Oldest Slovene DoMy in Ohio
Advertising Mediunn
^1%
^ — LETO XIX
MWIAVA SPO
«M VIDIKU
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
CLEVELAND), OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) OCTOBER 14, 1936.
ŠTEVILKA (NUMBER) 243
T^otek. amerišf^e predsedniške Volilne borbe
odbor federaci-2 *klenil imenovati članov, ki se P^Rajal 2 Lewisovo da Se likvidira ■ spor.
— Pi-edsed-®	federa-
nadeln	včeraj
'	^2vrši naročilo
k 8e	odbora federaci-
)ot,	treba pois-
uPOt, Ifi
ka jjj ® privedla do po-in Lewiso-^cijo, industrijsko or-L^' da •	pooblastil
da *	puuoiasui
ki	odsek treh
^%ti ^ ^ takoj zač-)ve ^ enakim odsekom 'o,	kateri se je
i„ j odsek imenu-^koi ^	mirovni
l»^j(l^^?®'alnadelo, da se ' sustto,!j-^ sporazum in vr-"^jo. Te '^^nih unij v fe-imajo skupno tisoč članov. PozivJ T	so se
^®(ierac-^ tivnega C Za iv, da razpuste organiza-^stvoT« ^ organiziralo
' "'olina	premo-
Lewisa, da iz-
^^■p^aaje delax-na iri-
j® videti Green tee ^ ozirom na u-Le\vig^ ^irovnega kora-'"»len,	reči. In ta-
ivni *^či, ali bo spre-'6 ali	Greenove
eksekutiv-' ^ Se ^^^eracije sledeči
•Soli ^^^Pendiranim uni-
^®der ^I'^Pstvo na kon-
%;	ki se bo vrši-
O %er	^ Tampi v Plo-
Sr^o	pravicami,
L Unij. J	zastopniki o-
L poLk	frakcija i-
k ^ ski	Pododsek, na-
%trii , okrog vpraša-'"
flnigo točko, ^ ^^0 .^^Snil. Zato se vidi Predi ^ ^i Lewis hotel L	eksekutive A. D
1 Ha mirovi
%
S \
'K:
mirovna poga-Ustanova
\i-^ai>s^ . Ustanova
Vh ^	so pri
^ ^Ocioi- pevsko društvc C« 2?'«i«ni klub št. 49
%1 »t. 87 SNPJ, Vgj Sever in Louis f Clevelanda. W je pr_ _. V'tin, H ^'- SSPJ Vf^gna"' ^"®tvo št. 568 'S!S ti Ji je poslalo
%r izrek! i" prispe-
So l" Le najtoplejšo A naprej, pa "i^Of '^egli naš skupni
Ih J® v ^estnoželežniška W. ^boto pristala na
no v	_
prispe-iz iz eno no
Landon udriha po Rooseveltovi administraciji in njenih relifnih smernicah ter obljublja boljšo administracijo. Roosevelt pravi, da republikanci pripovedujejo "politične pripovedke za otroke."
V ponedeljek zvečer je govo-! strah in resnično nevarnost ril v clevelandskem mestnem av-! splošnega poloma 1. 1932. Nato ditoriju republikanski predsed- si je privoščil nasprotnike zara-niški kandidat in kansaški go- di očitkov, da on seje razredno verner Alf M. Landon ter si pri-' sovraštvo:
voščil Rooseveltovo administra- "Ti ljudje, ki govore o teh cijo, kateri je očital zanikrnost,' razrednih razlikah, sami netijo nesposobnost in zapravljivost	(Dalje im S. str.)
pri reševanju relifnih in brezpo---
selnostnih problemov. Zlasti je NACIJI PROTESTIRAJO udrihal po demokratih zaradi po-* PARIZ. — Hitlerjev poslanik litične patronaže. Politiko bi se v Parizu je v pondeljek prote-moralo izločiti iz relifa, uprav- j stiral pri francoskem zunanjem Ijanje istega bi se pa moralo j ministru proti komunističnim ( poveriti posameznim državam.: govorniškim napadom na Hit-Demokratski način upravljanja | lerja tekom protinacijskih de-zveznega relifa je ' naravnost monstracij, ki so se vršile v ne-škandalozen. Rooseveltova ad-1 del jo po Alzaciji in Loreni ministracija izrablja relif v de- (francoski obmejni pokrajini, mokratske politične 4iamene, da i ki sta bili po svetovni vojni vr-utrdi svoj politični prestiž. Re- njeni Franciji, kateri sta bili lifni upravni stroški so ogromni I odvzeti po francosko-nemški i.n Rooseveltova administracija vojni 1. 1870-71). Nacijsko ča-
'nis """to pristala na počakala s Nwi, ^0 h poznih cen do 1. VV i?°teče Tavlnriftva
Si f" V , i*:® Taylorjeva \| 1. t,	bodo torej
Prila 1937 vsi po-
Po	tedenske vo-
^^•25 itd.
jih prikriva in noče podati jasnega računa o svojem upravljanju relifnih fondov. Ameriško ljudstvo se nahaja v megli in ve samo to, da se nahaja v pesteh političnih izkoriščevalcev. V deželi je še zmerom 11 milijonov brezposelnih, 20 milijonov ljudi je pa na relifu. Rooseveltova vlada ni storila ničesar, da.se te ljudi "postavi na noge". To pa se da do^i samo s tem, da se jim preskrbi delo ^ in zaslužek. Nazi-ran je, da je brezposelnost posta-'a stalni problem, je zmotno. Brezposelnost je samo nekaj za-asnega. Če bo Landon izvoljen, bo to dokazal. Znati je treba. In Roosevelt ne zna.
Kaj bo Landon napravil, če bo zvoljen? Politično patronažo bo odpravil. Upravljanje relifa bo izročil posameznim državam, 'ki bolje poznajo svoje relifne potrebe kot Washington." Odstranil bo politiko in zapravljivost iz relifa. Potem bo skušal poiskati dejstva. Kadar bo imel ta dejstva nabrana na vrvici, se bo lotil dela in začel reševati deželo vseh križev in težav. Relifne u-oravitelje se bo izbiralo na podlagi njihovih zmožnosti in brez ozira na politične zveze. Tudi bo Landon preskrbel "učinkovito zvezno posredovalniško službo za delo." Sploh bo brezposelne zopet "postavil na noge" ter jim vrnil zaupanje vase." Kako misli vse to izpeljati, pa ni povedal. Nemara ni utegnil.
Poslušalo ga je okrog 17 tisoč ljudi, kar je clevelandske republikance navdalo z upanjem, da ni še vse izgubljeno. Politični opazovalci pravijo, da je bil to dozdaj Landonov najboljši kampanjski govor. Tudi pravijo, da se ga je dobro naučil naiz-ust, kar doslej ni bila njegova navada.
KANSAS CITY. — Predsednik Roosevelt je včeraj zanesel svojo kampanjo v Landonovo domačo državo ter označil prizadevanje republikanskih voditeljev, da se ga diskreditira kot "radikalca" in "diktatorja" za "pripovedovanje političnih pravljic za otroke", s katerimi skušajo preplašiti ameriško ljudstvo. Toda ameriški volilci bodo 3. novembra pokazali, da se ne daje preplašiti s takimi pravljicami, je menil predsednik ter poudaril, da vodijo to kampanjo neumnega strašenja isti ljudje, katerih slepota spričo dejstev in
sopisje in publiko je zlasti bodla v oči karikatura Hitlerja, ki je bil naslikan s krvavim bodalom med zobpii. Komunisti so imeli to karikaturno sliko o-bešeno nad govorniškimi odri. Ravnatelj zunanjega urada Paul Bargeton je obljubil nemškemu poslaniku, da bo njegov protest sporočil zunanjemu ministru Delbosu in premijerju Blumu.
Eksplozija v mestnem stadiju
Včeraj popoldne ob pol šestih je prišlo do silovite eksplozije v mestnem stadiju, ki jo je bilo slišati po celem down-townu. Eksplodiral je kurilni plin, ki se je nabral v skladišču stadija. Sodi se, da je povzročil razstrelbo kratki stik. Eksplozija je bila tako silna, da je vrglo cementne bloke 40 čevljev visoko v zrak in zvilo jeklene traverze kot bi bile iz voska. V stadiju se je ob času razstrel-be nahajalo okrog 200 oseb, poškodovane pa so bile samo štiri, dočim so ostali užili samo nekaj strahu. Škodo, ki jo je povzročila eksplozija, se ceni na sto tisoč dolarjev.
Smrt v domovini
Iz stare domovine se poroča, da je tam umrla na Visokem pri Kranju Jera Pikš, roj. Sajovic, sestra ljubljanskega stolnega prošta Janeza Sajovica, v starosti 86 let. Trije njeni sinovi, Frank, Joseph in Michael Pikš, žive v Clevelandu.
Zopet v bolnišnico
Joseph Ziganti z West 56 St. se je moral ponovno podati v novo U. S. Marine bolnišnico na E. 124 St. in Fairmont Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Seja društva "V boj"
Danes zvečer ob osmih se bo vršila v S. D. D. izredna seja društva V boj, št. 53 SNPJ, na kateri se bo ukrepalo o pogrebu umrlega brata Luka Brgoča. Člani so prošeni, da se je "udeleže. — Tajnik.
Na operaciji
V	Mt. Sinai bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Frances Medved, 18701 Cherokee Ave.
Iz bolnice
Mrs. Mary Jerman, 17912 Hillgrove Ave., se je vrnila iz bolnišnice in jo prijateljice lahko obiščejo.
Poroka
V	soboto se bosta poročila E. oklevanja, ko je bila potrebna j Marinčič, 6010 Bonna Ave., in akcija, sta povzročila resnični Helen Janšar, 9501 Yale Ave.
V	nedeljo vsi v SDD!
Prihodnja nedelja bo pomemben dan za 'naš napredni živel j v Clevelandu: mlada Canltarjeva ustanova, ki se je lotila hvaležne naloge, da zbere potrebna sredstx'a za izdajanje napredne kiilturne revije za ameriške Slovence, bo i-mela svojo prvo prireditev i v Slovenskem Delavskem Dcmu na Waterloo Rd. Domov direktorij, ki se je za- ^ vedal velike važnosti tega 4 kulturnega podviga, je dal > v ta namen dvorano brezplačno na razpolago; in i domovi odseki so obljubili vso potrebno koqj>eracijo. Dohodki priredit\^ pojdejo v kampanjski sklad ii-stanove.
O programu ne bomo dosti pisali. Povemo samo toliko, da bodo sodelovali pevski zbori Jadran, soc. Zarja, Slovan in samostojna Zarja oz. pevci teh zborov. Poleg tega b</nastopilo še več posameznikov in uprizorilo se bo kratko i-grico. Frank Soinrak bo glavni govornik' Drugače pa program, kakor je važen, ni najvažnejša stvar. Najvažnejše je nekaj drugega.
Važno je vprašuje, ali smo pripravljeni pokazati, da smo stoprocqptno za Cankarjevo usta^iAvo, ki je takoj po svojenti 1 ^.ojstv« postala predm(^#o^trega
nja od strani naših nasprotnikov? Ali smo pripravljeni, dati tej važni kulturni ustanovi vso potrebno moralno oporo ter pokazati, da so njeni sovražniki tudi naši sovražniki? Ali smo pripravljeni pokazati^ da smo še močni in da si ne damo za-povedati, kaj smemo in česa ne smemo storiti?
To je najvažnejše, bd-govor na to vprašanje bo prišel v nedeljo. In "Enakopravnost" iskreno upa in želi, da bi bila dvorana S. D. Doma napolnjena do zadnjega kotička. Pridite vsi, ki Vam je do tega, da se pokaže, da napredna misel med nami še mogočno plameni! Pridite tudi Vi iz bližnjih nat^feibin, dia nas bo čim več!
V	nedeljo bo naš dan, praznik napredne misli!
Coughlin dejansko napadel reporterja
Radijski župnik se je ob pogledu na poročevalca tako razburil, da je planil nadenj ter mu zbil o-čala z nosa.
BOSTON, Mass. — Detroitski radijski pridigar Coughlin mora postajati zelo nervozen, kajti ko je v pondeljek zvečer uzrl na hodniku nekega hotela v Providencu, R. I., nekega bostonskega časopisnega poročeval-
Madriske čete so prešle v
ofenzivo
Glavni napad vladnih čet je osredotočen na fronti pri San Martinu, zapadno od Madrida, ki bo vsak čas zopet v vladnih rokah.
Sovjeti so poslali novo protestno noto proti-intervencij-skemu odboru v Londonu.
MADRID, dne 13. okt. — Tisoče vladnih miličnikov, katerim ca, se je tako razburil, da je'pomagajo utrjeni hribovci, je planil nadenj ter mu zbil očala j včeraj prešlo v ofenzivo na fron-i z nosa. Omenjeni reporter se ti pri San Martinu de Valdegle-
I piše John Barry in poroča za I bostonski dnevnik Globe. I Coughlin se je spravil nadenj, j češ, da ga zasleduje, ko bi rad i imel privatni sestanek s svojimi ! pobočniki v Providencu. Barry j je izjavil, da ni imel nič takega i v mislih in da se je nahajal v ; hotelu popolnoma slučajno. I Incident se je odigral z blis-1 kovito naglico. Coughlin je šel s svojimi spremljevalci proti elevatorju, ko je uzrl Barryja, se obrnil, kriknil: "Ali vam nisem povedal, da bo to privatni sestanek!", nato pa mu je zbil očala z nosa. Barry bi bil nemara deležen še hujših dokazov Coughlinove prijaznosti, da se niso tekoj vmešali neki bostonski policist in Coughlinovi spremljevalci ter potegnili razjarjenega župnika proč. Ko so ga nato vodili proti elevatorju, je Coughlin kriknil za Barry-]em: "Glej, da še pbbereš odtod in izgineš v Boston!" Pozneje se je še v svoji hotelski sobi jezil ter rohnel, da bo Barryja "raztrgal na koščke, če mu spet pride pred oči."
Barry pravi, da ga ima Coughlin na piki, odkar ga je v Bostonu intervjuval ter mu stavil precej vprašanj, katera mu niso ugajala. Coughlin je šel včeraj k lastnikom lista Globe, oči vidno, da se je pritožil proti Barryju. Ko so ga reporterji vprašali, ali je kaj dosegel, pa ni maral govoriti. "O tem ne maram razpravljati!" je bilo vse, kar je rekel. Na Coughli-novo grožnjo, "da ga bo raztrgal na koščke," je Barry odgo-I voril, da bi ga "veselilo, sestati i se z njim ponovno."
siasu, ki se nahaja zapadno od
teri zahteva sovjetska vlada, da se čim prej zopet skliče zasedanje tega odbora, da se bo ponovno razpravljalo o ruskem protestu preti vmešavanju Italije, Nemčije in Portugalske v
Madrida in ki je bil ob času na- špansko civilno vojno. Nova no-
Novi naročniki
Na "Enakopravnost" so se naročili sle&eči novi naročniki; John Petric, August Kuznik, Anton Prijatelj, Mrs. Mary Kalin in Theresa Kasic, vsi iz Cle-velanda in Frank Tursich iz To-leda. O., Jack Babich iz Pontia-ca, Mich, in John Kandare iz Crosbyja, Pa.
Našim novim naročnikom se iskreno zahvaljujemo za njihovo naklonjenost, upajoč, da bodo ostali zvesti člani velike družine naših naročnikov in prijateljev napredne misli.
Kdo hoče k vojakom?
Zvezni naborni urad, ki posluje v pritličju v starem poštnem poslopju, bo sprejel 400 mladih mož za vojaško službo v zvezni armadi. Sprejemalo se bo prosilce dobrega značaja in zdravja v starosti od 18 do 35 let. Službena doba bo trajala tri leta. Sprejeti prosilci bodo poslani k mehanizirani kavale-riji v Ft. Knoxu, Kentucky.
Luka Brgoč umrl
V torek opoldne je po dolgi in mučni bolezni umrl Luka Ber-goč, stanujoč na 15608 Calcutta Ave. Pokojni je bil star 58 let in zapušča tukaj žalujočo soprogo Agnes, rojeno Fatur, sina Raymonda, hčer Frances, brata Gregorja, pet vnukov v Stra-banu. Pa., enega v Detroitu, Mich., eno vnukinjo v Clevelandu, eno sestrično v Barbertonu in druge sorodnike. Rojen je bil v Slavini, okraj Postojna na Notranjskem, kjer zapušča tri brate, eno sestro in več sorodnikov. V Pennsylvaniji je bival 24 let, zadnjih 8 let pa v Clevelandu. Bil je član društva "V boj," št. 53 SNPJ in dru štva "Združeni bratje," št. 26 SSPZ. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 zjutraj iz pogrebnega doma Jos. Žele in Sinovi, 452 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. in na pokopališče sv. Pavla.
Vstopnice za proslavo
Društva, katera so prejela vstopnice za 30-letnico društva Slov. Sokolic, št. 442 SNPJ, so uljudno prošena, da neprodane vstopnice vrnejo do petka 16. oktobra tajnici Mrs. Mary Pe-terlin, 827 East 93 St.
pada v fašističnih rokah. Miličniki šo se vrgli v borbo odločeni, da za Vsako ceno potisnejo fašistične upornike nazaj ter jim prekrižajo njihove načrte za ob-kolitev Madrida. Fašistična komanda že nekaj tednov govori o tej obkolitvi, toda vladnim četam se je posrečilo, vse te načrte prekrižati. Madrid še vedno ni obkoljen in ima še zmerom odprto zvezo z morjem in zunanjim svetom.
Vladne čete so začele z ofenzivo s hudim topovskim ognjem, nakar je bila poslana v boj pehota. Najhujši boji so se vršili pri San Martinu, kjer je popoldne postalo očitno, da fašistične čete omagujejo pod navalom miličnikov in da je padec tega mesta v vladne roke samo še vprašanje nekaj ME. Obenem je vladno topništvo začelo bombardirati tudi fašistične pozicije pri Cebrerosu, E1 Tiembolu in E1 Hoyu in vladne čete so nato začele napadati upornike tudi na teh točkah fronte.
Ljudska vlada med tem kliče pod orožje nadaljne rezerve. V vojaško službo so bili pozvani vsi moški, ki so sposobni za službo na bojišču.
LONDON. — Sovjetski zastopnik Mojsejevič Kagan je izročil predsedniku odbora proti vmešavanju v špansko civilno vojno lordu Plymouthu drugo sovjetsko pi^otestno noto, v ka-
ta vsebuje konkretne predloge, kako naj se v bodoče prepreči vsako tako vmešavanje. Ti predlogi so očividno posledica odbo-rove izjave, ki je bila podana pretekli teden in v kateri je odbor izjavil, da "spričo pomanjkanja konkretnih predlogov ne more ukrepati o ruskem protestu."
Kagan se bo koncem tedna najbrž vrnil v Moskvo po nadaljne instrukcije, ako med tem ne bo sklicana odborova seja. Zadnja seja je bila zaključena pretekli teden v petek in uradno je bilo naznanjeno, da se ne bo sklicalo nove seje, dokler' odbor ne dobi uradnega odgovora na ruske obdolžbe od Italije, Nemčije in Portugalske.
MOSKVA. — Sinoči Je bilo.u-.. radno naznanjeno, da bo sovjetska vlada obrnila hrbet londonskemu nevtralnostnemu odboru, ako se ne bo takoj nehalo zalagati z orožjem in drugimi vojnimi potrebščinami španskih fašističnih upornikov.
Sovjetskemu poslaniku v Londonu. Ivanu Majskemu, ki se je včeraj vrnil iz Moskve v London, je bilo naročeno, naj napove izstop Rusije iz omenjenega odbora, ako se isti ne bo oziral na ruske proteste ter nekaj ukrenil, da se ustavi zunanjo fašistično pomoč španskim upornikom.
Neodvisni volilci za ' 6 MILIJONOV NA DAN
Lauscheta	CHICAGO. — Prebivalstvo
John C. Van Amhem, pred- združenih držav požene po grlu sednik Lige neodvisnih volilcev| dnevno celih šest milijonov in in pridruženih klubov v okraju gg^em sto tisoč dolarjev, ki gre-Cuyahoga (Independent Voter	pivo, vino in žganje. Do
League and Associated Clubs of i zaključka so prišli raču-Cuyahoga County), ki je imela ^g^rji organizacije American ob priliki zadnjih volitev za se- Business Men's Research Foun-boj 129 tisoč volilcev, je včeraj (^g^ion.
sporočil sodniku Franku Laus-	___-
chetu, da bodo neodvisni volilci
v okraju Cuyahoga podpirali Seja odbora C. U. njegovo kandidaturo za okraj- Jutri zvečer se bo vršila v nega sodnika. Njegovo pismo g ^ jy na Waterloo rd. seja se glasi:	odbora Cankarjeve ustanove.
"S tem Vam sporočamo, da je dnevnem redu bo prireditev, naša organizacija soglasno odo- ^ gg yo vršila v nedeljo. Odbor-brila Vašo kandidaturo za	gg prošeni, da se udeleže te
krajnega sodnika. Mi vemo, dajggjg ste tekom Vašega termina po-
kazali, da ste pošteni in popolnoma zmožni in prepričani smo, da ste kot municipalni sodnik sijajno služili ljudstvu. Mi bomo storili vse, kar bo v naši moči, da pridobimo glasove neodvisnih volilcev za Vas."
Seja preložena
Člane in članice društva Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ se opozarja, da se bo prihodnja seja vršila 18. oktobra ob 2. popoldne v navadnih prostorih. Dolžnost vseh članov je, da se udeležite. Na dnevnem redu imamo več važnih točk, ki so v korist vsemu članstvu. — Jakob Jesenko, predsednik.
Progresivna Zveza
The Progressive Merchant Association naznanja, da je dobila prvo nagrado za serijo "M" Mary Pavlinovac 6314 Dibble Ave., nadalje so dobili sledeči: Paul Stakich 392 East 160 St., Elizabeth Smrdel 1228 E. 167 St., Iva Terskan 968 E. 209 St., Helen Probst 520 E. 140 St., M. McCrudden 1241 E. 167 St. William Schneider 888 E. 222 St.. Paul Timko 597 E. 140 St., Theresa Gavin 440 E. 176 St. Rose Obestar 949 E. 67 St., Mary Markel 15807 Trafalgar Ave., Agnes Kočaj 1445 E. 49 St. Mary Tekaucic 1356 E. 66 St. in Mary Glovka 502 E. 140 St.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
14. oktobra,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PIG. * PUB. CO.
VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 6811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday#
Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........1550
M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00
■a 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$450
U 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under th» Act of Congress of March 3rd, 1879.
AMERIŠKA POLITIČNA ARENA
V ponedeljek je govoril v Clevelandu republikanski predsedniški kandidat Landon. Njegov govor je vseboval predvsem kritično trganje delovanja Roose-veltove administracije. Rooseveltova administracija je zapravljiva, utrjuje z zveznim denarjem svoj politični vpliv, ni odpravila brezposelnosti itd. Recimo, da so vsi Landonovi očitki točni in upravičeni Potem se pa vprašajmo, ali bi bilo za pičico bolje, če bi v Washingtonu gospodarili republikanci? Prav nič! In v nobenem pogledu. Prejkone bi bila A-nierika v tem slučaju na slabšem, ker bi republikanci ne bili pri volji dati ljudstvu niti toliko koncesij, kolikor jih je dala Rooseveltova administracija. Toda Landon tega ne pove. Ne sme.
V *
Landona je samo kritiziranje Roose-veltove administracije in njegovega New Deala. To ni bilo prav narejeno, ono je bilo narobe izpeljano itd. Da bi pa povedal, kako bo on rešil ameriške probleme, mu pa ne pride na misel. Samo toliko pove, da bo že vse tako uredil, da bo prav. Kako? Oh, to je pa njegova stvar oz. zadeva republikanske visoke komande z Liberty ligo in Hearstom, njegova oz. njihova tajnost. Kdo bi se ukvarjal r konkretnimi načrti! Pre dolgočasno. Najlepše in najlažje se pove: "Bom že
gledal, da bo za vse prav. . ■"
* $ $
Obe stari stranki slonita na sistemu politične patronaže. Zmagovalcu gre plen v obliki političnih služb in službic, s katerimi nagradi svoje pristaše. Ta sistem je "duša" obeh strank, republikanske in demokratske. Ker je Landonu to nedvomno dobm znana, je zagrešil veli ko hinavščino, ko se je začel spotikati ob Roosevelta in demokrate zaradi politične patronaže ter se izrekel za sistem, pod katerim bi se pri oddajanju zveznih služb gledalo samo na zmožnosti prosilcev. Landon ve, da republikanci ne bodo uvedli takega sistema, ker bi jih pripravil ob plen, na katerega tako pohlepno čakajo. On ve, da je misel na ta plen edina gonilna sila njegovih pristašev. Zato je njegovo spotikanje ob demokrate zaradi politične patronaže vredno prav toliko, kakor če bi gavran očital
gavranu, da je — črn!
* * *
New Leader, glasilo od stranke odcepljenih newyorških desničarskih socialistov, prinaša uredniški članek na prvi strani, v katerem se izreka za Roosevelta, češ, da bi republikanska zmaga pomenila povratek k nadvladi velekapitala in Wall Streeta in k protidelavski administraciji. Socialisti vedo, da Roosevelt ni socialist, pravi New Leader. Vedo pa tudi, da bo imelo ameriško delavstvo pod Rooseveltom večjo priložnost, organizirati se politično, kakor pod Lando-nom, Hearstom in Liberty ligo. Zato, pravi New Leader, bodo socialisti letos glasovali z ostalimi ameriškimi delavci vred za Roosevelta. Namreč desničarski socialisti.
# * *
Socialistični predsedniški kandidat Norman Thomas pa je v Madisdnu v Wisconsinu izjavil, da med obema starima strankama ni toliko razlike, da bi mogli računati na nju, da bosta rešili a-meriške probleme. In glavno vprašanje, na katero bodo morali volilci odgovoriti 8 novembra, ni "Roosevelt ali fašizem," temveč — socializem ali fašizem. Torej si niti socialisti niso več edini, kakšno vprašanje je pred nami.
UREDNIKOVA POŠTA:
Uredništvo "Enakopravnosti" z ve> Beljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni.
Uokopisov se ne vrača.

Prireditev Cankarje-» ve us+anove
j bl^gajnioarka, Fortuna, Mary iPičman in Alice Jaklič. Pa tudi
in na svidenje 25. oktobra v dvorani S. D. D.
nekaj drugih je jako aktivnih in Na Vas članice pa apeliram, | agilnih članic, toda bi vzelo pre- da ste med tem časom agilne in i Cleveland, Ohio ^^č prostora tukaj navesti vsa agitirate, s tem da boste razpe- i V nedeljo dne 18. oktobra se imena.	j čale čimveč vstopnic, ter ste pro-
bo vršila velika kulturna prire-1 Od časa do časa, so se pojav-: šene, da jih prinesete nazaj,
Ijali gotovi društveni prepiri,
' menim društveni odbor, za to i
ditev Cankarjeve ustanove v
dvorani Slov. Del. Doma na Wa- kateri so seveda več ali manj kuhinjski štab vedel koliko pri terloo Rd., pri kateri sodelujejo škodovali društvu, oziroma nje-1 pravit.
tukajšnja pevska društva in po- govemu razvoju. Gori imenova-1	.
samezniki. Dosedaj so se odzva- ne članice se seveda tega niso i ^ koncu tega dopisa, naj se o-la pevska društva: mešan zbor ustrašile in so kljubovale vsem "Zarja" (soc.), moški zbor "Slo- zaprekam.
van" iz Euclida. mešan zbor "Ja-1 Tistih članic, katere so imele dran", poznani pevci-solisti L. preje kake osebnosti kot pa dru-Belle, F. Plut, M. Ivanusch in štvo pri srcu, so prestopile in drugi od samostojnega zbora' danes vlada najlepša sloga pri 'Zarja", nadalje ga. A. Simčič našem društvu. In ker smo pri-
ŠKRAT
najkasneje do 22. oktobra da bo
Naš domači cirkus
Tone Grdina pravi, da dobiva zaprisežene izjave v zadevi od-
mu koncu in sicer: predsednica,hoče to svojo zbirko povečati, Paula Kline, podpreds. Mary lahko pride k meni, mu bom še Pičman, tajnica Mary Durn, bla-, jaz dal eno zapriseženo izjavo, gajničarka Jenny Fortuna, za-;	izjavo, da se je izkazal
pisnikarica Alice Jaklič, nadzor- zelo slabega in zanikrnega
svojim prijazno donečim so-'čele živeti v slogi, smo se tudi Modic, Caric in Sila.	i varuha sohe. Pri vojakih bi ga
pranom; igrica enodejanka, ži- J pričele za društvo še bolj zani-1 Na svidenje ob 15-Ietnici dru-1 za tako zanemarjanje službe-
va slika in deklamacija. Pričetek , mati.
programa bo ob 3:00 uri popol-j Pokazale smo na primer v zad- S. D. Z. dan, zvečer se nadaljuje s ple- nji kampanji, da smo šle na de- {
som za katerega svira orkester lo in pridobile tudi nekaj novih i
štva "Združene Slovenke", št. 23 nih dolžnosti postavili pred vojno sodišče. In nekaj mesecev ob ričetu mu ne bi odšlo. Zlasti, če
M. Durn, tajnica
"Bled".
Prireditev se vrši za pomoč v kampanjski sklad Cankarjeve ustanove, ker smo nabavili knjige, pisma, pisemske papirje, znamke, plačilne knjižice, certi-
članic v odrasli oddelek, kot tu-1 di v mladinski oddelek. Pri tem j so precej pomagale sestra Sila, | Carieh, kot tudi tajnica društva j in par drugih.	j
Dne 20. novembra leta 19271
Moje
mnenje o Cankarju
fikate in druge potrebne tisko- smo razvile tudi svojo društve
vine in sedaj potrebujemo še "Charter" kateri stane $25.00 v državi Ohio. Da bo jasno vsem, da imamo pri Cankarjevi usta-
no zastavo in kot razvidno iz zapisnika je takrat bil lep moralen kot tudi finančen uspeh.
Članice, katerim je bilo v res-
novi dva sklada in sicer: sklad niči za napredek društva, so bi-
ustanove in naročnine, ki gre v poseben sklad, kateri je nedota
le vedno in vselej na delu za razvoj istega. In v tem delovanju
kljiv, dokler se ne prične z iz-j bomo rastle in napredovale. Za dajo revije "Cankarjev glasnik"'gasa kritičnih časov, smo kljubo-
— torej tisti denar, ki ga pošljete za naročnino ali za ustanovno člaanrino, ne moremo rabiti za redne upravne stroške. To se je storilo za varnost naročnikov in ustanoviteljev, da v slučaju, da se ne dobi potrebno število ustanovnikov oziroma naročnikov, da se lahko vplačani denar povrne dajatelju. Kampanjski sklad je pa oni denar, katerega daste kot proste prispevke v ta
vale vsem silam, tudi depresiji, v kateri smo vedno poskušale, da smo delile res pravo sestrsko pomoč tistim članicam, katere so bile tako prizadete. Marsikatera članica je danes hvaležna, da je še danes pri društvu, oziroma organizaciji, s tem ko ji je društvo priskočilo na pomoč tudi finančno. To je bila so-sestr-ska dolžnost, katero smo s tem vršile napram tem prizadetim članicam. Dobile so se med nami tudi nehvaležne, ampak tudi te bodo prej ali slej spoznale, da je bilo naše društvo, ko jim je
namen in se ga lahko rabi za redne stroške do časa izdaje revije.
Cankarjeva ustanova lepo napreduje, navzlic lažem, katerih | nudilo pravo sestrsko pomoč, se poslužuje napram nji sloven- j ker namen med nami ni širit soška reakcija v Clevelandu, celo; vraštvo med sosestrami, pač pa zdi se nam da dela močnejšo j pravo sosestrsko pomoč, ker le hrbtenico naprednemu živi ju. —j g tem sodelovanjem bomo napre-Zato le še tako naprej! Pridite dovale.
pa v nedeljo na prireditev v S. i ^aj se torej konečno s tem o-D. Dom, kjer se bomo malo po- pisom omejim in preidem k na-zabavali in se spoznali med se- gemu pravemu cilju, to je k 15-boj in tako poživili našo akcijo, j letnici obstoja društva. Kot sem ter tako pomagali čimprej ures- omenila, bo obhajalo naše ničiti našo lepo idejo. Direktorij društvo 15-letnico in sicer dne SDD nam je dal prosto dvorano 95. oktobra, to je v nedeljo v za ta dan zakar se jim že v na- gpcdnji dvorani S. D. D. na Wa-
prej zahvaljujemo.
Zato vam kličemo po Cankar-
terloo Rd. Pri tem smo razmo-trivale kaj bi bilo najbolj pri-
Ko sem bral, da je bila Cankarjeva soha ukradena, mi je skoro srce zastalo. Najprej mi je bilo na mislih kje živim. Moji sosedje so Arnerikanci in vedo, da sem jaz Slovenec. Z mojo soprogo sva našim sosedom pokazala, da mi Slovenci ljubimo cvetlice in lepe vrtove. Ko sva pred osmimi leti kupila hišo, je bila zanemarjena, vrt zapuščen. Dve leti pozneje sva dobila prvo nagrado za lepo u-rejen vrt. Vri sosedje so se čudili, da se more kaj takega narediti. Nasproti mene čez cesto so Amerikanci, ki vsaki dan sedijo na porču in pravijo, da se jim tako vidi, ko gledajo naš vrl, kot da bi kak park gledali. Prav nič mi ni za soho in tudi centa ne bi dal zanjo, a ker vendar živimo med tujim narodom, bi raje videl, da bi meni ukradli 100 dolarjev, ker se pri tem ne bi vedelo, da jih je Slovenec ukradel. Skoraj, da me bo sram iz hiše iti, ker si bodo sosedje mislili, kakšne vrste ljudje smo. Predno se je to storilo, bi se moralo upoštevati sramoto, ki to prinese na naš naiod. Tukaj se ne gre za tri osebe, tukaj je sramota za vse. Velika napaka se je naredila takoj ob začetku. Najprej bi mogli misliti na edinstvo, potem šele začeti z delom. Saj mora vsak razumen človek vedeti, da samo v slogi je moč. Dokler bo St. Clair razdeljen v dve strani, ne bo napredka. Jaz nisem ne naprednjak in ne na-
jevem izreku: Le vkup, le vkup,'pravno za tem častnejše prosla-.zadnjak, bodi si za cerkev pod-
uboga gmajna, skupno boš postala!
L. Katerle preds. C. IJ.
15-le+nica "Združene Slovenke"
močna ^ to našo letnico in tako smo I prišle do zaključka, da bomo servirale dobro' fino večerjo,
"Chicken paprikash" in to samo za 50c krožnik. Razume se, da bomo imele tudi ples, za katere-'gabo igral "Pecon orkester" Od-, dale bomo tudi dobitek pri vho-Dne 3. novembra leta 1921 so du (door prize).
nekatere žene uvidele potrebo u-! S tem se apelira na vas cesta noviti žensko društvo, katero njene članice, v prvi vrsti, da naj bi pripadalo k naši domači gledate, da ste navzoče ob tej organizaciji, Slovenski Dobro- priliki proslave 15-letnega jubi-delni Zvezi. Ideja ni ostala brez leja društva in pripeljete tudi sadu. Dasiravno je bilo malo pre- svoje soproge in druge prijatelje je ustanovljeno na južni strani in prijateljice na to slavnost, in tudi žensko društvo, se te žene večerjo.
ustanoviteljice niso strašile in so ' Vas cenjeni glavni odborniki šle na delo in nastalo je društvo pa tem potom javno vabimo, da "Združene Slovenke", katero no- se vdeležite vsi naše proslave in si štev. 23 S. D. Z.	bodite naši častni gostje. Smo i
Pri našem društvu so še u- pač prišli v dobo raznih dru-stanovne članice in tudi aktivne štvenih obletnic in jubijejov. —
in sicer Amalija Siska, Jenny Ampak v veliko veselje nam boj Fortuna, Jenny Dolenc in Mary ako vas bomo videle vse navzo- j Poje. Nekatere pa že krije črna če na naši proslavi.
gruda, med tem ko so nekatere Istotako tudi apeliramo na prestopile k drugim društvom te vsa bratska in sosestrska dru-Zveze.	štva S. D. Z., da se po možnosti
Aktivne članice pri društvu udeležite, ter bomo znale ceniti ^ čer.
zaslužijo, da so jih ob priliki 15- vašo navzočnost in vam bomo | To je zadnja prireditev pred letnice spomnimo in jim damo hvaležne. Torej vsi in vse ste do-^ našim koncertom, ki se vrši me-javno priznanje, pa so: Amalija _bro došli, na. 15 letno praznova-^seca januarja, 1937. Pridite na Trbižan, Paula Kline, sedanja nje ustanovitve našega društva to zabavo, ako še niste bili po-,
pirati ali za Narodni dom. Tistim osebam, ki ste prizadete pri tem rečem, da ste napravile sramoto nedolžnim in poštenim ljudem. Amerikanci se bodo smejali taki neumnosti. Kaj pa je Cankar pri drugih narodih? Prav nič, to je samo za nas Slovence. Pri tem pa mi sami sebi dobro ime jemljemo in ob enem našo kulturo kažemo. Živijo, le tako naprej, bomo vide li, kakšen napredek nas čaka! Meni so vsi enaki, Jager, Grdi na, Jontez, Pire, Grill. Tri slovenske časopise imam, pa bo najboljše, da bom vse pustil, pa si bom prihranil 18 dolarjev na leto.
Slovenec
bi bil poveljnik straže, kakor je bil v tem slučaji).
Grdina se tudi huduje, ker sem povedal, da se naši ljudje vsemu skupaj smejejo in se norčujejo iz klavrnih varuhov iz-maknjene sohe. Ne morem pomagati. Lagati se, da jočejo zaradi tega, vendar ne smem, potem bi se še meni vrabci smejali. Sicer pa — kdo pa se ne bi smejal, ko se mu pove, da varuhom cele štiri mesece ni bilo znano, da njihove varovanke ni več med krampi in lopatami, med katere so jo bili vrgli ?
Poroča se, da je odbor Jug. kult. vrta sklenil, da bo nabavil novo Cankarjevo soho, ako se stare ne najde v najkrajšem času. Trma je res nevarna bolezen. Nu, pa nič zato. Upajmo, da se ne bodo premislili — kiparji so potrebni zaslužka, Cankarju pa to ne more škodovati — in da bodo na novo soho malo bolje pazili kot so na staro.
Kar se mi pri tej stvari zdi čudno, je to, da ni bila še razpisana nobena nagrada za informacije o tatovih Cankarjeve sohe. Ali se morda kdo boji, da ie bi potem prišle informacije, ki bi pokazale v "nepravo" smer? Nu, da ne bo brez vsega, bom pa jaz obljubil škatlo najboljših cigar tistemu, ki mi prinese informacije, ki mi bodo pokazale krivca ali krivce! Tudi jaz sem — radoveden.
Zabavni večer narekov"
"Ka-
Dne 17. oktobra t. 1. priredi Mladinski Pevski zbor "Kanarčki" zabaven večer v S. D. Domu na Prince Ave. ob 7. uri zve-
prej na nobeni prireditvi "Kanarčkov", ker vem, da se bode-te dobro imeli in zabavali.
Dosti je staršev, ki pošiljajo same otroke na prireditve in sami pa ostanejo doma. "Kanarčki" prosijo, da vsi starši pridejo in tudi prijatelje pripelja-jo s seboj. Vstopnice so samo po 25c in zato vstopnino se lahko zabavate ves večer in pozno v noč, dokler vas veseli biti tam.
Obenem vabim tudi pevce in pevke in starše članov drugih mladinskih zborov, da se udeleže. Če pridete iz drugih krajev to je St. Clairja. Collinwooda, Euclida itd, bomo gotovo mi povrnili in prišli na vaše zabave in koncerte. Vabim tudi "Čričke" iz Newburga, da nas pridejo pogledat.
Godba bo izvrstna m sicer "Krištof Bratje" iz Collinwooda in vem, da so vsem znani in veste, kako dobro igrajo.
Zdaj vas pa do 17. oktobra pozdravljam in rečem: Na svidenje! Želim, da bomo imeli najboljšo udeležbo, kar smo jih še kdaj imeli na naših prireditvah.
Zvečer se bo vršilo tudi nekaj kar še ni bilo v naši dvorani, zato pa gotovo pridite.
Pevka Mlad. Pev. zbora "Kanarčki"
Albina KtKlek
H. G. Wells
tlerbert (%uuigu Wells je " denideset letnik. Njegovo ime sloves: Sliaw in Wells sta iznied
sateljcv i))-o(l.slavilolja sodolnie
00 okt. sveto^ii večibpi-
literari"
Anglije. Medtem ko o [)i'veni drugega bolj čitajo. Slunv si z dovtipi, ironijo in kriliko, mi, načrti, ntojujami. V združeni \' močno spojino	-^yellsj ni, politični in sociološki elementi-^ ^ inocleven človek nar excellence, < .......- sumijo
stiK-lij'
"Wild ga označuje za ''velikega ki se yjoshizuje ol)like romana^ njegovim spisom dolge bodociio* ', sodi, da bi l)ili laiiko kot ea.so\ii^
najnovejši skrajneži
<) Wellsu obstoji ze pi'ecej ,7^ xy, ''velikega
i
zanimivi še za ,
svojem eseju	f'
Maurois
ga '\-
(Ma;
logieiens) kavaktevizira i^redvse^ lormatorja, ki bi hotel s perejo ^ na kulturno in socialno preobraz va. "Človek redke in nniverzaluG ce," ijravi Manvois, "ki ga j®
štvena al)sTirdnost naših dni in činkovitost znanstvenih nieto( > ^ ,|^ osnovati s\'et." Kako?	^
Wellsovo obsežno in mnogns^« , podrobna, če tudi ne vedno do!,^^ g]#; na i)i'ičevania. Neko l"'epn«iW^\'je 1»
Ija Wellsa že od samega začetkag
šitev človeštva v znanosti,	- giigl^
no izobraženi Wells je v	'Ui P':
literaturi največji in najpoP^Y'|^^g^., iii
stavitelj materialističnega	gol''
ra. Toda če pravi nekje da je od razlike med materialih ff listom važnejša in kar usodna jjesimistom in optimistom,
dati, da je AVells optimist,
lizem združuje z vero v človeka Kdoi- je čital njegovo |)Opn a:
no, ki se začenja pri ])ostan^' izzveneva s svetovno vojno m	>
sledicami, je čital obrambo ^^,1 oj'Jf na poti k napredku je raznm,
stična veia priliva gorilno o< svetovni nazoi- je .sporen, nje.
.»■ovi
o mai'sikje šibka mesta,

družbeni preobrazbi se lahko 1_ raznih zrelišč. Njegova umctin^^ je manjša od njegovega
ka m tičiiež"!
njegovega mena. Toda Wells je ena osebnosti našega časa: An.n ^ ' s^-etovljan.

Kot romanopisec poteka	-
I a Butlera, prav kakor razvil v predstavitelja aiigl^® ^ reformatoričnega svetovnonaz^' _ bi
V" i«,'" 1"; I. ,,"a
^a s
na" (Wild). Wellsov i-azdelili v dve skupini: eno
■ M
•P %
Iz 1)''%;,.."^
ijisni nuitivi, tehnične utopU^' '	•	Vern'-"
povesti po vzoru .Julesa družbeni romani in povesti- '^..^'iln''
naj navedemo samo neKai«-'*" „ a
,, i'Pove.'^i'
nekatere
se; "Ukraden bacil," ])rostoru." "Stroj časa,' vek," "I>oi svetov,"
I >oj IJ.
" (l)ri: na luni,
(«1
in "',\V
ščino). "Prvi ljudje na" itd.; iz druge "	ijii. '
sham," "Svet Wiljema ( j\Iaeliiavelli" itd.	^
skupine J"- L 1'!/ ..aktnega ki pisateljih
Značilnost prve iiosti in |)oezije, eksaktnei t azijske vidovitosti, ki pisai«^'^'^^^^, # \' pripovedni obliki prika%c
I'
ne in tehnične knriozno pre])ašeenim čitateljem
sti
y
111

in čudovite čarovnije .sedanji' ifl /
■ <ivza* 1 iv!
iciti s\ \ ; >
Anu'
nosti. Karkoli že opisuje ki se razširi po vsej ju/ni nu'u meteor, ki preti iniiciu ^ Zemljani in prebi\ alei Mai^'j. naš svet, prve ljudi na luni nične vojne, pa življenje v 1''^' poli.sii, ko znanost dovrši drnžbe, povsod čutinu) za
domi
iisljijo ]'esnol;ni pogled	rp'''
vztrajno išče odgovorov na človeškega bitja in žitja.
(Dalje prihodnjič)
400 letnica
kroMP

f;
.-S'!
Ce bi se Španci trennl""_.|j šti''jf,'I| seboj, ki imeli priliko pr"^'''\
nieo, odkar so \ lOvropo nvei ' zemeljski sadež, ki ima 'erujn in Oilejii, sta P^ i'";	K
lUMiiiia I. Iil.lli kot prva v ^1^' „!i P'Vn I*!
po, od tam je prišel v Italijo J"
])rešlo je še nin",y^'^^,^ji|i Kvroi)ei naiicili
sKo. Toda preden so st
11'/ of
...
110 iijego\ i pi'avi vrednosti	ft
ti kot živilo. To je bila l"^' |.,)V ^\ri'' slovitih angleških ])omoi''^''''	.
Italeiglia in Kraneisa Dra^ca.
krivem trdijo, da sta kot p'"^"
ropski svet s krompirjem.

■ oktobra, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Zanimive ves+i iz stare domovine
A_ J J 1 J n&l) bankarstva se ie podvzelo
Amendment glede korake v tej smeri že ]. 1933,
dvojne obveznosti
®led ostal
Ijanju ekonomskega miru, ki je j tako važen za vojaški mir. Mi i se seveda ne mislimo vmešavati v notranje zadeve drugih držav.
v slovenskih rokah | je slamnate strehe,
opeko s "Cleveland Plain Dealer" je z 24. avg. je bila; streh metalo na tla. Ajdo in dne 18. avgusta, 1. 1936, priob-inM -	imovine Ivana koruzo, ki sta lepo obetali, je čil naslednji uredniški članek: ,
Kenda, posestnikov in'vihar prevrnil.	j -"Eno izmed vprašanj, na ka-i
^ "pev na Bledu.	| Med tem bučanjem vetra se tero bodo volilci v Ohio dali od
razbo je vodil sodnik okraj-! je usula silna ploha, ki je ajdo
! ko se je sprejelo bančni zakon j omenjenega leta. Ta zakon 'določal, da pri narodnih ban-j Toda s silo dobrih vzgledov jih kah, katere se bo organiziralo I lahko pridobimo za evangelij po sprejemu zakona, delničarji j miru."
ne bodo več nosili bremena
iz obiska
Piše John Renko, zastopnik "Enakopravnosti"
Zahvalo
^ Radovljici g. Ig. fil, ^tnik. v imenu nekate-bil ^	samih dolžnikov
predlogov,
Večinoma za odložitev Toda sodnik
dražbe,
Nlo|
Vseeno
^'^^Pinah. Ker sta dve '''90	bUo na draž-
jala dn	dražba je tra-
^•"icetrt na 12. Pri sku-ražbi je bila znašala le SftSt	za vse skupi-
]e vse
je o<iklonil in dražba se vršila in sicer naj
&ki
še bolj zatepla. Kar pa nas je najhuje zadelo je to, da je po vaseh: Vel. in Mali Kal, Orklje-vec, Dobje, Sela, Karteljevo in Kamenje sesula toča povečini vso ajdo in silno žalosten je pogled na vinorodno Kamensko goro, kjer je toča oklestila lepo obetajočo vinsko letino. Ko je ljudstvo s strahom opazovalo to pustošenje v karteljevski o kolici, je istočasno ljudstvo na Jordan Kalu in Vrhpeči doživljalo isto nesrečo. Vrhpečanom
govor pri novemberskih volitvah, je, ali naj se državno ustavo amendira, da se delničarje državnih bank in posojilnic o-prosti takozvane dvojen odgovornosti.
"Tozadevni amendment je predložila državna zbornica, in je sličen kot ga so vololci drža-
dvojne obveznosti. To načelo je bilo iznova potrjeno v zakonu iz leta 1935, ki določa, da se omenjena obveznost na že izdanih delnicah lahko ukine s 1. julijem 1937, pod pogojem, da banka, ki to želi storiti, o tem poroča šest mesecev poprej.
"Taka naznanila sedaj dajejo banke in trustne družbe v dr-
Ob času moje bolezni se moram najprvo zahvaliti za prvd pomoč Mrs. Mary Magdalene in njenim hčerkam. Zahvalim se tudi Mr. in Mrs. Martin Vatovec za vso dobroto, ki ste mi jo sto-
, J u M- - , . i zavi New York. V omenjeni drve New York odobrili ze pretek-:. - nn i t
f	90-letna
tal	več kot je mo-
iiajmanjši ponudek vse skupine. Nato
Hi
Gradišču, Jordankalancem pa v Šmavru v doberniški fari. Delno sta prizadeti po toči vasi Št.
povišala ponudbo 575.25 din 1 23,-
ue ggii	—^ ^ci voc oivupi- -o------------------^
23")«^ 21,888 424 din torei J® uničen še vinski pridelek na ^^957,516 -	'J - ---- - - - -
vnašati '"^upQo ]e bila
^ažba za vse skupine v I Jurje in Hmeljčič. Zanimivo je je Zadružna gospo-'to, da v neposredni bližini v ^ banka nnvičaic	Trebnjem in Novem mestu ni
bilo ob tem času nobenih neviht. — Imamo trdno zaupanje, da prizadetim na kakršenkoli način pomaga oblast. Lepo je bilo upanje spomladi, da bo vinogradnik užival sadove svojega truda, a je obledelo, ko je trto napadala peronospora in sedaj pa je res siromak, ker ne interesantov se ho imel ne za potrebo ne za pro-
Sbe
din.
za
Ker je bil uspeh
za poldrug mili-seveda sod-largJV	Zadružni go-
Jo8i_ ^^ki zastopani po g.
^tn ^ . °i'šiču za ponujeno
v celoti.
% je i ^ iiGkaterim trditvam,
I'Ntav"' ^ '^so sodelovale! dajo. — V slabi uri pa je ob '"da Robe ne tuje skupine} pridelek in to boli in čuti le oni, zpi zanimanje razme- ki to doživi.
t..? ,^^jhno. Bilo je sa-
la
kup
^ilo dZceloto pa sploh ni
upiug -^""pcev za posamezne
mteresanta kot
SžQa p stranka sama (Za-^ l^ila °^P()(iarska banka), ki k temu radi
Ponarejevalci kovancev po 20 Din
^ Prtsilj,
Si,"
[w je dražba potekla -ae B	in ni vzbudila
pozornosti.
K*"
Smer
l^itev v	je pokazal, da	. -
' ker k -	ni bila preniz-	je bila gasilska veselica
^ gotov ^ prenizki cenit-	čah, kjer je neki brezpos(
^ ru,. ° '^ašel kdo, ki bi hotel	lavec razmetaval denar za pija-
kupiti.
P® skoraj triletnein
i" dražb ^°^topanju s prisil-
"Ičau^ ^ zadeva vendarle
ni manjkalo pri-
" Ufa'	dražbo zavlekli
'treg; ■■
%Ost;^ prerokovana ne-' ^ bo Bled prišel
k
4),
roke
Bled rokah, "flžil;
je
v tu-ostal v
Jitii
rna
toča nad Mirno pečjo
&VS. — V so-
1^'Ho \». ® okoli petih je nad
V. ilirna tu i^^reča.
S?
%
peč prihrumela Silno soparen ""fte	Golobinjekora
M''" j'" j« "■
iH k r ' ^"^e smeri; proti ifteil ^ Vrhpeči in pro-
10
^ C kalu L^rteiio
v/ Je bji in Kamenju. Vi-^ko silen, da je pre-
kozolcev in nekemu ^ Kamenju pa je Trgalo
Litija, 26. avg. — Že dalj časa se je opažalo, da prihajajo v promet ponarejeni kovanci po 20 Din v okolici Vač, Kandrš in Peč. Zato je orožništvo teh krajev še s posebno, pozornostjo zasledovalo, kje se pojavljajo ti ponarejeni kovanci. — Zadnjič
v Pe-
čah, kjer je neki brezposelni de-,
delnice.
čo in jedačo. Isto se je ponavljalo v Vidrgi na slični prireditvi. — Na obeh veselicah pa so potem ugotovili, da se je ponarejen denar pojavil v večjih množinah.
lega novembra.
v državnih kot čnih krogih se nagiba proti odpravi te dvojne obveznosti.
"Originalni namen dvojne obveznosti, v smislu katere so lastniki bančnih delnic v slučaju nesolventnosti bank« prisiljeni plačati do polne vrednosti svojih delnic, je bil, nuditi pro-tekcijo lastnikom bančnih nov-čanic v dnevih "divjega" bankarstva. To je bil motiv, da se je to obveznost pred 90 leti zaneslo v ustavo države New York.
"Pozneje se je dvojno obveznost začelo smatrati za delno protekcijo bančnih vlagateljev. Kar pa se je v zadnjih letih izkazalo, da ta varnostna naprava ne bi bila toliko uspešna kot se je pričakovalo je sedaj v teku gibanje, da so jo odpravi.
"Skušnje dokazujejo, da dvojna obveznost nudi jako malo protekcijo vlagateljem, medtem ko povzroča neprilike delničarjem. Po bančnem prazniku 1. 1933, ko se je mnogo prizadevalo, da bi se razne bančne zavode zopet postavilo na noge, je obstojala velika potreba za nov kapital; toda dobava takega kapitala je bila ovirana vsled dvojine obveznosti in strahu, kaj da bi ta obveznost lahko povzroči-ki investirajo v bančne
V sredo, 7. oktobra je bilo po ročano o nesreči John Pri jate Ija iz Madison, Ohio, ki je bil za-Predadiuk je	tekom^btjodTdkka NITC m je bU
dneva v Wichiti, Emporiji m vec .mestu ubit. Ranjki John je bil v!, g- jjvala Mr in Mrs Rudv druga maah in povsod so ga|duabi nad 16 let in je
pozdravile velike množice ljudi, i zvest, dober delavec družbi. Bil i	Se°-uUn in Mrs Jen-
ki so g;a naivdušeno i]ozdk-5rdtj:iU.|je piidtjiv, tocia v tcM-ek 6. olcto-lnig Afezgfx^zaclar.iriMj". ui NCrs. 2}v^čer jeiinel svoj §;lavni govor jtira ko je i)opi?ivljd ()gibe in jih jundrev/Ule za cvetice ki ste mi v Kansas Cityju, v katerem je j barval, je dospel poseben vlak, prinesli v bolnišnico otiraviiaval v glavneni T/pr%KkL.,k,Lb!regaL ni ipričakovai in g;a je! Zah^sjiti nioram iprav is. rije anieriške raladine, o Ikate- Ijsadel v grkivo. Huda vest je pi?:-malim ICanarškcH:! resn je deijal, čki je riajvecjega jbresla T/so naseHniio Afadiscm,,*4 inlacluiskeiga peT/skege ztK)ra, p()niena z«! deželo. C)b tej pnblci jCkmevo ni okolico, ker i-anjki je iid go ini poslali tako lep šopcire-je s ponosom omenil civilno kpn-!bil med vsemi priljubljen in do-iy: g ,	,
.ervacijsko armad. (COC, ir. b»r za slovenske farma*. Bi,
naLprecUieg!i (luiia. clekiven isa'aa-ov". ITav lepsilivala.
driKuno m d(d)er g^ispodar in o-1 Zajryaijujam tudi vsem, ki
me obiski v bdm&ud in
;rečina držav, ko so spnjenude'	t"* inaraAaj o-^Pomagfil je vec ljudem v naaeLjaa domu. če je Wovek še kJko
svoje banbie zakone. Ko je bnihraodi- F^^dvsem amo ohr%nA^%nitako,db naseKmiazalujeza tmian vmukirradindi, dag^ido-matavUen zvemn bančni	amo	njun m hudo ok:idinesrax,.(3o
žavi yu-ietna doba dvojne od-
mnenja ggyQ^nosti v kratkem popolrio-narodnih ban-, . .	.
ma odpade.
"Vzgled, ki ga je dala 1. 1846.
delo, ki ga je izvršila. "Amerika je marsikaj izgubila tekom de-
država New York, je posnelo P'T«'"
T-ko Ctr%-1 r\ -fn/Si wiQ-rCllzQl r\-
r.r. 4^	. ,.	, , i ro V nase institucije. Medtem, ko
se je sprejelo isti nacm kot ,	^
ov. 1 i. , so druge dežele napravile nevar-domnevano sredstvo za varnosti	___
vlagateljev.
! ne ovinke, smo mi reševali naše
Na podlagi dejstva, da revni delavec brez zaslužka ne more kar tako priti do denarja, ki ga je na debelo razsipaval po veselicah, so vaški orožniki na delavčevem stanovanju napravili hišno preiskavo, kjer so našli večjo množino svinca in železa. Ker mož ni mogel povedati, čemu mu bo ta kovina, so ga o-rožniki aretirali ter oddali v litijske sodne zapore. — Delavec odločno taji, da bi izdeloval ponarejene kovance, je pa sumljiv ker je po poklicu kovaški pomočnik. V zvezi s tem so vaški orožniki aretirali še nekega de-lavcaP na kandrški cesti ter nekega posestnika iz Kandrš, ka-
"Na polju narodnega (natio-
tere pa je litijski preiskovalni sodnik v pomanjkanju dokazov kmalu izpustil.
"V letih, ki so pred nami, bo potreba za bančni investicijski kapital stalno rastla. Vlagatelji so danes zavarovani do gotove svote potom sklada, ki se nahaja pod upravo zvezne vlade. Nekaj bi se torej lahko storilo s strani protekcije za delničarje.
"Ohio ima priložnost, da pod-vzame korak v tej smeri pri novemberskih volitvah. Mi odobravamo sprejem amendmenta."
voril sem z več farmarji in vsi so izrazili sočutje o nesreči.
Tudi mi žalujemo, ko smo iz-
probleme na demokratičen na- gubili našega prijatelja in zve-čin. In mi smo odločeni, rešiti stega naročnika. Pogreb ranjke-vse te probleme v okvirju demo- ga se je vršil v petek 9. oktobra kracije. Predvsem pa smo ohra- po cerkvenih obredih in udelež-nili vero v bodočnost Amerike, ba pri pogrebu je bila velika. — in s to vero v sebi je Amerika Dragi John počivaj v miru, dru-začela korakati naprej. Na tem žinf^pa izrekamo naše sožalje. pohodu jo bo morala voditi da- -
našnja mladina.'	Godba MeX TckautZ
V Kansas Cityju je govoril " v godba za vse prilike — moder-
mestnem stadiju, kjer se je nagnetlo okrog 21 tisoč ljudi, ki so mu prirejali navdušene ovacije.
Potek amerižke predsedniške volilne borbe
(Dalje iz 1. str.) razredno sovraštvo. Oni pripovedujejo takšne zgodbe na zapa-du in drugačne na vzhodu; takšne v mestu in drugačne na deželi. To ni moj način in ne bo,"
Nato je govoril o ciljih in filozofiji svoje administracije, o kateri je dejal, da je temeljila v glavnem na: podlagi ekonomske varnosti, verske prostosti in neomejene priložnosti za izobrazbo. "Mi smo se pretolkli skozi krizo s plapolajočimi. zastavami," je dejal. "In Združene države so prevzele vodstvo pri vzpostav-
Dekleta in žene!
Ker se blago drži, zato vam svetujem, da si izberete fino, moderno in čisto volneno "Sterling" suknjo ali Fur Coat, prej ■T!ko mogoče^ direktno iz tovarne
niKu&r j, ,	.V.. *11
m to po veliko nizji ceni, kakor kje drugje.
Prosim, oglasite se, ali telefonirajte, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suknjo po vaši vol.11 in ceni.
če naročite suknjo, plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Se vam priporoča
Benno B. Leustig
1034 ADDISON KOAD ENdicott 3426
na in slovenska Telefon KEnmore 4356-R 18008 Marcella Rd.
mači obiščejo, zlasti v bolnišnici. Ne bom vas pozabila in ob vsaki priložnosti vam bom rada povrnila.
Mrs. Bose Vatovec
10801 Prince Avenue
Iščem stanovanje
sestoječe iz dveh sob (s kurjavo) v collinwoodski naselbini. Pustite naslov v upravništvu Enakopravnosti, 6231 St. Clair a ve., telefon HEnderson 5811.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street	Tel.;
KEiunore 3118
LIFE'S BYWAYS
llNPrrC TME.	szc
C'HE.STMUI--FRfLE- T'MJL-
VILLACLC SMITHY

!C£COi.P	E-5
5 01^A. } I	HOT
f oVFrx
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
/ '
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
'Avtor 'The Native's Lielurn,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
To je povf'sL treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
FRANK ZAKRAJŠEK
Slovenski pogrebnih 1105 NORWOOD RD.	ENdicott 4735
■AMBi
II!
) d)	ta: ®	'
e
i i
@
i
DOBRO POZNANA
Matt in Ana Kučer
naznanjata, da ste prevzela Restavracijo in točilnico vsakovrstnih pijač od Mary Kuhar, na 3804 ST. CLAIR AVE.
Postregla vam bosta ob vsakem času z izvrstno jedačo in vseh vrst pijačo kot 6/c pivom, vinom in žganjem.
V soboto 17. oktobra imata otvoritev prostorov in se bo serviralo KOKOŠJO VEČERJO.
SE PRIPOROČATA.	\
i #
i
i
m

@
51 ^^	^ IrHE g K--I ^ lei
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
k
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
PREČITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE,
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS , FICIRANI
IŠČEJO SE 1'OVBKJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!


156 Fifth Ave.
v at qv za.ovencei^^
Mew York,N Y
IVAN HlAOINfO
Urednik
^Oi
AMERICA'S BEST
c£čUč.!
t
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
14. oktobra,
Carica Katarina
Zgodovinski roman
Potemkin je šel proti izhodu.
2e je prispel skoraj do vrat, ko mu je Panin zaklical nenadoma in se nasmehnil:
—	Knez Potemkin, vzemite s seboj mojo dozo — pokadite katero cigareta' pa boste zdravi. Meni na primer tobak vedno pomaga in me ozdravi.
Grof Panin ga je pri teh besedah pogledal, Potemkin pa ga je razumel.
—	Hvala vam, grof Panin, po-služil se bom vaše doze, morda me bo vaša cigareta pomirila.
Malo prej je bil še pripravljen' da bi se odrekel svoje sreče in življenja na dvoru, — sedaj pa je sklenil, da se bo boril do konca. •
Da, Panin je imel prav.
Če bosta Gregor Orlov In Platon Subov izginila, bo Potemkin neomejen gospodar.
Bilo pa je tako lepo vladati Rusiji.
Potemkin je sklenil, da bo o-stal.
Še enkrat je prečital pismo, ki ga je našel v Paninovi dozi, potem pa ga je raztrgal na štiri
posebnega namena, je zamrmral Potemkin.
— Brez dvoma se nahaja v tajnem predalu kaka vest, ki je namenjena meni. — Panin je povdarjal, da mi bo ta doza vrnila moj mir in moje zdravje.
Gotovo gre za kakšno važno j^Qgg jj^ vrgel v grmovje, stvar.
Potemkin pritisne na tajno pero.
Prvi pokrovček skoči.
Na drugem pokrovcu pa je ležal zvit listek.
To pismo je minister Panin lastnoročno napisal, v njem je
— Brez dvoma, — odvrne Panin, Potemkin pa je odšel z dozo j bilo sledeče:
v roki iz ute.	j Dragi knez Potemkin!
Ko Potemkina ni bilo več v u- i Naj vas ničesar ne vznemirja, tiči, se je Katarina nasmehnila [ kar se bo prihodnje dni zgodilo in se naslonila na stol.	| v Carskojem selu. Če boste o-
Ubogi Potemkin! Grof Panin, pazili, da se carica ne zmeni več
ali ste ga videli, kako je preble-dal, ko je slišal o pismu, ki ga morate napisati knezu Gregorju Orlovu ?
—	Moj ubogi Potemkin niti ne sluti, da delam vse to samo zanj in da bom uekoč s tem za vedno uničila njegovega nasprotnika. Takrat ne bo v Rusiji veC mali-ka Orlova, narod bo videl samo še boga Potemkina.
Carica je jela šepetati s svojim ministrom. Posvetovala sta se, kako bi postavila knezu Orlovu zanko.
Aleksander Potemkin pa se je medtem sprehajal po senčnatih poteh prekrasnega parka.
Bil je razburjen, ker je videl, da Katarinina naklonjenost napram Orlovu še sedaj ni izginila.
Oh, živel je že dovolj dolgo v njeni bližini in je vedel, da bo nekega dne izginila Katarinina ljubezen, vedel je, da bi se ■ ta muhasta žena kar na lepem lahko zopet vrnila k svojemu nekdanjemu ljubimcu in ga zopet dvignila iz prahu, v katerem se je nahajal sedaj.
Aleksander Potemkin pa je bil toliko bolj nezaupljiv radi tega, ker je imel sedaj samo eno oko in zdelo se mu je, da ni popoln človek.
Kdor je ljubil Katarino, bi moral imeti četvero oči, pa bi kljub temu ne mogel vsega videti, kaj še, da bi mu bilo dovolj eno samo oko!
—	Naj bo, — vzklikne Potemkin kljubovalna, — naj me zavrže, — ne bo me tako razžalo-stila, kakor si ona morda misli. Mar jo ljubim! —
—	Ne, saj jaz se silim k vsaki besedici, ki jo spregovorim z njo, četudi mi vzame vse moja odlikovanja, vse moje časti in moja posestva, me ne bo storila
za vas in se mnogo bavi s knezom Gregorjem Orlqyim, — bo to samo zato, da bi uničila vašega nasprotnika.
Grofica Klarisa Pineberg, ki jo je knez zvabil na svojo ladjo, je njena lastna hči, knez sam pa bo postal morilec svojega otroka.
Ali razumete sedaj, kako bo knezu Orlovu pri srcu, ko bo zvedel, da je ubil svojega lastnega otroka? Knez Potemkin, po-trpite radi tega samo še osem dni!
Orlov je izgubljen — to vam prisegam.
Vaše pismo sem dobil kakor po navadi. Pisali ste mi, da bi se radi enkrat za vselej odrekli ca-ričine ljubezni, ker vaše srce ne pripada več njej.
Knez Potemkin, ne storite ničesar nepremišljenega, branite to, kar ste si pridobili, kajti cel svet vam ne more dati tega, kar vam nudi Katarina.
Mar želite, da bi stranki kneza Orlova in majorja Subova triumfirali ? Aleksander Potemkin, vi ste potrebni Rusiji, kajti Katarina vlada državi, vi pa Katarini.
Toda kmalu bo carica samo vaša, — delali boste lahko, kar se vam bo zljubilo, — neomejeno boste vladali naši veliki ruski državi.
Orlovov padec je neizogiben. Najpozneje čez osem dni bo njegova beseda glas vpijočega v puščavi. Z majhnim in nespametnim Subovim pa ne bomo i-meli preveč neprilik. Z njim se bomo zmenili in končali, kakor se zmenita pes in mačka.
Uničite to pismo takoj!
Vaš Panin.
Potemkin je večkrat prečital to Paninovo pismo, zapomnil si je vsako poedino besedico, ker
bolj siromašnega, kakor pa sem i pa je bil Aleksander Potemkin bil poprej — prej, kakor sem vi-1 zelo izpremenljivega značaja, je
del to ženo, ki me je tako visoko dvignila in me napravila za svojega miljenca.
—	Moje ljubezni napram Elizabeti mi ne more vzeti, — odslej mi bo moja ljubezen svetinja, ki jo bom oboževal.
V tem trenutku je Potemkin opazil Paninovo dozo, ki jo je nosil v svoji desni roki.
—	Panin mi ni dal te doze brez
Proda
se
to pismo tako delovalo nanj, da je popolnoma spremenil svoje mnenje.
Rad bi našel
svetlo in prostorno sobo, najrajši s prostim vhodom in pri mirnih ljudeh v Collinwoodu. Sporočite naslov Enakopravnosti, 6231 St. Clair, telefon HEn-derson 5811.
Konfekcijska trgovina se proda poceni, samo zaloga se šteje; jdi sodeležnika; vprašajte med 9
Naprodaj
Trgovina z pivom, cigarami in slaščicami: jamči se $300 prometa na teden; se proda ra
naslov se poizve v uradu tega lista.
PAIN-EXPELLER :0^


TiaoSert so dobili pomoč pri bolestih ali bolečinah vnetih mišic — s par vdrgnenji.
PAIN-EXPELLER
z varstveno znamlco Sidro v rabi 70 let. ^
MORID rAMOil(
liniment
in 11 uro zjutraj; Clair Ave.
15910 St.
Proda se
Slaščičarna (confectionery) trgovina v sredini slovenske na-jSelbine; — se proda zelo po ceni. — Pokličite ENdicott 8687.
Subov je prečital stavek, y katerem je bilo njegovo ime.
Mladi major je prebledel, takoj za tem pa je temna rdečica zalila njegov obraz.
— Predrznež! — vzklikne Subov. — Ti se drzneš primerjati
lahko preko človeških glav — splezajo pa tudi lahko na najvišji plot.
128. POGLAVJE.
Doktor Betalesi
Ko se je Aleksander Potemkin
mene z mačkom, upaš si me i- vrnil v utico, je carica Katarina menovati majhnega in bedaste-! baš podpisovala nekatere spise, ga Subova!	j ki jih je prinesel minister grof
— Dobro torej, pes Panin, ču- Panin.
dil se boš, kako ti bo mačka izpraskala oči. Grof Panin, mačke imajo ostre kremplje, kremplje, ki jih znajo uporabljati, če je to potrebno.
— Sedaj pa. Veličanstvo, — reče Panin z glasom, ki je jasno kazal, da ne želi govoriti o državnih stvareh, — sedaj imam I za vas še neko malo preseneče-
je vzklik-j
Moj načrt je gotov, — je;nje! Za vaše Veičanstvo namreč
šel je dalje, ko pa se je nekaj časa sprehajal po parku, se je vrnil v utico, kjer se je carica Katarina pogovarjala s svojim ministrom.
Ko je Aleksander Potemkin odšel s prostora, kjer je prečital Paninovo pismo, se je tam prikazala neka vitka postava.
Prikazal se je lep, toda od so vraštva spačen obraz.
To je bil caričin čitalec, mladenič, katerega je odlikovala Katarina šele pred kratkim za njegove "zasluge" z \ladimirje-vim redom, bil je Platon Subov.
S hitrim in blestečim pogledom se je Platon Subov prepričal, da je Potemkin odšel.
Potem pa se je kratko in tiho zasmejal ter se splazil pod grm, kjer je ostal nekaj trenutkov.
Ko pa se je čez nekaj hipov zopet vrnil na pot, je držal v roki štiri dele pisma.
Njegov obraz je sijal škodoželjnosti.
—	Ta le Potemkin pa res ni baš preveč previden, — je zaše-petal Subov porogljivo. — Skriv nosti moramo boljše čuvati. — Pisem ne smemo trgati samo na i štiri dele!
Hahaha, ne bo mi težko sestaviti vseh štirih delov in pre-čitati celega pisma.
Brez ugovora pa je doza gospoda ministra Panina izredno praktična stvar.
Iz nje izhajajo vse te spletke proti meni in proti knezu Gregorju Orlovu.
Sedaj vsaj vem na kakšen način širi gospod minister vesti, za katere bi rad, da bi jih carica hitro zvedela.
Videl bom, kaj javlja ta stari lisjak temu enookemu Potemki-nu.
Subov je začel sestavljati pismo, ko pa se mu je to posrečilo, se je zasmejal:
—	To je Paninova pisava. — Kaj, ali je mogoče ? — Orlov bo propadel? — Dali so mu povelje naj uniči svojo lastno hčerko! — Hahaha, — moj ljubi Gregor pa gotovo ničesar ne sluti, — niti ne sanja se mu, kaj ga čaka!
—	Toda kaj me briga knez Orlov! Naj gre k vragu, se bom vsaj rešil mogočnega tekmeca!
—	Toda glej — tudi moje ime je tukaj omenjeno, — kaj pa govori gospod minister o meni?
nadaljeval Platon Subov kljubovalno in spravil raztrgano pismo v svojo listnico. — Ti štirje papirji preobrnejo lahko celo državo.
Človek, ki je bil doslej slepo
in za kneza Aleksandra Potemkina!
— Presenečenje? — je vzkliknila Katarina in se nasmehnila. — Pa mi najbrž ne boste povedali, da ste sklenili, da se boste
nočete več oženiti?
nil a Katarina med smehom.
—	Ne, Veličanstvo! Vdovec sem in tako naj ostane!
—	Grof Panin, če torej ne gre za presenečenje takšne vrste, kaj ste potem hoteli povedati?
—	Veličanstvo, — odvrne grof Panin in izprazni čašico likerja, ki mu ga je Katarina pravkar natočila, — upam, da knezu Po-temkinu že čez nekaj dni ne bo treba nositi na očesu črnega svilnatega ovoja, ki mu zakriva skoraj polovico obraza!
Veselo razpoloženje Katarini-no in Potemkinovo so te besede naenkrat pokvarile.
Katarino je Panin začel govoriti o novi poškodbi. Čudila se kajti svojega ministra je F la kot previdnega m ram ga človeka, ki se po »»J! dotikal bolnih in sk^lecili ^
1
Vedela je, da je ta. _ . leksandra Potemkina go bolela.
če je torej stari čel govoriti o	»•
je morel imeti tudi v ^ Morda če več; Panin J dvoma prinesel kaksn vest!
(Dalje prihodnp^)
orodje v Katarininih rokah, bo | v drugič poročili ? Katera dvor-izginil — izginil bo v kakšni je-i na dama pa vam ugaja? Oh, kar či, morda pa še celo v Sibiriji. I govorite, grof Panin, zagotav-Potemkin pa, — ah. to pismo j Ijam vam, da vam bom v vsa-omenja njegovo priznanje. Bil je | kem pogledu pomagala in stori-najbrž tako nepreviden, da je ' ta. kar boste hoteli!
Paninu priznal, da Katarine ne ljubi več.
To bo enookemu Potemkinu zavilo vrat!
Knez Orlov pa — to je tista glavna zapreka — to je jarek, ki ga moram preskočiti — pri tem pa potrebujem dober zalet.
Če bi carici prezgodaj izdal Paninovo spletko in to, da je Potemkin ne ljubi več, bi Gregor Orlov zopet postal njen milje-nec. Tedaj sem izgubljen, kajti potem bi mi bil Orlov prav tolikšen sovražnik, kolikršen mi je sedaj Potemkin.
Radi tega bom moral pustiti to pismo v svoji listnici tako dolgo, dokler ne bo carica Katarina kneza Gregorja Orlova popolnoma uničila.
Tako je, moj načrt je gotov! Hahaha, izvedel ga bom in pri tem mi bo pomagal sam vrag!
Vsi, ki mi bodo stali na poti, morajo pasti!
Hahaha, majhni in bedasti Platon Subov bo pokazal vsem, kaj zmore in vsi si ga bodo zapomnili !
Verjemi mi, grof Panin — čeprav so mačke majhne, vendar so nevarne! — Mačke skačejo
DR. L. A. STARCE
pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE.
Proda se
Hiša za tri družine, 13 sob; ^ tri garaže na East 52nd Street, ! se proda poceni. Poizve se na 1032 East 74 Street.	j
AMBULANCNA POSTREŽBA
v slučaju bolezni, nesreče ali druge potrebe, je naša ambulanca takoj na razpolago.
Zgrajena za tako postrežbo, je popolnoma opremlje na Zmožni strežniki zagotovijo varno in udobno transpor tacijo.
Naša ambulančna postrežba je podana kot posebna, važna postrežba. Cene so zelo zmerne.
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domaČi tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811
—	Veličanstvo, — odvrne grof Panin, — žal mi je, da vam moram reči, da niste uganili. Ni moj namen, da bi osrečil katero izmed vaših dvornih dam.
Naprej je na vrsti moje prepričanje, da se ne smem posvetiti nobeni drugi stvari, temveč samo politiki svoje domovine in službi svoje carice.
—	Diplomat, ki ljubi, postaja nepotreben. Velikim državnikom bi bilo treba prav za prav prepovedati zakon, Veličanstvo, prav tako kakor je to prepovedano rimsko-katoliškim duhovnikom.
—	Drugič, imam toliko obzirnosti napram vašim dvornim damam, od katerih ne ljubim nobene tako malo, da bi se z njo poročil in jo tako priklenil k sebi, ko sem tako preobložen z državnimi posli. Tretjič pa —
—	Tretjič? — sta vprašala Katarina in Potemkin hkratu in se nasmehnila.
—	Tretjič pa. Veličanstvo, mislim, da bi ne bil vreden, da sem izgubil prvo ženo, če bi se sedaj zopet oženil!
—	Torej se na noben način
BOŽit
V stari dornovm
Ekspresni parnik iz New Yor
NEW YORK
10. decembra
bremen
16. decembra
Brzi vlak ob BREMEN v zajamči udobno potovanje ^
Izbome železniške zveze od ali Hamburga.
Za informacije vprašajte	_
AUGUST KOLLANDER^ '
6419 St. Clair Ave., Clevelan ,

HAMBURG NORTH
Himerican .
GERMAN LIO!!

. '9''
IZUCKCWWAN

in zakvala
Welding School
Gas welding na vse stvari spadajoče v to obrt. 16 tečajev za $40. Weldam tudi avtomobile ali druge stvari. Oglasite se na 1114 East 67 Street. -FRANK OBREZA.
Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem	v»f"
prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je kruta našo nadvse ljubljeno soprogo in mater
AGNES UURICH,
je
Preminula je 2. septembra ob 5. url zjutraj.	iz
sece. Poliopali smo jo 4. septembra po cerkvenih obreo yfjini* ' sv. Vida na Calvary pokopališče. Ranjka je bila doma vas Verd. Star^ je bila 50 let. Bila je dobra soproga mati in smo jo vsi ljubili in nam ne bo pozabljena- y^^fuo "I'j. je prerano ali ostala nam bo v spominu. Obiskovali gold grob, zasadili bomo cvetlice In jih bomo zalivali z se ne snidemo tam kjer ni ne solz in ne trpljenja.	^
se iskreno zahvalil«®
in cvetlice ranjki v zaonj
Tool
Mrs. Johanna Svete, Employees of Lucas Machine^^^j ^ Mrs. Rose Mesec in družina iz Waukegan, III., družiH^ 5» , rich, družina Anton Palčič, Frank Miller iz California. girl* Eržen in družina, SNPJ Ball Club, Richman Bros.	J®
Pant Shop No. 1, družina Mrs. Mary Knapp, Mr. m ^ JoB
V dolžnost si štejemo, da darovali tako krasne vence Zahvalimo se sledečim:
Melle, Mr. in Mrs. William Melle, Susel družina, Mr. i"
Vintar, družina Joe Laurich, prijatelju Joe Klniencic. • j^ur'' Can Co., Mr. in Mrs F. Paulin in sinovi, družina An Balincarski Klub iz 71 St., društvo sv. Ane, št. 4, SDZ,	Ji •
Charles
št. 25, Slovenske Ženske Zveze, Mr. in Mrs.
Hazel Grubb, Mr. Leonard Speth.	^
Hvala vsem ki so darovali za sv. maše ki se bodo 1*^ gtef^ kojno, in sicer: Mr. in Mrs. F. Paulin, Mr. in Mrs.^	^
Indianapolis, Ind., Mrs. Frank M. B. Yelitz, Messers. William, Joseph ton Laurich, Mr. in Mrs. V. šebenik.
_________ Mr. in Mrs.	_
Stergar, Indianapolis, .
roseph in
Mrs.
Brie®''
Paulin in družina, Mrs. Frances Zulich, Mr. in Mrs.
..____ ir__________IT______________Mr in
Mary Knapp, Mr. in Mrs. Joseph Knaus, Jr., Mr. in
Oblak >"


leznik, Mr. in Mrs. John Rotar in družina, Mrs.
Mr. in Mrs. Frank Modic, Mr. in Mrs. R. Sajovec,
šek, Mr. in Mrs. J. Mramor iz Norwood Rd., Mrs.
Miss Gertrude Balish, Mr. in Mrs. Joe Baznik, Mr. i" Zakrajšek iz Bonna Avenue, Mr. in Mrs. W. A. Lucia,	M
ban, Mrs. Angela Dežman, Mr. in Mrs. A. Wahcic,
Tomsic, Mr. Kisovec, Mr. in Mrs. Stanley Pockar. jro* Strumbly. Mr. in Mrs. A. Pekol, Mr. in Mrs. Bergle* Mrs. Brezar, Mr. in Mrs. J. Vintar iz Collinwooda.
Hvala in ki so Mary Sebenik Videnšek, Frank Paulin, John in podružnica št. 25, S2Z.

„ ....... ki so dali proste avtomobile za	gtr'^* J,
se vdeiežiti pogreba.. Hvala velja sledečim: J®®
benik, Mrs. J. Svete, Matt Beljan, J J Vidm ' ^ » ^___..	.... Ane.
Oblak, društv« sv. Ane.


Hvala vsem ki so prišli pokojno kropit in ki so j* y njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala vsem ki so naW bol' y ob teh bridkih časih. Hvala vsem ki so jo obiskali v c	iP
Posebna hvala Mrs. Jennie Laurich, st., in hčerki za	pl
bolezni. Hvala pogrebniku Jos. Žele in Sinovi za vso Ir j et za tako lepo urejen pogreb. Se enkrat hvala vsem s ime kakega slučajno bilo izpuščeno se enako zahvaljiU® pos«'*''*
Hvala Rev. Jagru za opravljene cerkvene obrede i^^^
hvala sestri ki je prišla sem na pogreb iz Indianapolisa-vsem skupaj izkrena hvala in če bi bilo ime kakega ravno tako zahvaljujemo.
. Ti preljubljena soproga in mati pa počivaj v naj ti bo ameriška zemlja. Pozabljena ne boš n"'®
bomo za teboj obiskovali tvoj grob.

ŽALUJOČI OSTALI:

FRANK LAURICH, soprog: _ STANLEY, sinova: VERA. por. ka; ter mati in dve sestre v stan trije bratje in tri sestre v Am®"
Link
Cleveland, Ohio, 14, oktobra, 1936.