsi Slovenci uživali enake pozornosti.
Minister za Slovence po svetu Dular je nato pozitivno ocenil dejstvo, da so Slovenci iz videmske pokrajine prišli do konzenza, do razumevanja o tem, kaj je za slovenstvo važno.
Bistvena vprašanja v ospredju pogovora so bila zaščitni zakon in pripombe na osnutelc ministra Maccanica, skrb in prizadevanja za dvojezično šolstvo v Benečiji, okrepitev prisotnosti in prodornosti slovenskih medijev ter vprašanje slovenskega predstavništva.
Manifestacija bo v nedeljo, 26. avgusta
Čipkarski festival: Idrija obljublja tudi za letos veliko kulture in zabave
IDRIJA — Člani organizacijskega odbora čipkarskega festivala in turističnega društva Idrija se ob podpori delovnih kolektivov in krajevnih dejavnikov skrbno pripravljajo na 5. čipkarski festival, ki bo v nedeljo, 26. avgusta, v Idriji in je posvečen 500-letnici Idrije in rudnika živega srebra.
Organizatorji bodo že v soboto, 25. avgusta, omogočili ogled rudnika živega srebra in pripravili predavanje o njegovem pomenu. V soboto bo tudi možnost ogleda razstave čipk v Galeriji Idrija in razstave »Management« v turizmu svetovnih založniških hiš, ki bo v mestni knjižnici Idrija. Ta dan bo tudi zaključen enotedenski čipkarski tečaj. V soboto, 25. avgusta, ob 19. uri pa bo v novi osnovni šoli v Idriji nastopil pevski zbor iz pobratenega mesta Aumetz iz Francije.
Organizacijski odbor je pripravil pester program 5. čipkarskega festivala, ki bo v nedeljo, 26. avgusta, v starem mestnem jedru rudarske Idrije in bo obenem tradicionalno srečanje slovenskih čipkaric. Že v dopoldanskih urah bodo na prodaj izdelki domače in umetne obrti z bogato ponudbo, medtem klekljanih idrijskih čipk, medtem ko bodo čipkarice na več krajih demonstrirale izdelavo čipk. Posebno stojnico bodo imeli tudi idrijski filatelisti s spominsko poštno ovojnico posvečeno idrijski čipki.
V filmskem gledališču na »starem placu« v Idriji bo ob 10. uri predava-
nje o razvoju idrijske čipke. Aktiv kmečki žena pri KZ Cerkno bo pripravil razstavo kulinaričnih posebnosti, predstavili se bodo tudi izdelovalci suhe robe na idrijskem območju in prikazali način izdelave.
Ob 11. uri bo na »starem placu« gledališki umetnik - idrijski rojak Silvij Božič prikazal izsek iz življenja in delovanja rudnika.
Za obiskovalce čipkarskega festivala v Idriji pa bo zagotovo najbolj zanimivo spremljanje nedeljskega popoldanskega programa festivala. Ze ob 13. uri bo od avtobusne postaje do mestnega jedra mimohod mažo-retk in folklornih skupin. Ob 14. uri bo na »starem placu« v Idriji koncert pihalnega orkestra rudarjev iz Idrije, ki letos praznujejo že 325-letnico delovanja, od 15. do. 16. ure pa bo množično tekmovanje v klekljanju. Zabavni program bo povezovala TV voditeljica Miša Molk, nato bo nastopil tudi idrijski rojak - gledališki umetnik Silvij Kobal iz Trsta, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi modno revijo domače kreatorke Lidije An-zelm.
Idrijske kulinarične posebnosti in dobrote kot so: žlikrofi, ocvirkovca, željševka, geruš in druge jedi pa bodo za obiskovalce pripravili gostinski delavci iz Idrije na stojnicah in gostinskih obratih. Med letošnjim čipkarskim festivalom se bodo v Idriji srečali turistični delavci iz vse Slovenije.
SILVO KOVAČ
Tatova sta skrivala svoj plen pri Pazinu
Zaklad v jami
KOPER — 33-letni Milan Skodič iz Maribora, ki je marca pobegnil iz KPD Potn J® od minule nedelje spet za zapahi, tokrat v koprskih zaporih. Tja so mu Pfa Pazinski miličniki, ki so ga dva dni pred tem s pajdašem, 39-letnim Cel' m Bedračem, prav tako povratnikom iz Maribora, sedaj pa zaprtim v la, prijeli v bližini njunega jamskega skrivališča pri Pazinu v Istri.
Q(i, kazinski miličniki so namreč že 22. julija v kraški jami nedaleč od Pazina tei tatinsko skrivališče, v katerem je bilo poleg prave orožarne tudi precej biv Ji. E in tekstilnih izdelkov sumljivega izvora in oprema za »neprijavljeno Tak ^nje«. Seveda so miličniki nastavili past, ki se je zaprla že tretji dan. gu ra*- so v bližini skrivališča v na Vrhniki ukradenem avtu BMW z prav tako Kak	mariborskimi tablicami prijeli oba omenjena stara znanca policije.
t6k 0 resno sta opravljala svojo škodljivo in nezakonito dejavnost, pove že poda-lov' da je imel Skodič za pasom revolver, v avtu pa je bila tudi prijavljena Otov Puška, s Kakršno deluje sicilijanska mafija. Seveda pa je bilo vozilo dobro pn °rjen° tudi z nakradeno robo, s katero sta se aretiranca oskrbela v okolici st°jne.
ra2k^ P09°voru z pazinskimi in koprskimi preiskovalci sta spretna prestopnika Koče a številne podrobnosti o svojih podvigih v okolici Ljubljane, Logatca, Kazn'V ■ Reke' na Obali in drugod. Skodiču so na primer že dokazali najmanj 10 9olf lVlh bajanj velike tatvine na koprskem območju, našli pa so tudi avtomobil 1 kl ga je ubežnik že lani ukradel v Piranu.
V0jk ot nain ie povedal načelnik korpskega oddelka za zatiranje kriminalitete tiju ° Vodopivec, preiskava še traja. Koprski kriminalisti pa so se pri sestavlja-tadi °Rcdne podobe dejavnosti predrznega vlomilskega para, ki se je oskrbel nje z aajučinkovitejšo vlomilsko opremo, povezali z drugimi upravami za notra-adeve po Sloveniji.
^_______________________________________JANEZ ODAR
V Kopru končujejo z urejanjem tržnega prostora
Na tržnico šele v septembru
kop?kRR — Z željo, da bo obnovljena tneSp .? tržnica zaživela še v poletnih je Sj očitno ne bo nič. SGP Koper julij, er, v Predvidenem roku - do 15. faze n' končal gradbena dela do četrte čenie d dnevi so koneali tudi poplo-op,., .. odprtega prostora tržnice, dej k )en te kil tudi tehnični pregled da 'vMS°Jih naredili doslej, zdaj pa so bori, 1 “e lastniki lokalov. Prvi, ki se
testvi-'* na tržnico, bodo trgovci 110 tror,6'- do tod imela samopostrež-VtšiI1e ;ino z okrog 700 kv. metri po-ZakljuxRer v trgovini zdaj opravljajo v kratk 3 dfda Pr* montaži opreme in bodo ri,?111 Pričakuje inšpektorje, ki 1 s°glasja za delo, lahko pri-
St
SaP
čakujemo odprtje samopostrežne kmalu po 20. avgustu. V začetku septembra naj bi na odprtem tržnem prostoru japonski kipar Masayuki Nagase postavil tudi fontano, ki jo zdaj kleše v Marušičih, za takrat pa je predvidena tudi preselitev t.i. komunalnega dela tržnice z začasne lokacije na parkirišču ob tržnici na novi tržni prostor. Kako se bodo odpirala vrata preostalih 70 do 80 lokalov, kolikor jih je še na tržnici, bo odvisno od lastnikov lokalov oziroma hitrosti urejanja le-teh, saj so vsi zgrajeni le do četrte gradbene faze.
D. G.
vabi
TURISTIČNA agencija
Po 03 po,ovania polna doživetij
^GAS A pdl®C0 - LOS ANGELES - LAS rD05NIX - PALM SPRINGS in ,AK|Von 4,^ND canvon, BRVCE tirnem OANVON, s splavom Ietaf0 PiMU reke Kolorado — 14 5' 1°- 19an ^ in avtobus. Odhod: 'ZRae Cena 1'999 US dol
letalo Adria Air-
. r'-'0- Hoteli ai ’	Mana Mir-
^ena 699 US dol 0dhod 29- 11- 199°-
Pdjave: TURISTIČNA ' *°61)310868 L*Ub|jana ‘ Titova 38
Septembra iz Benečije v Bertinoro
ŠPETER — Študijski center Nediža iz Špetra vabi na dvodnevni izlet, ki bo v soboto, L, in nedeljo, 2. septembra, v Bertinoro (Forli) ob priložnosti Praznika gostoljubja. Letos je praznik posvečen jezikovnim manjšinam v Italiji in v tem okviru so organizirali tudi razstavo o nošah in obrti jezikovnih narodnostnih skupnosti. Na razstavi so tudi nekatere slovenske noše.
V soboto zvečer bodo izletniki prisostvovali nastopu sardinske folklorne skupine "Ittiri Cannedu" iz Sardinije, v nedeljo pa si bodo ogledali razstavo in se udeležili praznika. Za informacije in vpisovanje: tel. (0432) 731386
Ulica			štev.	
Pošt. štev.	mesto	tel.		
Kraj in datum rojstva	mesto	d.	m.	i.
Naslovnik računa	»Conto giovane« štev. odprt dne	d- .	m.	i.
Izbrana vrsta abonmajafnavesti tri izbire po preferenčnem vrstnem reduin s točnimi imeni - npr. Stefane/, Triestina, Verdi, Ros-setti, Contrada, Ariston itd.)
Dijak j—j
študent i—i delavec □
Podpis prosilca
Prostor rezerviran za CR T
kupon izročen dne \ ob
Po poročilu pokrajinske komisije
Med mladimi Tržačani je vedno več nelagodja
Od včeraj je večina Italijanov odšla na poletne počitnice
Promet ni dosegel izrazitih vrhuncev največja novost pa so vzhodni turisti
Nelagodje je med mladimi Tržačani vse bolj razširjen in zaskrbljujoč pojav, ki se ga je treba čimprej lotiti, če nočemo, da zavzame neozdravljive razsežnosti. To je temeljna ugotovitev v poročilu pokrajinskega svetovalca Manfredija Poillucija, ki od letošnjega aprila predseduje stalni svetovalski komisiji za mladinska vprašanja in ki je opravil obračun prvega leta delovanja tega telesa. Sklep o ustanovitvi te stalne komisije je pokrajinski svet sprejel marca 1989, delovati pa je začela naslednjega junija z imenovanjem njenih članov.
Komisija, katere ustanovitev je konkretno dokazala občutljivost Pokrajine za mladinsko problematiko - beremo v tiskovnem sporočilu pokrajinske uprave - (kateri je med drugim leta 1985 posvetila tudi raziskavo o položaju mladih v Trstu, ki jo je izdelal zavod Censis, sledili pa so ji razni posveti o problemih mladih), je imela doslej kakih deset sestankov, njihove zapisnike pa so v teh dneh izročili predsedniku pokrajinske uprave Crozzoliju, odbornikoma za mladinska vprašanja in za skrbstvo, načelnikom vseh svetovalskih skupin in članom komisije.
Sestanki so v glavnem služili za srečanja s številnimi gosti, predstavniki teles, ki delujejo na mladinskem področju in z mladimi samimi. Iz takega navzkrižnega preverjanja je po poročilu predsednika komisije izšel »prav nič pomirjujoč položaj razširjenega nelagodja«. Komisija je tako na primer zaslišala prof. Romana Solbiatija, ki je svetovalec UPI (Zveze italijanskih pokrajin) za mladinske agencije in ki je opozoril na nujnost čimprejšnjega aktiviranja mladinske agencije, ker bo sicer mladinska politika izgubila vsakršen smisel oziroma učinkovitost; tržaško občinsko odbornico za mladinska vprašanja Ariello Pittoni, ki je podčrtala potrebo po usklajevanju
skupnih iniciativ med Občino in Pokrajino; don Maria Vatto, ki vodi skupnost San Martino al Čampo, in dr. Vantovo, ki je članica operativne skupine za probleme odvisnosti od mamil pri tržaški Krajevni zdravstveni enoti in ki je na osnovi analize pojava narkomanstva nasploh opozorila na potrebo po globljem raziskovanju vzrokov razširjenega mladinskega nelagodja; dijake, ki so člani zavodskih svetov višjih srednjih šol in odgovorne pri šolskem skrbništvu in pri deželnem šolskem nadzorništvu, ki so opozorili na razmere nelagodja v šolskem okolju, in končno še predstavnike raznih krajevnih mladinskih organizacij, krožkov in združenj.
Iz posvetovanja z mladimi in s tistimi, ki delajo z njimi, je po besedah predsednika stalne komisije za mladinska vprašanja jasno izšlo, da je »nelagodje v Trstu realen in razširjen pojav«, kar torej potrjuje tudi zaključke omenjene raziskave Censis. Pojav -dodaja Poillucci - ki ga kot vse kaže podcenjujejo ne samo javno mnenje, ampak tudi javne ustanove, medtem ko bi nasprotno zahteval nujno in dejansko angažiranje s sodelovanjem inštitucij, zasebnega socialnega sektorja in tudi samih organiziranih mladinskih krogov. V nasprotnem primeru tvegamo - opozarja Poillucci - da se bo v naslednjih letih to nelagodje še razširilo in da bo iz danes le nakazanih oblik preraslo v bolj eklatanten pojav nelagodja in emarginiranosti, še zlasti, ker smo že danes priča vse pogostejšim primerom smrti zaradi mamil. Med najbolj akutnimi primeri nelagodja - pravi predsednik komisije v zaključku poročila - pa so nedvomno težke zaposlitvene perspektive, občutek emarginacije mladih v odnosu do mestnega okolja in torej kriza nepri-padnosti.
Včeraj so v Italiji zaprli velike industrijske obrate in s tem se je dejansko pričel tradicionalni velikošmarn-ski dopust. Prav zaradi zapore tovarn pričakujejo za danes največji pretok turistov in torej povečanje prometa na avtocestah in seveda na mejnih prehodih.
Včerajšnji dan pa je bil nasplošno miren in predvsem v toplejših urah so bile ceste prazne. Precej turistov potuje ponoči, nekoliko večje vrste na mejnih prehodih in na openskem križišču so zabeležili v jutranjih urah, nato pa se je promet umiril. Ob 11. uri je bilo na Fernetičih in Pesku malo turistov in vrste -so bile le nekoliko večje kot v običajnih dneh. Največ je bilo italijanskih avtomobilov, predvsem iz severnega dela Italije, to je iz Milana, iz Veneta, nekaj pa tudi iz srednje Italije. Že na oko je očitno, da je Nemcev letos manj, manj pa je tudi turistov iz drugih severnih dežel.
Občutki opazovalca so seveda varljivi, saj se turistične bilance delajo ob zaključku sezone, naša zapažanja pa se ujemajo tudi s poročili iz drugih časopisov iz sosednje države. Tako smo prav včeraj v ljubljanskem Delu brali članek z naslovom "Bodo Italijani rešili sezono?" Mišljena je seveda turistična sezona, kronist pa poroča o svojem obisku v Istri. Iz sporočila je jasno, da je tudi italijanskih turistov manj, kar seveda ni razveseljiv podatek za jugoslovanske turistične delavce. Videli bomo, če bomo danes lahko zabeležili pričakovani naval, vse je namreč pripravljeno za "sprejem" dolgih kolon turistov. Na mejnih prehodih so okrepili carinske službe, prav tako so sile javnega reda okrepile svojo prisotnost na cestah. Vsem, ki gredo na pot priporočajo, naj sedejo v avtomobil v urah, ko je predviden manj gost promet, kar je po svoje evfemizem, saj se večina avtomobilistov želi
izogniti najhujši gneči in vročini, potem pa se znajde v dolgih vrstah pred avtocestnimi izstopnimi postajami in-seveda na mejnih prehodih.
Največja "novost" pa so letos turisti iz vzhodnih držav, predvsem iz Madžarske, Čehoslovaške in Poljske. V Italijo prihajajo z avtobusi, osebnimi avtomobili, marsikdo vleče za sabo tudi prikolico. Seveda niso to petični turisti z velikimi limuzinami. Večina se jih vozi v avtomobilih, ki nikakor niso po naši "modi". Trabanti, škode, lade in druga vzhodna vozila so pogostokrat dokaj zvožena, navdušenje lastnikov pa očitno. Povsem jasno je, da prihajajo v Italijo brez debelih denarnic, vendar z veliko radovednostjo in vedoželjnostjo. Večina jih potuje v Benetke, Rim, Firence in druga zgodovinsko znamenita italijanska mesta. Radi pa obiščejo razna obmorska središča in se
tako ustavijo tudi v letoviščarskih krajih naše dežele, kot sta na primer Gra-dež in Lignano. Redki si privoščijo hotele, družine spijo zvečina v kampi11' gih, to je v šotorih in prikolicah, nekateri pa se zadovolijo kar z avtomobilom.
Italijanska in zahodna ponudba nasploh je vsekakor dražja od Standardov vzhodnih držav, velika napaka pa bi bila, ko bi podcenjevali nove turiste. Še toliko huje bi-bilo, ko bi podzavestno ocenjevali čehoslovaške, madžarske, poljske in druge goste po zunanjosti, to je po avtomobilih, oblekah in po trenutni denarni zmogljivosti' Prihod omenjenih turistov je otipljiv° znamenje nove Evrope. Še pred nedavnim si na Opčinah zelo poredko videl avtomobil iz držav, ki so bil® priključene vzhodnemu bloku. Sedaj pa so to vsakodnevni gostje in tudi oni so verjetno komaj izvidnice številnejših prihodov. Gospodarska kriza je res hud "policaj", vendar je želja p° novem velika, predvsem pa je velika želja po obisku tistih krajev, ki so de* evropske identitete; Rim, Benetke, Firence niso le slučajno cilji novih,obiskovalcev. Na to novo stvarnost bodo morali pomisliti tudi naši deželni upravitelji in tukajšnji turistični delavci-Seveda ne z "miloščinami", ampak z manjšimi in večjimi znamenji dobrodošlice, kot je lahko že večjezičen P°' zdrav na mejnem prehodu...
A.M-
Na sliki: Trst ni izrazito turističu® središče, vendar se v teh dneh ustavi le precej gostov, ki si vsaj bežno ogledajo mestne znamenitosti. V ten dneh hude vročine pa se morajo obiskovalci tudi osvežiti in tako je na* fotograf M. Magajna posnel družin0 turistov, ki si je privoščila sladko grozdje.
Vrsta pogovorov med sindikati in rajonskimi sveti o uporabi in upravljanju teritorija
Nove potrebe občanov terjajo ustrezne odgovore
Pokrajinske sindikalne zveze NCCdL/CGIL, UST-CISL in CCdL-UIL že dolgo pritiskajo na krajevne uprave in v prvi vrsti na tržaški občinski odbor, da bi se končno lotil vedno bolj perečih vprašanj uporabe in upravljanja teritorija. Šindikati namreč ugotavljajo, da se glede problemov urbanistike in prometa, ostarelih in zdravstva, dela in okolja ter nove revščine pojavljajo vedno nove in bolj urgentne potrebe in pričakovanja, ki pa ne najdejo odgovorov pri pristojnih oblasteh, ki so še vedno pretirano vezane na centralistično vizijo upravne politike in zanemarjajo načela upravne decentralizacije in krajevne avtonomije.
Glede omenjenih vprašanj, ki v našem mestu postajajo že dramatična, so sindikalne zveze že dale tudi vrsto konkretnih predlogov, vendar niso mogle
premakniti stvari z mrtve točke, kamor jih je potisnil upravni imobilizem. Odtod nova pobuda; ko že občinska uprava nima posluha za ta vprašanja, so se sindikati obrnili na rajonske svete, ki naj bi bili, vsaj na papirju, poklicani, da se ukvarjajo z vsakodnevnimi problemi občanov in da poiščejo najbolj učinkovite rešitve. Res pa je tudi, da so pristojnosti rajonskih svetov omejene in skoraj izključno posvetovalnega značaja, njihovi predlogi pa pogostoma - prav tako kot predlogi sindikatov - naletijo v občinski palači na gluha ušesa.
Prav v prejšnjih dneh sta bili vsekakor že prvi dve srečanji med sindikalisti in predstavniki rajonov. Mauri, Gobbo in Fuligno za sindikalno zvezo CGIL-CISL-UIL so se najprej sestali s predsednikom in
podpredsednikom šentjakobskega rajonskega sveta Bussanijem in Ambrosijem, nato pa še s predsednikom in podpredsednikom svetoivanskega sosveta, Spetičem in Dennitisom. Glede na to, da je šlo za prve tovrstne stike, so bili pogovori še precej generični, lotili pa so se nekaterih metodoloških vprašanj, ki zadevajo nadaljnje sodelovanje med sindikati in rajonskimi sveti, za katero so že na prvih srečanjih izrazili obojestransko pripravljenost. Tako s šentjakobskim in kot s svetoivanskim rajonskim svetom so se sindikalisti dogovorili za vrsto novih srečanj, ki bodo od septembra dalje in na katerih se bodo lotili specifičnih vprašanj, glede katerih bi lahko sprožili skupne pobude. V prihodnjih dneh se bodo sindikalisti srečali še s predstavniki drugih rajonskih svetov tržaške občine. .
ŠD VESNA
priredi
4. in 5. avgusta
ŠAGRO
na vrtu Ljudskega doma v Križu.
Igral bo ansambel
LO ZODIACO.
Jutri, ob 21. uri žrebanje loterije.
ŠAGRA
V	PREBENEGU
Danes, 4. avgusta, ob 21. uri
ples z ansamblom FURLAN Jutri, 5. avgusta, ob 18.30 nastop godbe na pihala Breg, ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD
V	ponedeljek, 6. avgusta, ob
21. uri ples z ansamblom HAPPY DAV.
TPK SIRENA
prireja danes, 4., in jutri, 5. t. m., na barkovljanskem nasipu
TRADICIONALNI PRAZNIK
KAIAMARADA
Danes vas bo zabaval ansambel SOUND, jutri pa čarodej Vikj in ansambel HAPPY DAY.
V Dolini Žirovnice so ob zamejskih prvič bili tudi skavti iz osrednje Slovenije
Zgodovinski tabor slovenskih skavtov
Dolina Žirovnice pri Žireh nad Idrijo najbrž ni bila nikoli tako obljudena kot to poletje. Ne ravno številnim stalnim prebivalcem (vsega je mogoče sto duš) se je namreč v drugi polovici julija pridružila prava množica mladih ljudi: šlo je za več kot 200 izvidnikov in vodnic, kot se imenujejo skavti in skavtinje srednje starostne dobe, ki so si s svojo množično in radoživo prisotnostjo prav gotovo utrli pot v krajevne anale. Toda to taborjenje bo ostalo zapisano tudi v širši zgodovini, saj so se ga poleg skavtov in skavtinj s Tržaškega in Goriškega prvič po vojni udeležili tudi njihovi vrstniki iz osrednje Slovenije, in sicer članice in člani letošnjega marca ustanovljenega Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
»Resnici na ljubo smo nekateri že taborili skupno z zamejskimi skavti, zlasti z goričkimi,« nam je povedala načelnica "ljubljanskih" skavtov Marija Marinko. »To dejansko velja za vse naše voditelje, ki so skavtizem spoznali in se zanj navdušili prav s posredovanjem prijateljev iz zamejstva.« Na taborjenju je bilo skupno 37 mladih iz osrednje Slovenije, točneje iz Ljubljane, Postojne in Cerknice, kjer so se doslej matični skavti uspeli organizirati. Kdor jih je obiskal, je z lahkoto opazil, da se v skavtizem sicer šele uvajajo, a tudi, da so to dejavnost vzeli tako "zares"kot zamejci le redko znamo. Tako so se v Dolini Žirovnice strožje kot drugi držali pravila, da pravi skavt kuha na drva (in ne na plin), v nekaj mesecih obstoja jim je uspelo sestaviti priročnik, po katerem so s pridom segali tudi Goričani in Tržačani, itd. Kaže, da bodo prav kmalu dosegli tudi mednarodno priznanje: njihov načelnik Peter Lovšin je še pred koncem tabora odpotoval v Pariz, kjer se je na vabilo svetovne skavtske organizacije udeležil kot opazovalec svetovne skavtske konference, takoj zatem pa je šel še v Wegimunt ob nem-ško-belgijski meji, kjer je bilo zasedanje svetovne konference katoliških skavtskih organizacij.
Tik ob "ljubljanskih" so v Dolini Žirovnice postavili svoje šotore goriški skavti Bilo jih je kakih 80, načelovala pa jim je Mirjam Černič. »Na letošnjem taboru smo se odločili za utrditev življenja po vodih, se pravi po manjših skupinah,« nam je povedala. »V ta namen 'smo tudi odpravili centralno kuhi-
njo. Sicer pa smo posvečali tudi veliko pozornost simboliki: v skladu z eno izmed sugestij ustanovitelja svetovnega skavtizma Baden Pov/ella smo si življenje na taboru skušali urediti na način predko-lumbijske civilizacije Majev.«
Nekoliko nižje ob toku Žirovnice sta stala oba tabora tržaških skavtov, A in B, ki sta štela vsak po približno 50 ljudi. Prvemu je načelovala Mara Peta-ros in je bil nekoliko bolj ekološko oziroma prirodoslovno usmerjen. Na njem so namreč posvečali posebno skrb spoznavanju narave, sicer pa je bil dokaj tradicionalno urejen. Drugemu je načeloval Mitja Ozbič in je podobno kot goriški dajal poseben poudarek življenju po vodih. »Na vsakem taboru je bistvenega pomena, da zaživi dimenzija skupnosti,« nam je pojasnil. »Navzven se to lahko izraža tudi v obliki igre, toda gre za igro, ki je v resnici igra življenja.«
Pri tem delu skavtskim načelnikom in voditeljem nudijo bistveno oporo duhovni vodje. V tem smislu je na taborjenju za tržaške skavte skrbel repentabr-
ski župnik Tone Bedenčič, za "matične" n/ihc’ ^71 hovni vodja Rafo Pinoza, za goriške pa jezuit Schweiger. Kot nam je povedala načelnica trz 0 skavtov Bruna Ciani, je skrb za globljo ciun ^vig vzgojo sploh v središču novih prizadevanj za kvalitete celotnega zamejskega skavtizma. n0leg
Matični, goriški in oba tržaška tabora ^J^gsti ločenih razvili tudi nekatere skupne “eJav .jj so Tako so npr. imeli nekaj skupnih maš, prire .^^gd skupni dan skavtskih spretnosti itd. Enega v viškov je skupno taborjenje v Dolini Žirovni e gotovo doseglo v nedeljo, 22. julija, ko le -eI pti-sporedu dan obiskov. Tistega dne so pod ve redili taborni ogenj, ob katerem je vsak jzm vSki taborov pokazal, kaj zna zlasti na ‘gra^s^l,I.Ijngtvohi: ravni. In to pred nenavadno številnim °.t-s0č ljU' okrog tabornega ognja se je zbralo skoraj r:v)ač' di, kar je brez dvoma tudi dokaz moči m P nosti današnjega slovenskega skavtizma.
22*
Na sliki pogled na množico, ki se je zbrala julija okrog skavtskega tabornega ognja.
Tiskovna konferenca predsednika Biasuttija in odbornika Carboneja
Dežela pripravlja temeljito reformo v urbanistični in gradbeni zakonodaji
Carbone grozi z odstopom
Ob robu včerajšnje tiskovne konference na sedežu deželnega odbora je odbornik Gianfranco Carbone (PSI) poskrbel za pravcato presenečenje. Omenil je namreč možnost, da bi odstopil. Po pra-vici povedano, pa ni bil ravno jasen pri obrazložit-y> takšne svoje morebitne odločitve. Dejal je, da ne izključuje možnosti, da bi odstopil, če se ne bodo spremenili »pogoji političnega delovanja« v Trstu, a to vsekakor potem, ko bi deželni svet odobril n°v urbanistični zakon, v katerega je sam vložil v<jliko dela. Deželni odbornik je pristavil, da je zdaj veliko zmede in nejasnosti v tržaških politič-n‘h razmerah, ki ne odgovarjajo pričakovanjem in Zahtevam časa.
Omenimo naj, da bi novi urbanistični zakon po samih Carbonejevih napovedih lahko odobrili še v tem letu.
»Mogoče gre za osrednjo, najpomembnejšo programsko obvezo v sedanji zakonodajni dobi.« Tako sta predsednik deželnega odbora Biasutti in deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone označila zakonski osnutek o prostorskem načrtovanju in urbanistiki, ki ga je deželni odbor odobril 27. julija in ki bi ga deželni svet po njunem predvidevanju utegnil odobriti še v tem letu, če se seveda ne bo kaj zataknilo.
Biasutti in Carbone sta govorila na tiskovni konferenci, ki sta jo priredila včeraj opoldne na sedežu deželnega odbora v Trstu prav z namenom, da bi predstavila javnosti ta zakonski osnutek, ki predvideva pravcato revolucijo na področju urbanistične in gradbene zakonodaje v Furlaniji-Julijski krajini. Stara zakonodaja temelji na zakonu iz leta 1968, ki iz več razlogov ne odgovarja potrebam in zahtevam sedanjega časa, čeprav so jo deželni zakonodajalci temeljito spremenili leta 1972. Novi zakonski osnutek pa je zahteval dolgo in naporno pripravljalno delo, če pomislimo, da se je o njem pričelo govoriti na deželni konferenci o teritoriju, ki je bila junija 1981 v Vidmu. Naj na kratko prikažemo bistvene novosti, ki jih prinaša.
Kot sta povedala Biasutti in Carbone, bi moral novi zakon predstavljati na urbanističnem in gradbenem področju to, kar pravniki imemujejo »enotno besedilo«, se pravi, obsegati bi moral vse to zadevne veljavne norme. To bi moralo pomeniti veliko pridobitev, saj so zdaj urbanistične in gradbene norme razstresene v številnih deželnih in državnih zakonih, kar seveda povzroča veliko zmede in težav javnim upraviteljem in sploh vsem, ki imajo opravka z gradbenimi in urbanističnimi posegi.
Druga bistvena novost zadeva nivoje prostorskega načrovanja: ob deželnem in občinskem zakonski osnutek uvaja še pokrajinski nivo, kar je absolutna novost. Carbone je to utemeljil z dvema bistvenima razlogoma: po eni strani je treba po njegovem upoštevati velike razlike, ki veljajo med posameznimi pokrajinami v Furlaniji-Julijski krajini, po drugi strani pa se je po izkušnjah deželnih upraviteljev že večkrat pokazala potreba po koordinaciji na urbanističnem področju, ki bi presegla urbanistično fragmentacijo na občinski ravni. Sicer pa velja poudariti, da bi tudi po
novi zakonodaji pokrajinske uprave ne bile »popoln osebek« na področju prostorskega načrtovanja, saj bi imele besedo samo pri oblikovanju in ne pri izvajanju splošnih norm. Pristojne naj bi bile predvsem za načrtovanje proizvodnih dejavnosti, cest, medobčinskih služb ipd.
Osrednjo vlogo na urbanističnem področju si z novim zakonom namerava ohraniti deželna uprava, ki naj bi svoje pristojnosti pravzaprav še okrepila. Po novem bi poleg splošnega deželnega teritorialnega načrta, ki bi moral zamenjati sedanji deželni urbanistični načrt, izdelovala tudi področne in podrobnostne načrte, to v tistih primerih, ko bi šlo za urejanje manjših področij in območij, ki pa so iz enega ali drugega razloga deželnega pomena. Deželna uprava bi na tak način lahko urejala parke, večje infrastrukture, kot so cestne in druge povezave, itd. Carbone je kot primer takšne infrastrukture omenil prometno vozlišče v Červinjanu.
Veliko novosti je predvidenih tudi na občinski ravni. Osrednje urbanistično sredstvo bi tu še naprej bili splošni regulacijski načrti, poenotili pa bi tako imenovana »izvedbena sredstva«. Odslej naj ne bi razlikovali več med »podrobnostni-mi«, »obnovitvenimi« in drugimi izvedbenimi načrti, ampak bi upoštevali le značilnost javne ali zasebne pobudo. Mimo tega bodo morali odslej vsi splošni regulacijski načrti doseči pozitivno oceno glede na vpliv, ki bi ga v njih predvideni urbanistični posegi imeli na okolje.
Med bistvene novosti, ki jih uvaja osnutek novega deželnega urbanističnega zakona, sodi tudi poenotenje in posodobitev vseh gradbenih norm. Predvideno je razlikovanje med gradbenimi koncesijami, ki bi veljale za večje posege urbanističnega pomena, in gradbenimi dovoljenji, ki bi bila potrebna za manjše gradbene dejavnosti. Carbone je napovedal, da bo deželna uprava izdelala model novih občinskih gradbenih pravilnikov, da bi občinskim upravam olajšala prilagajanje k novim normam. Iz istega razloga bo novi urbanistični zakon začel veljati šele 180 dni po objavi v Deželnem vestniku.
M. B.
Na sliki (foto Rizzo) Biasutti in Carbone med tiskovno konferenco.
Fusaroli v Rimu na razgovorih s Cristoforijem in Vizzinijem
Predsednik Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče Paolo Fusaroli se je v Rimu sestal z ministrom za trgovsko mornarico Vizzinijem, kateremu je orisal finančne in upravne probleme tržaškega pristanišča. Sogovornika sta analizirala tudi možne iniciative za re-lansiranje krajevnega pristanišča, ki se po njunih besedah nahaja v središču pozornosti in interesov podonav-sko-balkanske Evrope. Minister Vizzi-ni je ob tem zagotovil svojo najširšo pripravljenost za preučitev in rešitev nanizanih problemov, za kar je tudi nameraval prav danes obiskati tržaško pristanišče. Znani parlamentarni in vladni problemi pa so ga zadržali v Rimu, tako da je obisk v našem mestu prenesel na začetek septembra.
Predsednik EAPT se je v Rimu pogovarjal tudi s podtajnikom pri predsedstvu vlade Cristoforijem, kateremu je orisal aktualne finančne probleme tržaškega pristanišča in podjetniško-upravne iniciative, ki jih bodo predlagali upravnemu svetu pristaniške ustanove takoj, ko bo zaključena sedanja pripravljalna faza. Podtajnik Cristofori pa se je obvezal, da bo članom vlade posredoval orisane probleme, ki bodo
-	upoštevajoč posebno vlogo tržaškega pristanišča v mednarodnem kontekstu
-	nedvomno prišli na dnevni red ob septembrski oživitivi politične dejavnosti in ob pripravah na naslednji državni finančni zakon.
Mestna knjižnica zaprta ves avgust
Občina Trst obvešča, da bo mestna knjižnica Attilio Hortis zaprta ves mesec avgust. Kot običajno, bodo v tem času opravili potrebna preureditvena dela.
Ugodni obračun polletnega dela v pristanišču
Ob obračunu tokratnih razprodaj nekaj mnenj in stališč tržaških trgovcev
Komu ali čemu služijo razprodaje?
prihranitev obsega komercialnega s posebnim poudarkom na ^tejnerski terminal in občutni po-t0r,.,v industrijskih pristaniških sek-PreH ' z^ast* kar zadeva surovo in tki C e*ano nafto: to so temeljni poda-letr * ?.ibanju pristaniškega prometa v jjp iNih prvih šestih mesecih, ki potr-cev ? P°zitivna gibanja zadnjih mese-iiiti , anskega leta. Pridružujejo pa se •Pet ^ nekateri znaki povečanja pro-si a s konvencionalnim blagom, ki je skrKr v zadnjem času povzročil največ rej * zaradi naraščanja stroškov in to-ski^irnkurence bližnjih jugoslovan-
Pristanišč.
pst asPlošno pa je direktor pristaniške qjK,nove Rovelli izjavil, da trenutno ljuie 6 Pristaniških dejavnosti dovodih Previdni optimizem pri napove-Pa hrngo polletje, še zlasti glede ci0n , ke oživljanja v sektorju konven-ali2iain?9a blaga in posebno na speci-ravn;ariih terminalih ter na ohranjanje g,1 Prometa s kontejnerji in z nafto. letjuuPPo so v prvem letošnjem polij i v krajevnem pristanišču uresniči-blil^rPat v obsegu 17,4 milijona ton 26 o?' kar je za 3,7 milijona ton ali za lat^ - otkov veh kot v istem obdobju ft0 , Podtem ko je samo promet z na-'Mstnti aiPski naftovod zabeležil 32
tkov večji promet kot lani.
O tem, da so razprodaje postale sestavni del tržaškega nakupovalnega sistema, so si edini vsi, trgovci in odjemalci, ocene pa so nekoliko različne, ko razprava preide na raven njihove oportunosti oziroma namembnosti. Veliko tržaških trgovcev je namreč prepričanih, da so razprodaje nujno zlo, pri katerih oni pravzaprav nič ali zelo malo zaslužijo, kupci pa menijo, da trgovci nikoli ne prodajo pod ceno, ki so jo sami plačali za blago. Res pa je, da se v danih pogojih ne eni ne drugi ne nameravajo odreči razprodajam, ki v Trstu nastopijo ob točno določenih datumih.
Uvedbo zapovedanega roka za poletne razprodaje v tržaški občini, kjer se letos niso smele začeti pred 10. julijem, pa je v prvi vrsti narekovala potreba, da se v vedno bolj nekontroliranem posluževanju najrazličnejših prodaj s posebnimi popusti naredi vsaj nekaj reda (postala je namreč zelo razširjena navada, da je trgovina ob tudi najmanjši preureditvi prostorov razobesila napise o posebni prodaji blaga). Čeprav je veliko tržaških trgovcev negodovalo nad občinskim dekretom, češ da je 10. julij prezgodnji datum za začetek poletnih razprodaj, pa so se v skoraj vseh trgovinah poslužili prvega roka za začetek veli-
Srečanje med svetovalci zelenih 111 slovenskimi športnimi društvi
Žalni hnevi so se v Trstu srečali de-Pih 2 ®tovalci Zelene liste in Zele-tVehrenfennig, Rossi in ^°vencL.-uery predstavniki nekaterih katlka c ” športnih organizacij. Ses-SD Bor udeležili dlani TPK Sirena, pl;,.’- tvimotor kluba in Slovenske-„ Na soškega društva iz Trsta.
Povgjn ranku je bil govor o Maccani-kQtn j zaščitnem zakonskem osnut-I?1 dp; ° Predvsem v zvezi s športni-t ‘h ŠDnrtno?mi- Predstavniki sloven-« alcenC-^uštev so deželnim sve-rVoja krn sPkania zelenih obrazložili t^Phtka KT"na stališča do zakonskega h Uni zai^Ptasili SO| da bi moral za-I a' ki kj °n rzrecno vsebovati odločni 1920 razveliavila norme, ki jih je ni^P1!6]6! fašistični režim in z P°rtnih aS,1}, delovanje slovenskih Varttl so	Nekatere izmed teh
slo	ae danes v oviro delo-
do^i°P bi nejk}h športnih organizacij, tif’ ki so j0 dalje moral povrniti Skokov6 horni(P°Vzlioeile omenjene fašis-h, Pravn0st ciln hkrati zajamčiti ena-slo>ral doWV*enskih društev. Tako Črnine v d*prayico do uporabe rthittii uct odnosih z javnimi in ustanovami, določiti pa bi
moral tudi slovensko predstavništvo v državnih športnih organih.
Wehrenfennig, Rossi in Cavallo so predstavnikom slovenskih športnih društev zagotovili, da bodo posredovali njihove zahteve parlamentarnim skupinam zelenih.
Jutri v Loži tržaške občinske palače
Nastop kitaristov Garanove in Starca
Jutri bo v loži tržaške občinske palače četrto kulturno srečanje iz cikla »Večer ob prazniku«, ki ga prireja kulturni krožek »Jacgues Maritain«. Ob 2^ uri bodo tako nastopili duo klasičnih kitar, ki ga sestavljata Anna Garano in Igor Starc, gledališka skupina »Alchimia D. S. Sensi« ter skupina mimov »11 Pranzb«. Pokrovitelja prireditve sta Občina Trst in Tržaška turistična in letoviščar-ska ustanova.
(Foto Magajna)
ke prodaje s popusti pri cenah poletnih artiklov.
O pravilnosti njihove izbire je pričal precejšen naval kupcev, ki so že v prvih dneh nakupili veliko blaga, ki je do dneva prej stalo vsaj 20% več. K
temu, da so trgovine že prvi možni dan »priznale« popuste na poletnem blagu, pa je tržaške trgovce silila tudi preverjena ugotovitev, da so jugoslovanski odjemalci odlično obveščeni o začetkih razprodaj. In ker je dotok jugoslovanskih kupcev v našem mestu ponovno postal zaznaven, se doprinosu revalviranih dinarjev in nemških mark tržaški trgovci niso želeli odpovedati.
Med posameznimi zvrstmi trgovin oziroma tudi med trgovinami samimi obstajajo seveda velike razlike glede zaslužka, ki naj bi jim ga prinesle letošnje poletne razprodaje, ki naj bi se zaključile okrog 18. avgusta (obstajajo sicer možnosti, da bi trgovine še po tem roku prodajale s popusti blago, ki je bilo dano v razprodajo, a ga niso prodali). Za vse pa velja nekakšno splošno pravilo, da so dobro »razprodajale« trgovine, ki so tudi v redni prodaji uspešno poslovale. Na razprodaje same pa je vplival »mundial«, ki je z vseh vidikov pogojil začetek letošnjega italijanskega poletja.
Veliko ljudi se je namreč odpravilo na dopust kasneje kot sicer, kar pomeni, da so si nakupili vse potrebno, ko so bili napisi o popustih že vidno razobešeni. Takšni »dopustniki-za-mudniki« so se pridružili precej šte-
vilčni četi stalnih obiskovalcev najrazličnejših razprodaj, kar pomeni, da so bile v prvih dneh prodajalne z oblačili, obutvijo in športno opremo skoraj natrpane. Po tem prvem valu se je obisk odjemalcev nekoliko polegel, medtem ko je v zadnjem času promet v tržaških trgovinah, kljub skoraj neznosni vročini že spet živahen.
Ob razprodajah pa v tem obdobju privlači kupce v trgovine že ponudba jesensko-zimskega blaga, ki je že začelo zapolnjevati izpraznjene police in omare. V trgovini čevljev Principe npr. že gredo dobro v prodajo zaprti čevlji in škornji, po katerih še zlasti sprašujejo jugoslovanski odjemalci. Jesensko-zimske komplete prodajajo tudi v trgovinah Godina, eni in drugi pa so z dosedanjim obračunom poletne razprodaje več kot zadovoljni.
O dobri prodaji govorijo tudi v trgovinah s športnimi oblačili in opremo: pri Tommasini pravijo, da so izredno veliko prodali, vendar tudi zato, ker so uvedli občutne popuste na svojem običajnem, se pravi kvalitetnem blagu. Pozitiven obračun, kar sicer ni nič nenavadnega, beležijo tudi v trgovinah s kavbojkami.
Še najbolj nezadovoljni nad »institucijo« razprodaj pa so v trgovinah s perilom, ker morajo na blago, ki ni podvrženo sezonskim muham, delati popuste, brez takšnih olajšav ljudje v času razprodaj namreč nočejo ničesar kupiti. Zelo zadovoljni pa niso niti v »normalnih« trgovinah z oblačili, v katere zahajajo pretežno domači kupci. Poletno blago prihaja namreč še junija, včasih celo julija, tako da sploh ne pride v normalno prodajo, kar seveda oškoduje trgovce, pravijo v trgovini Blue and Grey. Poleg tega pa so Tržačani tako navajeni na razprodaje, da dva tedna prej sploh ne kupujejo: celo proti koncu decembra ne nakupujejo več, ker vedo, da so januarja že prve razprodaje. Usklajevanje interesov je seveda težavno, zato je pričakovati, da bo možnost izbire diferenciranega urnika za trgovine povzročila nove razprave, (bip)
Ob smrti Tineta Lipovca izrekata iskreno sožalje Sergiju, Darki in vsem svojcem
Marjan in Bruna Spetič
Ob izgubi dragega očeta Franca izrekata Sergiju, Darki ter svojcem iskreno sožalje
Lidija in Mario
V Miljah kraljuje te dni veselje poletnega pusta
Po gledališkem festivalu je miljske ulice preplavil te dni poletni karneval, ki s svojimi domislicami razveseljuje staro in mlado. Za dobro razpoloženje so včeraj poskrbeli »požiralci smetane« (kot vidimo na posnetku D. Križmačiča), danes zvečer pa se obeta pravo glasbeno doživetje, za katerega je poskrbela pustna skupina Lampo od Koroščev. Na Marconijevem trgu bo namreč ob 21. uri Koncert prijateljstva, na katerem bodo poleg sopranistke Elisabette Richter in tenorja Giuseppeja Botte sodelovali še pevci ljubljanske Opere Angela Saraman-dič, Jure Kušar, Jaka Jeraša in naš rojak Gianni Sancin.
Ansambel Supergroup po tolikih letih spet nastopil na šagri v Prebenegu
Ali se še spominjate ansambla Supergroup, ki je v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let zelo uspešno igral na raznih praznikih in šagrah, ki so jih prirejala naša društva? Zaradi raznih okoliščin so se fantje razšli, vendar so ostali dobri prijatelji, čeprav niso več skupaj nastopali. Po tolikih letih pa so nam pripravili presenečenje: spet so se zbrali v Prebenegu (pri Edvinu Križmančiču, ki je bil pobudnik tega ansambla) in znova začeli z vajami, da bi pomagali domačemu društvu Jože Rapotec pri letošnji šagri. In tako so po tolikih letih v četrtek in petek spet nastopili s starim in novim repertoarjem in razveselili številne poslušalce.
Tekst in slika M. M.
gledališča
MIRAMARSKI PARK
Poletna prireditev LUČI in ZVOKI
Nocoj ob 21.30 in ob 22.45 predstavi v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA
Ob 200-letnici Mozartove smrti sta Ai-ace in Lumiere Fice, v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo priredila ciklus filmov:
nocoj ob 21.15 bodo na velikem zaslonu na Gradu sv. Justa - Cortile delle Mi-lizie predvajali film »II flauto magico«. Jutri bo na sporedu »Cosi fan tutte«.
TERASA KOPALIŠČA AUSONIA
Jutri ob 22. uri bo na sporedu prvi večer pod naslovom »Glasba in prijateljstvo«, na katerem bodo nastopali mladi pevci, kaptavtorji in glasbene skupine iz Trsta in dežele Furlanije-Julijske krajine.
KROŽEK JACOUES MARITAIN
V nedeljo, 5. t. m., ob 21. uri bo pod
ložo občinske palače - Piazza Piccola -četrta predstava z naslovom »La sera del di di testa«, ki jo je pripravil krožek J. Maritain v sodelovanju s tržaško občino in tržaško letoviščarsko ustanovo. Nastopila bosta kitarista Anna Garano in Igor Starc ter gledališka skupina »Alchimia D. S. Sensi« s predstavo »IL PRANZO«.
koncerti
MILJE - KONCERT PRIJATELJSTVA Nocoj ob 21. uri bo na Trgu Marconi v okviru prireditev, ki so jih v Miljah organizirali ob priliki Poletnega karnevala 1990, na sporedu skupni koncert Godbe na pihala od Korošcev in mešanega zbora od Hrvatinov. Dirigent Liliano Coretti, zborovodja Vladimir Kobler, sodelujejo pevci ljubljanske opere.
Godba na pihala »Giuseppe Verdi«
V ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 bo na Trgu Unitž nastopila godba na pihala G. Verdi. Pod vodstvom Lidiana Azzoparda bo za uvod izvedla koračnico, nato pa znane skladbe Verdija, Rossinija in Puccinija.
razstave
V	foyerju Tržaške kreditne banke,
Ul. F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -Aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra:
V	Villi Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Urnik: vsak dan 10-13, ob četrtkih in petkih 10-22, ob nedeljah 10-13 in 17-20.
V	bivšem anglikanskem templju je
na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10-13 in 17-19.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita pa je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10-13 in 17-19.
V	konjušnicah in v nekaterih dvoranah miramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Liberta je na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
Na Gradu Sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava o Erteju. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah razstavlja do 15. t. m. slikarka LAURA ORMAS.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v sredo, 22. avgusta, v Ilirsko Bistrico in na Mašun, kjer se bomo srečali s pobratenim društvom. Obiskali bomo grad Prem in Pregarje. Vpisovanje v četrtek, 9. avgusta, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih.
Ob slavju 50-letnice vabijo letniki 1940 iz devinsko-nabrežinske občine (tudi izseljenci) na izlet v Salzburg 8. in 9. septembra. Podrobnejše informacije dobite v popoldanskih urah na tel. št. 299586 (Duško) ali 291244 (Vinko). Vpisovanje: Agraria Stanissa - Nabrežina.
FOTOGRAFIRAJ MODRINO
Fotografski natečaj, porezan z razstavo »Piavo na mizi 90«
1.
Pod pokroviteljstvom krajevne Trgovinske zbornice razpisujeta Združenje upravnikov javnih lokalov v tržaški pokrajini (FIPE) in Združenje obrtnikov tržaške pokrajine (Confartigianato) fotografski natečaj, ki sodi v okvir promocijske prireditve za restavracije z naslovom »Piavo na mizi 90: vrnitev k tradiciji«.
2.
Natečaj, ki nosi naslov »Fotografiraj modrino« je odprt za vse (poklicne in amaterske fotografe). Kandidati bodo lahko prijavili največ štiri dela, katerih daljša stranica ne bo smela biti krajša od 30 centimetrov, držati pa se bodo morali teme prireditve, in torej tistega, kar na splošno zadeva plave ribe (na primer: kako in kje živijo, kako in kje-jih lovimo, kupimo, kuhamo, veselo použijemo itd.).
3.
Fotografije (v črno-beli ali barvni tehniki) bo treba oddati v času od 20. avgusta do 14.
septembra 1990 v tajništvu pokrajinskega združenja FIPE (Trst, Ul. Roma 28, 3. nadstropje), in sicer vsak delavnik razen sobote med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro.
4.
Fotografije bodo morale biti opremljene s posebnim geslom. Isto geslo je treba izpisati Judi na zaprti ovojnici, v kateri bodo osebni podatki, naslov in telefonska številka kandidata. Avtorji bodo morali prevzeti vso odgovornost za vsebino svojih fotografij.
5.
Selekcijo prijavljenih fotografij bo opravila žirija, kiji bo predsedoval predsednik Tržaške zbornice za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo ali od njega pooblaščena oseba, sestavljali pa jo bodo po en predstavnik tržaškega Združenja upravnikov javnih lokalov (FIPE) in tržaškega Združenja obrtnikov (Confartigianato), izvedenec za fotografijo in likovnik iz
našega mesta.
6.
Izid natečaja bo objavljen v tisku. Podeljene bodo naslednje nagrade: prva v znesku 1.000.000 lir, druga v znesku 500.000 lir in tretja nagrada v znesku 250.000 lir. Povrhu bodo podeljene tudi simbolične nagrade.
7.
Nagrajene fotografije bodo ostale v lasti Združenja upravnikov javnih lokalov (FIPE), kateremu bo torej treba izročiti tudi njihove negative. Povrhu si organizatorji pridržujejo pravico do reprodukcije prijavljenih del, pri čemer že sedaj izključujejo njihovo uporabo v pridobitniški namen. Združenje upravnikov javnih lokalov (FIPE) se obvezuje, da bo s prijavljenimi deli ravnalo kar najbolj previdno, vendar odklanja vsako odgovornost za morebitno izgubo ali poškodbe.
8.
Prijavljena dela bodo razstavljena v eni od mestnih dvoran. Prijava na natečaj pa avtomatično pomeni sprejem pričujočega pravilnika, vključno s pogojem, da odločitve žirije ne morejo biti predmet obsodb in prizivov.
ŠD ZARJA BAZOVICA
prireja danes, 4., In jutri, 5. t. m., na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici
ŠPORTNI
PRAZNIK
Oba večera bo igral ansambel KRT. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
DEVINSKO-NABREŽINSKA
KRVODAJALSKA
SEKCIJA
priredi danes, 4., in jutri, 5. t. m., na igrišču Sokola v Nabrežini
PRAZNIK
KRVODAJALCA
Ples z narodnozabavnim ansamblom.
razne prireditve
Prvi vaški praznik v Trebčah - Jutri, 5. t. m., ob 18. uri koncert godbe V. Parma iz Trebč ter ples z ansamblom Zvezde in v ponedeljek, 6. t. m. ples z ansamblom Zvezde.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 4. avgusta 1990
JANEZ
Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.38 - Luna vzide ob 19.27 in zatone ob 3.12.
Jutri, NEDELJA, 5. avgusta 1990
MARIJA SNEŽNA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.30 najnižja -56 cm, ob 10.22 najvišja 31 cm, ob 15.33 najnižja -7 cm, ob 21.02 najvišja 39 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1021,9 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 16 km na uro, burja s sunki do 40 km na uro, vlaga 33-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Elisa Grabar, Alessio Pedarra, Francesca Trevisi, Marzia Cos-lan, Giorgia Onali, Matteo Onali, Carme-lo Francesco Salerno, Fabrizio Vascotto, Daniele Cervellera, Jennyann Nesich, Lara Francolla, Mattia Surriano.
UMRLI SO: 79-letna Amelia Obreza vd. Chersi, 77-letna Maria Ladillo, 68-let-ni Antonio Jelich.
OKLICI: pediker Costantino Mattarese in gospodinja Marinella Madotto, delavec Paolo Marotta in uradnica Floriana Cottich, uradnik Franco Tedeschi in vzgojiteljica Susanna Mangone, točaj Mau-rizio Vascotto in delavka Donatella Del-lore,- uradnik Pierpaolo D'Amico in uradnica Gabriella Orazi, šofer Alberto Schettino in uradnica Maria Rita Salva-tori, prodajalec Franco Rupena in trgovka Ornella Viti, tehnik Alfredo lerardi in gospodinja Emanuela Medved, uradnik Oliviero De Bortoli in točajka Patrizia Battilana, pomorščak Roberto Rutter in fotograf Manuela D'Agostino, vrtnar Alfredo Fabris in prodajalka Loredana Co-ciani, železničar Tullio Tamburlini in uradnica Barbara Vecchiet, zavarovalni agent Diego Fornasaro in uradnica Laura Bertoni, avtoličar Davide Brusatin in frizerka Antonella Marži, finančni stražnik Cristiano Da Prato in študentka Cinzia Anna Artaria, s svobodnim poklicem Ra-imondo Castelli in uradnica Silvana De-rossi, finančnik Mauro Caon in študentka Chiara Bello, finančnik Gilberto Car-dinali in frizerka Laura Cipri, prodajalec Livio Berdon in prodajalka Susanna Ska-rabot, trgovec Maurizio Ivo Cok in strežnica Antonella Gasparini, kmet Pietro Angelo Valeri in socialna asistentka Ari-anna Andreiasic, upokojenec Ernesto Bertotti in bolničarka Maila Dudine, Rolf Willi in Maria Grazia Tuzzi, policijski agent Loris Della Piacasa in uradnica So-nia Ambroso, gozdni čuvaj Renato Vera-ni in frizerka Jasmine Leo, zidar Davide Trevisan in delavka Loredana Furlan, steklar Pierluigi Cingue in uradnica Graziella Procacci, uradnik Massimo Ranzato in Solnica Antonella Scrocco.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30. julija, do sobote,
4. avgusta 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4, MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
V	spomin na Sergija in Zvonka Radoviča darujejo mama in žena Irma, Patina in Elio 50.000 lir za SKD Igo Gruden in
50.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Josipa Guština darujeta Majda in Pavel Colja 100.000 lir za ŠK Kras.
Ob prejemu izkaznic VZPI-ANPI Prosek - Kontovel daruje za istoimensko sekcijo Slavoljub Štoka 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob tete Marije Hrvatič darujeta Sonja in Dino 50.000 lir za malega Giulia Vidalija.
V	spomin na Marijo Hrvatič darujejo Nada Hrvatič in sinovi z družinami
100.000	lir za Sklad Mitja Čuk in 100.000 lir za malega Giulia Vidalija.
V	spomin na strica Franca Križmanči-ča darujejo Ada, Aleksander in Boris Grgič 30.000 lir za ŠD Zarja in 30.000 lir za Pogrebno društvo v Bazovici.
Ob drugi obletnici smrti Andreja Raž-ma darujeta teta Zora in stric Silko
50.000	lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Josipa Guština darujeta Peter in Mimica Milič 50.000 lir za gradnjo - doma spomenika v NOB v Brišči-kih.
Namesto cvetja na grob Pepija Guština darujejo Anica in Rado Polduzzi in Nino Rustja 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Ernesto Jagodic, Slavo in Franca Košuto in na Franca Resinoviča darujeta Ada in Silvij 100.000 lir za Sklad Josipa Tavčarja.
V	počastitev spomina Pepija Guština darujeta Milena in Zora Kocman 15.000 lir za sekcijo KPI J. Pegan in 15.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Pepija Guština darujeta Marjo in Milena 50.000 lir za gradnjo doma - spomenika padlim v NOB iz Briš-čikov.
V	spomin na Pepija Guština darujeta Bruno in Anica Milič iz Briščikov 50.000 lir za gradnjo doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na Pepija Guština darujeta Ladi in Olga Rebula 50.000 lir za gradnjo doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na pok. Tineta Lipovca daruje Ema Kerševan 10.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	počastitev spomina pok. Tineta Lipovca darujeta Anica in Milan Udovič
30.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Pepija Guština daruje Ivanka Kralj (Gabrovec 39) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V spomin na pok. Rafaela Grgiča darujeta Francko in Matilda iz Trebč 30.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Rafaela Grgiča darujeta družini Žagar - Ferluga (Padriče) 30.000 lir za KD Slovan
Namesto cvetja na grob Josipa Guština darujeta Božica in Milko Križman iz Repna 50.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Pepija Guština darujeta Verena in Alma Sedmach
40.000	lir za namiznoteniški odsek ŠK Kras.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po telefonu 7796-611
kino
ARISTON - 21.15 I favolosi Baker, i. M. Pfeiffer, J. in B. Bridges.
EXCELSIOR - Zaprto.
EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Trappola per un killer, i. Kevin Costner.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Ho sposato un fantasma.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Kickbo-xer 2 - Senza esclusione dl colpi, i. Jean Claude Van Damme.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Pepl, Luci, Bom e le altre ragazze del muc-chlo, r. P. Almodovar, □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Alterazio-ne genetica.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Tesoro, ml si sono ristretti i ragazzi.
EDEN - 15.30, 22.00 Vergini corpi fre-menti, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Sentl chi parla, i. John Travolta.
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La sposa superse-xy, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razna obvestila J
SDZPI obveščS, da so uradi zaprti do 20. avgusta.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da bo zaprta do 17. avgusta.
. Uprava občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu zaprta od 6.
do 20. t. m.
Sedeži VZPI-ANPI, ANED in ANP'
PIA v Ul. Crispi 3, bodo zaprti zaradi poletnih počitnic do 31. t. m.
Danes se poročita
VALENTINA in ANDREJ
Sreče in razumevanja jima želijo
člani Gradisa in delovni kolektiv iz Ul. Machiavelli
Danes se vzameta
ANDREJ in VALENTINA
Obilo sreče na skupni življenjski poti jima voščita
Meggy in Matija
čestitke
Danes se poročita VALENTINA in ANDREJ. Mnogo sreče in veselja v zakonu jima želijo stric Renato, teta Miranda, Andrej, Aljoša, Zofka in družin3 Kapun.
ANDREJ in VALENTINA! Vso srečo v zakonu vama voščijo starši.
ANDREJU in VALENTINI želita obilo sreče na novi življenjski poti Saša in Ezio.
Danes se vzameta ANDREJ in VALENTINA. Vso srečo jima želita Patricija in Fulvio.
Danes stopata na novo življenjsko pot ANDREJ in VALENTINA. Iskreno jima čestita nona Vida.
_________mali oglasi
OSMICO je odprl Romano Purič (Repen 13).
OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36..
PRODAM frajtonarco mod. kapš hea. Tel. 231805.
PRODAM kombi renault expres dizel,
37.000	km, letnik '87. Tel. na št. 731377 ob delavnih urah.
PRODAM hladilnik philips visok 1,80 m z zmrzovalnikom s petimi vrati, zelo malo rabljen. Tel. 211754.
PRODAM renault super 5 GTL, letnik 1985. Tel. 421508 od 13. do 13.30 in po 21. uri.
PRODAM motor za čoln Mercury 8 k. s., v odličnem stanju, letnik 1987 ter terensko vozilo Daycu Rocky, 4 x 4, v odličnem stanju. Tel. na št. 212300 ob uri kosila.
UGODNO PRODAMO drva za kurjavo. Tel. (0481) 884161.
SUHA drva za kurjavo prodajamo. Teina št. 421508 od 13. do 13.30 ter po 21-uri.
KAMION BONETTI F 80, 4x4, prodajamo. Tel. na št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 21. uri.
NA POKRITEM trgu prodam zaradi bolezni po zelo ugodni ceni prostor za prodajo cvetic in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006.
18-LETNO dekle z opravljenim dveletnim tečajem za prodajalce, išče delo na tem področju. Tel. (0481) 882537.
PODJETJE išče prodajalko z višjo izobrazbo. Nujno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Prošnje poslati na upravo Primorskega dnevnika, bU’ Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr0 "Prodajalna Opčine".
PROFESOR literature z izkušnjami daj® lekcije italijanščine za osnovne, srednje in višje šole. Tel. 830547.
DIPLOMIRANA nudi lekcije iz latinščine in italijanščine. Tel. ob uri kosil® na št. 948080.
NOVOUSTANOVLJENI kamping Savinja vabi goste v Zgornjo Savinjsko dolino. Tel. (003863) 831463.	i
MUCEK novorojenček išče zatočišče Prl ljubitelju živali. Tel. 213856.
MLADA SLOVENSKA družina išče stanovanje v okolici Nove Gorice. Te • (003867) 59339.	g
MLADA gospa sprejme delo kot hisn pomočnica. Tel. (003866) 58806.	. j
IŠČEM nekatere knjige za tretji razr® DTTZ žiga Zois in prodam knjig® prvi in drugi razred DTTZ Žiga Zoi*” Tel. 228475.	m
ZADNJE Hlavatyeve akvarele Pr0CTH po ugodni ceni. Tel. na št. 413142 19. do 22. ure.	u
STANOVANJE, 85 kv. m, v Roja® ’ opremljeno, dajem v najem oseb ' brez stalnega bivališča. Tel. 421508 13. do 13.30.
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1166,100	1145-
Nemška marka........ 731,780	725-
Francoski frank..... 218,280	215-
Holandski florint ... 649,530	642-
Belgijski frank.....	35,590	35-
Funt šterling....... 2164,400	2130-
Irski šterling...... 1961,300	1930-
Danska krona........ 191,870	188-
Grška drahma........... 7,450	7-
Kanadski dolar...... 1010,100	970-
3. 8.1990
TUJE VALUTE
Japonski jen ......... 7,809
Švicarski frank..... 862,970
Avstrijski šiling... 103,984
Norveška krona...... 189,020
Švedska krona....... 200,450
Portugalski eskudo .	8,305
Španska peseta ...... 11,892
Avstralski dolar.... 914,500
Jugoslov. dinar ....
ECU................ 1516,200
FDONG baSstCI MILAN T®3	„
7,500
850.-^
102,50°
186.
197'
7,
11 860 100
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele! Sedež
040/67001
Agencija
Domjo 831-
Agencija Rojan 411-61’
Poletje z operami
Še pred nedavnim so lestvice o gledanosti TV sporedov po zvrsteh potiskale operno glasbo na najnižja mesta. Naenkrat pa nam RAI ponuja opere kar v sklopih. Tako nam bo tretja mreža v nedeljo v okviru Opernega popoldneva posredovala Seviljskega brivca z orkestrom milanske Scale pod spretnim vodstvom Claudia Abbada (na sliki) s Tereso Berganza in Hermannom Preyjem, zvečer pa posnetke z vaje Traviate prav tako v Scali z dirigentom Riccardom Mutijem. Že v ponedeljek zvečer bo na sporedu druge mreže Straussova Saloma s spoletskega Festivala dveh svetov z dirigentom Spirosom Argirisom, ki je v Trstu kar poznan. Možnosti sta dve: ali so postale opere pri gledalcih priljubljenejše ali so TV uredniki v hudih težavah. Operni navdušenci pa naj le izkoristijo priložnost...
film
sobota 20.35 RAI 2 Indiscreto (kom.) nedelja 21.20 RAI 2 Una morte di troppo (krim.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Abissi (dram.) torek 20.30 Canale 5 Tigrotto (kom.) sreda 20.00 TV Slovenija 1 Žandar iz Saint Tropeza (kom.) sreda 20.30 TMC Vertigine (krim.) četrtek 20.30 TMC
La congiura (krim.) petek 22.15 Rete 4 Contratto marsigliese (krim.)
glasba
sobota 11.00 RAI 3 Dir. Morski in Mozartov Rekvijem nedelja 10.35 RAI 2 Bernstein dirigira Schumanna sreda 0.10 RAI 1 Prince in David Bowie
šport
nedelja 11.30 TV-Kp in 18.00 Italia 1 Motociklizem - VN Anglije nedelja 17.00 RAI 2 in 20.30 TMC Atletski miting v Budimpešti četrtek 23.05 TMC in 0.45 RAI 1 Vaterpolo: Italija-Jugoslavija petek 21.30 TMC
Nogomet: Sampdoria-Real Sociedad SP v košarki na TV-Kp in Italia I: sreda 18.00 TV-Kp ZDA-Grčija sreda 0.30 Italia 1 Italija-Brazilija četrtek 18.00 TV-Kp Italija-Avstralija četrtek 21.00 TV-Kp Španija-Grčija petek 18.00 TV-Kp Italija-Kitajska petek 21.45 TV-Kp ZDA-Španija
ali
sobota 12.05 RAI 1 The Margot Fonteyn Story (balet) sobota 0.15 RAI 3 ftolling Stones po Godardu (dok.)

\TAL\J/\NSKE TV MREŽE
RAI 1________________________
9.00 Risanke: Tao Tao 8.15 Bernstein dirigira Beethovnovo Simfonijo št. 7. v A-duru ob. 92
10.30	Film: Erode il grande (zgod., It. 1958, r. Arnaldo Genoino, i. Ed-mund Purdom, Sylvia Lopez)
11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: The Margot Fonteyn Story
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Ualbero della vita (dram., ZDA 1957, r. Edward Dmytryk, i. Montgomery Clift)
15.30	Sedem dni v parlamentu
16.00	Sobotni šport: Goodwill Games (iz Seattla) in plavanje
18.25	Variete: II sabato dello Zecchino
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Igre brez meja 22.10 Dnevnik
22.20	Posebna oddaja TG 1
23.20	18. nagrada televizijske kritike 0.10 Nočni dnevnik in vreme
0.20 Film: Vivere per vivere (kom., Fr. 1968, r. Claude Lelouch, i. Yves Montand, Annie Girardot)
RAI 2_________________________
9.00 Nanizanka: Lassie in risanke
10.45	Dok.: Occhio sul mondo
11.45	Film: La crisi del Dr. Kildare (dram., ZDA 1940, r. Harrold S. Bucguet, i. Lew Ayres)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Medicinska rubrika
13.50	Nadaljevanka: Beautiful
14.35 Nanizanka: Saranno famosi
15.20 Variete: Ghibli
16.25 Nanizanka: Mr. Belvedere
16.45	Žrebanje lota
16.50	Film: Blue Hawaii (glas., ZDA 1961, r. Norman Taurog, i. Elvis Presley) •'
18.30	Večerni šport
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Govorimo o sentimentalnem filmu: Indiscreto (kom., ZDA 1958, r. Stanley Donen, i. Cary Grant, Ingrid Bergman), vmes (22.15) večerni dnevnik in vreme
23.15 Osebnosti rocka, popa in jazza 0.40 Goodwill Games in skoki v vodo s stolpa
| RAI 3_____________________________
11.00	Koncerti RAI 3: Kasimir Morski dirigira Mozartov Rekvijem z Orkestrom Santa Cecilia (sopr. Francesca Gavarini, mezzosopr. Flavia Caniglia, ten. Gianni' Puddu, bas Antonio Pirozzi)
12.00	Film: Tombolo, paradiso nero (dram., It. 1947, r. Giorgio Ferro-ni, i. Aldo Fabrizi)
13.30	Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10 Tenis - turnir ATP
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Kolesarska dirka po Umbrii
20.00	Videobox
20.30	Film: Passaggio di notte (vestern., ZDA 1957, r. James Niel-son, i. James Stewart)
22.00	Film: Essere o non essere (kom., ZDA 1983, r. Alan Johnson, i. Mel Brooks, Anne Bancroft)
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Film: I Rolling Stones secondo Godard (dok., Fr. 1970, r. Jean-luc Godard, v angleščini)
Angleški balet in velika Margot Fonteyn
V okviru priljubljene poletne oddaje o baletu Poletni maraton, ki je na sporedu po prvi državni mreži vsako soboto ob 12.05, je urednica Vittoria Ottolenghi pripravila pravo poslastico za svoje zveste gledalce. The Margot Fonteyn Story je avtobiografski dokumentarec o veliki plesalki, ki je štrirideset let kraljevala nad angleškim klasičnim baletom in mu tudi vtisnila svoj pečat in elegantni stil prave lady, tako da ga včasih celo istovetimo z njo samo.
ZASEBNE TV
POSTAJE
CANALE 5___________
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti, 10.45 Arabesgue, 11.30 Helena
11.45	Kviz: O.K. II prezzo e giusto!
12.45	Superclassifica Show
13.45	Film: Sabrina (kom., ZDA 1954, r. Billy Wil-der, i. Audrey Hep-
, burn, Humphrey Bo-gart)
15.40	Nanizanke: Mannix,
16.40	Diamonds, 17.40 Mai dire si, 18.40 Top Sečret
19.35	Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, bacia-re, lettera, testamente
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Film: Nessuno e per-
fetto (kom., It. 1981, r. Pasguale Festa Cam-panile, i. Renato Poz-zetto, Ornella Muti)
22.20	Aktualno: Una roton-da sul mare - il giorno dopo
22.50	Variete: Stupenda -Bellezze dJtalia
23.20	Nan.: Due come noi 0.25 Film: Agguato sul Bos-
foro (pust., It. 1970, r. Luigi Batzella)
RETE 4______________
8.20	Nanizanka: Bonanza
9.20	Film: Antonio di Padova (biog., It. 1949)
11.00	Nad.: Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanka: California
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 Lavalle deipini
19.00	Nan.:General Hospital
19.30	Nad.: Febbre damore
20.30	Film: Lucrezia Borgia (pust., Fr.-It. 1953, r. Christian Jague, i. Martine Crol, Pedro Armendariz)
22.25	Film: La mia geisha (kom., ZDA-Jap. 1961, r. Jack Cardiff, i. Shir-ley MacLaine, Yves Montand)
0.45 Nanizanki: Cannon,
1.45	Barnaby Jones
ITALIA 1__________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson,
13.00	Tre cuori in affit-to, 13.30 Appartamen-to in tre
14.00	Variete: Musiča e!
15.00	Nanizanki: L immorta-le, 16.00 Teneramente Licia, nato risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Nanizanki: MacGy-ver, 21.30 II giustiziere della strada
22.30	Variete: Mai dire Ban-zai
23.00	Poletni nogomet
23.35	PlayboyShow 0.45 Nanizanki: Sulle strade della California,
1.45	Benson
OPEON_______________
9.30	Nanizanke: Le spie,
10.30	Ouattro in amo-re, 13.00 T and T
13.30	Rubrike: Odeon šport,
14.00	Top motori, 14.30 Blue news, 15.00 Pol-vere di stelle
15.30	Dok.: Diario di soldati
16.00	Nad.: Colorina
17.00	TV film: Body Business - Stregate dal po-tere (dram., 4. del)
18.00	Rubrika: Beyond 2000
19.00	Filmske premiere
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
20.30	Film: Passioni d'amore (dram., ZDA 1982, r. Jack Smight, i. Kirk Douglas, Pam Dawber)
22.30	Aktualnosti: Chic
23.00	Film: La profanazione (erot., It. 1982, r. Tiziane Longo)
TMC__________________
10.00	Risanke: Snack
11.30	Morski planet
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Šport show: skoki v vodo s stolpa
17.15	Nanizanke: Societa a irresponsabilita illimi-tata, 18.00 Cassie & Co., 19.00 Masguerade
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Buonasera, si-gnora Campbell (kom., ZDA 1968, r. Melvin Frank, i. Gina Lollo-brigida)
22.30	Film: Doppio bersa-glio (krim., VB 1967, r. Franklin Shaffner, i. Yul Brynner)
0.20 Film: Regola numero uno (kom., ZDA 1983, r. Philip Koch)
TELEFRIULI__________
12.00	Rubrika
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film: Buffalo Bill (pust, r. William Well-man, i. Joel McCrea)
15.30	Nanizanka: Il brivido e Favventura
16.00	Nadaljevanka: 1.1 terzo invitato
17.00	Risanke
18.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 19.00 Rius-cira la nostra carovana di eroi a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Opereta: Profumo di classe (i. Ombretta Colli, 1. del)
21.30	Nan.: Police News
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanki: I giorni di Bryan, 24.00 Riuscira la nostra carovana a..
TELE 4______________

■ SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1_________________|
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.10 Zlata ptica, 9.20 dok. Moja družina in ostale živali, 9.50 nan. Čudežna leta, 10.15 Zgodbe iz školjke, 10.45 Festival zborov narečnega petja
11.15 Video strani
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč (pon.)
18.00 Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dok.: Iz tujih kuhinj (pon.)
18.35	Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe, 18.50 Ciciban dober dan
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.54 Utrip in Žrebanje 3x3
20.30	Film: Operacija Divja gos (akcij., ZRN-It. 1986, r. Anthony W. Dawson, i. Klaus Kinski, Lee Van Cleef, Ernest Borgnine)
22.10	Dnevnik in vreme
22.35	Poletna noč, vmes nadaljevanki Dragi John (18. del) in Polnočni klici (5. del) in nanizanka Rožnata nanizanka
| TV Koper________________________
13.45	Nogomet - nemško prvenstvo (ponovitev)
15.30	Tenis - Open v Monte Carlu: Chesnikov-Emilio Sanchez (pon.)
18.45	TVD Novice.
19.00	Oglejmo si prvake: Golden Juke Box
19.30	TVD Stičišče
20.00	Golden Juke Box
20.30	Šport na ameriških univerzah: košarka in ameriški nogomet
22.00	TVD Novice
22.15 Boksarski prvaki: Boxe d estate
22.45	Nogomet - špansko prvenstvo (ponovitev)
24.30	Zgodovina športa: Juke Box
TV Slovenija 2_________________
19.00	Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik
20.00	Koncert ob 50-letnici mednarodnega tekmovanja glasbenikov
21.10 Poročila
21.20 TV galerija in TV feljton 22.45 Poskusni satelitski prenosi
.• RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.);
8.40	Valčki in polke; 9.10 Igra: Posnemovalci, a eden ne (M. Mahnič); 10.00
■ Pregled tiska; 10.10 Koncert: Skupina Gallus Consort, harfistka Jasna Corra-do merlak in pianistka Neva Merlak, mezzosopranistka^ Rieko Katsumata in pianistka Mojca Šiškovič, oboist Božo Rogelja in,pianist Aci Bertoncelj; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Poletne razglednice; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 In exili-um (pon.); 15.05 Vroči val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album;
18.00	Antologija humorja; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Naš kabaret; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke;
14.40	Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni spored; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.30 Turistični napotki za tujce; 15.00 Poletni spored; 16.00 Igre; 18.30 Najlepše popevke; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
IGRALSKI OBRAZ
Marilyn Monroe
Kdo bi lahko pozabil na očarljivo Mariin? Nihče, prav nihče. Ob že 28. obletnici njene smrti (4. avgusta, kot je prav vsem filmskim navdušencem dobro znano), so v ZDA pripravili televizijsko oddajo, v kateri bodo prvič na ogled nekatere filmske špice, ki so jih do danes videli le režiser in producenti.
Seveda ni prvič, da ob spominski svečanosti obljubljajo »enkratne« posnetke in bajeslovne najdbe iz zaprašenih predalov hollywoodskih agentov. Vendar se zdi, da bo tokrat šlo zares. Družba Fox Entertain-ment Group je namreč najavila, da bo pokazala posnetke s snemanja filma Somet-hing's Got To Give (na sliki), ki ga Mariin ni dokončala, ker se je medtem potopila v omotičen sen.
Iz tega filma nismo nikoli videli niti centimetra posnetega traku, krožil pa je sveženj fotografij, na katerih lahko oboževalci gledajo rahlo utrujene poteze še vedno prelestne igralke. Njene fotografije v sinji frotirasti halji na robu bazena so ostale neizbrisno v spominu vsem, ki so se kdaj zaljubili v »Miss Monroe«.
Po metraži, ki bo sedaj na ogled, bo zgodovina - tako se zdi - končno morala priznati Marilyn, da ni bila le lepo dekle, ampak tudi sposobna igralka. (Je res kdo dvomil v to?) Taka, ki ni potrebovala neštetih ponovitev, predvsem pa ženska, ki je premostila, čeprav očitno samo začasno, psihološke težave, ki so ji grenile življenje.
INDISCRETO — Indiscreet, ZDA 1958.
V soboto, 4. avgusta, ob 20.35, na RAI 2.
Filmska komedija. Znana igralka Anna Kalman (Ingrid Bergman) se zaljubi v zrelega ekonomista Philipa Adamsa (Cary Grant). Le-ta je sicer občutljiv na njeno lepoto, a je baje ne more poročiti, ker se mora prej rešiti prejšnje zakonske zveze. V resnici je možakar povsem svoboden, a se ne more kar tako ločiti od samskega stanu... Iz te ne posebno izvirne zasnove so tako briljantni režiser Stanley Donen (Plesalca v dežju, Sedem navest za sedem bratov) kot izredno uglašena protagonista Bergmanova in Grant pričarali sila privlačno sentimentalno zgodbo. In prav o tej temi - o sentimentalnem filmu sploh - bo tekla beseda v oddaji po filmu, vedno na RAI 2 ob 22.20 Tokrat govorimo o filmu: sentimentalni film, ki jo vodi ugledni filmski urednik RAI in kritik Claudio G. Fava.
/	N
VIDEO NOTES
Oddaja:...............-
Postaja: .........^___
Ura:__________________
V_______________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
iiiiiiiiiiiiiiii
RAI 1_______________________
9.00 Nadaljevanka: L albergo delle tre rose (r. Mario Ferrero, i. Paolo Stoppa, zadnji del)
10.00	Dokumentarna oddaja: Nel mare degli antichi
11.00	Maša in nabožna oddaja
12.15 Zelena linija
13.30	Dnevnik
13.55 TV igra: Fortunissima
14.00	Film: L'albero della vita (dram., ZDA 1957, r. Edward Dmytryk, i. Montgomery Clift, zadnji del)
15.20 Variete: La Domenica in... degli italiani
19.00	Šport: Goodwill Games (prenos iz Seattla)
19.50 Vreme in dnevnik
20.40 Variete: Una festa per il teatro (vodi Pippo Baudo)
22.30	Zabavna oddaja: Colosseum -Igre živali (4. del)
23.30	Športna nedelja poleti
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Film: II grande inseguimento (antologija nemih filmov, ZDA 1963, i. Šuster Keaton, Douglas Fairbanks jr., idr.)
RAI 2________________________
9.00 Nanizanka: Lassie in risanke
10.35 Glasbeni prostor: Leonard Bernstein dirigira Schumannovo Simfonijo št. 3 v Es-duru
11.20	Film: Eroica (dram., ZRN 1950, r. Walter Kolm-Veltee, i. Ewald Balser)
13.00	Dnevnik in med. rubrika
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30 Nanizanka: Saranno famosi
15.15 Videocomic
16.00	Avtomobilizem CIVT
17.00	Mednarodni atletski miting v Budimpešti (prenos)
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Rubrika: Domenica sprint
20.40 Nanizanka: Hunter
21.20	Film: Una morte di troppo (krim., Fr. 1985, r. Claude Chab-rol, i. Jean Poiret, Stephane Audran)
23.20	Večerni dnevnik in vreme
23.25 Rubrika o protestantizmu
0.05 Osebnosti rocka, popa in jazza
0.40 Goodwill Games (iz Seattla)
RAI 3_________________________
12.25 Film: Le cameriere (kom., It. 1959, r. Carlo Ludovico Braga-glia, i. Giovanna Ralli)
14.00	Deželne vesti
14.10 Teniški turnir ATP
16.00	Popoldne v operi: Seviljski brivec (Gioachino Rossini, Claudio Abbado dirigira Orkester in zbor Scale, pojejo Teresa Ber-ganza, Hermann Prey, Luigi Alva, Enzo Dara)
18.35 Rubrika: Domenica gol
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Videobox
20.30	Film: Ulisse (pust., It. 1954, r. Mario Camerini, i. Kirk Douglas, Silvana Mangano)
22.20	Aktualno: Ve li ricordate? (ured. Daniela Brancati)
22.50 Nočni dnevnik
23.20	Opera: vaja za Traviato (Verdi, orkester Scale z dir. Riccardom Mutijem, pojeta Tiziana Fabbri-cini in Roberto Alagna)
0.05 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
Poklon gledališču v antičnem teatru
Poletje je tudi čas nagrajevanj: nocoj se bodo v Taormini v okviru gala prireditve Praznik spektakla poklonili italijanskemu gledališču tako, da bodo Luigiju Sguarzini, Mariu Carotenutu in Ferrucciu De Ceresi podelili priznanja za življenjsko delo, Vittoriu Gassmanu pa nagrado Eduarao za kariero. Predstavo bo, kot običajno, prenašala RAI 1 ob 20.40, vodil jo bo Pippo Baudo (na sliki), veteran v takih podvigih, med gosti bo nastopil Fred Bongusto.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE 5____________
8.00 Nanizanka:	Simon
Templar
9.15 Film: Charlie Chan e Talibi oscuro (krim., ZDA 1946, r. Phil Karl-son, i. Sidney Toler)
10.45	Nanizanke: L uomo del mare, 11.15 Nero Wolfe, 12.00 Ellery Oueen
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifiča Show
14.00	Nanizanki: Un trio in-separabile, 15.00 Gio-vani avvocati
15.45	Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA 1964, r. R. Ouine, i. W. Holden)
17.45	Nanizanke: Infermiere a Los Angeles, 18.45 La baia dei delfini, 19.45 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud (i. Patrick Shway-ze, James Read, 4. del)
22.30	Nan.: Due come noi
23.35 Film: Ricatto a tre giu-
rati (dram., ZDA 1956, r. Thomas Karr, i. Ric-cardo Montalban)
RETE 4_____________
8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanke: Bonanza, 9.20 Due onesti fuori-legge, 10.15 Shane, 11.00 Film: Marionet-te (kom., It. 1938, r. Carmone Gallone, i. Beniamino Gigli)
13.00 Nanizanke: Joe Forrester, 14.00 Hawk 1'in-diano, 15.00 Barnaby Jones
16.00	TV film: Corpo a corpo (dram., ZDA 1979, r. Jud Taylor, Tom Be-renger, zadnji del)
17.30	Film: II tesoro del fiu-me sacro (pust., ZDA 1951, r. Lewis Poster, i. Rhonda Fleming)
19.30	Nanizanka: Attenti a guei due
20.30	Film: Macho Callagan (vestern, ZDA 1970, r. Bernard Kowalski, i. George Martin, Luis Marin)
24.00	Nanizanki: Cannon, 1.00 Barnaby Jones
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nan.: Nata libera, 11.15 Luomo di Singa-pore, 12.00 Manimal
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Poletni nogomet
14.30	Glasbena oddaja: Be Bop a Lula
15.30	Nan.: Mork &Mindy
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Motociklizem: VN Anglije
19.00	Risanke
20.30	Variete: Drive in Story
22.30	Festivalbar'90
23.05 Film: Stripes - Un plo-tone di svitati (kom., ZDA 1981, r. Ivan Reit-man, i. Bill Murray)
1.10 Nanizanka: Sulle strade della C.alifornia, 2.10Benson
ODEON_______________
8.30 Nan.: Captaine Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Film: Goldrake Tin-vincibile (anim., Jap. 1978)
15.00	Nanizanka: Interbang
15.30	Film: Seguendo la flot-ta (glas., ZDA 1936, r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Ro-gers)
17.00	Nanizanka: Gli inaf-ferrabili
18.00	Benny Hill Show
18.30	Dokumentarec: Polve-re distelle
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: I lancieri del Bengala (pust., ZDA 1935, r. Byron Flaskin, i. Gary Cooper, Kat-hleen Šurke)
22.30	Film: La battaglia del-1'ultimo panzer (vojni, It. 1968, r. Jose Luis Merino)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC ________________
10.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov 12.15 Film: Per amor del cie-
lo (kom., ZDA 1979, r. J. Thorpe, i. Ray Bolger) 13.30 Film: Ouattro pištole veloci (vestern, ZDA 1959, r. VVilliam Hole, i. James Craig)
15.00	Skoki v vodo s stolpa
16.00	SP v motokrosu (500 ccm., iz Belgije)
17.00	Beach Volley
18.00	SP v motokrosu
19.00	Nanizanka: Tuono blu
20.00	TMC News
20.30 Atletika - VN 1990 (iz Budimpešte)
23.45 Rubrika: Megawatt
24.00	Film: La maledizione
di Frankestein (srh., VB 1966, r. Tererice Fisher, i. Peter Cus-hing)	.	.
TELEFRIULI_________
12.00	Rubrike
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film: L'arma che učci-de (dram., r. Elia Kazan, i. Dana Andrews)
15.00	Film: lo Semiramide (zgod., r. Primo Zeglio, i. Vvonne Fumeaux)
16.30	Nan.: Uno sceriffo cpn-tro tutti, 17.30 Skag, 18.30 L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Športne vesti
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Opereta: Profumo di classe (i. Ombretta Colli, 2. del)
21.30	Nanizanka:	Police
News
22.30	Športne vesti
23.00	Nan.: I giorni di Bryan
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
I

• SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1
9.00	Video strani
9.10	Otroška matineja: Živ žav, 10.05 nanizanka Pet prijateljev (6. epizoda)
10.30	Zabavnoglasbena oddaja: Zgodbe iz mest - Ljubuški
11.35	35 let z Avseniki
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Video strani
15.40	Video strani
15.50	Nanizanka: Praški panoptikum (J. Marek, 4. epizoda)
17.00	Dnevnik in poslovne informacije
17.10	Film: Kavboj in dama (vestern,
ZDA 1938, r. H.C. Potter, i. Gary Cooper, Merle Oberon)
18.35	Zabavnoglasbena oddaja: Tatjana in Davor
19.15	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.50	Vremenska napoved
20.00	Nadaljevanka: Pozitivna ničla (K. Klarič, r. Milivoj Puhlovski, i. Vladimir Puhalo, 1. del)
21.00	Zdravo
22.25	Dnevnik
22.45	Video strani
| TV Koper____________________
11.30	Motociklizem: VN . Anglije (iz Doningtona), vmes (12.20) dokumentarec Čampo base, (13.45) športna oddaja Juke Box, (15.15) oddaja o ribolovu Fish Eye
16.45	Teniški turnir v Monte Carlu '90: finale Česnokov-Muster (pon.), vmes TVD Novice
20.30	Nogomet: prijateljska tekma pred prvenstvom, Padova-Milan (iz Padove)
22.20	TVD Novice
22.30	Poletni nogomet
23.15	Nogomet - argen. prvenstvo
TV Slovenija 2
10.00	Oddaja za JLA in dokumentarna oddaja Zgodovina letalstva
13.00	Nedeljsko športno popoldne
19.00	Dok.: Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.00	Dok.: Razglednice mest
21.50	Mednarodni atletski miting v Budimpešti (posnetki)
22.15	Reportaže z nogometnih tekem
23.15	Športni pregled
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Soft mušic;
9.00	Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska;
10.00	Mladinski oder: Pepi iz Pliskovice pri turškem sultanu (Dušan Pertot);
10.45	Revival; 11.00 Filmi na ekranih;
11.15	Potpuri; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Priljubljene melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Potpuri; 17.00 Roman: V Si-bilnem vetru (Rebula-Tavčar, 5. del);
18.30	Glasbeni portret Urbana Kodra (pon.); 19.20 Zaključek.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.51 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Hunoreska: Vzhod je Vzhod (George Mikes); 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-
4.30	Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
12.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica Long Pla-ying plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
*
ZANIMIVg_ST *
Ali je res umrl Billy The Kid?

Zgodovinarji, ki so raziskovali obdobje osvajanja ameriškega Divjega zahoda, so zmeraj trdili, da je šerif Pat Garrett leta 1881 v neki farmi pri Fort Summerju umoril tedaj komaj enaidvajset let starega Bil-lyja The Kida, otroka-morilca, ki je pred tem v mestecu Lincoln pobegnil iz ječe in pobil dva podšerifa. Hollywood je z več kot petdesetimi filmi, ki so tako ali drugače obravnavali tale dogodek, ustvaril mit o mladem morilcu, ki je bil - odvisno pač od režiserja - zdaj po krivem obsojeni mladenič, zdaj pa brezsrčni lopov. Da je zmeda še večja, se »legenda« pojavlja tudi v desetinah knjig in seveda v stripih, kar je verjetno za ameriško »ljudsko izročilo« še najvažnejše.
Pred nedavnim pa se je vzela skupina zgodovinarjev in informatikov, ki trdijo, da je Pat Garrett ubil napačnega človeka. Da bi utemeljili svojo trditev, bodo z računalniki analizirali razne fotografske posnetke »živega« in »mrtvega« Billya. Uprava mesta Lincoln jim zaupa in je sklenila, da bo finansirala raziskavo. Zgodba o mladem morilcu je sicer zmeraj zanimala Američane. Samo v zadnjih dvanajstih mesecih so na to temo izšle kar tri zgodovinske knjige. Kmalu pa bodo predstavili film Young Guns II, ki bo še enkrat ameriški in svetovni publiki ponudil znamenito usodo nesrečnega mladeniča.
KAVBOJ IN DAMA — The Cowboy an the Lady, ZDA 1938.
V nedeljo, 5. avgusta, ob 17.10, na TV Slovenija 1.
Vestern. Ljubitelji filmov, v katerih nastopa simpatični, sramežljivi, včasih nerodni, a nadvse privlačni in pogumni dolgin Gary Cooper (1901-61), bodo danes prišli kar dvakrat na svoj račun. Najprej je na vrsti Segava in ljubka vesternska komedija, v kateri se Gary kot revni kavboj poroči s hčerko (Merle Oberon) uglednega sodnika, kandidata za presednika ZDA. Oče najprej nasprotuje tej nezaslišani zvezi, a se naposled le pusti prepričati... Na Oden TV (ob 20.30) bo sledil klasičen pustolovski naslov režiserja Henryja Hatrhawaya / lanci-eri del Bengala (1935). Cooper se tokrat vojskuje kot oficir angleške konjenice v Indiji. Uporni plemič ga aretira skupaj z drugim oficirjem in oba trpinči in zaslišuje, da bi izdala skrivnost o transportu orožja, Pogumneža uspeta pobegniti in uničiti orožje, preden bi ga uporabili uporniki.
VIDEO NOTES
Oddaja:	.:..,....;....
Postaja:'.''V!,'...;_|_—
Ura:...........-_______
V_________________________J
\ T A L \ J A N S K E TV MREŽE
I
RAI 1________________________
9.00 Barenboim izvaj^ Beethovna 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.15	Film: Le olimpiadi dei mariti (kom., It. 1960, r. Giorgio Bian-chi, i. Ugb Tognazzi)
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Hooperman
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00 Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: I rivoltosi di Boston (zgod., ZDA 1957, r. Robert Stevenson)
15.40	Velike razstave: Andy Warhol
16.05	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.05	Nadaljevanka: La freccia nera
18.05	Goodwill Games (iz Seattla)
18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Sguadra omicidi - Sparate a vista (krim., ZDA 1968, r. Do-nald Siegel, i. Richard Vidmark, Henry Fonda)
22.20	Dnevnik
22.30	Koncert: Accardo izvaja Mozarta
23.20	TV film: Amos (dram., ZDA 1985, r. M.Tuchner, i. Kirk Douglas), vmes (0.15) dnevnik in vreme
RAI 2
9.00 Otroška nanizanka: Lassie, nato zanimivosti in risanke 9.40 Rubrika o židovski kulturi 10.10 Dok.: Occhio sul mondo
11.05	Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nanizanka: Saranno famosi
15.00	Variete: Ghibli
16.05	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.30	Film: I mostri (kom., It. 1963, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: II commissario Kdster 21.35 Opera: Salome (Strauss, Orkester iz Spoleta z dir. Spirosom Ar-girisom, poje William Lewis)
23.20 Dnevnik - nocoj 0.30 Goodwill Games (iz Seattla)
0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: Le strade del Sud (dram., Fr.-Šp. 1978, r. Joseph Losey, i. Yves Montand)
RAI 3_________________________
11.55	Film: Gelosia (dram., It. 1942, r. Ferdinande Maria Poggioli, i. Luisa Ferida)
13.20 Mit tega stoletja: Genij Glen Gould (Beethoven) .
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok.: Življenje na zemlji 15.15 Nan.: Vita col nonno
16.05	It. prvenstvo v bezbolu
16.45	Film: Tom, Dick e Harry (kom., ZDA 1941, r. Garson Kanin, i. Ginger Rogers)
18.10	Aktualno: Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Dokumentarec: Divja lepota -Prazgodovinski otoki
20.30	Variete: Blob. Di tutto di piu 21.25 Dnevnik - nocoj
21.30 Film: Per fortuna c’e un ladro in famiglia (kom., ZDA 1983, r. Herbert Ross, i. Marsha Mason, Jason Robards)
23.05	Tednik: Volta pagina estate 0.05 Nočni dnevnik
0.35 Pred 50 leti: Poletje zmage
V Seattlu zaključek Iger dobre volje
Nocoj bosta RAI 1 ob 18.05 in RAI 2 ob 0.30 i/ Seattla prenašali tekme zadnjega dne Goodwill Games. Uspeh Iger dobre volje je nesporen, saj jim je sledila praktično vsa svetovna športna javnost. Na igrah so se Jugoslovani zelo izkazali, saj so zmagali zlato kolajno v vaterpolu in v košarki, ko so v finalu premagali domačine. K temu moramo dodati še srebrno kolajno, ki so si jo prislužili rokometaši.	r
I
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.00 Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum
11.15 Kviza: Doppio slalom,
11.45 O.K. II prezzo e giusto
12.45	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show Story
13.45	Film: Gaby (dram., ZDA 1956, r. Curtis Bernhardt, i. Leslie Caron)
15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50 Kviz: duel motivetto...
20.30	Film: Abissi (dram., ZDA 1977, r. Peter Ya-tes, i. Robert Shaw, Jacgueline Bisset)
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.25 Film: Riuscira il nostro eroe a riprovare... (pust, It. 1971, r. Guido Malatesta)
RETE 4	_______
8.20	Nanizanka: Bonanza
9.20	Film: Solo per te (dram., It. 1938, r. Car-mine Gallone, i. Be-niamino Gigli)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40 Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nadaljevanke: Aman-doti, 17.00 Andrea Ce-leste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.35 Nad.: Febbre d'amore
20.30	Nanizanka: Colombo -Scacco matto a Scot-land Yard
22.30	TV film: Accadde a Praga (dram., Kan. 1984, r. John Hough, i. Susan George)
24.00	Nanizanki: Cannon, 1.00 Barnaby Jones
ITALIA 1____________
8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson,
13.00	Tre cuori in affit-to, 13.30 Appartamen-to in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giorni d'estate
15.20 DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, ves nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nan.: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30 Film: Un'estate paz-zesca (kom., ZDA 1983, r. Sean Cuningham, i. Perry Lang, David Knell)
22.25 Nanizanki: I Robinson, 22.55 Cin Cin
23.30 Rubrika: Ai confini dello šport
24.00 Šport: catch in boks 1.30 Nanizanka: Benson
OPEON______________
9.30 Nanizanka: Arthur
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke
15.00	Nanizanka: Interbang
15.30	Film: La gemma Indiana (pust., ZDA 1985, r. Marvin Chomsky)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Lottery
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Condor (fant., ZDA 1986, r. Vir^il Vogel, i. Ray Wise, Wen-dy Kibourne)
22.00	Dokumentarec: Diario di Soldati
22.30	Film: Il conte Dracula (srh., It. 1973, r. Jesus Franco, i. Christopher Lee, Klaus Kinski)
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
TMC__________■
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka: Il calabro-ne verde
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45 Nadaljevanka: Diado-rim
15.00	Film: Sono tua (glas., ZDA 1950, r. Walter Lang, i. Dan Dailey)
16.50 Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30
Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News 20.30 Film: L'anniversario
(dram., VB 1968, r. Roy Ward Baker, i. Bette Davis)
22.15 Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti 22.50 Večerne vesti 23.05 Športne vesti
24.00	Film: Vivi e lascia mo-rire (dram., ZDA 1966, r. Robert Gist, i. Janet Leigh)
TELEFRIULI__________
12.00	Risanke in rubrika
13.00	Nanizanlka: L'albero delle mele
13.30	Film: Gli avvoltoi (pust., r. Ray Enright, i. Randolph Scott)
15.00	Nan.: I giorni di Bryan,
16.00	Police News
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L’albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Nanizanki: Skag, 21.30 Mister Horn
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: I giorni di Bryan,
24.00	Rubrika
TELE 4______________
■ SJ-_g_y_EN_S_K_E M R E 2 E
TV Slovenija 1	[ |	TV Koper
9.00	Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo, 9.15 nanizanka Aliče in njena druščina
9.30	Mozaik. Dok.: Da ne bi bolelo,
9.50	Utrip, 10.05 Zrcalo tedna,
10.20	Mladinski pevski festival Celje '81, 10.50 Osmi dan
11.50	Video strani
14.25	Video strani
14.35	Zdravo (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Utrip, 18.25 Zrcalo tedna (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Vlak, 18.50 Cvetlične zgodbe
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	TV drama: Raj zdaj (Slobodan Šnajder, r. Haris Pašovič)
21.20	Miniature: Kositer
21.45	Dnevnik in vreme
22.05	Poletna noč, vmes nanizanke Dragi John, Polnočni klici in Hooperman 0.10 Video strani
13.45	Nogoihet: prijateljska tekma pred prvenstvom, Padova-Milan (ponovitev)
15.30	Teniški turnir v Wimbledonu '90: srečanji Goran Ivaniševič-Kevin Curren in Ivan Lendl-Ste-fan Edberg (povzetki), vmes (19.00) Odprta meja, (19.30) TVD Stičišče
20.30	Oglejmo si prvake: Golden Juke Box (v studiu Dan Peterson in William Casoli
22.15	TVD Novice
22.30	Motociklizem - VN Anglije: 125, 250, 500 ccm in sidecar (pon.)
TV Slovenija 2________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Izobraževalna oddaja: Stara srbska pravoslavna -cerkev v Sarajevu
19.30	Dnevnik
20.00	Kavarna (pon.)
21.00	Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka
21.25	Igre brez meja (Portugalska)
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slovenska lahka glasba;
9.10	Igre o našem pesništvu: Prebuja moderne; 9.50 Orkestralna glasba;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji;
12.00	Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Srečanje oktetov Primorske: Pevska skupina Šte-verjan; 13.20 Melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik;
16.00	Spomini Staneta Kavčiča; 16.45 Orkestralna glasba; 17.10 Klasični album: teden severnoevropskih skladateljev; 18.00 Aladinova svetilka; 18.30 Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00;
14.05	Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
13.00	Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.25	Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Knjižne novosti;12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom;
20.30	Loža v operi, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM E KR A N U
I M OSTRI, It. 1963.
V ponedeljek, 6. avgusta, ob 16.30, na RAI 2.
Filmska komedija. Italijanski rešiser Dino Risi je eden izmed najbolj značilnih avtorjev italijanske filmske komedije. Zlasti v 60. letih je s svojimi grenkimi in grotesknimi portreti učinkovito uprizoril in prikazal italijansko družbo v dobi gospodarskega razcveta in uveljavljajočega se potrošništva, denimo s filmi 11 sorpasso in U successo (1963) in II tigre (1967). Vendar Risijev humor ni skoraj nikoli sam sebi namen, kajti nekatere njegove burke so začinjene s pravim priokusom tragičnega , denimo Proiumo di donna in sam U sorpasso. V eksplozivnem filmu I mostri pa se naj lepše pokaže Risijeva sposobnost prikazovanj a protislovij, mitov, mdr in krutih razvad mladega rodu v letih nagle modernizacije. Pošastna nečimrneža Gassman in Tognazzi se okrutno in absurdno izživljata na račun nemoči in šibkosti svojega bližnjega.
i
PLOŠČA TEDNA
Lou Reed & John Cole
SONGS FOR DRELLA
Songs for Drella je velika plošča, ki sta jo pripravila in izdala Lou Reed in John Gale. Predstavila sta jo kot poklon umetniškemu delu Andyja Warhola.
Okrog leta 1965 je češkoslovaški umetnik Warhol imel prve stike s skupino Vel-vet Underground, ki je takrat bila najvidnejša enota avantgardne glasbene scene Greenwich Villagea.
Za Warhola je ta skupina predstavljala odskočno desko za Vstop v obširnejšo pop kulturo. Vendar sodelovanje med mojstrom in Velvet Undergroundom ni doživelo Tako velikega slovesa, kot so si vsi pričakovali. Verjetno je sodelovanje prineslo večjo korist umetniku kot pa Sami skupini. Tako lahko sklepamo, če pogledamo na odlični kakovostni karieri, ki sta ju speljala Lou Reed in John Gale kot solista. Pevca nista pozabila na nekdanjega mojstra in skupaj sta pripravila to ploščo njemu v čast.
V samih dveh mesecih sta ustvarila pesmi in v enem letu sta ju uredila in posnela. Nastala je tako velika plošča posebnega značaja. V njej se družita izkušenost in talent dveh velikanov svetovne rock glasbe. Reed je izjavil, da se je plošča rodila za compact, saj edino tako lahko dojamemo mojstrski izliv najbolj izdelanih in čistih zvokov.
Pri uresničitvi plošče so sodelovali tudi Jeremy Darby, Michael Rathke in Andy Green.
Pesmi na plošči so: Smalltown, Open House, Style It Takes, Work, Trouble With Classicists, Starlight, Faces And Names, Images, Slip Away (A Warning), It Wasn't Me, I Belive, Nobody But You, A Dream, Forever Changed, Hello It's Me.
VIDEO NOTES
Oddaja:	...:.;.'.......
Postaja: ■	....
Ura:___________________
\________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
9.00 Barenboim izvaja Beethovna 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.15	Film: Mani in alto (kom., It.-Fr. 1961, r. Giorgio Bianchi, i. Renato Rascel)
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05 Nanizanka: Hooperman
12.30	Dok.: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: II mondo nelle mie braccia (pust., ZDA 1952, r. Raoul Walsh, i. Gregory Pečk)
15.40	Mladinska oddaja: Big! Estate
16.40	Risanke: Psammet
17.00	Nadaljevanka: La freccia nera
17.50 Dokumentarec: Atlante
18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dok.: Quark - Gran Paradiso
21.40	Film: Toto contro il Pirata Nero (kom., It. 1964, r. Fernando Cer-chio, i. Toto, Mario Petri), vmes (22.40) dnevnik
23.25 Italijanska rockovska noč 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2_________________________
9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke' in zanimivosti
10.40 Nanizanki: Reeta Robinson, 11.05 Monopoli - In prima pagi-na
11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nanizanka: Saranno famosi
15.00	Variete: Ghibli
16.20	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.45	Film: La congiura dei potenti (zgod., Fr.-It. 1961, r. Andre Hu-nebelle, i. Jean Marais, Roger Hanin)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco - Interludio
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Pirana paura (srh., Niz. 1981, r. James Cameron, i. Tricia O Neil, Ted Richert)
22.10 Večerni dnevnik in Dosje
23.20	Vreme, dnevnik, horoskop 23.35 Film: Passaggio a nord-ovest
(pust., ZDA 1940, r. King Vidor, i. Spencer Tracy)
RAI 3	_____________________
12.00	Film: II cappello da prete (dram., It. 1943, r. Ferdinando Maria Poggioli, i, Roldano Lupi)
13.20 Mit tega stoletja: Genij Glenn Gould (Skrjabin, Beethoven)
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok.: Življenje na zemlji
15.10	Kolesarski pokal Piacci
16.00	Nanizanka: Vita col nonno
16.45	Film: Situazione imbarazzante (kom., ZDA 1939, r. Garson Kanin, i. David Niven)
18.10	Aktualno: Poletje Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Dokumentarec: Divja lepota -Od Skalnega gorovja do Ever-gladesa
20.30	Nanizanka: I Professionals
21.25 Dnevnik - nocoj
21.30	Film: Organizzazione crimine (dram., ZDA 1973, r. John Flynn, i. Robert Duvall, Karen Black)
23.10	Nanizanka: II nero e il giallo 0.10 Nočni dnevnik
0.40 Pred 50 leti: Dnevi v aprilu
Kvark o kozorogih na Gran Paradisu
V okviru poletnega niza priljubljene oddaje Kvark (na RAI 1 ob 20.40) nam bo Piero Angela predstavil Narodni park Gran Paradiso, kjer živi mnogo divjih živali, kot so gamsi, orli in svizci, predvsem pa je znan kot zadnje zavetišče kozorogov. V prejšnjem stoletju so jih lovci skoraj iztrebili in so bili kot vrsta resno v nevarnosti, da izumrejo. V poskusu, da bi jih rešili, so kasneje iz parka izgnali volkove in rise: sedaj jih je toliko, da celo umirajo od lakote.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
8.00	Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K. Il prezzo e giusto
12.45	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show Story
13.45	Film: Torna a settem-bre (kom., ZDA 1961, r. Robert Mulligan, i. Gina Lollobrigida, Rock Hudson)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Film: Il tigrotto (kom., ZDA 1956, r. Jerry Hopper, i. Jeff Chan-dler, Laraine Day)
22.20	Nanizanka: Charlie s Angels
23.10	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Film: Due matti al ser-vizio dello stato (kom., VB 1972, r. Bob Kellet, i. Alfred Marks)
8.10	Nanizanka: Bonanza
9.10	Film: E' primavera (kom., It. 1949, r. Renato Castellani)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: Il giorno della ci-vetta (dram., It. 1968, r. Damiano Damiani, i. Claudia Cardinale, Franco Nero)
22.35	Film: Il piu grande col-po del secolo (krim., Fr. 1967, r. Jean Della-noy, i. Jean Gabin, Margaret Lee)
0.30 Nanizanki: Cannon,
1.30	Barnaby Jones
ITALIA 1___________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son,13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.05 Starsky ■& Hutch, 15.00 Giorni d'estate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, ves nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Festivalbar'90
22.30	Nanizanki: I Robinson,
23.00	Cin Cin
23.35	Rubrika: Ai confini dello šport
0.05 Šport: catch in boks
1.35	Nanizanka: Benson
ODEON______________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke in nanizanka Heidi
15.00	Nanizanka: Interbang
15.30	Film: Rem-one experi-ment (fant., ZDA 1986, r. Ulli Lommel)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Lottery
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Il Tulipano Nero (pust., Fr. 1963, r. Christian Jague, i. Alain Delon, Virna Lisi)
22.30	Film: Slash - Alllnfer-no e ritorno (pust., ZDA 1986, r. John Gale)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka: Il calabro-ne verde
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	Nad.: Diadorim
15.00	Film: L'assedio di Sid-ney Street (dram., VB 1960, r. Baker-Berman, i. Donald Sinden)
16.50	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30
Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Barguero (pust., ZDA 1969, r. Gordon Douglas, i. Lee Van Cleef, Forrest Tucker)
22.30	Rubrika o motorjih
23.00	Večerni vesti
23.15	Športne vesti
24.00	Film: La guerra delle birre (kom., ZDA 1985, r. John Debello, i. Richard G illiland)
TELEFRIULI__________
12.00	Risanke in rubrika
13.00	Nanizanka: L^albero delle mele
13.30	Film: Il capitano di Castiglia (pust., r. Henry King, i. Tyrone Power)
15.00	Nan.: I giorni di Bryan,
16.00	Ovest selvaggio
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L’albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d e-state
20.30	Film: Storia d'amore (kom., r. Guy Green, i. Tony Curtis)
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: I giorni di Bryan
24.00	Rubrika
TELE 4______________
• SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1________________|
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Živ žav
10.20	Mozaik. Alpski večer 90 (pon.)
10.50	Video strani
15.45 Video strani
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in mlade: Zlata ptica - Jež in lisica, 18.15 nadaljevanka Čisto pravi gusar (M. Buh, 2. del)
19.05	Risanka
19.15 TV okno
19.30 Dnevnik
19.50	Vremenska napoved
20.00	Nadaljevanka: Zadeva Franchise (Josephine Tey, r. Leonard Le-wis, zadnji del)
20.55	Glasbena oddaja: Jazz festival Montreaux '89 - Funk In Fusion
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanke Dragi John, Polnočni klici in Hooperman
0.25 Video strani
| TV Koper__________________________
13.45 Nogomet: prijateljska tekma pred prvenstvom Parma-Inter (ponovitev)
15.30	Teniški turnir v Wimbledonu '90: srečanji Boris Becker-Goran Ivaniševič in Martina Navratilo-va-Zina Garrison (povzetki), vmes (19.00) Odprta meja, (19.30) TVD Stičišče
20.30	Dok.: Speciale Čampo Base
22.00 TVD Novice
22.15 Golf: turnir Martini Open v Padovi (posnetki)
0.15 Rubrika o motorjih: Cadillac (vodi Claudia Peroni, pon.)
TV Slovenija 2________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Folklorni ansambel Danzas Ma-racaibo iz Venezuele
19.30 Dnevnik
20.00	Ohcetni videomeh (pon.)
21.45 Žrebanje lota
21.50 Dokumentarni večer TV Novi Sad
23.20 Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89; 8.35 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Skriti dnevnik (r. Marko Sosič, 1. del) pon.; 9.35 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji;
12.00	Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Beatlesov; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.30 Potpuri; 17.10 Klasični album: teden severnoevropskih skladateljev; 18.00 Najdaljša pot;
18.20	Evergreeni; 19.20 Zaključek.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Počitniško popotovanje;
8.30	Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica;
14.40	Mejkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radijska igra: Inšpektor Jones pripoveduje (W. Gerteis, 6. del); 20.35 Inter-mezzo; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta;
19.30	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.00	Razglednica; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti;15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletne v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
ŠPORTNI PORTRET
Claudio Chiappucci
Italijanski kolesar Claudio Chiappucci se je proslavil pred kratkim, ko je osvojil, prvi Italijan po petnajstih letih, rumeno majico vodilnega na Tour de France. Nihče si ni pričakoval, da bo prav on naslednik slovitega Francesca Moserja, vendar pa ta 27-letni kolesar iz Ubolda pri Varese-ju, dokazuje, da je res pravi šampion, saj je svojo rumeno majico dobro branil ter nato osvojil končno drugo mesto na letošnjem Touru.
Chiappucci se sicer ni proslavil med amaterji, saj je osvojil le malo važnih dirk, pa ga je Carrera (za katero nastopa še danes) leta 1986 kljub temu najela. Ekipo je takrat vodil sloviti Stephen Roche, ki je bil s Chiappuccijem zelo zadovoljen. Vendar ni bilo temu kolesarju nikoli »z rožicami posuto«. Leta 1987 se je huje poškodoval med etapo dirke po Švici, ko ga je povozil avtomobil. Mislili so že, da je njegova športna kariera zaključena, vendar se je Chiappucci po kalvariji, ki je trajala leto dni, spet pobral.
V idealno formo je ponovno prišel v lanski sezoni, čeprav je osvojil »le« pokal Placci in dirko po Piemontu. Letos se je njegova forma še stopnjevala, saj je v tem začetku sezone zmagal že dvakrat: etapo Sicilskega tedna (v Biancavilli) in etapo dirke od Pariza do Nice (v Mandelieuju).
Na Tour sicer ni prišel kot neznanec, saj je marsikdo zanj napovedal, da bo (ob zmagovalcu letošnjega Gira Bugnu) najboljši Italijan. To napoved je celo presegel, saj je presenetil vse izvedence, ki so prepričano izjavljali, da ga bodo etape po Pirenejih »pometle«. To se ni zgodilo, prav obratno. Sam je pometel vse, z izjemo Le-monda, ki pa je moral priznati: »Chiappucci je izreden in sem se zelo zmotil, ko ga nisem uvrstil med favorite. Sedaj se mu moram opravičiti...«
1
ČISTO PRAVI GUSAR, Jugoslavija (Slovenija) 1987.
V torek, 7. avgusta, ob 18.15, na TV Slovenija 1.
Domača TV nadaljevanka. Peter (Marko Miklavčič) preživlja z družino počitnice v obmorskem mestecu in po svoje »presanja« sicer dolgočasni in nezanimivi počitniški čas. V mestecu je tudi filmska ekipa, ki snema gusarski TV film. Med snemanjem pride do nesporazumov med avtorjem pravljice, po kateri se film snema, in filmarji. To tako razburi Petrovo domišljijo, da sam prevzame »strgane« niti izvirne zgodbe v svoje roke. Resničnost se pomeša s pravljico, tako da se v ribiškem mestecu pojavijo prave pravljične osebe, ki iščejo pisatelja, da bi jih spet vrnil v svet pravljic. Petrovo nenavadno sanjarjenje sproži val smešnih in paradoksnih prizorov... Tokrat je na vrsti druga od petih epizod TV nadaljevanke, iz katere je rešiser Anton Tomašič (Kormoran) sestavil tudi krajšo celovečerno filmsko verzijo z istim naslovom.
/	—N
VIDEO NOTES
Oddaja:	■	t,
Postaja:............:.;
Ura:_________________'
v_______________________y
ITALIJANSKE TV MREŽE


P c
o.® ^ E P 9
Ni -ic
j RAI1	7
9.00	Barenboim izvaja Beethovna
10.00	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.45	Film: Mattino di primavera (kom., It. 1957, r. Giacinto Solito, i. Bruno Carotenuto)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Hooperman
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik, nato Ciao fortuna
14.15	Film: II primo ribelle (pust., ZDA
1939, r. William Seite)
15.35	Mladinska oddaja: Big! Estate
16.35	Festival mladinskega filma
16.45	Nadaljevanka: La freccia nera
17.50	Dokumentarec: Atlante
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Poker Aliče (vestern, ZDA 1987, r. Arthur Allan Seidelman, i. Liz Taylor, George Hamilton)
22.20	Dnevnik
22.30	Šport v sredo: atletski miting v Sestrieresu
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Rockovska noč: Prince in David Bowie - Dve duši in isti rock
1.00	Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| RAI 2	]
9.00	Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti
10.40	Nanizanki: II gobbo e il ciccio-ne, 11.05 Monopoli
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nadaljevanka: Beautiful
14.15	Nanizanka: Saranno famosi
15.00	Variete: Ghibli
16.15	Nanizanka: Mr. Belvedere - Un avvocato in famiglia
16.40	Film: La donna piii bella del mondo (kom., It. 1955, r. Robert Leonard, i. Gina Lollobrigida)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nadaljevanka: Pietro il grande (i. Maximillian Shell, Vanessa Redgrave, 3. del)
22.05	Glasbena oddaja: Il nuovo Can-tagiro, vmes (23.00) dnevnik 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: Gueule d amour (dram., Fr. 1937, r. Jean Gremillon, i. Jean Gabin, Mireille Balin)
| RAI 3_____________________________
12.20	Film: Treno popolare (kom. It. 1933, r. Raffaello Matarazzo)
13.20	Mit tega stoletja: Genij Glen Gould (Strauss, Bach, Casella)
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok.: Življenje na zemlji
15.10	Nanizanka: Vita col nonno
16.00	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
16.45	Film: Primo amore (kom., ZDA 1936, r. George Stevens, i. Kat-harine Hepburn)
18.20	Videobox
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Dokumentarec: Divja lepota
20.30	Nanizanka: I Professionals
21.25	Dnevnik - nocoj
21.30	Film: Distretto 13 - Le brigate della morte (dram., ZDA 1976, r. John Carpenter, i. Austin Stoker, Darwin Joston)
23.00	Nanizanka: Il nero e il giallo
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Pred 50 leti: Tri mesta - Noč resnice v Tarantu
Začenja se svetovno prvenstvo v košarki
Danes se v Argentini začenja svetovno košarkarsko prvenstvo. Nocoj bo Italija 1 ob 0.30 predvajala tekmo Italija-Brazilija. V kvalifikacijah se bo Italija (na sliki reperezentant Vescovi) srečala še z Avstralijo in s Kitajsko (v četrtek oziroma v petek). Med favorite poznavalci uvrščajo jugoslovansko peterko, ki je pred kratkim osvojila zlato kolajno na Igrah dobre volje. Tekme bo vsak dan prenašala (največkrat neposredno) tudi TV Koper.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Foruln
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K., Il prezzo e giusto
12.45	Superclassifica Show
13.45	Film: Vacanze per amarti (kom., ZDA 1959, r. Henry Levin, i. Clifton Webb)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Film: Anna (dram., ZRN-It. 1987, r. Frank Strecker, i. Silvia Seidel, 1. del)
22.20	Nanizanka: Charlie s Angels
23.10	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Film: Kurussu, la be-stia delle Amazzoni (pust., ZDA 1956, r. Kurt Siodmak)
RETE 4______________
8.25	Nanizanka: Bonanza
9.25	Film: Senza famiglia (kom., It. 1944, r. Gior-gio Fertoni)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.:Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nadaljevanka: Febbre damore
20.30	Film: Il vigile (koni., ZDA 1979, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sor-di, Vittorio De Sica)
22.30	Film: Ed ora punto a capo (kom., ZDA 1979, r. Alan Pakula, i. Can-dice Bergen)
0.35 Nanizanki: Cannon,
1.35	Barnaby Jones
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son,13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giorni destate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, ves nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Il nido dell agui-la (pust., ZDA 1984, r. Philippe Mora, i. Kat-hleen Turner)
22.25	Nanizanki: I Robinson,
22.55	Cin Cin
23.30	Rubrika: Ai confini dello šport
24.00	Šport: catch in boks 0.30 SP v košarki: Italija-Brazilija (iz Rosaria)
ODEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke in nanizanka Heidi
15.00	Nanizanka: Interbang
15.30	Film: Capitani corag-giosi (pust., ZDA 1937, r. Viktor Fleming, i. Spencer Tracy)
17.00	Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Lottery
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Ercole contro Molock (pust., It. 1963, r. Giorgio Ferroni, i. Gordon Scott, Ales-sandra Panaro)
22.30	Film:	Ninotchka
(kom., ZDA 1939, r. Ernst Lubitsch, i. Greta Garbo)
0.30 Aktualno: Chic (pon.)
TMC________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka: Il calabro-ne verde
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	Nad.: Diadorim
15.00	Film: Ti ricordi Silver City (dram., Avstral. 1984, r. Sophie Turkie-wicz, i. Gosia Dobro-wolska)
16.55	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Vertigini (krim.,
ZDA 1944, r. Otto Pre-minger, i. Gene Tier-ney, Dana Andrevvs)
22.10	Glasba: Shakatak
23.00	Večerne vesti
23.15	Večerni šport
24.00	Film: La forza invisibi-le (krim., ZDA 1968, r. Byron Haskin, i. George Hamilton)
TELEFRIULI__________
12.00	Risanke in rubrika
13.00	Nanizanka: L albero delle mele
13.30	Film: A sud di Pago-Pago (pust., r. Alfred Green)
15.00	Nanizanke: I giorni di Bryan, 15.30 II brivido e lavventura
16.00	Nan.:PoliceNews
17.00	Risanke	/
18.30	Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Okrogla miza
21.30	Nanizanka: Hagen
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: I giorni di Bryan
24.00	Rubrika
TELE 4______________
SLOVENSKE W\ R E 2 E ■
TV Slovenija 1________________|
9.00 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan - Med ribiči, 9.10 Aliče in njena druščina
9.25 Mozaik. TV drama: Raj zdaj (pon.), 10.40 nadaljevanka Zadeva Franchise (pon. zadnjega dela)
11.35	Video strani
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dok.: Po sledeh napredka
18.35	Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Moja družina in ostale živali (6. del)
19.10	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vrerhe
20.00	Film: Žandar iz Saint Tropeza (kom., Fr. 1964, r. Jean Girault, i. Louis de Funes, Genevieve Grad)
21.40 Miniature: Stare ure
21.50 Dnevnik in vreme
22.10	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman
0.15 Video strani
| TV Koper__________________________
13.45 Teniški turnir v VVimbledonu ’90: finalno srečanje Boris Bec-ker-Stefan Edberg (pon.)
17.30	Oddaja o ribolovu: Fish Eye
18.00	SP v košarki: ZDA-Grčija (iz Vlile Ballester v Argentini), vmes TVD Novice
20.00	Odprta meja
20.15 TVD Stičišče
20.30	Nogomet: prijateljska tekma pred prvenstvom, Brescia-Milan (iz Brescie)
22.20 TVD Novice
22.30	Nogomet - nemško prvenstvo 1990-1991: Borussia Dortmund-Stuttgart (posnetek)
0.15 Zgodovina športa: Juke Box
TV Slovenija 2_________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Izobraževalna oddaja: Žlahtna kapljica na Slovenskem
19.30	Dnevnik
20.00	Glasbeni večer
21.30	Svet poroča
22.30	Poskusni satelitski prenosi
• RADIO ■ RADIO ■ RADIO
1
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj; 8.40 Revival; 9.10 Nadaljevanka: Skriti dnevnik (r. Marko Sosič, 2 del); 9.50 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 1L30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Naši zbori: Mešani zbor Hrast iz Doberdoba; 13.20 Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: severnoevropski skladatelji; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Ansambli; 19.20 Zaključek sporedov.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni- servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj;
9.00	Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Živio poletje; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PROT AGON\ST\
Klic nesmrtnih zvezd
Kljub negativnim in pesimističnim napovedim se je na koncertu legendarnih Rolling Stonesov vendarle zbralo 45 tisoč navdušencev, od najstnikov pa do štiride-setletnikov. Pred koncertom se je zdelo (predvsem po podatkih predprodaje) da Italijanov svetovne rock zvezde ne zanimajo več. Dejstvo je vsekakor čudno in služi kot izhodišče za najrazličnejša razglabljanja. Nekaj pa je gotovo: od tujih zvezd je Madonna v Italiji doživela pravi polom, odziv občinstva ni bil izreden niti za Princeove koncerte, tako da so jih organizatorji celo nekaj črtali.
Organizatorja David Zard in Fran Tomasi skrbita seveda predvsem za svojo korist, kljub temu pa ne gre spregledati nekaj trditev, ki sta jih podala ob srečanju z novinarji pred turinskim koncertom Rollingov: »Ljubitelji rocka se morajo zavedati, da je to gotovo zadnja možnost za ogled nastopa v živo največjega rock’n'roll banda vseh časov«. To trditev bi sicer lahko spodbijali, saj je izbira koncerta, ki si ga hočemo ogledati, subjektivna odločitev. Nedvomno pa velja druga njuna trditev, da bo zaradi nezanimanja množic Italija v bodočnosti ostala na robu velikih glasbenih prireditev. Resnici na ljubo bi morali tudi organizatorji pomisliti, kakšen je njihov delež krivde pri teh neuspehih. Za reklamo so sicer odlično poskrbeli in predprodaja vstophic je bila temeljito organizirana. Ne moremo pa mimo dejstva, da je 50 tisoč lir, kolikor je v predprodaji stala vstopnica za koncert Jaggerja (na sliki) in tovarišev, nemara za marsikoga preveč. Če temu prištejemo še stroške za potovanje in ostalo, postane jasno, zakaj je na turinskem stadionu Delle Alpi bilo razmeroma kar precej mest na razpolago! Vse te misli pa so izginile, ko so Stonesi udarili z Brown Sugar in Sa-tisfaction.
DISTRETTO 13: LE BRIGATE DELLA MORTE — Assault on Precinct 13, ZDA 1976.
V sredo, 8. avgusta, ob 21.30, na RAI 3.
Gangsterski film. John Carpenter, režiser morečih futuroloških filmov, se je uveljavil prav s pričujočim naslovom. V ritmu bombastičnega krvoprelitja in pravega delirija nasilja smo priča splošnemu naskoku krdela kriminalcev na izolirano policijsko postajo v Los Angelesu, ki je na tem, da bo zaprta. Carpenter učinkovito poveže kar štiri ločene akcije v dokaj eksplozivno pripovedno strukturo. Temnopolti poročnik dobi nalogo, da formalno zapre policijsko izpostavo št. 13. Tolpa surovežev razsaja naokoli z orožjem; neprevidni oče gre s svojim otrokom ravno mimo nastalega pekla; in trije kaznjenci čakajo v kombiju na premestitev... Carpenterju uspe zalo ostro in jasno uprizoriti nasilje in ob tem docela obvladati vse spektakelske značilnosti sodobnega »gangsterskega filma«.
/	\
VIDEO NOTES
Oddaja:	......
Postaja:______________
Ura:____-_____________
V_______________________J
Ilii sJf
ITALIJANSKE TV MREŽE
M

				
1	RAI 1	1 1	RAI 2	1 j	RAI 3
9.00 Daniel Barenboim izvaja Beethovnovo Sonato št, 30 v E-duru 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.15	Film: II principe della maschera rossa (pust., It. 1955, r. Leopoldo Savona, i. Maria Fiore)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05 Nanizanka: Hooperman
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik, nato Ciao fortuna
14.15	Film: Park Row (dram., ZDA 1952, r. Samuel Fuller)
15.40	Mladinska oddaja: Big! Estate
16.55	Nadaljevanka: La freccia nera
17.50 Dokumentarec: Atlante
18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Ore 20 - Scandalo in diret-ta (dram., Fr. 1985, r. Serge Le-roy, i. Philippe Noiret)
22.20 Dnevnik
22.30	Film: La ragazza dei lilla (pust., It. 1986, r. Flavio Mogherini, i. Laurent Derzieff, Mimsy Farmer)
0.15 Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika opolnoči
0.45 Vaterpolo: Italija-Jugoslavija
9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti
10.40 Nanizanki: La cornetta d argen-to, 1J.00 Monopoli
11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nadaljevanka: Beautiful
14.15	Nanizanka: Saranno famosi
15.00	Variete: Ghibli
15.50 Film: Due notti con Cleopatra (kom., It. 1953, r. Mario Mattoli, i. Alberto Sordi, Sofia Loren)
17.00	Mednarodni pokal v plavanju
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Pietro il grande (zadnji del)
22.05 Dnevnik - nocoj
22.15	Dokumentarec: Mixer
23.15	Rubrika: Piti sani piu belli 0.05 Dnevnik, vreme in horoskop 0.20 Film: Un corpo da spiare (krim.,
ZDA 1984, r. Curtis Harrington, i. Sylvia Kristel, Christopher Ca-zenove)
Jadranski derbi za Pokal narodov v Rimu
Nocoj bosta TMC ob 23.05 in RAI 1 ob 0.45 predvajali tekmo v vaterpolu med Italijo in Jugoslavijo. Srečanje velja za prestižni Po: kal narodov, ki letos poteka v Rimu in bo nedvomno zanimivo, saj reprezentanci zgodovinsko spadata v sam vrh tega športa. Jugoslovani so z odlično igro zmagali na Goodwill Games, medtem ko so Italijani na istem turnirju razočarali. Italijanski navijači so se tolažili, češ da so azzurri hranili moči za Pokal narodov. Bomo videli.
11.50
13.20
14.00
14.10
15.10
16.00 16.45
18.30 18.45 18.55
19.30
20.00
20.30 21.25
21.30
23.05
0.05
0.35
Film: Amazzoni bianche (kom., It. 1936, r. Gennaro Righelli, i. Paola Barbara)
Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Gould (Beethoven) Deželne vesti
Življenje na zemlji: Človekovi predniki
Nanizanka: Vita col nonno Rubrika: Rally
Film: Molta brigata vita beata (kom., ZDA 1943, r. George Ste-vens, i. Jean Arthur)
Videobox
Športna rubrika: Derby Vreme in dnevnik Deželne vesti, nato Drobci Dokumentarec: Divja lepota Nanizanka: I Professionals Dnevnik nocoj
Film: Carrie, lo sguardo di Satana (srh., ZDA 1976, r. Brian De Palrha, i. Sissy Spaček, Piper La-urie)
Nanizanka: II nero e il giallo Nočni dnevnik
Pred 50 lethNeapelj, kljub smrti
ZASEBNE TV POST A J E
8.00	Nanizanke:	Simon
Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K. Il prezzo e giusto
12.45	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show Story
13.45	Film: L uomo che capi-va le donne (dram., ZDA 1959, r. N. Johnson, i. Henry Fonda)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: duel motivetto...
20.30	Variete: Bellezze al bagno 2
22.30	Nan.: Charlies Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Film: Sotto dieci ban-diere (vojni, It. 1960, r. Duilio Coletti)
RETE 4_______________
8.15	Nanizanka: Bonanza
9.15	Film: Sempre piu diffi-cile (kom., It. 1983, r. Ballerini-Angiolillo)
11.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanka: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 Lavalle deipini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.35	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: Dieci piccoli Indiani (krim., VB 1965, r. George Pollock, i. Hugh O Brian, Shirley Eaton)
22.15	Nadaljevanka: La Tal-pa (i. Alec Guinness, 2. del)
23.15	Film: Agi Murad il diavolo bianco (pust., It. 1958, r. Riccardo Freda, i. Steve Reeves)
1.10	Nanizanka: Cannon
ITALIA 1___________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son,13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giorni destate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, ves nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke „
20.30	Film: I tartassati (kom., It.-Fr. 1959, r. Steno, i. Toto, Aldo Fabrizi)
22.25	SP v košarki: Italija-Avstralija (iz Rosaria) 0.25 Šport: Grand Prix
1.40	Nanizanka: Benson
ODEON______________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke in nanizanka Heidi
15.00	Nanizanka: Interbang
15.30	Film: Sessanta minuti per Danny Master (kom., ZDA 1982, r. Ka-leb Des Chanel, i. Raul Julia)
17.00	Nanizanki: Gli inaffe-rrrabili, 18.00 Lottery
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Safari rosso san-gue (pust., ZDA 1987, r. Tara Moore, i. Lucy GOtteridge, Andrew Stevens)
22.30	Film: Il guerriero fan-tasma (pust., ZDA 1984, r. Larry Carrol, i. Hi-roshi Fujiokaj
24.00	Nanizanka:	Night
Heat
_____TMC_________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka: Il calabro-neverde
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	Nad.: Diadorim
15.00	Film: Mary il poliziot-to di strada (dram., ZDA 1982, r. Sandor Štern, i. Karen Valentine)
16.50
18.00
20.00
20.30
22.20
22.50
23.05
Risanke: Snack Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli Vesti: TMC News Film: La congiura (krim., ZDA 1970, r. Paul Wendkos, i. Glenn Ford, Dean Jag-ger)
Morski planet TMC News Večerni šport: vaterpolo Italija-Jugoslavija in mednarodni pokal v plavanju
TELEFRIULI__________
12.00	Risanke in rubrika
13.00	Nanizanka: L albero delle mele
13.30	Film: Amleto (dram., r-i. Laurence Olivier)
16.00	Nanizanka: Hagen
17)00 Risanke
18.30	Nan.: L albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Nadaljevanka:	Un
uomo da impiccafe (1. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: I giorni di Bryan
24.00	Rubrika
TELE 4_____________
SLOVENSKE	W\ R E Z E ■
	
TV Slovenija 1	j j	TV Koper
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.20 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
10.05	Video strani
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Izobraževalna oddaja: Alpski gorski gozd
. 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta
19.10	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.00	Nadaljevanka: Mihajlo Lomono-sov (O. Osetinski-L.Nehoršev, r. Aleksander Proškin, i. Viktor Stepanov, Ilze Liepa, 1. del)
21.15 Posnetki predstav iz prejšnjih let v Križankah: Landini Consort
21.50 Dnevnik in vreme
22.10	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman
0.15 Video strani
13.45	SP v košarki Italija-Brazilija (iz Rosaria)
15.30	Nogomet - nemško prvenstvo (ponovitev)
17.30	Dokumentarec: Čampo Base
18.00	SP v košarki: Italija-Avstralija (iz Rosaria), vmes TVD Novice
20.00	Odprta meja
20.15 TVD Stičišče
20.30	Hokej na ledu - Stanley Cup
21.00	SP v košarki: Španija-Grčija (iz Ville Ballester)
22.45	TVD Novice
23.00	Boksarski prvaki: Boxe d estate
23.30	Tenis: turnirji ATP v Los Angelesu, Kitzbiihlu in Bastadu
0.30 Nogomet: Brescia-Milan (pon.)
TV Slovenija 2__________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik
20.00	Dokumentarni oddaji: Boj za obstanek, 20.25 Napadalnost in razdiralnost
20.55 Rock koncert: The Wall (posn.) 23.15 Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Skriti dnevnik (r. Marko Sosič, 3. del); 9.30 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!;
12.30	Orkestralna glasba; 12.40 Iz naših festivalov; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.35 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden severnoevropskih skladateljev; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek sporedov.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Pesmi večera in noči; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja;
8.00	Razglednica; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družinski svet: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke;
19.00	Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vede-ževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
M 2 A R \ 5 Č C
Glasbena sled sanjskega večera
Še ni minil mesec dni, odkar so ta trenutek trije najboljši tenorji na svetu - Luciane Pavarotti, Placido Domingo in Jose Carreras - nastopili na »zgodovinskem« koncertu v Karakalovih termah. Koncert, ki je spadal v niz kulturnih prireditev, vezanih na svetovno nogometno prvenstvo, so takrat prenašale TV mreže tridesetih držav. Orkester je vodil cenjeni indijski dirigent Zubin Mehta. S sporedom znanih in priljubljenih arij in šansonov, so navdušili malodane vso svetovno javnost. Pavarotti (na sliki), Carreras in Domingo so s prijaznostjo znali približati resno glasbo širokim ljudskim množicam, ki so se do nedavnega bolj navduševale za razne pop in rock zvezdnike. Gramofonska družba Decca, ki je koncert posnela, je te dni objavila plošče, kasete, CD in videoposnetke. Pri Decci so seveda prepričani, da bo plošča uspešnica leta, saj so trem tenorjem že v naprej podelili Zlato ploščo. Samo v Italiji so v predprodaji že prodali sto tisoč plošč.
Kdor je sledil koncertu, se verjetno spominja, da so pevci privoščili publiki kar 23 minut bisa. Navdušeni napovedovalec RAI je zaradi tega ne dolgo in široko hvalil srčnost in radodarnost umetnikov. Dejansko je bilo v zadnjem sklopu motivov nekaj spodrsljajev. Prisebni in tudi pošteni stari mački so se skupaj z dirigentom na hitro odločili za ponovitev, kar je občinstvo seveda ogrelo, istočasno pa tudi zagotovilo še en (popravni) posnetek. S tem pisanjem nočemo očrniti umetnikov, hočemo pa naše bralce opozoriti na njihovo izjemno profesionalnost, brez katere ne bi nikoli postali to, kar so.
CARRIE LO SGUARDO Dl SATANA — Carrie, ZDA 1976.
V četrtek, 9. avgusta, ob 21.30, na RAI 3.
Filmska srhljivka. Režiser Brian De Palma, ameriški privrženec in hkrati naslednik »mojstra srhljivke« Alfreda Hitchcocka, je še posebno uspešen pri tem filmu. V tem primeru je predelal literarno predlogo izpod peresa Stephena Kinga po zgledu več rešiserjev (samem Hitchu iz Psycha, W. Friedkinu iz Lesorcis-ta, J. Guillerminu L inlerno di cristallo), vendar je črna pravljcica, ki je iz tega nastala, res srhljivo privlačna, vsaj za privržence tega žanra. Protagonistka Car-rie-Sissy Spaček je nesrečna mladoletnica, utesnjena in zamorjena od moralizma, ki ga diha doma in v provincialnem okolju. Zato se, ko izve za svoje nadnaravne in coprniške sposobnosti, brez oklevanja kruto maščuje nad materjo in družbo. De Palma je pravi mojster v ustvarjanju grozljivih in morečih fantastičnih prizorov, ki resnično vsebujejo in oddajajo pridih satanskega.
A
VIDEO NOTES
Oddaja: . _ :	______
Postaja:____;_________
Ura:_______-__:________
V________________________J


				
/	RA/ 1	J o	RAI 2	II	RAI3
I
1
9.00 Daniel Barenboim izvaja Beethovnovo Sonato št. 31 v As-duru 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.15	Film: Cani e gatti (kom., It. 1952, r. Leonardo de Mitri, i. Titina De Filippo)
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Hooperman
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - ob trinajstih
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: Gli uomini della terra sel-vaggia (vestern, ZDA 1958, r. Delmer Daves, i. Alan Ladd)
15.40	Mladinska oddaja: Big! Estate
16.40	Nadaljevanka: La Ireccia nera
17.50 Dokumentarec: Atlante
18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Nadaljevanka: Sandokan (3.del)
22.05	Dnevnik
22.15	Film: L'uomo e il bambino (vestern, ZDA 1972, r. E.W. Swack-hamer, i. Bill Cosby)
24.00	Dnevnik in vreme 0.10 Atletika - VN IAAF 0.55 Vaterpolo: Italija-Grčija
9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti
10.40	Nanizanki: L uovo di Danny, 11.05 Monopoli
11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nadaljevanka: Beautiful
14.15	Nanizanka: Saranno lamosi - II ritorno del dottor Scorpio
15.00	Variete: Ghibli
15.50 Film: II piccolo luggitivo (pust., ZDA 1953, r. Ray Ashley, i. Ric-hie Andrusco)
17.00	Mednarodni pokal v plavanju
18.30	Športne vesti
18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Vreme, dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi butto (vodi Gigi Sabani)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Petkov boks: Terlizi-Manfredini (za lahkotežko kat.)
0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: Canicola (dram., Fr. 1983, r. lYves Boisset, i. Lee Marvin, Miou-Miou)
Nepozabne popevke za nostalgike 60. let
12.00
13.20
14.00
14.10
15.15
16.05
16.45
18.20
18.45
18.55
19.30
20.00
20.30
21.25
21.30
23.05
23.50
0.20
Film: Gli uomini non sono in-grati (kom., It. 1937, r. Giulio Brignone, i. Gino Cervi)
Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Gould (Bach)
Deželne vesti
Dokumentarec: Veliki planet Nanizanka: Vita col nonno Kolesarstvo: Biči & Bike Film: In guesta nostra vita (dram., ZDA 1942, r. John Hus-ton, i. Bette Davis)
Videobox
Športna rubrika: Derby Vreme in dnevnik Deželne vesti in Drobci Atletika: VN IAFF Nanizanka: I Professionals Dnevnik nocoj
Film: Stephane, una moglie infe-dele (dram., Fr. 1969, r. Claude Chabrol, i. Stephane Audran, Michel Bouguet)
Nanizanka: II nero e il giallo Nočni dnevnik
Italija pred 50 leti: Delavska zavest v Turinu
Ta teden se zaključuje prvi del popevkarskega tekmovanja Una rotonda sul mate 2, ki ga na Canale 5 (nocoj oo 20.30) vodijo Teo Teocoli, Mara Venier, Red Ronnie (vsi tirje na sliki) in Massimo Boldi. Med nastopajočimi je prava elita italijanske popevke 60. let, naj omenimo le skupini I Nomadi s pesmijo Come polete giudicar in I Camaleonti z Viso d'angelo, pevca Shela z E' la pioggia che va in Bruna Lauzija z nepozabno Genova per noi.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.00	Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti
10.30	Aktualno: Forum .
11.15	Kviza: Doppio slalom,
11.45	O.K. Il prezzo e giusto
12.45	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show Story
13.45	Film: Oceano rosso (pust., ZDA 1955, r. William VVellman, i. Laureen Bacall)
15.20	Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret
19.50	Kviz: Quel motivetto...
20.30	Glasbena oddaja: Una rotonda sul mare 2
22.45	Nan.: Charlie’s Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.10	Film: La prima avven-tura (pust., Šp. 1965, r. Tullio De Micheli, i. Emanuele Alejandro)
RETE 4
8.00
9.00
11.00
12.00
12.45
13.40
14.30
15.30
Nanizanka: Bonanza Film: Piccolo alpino (mlad., It. 1940, i. Cesco Baseggio)
Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo Nanizanka: Lou Grant Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke Nad.: Sentieri Nan.: Falcon Crest Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka: General Hospital
19.35	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Nad.: Ricordi di guerra (i. Robert Mitchum, Jane Seymour, John Gielgud, 3. del)
22.15	Film: Contratto mar-sigliese (krim., VB-Fr. 1974, r. Robert Parrish, i. Michael Caine, An-thony Ouinn)
0.05 Nanizanki: Cannon,
1.05	Barnaby Jones
ITAHA 1____________
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30Flip-per, 12.00 La lamiglia Addams, 12.30 Ben-son, 13.00 Tre cuori in alfitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giorni destate
15.20	DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Batman,
18.30	Supercopter,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Variete: Venerdi con zio Tibia
20.35	Film: Il ritorno dei morti viventi (srh., ZDA 1985, r. Dan O'-Bannon, i. James Karen, Clu Gulager)
22.30	Nanizanka: Venerdi 13
23.00	SP v košarki: Italija-Kitajska (iz Rosaria)
1.00	Nanizanki: Sulle strade della Calilornia,
2.00	Benson
ODEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.30	Filmske novosti
13.00	Risanke in nanizanka Heidi
15.00	Nanizanka: Interbang
15.30	Film:	L'immensita
(kom., It. 1967, r. Oscar De Fina, i. Patty Pravo)
17.00	Nanizanki: Gli inalle-rrrabili, 18.00 Lottery
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke -
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Vogliamo i co-lonnelli (kom., It. 1972, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tognazzi, Claude Dauphin)
22.30	Aktualno: Blue news
23.00	Film: Come una rosa al našo (kom., It. 1976, r. F. Rossi, i. Ornella Muti)
TMC_________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka: Il calabro-ne verde
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	Nad.: Diadorim
15.00	Film: Due pazzi da no-vanta (pust., ZDA 1979, r. Minshall-Lisonbee, i. S. DI Bello)
16.50	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30
Segni particolari, ge-nio, 19.00 Petrocelli
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Nogomet - turnir v Wembleyu: Sampdo-ria-Real Sociedad
23.30	Nočne vesti
23.45	Športne vesti: VN 1990 v atletiki in mednarodni pokal v plavanju
TELEFRIULI__________
12.00	Risanke in rubrika
13.00	Nanizanka: L'albero delle mele
13.30	Film: Gli amanti della citta sepolta (pust., i. Virginia Mayo)
15.30	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
16.00	Nadaljevanka:	Un
uomo da impiccare
17.00	Risanke
18.30	Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a...
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d'e-state
20.30	Nad.: Un uomo da impiccare (2. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: I giorni di Bryan
24.00	Rubrika
TELE 4_____________
SLOVENSKE LA E, E L. E
	
TV Slovenija 1	|	|	TV Koper
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine, 9.30 nanizanka Delfin Elipper
9.50	Dokumentarni oddaji: Boj za obstanek, 10.15 Napadalnost in razdiralnost
10.45	Nad.: Vnovič v Bridesheadu (pon. 12. dela)
11.20	Video strani
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dokumentarec: Mesta mostovi -Most na Soči
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.54 Zrcalo tedna
20.15	Dokumentrana oddaja: V 80 dneh okoli sveta (1. del)
21.10	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih. Polnočni, klici in Hooperman
0.25 Video strani
13.45	SP v košarki: Italija-Avstralija (pon.), 15.30 Španija-Grčija (pon.)
17.30	Dokumentarec: Čampo base
18.00	SP v košarki: Italija-Kitajska (iz Rosaria), vmes TVD Novice
20.00	Odprta meja
20.30	TVD Stičišče
21.00	Nogomet: nemško prvenstvo
21.45	SP v košarki: ZDA-Španija (iz Ville Ballester), vmes TVD Novice
23.30	Boksarski prvaki: Boxe d estate
24.00	Dok.: Speciale Čampo Base
TV Slovenija 2__________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.25	35 let z Avseniki (pon.)
18.45	Skupščinska kronika
19.15	Atletski miting (iz Bruslja)
21.00	Melodije morja in sonca (iz Portoroža)
22.30	Atletski miting (posn.)
23.30	Melodije morja in sonca (nagrajevanje, iz Portoroža)
23.55	SP v košarki: Jugoslavija-Porto-riko (prenos iz Argentine)
RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Skriti dnevnik (4. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Revival; 12.00 Goriški Film video monitor 1990; 12.20 Orkestralna glasba; 12.35 Slovenski zbori; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.25 Potpu-ri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden severnoevropskih skladateljev; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in .odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli;
20.00	Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.15	Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81. dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Superpass;
10.40	Družinsko vesolje; 11.00 Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Geletti; 15.00-18.00 Jugoslavija: vse o počitnicah; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.

FILMI NA MALEM EKRANU
F \ \_ \s/\ TEDUK
Nezvesta žena Stephane
STEPHANE, UNA MOGLIE INFEDELE — Stephane, une femme inledele, Fr. 1969
Režija: Claude Chabrol □ Scenarij: Claude Chabrol in Sauro Scavolini □ Fotografija: Jean Rabier □ Glasba: Pierre Jan-sen □ Montaža: Jacgues Gaillard □ Igrajo: Stephane Audran, Michel Bouguet, Michel Duchaussay, Maurice Ronet, Donatella Turri
V petek, 10. 8., ob 21.30 na RAI 3
Filmska detektivka. Uradnik Charles Dvalay (Michel Bouguet) ugotovi, da ga njegova žena Stephane (Stephane Audran) vara z nekim časnikarjem. Možakar hladnokrvno ubije tekmeca. Vendar pride policija kmalu na sled najprej ljubici umorjenega in nato še možu. Stephane Audran, žena režiserja Claudea Chabrola, nastopa še v drugem moževem filmu, ki je na sporedu v nedeljo, 5. 8., ob 21.30, na RAI 2. V Una morte di tioppo iz leta 1985 je vaški poštar Louis Cuno (Jean Poiret) tarča najrazličnejših nizkotnosti s strani krajevnega zdravnika Morasseaua, notarja Lavoisiera, mesarja Filiola in celo lastne matere. Poštar pa je karseda oprezen ,in opazi, da je trojica domačih veljakov povezana z verigo zagonetnih izginotij...
Filma sta dokaj značilna za opredelitev svojske tematike in poetike francoskega avtorja Claudea Chabrola (na sliki), ki je z Godardom, Truffautom, Resnaisom in še nekaterimi avtorji eden od glavnih utemeljiteljev francoskega filmskega novega vala iz 60. let. Perfektna analiza podeželskega ozkosrčnega miljeja z vsemi običajnimi situacijami, prefinjeni čut za psihološki izris junakov in njihovih razmerij, posebni poudarek na problematičnih in nenavadno občutljivih ženskih osebnostih -vse to je Chabrol združil z izvirno mešanico avtorskih prvin in tudi visoke komerci-alno-obrtniške manire.
IL PICCOLO ALPINO — Mali alpin. It. 1940.
V petek, 10. avgusta, ob 9. uri, na Rete 4.
Mladinski film. Italijanska TV je pred leti posnela enako naslovljeno nadaljevanko po romanu II piccolo alpino, ki ga je napisal italijanski pisatelj Salvato-re Gotta. Zgodba prikazuje neverjetno dramatično in obenem pustolovsko preizkušnjo malega dečka v zgodovinskem letu 1915. Oktrok je z družino na letovanju v hribih, kjer mu snežni plaz odnese očeta. K sreči ga najdejo avstrijski reševalci, ki ga hranijo in potem dajo v zavod za sirote. Pogumni deček z malim prijateljem kmalu pobegne iz sirotišnice ih oba preplavata reko Piave, da bi dosegla italijansko stran. Salvatore Gotta je napisal zgodbo, ki spominja na De Amicisovo klasično uspesnišnico Srce; morda prav zato sta se tako knjiga kot Biancolijeva filmska verzija zelo prikupili malim bralcem in gledalcem predvojne in povojne Italije.
/	N
VIDEO NOTES
Oddaja:.L:............
Postaja:ji_
Ura:______'	^______
V_______________________J
Nekaj sto milijonov ljudi je v sredo zvečer sledilo koncertu Blond Ambition World Tour slovite rock zvezde Madonne. Koncert v Barceloni so neposredno ali posredno predvajale televizije tridesetih držav. Glasbenemu dogodku so lahko sledili tudi sovjetski in kitajski TV gledalci. Še pred koncertom je znala Louise Veronica Ciccone primerno dvigniti temperaturo In zanimanje za predstavo. Svetovno turnejo so od vsega začetka spremljale ostre polemike, predvsem s strani katoliških krogov. Madonna na odru namreč hudomušno, a zelo jasno, mimira nekatera spolne igre. V Italiji so se zaradi tega hudovali minister za šolstvo, škofovska konferenca, nekatere verske organizacije in še mnogo ustanov ter posameznikov, ki so prepričani, da Madonna porazno vpliva na značaj in vzgojo mlajših pokolenj. O tem so razpravljali celo v parlamentu. Pod udarom kritikov se je znašla tudi državna televizija, ki je preko svoje družbe Sacis organizirala svetovni televizijski prenos. Odgovorni funkcionarji se sicer zagovarjajo, češ da so posli pač posli in si RAI ne more privoščiti, da bi ostala zunaj velikega svetovnega show-busi-nesa. Mimogrede naj povemo, da je Madonna s prodajo televizijskih pravic koncerta zaslužila več kot 3 milijarde lir. O umetniških vrlinah ameriške glasbenice lahko razpravljamo, o njeni poslovni nadarjenosti pa zagotovo ne.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Duško Jelinčič Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Eva Fornazarič, Andrej Šik, Wal-ter Škerk in Bojana Vatovec
Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
NA TRST, NA TRST!
Mik Ponteroša	BomojRepe
. Ko sem tretjič ali četrtič obiskal Trst, bil sem 6 odrasel, sem se prvič pričel sramovati sebe in sv°jih neprostovoljnih soobiskovalcev. Pomislil ^emr kaj bi bilo, če bi moje staro evropsko kul-urno mesto Ljubljano oblegale horde Balkancev vseh vrst, raznoraznih ciganov, umazanih neobri-_m tihotapcev in švercerjev. Tedaj sem dojel, da j rs.t ni samo en velik market, Ponterošo, Standa, uPim... Tu so živele generacije Evropejcev. To je hmsto, kjer so se srečavale tri civilizacije, trije narodi, mi pa smo bili tujek v tem mestu. Vsi osti trgovci z lažnimi urami, ponarejenimi kavbojkami, hitrimi menjalnicami na cesti, so bili Prav tako tujek. Pričel sem se sramovati tistega, kar sem predstavljal v očeh teh ljudi.
Sredi parka sem videl steklenico mineralne v°de Knjaz Miloš, nekdo je odvrgel umazane ponošene pošvedrane čevlje kar sredi pločnika, ponošene hlače so visele na grmovju v parku, las-nik pa se je tačas mogoče šopiril prav v novih fiwiskah. Ko sem vstopal v trgovine, sem najprej sramežljivo, kasneje že odločneje uporabljal svo-!e sprva skromno znanje italijanščine.
V neki trgovini so me vprašali: »Siete france-Se' spagnolo, austriaco?« »Si, spagnolo.« sem od-
vrnil, ni mi bilo več treba zardevati. Nekoč me je po mnogih letih spet zaneslo na Ponterošo. Grdi neobriti moški in debele ženske so se slačili kar sredi ceste, odvrgli cape in se spet oblekli v kičaste živobarvne cunje, ki so jih pravkar kupili. Drugi so se prepirali s trgovci, zbijali cene, končno pa bili spet ogoljufani od sebi podobnih. »Brutta puttana,« se je drl neki prodajalec na babo, ki je hotela znižati že na minimum znižano ceno. Nekateri so kradli, drugi prosjačili, nekatere so se tudi prodajale...
Povsod so kazile evropsko mesto odvržene vrečke in druga embalaža, odvrženi stari čevlji, cape vseh vrst. Nekoč sem si ogledal pravoslavno cerkev, na okenski rešetki so visele stare odvržene kavbojke. V parku pred kolodvorom so posedale skupine ljudi obloženih s plastičnimi vrečkami, oboroženih z dežniki in lutkami. Žrli so kruh, čebulo in slanino.
Tedaj sem dojel, da sem (verjetno) zadnjič v Trstu. Potem me zares dolgo časa ni več zaneslo v to mesto. Naslednji obisk sem posvetil ogledu predstave v slovenskem gledališču. Bil je nekakšen sindikalni izlet v času depozita. Spet smo bili zaprti v naši lepi domovini, svoboda gibanja
je bila omejena z butastim ukrepom. (Domnevam, da so v tem času mesto dodobra očistili in oprali.) Seveda pa je bilo gledališče večini le pretveza za nakupe. Toda vseeno, nekateri so spoznali, da je Trst tudi nekaj drugega, da v njem živijo poleg trgovcev še ljudje, da so nekateri celo Slovenci, da imajo celo gledališče.
Pred pričetkom predstave sem opazil prizor pred špecerijo v bližini Ponteroša. (V tistem času pri nas ni bilo kave! Bili so časi, ko ni bilo pomaranč. Moja mlajša hči je skoraj odrasla, a ni poznala banane! To omenjam le zato, da bi se morebiti vsaj delno opravičil kakšnemu rojaku, ki je najbrž pred mnogimi Tržačani moral zardevati zaradi mene.) Torej nazaj k špeceriji. Bila je že tako polna, da so zaprli vrata. Pri enih so jih spuščali ven (lahko bi rekli metali), pri drugih pa spuščali noter (odnos: policaj-lopov!). Spomnil sem se Silvane Mangano in filma Riso Amaro, zame Caffe amaro. Raje ga nisem kupil.
Tistega dne sem odgovoril cariniku na običajno vprašanje: »Nič.« »Kako nič?« »Lepo, nič!« Vse je pregledal. Spet nič. »Ja, kaj ste pa počeli v Trstu?« »Nič, samo Cankarja sem si ogledal v gledališču.«
/^Tedenski pregovor:
Črnci rišejo belega hudiča
't
(etiopski)
Spominski datumi:
□	Pred 45 leti: 6. 8. 1945 je Hirošimo uničila ameriška atomska bomba.
□	Pred 45 leti: 7. 8. 1945 se je v Beogradu začelo 3. zasedanje AVNOJ, ki se je 10. 8. preimenovalo v začasno Narodno skupščino Demokratične federativne Jugoslavije.
D Pred 45 leti: 5. 8. 1945 je bilo uradno ustanovljeno Prosvetno društvo Nabrežina, ki se je po smrti Iga Grudna 29. 11. 1948 poimenovalo po umrlem rojaku.
□	Pred 45 leti: 9. 8. 1945 so v Trstu ustanovili Zvezo društev za telesno vzgojo (ZDTV-UCEF).
□	Pred 50 leti: 8. 8. 1940 so v Šempolaju likvidirali Kmečko posojilnico in hranilnico, ki je bila ustanovljena 22. 3. 1914.

Osebnosti:
□ 6. 8. 1980 je v prometni nesreči pri Nabrežini umrl pevovodja in pedagog Sergij Radovič, ki se je rodil prav tako v Nabrežini 25. 12. 1937.
A
»' A
Ljubljana
festival
V	KRIŽANKAH v ponedeljek, 6. 8., ob 20.30: koncert Mladinskega orkestra severnega Porenja, dir. Christian Fitzner (Mozart, Baur,
Dvorak).
V	KRIŽANKAH v torek, 7. 8., ob 20.30: večer francoskega šanso-a Cet Amour, pojeta Katja Levstik in Igor Samobor.
, KRIŽANKAH v sredo, 8. 8., ob 20.30: koncert altistke Glenys Hln°s in basista Ivana Urbasa ob klavirski spremljavi Thomasa ansa (Monteverdi, Cesti, Handel, Pergolesi, Blangini, Beethoven, rovenzale, Durante, Donizetti, Berlioz, Čajkovski, Prokofjev). s. ^ KRIŽANKAH v četrtek, 9. 8., ob 20.30: koncert Ansambla za aro glasbo 415 International v zasedbi Klemen Ramovš, Paolo aidi, Thomas Fritzsch, Shalev Adel (Marais, Telemann, Loeillet, ^haffrath, Barsanti).
V	KRIŽANKAH v nedeljo, 12., 19. in 26. 8., ob 20.30: Kitara skozi °ietja - ciklus treh koncertov s kitaristom Marinkom Opaličem.
ork'r KRIŽANKAH v torek, 14. 8., ob 20.30: koncert Komornega jkestra VVestdeutsche Sinfonia iz Leverkusna, vilinist Andreas Iller, dir. Dirk Jores (Haydn, Mozart, Honegger, Schubert). obV VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA V sredo, 15. 8., Hstv ur*: koncert Simfoničnega orkestra moskovskega radia, so-A.nna Rabinova (violina), dir. Vladimir Fedosejev (Szyma-Wski, Sibelius, Čajkovski).
J0V KRIŽANKAH v četrtek, 16. 8.: koncert Vokalnega seksteta hes & Co (Passereau, Janneguim, Issac, Hassler, Senfl, Schutz, ®brielii, Palestrina, Marenzio, Wilbye, Weelkes).
KRIŽANKAH v soboto, 18. 8., ob 20.30: koncert orkestra Came-Ant Labacensis, solistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak (klavir), dir. ton Nanut (Mozart).
7 KRIŽANKAH v ponedeljek, 20. 8., ob 20.30: dramski recital jStori (Bertold Brecht, glasba Kurta Weilla, Paula Dessaua in bsa Eislerja), nastopa Sanda Langerholz-Miladinov. da n*®^ANKAH v sredo, 22. 8., ob 20.30: klavirski koncert Leoni-, drumberga (Chopin, Rahmaninov).
Cif KRIŽANKAH v soboto, 25. 8., ob 20.30: klavirski koncert uhg Leeja (Schubert, Listz).
^ . OPERI v nedeljo, 26. 8., in v ponedeljek, 27.8, ob 20. uri: qj .sJ,cal v dveh dejanjih Cesar Franc Jožef v Zagrebu (Milan Grdo s L Kabiljo), nastopa Kazalište Komedija iz Zagreba, rež. Vla-^tefančič, dir. Pero Gotovac.
ojjj KRIŽANKAH v torek, 28. 8., ob 20.30: koncert Ljubljanskega pj ®ta, dir. Igor Švara (Gallus, di Lasso, Palestrina, de Victoria, 7 s er, Mokranjac, Mozart, Čajkovski, Janaček, Bartok, Gen-
20ier).
J STOLNICI v sredo, 29. 8., ob 20.30: orgelski koncert Christop-choenerja (Mendelssohn, Brahms, Reger, Listz).
KRIŽANKAH v četrtek, 30. 8., ob 20.30: koncert podoknic, dir eTZenskih in pivskih pesmi ter napitnic z Ljubljanskim oktetom, Vem ■r.^vara (Volarič, Adamič, Mirk, Juvanec, Tomc, Marolt, m , tUrini, Mihelčič, Mirk, Simoniti, Lajovic, Gotovac, Švara, Ker-^ K' Marolt, Vrabec).
te/n^rrnac^ie nudi Festival Ljubljana (Trg francoske revolucije 1, (tel iv?®6I/22I948J. Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala (raze 3^61 /226544) vsa^ dan od 11. do 13. in od 18. do 19. ure n °b sobotah in nedeljah) ter uro pred predstavo.
PIRAN Križni hodnik
V	torek, 7. 8.: koncert Komornega orkestra Državne filharmonije latvijske, dir. Torij Lifšic, pianist Evgenij Rivkin (Nadj, Mendelssohn, Sconberg).
Avditorij Portorož
V	petek, 17. 8.: Mozartov večer s orkestrom Camerata Labacen-sis iz Ljubljane in pianistko Dubravko Tomšič-Srebotnjak, dir. Anton Nanut (Mozart).
Portorška cerkev
V	nedeljo, 19. 8.: orgelski koncert baročnih in sodobnih avtorjev s Hubertom Bergantom.
• Začetek vseh koncertov je predviden ob 21. uri.
PORTOROŽ
Avditorij
Nocoj, 4. 8., ob 21. uri: opera Carmina Burana (Carl Orff), dir. Lovrenc Arnič, nastopa Opera in balet SNG Ljubljana.
V	petek, 10. 8., ob 21. uri: festival Melodije morja in sonca.
V	soboto, 11. 8.: promocijski večer festivala MMS in ognjemet v okviru Portoroške noči.
V	nedeljo, 26. 8., ob 21. uri: premiera novega slovenskega filma Do konca in naprej (rež. Jure Pervanja).
RADOVLJICA
Graščina
Nocoj, 4. 8., ob 20.30: Zaključni koncert študentov 8. mednarodne poletne akademije za staro glasbo.
ŠKOFJA LOKA
V	nedeljo, 5. 8., ob 20.30: koncert ansambla za staro glasbo 415 International v zasedbi Klemen Ramovš - kljunasta flavta, Paolo Faldi - kljunasta flavta in baročna oboa, Thomas Fritzsch - violončelo, Shalev Adel - čembalo (Marais, Telemann, Loeillet, Schaf-frath, Barsanti).
• Isti koncert bo v torek 7. 8. v Celju in v petek 10. 8. v Zelšah.
BELJAK
Opatija ob Osojskem jezeru
V	nedeljo, 5. 8., ob 20.30: koncert godalnega seksteta Wiener Streichsextett (Mozart, Eroed).
V	ponedeljek, 6. 8., ob 20.30: klavirski koncert Rudolfa Buchbin-derja (Bach, Mozart, Chopin).
V	torek, 7. 8., ob 20.30: koncert godalnega in pihalnega ansambla Wiener Virtuosen, solista Ernst Ottensamer - klarinet in Dietr Flu-ry - flavta (Mozart).
V	sredo 8. 8., ob 20.30: koncert Haydn-Trio Wien (Mozart).
V	četrtek, 9. 8., ob 20.30: orgelski in klavirski koncert Roberta Lehrbaumerja (Mozart, Dupre, Šchubert).
V	petek, 10. 8., ob 20.30: koncert basista Ruggera Raimondija ob klavirski spremljavi Edelmira Arnaltesa (Beethoven, Donizetti, Liszt, Ibert).
V	soboto, 11. 8., ob 20.30: klavirski koncert Brigitte Engerer (Beethoven, Schumann, Liszt, Chopin).
V	nedeljo, 12. 8., ob 20.30: koncert violončelista Heinricha Schif-fa in pianista Gerarda Wyssa (Bach, Debussy, Martinu, Brahms).
V	BAROČNI DVORANI sredo, 15. 8., ob 20.30: klavirski koncert Elisabeth Leonskajeve (Mozart, Šostakovič, Brahms).
V	četrtek, 16. 8., ob 20.30: koncert Moskovske filharmonija, violončelist Alexander Rudin, dir. Dimitrij Kitaenko (Einem, Barber, Čajkovski).
V	GLASBENI DVORANI v četrtek, 23. 8., in petek, 24. 8, ob 21. uri: cerkvena opera Tamar (Ulrich Kiichl), rež. Angela Zabrsa, dir. Marie-Jeanne Dufour.
V	nedeljo, 26. 8., ob 20.30: klavirski koncert Helene Grimaud (Bach, Busoni, Beethoven, Schumann).
V	ponedeljek, 27. 8., ob 20.30: koncert godalnega tria Ernst Kovačič in Christian Altenburger - violini in Thomas Kakuska - viola (Schwertsik, Dvorak, Mozart, Kodaly).
V	četrtek, 30. 8., ob 20.30: koncert komornega orkestra Wiener Akademie, sopranistka Marianne Hirsti in orglar Martin Haselbo-eck, dir. Martin Haselbdck (Mozart, Schubert, Salieri).
Kongresna palača
V	ponedeljek, 13. 8., ob 20. uri: koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Gustav Mahler, baritonist Thomas Allen, dir. Vaclav Neumann (Krenek, Mahler, Dvorak).
V	petek, 17. 8., ob 20.30: koncert Wiener Instrumentalsolisten (Takecs, Frenzel, Bigot, Gershvvin, Chick Corea, Batik, Pilss).
V	nedeljo, 19. 8., ob 20. uri: godalni kvartet Motus-Quartett (Pir-chner, Radanovics, Brecker, Silver).
V	torek, 21. 8., ob 20. uri: koncert kvarteta saksofonov Wiener Saxophon-Quartet (Bozza, Ebenhoh, Francaix, Musorgski).
V	sredo, 29. 8., ob 20. uri: koncert orkestra The Academy of St. Martin in the Fields, dir. Neville Marriner (Mozart).
VERONA
Arena
Nocoj, 4. 8., ob 21. uri: Rekvijem Giuseppeja Verdija, pojejo Sharon Sweet, Dolora Zajick, Luciano Pavarotti in Paul Plishka, dir. Lorin Maazel (ponovitev 5. 8.).
V	ponedeljek, 6. 8., ob 21. uri: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Nello Santi, rež. Vittorio Rossi (ponovitve 7., 12., 14., 18., 23., in 29. 8. ter 1. 9.).
V	sredo, 8. 8, ob 21. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Daniel Nazareth, rež. Jacgues Karpo (ponovitve 15., 24. in 30. 8.).
V	četrtek, 9. 8., ob 21. uri: opera Tosca (Giacomo Puccini), dir. Daniel Oren, rež. Luigi Sguarzina (ponovitve 16., 19., 21., 25. in 31. 8. ter 2. 9.).
V	soboto, 11. 8., ob 21. uri: balet Zorba il greco (kor. Lorca Massine, glasba Mikis Theodorakis), dir. Mikis Theodorakis, nastopajo Luciana Savignano, Vladimir Vassiliev, Gheorghe Jancu, Ro-salba Garavelli, Diego Ciavatti in Balet veronske Arene (ponovitve 17., 22., 26. in 28. 8.).
V	ponedeljek, 27. 8., ob 21. uri: Koncert tenorjev v spomin na Beniamina Giglija, Orkester veronske Arene dirigira Anton Gua-dagno.
Mantova - Palazzo Ducale
V	petek, 24. 8., ob 21. uri: opera Orfej (Claudio Monteverdi), protagonist Mark Tucker, dir. Claudio Gallico, rež. Beppe Mene-gatti (ponovitve 25., 28. in 31. 8., 1., 4., 7. in 8. 9.).
ČEDAD
Gledališče Ristori
Nocoj, 4. 8., ob 21. uri: zaključni koncert slušateljev Poletne mednarodne šole za mlade glasbenike - ESTA (vstop prost).
	

Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19.
* f I 4.) — VI IN DELO: Teden vam bo si-■	cer pretežno naklo-
ia vo ■	njen, vendar obsta-
žem! ]etnost slabšega razpolo-OhJ l- V	polovici tedna.
zv Koncu tedna vam bodo Čas j precei bolj naklonjene, novo • naclvse primeren za tvari I,niciative in načrte. Us-Mož« ni in uspešni boste.
lrtek m petek. -
V ^	BIK (20. 4. - 20. 5.)
~ VI IN DELO: t 1	Obeta se vam iz-
redno pozitiven in nspešer, ^ Y vsakem pogledu de so v/etovni teden. Zvez-Rjene t?11!. Kar precej naklo-Uščinp	n1 ugodne oko-
,dobrih nHi vPm bo nekaj res
k°ristiterki Ph iz" nekaj nn, PF)eakujete lahko Preživeb kStl' VI tN DRUGI: ?Utke boste prijetne tre-iRodna j Dubljeno osebo, ^trtek dneva bosta sobota in
^	^ DVOJČKA (21. 5.
-20. 6.) — VI IN I I DELO: Zvezde vam tokrat niso kaj preveč naklonjene. Vam nasprotna Merkur in Mars vam prav lahko prekrižata načrte. Obstaja možnost nepričakovanih težav ali sitnosti. Bodite povsod previdni, še posebno pa v prometu. Prva polovica tedna vam bo za spoznanje bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo, ki mu zaupate, vas bo neprijetno presenetil. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: Zvezde so vam še naprej prijazno na-klonjene. Pred vami je prijeten in sproščen teden. Počutili se boste v formi in uspelo vam bo prav lepo izpeljati nekaj, kar vam je zelo pri srcu. Obstaja precejšnja verjetnost pozitivnih sprememb in novosti. Sobota in petek bosta za spoznanje manj ugodna. VI IN DRUGI: Poskusite biti do nekoga malo bolj nepristranski. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
— VI IN DELO: W Vstopate v zanimiv V in pester delovni teden. Marsikaj se bo obrnilo v zaželeno smer. Izkoristite ugoden položaj zvezd za najpomembnejše načrte. Z lahkoto boste kos ciljem, ki ste si jih zadali. V ponedeljek in torek se raje izognite večjim naporom, ker vam sovražno razpoloženi Mars lahko kaj pokvari. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč agresivni na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
. ^	DEVICA (23. 8.
ITT/	-22. 9.) — VI IN
I I Ir	DELO: Pred vami
I |j|	je precej ustvarja-
len delovni teden. Vam naklonjeni Merkur bo ugodno vplival na pozitiven izid vaših želj in pričakovanj. Uspeli boste narediti več, kot ste načrtovali. Pričakujete lahko pomembni uspeh. Precej ugodno stojijo zvezde rojenim od 31. 8. do 7. 9. Kritična bo le sreda. VI IN DRUGI: Ne bodite do nekoga pretirano kritični. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
_ TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) — VI IN
DELO: Pred vami je pester in razgiban delovni teden. Pričakujete lahko dokaj dobre delovne rezultate. Pozitivni vplivi Merkurja in Lune bodo pospešili potek zastavljenega dela. V soboto in petek obstaja možnost slabšega počutja in razpoloženja. V sredo pa se raje izognite zahtevnejšemu delu. VI IN DRUGI: Ne pozabite na to, kar ste nekemu obljubili. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
ŠKORPIJON (23. ■Tl 10. - 21. 11.) — VI
IN DELO: Napo-| J	ved za vas ni ugod-
na. Neprijazna Mars in Luna vas lahko spravita v nepričakovane težave. Velika je verjetnost prehodnih težav ali nesporazumov. Pri delu bodite previdni in zmerni, da ne boste nehote žrtev neugodnih okoliščin. Kritična dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Poskusite biti v čustvenih zadevah strpnejši. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
STRELEC (22. 11.
5f -21. 12.) — VI IN
DELO: Zvezde so vam vedno bolj prijazne. Izkoristite pozitiven vpliv Marsa in Venere ter stopite v akcijo. Uspešno lahko uresničite marsikaj, kar vam v prejšnjem tednu ni uspelo. Velika je verjetnost pozitivnih sprememb in novosti na denarnem področju. Sreda in četrtek vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo bo storil vse, da bi vas osrečil. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
^ ^ KOZOROG (22. 12. I -19- K) ~ VI IN
|Ar DELO: Teden bo
I L Prete^no ugoden, v ** ponedeljek in petek pa za marsikoga lahko tudi muhast in utrudljiv. Glede na položaj zvezd se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnimi dolžnostmi, ki ste jim lahko kos le s potrpežljivostjo. Ob koncu tedna vas čakajo dobre novosti. VI IN DRUGI: Nepričakovano vam bo nekdo pokazal svojo nenaklonjenost. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
A AS VODNAR (20. 1.
/yy -is. 2.) vi in
DELO: Zvezde vam mTT niso preveč prijazne, pa obstaja nevarnost kakšnih težav ter slabšega počutja. Zvezde vam priporočajo previdnost v odločitvah, ker čas ni ravno primeren za nove iniciative. Precej bolj naklonjene bodo zvezde rojenim od 9. do 18. 2. Kritična dneva bosta ponedeljek in sreda. VI IN DRUGI: Ne zanašajte se preveč na obljube, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta torek in petek.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
^ ^ — VI IN DELO: Napoved za vas ni J ravno najugodnejša, vendar kakšnih večjih težav ne boste imeli. Glede na to, da sta vam Merkur in Luna nasprotna, obstaja verjetnost kakšnih sitnosti ali nepričakovanih zapletov pri delu. Poskusite biti pri delu nekoliko bolj zbrani. Nedelja in petek ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
Obisk na gradbišču v Štandrežu in pogovor z arh. Cejem
Nogometno igrišče Juventine naj bi dogradili do pomladi
Od 12. do 19. avgusta na gradu
Osem filmov v izboru za nagrado S. Amidei
Zdi se, da je zaskrbljenost štandreš-kih športnih delavcev, predvsem predstavnikov ŠD Juventina, da bi se podaljšal rok za dokončanje prenovitvenih del domačega nogometnega igrišča, odveč. Po besedah načrtovalca in vodje del arhitekta Jožeta Ceja naj bi poseg za prenovo športnega objekta zaključili prihodnjo pomlad, kar bi pomenilo, da bi igrišče bilo nared za. sezono 1991-92.
Gradnja novih slačilnic, ambulante in sanitarij se bliža koncu. Medtem so se že začela dela za gradnjo tribune, ki bo sprejela od 500 do 600 oseb. Arhitekt Cej nam je povedal, da so nastale določene težave v zvezi z igriščem. V začetnem načrtu ni bilo namreč predvideno, da bi obnova zadevala tudi travnato površino. Pri ocenjevanju igrišča pa so spoznali, da nogometni pravokotnik »visi« in so se zato odločili, da bodo ob slačilnicah uredili tudi igrišče.
Z dodatnim posegom, ki naj bi pomenil kakih 50 milijonov lir višji strošek, bi povsem in v celoti posodobili štandreško nogometno središče. Predvsem kar zadeva sistem namakanja bi dosegli popolno avtomatizacijo, saj bi ga upravljali s pomočjo elektronske centrale.
Sprememba začetnega načrta pa bo zadevala tudi osvetlitev. Zaradi pomanjkanja prostora za postavitev drogov za žaromete, naj bi si nekaj kvadratnih metrov površine »izposodili« pri
Peepu, to je površini, ki je namenjena gradnji ljudskih hiš.
Dodatna dela, predvsem ureditev zelene površine, igrišča, ne bodo zahtevala večjih časovnih zastojev, predvsem pa ne bodo še za dodatno sezono »odtujila« domače ekipe od svojega igrišča.
Sezona 1991-92 naj bi torej pomenila novo poglavje v zgodovini Športnega društva Juventina in to tudi zaradi reorganizacije amaterskih prvenstev, ki bi štandreškemu društvu lahko prinesla marsikatero prijetno presenečenje.
Pogled na gradbišče nogometnega igrišča v Štandrežu. (foto Pavšič)
Poletne prireditve na goriškem gradu se uspešno nadaljujejo. Po nekaterih zanimivih in lepo obiskanih koncertih se bo v nedeljo, 12. t. m., na pokritem prostoru pod velikim šotorom pričel tradicionalni filmski ciklus za nagrado Sergio Amidei. Na letošnji prireditvi, zanjo je poskrbela goriška občinska uprava, bodo prikazali osem filmov, ki se bodo potegovali za najboljši filmski scenarij. Izbor predstavljenih del so oblikovali člani komisije, "filmskih osebnosti". Gre za znana imena italijanske kinematografije, kar je nedvomno najboljši garant za kvaliteto predvajanih celovečercev.
Letos si bomo lahko ogledali sledeče filme (v oklepaju navajamo imena piscev filmskega scenarija): v nedeljo, 12. t. m., ' La voce della luna" (Federi-co Fellini v sodelovanju Tullia Pinelli-ja in Ermanna Cavazzonija), v ponedeljek, 13. t. m., "Crimini e misfatti" (Wo-ody Allen), v torek, 14. t. m., "Scugniz-zi" (Nanni Loy in Elvio Porta), v sredo, 15. t. m., "Storia di ragazzi e di ragaz-ze" (Pupi Avati), v četrtek, 16. t. m., "Milou a maggio" (Louis Malle in Jean-claude Carriere), v petek, 17. t. m., "L'attimo fuggente" (Tom Schul-man), v soboto, 18. t. m., "La vita e niente altro" (Jean Cosmos in Ber-trand Tavernier) in v nedeljo, 19. t. m., "Palombella rossa" (Nanni Moretti).
Komisija bo na koncu ciklusa izbrala najboljši filmski scenarij, nagrajeva-
nje pa bo na sporedu na gala večeru jesenske modne prireditve "Flash moda", ki bo 5. oktobra na Espomegu. Tudi gledalci bodo imeli možnost oddati oceno posameznega predvajanega filma. Oceno občinstva bodo prav tako razglasili na omenjenem večeru.
Filme bodo predvajali vsak večer od nedelje, 12., do nedelje, 19. t. m., ob 21-uri. Vstopnica velja 4 tisoč lir. Prvi film bo Fellinijevo najnovejše delo "La voce della luna".
Sestanek na Pokrajini
Delegacija delavcev zagrajske tekstilne tovarne, ki pa je že nekaj let zaprta, se je te dni sestal s Predsednikom Pokrajine in mu predočila nujnost razrešitve vprašanj, ki zadevajo danes še 58 delavcev od nekdanjih 230 zaposlenih. Gre predvsem za posredovanje za priznanje izredne pomoči iz sklada za brezposelne za obdobje od aprila do oktobra letos.
Nekaj nad sto nekdanjih delavcev je našlo zaposlitev, nekaj se jih je upokojilo predčasno, 58 pa jih je še zmeraj v stanju negotovosti.
Predsednik Crisci je delegaciji, ki j° je vodil predstavnik sindikata CISL obljubil, da se bo za zadevo pozanimal.
Za zapahi zaradi posesti mamil
Prijeli Goričana z marihuano in sadikami indijske konoplje
Agenti goriške kvesture so v sredo, vest so sicer sporočili šele včeraj, aretirali zaradi posesti in suma preprodajanja mamil, 26-letnega P.D. in 26-let-nega L.F. Oba sta iz Gorice in sta imela doslej že nekajkrat opravka s sodno oblastjo.
Akcija goriških policistov je po daljšem pripravljalnem obdobju le obrodila zaželene sadove. Agenti, ki jih vodi dr. Sparagna, so namreč že več časa sledili mladeničema. V sredo popoldan je akcija stopila v zaključno fazo, saj so agenti aretirali oba razpečevalca mamil. Zasačili so ju namreč, ko sta imela pri sebi precejšnjo količino droge. Najprej so v mestnem središču zaustavili enega, nekaj ur kasneje še drugega mladeniča. Med pregledom vozil (avtomobila in mopeda) so našli in zasegli 235 gramov marihuane, dovolj za aretacijo in napotnico v Ulico Barzellini. Tu sta oba na razpolago sodniku, ki bo ocenil njuno krivdo pri posesti večstogramskega kupčka mamila. Oba se bosta morala predvidoma
zagovarjati tudi zaradi posesti mamil v tabletah, eden od njiju pa še zaradi gojenja indijske konoplje.
Med preiskavo na domovih osumljencev so policisti našli tudi različne tablete, ki učinkujejo kot droga in štiri stebla indijske konoplje.
Spet tržnica
Ni kaj. Pokrita tržnica v dopoldanskem času privablja kar precej kupcev in tudi navadnih radovednežev. Ponoči pa je pokrita tržnica v Gorici, kot kaže, predmet zanimanja drugačne sorte obiskovalcev. Pred dnevi smo poročali o aretaciji zmikavta, ki je bil precej neroden ob vlamljanju in je z ropotom prebudil stanovalce v bližini, ki so obvestili policijo. Nočni obisk na tržnici je tvegal tudi M. D. iz Gorice, sicer star zanenc policije. Prijeli so ga med samim dejanjem in s plenom, menda tri tisoč lir drobiža.
DS Primexa in strokovni kolegij potrdila zaupanje direktorju Lovcu
Delavski svet in strokovni kolegij podjetja za mednarodno trgovino "Pri-mex" v Rožni dolini pri Novi Gorici, sta soglasno zavrnila ostavko, ki jo je na položaj direktorja podjetja ponudil Aleksander Lovec. Motivi in vzroki za ponudeno ostavko so seveda globji. A. Lovec je na položaju direktorja devet let in v tem obdobju je podjetje doseglo svoj naj večji vzpon, napredek in ugled. Uspešno posluje tudi v sedanjih razmerah, ki so na splošno zelo težavne oziroma kritične za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Podjetje "Primex" bo letos doseglo okrog 370 milijonov dolarjev prometa. Tolikšen bo namreč obseg izvoza in uvoza blaga ter vrednost najrazličnejših storitev in drugih poslov. Iz svojih virov, to je iz lastnih sredstev, pa izvaja tudi nove in pomembne naložbe za ovrednotenje blagovno-manipulativnega središča, carinske cone in drugih objektov ter naprav na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi. Omenjeni in drugi uspehi so v dobršni meri rezultat na-
porov, vloge in sposobnosti direktorja Aleksandra Lovca, ki si je tudi zagotovil sodelovanje celotnega vodstva in delavcev "Primexa". Kolektiv je skratka zelo enoten in strnjen.
Direktor Lovec je povedal, da je odstop ponudil iz protesta proti gonji, ki jo proti tako imenovanim "rdečim" direktorjem, a tudi proti nekaterim drugim vodilnim delavcem, na primer ravnateljem posameznih šol, uprizarjajo posamezni ministri ali drugi predstavniki novih oblasti v Sloveniji, oziroma proti vzdušju pogromov, ki ga v javnosti postopno ustvarjajo nekateri predstavniki političnih strank, združenih v koalicijo Demos. Direktor "Pri-mexa" je poslanec v Skupščini Slovenije, izvoljen na listi ZSMS, Liberalne stranke, kljub temu pa ga je tednik Demokracija, ki ga navdihuje Demos uvrstil med vodilne osebnosti, ki da podpirajo in izvajajo program in oblast Milana Kučana v Sloveniji.
V podjetju uživa Lovec popolno podporo in zato sta mu delavski svet
Interpelacija KPI o ukinitvi turističnih ustanov
Deželna svetovalca KPI Bratina in Padovan sta v deželnem svetu vložila interpelacijo v zvezi z osnutkom deželnega zakona, ki med drugim predvideva ukinitev manjših avtonomnih letoviščarskih ustanov. Tak ukrep bi na Goriškem prizadel ustanovo v Gorici in Gradišču. Svetovalca vprašujeta, če namerava deželni odbor vztrajati v tej smeri in ali ne bi bilo pametneje obe ustanovi združiti v eno samo. Ob tem interpelanta opozarjata tudi na specifično vlogo obeh ustanov glede sodelovanja v turizmu ob meji.
V prometni nesreči v Sovodnjah
Hudo ranjen mlad motorist
V prometni nesreči, ki se je pripetila v četrtek, nekaj minut pred polnočjo v Sovodnjah, nasproti županstva, je bil hudo ranjen 17-letni Adriano Stan-zani s Peči, Ul. 4. novembra 34. Stan-zani je na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici, s pridržano prognozo.
Po ugotovitvah karabinjerske ob-hodnice, ki je sestavila zapisnik o nesreči, je nekaj minut pred polnočjo prišlo do silovitega, skoraj čelnega trčenja med motorjem piaggio 145, ki ga je upravljal Stanzani in citroenom,
za volanom katerega je sedela Agata Mavrič iz Štandreža, Ul. sv. Mihaela 228.
Mavričeva je z avtomobilom ravnokar izpeljala z zasebnega dvorišča bližnje gostilne, namenjena proti Gorici, medtem ko je Stanzani na motorju privozil iz nasprotne smeri.
Po trčenju v prednji levi del avtomobila je motor odbilo nekaj deset metrov naprej v desno, kjer je zadel parkirano vozilo last Maurizia Ceschie iz Gorice.

katoliška knjigarna
i mpex
TRAVNIK 25 - GORICA Tel. (0481) 531407
UPRAVA SLOVIMPEX
NUDIMO VAM VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA UČENCE IN DIJAKE BOGATA IZBIRA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN KNJIGARNA Z NAJNOVEJŠIMI SLOVENSKIMI KNJIGAMI
BOGATO ZALOŽENA TRGOVINA Z DEVOCIONALIJAMI IN VSEMI NABOŽNIMI PREDMETI
ŠOLSKI UČBENIKI S POSEBNIMI POPUSTI____________________________
Ob trčenju je Stanzaniju odneslo varnostno čelado. Ranjenec je izgubil precej krvi in reševalcem je bilo jasno, da je zadobil hude poškodbe. V bolnišnici v Gorici so ga kmalu po sprejemu tudi operirali, da bi zaustavili notranjo krvavitev zaradi poškdovane vranice. Trenutno je na zdravljenju na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo.
Zelenjava
A. C. iz Gorice že lep čas skrbno obdeluje vrt na Plešivem, vendar je v zadnjem času opazil, da najbrž nekdo drug uživa sadove njegovega dela. Nekoliko naključno, nekoliko namerno mu je uspelo odkriti tatu. Nekoliko dlje, do nočnih ur, se je zadržal v vrtu in ob tem uspel rešiti uganko. Na lastne oči se je lahko prepričal, kako si je neznanec nabavil zaboj krompirja in nekaj druge zelenjave in vse lepo skušal spraviti v avtomobilski prtljažnik.
Zadeva se je seveda končala pri karabinjerjih.
in strokovni kolegij (ta s tajnim glasovanjem) ponovno soglasno izrekla zaupanje in solidarnost.
Njegove ostavke seveda nista sprejela. Hkrati pa so člani obeh organov opozorili, da odločno zavračajo in obsojajo vse pritiske na organizacijo, vodenje in poslovanje "Primexa".
Marjan Drobež
prispevki
Namesto cvetja na grob Olge Cotič darujejo sestrični Valerija in Ivanka 50 tisoč lir, Janko in Pepca z družinama 50 tisoč lir, sestrična Pierina 50 tisoč lir in Nadia Perla 20 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
Za Zeleni križ v Gorici so z raznim1 nameni darovali: Guerrino in Derna Ci' cutta 50 tisoč; sinovi pokojnih Edmonda in Nerine Candutti 150 tisoč; Federico Gois 10 tisoč; Grusovin, Miseri in Toma' si 100 tisoč; Elda in Bruno Montico 50 tisoč; družine Roset Romeffa s sinovi 80 tisoč; Alessandro Zavadlav z družino 50 tisoč; sostanovalci v ulici Duca D Aosta št. 42 50 tisoč; Di Giorgio 15 tisoč; sostanovalci v ulici Generale Papa št. 15 50 tisoč; Irene in Bruno Franco 50 tisoč; dn Giovanni Cossar 50 tisoč; stric Pino in teta Lina z Eziom in Claudio 100 tisoč.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Donne bestiaU«-Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Izsl' Ijevanje«, ob 22.30 Nočni kino: »Vroč Merylin«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Žrtve voj' ne«.
DESKLE 20.00 »Saigon«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 1 (Comunale n-- Ul. sv. Mihaela tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute - Ul. C. Cosulich 117 -711315.
pogrebi
Danes ob 9.30 Danila Nicolauci9 splošne bolnišnice na glavno pokop3 če, ob 10. uri Giuseppe Tuzzi iz .sE:0r(ji-bolnišnice v Šlovrenc, ob 12. uri nando Casamassima iz splošne Foinf ;j. ce v Trst, ob 12.45 Otone Pilat iz b° niče Janeza od Boga v Villo Vicentm
AVTOMOBILSKA
DELAVNICA
“PellizzarV
POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA
‘ Pellizzciri’
Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565
w	Ob zaključku stare sezone in pred pričetkom nove
Živahen utrip telesnokulturne dejavnosti v telovadnici goriškega Kulturnega doma
Ko ocenjujemo dejavnost goriškega Kulturnega doma ne moremo mimo telesnokulturne stvarnosti, ki je bis-teeno prispevala k razvojnemu procesu tovrstne dejavnosti na Goriškem. Pomenila je predvsem nov pristop k delovanju, ki je tako postalo bolj red-n°, strokovno in načrtno.
. Vse to nam je lahko v ponos, da se Je v vsem tem času športna dejavnost, v vseh njenih oblikah, še posebno tek-uiovalna, pozitivno razvijala in da postopoma utrjuje svojo organizacijsko ln tehnično strukturo in nam daje uPati, da v nadaljnji fazi lahko računa-teo na nove telesnokulturne oprijeme te razsežnosti. Vzporedno s tem pričakujemo nov kakovostni premik, pri katerem naj se uveljavi pojem združe-vanja med vsemi slovenskimi športni-tei društvi.
Kar zadeva športno dejavnost goriškega Kulturnega doma v zadnji sezo-hi, naj že v samem začetku povemo, da se je vadba pričela že v drugi polo-vtei lanskega avgusta, ko so razne go-jdške odbojkarske ekipe prirejale poletne priprave posameznih moštev, paj k temu dodamo, da je po lanskoletnem premoru in lakiranju parketa "'krstni« nastop v novi sezoni opravila jugoslovanska odbojkarska reprezen-tenca, ki se je goriškemu občinstvu Predstavila na ekshibicijskem srečanju.
Sredi septembra so začeli redni treningi posameznih ekip, ki so se odvijali vse do junija meseca.
Porazdelitev urnikov vadbe je sledila tako imenovanim delovnim fazam: v prvih popoldanskih urah so najprej vstopale v telovadnico otroške in mladinske skupine, v poznih popoldanskih urah starejši mladinci, v večer-
nem času pa članske ekipe in skupine za rekreacijo. Vadbenih športnih panog je bilo enajst. Levji delež pri dejavnosti sta imeli odbojka in košarka, mesečna prisotnost pa se je sukala med 1500 in 2000 športniki. Pregled dejavnosti po panogah pa je naslednji: miniodbojka, odbojka, minibasket, košarka, športna ritmična gimnastika, orodna telovadba, lokostrelstvo, otroška in predšolska telovadba, rekreacija, namizni tenis (rekreacija), karate, joga, balet in aerobika.
V jutranjih urah so telovadnico uporabljale goriške italijanske višje šole, ob sobotah pa učenci slovenskih osnovnih šol iz mesta.
Trim kabinet je v glavnem služil kot dodatni pripomoček pri vadbi in urjenju posameznih moštev, uporabljali pa so ga tudi posamezniki. Dokaj živahna je bila dejavnost v baletni sobi, v kateri so se odvijali tečaji joge, karateja, gimnastike in aerobike.
Med letom so se seveda v telovadnici redno odvijali tudi prvenstveni nastopi. Ob sobotah popoldne in zvečer so bile na vrsti odbojkarske in košarkarske tekme, sicer tudi rned tednom se je odigralo vrsto prvenstvenih in prijateljskih tekem. Ob vsem tem pa so bile v telovadnici Kulturnega doma tudi razne športne manifestacije, od lokostrelskega turnirja in telovadnih akademij do tekem na pokrajinski in deželni ravni v okviru mladinskih iger ter osrednje športne manifestacije v okviru 8. obletnice otvoritve kultur-no-športnega središča.
Spričo navedenega je jasno, da se telovadni prostori Kulturnega doma pripravljajo na novo sezono s ciljem, da bi bilo delovanje v njih še vedno tako pestro in da bi se uresničile ne-
katere zamisli, za vsebinsko obogatitev naše telesnokulturne stvarnosti. (ik)
Na sliki ena od številnih prireditev, ki so se letos zvrstile v telovadnici Kulturnega doma.
Urnik obiska stalnih zbirk Goriškega muzeja
V teh dneh so nam sporočili nove urnike obiska zbirk Goriškega muzeja. Muzej na Gradu Kromberk je za obiskovalce odprt ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob sredah do 18. ure, vsako nedeljo pa od 13. do 18.: muzej je ob sobotah zaprt. Galerijo L. Spacala v Gradu Štanjel si lahko ogledamo vsak dan razen ponedeljka med 14. in 18. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 17. ure. Muzejska zbirka soške fronte na Sveti gori je vsem na ogled ob sredah, četrtkih, petkih med 12. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 19. ure. Rojstno hišo Simona Gregorčiča na Vršnem lahko obiščemo kadarkoli, zanjo pač skrbi Pepca Gregorčič, Vrsno 27, prav tako kiparsko delavnico Negovana Nemca v Biljah, dovolj je, da zavrtimo telefonsko številko 53045. In še, Tolminska muzejska zbirka je na ogled vsak delavnik razen sobote med 8. in 16. uro, po dogovoru s kustosom lahko kadarkoli v delovnem času, Trentarska muzejska zbirka pa vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 17. Njen oskrbnik je Mirko Zorč, Trenta 36.
|_________prispevki_____________
Namesto cvetja na grob Olge Cotič darujejo sestrični ^Valerija in Ivanka 50 tisoč lir, Janko in Pepca z družinama 50 tisoč lir, sestrična Pierina 50 tisoč lir in Nadia Perla 20 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
Za Zeleni križ v Gorici so z raznimi nameni darovali: Guerrino in Dema Ci-cutta 50 tisoč: sinovi pokojnih Edmonda in Nerine Candutti 150 tisoč; Federico Gois 10 tisoč; Grusovin, Miseri in Tomasi 100 tisoč; Elda in Bruno Montico 50 tisoč.
Priprave na mednarodni folklorni festival v Gorici
V Gorici se je sredi julija zaključil ■‘9- mednarodni natečaj v zborovskem Petju Cesare Augusto Seghizzi in že Potekajo priprave na 20. mednarodni °z; svetovni folklorni festival, ki ga Prireja goriška Pro loco. Festival se bo Qclvijai od četrtka, 30. avgusta, ko bo rte razstavišču Expomego nastopilo prte pet skupin, do nedelje, 2. septembra- V soboto, 1. septembra, se bodo v opernih urah na odru zvrstile vse skupine - svojo prisotnost so zagotovi-® Avstrija, Brazilija, Češkoslovaška, rancija, Grčija, Jugoslavija, Mehika, °vjetska zveza, Togo in seveda Italija '.to Pa bo dalo možnost občinstvu, da ,.r 2 glasovanjem izbere in nagradi naj-Jhbšo skupino. Letošnja že 25. medna-°dna folklorna parada, na kateri bodo P°teg tekmovalnih skupin prisotne teli številne skupine iz območja dežel C^Pe Jadran, godbe na pihala in ma-°retke, pa bo na sporedu v nedeljo, 2. ®Ptembra, ob 16.00 uri. Pisan in vesel Prevod bo šel s Travnika na Verdijev or20, nadaljeval po Ul. Aguileia in r ' della Barca in končno pristal na azstavišču, kjer bo potekalo nagraje-
vanje. Tradicionalni mednarodni folklorni praznik se bo sklenil zvečer, s slavnostno zaključno predstavo.
Novost letošnjega festivala predstavlja vsekakor organizacija mednarodnega simpozija, ki se bo ponovno odvijal v okviru festivala po večletnem premoru. Na razstavišču v Ul. della Barca bodo strokovnjaki 30. avgusta in 1. septembra pogovarjali na temo s svojevrstnim naslovom : »Nevtralizacija neznanega: vraževernost ali pozabljena racionalnost?«
Poštni žig v Ronkah
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne uprave sporoča, da bodo ob priložnosti državnega mladinskega turnirja v baseballu v Ronkah za memorial E. Civellija izdali poseben poštni žig, ki bo interesentom na razpolago v poštnem uradu v Ul. Soleschiano v Ronkah od danes, 4. avgusta dalje vsak delavnik od 15.00 do 21.00.
Ob življenjskem jubileju profesorja in gledališčnika
Darij Bratoš 70-Ietnik
Tržaški rojak profesor Darij Bratoš iz Nove Gorice slavi v letošnjem letu več obletnic. V soboto, 28. julija, je praznoval sedemdesetletnico. Nato se bo v poznem poletju spomnil, kako je pred štirimi desetletji po končanem študiju slavistike na ljubljanski univerzi nastopil svojo prvo službo na realni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Pred petintridesetimi leti pa je pripeljal svoje prve dijake do zrelostnega izpita na novogoriški gimnaziji.
Jubileji javnega delavca niso samo zasebnost, o njih razmišljajo tudi spremljevalci jubilantove življenjske poti. Tako se profesorja Bratoša te dni spominjamo tudi nekdanji šempetrski in novogoriški dijaki. Ko se z leti sicer spreminjajo razmerja med profesorji in nekdanjimi dijaki, se ob spominih in ob vsem doživetem še močneje razodevajo spoznanja o priljubljenosti profesorja Bratoša, o pozornosti, ki jo je posvečal dijakom, o tovarištvu in hkrati strogosti, o vzgoji za življenje in o ljubezni do naroda.
Profesor Darij Bratoš je svoje življenjsko poslanstvo gradil predvsem na vzgojnem delu in na gledališču. Prva leta je skušal to poslanstvo združevati, potem pa se je odločil za gledališče (ravnatelj Goriškega gledališča), se ponovno povrnil k vzgojnim problemom (ravnatelj novogoriških dijaških domov) in nato svoja aktivna službena leta zaključil ponovno kot gledališki delavec (Primorsko dramsko gledališče). Ta življenjska razdobja zrcalijo Bratoševe poglede, strokovno usmerjenost in tisti način dela, ki ga je pred leti z besedami "šola prof. Bratoša" označil eden izmed njegovih dijakov. Ni lahko presoditi, kateri dejavnosti v Bratoše-
vem življenju bi dali posebne poudarke. Dovoljeno pa naj bo posebej omeniti profesorjeva prva goriška leta, takrat ko je v dopoldanskih urah učil slovenščino, v popoldanskih urah pa člane dijaškega kulturno-umetniškega društva pripravljal na gledališke predstave. V tistih zgodnjih petdesetih letih, ko je tudi na jugoslovanskem delu Primorske tradicionalno ljudskoprosvetno ljubiteljstvo pomešano z agitpropovskimi napotili predstavljalo skoraj edino obliko kulturnega delovanja, so bile predstave Bratoševih dijakov (1951-Revizor, 1952-Primorske zdrahe, 1953-Skopuh, 1954-Vzrok), s katerimi so obredli velik del Primorske od Tolminske do Marezig, prepotrebno dopolnilo in hkrati potrdilo, da mesto dijaka ni le v šoli temveč tudi v življenju izven šolskih zidov. Profesor Bratoš je to dobro vedel, toda dobro je razlikoval, ker je znal obenem dobro učiti. Čeravno je že leta 1957 zapustil mesto gimnazijskega profesorja, pa je ohranjal izjemen stik z dijaki, ki so potlej zrasli v'osebnosti z različnimi poklici in dolžnostmi.
Maturanti profesorja Bratoša, ki so letos obhajali petin-tridesetletnico mature, so pogrešali v svoji sredi na podobnih jubilejih vedno navzočega in razpoloženega profesorja. Bolezen mu je preprečila, da bi v izjemnem okolju briške domačije nekdanje dijakinje Rozine Konjedičeve doživljal vse tisto, kar navdaja ta spominom in vsakdanjosti namenjena srečevanja. Takrat smo mu želeli voščiti za bližajoči se praznik. Zato pa mu danes : "Vse najboljše, profesor!" sporoča njegov nekdanji dijak Branko Marušič.
Končana obnova baročne freske na Travniku
0f.'JPravni odbor Goriške hranilnice je s 'teril izplačilo drugega dela pri-hovr V znes*iu petindvajsetih milijo-letj lr v korist odbora, ki so ga pred 2l3erUstenovili v Gorici z namenom, da ro« 6 denar za obnovitev čudovite ba-Frecu freske v cerkvi na Travniku, ria rti’ k* 80 1° poimenovali "La Glo-je lef Santo - Poveličanje svetnika" Sv . a 1?21 naslikal na apsido cerkve Obri S *9nacBa Cristoforo Tausch. kij, v°yfrvena dela so se pravkar za-Ri~ lla' opravila jih je tvrdka Renzo tv0 ° lz Artegne, Deželno nadzorniš-jih j a kofrurne in naravne dobrine pa je oy~ odobrilo. Predsednik hranilnice saj ; tem mrazil zadovoljstvo Zavoda, tevri ■ frtetveno pripomogel pri res-9ori^a»iu ene izmed najznačilnejših
tekih umetnin.
čnih Se ie zaključil ciklus finan-Zaš£itP0fe90v hranilnice, ohranjanja in s° hj,. kulture. Še posebej pomembni hranilrc tem smis'u prispevki, ki jih je hviCe slca dodelila za obnovitev cer-Vo "Tr v' Hoda na Gradu in za razsta-tebra oh mf ®aroKa". ki bo do 14. ok-ha (j0. Prta na gradu in ki je naletela tesn0 so odziv v javnosti in isto-^tehjklii 0Ci°udila polemike glede po-tei ustan6 koordinacije med različni-9tede ttir°Vami rn nepravih prijemov tetične promocije.
Kraški krti nadaljujejo raziskovalno akcijo
Doberdobsko jezero povezano z morjem?
Kraški krti tudi v juliju in avgustu ne mirujejo. Nadaljujejo namreč raziskave na območju Doberdobskega jezera. Radi bi čimbolj natančno spoznali, kako rešetasto je to območje. Zanimajo jih zlasti pritoki in odtoki, oziroma požiralniki. Ko bodo dodobra spo-
znali celoten mehanizem, pretakanja vode, bodo občinski upravi ponudili tudi predlog, kako bi se dalo razmeroma poceni urediti gladino jezera. Pri raziskavah sodelujeta tudi dva potapljača iz Trsta ter člani društva za raziskovanje krasa "Lindner".
Med dosedanjimi akcijami, ki se bodo predvidoma nadaljevale tudi v avgustu in morda tudi v septembru, če bodo vremenski pogoji primerni, so že zbrali precej zanimivih podatkov, ki seveda zdaj čakajo še na znanstveno obdelavo. Napravili so tudi precej fotografskih posnetkov in drugih fotografskih zapisov. Tako so doslej kar precej natančno pregledali Prvi in Drugi bežen, zanimive in v mnogočem nepričakovane rezultate pa je dala tudi raziskovalna akcija Na Jamelj-skem. Dosedanje ugotovitve (raziskave se namreč še niso zaključile) potrjujejo domnevo o povezavi jezera z morjem. Del vode iz jezera namreč odteka tudi v smeri proti morju. Gladina morja naj bi vplivala tudi na gladino vode v jezeru.
Tako hipotezo, ki jo bodo nadaljnje raziskave potrdile, ali pa spodbile, so postavili po zadnjih ugotovitvah ob raziskavah manjšega bazena Na Ja-meljskem. V tem bazenu so odkrili požiralnik, za katerega ni vedel nihče. Voda iz bazena odteka skozi skoraj okrogel poševen rov v smeri proti morju. Rov je globok kakih šest metrov, zatem pa se ta votlina razširi in nadaljuje v skoraj vodoravni smeri. Potapljač, ki je prodrl do tega mesta je ugotovil, da je v vodi, v rovu občutiti močan pritisk v nasprotni smeri. Prav ta okoliščina naj bi kazala na po-
vezavo z morjem ali pa z večjim podzemskim jezerom.
Nadaljnje raziskave bodo pokazale, če je hipoteza upravičena ali ne. Ob tem Kraški krti tako možnost opirajo na dejstvo, da voda v jezeru nikoli ne izgine povsem.
Zanimiva je tudi morfologija kamenine skozi katero si je voda izkopala rov v bazenu Na Jameljskem. Gre za razmeroma debele in kompaktne plasti skale. Kamenina pa je precej drugačna od vrhnjih slojev v okolici jezera.
Mogoče bo bralce zanimalo, kako si jamarji zamišljajo možnost uravnavanja vodne gladine v jezeru. Ko bodo imeli na razpolago dovolj podatkov o najmočnejših pritokih in največjih odtokih (požiralnikih) v jezeru ob tem pa jih čaka še precej dela - bodo začasno zamašili nekaj največjih požiralnikov in istočasno očistili mesta, kjer voda izvira. Ker bo v jezero prihajalo več vode, odtekalo pa manj, naj bi se gladina jezera zvišala. Preprosta teorija ki pa jo bo treba še v praksi preizkusiti. Ni namreč izključeno, da je jezersko dno, tudi tisto, ki je danes prekrito z blatom, bolj rešetasto kakor se sicer zdi.
Na sliki - foto Klemše - med akcijo potapljačev v bazenu Na Jameljskem.
Danes pričetek jugoslovanskega nogometnega prvenstva
Zmeda in neregularnost
Jugoslovansko prvoligaško prvenstvo, ki se bo danes začelo s tekmo Rad - Slo-boda (jutri pa bodo še tekme Crvena zvezda - Vojvodina, Proleter - Spartak, Radnički - Hajduk, Žaljezničar - Sarajevo, Olimpija - Osijek, Budučnost - Dinamo, Rijeka - Zemun, Borac - Pmrtizan), štarta v znamenju popolne zmede, saj bo šele v torek padla dokončna odločitev o tem ali bo med prvoligaši še 19. klub -Velež.
V torek bo namreč izredna konferenca Nogometne zveze Jugoslavije, ki jo zahteva zveza BiH, ki ji je že uspelo, da je v ligi obdržala Sarajevo, zdaj pa je kot manj pomemben na vrsti za rešitev Velež, ki pa bi res izpadel nezasluženo in nesmiselno. Če bi v jugoslovanski zvezi vladal pravni red, potem bi vsekakor moralo iz lige Sarajevo, ki pa si je v ponovljeni tekmi z Dinamom (1:0) le zagotovilo obstanek. Toda v Jugoslaviji ob takih primerih ne upoštevajo zakonov in določil, ampak glasujejo. Sarajevo je ugleden klub, to moštvo je bilo že dvakrat prvak, zato si je seveda z igrami v zakulisju nekako zagotovilo obstanek. Novi predsednik zveze Marko Ilešič je doktor prava, toda ob takih priložnostih je povsem nemočen. Mnogi menijo, da bi bilo zanj in za jugoslovanski nogomet najbolje, če bi odstopil, toda bržkone njegov odstop ne bi ničesar spremenil. Sporni primeri bi še naprej »potovali« od instance do instance, dokler zahtevam vplivnih klubov ne bi bilo zadoščeno. Zanimivo je, da se za razširitev lige zavzema tudi združenje prvoligašev. To je svojevrsten paradoks, če vemo, da bo v bližnjem prvenstvu v nevarnih vodah več kot 12 klubov, izpadli pa bodo trije in ne dva. Logično bi bilo, da bi se vsi ti odločno zavzemali za to, da lige ne bi povečali ter da bi tudi tokrat izpadli le dve moštvi. In tudi ta čudna instanca »arbitraža«, ki je vso zadevo zakuhala, ko je odločila, da morata Sarajevo in Dinamo tekmo, ki jo je tekmovalna komisija že registrirala z 0:3, igrati še enkrat, je potem, ko je zavrnila zahtevo Veleža za obnovitev postopka, prav tako predlagala, da bi ligo razširili. Arbitraža za takšne predloge in odločitve sploh ni pristojna, a vendar so njeno priporočilo objavili vsi jugoslovanski časniki.
Prvenstvo se torej začenja v znamenju neregularnosti. Že nekaj let v Jugoslaviji ni bilo regularnega prvnestva, zdaj pa se prvič dogaja to, da regularnost že pred štartom sploh ni več mogoča. Zdi se, da je edina rešitev, da bi eno izmed naslednjih prvoligaških prvenstev vodila UEFA, kar so menda pri evropski zvezi že tudi predlagali.
Sicer pa je favorit številka 1 Crvena zvezda, ki je sicer izgubila prvega asa Stojkoviča, toda z mladim in ambicioznim Ljupkom Petrovičem še več pridobila. Dinamo ji bo težko kos, Hajduk in Partizan pa sploh nimata nobene možnosti. Moštev, ki bi lahko presenetila, ni videti. Rad, ki je bil v ospredju v zadnjih dveh sezonah, usiha. Če bi se vsi načrti uresničili, potem bi lahko še najviše- segla Olimpija, ki ima spet kar močno moštvo in seveda pričakuje uvodno zmago z Osijekom.
FRANCI BOŽIČ
Koper in Jadran Lama v finalu turnirja I. Gregorič
DEKANI — V finale 5. nogometnega turnirja za memorial Ivana Gregoriča sta se uvrstila Koper ter Jadran Lama. Koper je s 5:0 premagal Branik iz Šmarij, novega člana -druge slovenske lige (strelci so bili Pevnik 2, Zulič, Ban, Benedejčič), domači Jadran Lama, novi član prve slovenske lige, pa je izločil Izolo po izvajanju enajstmetrovk z 9:8, potem ko se je tekma v regularnem času končala 1:1 (strelca sta 'bila Badžim za Jadran Lamo ter Djuranovič za Izolo).
Danes je na programu zaključni del. Najprej bo ob 17. uri tekma za 3. mesto (igrala bosta Branik - Izola), potem pa še ob 19. uri veliki finale (Jadran Lama - Koper). (Kreft)
Na italijanskem plavalnem prvenstvu
Rekord Mchelottija
MILAN — Na italijanskem plavalnem prvenstvu je včeraj Leonardo Michelotti s časom 54"86 popravil državni rekord na 100 m delfin. Prejšnja znamka (54"95) je od leta 1985 pripadala Fabriziu Rampaz-zu.
Schvvantz najhitrejši
DONINGTON — Včeraj so opravili prve uradne poskusne vožnje za motociklistično VN Velike Britanije. Doseženi časi so bili naslednji:
125 CCM: 1. Martinez (Šp.) cobas 1'44 "192 (poprečna hitrost 139,001 km/h); 2. Capirossi (It.) honda 1'44 ’301; 3. Casanova (It.) honda 1"44"519; 4. Gresini (It.) honda 1'45"074; 5. Romboni (It.) honda 1'45"149.
500 CCM: 1. Schwantz (ZDA) suzuki r33"543 (poprečna hitrost 154,825 km/h); 2. Rainey (ZDA) yamaha r33"783; 3. Gar-dner (Avs.) honda 1'33 "836; 4. Lawson
(ZDA) yamaha 1'34"313; 5. McKenzie (Ško.) suzuki 1"35 "477.
250 CCM: 1. Cardus (Šp.) honda T37 ”403 (poprečna hitrost 148,689 km/h); 2. Cadalora (It.) yamaha l'37}497i 3. Ko-cinski (ZDA) yamaha 1'37"530; 4. Morillas (Fr.) aprilia r37"774; 5. Zeelenberg (Niz.) honda 1'38"178.
Carnevale prijavljen disciplinski komisiji
RIM — Nogometaša Rome in državne reprezentance Carnevaleja so prijavili disciplinski komisiji zaradi žaljivih izjav na račun drugih nogometnih »delavcev«.
V Neaplju superpokal
MILAN — Nogometna tekma za superpokal med Napolijem, državnim prvakom, in Juventusom, zmagovalcem državnega pokala, bo v Neaplju, in sicer 1. septembra ob 20.30.
Danes in jutri balkanske igre v atletiki
V Istanbulu le generalka za odmevnejša tekmovanja
Atletska sezona se bo kljub mitingom v srednji Evropi od danes začela postopoma seliti na Balkan. Same balkanske igre (danes in jutri v Istanbulu) bodo sicer drobna stvar, ker se jih bodo udeležile dokaj drugorazredne vrste. Drugorazredne ker je na primer Bolgarija čez noč postala obu-božena vseh svojih asov ali iz bolj praktičnega razloga štednje moči za evropsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Splitu. Še prej bo v Bolgariji svetovno prvenstvo za mladince.
Ključno pa je seveda EP, ki je po OI in SP največja atletska prireditev na svetu in večkrat mejnik tega športa.
Prvenstvo v Splitu ni obetalo nič dobrega. Še pred kratkim so občasni nadzorniki ugotovili, da organizatorji nimajo prostora za dve močni reprezentanci, pregled zmogljivosti stadiona pa je razkril, da na njem ni dovolj močnega električnega toka za delovanje vse elektronike, ki je ob takih priložnostih potrebna. Dejanske in zagrožene stavke in zelo burna politična ravnotežja so dodatno bremenile organizacijo.
Kaže, da se je sedaj vse uredilo in Splitčani so zagotovili, da bodo z jurišem nadoknadili vse zamujeno. Podporo je zagotovila tudi nova politična oblast.
Ob organizacijskih težavah pa se jugoslovanska atletika na to priložnost pripravlja že vrsto let in z dokaj dobrimi rezultati. Kot je selektor Dane Korica že večkrat povedal, je cilj ena ali več kolajn. Izkazalo se je, da ni streljal v prazno, ker so možnosti resnično realne. Celo za zlato odličje.
To velja za domačinko Biljano Petrovič, ki je letos v višino skočila 200 cm in si s temperamentnimi nastopi pridobila tekmovalni sloves. Res ni povsem jasno, kakšna bo usoda Bolgarke Kostadinove. O njej se bo morda kaj zvedelo na BAI, če bo na njih seveda nastopila.
Odlično razpoložen je tudi skakalec v višino Dragutin Topič. Kot mladinec je z 234 cm najboljši na svetu in tudi sicer med prvimi v Evropi.
Seveda ne gre prezreti Postonjčana Boruta Bilača, kandidata za zelo visoko mesto v skoku v daljnino. O njem je tekla celo polemika zaradi stroškov za priprave na EP. Menda se je Bilač pripravljal nekako mimo programov ASJ.
V nasprotju s predvidevanji sta rahlo v zamudi Slobodanka Čolovič in Slobodan Popovič, oba specialista za 800 m. Slobodanka bi imela ob optimalni formi znatno večje možnosti kot naprimer na IO v Seulu. V krizi je tudi Popovič, ki se je med drugim udeležil priprav v Mehiki-Morda so bile pri programiranju storjene napake. Popovič s težavo dohiteva raven, ki bi bila potrebna za uspešen nastop.
Kakovostna naj bi bila jugoslovanska predstavništva tudi v metu kopja za moške, v teku na 400 m čez ovire in v štafeti 4 x 400 m, ki je že po tradiciji med boljšimi jugoslovanskimi panogami. V ženskem taboru gre omeniti tudi Ljubljančanko Brigito Bukovec v teku na 100 m čez ovire.
Norme za nastop na EP je v Jugoslaviji izpolnilo kar 44 atletov in atletinj in v zadnjem trenutku bo treba nekatere primere preobilja celo rešiti z izključitvami iz trojice, ki na EP lahko nastopi. Tako bo lahko odpadel en odličen metalec kopja, pri skoku v daljino pa trdoživi Stekič.
Jugoslovanski atleti so ponovno postali dobrodošli na velikih mintin-gih. Tako bosta Topič in Popovič danes tekmovala v Budimpešti na tekmovanju Grand Prix, ista atleta skupno z drugimi pa na podobnem tekmovanju v Bruslju 10. t. m. Za sloviti miting v Ziijichu ima vabilo samo Slobodanka Čolovič, Biljana Petrovič pa bo 21. avgusta nastopila v Italiji.
RUNO KRIŽMAN
Odbojkarsko društvo Bor čestita svojemu trenerju
MARKU KALCU
ob odlično opravljenem diplomskem izpitu.
Igre dobre volje v Seattlu se bližajo koncu
Kitajki Gao Min zlato
Goriški košarkarski drugoligaš bo v ponedeljek začel s pripravami
Takojšnja vrnitev v A-2 ligo
SEATTLE — Igre dobre volje se počasi nagibajo h koncu. Medtem ko v italijanskem taboru nestrpno pričakujejo polfinalni odbojkarski dvoboj z Američani, so se včeraj nadalejvali tekmovanja v boksu, hokeju na ledu, ženski košarki in v skokih v vodo. Predvsem razburljiv je bil boksarski polfinalni dvoboj v lahko težki kategoriji med Američanom Jere-myjem Williamsom in Sovjetom Andrejem Kurnijavko. Sovjet je v zadnjem krogu z močnim udarcem zrušil Američana na tla in tako zmagal s k.o.
IZIDI ŽENSKEGA KOŠARKARSKEGA TURNIRJA. SKUPINA A: ČSFR - Kanada 79:76; Brazilija - Bolgarija 85:79. LESTVICA: Brazilija 6; Bolgarija 4; ČSFR 2; Kanada 0. SKUPINA B: ZDA - Avstralija 103:80; SZ - Južna Koreja 79:77. LESTVICA: ZDA 6; SZ 4; Južna Koreja 2; Avstralija 0. POLFINALE: ZDA - Avstralija in Brazilija - SZ.
SKOKI V VODO Z DESKE (ŽENSKE): 1. Gao Min (Kit.) 508,80; 2. Irina Laško (SZ) 504,09; 3. Daphne Jongjeans (ZDA) 467,94.
HOKEJ NA LEDU. ZA OD 5. DO 8. MESTA: ČSFR - Švica 8:4; Finska - ZRN 3:1.
Radjin prestop močno odmeva
RIM, BEOGRAD — Tako italijanski kot jugoslovanski časopisi so prestopu splitskega košarkarja Dine Radje dali velik poudarek. In kako ne bi, saj bo jugoslovanski as prejel v petih letih skoraj 18 milijard lir (tri milijarde in pol letno), torej več kot »najbogatejši« svetovni športni asi kot Maradona, Baggio itd.
Dvanajst azzurrov za SP v Argentini
SAN DIEGO — Zvezni trener Alessan-dro Gamba je izbral 12 azzurrov za košarkarsko SP v Argentini. Le-ti so: Bru-namonti, Rossini (play), Riva, Niccolai (beka), Pittis, Vescovi, Dell' Agnello, Bosa (krila), Pessina, Tolotti (krili-centra), Cantarello, Vianini (centra). Z azzurri torej ne bo Esposita in Morandottija.
McAdoo član Filanta
FORLI — Bob McAdoo, ki je ta leta igral za milanski Philips, je novi član Filanta iz Forlija, ki je letos prestopil v A-l ligo. McAdoo je star kar 39 let.
V ponedeljek, 6. t. m., se bodo začele priprave goriških košarkarjev, ki bodo letos nastopili v prvenstvu B-l lige. Bivši San Benedetto bo pod vodstvom novega trenerja Gebbie začel s treningi kar v Gorici. Najprej bo na vrsti kondicijska priprava na odprtem, kasneje pa se bodo treningi nadaljevali v telovadnici.
Tehnični direktor Giomo je ob nasvetih trenerja opravil pravo revolucijo kar zadeva igralce. Iz lanskoletne postave je ostal le mladi Luciano Bor-si, vsi ostali pa so novi. Čeprav ni šlo brež težav, je goriškemu vodstvu uspelo odstopiti vse dosedanje igralce, ki so v glavnem odšli v ekipe A-2 in B-l lige.
O novih igralcih pa bi ne znali kaj posebnega povedati, saj so skoraj v celoti dokaj neznani v italijanskem košarkarskem svetu. Velika večina izmed njih je namreč doslej igrala v nižjih ligah sicer o njihovi kakovosti zagotavlja sam trener Gebbia, ki je odličen poznavalec italijanske B-lige.
Vodstvo društva, Pallacanestro Gori-zia je s to korenito zamenjavo hotelo povsem spremeniti svoj dosedanji način dela. Poskrbelo je, da je v Gorico prišlo več mladih igralcev, ki bi znali pripraviti marsikatero prijetno presenečenje. Sam predsednik Vanello zagotavlja, da ba ekipa že po letošnjem prvenstvu napredovala v A-2 ligo in da ni izključeno, da bo v kratkem dosegla še napredovanje v A-l ligo. Vse kaže, da hočejo tudi v Gorici ponoviti to, kar je uspelo tržaškemu Stefanelu, ki se je v nekaj letih iz B-2 prebil v A-l ligo.
Trisciani, Pieri, Mašini, Lenoli, Col-mani, Borsi, Mian, Spagnoli, Magro, Passarella in še nekaj mlajših domačih igralcev bodo sestavili ogrodje letošnje postave, ki bo v prvenstvu B-l lige startala kot ena glavnih favoritov. Po mnenju trenerja Gebbie je ekipa izredno bojevita in naravnana za hitro igro. Ob tem siciljski tehnik dodaja, da bo postava nared komaj čez dobra dva meseca, saj mladi košarkarji, ki so
se zbrali z raznih vetrov, potrebujejo predvsem uigranost.
Tudi zaradi tega so pri goriškem drugoligašu zakasnili začetek prvih prijateljskih tekem. Po vsej verjetnosti bodo Goričani svoje prve nastop6 opravili na turnirju Alpe-Jadran. Ob tem se bodo konec avgusta ozirom3 prve dni septembra udeležili še turnir/ jev v Gradcu, Imoli, Cervii in Ferrari; 5. septembra pa bo Pallacanestro Go-rizia igrala pred domačim občinstvom proti Centu (B-2 liga).
Če je skrb za sestavo primerneg3 moštva že mimo, pri goriškem vodstvu se še vedno ukvarjajo z vprašanjem sponsorizacije. Podjetje iz Scorzej3 (Šan Benedetto) je namreč prekinil0 sodelovanje, kar je bilo zaradi izpad3 ekipe iz A-2 lige tudi pričakovati' Predsednik Vanello in sodelavci se v tem času trudijo, da bi čimprej dobil' primerno ekonomsko rešitev za ekip0' ki se pripravlja na prvenstvo, ki b° tudi s finančnega vidika zahtevalo d°' kajšnje izdatke, (r.p.)
Končalo se je italijansko državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju v Modeni
Samu Kokorovcu sodniki niso bili naklonjeni
Samo Kokorovec se je komaj vrnil s pravkar končanega državnega prvenstva v Modeni, kjer ga je kot vedno spremljal trener Peter Brleč. Poletovec se sedaj že mudi na kratkem, a zasluženem počitku.
Kotalkarji so se kot po navadi pomerili v obveznih likih in v prostem programu, ki sestoji iz dolgega in kratkega programa. Seštevek doseženih točk je potem odločal o uvrstitvi v kombinaciji. Samo je bil na koncu četrti v obveznih likih, drugi pa v prostem programu in v kombinaciji.
Naš kotalkar je s svojim nastopom povsem zadovoljen, v kolikor je zelo dobro opravil svojo nalogo in zelo malo zgrešil. Ponavadi se za državno prvenstvo ni preveč pripravljal, a letos je za le-to osredotočil trening, predvsem zato, ker bo svetovno prvenstvo šele oktobra.
Ob odsotnosti Samovega ' večnega tekmeca", svetovnega prvaka Guerre, so številni opazovalci prištevali Koko-rovca za nespornega favorita. A napovedi na papirju se ne vedno uresničijo in sam kotalkar se je pred prvenstvom zavedal, da njegova naloga na vsak način ne bo tako lahka.
A doseženi rezultat pušča vendarle precej grenkobe. Nov italijanski prvak Venerucci se je na svetovnemu prvenstvu uvrstil šele na sedmo mesto, a na državnemu prvenstvu je pristal stopničko više od Kokorovca. Prvi v obveznih likih je bil Tržačan Cerisolla, čeprav je na pokrajinskem in deželnem prvenstvu dosegel znatno slabše rezultate od našega kotalkarja.
Samo se je izkazal zlasti v kratkemu programu; brez problemov je opravil vse obvezne elemente in manjšo napako zagrešil le v enemu trojnemu skoku. Očitnega spodrsljaja v obveznih elementih prvouvrščenega Venerucci-ja sodniki pa sploh niso upoštevali.
Svojo krasno predstavo je poletovec nadaljeval v dolgemu programu; brezhibno je opravil štiri trojne skoke in zagrešil minimalni spodrsljaj v finalu. Venerucci je stopil na kotalkališče po njem in imel na programu le tri trojne skoke, a od le-teh je zgrešil kar dva. Kljub temu je dobil točkovanje, iz katerega izhaja da je bila njegova izvedba odlična. V tehnični vrednosti je od vseh sodnikov dobil desetinko točke več od Sama, čeprav je bil njegov program na nižji ravni. Tega so se zave-
dali prisotni opazovalci in sama publika, ki se s točkovanjem nikakor ni mogla sprijazniti.
Naj navedimo še mnenje Boletovega predsednika, Samovega očeta Marina Kokorovca.
»Že dva meseca pred prvenstvom se je zelo pohvalno govorilo o končnem zmagovalcu Venerucciju iz Riminija. To sem tudi napovedal nekaterim zveznim sodnikom. Le-ti niso tekmi sodili, a samo sledili in na koncu niso imeli besed. Pohvalno lahko rečem, da je Samo pokazal precejšnjo mero zrelosti, v kolikor je vzdržal psihični napor, tudi ob nagrajevanju. Sodniki niso bili zbrani, a to ne velja samo za Samovo tekmo. Grobe odločitve izhajajo morda tudi iz dejstva, da kotal-karska federacija nima več predsednika in odbora, a je v rokah komisarja Pescanteja. Samo se bo po vsej verjetnosti udeležil svetovnega prvenstva, ki bo oktobra v Nemčiji; upam, da se bo sodniški mednarodni forum bolje odrezal...«
WALTER KOREN
ODBOJKARSKA KOMISIJA
PRI ZSŠDI
obvešča, da so še v teku vpisovanj3 za odbojkarski tečaj za začetnike, k1 bo od 5. do 15. septembra 1990 n3 Stadionu 1. maj v Trstu (za mestn^ otroke) in v Športnem centru v Z<J°' niku (za otroke iz okolice).
Zainteresirani se lahko prijavijo uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Franc* ka 20, tel. 76304.
ŠZ JADRAN	.
obvešča, da je društveni urad °hP vsako jutro od 10.30 do 12.30, raZ ob sobotah in nedeljah.
ŠZ JADRAN - TEČAJ V PULJU obvešča, da bo tudi letos košark® ski tečaj v Pulju pri IBA. Prva tl na (letniki od 73 do 76 od 19. do z j 8., druga izmena (letniki	nM
od 26. 8. do 2. 9. 1990. Interesenti n se javijo na Jadranov urad, UL n3 reatorio, 1 (v Prosvetnem domn . Opčinah) ali telefonsko na št. zle(je. vsak dan (razen ob sobotah in n Ijah) od 10.30 do 12.30.
ŠD ZARJA	(e-
prirej a prvi turnir v nogometne	^
nisu (4:4), ki bo od 11. do 1“- " st. Turnir je dokaj zanimiva np Udeležite se ga. Prijave pri ja.
Na Evemt bosta plezala tuš Andrej in Marija Štremfelj
Alpinistični zakonski par
Andrej Štremfelj
Mednarodne alpinistične odprave Alpe-Adria Sagar-^atha Expedition, ki se bo 15. t. m. podala v Himalajo z ?eJo ambicioznimi cilji osvojitve Everesta in Lhotseja, se r°sta udeležila tudi znana alpinistična zakonca" Andrej S1 Marija Štremfelj iz Kranja, ki seveda imata, kot tudi vsi ijugi, posebne cilje. Da bi zvedeli za kakšne cilje gre,
kako
posebne cilje, pojmujeta "zakonski alpinizem", kaj
cilje gre, pomeni živeti
.. j—.v.	pa se bo pokazala možnost, da osvo-
S11. tako Everest kot Lhotse, je seveda ne bom zamudil, Krita želja pa je prečenje, o katerem je bilo že toliko govo-k-Slednje predvideva osvojitev 8848 m visokega Everesta, 8nn°j nato Pa še osvojitev 8516 m visokega Lhotseje preko JUO m visokega sedla, ki povezuje obe gori. Najvišje pre-,,errje sta pred desetimi leti opravila Messner s svojim zves-3 soplezalcem Hansom Kammerlanderjem, vendar pa je ‘to to prečenje še precej "nižje": v enem zamahu sta namreč osvojila 8068 m visoki Gašerbrum I in 8035 m
.k* * tjvjuiiv-j tv t Ulici o v uj c v i olcii 1 Vvjvui	ivci id u m v_/
‘aY‘l še nihče. Seveda se dobro zavedam, da nimam dosti i?nZn°sti za t0' vendar pa morebitne priložnosti ne bom Pustil. Ideja je padla še pred časom, ko bi se nam moral §.‘družiti sam Kammerlander, ki je nato iz ekipe odpadel. tilfidnji je prvi izrazil željo po prečenju, nato pa jo je opus-' ker se je raje odločil za neko drugo odpravo.«
■ Hočeš-nočeš tebe In Marijo identificirajo z "najvišiim {rSeslovanskim alpinističnim zakonskim parom". Verjet-0 ta etiketa ne tebi ne Mariji ne pomeni ničesar... p “Res ne! Spomnim se, da ko sem se pred enajstimi leti J) dal na Everest, so vsi mnogo govorili o "alpinističnem p atskem paru" Andrej in Marko Štremfelj. Za las nisva bila k Va brata na najvišji točki sveta. Vendar ne meni ne Mar-hi to nič pomenilo. Isto sedaj velja zame in za Mico. 2aj‘ja mi v gorah ne pomeni zakonsko ženo, ampak sople-
ek “ ^aienm se seveaa zeio aooro počutim. To je druga sKSpedicija, na katero se podajam z ženo. Pred štirimi leti Sg2 skupaj osvojila osemtisočak Broad Peak v Karakorumu, )vja J. pa imava spet skupen cilj. Večkrat jih tudi nimava. dir^a se ie tako npr. pred časom podala na žensko ekspe-pa J° na-Kavkaz, lani pa sem se npr. z Kozjekom povzpel p hsemtisočak Šišo Panamo na Kitajskem po izjemno težki ehstveni smeri, ki bi bila za Mico prezahtevna.«
$oiT‘ imaš "že" 34 let, kar pomeni, da plezaš kakih dvaj-in da ni ostalo mnogo alpinistov iz tvoje genera-
z4lr *Z h*0!6 alpinistične generacije je ostalo prav malo ple-Cev, vendar pa sem po svoje "atipičen" alpinist. Tako
sem se uspešno lotil športnega plezanja, s katerim se ukvarjajo plezalci, ki so za kaki dve desetletji mlajši od mene. Vendar pa sem letos že zmogel izjemne smeri devete stopnje, kar pomeni, da me alpinizem že zabava in da se v njem še uresničujem, ko pa mi ugajajo vse njegove različice, od klasičnega, do športnega ter še do himalaizma."
Drugi del pogovora posvečamo Mariji Štremfelj, ki je že vrsto let najbolj uspešna jugoslovanska alpinistka na vseh področjih. Pred kratkim je osvojila državno prvenstvo v športnem plezanju, postavila je jugoslovanski himalajski višinski rekord, preplezala pa je tudi vrsto ponovitev in prvenstvenih klasičnih smeri v naših Julijskih, pa tudi v centralnih Alpah in Dolomitih. Prvo vprašanje zanjo je zelo podobno tistemu, ki smo ga postavili že Andreju.
S kakšnimi cilji se podajaš v Himalajo?
»Moj cilj je osvojitev Everesta...«
Če bi ga osvojila bi bila prva Jugoslovanka na najvišji gori sveta in deveta ženska sploh, potem ko je Japonka Jukio Tabei kot prva ženska leta 1975 stala na Sagar-mathi. Vendar pa Lhotse ni do sedaj osvojila še nobena ženska...
»Presrečna bi bila, če bi stopila na najvišjo točko sveta, zato o Lhotseju ne razmišljam, čeprav si ne zapiram nobene možnosti. Če se bo pokazala priložnost, jo bom pač izkoristila...«
Kako ljudje reagirajo na to vajino plezanje?
»Pač na dva načina: eni to sprejemajo, drugi pa odklanjajo. To pa počenjajo z vedno enakimi argumenti: da imava dva otroka, 9-letno Katarino in 7-letnega Anžeta, ki bi, če bi se nama kaj zgodilo, pač ostala brez staršev. Vendar pa menim, da se ti lahko marsikaj zgodi kjerkoli, in ne samo v gorah, poleg tega pa ljudje pozabljajo na bistveno
fupno 'življenje, v katero poleg alpinizma seveda spada J^kdanjost z drobnimi družinskimi problemi, otroci in jur°mi, smo se z Andrejem in Marijo, bolje poznano kot Jhco, daljše pogovorili. Kramljanje smo začeli z Andrejem, PMekalo pa je nekako takole.
Andrej, ti si bil na Everestu pred enajstimi leti. Zakaj se torej tja vračaš?
“Razlogov je za to več. Alpinizem se je v tem obdobju Ho spremenil, spremenil pa sem se tudi jaz, saj imam dosti izkušenj, kot pa leta 1979. Tokrat bi se rad preizkusil
51!
zahvaliti alpinizmu, si ustvarila močan značaj in iz katerega bogato zajemam tudi pri vzgoji mojih otrok. To se mi zdi bistveno poudariti.«
Kako je potekala tvoja priprava za odpravo na Everest?
»Tako, kot pač tudi za druge ekspedicije, morda z razliko, da bo ta nekoliko težja, ker je pač cilj postavljen nekoliko višje. Na osemtisočaku sem namreč že bila, vendar pa je Everest 800 metrov višji od Broad Peaka. Pripravljala sem se fizično, kar pa pomeni tudi psihično obenem. Tečem približno petkrat na teden, večkrat pretečem prav mnogo kilometrov in le psihična moč, ko jo tako dobim, je tista, ki me sili, da ne odneham, ko bi po vsej logiki morala. Pravim si, da če se bom na tem mestu ustavila, niti na vrh Everesta ne bom prišla. Sicer pa prav mnogo trenirava skupaj z Andrejem, ki mi je v veliko psihično oporo.«
Andrej je tvoj mož, pa tudi prvi soplezalec...
»Odkar mi je v gorah umrla sestra, je Andrej praktično edini soplezalec s katerim plezam in na katerega so popolnoma zanesem. V goram pa mi seveda pomeni prijatelja, svetovalca, oporo, soplezalca, ne pa moža...«
DUŠAN JELINČIČ
Marija Štremfelj
MALDIDO GRINGO
BRUNO
KRIŽMAN

"Maldido grtngo" alias avtor podlistka Bruno Križman v Chichen Itzi. Na levi božanstvo Chac Mol, kateremu so na pladenj polagali srce žrtvovanega
Z letalom še nismo dosegli optimalne višine in jasno nebo je omogočalo razgled preko široke površine posejane z majhnimi in velikimi kraterji ter nižjimi stožci. Popolna pustinja je izenačevala pokrajino z lunino površino.
Le nekaj minut kasneje pa je bil ob strani še mogočen stožec vrha Citlal-tepetl - gora zvezde - ali Orizaba s svojimi 5700 metri naj višji v Mehiki.
Vse te gore so ugasli vulkani. Zanimivo je poseči v ozadje, ko so še delovali in se je z njimi prvič srečal beli človek, ki je prišel iz Evrope.
Ključna za spoznavanje osvojitve Mehike je kronika, katero je napisal neposredni udeleženec raznih odprav Bernal Diaz del Castillo. Gre za zelo obsežno knjigo »Historia veradera de la Conguista de la Nueva Espana«, ki opisuje prve korake Špancev na Yuca-tanu leta 1517 in se zaključuje s političnimi spletkami kolonialne narave med Španci v drugi polovici 16. stoletja.
Kronika Bernala Diaza ni edina v zvezi z osvojitvijo Mehike, zgodovinarji pa so v teku stoletij postopoma spoznali, da je najbolj verodostojna, ker je bila napisana od vojaka, ki je celo vrsto let sodeloval pri operacijah na Vucatanu, na mehiški planoti in kasneje v Guatemali in drugod v Srednji Ameriki. Vse je napisano iz vidika nekakšnega vojaškega proletarca.
Nekakšno uradno kroniko osvojitve je napisal Francisco Lopez de Gomara, ki pa je podlegel željam naročnikov. Vse je napisal na podlagi pripovedovanj veljakov in pri tem skrbel, da je vsakemu povečal važnost. Bernal Diaz
je svojo napisal prav kot odgovor Franciscu Lopežu. Vrednost njegovega dela so odkrili samo potem, ko so v drugih spisih odkrili serijo netočnosti in protislovij.
In Bernal Diaz opisuje tudi, kako so se na pohodu od današnjega mesta Vera Cruz Španci srečali z goro, iz katere se je močno kadilo, bruhal pa je tudi ogenj.
Conguistadorji so tedaj začasno taborili v mestu Taxcala. Od domačinov, s katerimi so bili v prijateljskem odnosu, so dobili nekaj vodičev in Diego de Ordaz, ki je bil eden glavnih oficirjev odprave, je krenil po pobočjih vulkana.
, »Domačini, ki so šli z njim«, piše Bernal Diaz, »so mu izražali, strah in mu dopovedovali, da po polovici pobočja ne bodo mogli več prenašati tresenja zemlje, padanja kamenja in pepela. Obrnili naj bi se na kraju, kjer so postavljeni kipi bogov Popocatepetla. Diego de Ordaz se je s svojimi tovariši povzpel do vrha, medtem ko so se domačini razbežali.«
Po pisanju Bernala Diaza so imeli Španci veliko srečo, da jim močno bruhanje vulkana ni bilo usodno. Ob tej dogodivščini pa je bil najvažnejši rezultat odprave v tem, da so z vrha Popocatepetla prvič v daljavi videli dolino, v kateri se je na obširni laguni reztezalo mogočno mesto Tenochtit-lan, sedež vladavine kralja Montezu-me. Španci so preko slov že navezali stike z mogočnim vladarjem, pogled na veličastno mesto, ki se je belilo v daljavi, pa je povečalo njihovo odločnost pri prodiranju.
^4^ m
ODHAIANIA
DUŠAN
JELINČIČ

^ temnejše' mi ni jasno. Kje je razlika, še manj. ri en* ^co*;	50 brez uPanja in brez poti. Eni se
&I1 na9ibai° nad svojo kramo, ter se ponoči nad njo ^0litnenO na9nejo in zaspijo v mori brez odrešinih sanj. kot h° sPečih tu na cesti! Drugi, ki prodajajo telesa, Rih 1 . a krama, pa čez dan spijo v mori brez odrešil-s SvSQaai in se ponoči nagibajo nad spečimi prodajalci, ki hjijj^^i telesi pokrivajo svojo revno šaro. Bedijo nad Pocj s Svojim opravilom, oboji pa so bedno sklonjeni rekletim bremenom brezizhodne revščine. krbtJ to ni stvar morale. Prekleta hinavska, zaripla, za-egoisu' Snila, ničvredna, umazana, pohotna, domišljava, ^rek]etna’ Puhloglava, prazna, lepo vzgojena morala! a' Prekleta, prekleta! Te punčke, ta še vedno ved-
ra dekleta. Ta, še vedno dobra dekleta. Morala ne obstaja. Ne delaš določenih stvari zaradi morale. Ti obrazi, še vedno polni žarkega sonca, ne vedo, kaj je morala. Nikjer se niso tega učili. Ta dekleta niso hodila v šolo morale, kjer so na desnici izbranci, na levici pogubljen-ci. In sedaj še razdajajo svojo nežnost, ki bo v kratkem zaripla, dobila bo gube, sesirila se bo. In takrat bodo, ne več mlada dekleta, spoznale, kaj je morala, tista prava, edina resnična, ko te bodo v mesenem objemu pijanega zadaha mrzile do dna duše. To bo njihova morala. Ti speči prodajalci krame bodo skušali zvreči nate vso težo svoje revščine, katere se bodo naposled zavedli in te skušali opehariti, oslepariti, če ne z dejanjem, pa z mislijo, ko te bodo v trenutku, ko boš od njih kaj kupoval, sovražili. In to bodo storili le s pogledom, ki bo žgal in se ti bo zarezal v kožo in pustil neizbrisno sled.
Reka! Nenadoma se domislim reke. Bodi prekleta še ti, ki si mi sedaj tako daleč, ki si tako daleč od teh nežnih obrazkov, ki imajo na sebi pege brezizhodnosti! Kaj bi sedaj s sanjami, kaj bi sedaj z reko? Naj mi še enkrat potrdi, da se vrtimo v krogu, večno, obupano in da ta naša pot ne pelje nikamor, če ne v brezno brezizhodnosti same. Ob pogledu na nežne poteze otrok, ki prodajajo svoje telo, me je sedaj čisto nalahno in malce sram svojih prejšnjih papirnatih, izumetničenih, narejenih in prav gotovo nekje naučenih misli o reki. Hesse, Siddharta, Kamali! Kje ste sedaj? Kam ste se poskrili? Ali je bil tudi za vas nevzdržen pogled na ta dekleta? Kaj bi vi povedali o tem?
To je edina resnica, edina morala, ki drži, morala bede ih brezizhodnosti. Tiste pa, ki jih s trdimi, nerodnimi in opotekajočimi se koraki zapuščam, so še vedno nežne punčke z dobroto v srcu in z vedrino v očeh. Dokler... dokler jih ne bodo razgledale pege, tako v očeh, kot v srcu. Toda, toda malo nežnosti bi sprejel, malo nežnosti... od tistega, ki nežnost še pozna. Človek ne dela določenih stvari zaradi morale, temveč zaradi strahopetnosti, oziroma jih zaradi strahopetnosti ne dela...
Celica
»Pridi takoj v zapor na Avenido Figeroa. S seboj prinesi denar. Maurizio.«
Listek mi je izročila zdolgočasena uslužbenka za pultom anonimnega in umazanega hotela Andes. Za trenutek me je pogledala in se takoj nato spet zatopila v branje stripa.
Kaj se je spet zgodilo, se sprašujem, ko hitim po prenatrpanih mestnih ulicah, po katerih močan veter pometa in vrtinči prah, papir in vso mogočo nesnago. Kaj se je moglo zgoditi? Maurizia sem spoznal pred tednom dni, ko sem prišel v glavno mesto. Tu je že vladal popoln kaos. Dnevnih spopadov med študenti in policijo nisem več štel, divja stavka avtobusov pa baje traja že več tednov. Inflacija je v zadnjih dneh tako poskočila, da se je hrana podražila desetkrat in več. Država je v vojnem stanju, vojska pa s svojimi oklepnimi vozili nadzoruje vse mesto.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
sobota, 4. avgusta 1990
M
založnikov Fll
ilijan*k*
lOpiknit'
fieg
Čeprav bodo z lovom začeli v vsaki deželi različno
Za poldrugi milijon italijanskih dvocevk se začenja lovska sezona
RIM — Jutri se v Italiji (ne povsod, samo v nekaterih krajih) pričenja lovska sezona. Čeprav so si politične sile edine, da je treba čimprej uvesti okvirni zakon, ki bi urejal to področje, šo vsa prizadevanja doslej prinesla malo rezultatov. Predsednik vladne komisije za kmetijstvo, demokristjan Mario Campagnoli, je na podlagi različnih zakonskih osnutkov oz. predlogov političnih strank in lovskih združenj, sicer predstavil vladni zakonski predlog, vendar so v poslanski zbornici doslej odobrili le prva dva člena. Prvi člen povzema direktive Evropske skupnosti o varstvu divjih ptic ter priporočila bernske konvencije o varstvu naravnega okolja; v drugem členu pa je seznam zaščitenih živalskih vrst. Parlamentarni postopek je trenutno ustavljen, saj so poslanci začeli počitnice. Cilj je odobritev primernega zakona, ki bi zadovoljil tako lovska združenja kot ekologis-te, vendar je kaj malo možnosti, da bo do tega prišlo.
Koledar za lovsko sezono so dežele letos objavile dokaj pozno. Na podlagi tega koledarja se bodo lovci najprej »lotili« prepelic, grlic in ptic v vlažnih področij. Začeli bodo jutri na Sardiniji, nadaljevali 12. avgusta v tržaški in videmski pokrajini, 18. avgusta v Abrucih in Markah, 19. avgusta v Kalabriji, Kampaniji, Bazilikati in Apuliji, 26. avgusta na Siciliji, 1. septembra v bocenski pokrajini, 9. se-
ptembra pa na Tridentinskem. Odprtje prave sezone bo 16. septembra in bo veljalo za vse dežele. Od tega dneva tja do 31. decembra naprej je dovoljen lov na večji del divjačine. Od 1. novembra do 31. januarja je predviden lov na merjasca, od 1. januarja do 10. marca pa na lisico in nekatere druge živali.
Na celotnem italijanskem ozemlju se lov pričenja uro pred zoro, traja pa do sončnega zatona. Obstoječa zakonodaja predvideva tudi, da je v torkih in petkih lov prepovedan; lovci lahko lovijo največ tri dni na teden in imajo možnost, da sami izbirajo dneve. To ne velja v deželah Apulija, Bazilikata, Kampanija, Kalabrija, Sardinija, Marke in deloma tudi Sicilija.
Lovska sezona bo v večini dežel trajala do 28. februarja. Predčasno se bo zaključila v Dolini Aosta (25. novembra), v pokrajini Trento (15. decembra), v bocenski pokrajini, Piemontu, Emiliji Romagni in Lombardiji (31. decembra) in v Toskani (31. januarja). Vendar je tudi v teh primerih koledar lovske sezone fleksibilen, saj je predvideno podaljšanje lova za nekatere živalske vrste.
V Italiji je poldrugi milijon lovcev, sorazmerno z drugimi zahodnoevropskimi državami pa je njihovo število dokaj visoko.
Z morsko vodo proti čedalje hujšim gozdnim požarom
Gozdni požari so te dni precej mobilizirali gasilce in ekipe gozdnih čuvajev-Pri gašenju požarov je italijanski civilni zaščiti priskočila na pomoč francoska, najhuje pa je, kot poročajo, bilo nedaleč od letovišča Sanremo. Na sliki (telefoto AP) vidimo letalo civilne zaščite med zajemanjem morske vode-
Tudi slonom je vroče
Prvo kopanje je tudi za slone doživetje. Štirimesečnemu mladičku iz pariškega živalskega vrta pa je kopel tudi prijetna ohladitev	(AP)
Uradna temnomodra vozila niso ravno za vsakdanjo rabo
RIM — Prejšnji teden je liberalec Costa vložil v poslanski zbornici interpelacijo v zvezi z zlorabo službenih vozil med parlamentarci. Zadeva se je kajpak takoj sprevrgla v polemiko, vendar kaže, da je to pot prevladala zdrava pamet, saj je večina parlamentarcev z odobravanjem sprejela opozorila Coste. Znano je, da mora vlada letno odšteti približno 475 milijard lir za vzdrževanje pet tisoč temnomodrih limuzin in pravcato armado šoferjev. Slednjih je namreč več kot deset tisoč. Dogaja pa se, da se parlamentarci poslužujejo uradnih vozil tudi za osebna vsakdanja opravila, saj se tako izognejo kaotičnemu rimskemu prometu. Uradna vozila imajo namreč prednost na cesti.
Interpelacija Coste bo morda končno premaknila stvari z mrtvega tira. Vprašanje zlorabe uradnih vozil namreč ni novo, vendar doslej ni nihče ustrezno ukrepal. Nekateri opozarjajo, da je treba parlamentarcem zagotoviti vse pogoje, da se lahko neovirano in varno premikajo po mestu, kar pa seveda še ne pomeni, da se lahko tudi k brivcu odpeljejo z ugledno limuzino. Treba je torej poiskati pravo mero med potrebami in zahtevami predstavnikov oblasti. Najrazličnejše drobne in na videz nepomembne zlorabe pa so se med parlamentarci že tako razpasle, da mnogi le s težavo ločijo med javnim in zasebnim.
Novi krvavi spopadi med glavnima vejama liberijske gverile
MONROVIA — Po skoraj mesecu dni nesporazumov in prepirov za oblast, je med glavnima strujama liberijske gverile izbruhnila vojna. V samem središču glavnega mesta so se včeraj spopadle čete liderja Narodne patriotske fronte (NPFL) Charlesa Taylorja in Vojska narodne osvoboditve (NLA), ki jo vodi Prince Johnson. Poročil o žrtvah in škodi še ni, liberijski predsednik Samuel Doe pa je še vedno zabarikadiran v predsedniški trdnjavi na Atlantiku. Z nji®1 je ostalo le še kakih petsto najzvestejših sodelavcev. Preb' sedniku trda prede, saj peščica njegovih protiteroristični!1 oddelkov razpolaga samo še z enim tankom.
j Vojno med NPFL in NLA so brez pravega vzroka sprožile enote Taylorjevih črnih škorpijonov. Johnson, ki je bivs1 državni funkcionar, razpolaga s 7 tisoč izurjenih vojakov-med katerimi je tudi štiri tisoč dezerterjev vladne vojske-Taylorjeva vojska je številnejša, šteje namreč več kot dese tisoč mož, vendar .je slabo pripravljena in še slabše oborožena. V včerajšnjih spopadih je prevladala Taylorjeva gve'
. rila, ki je Johnsona in njegove potisnila v diplomatsko četr Monrovie, kjer ima sedež tudi italijansko veleposlaništvo-Taylor je prav včeraj razglasil, da bo najkasneje v deseti11 dneh ustavil civilno vojno, ki že osem mesecev muči Lit>e' rijo. Johnson verjetno ne bi prenesel, da bi si njegov nep°s' redni tekmec zaslužil naslov zmagovalca, zato ga je jaV?'° obtožil za komunističnega kriminalca, in obljubil, da o njegov namen oviral z vsemi mogočimi sredstvi.
Znanstveniki univerze v Irvinu so izvedli neobičajno študijo
So kače res neumne živali?
VVASHINGTON — Ameriški znanstveniki so ugotovili, da so kače zabite živali. Da so plazilci trape, so dognali po dolgoletnih raziskavah, ki so dokazale, da so kače brez okončin prav po nepotrebnem. Znanstveniki z univerze v Irvinu so za svoje eksperimente uporabili kače vrste coluber constrictor. Golazen je morala krepko »telovaditi«, saj so raziskovalci skušali odkriti, če drži znastvena hipoteza, ki so jo leta 1973 izdelali v Harvardu. Kolegi iz Harvarda so namreč trdili, da se kače plazijo, in so zato v razvo-
ju izgubile okončine, ker tako prihranijo kar 70 odstotkov energije, ki bi jo potreboval kuščar enake velikosti. S sodobnimi tehnologijami so izmerili koliko energije potrebujejo kače, da se splazijo do nekega cilja. Kače so poskrbele za pravo presenečenje, ko se je izkazalo, da se morajo krepko namučiti, še posebno, če se 'plazijo »bočno«.
Kače so se torej »odrekle« okončinam, čeprav jim to ni bilo v nikakršno korist, znanstveniki pa so kljub temu pripravljeni priznati, da ne gre za
jbolj neumne živali na svetu. KaC trudijo, ko se morajo premikati 5 na dobrem, ko se spravijo na 1°,. ez nepotrebnih nožič in rok so 'm •stopne tudi najožje špranje, gneza.e si lahko uredijo na varnem.
-e; niso prav zabite, izvedenec - , /alsko motoriko iz Berkeleya j. 11 pa je ugotovil, da so prema^ ihtni prav njegovi kolegi iz JrV,!Ll j so se mučili po neporebnem, v k :or je on že pred leti dokazal, da L raba energije odvisna od teže,
Japonska golfišča so delniške družbe
TOKIO — Japonci so res svojevrsten narod. Živijo vsi na kupu, v milijonskih velemestih, kjer je sleherni kvadratni centimeter zazidljive površine vreden kot kup zlata. Zato se nikar ne čudimo vesti, ki prihaja iz Tokia, kjer so po novem kotirali v borzi tudi golfklube. Zaradi primanjkovanja prostora so v japonskih mestih, predvsem v Tokiu, zgradili velika igrišča za golf, ki so podobna visokim arenam, kjer vsak igralec razpolaga z lastnim prgiščem umetne trave in pošilja svoje kroglice v objem velike skupinske mreže. Kako je kdo izvedel met ugotavlja računalnik, ki izračuna hitrost kroglice, smer meta in podobno. Japonci so zaljubljeni v golf, ker jih je preveč in je igrišč premalo, pa je članstvo v golfklubih vredno tudi do osem milijonov jenov. Klubi so prave delniške družbe, ki jih neposredno upravlja država.
Biti član golfkluba je prava čast, ki jo največja japonska podjetja ponujajo kot nagrado najboljšim uslužbencem. Takih je očitno zelo veliko, saj so mnoga podjetja rešila vprašanje produktivne premije z nakupom golfišč, a ne pod Fudžijamo, pač pa kar na Škotskem. Podjetja naj bi stalo manj potovanje v Veliko Britanijo, kot pa lov na člansko izkaznico tokijskih golfklubov.
Neustrašni dedek s puško
V švicarskem mestu Illinau Efiretikon se Je pred dnevi zaključilo svetovno tekmovanje v streljanju. V sedemnajstih dneh, kolikor je trajalo tekmovanje, se je na pozicijah zvrstilo 80 tisoč tekmovalcev obeh spolov, najstarejši med njimi pa je bil Sepp Walker. Star je 95 let in menda še odlično cilja	(AP)
Ropar žrtev oropanca
RIM — Včeraj zjutraj se je. ^ rimski četrti La. Magliana tragjf no zaključil rop, ki sta ga izved^ dva zlikovca na motorju. Dv011ja je oropala lastnika avtoodpa Sabatina Finzija. Iz odprte bla?ajv ne sta odnesla pet milijonov n gotovini in udarila s pištolo F glavi Finzijevega sina Fec^erl0a Ko sta se odpeljala z motorjem P. je Finzi tudi sam segel po PlS in nekajkrat ustrelil.	:a,
Sabatino Finzi je zadel r0P?r\\(i ki ga je njegov pajdaš nato »s med parkirane avtomobile na ga, ci Vittorini. Policija je ugot° a da je bil ropar, 39-letni ^ Battisti, smrtno ranjen v
koV'
v.hrb?1;
Poleg trupla, ki je ležalo v im ^ krvi, je bilo tudi nekaj ^anfjuha cev, o drugem roparju pa ne ne sluha.