JUTRA Maribor, sreda 6. februarja 1929 izhaja razuo nadalje in praznikov vaak dan ob 14. ari PoStnfna plačana v gotovini. Znatne (spremembe v uradniškem zakonu RAZPORED V TRI KATEGORIJE B O UKINJEN IN UVEDEN LESTVIČNI SISTEM. — PRIPRAVLJANJE NOVIH ZAKONOV. Slaba vest? Ko jc kralj z energično šesto presekal gordijski vozel državnega problema in poleg vidovdanske ustave, ki je bila glavni kamen spodtike Hrvatom, napravil konec tudi strankarski diktaturi in terorizmu, smo se oddahnili tudi v Sloveniji. Saj je tekom dveh let, kar je bila udeležena v vladi tudi bivša SLS, vse, kar ni trebilo v rog te stranke, moralo le prebritko občutiti pest njene maščevalnosti. Danes seveda, ko je položaj vsaj nekoliko drugačen, četudi so eksponenti bivše SLS ostali na odločilnih mestih v državni upravi in v samoupravi, skuša časopisje bivše SLS otresti z nje očitke, da bi bila stranka postopala partizansko, krivično, teroristično. In da bi to še bolj prepričevalno dokazali, skuša zlasti »Slovenec« pogrevati že tolikokrat premlete laži o bivši SDS in njenih dozdevnih nasiljih. Mi smo dosedaj na vse to molčali, misleč, da bodo gospodje vendar prišli k pameti in prenehali s svo^mi izpadi. Ker pa se to do danes Se ni zgodilo, hočemo samo za svarilen vzgled navesti slučaj, ki kaze, kako globoko razpredena je bila teroristič na akcija bivše SLS že pred njenimi masami in kako je bil res že :-l rajni čaš, da se je temu terorju napravi! konec. V rokah imamo pismo slovenskega inteligenta na deželi, ki je imel ‘to edino napako, da se ni hotel vdi-njati teroristom, ampak je ponosno hodil svojo pot kot Sokol in k'>t delavec v naprednih kulturnih organizacijah. Pismo je bilo pisano tik prod preokretom v našem notranje-pohrič-nem življenju, koncem decembra. Jo značilno, zato objavljamo najvažnejši odlomek: »Ker sc v časopisju SLS neprestano trdi, da sc danes nikomur ne godi krivlcat da se urndništva ne preganja, treba povedati tla niti v tako majhnih oddaljenih krajih, ki kor je naš, nima učitelj miru pred klerikalnimi zažrizenci. Dne 23,. dec. porol-dne ic prišel k meni zvest pristaš SLS in ml začel pripovedovati, da je Istega dne imela organizacija SLS kraji vni občni zhor In da pc je med drugim mnogo govorilo o učiteljstvu, zlasti o meni, češ da nič ne delani za SLS iti da sem ji zato na poti. Ker jc na na*l šoli tudi nadomestni učitelj, ki Je pristaš SI .S, so sklenili, da bodo storili vse potrebne korake, da se inene premesti in njega stalno name sti. Izjavo sem sprejel brez prosene črnin, in me z ozirom na izkušnje SI.S ni niti najman! začudila..Pita ml Je le dokaz Več, kako lažnive so trditve SI S In njeiiega časopisja, da sc pod n.Hm vlado nikomur ne godi krivin na tud! doJr->7 kakr> široko razpredeno Je Imela ?T ^ svnjo akcijo zn ustmbovant'' rradni*tva in vsega naprednega življa« To je le eden Izmed stotin rodob-slučajev. Če danes po »SloVcn- BEOGRAD, 6. februarja. Današnje »Novosti« objavljajo članek prof. Milo-jevida, dolgoletnega sotrudnika pok. Jovana Cvijida, o novi razdelitvi države na oblasti. Prof. Miiojevič naglaša, da bo treba pri določevanju oblasti upoštevati potrebe prebivalstva in zemljepisno lego ter izvršiti znatne korekture sedanjega obsega oblasti. Kar se tiče razdelitve Slovenije na oblasti, pravi prof. Miiojevič, da bi morala mariborska oblast dobiti še podravske dele zagrebške oblasti, zato pa bi odstopila posavske dele ljubljanski oblasti. Aretacija slovitega razbojnika (iRŠK RAZBOJNIK LAMBROS SA US. KT JE PRED MESECi OPLENIL 4 VAGONE ZLATA GRŠKE NARODNE BANKE, JE BIL VČERAJ ARETIRAN V ALBANIJI. — NAGRADA400.000 DRAHEM BEOGRAD, 6- februarja. V ministrstvu pravde pripravljajo 15 novih zakonskih načrtov, med njimi: zakon o kazenskem postopku, zakon o prestopkih in izvrševanju kazni, zakon o vrhovni državni upravi, trgovski zakon, civilni zakonik, zakon o občinah in uradniški zakon. V uradniškem zakonu bodo izvršene znatne izpremembe. Razpored na tri kategorije bo ukinjen in bo uveden lestvični sistem. Dalje pripravlja ministrstvo pravde zakon o odvetnikih ter zakon o uvedbi državne policije za vso državo* ti poslanci in uradniki pozvani, da vrnejo te velike akontacije. Vsekakor bo spravila preiskava o blagajni bivše narodne skupščine na dan š» zelo zanimive podrobnosti o načinu postopanja z denarjem narodne skupščine. Skupščina ni spadala pod nobeno kontrolo. Kontrolo blagajne je smelo vršiti samo predsedništvo skupščine, vendar se to ni nikdar zgodilo razen za časa nekdanje konstituante pod oredsednikom dr. Ivanom Rybarjem 1. 1923. 5rečni siromak BEOGRAD, 6. februarja. Pri včerajšnjem žrebanju državne razredne loterije je odpadla polovica premije (100.000 iti) na srečko, ki jo ima neki beograj-ki siromak, vdovec ter oče 6 nedolet-nih otrok. Revež je že več tednov bo-an in ni imel več sredstev niti za zdravnika. Sreča je torej vendar enkrat pošla v prave roke. ATENE, 6. februarja. Včeraj je bil v Albaniji aretiran glasoviti grški razbojnik Lambros Satis, ki je povzročil albanskim policijskim oblastim že toliko preglavic. Lambros je znan zlasti po svojem drznem napadu na transport zlata grške Narodne banke, ki ga jo izvršil pred meseci. Zlato Je bilo natovorjeno na 4 oklopnih avtomobilih, čuvalo pa ga je 20 do zob oboroženih orožnikov. Lambros je s svojo četo napadel vojake in vse pobil, avtomobile pa oplenil. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada 400.000 drahem. Baš zato ga sedaj albanske oblasti nočejo izročiti prej, dokler grška vlada ne izplača razpisane nagrade albanskemu oro*:'’ t, ki ga je izsledil. Lambros je po uplc-uitvi zlata pobegnil na albansko osem Ije, kjer se je zadnje čase skrival kot pastir. Albanski orožnik mu je prišel čisto slučajno na sled. Na svojem obhodu ga je ustavil in preiskal. Pri preiskavi je našel pri njem nenavadno mnogo zlato, nakar mu je, takej napovedal aretacijo in ga oddal v zapore. Focheuo stanje resno PABIZ, 6. februarja. Zravstveno tanje maršala Focha se je zopet nenadoma poslabšalo. Sinoči pe >e zato zopet sestal zdravniški konzilij in je eden Izmed zdravnikov Izjavil novinarjem, da e kriza, v kateri se nahaja sedaj maršal, Izredno resna. Trockij še u Rusiji MOSKVA, 6. februarja, h uradnih krogov se poroča, da se mudi Trocklj Se vedno v ozemlju sovjetske unije Padanje temperature LJUBLJANA, 6. februarja. Mraz je danes po več kot enem tednu znatno od-jenjal. Temperatura se je povsod dvignila. in ni nikjer dosegla 20 stopinj pod ničlo. Na raznih prometno važnih krajih Slovenije je stanje variralo 10—17 stopinj pod ničlo. Železniški promet se je v zadnjih 24 urah znatno izboljšal. Na progah v Sloveniji z največjim naporom in požrtvovalnostjo vzdržujejo promet In sevršiskoro neovirano. Največje težave obstojajo za toorni promet, ki je že več dni ustavljen. Ljubljana je brez direkt-ie zveze s Splitom,, kamor bi morala po. slati te dni več sto vagonov lesa- V Splitu pa Čaka nasprotno transport 20d vagonov koksa za Slovenijo. Ker ni dovoza, se v industrijskih krajih pojavlja občutno pomanjkanje koksa, veliko pa je tudi'povpraševanje ,po kurivu. Tvrdke s premogom ne morejo zadovoljiti svojih strank, ker ga dobivajo le v neznatnih količinah. ZAGREB, 6, februarja. Današnji jutranji osebni vlak Sz Slovenije, ki bi moral priti v Zagreb ob 7.30, je prispel šele ob ,11. Enako je imel poldrugo uro zamudo tudi mariborski osebni vlak. LISka proga je razen 28 km med Pribudidem in Gračacom že 0č!ščena. Opoldne Je odšel 'z Zagreba komisijski vlak, o ka- terem upajo, da bo lahko dospel že do Splita, nakar bo promet pa tej progi ta koj zopet otvorjen. Pokojninsko zauarouanje za uso čržauo. ZAGREB, 6- februarja- Dne 16. februarja se bo vršil v Ljubljani sestauek, ki ga sklicuje centralno tajništvo Delavskih Zbornic. Na sestanku se bo razpravljalo o razširjenju noveliranega po kojnmskega zakona za privatne name ŠČence, ki velja sedaj za Slovenijo in Dalmacijo, na vso državo. Sestanku bodo prisostvovali zastopniki Delavskih zbornic, Osrednjega urada za zavarO' vanje delavcev, bolniške blagajne M-r kur v Zagrebu, bolniške blagajne Trgovske otnlodine v Beogradu in Pokoj ninskega zavoda v Ljubljani. cu« .hlnavpkl preobračajo oči, ker Jim Je krnllflvska beseda zaprla pot za n a daljno šiknniranjo in unlčpvnnlo vsrt»a, kar ni bilo njihovo, 1e to le znamenje slabe vostl. Dejstva pa ne f^n„Jo tafto naglo Iz ljudskega spomina. Še 0 primanjkljaju v narafln skupščini BEOGRAD, 6. februarja. Pr! nadalj* nem pregledu blagajne btvše narodne skupščine Je bilo ugotovljeno, da znaša čisti primanjkljaj v blagajni 400.000 Din* Vrh tega .le konstatlran še primanjklja, 580,000 Din, za katerega ni kritja. Ven dar za ta primanjkljaj ne pade toliko od govornostl na blagajnika narodne skupščine Milana Gabriča, temveč bolj na nekftere uradnike v računovodstvu. V blagajni manika torej kritje skupno /a ORO-rtnn Din. V tem primanjkljaju pa niso vštete dnevnice, k! so lih prejeli posamezni bivši narodni poslanci vna^re, kakor tudi ne večji predniml uradnikov narodne skupščine. Nedvomno bodo *«1 Senzacija Iz žiualstua Budimpešta ima zoološko senzacijo. Gospod Peter Goliat, krasotni eksem-plar orang-utana v budlmpeštanskem po vzorcu Hagenbecka urejenem živalskem vrtu, postavlja na la* dosedanje mišljenje znanstvenikov, da je ta vrsta opic nema. Peter Goliat je namreč zgubil svo- o zvesto soprogo in še enega Člana rod-ine, ki sta Šla na oni svet radi slabo-trvnosti. Sedaj žaluje za obema na ves glas! Izpušča pojoče glasove v obliki cele skale, ki spominjajo na človeški Jok. Čudovito je baje zlasti to, da so spominja s svojim žalostnim glasom pokojnih svojcev v gotovih razdobjih in sicer v zgodnjih jutranjih in poznih večernih u-rah. V petih dneh sedma nesreča vsled padca na ledu je žalosten rekord že sedaj, ko ie ni nastopilo februarsko Južno vreme, d ustvarja čez noč zfclo usodno poledico. Sinoči okrog 10. je 451etnl železostru-gar Josip Godec na potu iz delavnice domov padel v Tvorničkl ulici tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Na telefonski klic policijske stražnice J« prispel na kraj nesreče rešilni avto, ki je ponesrčenca odpeljal k njegovim 6 tovarišem, ki so postali žrtev poledice v prvih 5 dneh februarja. Prijetno sta se Imela sinoči v nekem mariborskem hotelu Ne-Žlka P. In P® trgovec XY. Ko je bila prilika naJlepša, na Je Nežlka po ges*u »Ljubim te, tvol denar naj bo mol!« izmaknila trgovcu sto dinarjev. Prizadeti le predal devico stražniku, ki JI Je napovedal aretacijo, Najprej Jo pošllejo na prerod v bolnico, nato pride pa pred sodišče. Istočasno le bila odrejena preiskava prot! lastniku hotela, ki nudi priliko za take prijetne večere v svojih sobah top\.W*?*# l Zvočni ali govoreil film? NOVA ZANIMIVA PRIVLAČNOST ZA FILMSKO PUBLIKO. CM • ii • vr Filmska tehnika se neprestano izpopolnjuje. 2e skoro dvoje desetletij je posvečala velik del svojega truda novi iznajdbi: filmu, ki govori- Ker se te dni tudi v Maribor« predvaja eden izmed zvočnih filmov, ne bo odveč, ako o tozadevnih poskusih spregovorimo nekaj besed. 2e se je skoro zdelo, kakor da je ves trud za dovršitev »govorečega filma« zaman, vendar so poskusi končno uspeli. Da H v interesu zanimivosti in strukture filma, je seveda vprašanje, na katero je po dosedanjih izkustvih odgovor šc feegativen. Toda dejstvo je, da je film dobil po mnogih neuspelih poskusih tudi zvok. Spočetka še nejasen, kakor prvi glasovi otroka, danes pa že tako izpopolnjen, da film govori, poje, deklamira. Film je postal muzikalen. Dasi je s tem zgubil na zanimivosti, lepoti in dovršenosti, se občinstvo izredno inte-resira za to novo filmsko čudo ter sta it. pr. kina »Cameo« in »Madeleine« v Parizu, ki predvajata muzikalne in govoreče filme, neprestano nabito polna. Seveda se slišita govor in godba v filmu samo pri posameznih scenah zelo redko Filmska tehnika zahteva naglo predvajanje in je navadno treba samo nekoliko napisanih besed, da se občinstvu raztolmači celo dejanje. Zato sc pri govorečih filmih opaža, da govor v filmu ne le moti, ampak predvajanje silno podaljšuje. Ako bi se naj torej v filmski drami tudi slišal vsak govor, ki je v filmu predviden, je gotovo, da b! predvajanje filma trajalo tako dolgo, da bi občinstvo ne moglo dokačati konca. Zato so seveda tudi takozvani govoreči filmi v veliki večini dejanja nemi in !e tuintam se oglasi kak zvok, govor ali godba. Čujete kratek koncert filmova-itega orkestra, šum vetra, žuborenje reke, lajanje psa To je prilično vse. In vendar so pariški kini dosegli s temi filmi ogromen finančni uspeh. Zlasti z onimi, ki poleg zvokov nudijo tudi pokrajinske slike v pestrih barvah. Saj je značilno, da je eden izmed teh filmov, »Le Jardin d’alah«, izvlekel iz samotarskega življenja v Vendeji celo starega Clemenceauja, ki se je popolnoma umaknil iz političnega in velemestnega življenja, ki pa je prišel v Pariz, da si ogleda čudo barvastega in govorečega filma. Iu vendar pričenja prevladovati )r:-pričanje, da niti barva niti zvok ne od- govarjata naravi filma, ampak da je film kot sivi ju nemi orjak še vedno uaj-simpatičnejši. Barvasti film je neokusno pisan in pretvarja igralce v cirkuške figure, najlepše pokrajinske slike pa v bavarske razglednice- Za govoreči ff!ni pa ne zadostuje rano pravilno pregibanje .ustnic pri posameznih glasovih, glas ne pripomore prav nič do naravnosti in zanimivosti, nasprotno vpliva nenaravno in mnogokrat celo moti, ker ni v skladu s sliko na filmu. Tudi če bi se v resnici dosegla naravnost glasu v filmu, bi bila potrebna tudi zadostna plastika, kakoršne pa fotografija nikdar nima. Filmske slike imajo tudi preveč značaj silhuet, in zato glas vedno ostaja nekako izven filma, ker se gledalec ne more vživeti v misel, da bi sence na platnu govorile. To verjetnost moti tudi nezadostna plastika in prostor, ki ne odgovarja širjenju zvoka. Tako se n. pr. čuje človeka, ki je daleč, govoriti z enako močnim glasom, kakor drugega, ki n poleti se občinstvo Tomšičevega drevoreda kaj rado poslužuje za promenado, ob vznožju Piramide je dalje zrastli cala vrsta novih vil in tamkaj nameravajo zidati tudi sanatorij. Skrajni čas je torej, da se odlaganje smeti na tamkajšnji parceli prepove. To zahtevajo že hi-gijenski oziri sami- Kaj pa naj si misil-,jo tuje*, ko se bodo tamkaj sprehajali ali prišli sfiičajno mimo? Zdravstvena oblast naj poseže energično vtnes in napravi red. Najdeni predmeti. Tekom meseca januarja so razne o-scbc oddale na policijskem komisariatu naslednje najdene predmete: črni ženski klobuk, stekloreznl nož, dvo-krovno moško nikchiasto uro, črno žensko boo, žensko ročno torbico z 82 Din. črno denarnico s 27 Din, omot perila, moško nikelnasto uro s srebrno verižico, 200 dinarjev, 2 psa volčje pasme, denarnico s 130 Din, rokovico, črn predpasnik, 3 ročne sanke, geometerski trak (merilo), črno listnico s 7 Din, srebruo moško uro, usnjato žensko desno rokavico, črno aktovko z 1 parom snežnih čevljev, zlat uhari in par črnih glace rokavic. ^ Samo do Rotterdama je prišel Miroslav T., ki je nasamaril dve dami v Mariboru za 30.000 Din- Po našem mestu S3 je dela! moža velikih :r-gevskih sposobnosti in je ustanovljal kar na dveh krajih — v Gosposki in Erjavčevi ulici — trgovske agenture; Pregovoril ie gospe I. in D-, da sta se mu pridružili kot neke vrste druzabnici in mu je dala prva 10.000 Din in druga 20.000 Din- Da bo bolj držalo, si je Miroslav od gospe D. še izposodil 4000 Din in nato odšel po trgovskih poslih preko meje. Ko ga pa le ni bilo čez teden dni ia več nazaj, sta pričeli obe dami, ki nista vedeli druga za drugo, sumiti o poštenosti gospoda principala in sta javili vso stvar policiji. Doznalo sc jc, da se mudi Miroslav po Berlinu in da še ne misli tako hitro v Maribor . . . Pred likaj dnevi pa jc prejela mariborska policija od one v Rotterdamu na Nizozemskem čisto nedolžno vprašanje, če ji je morda kaj dobrega ali slabega znano o nekem Miroslavu T., katerega imajo začasno tam spravljenega- Iz vsega se da pa sklepati, da jc nameraval mož preko luže in da se jc zazdel rotterdamskim oblastvom sumljiv, radi česar so ga nai-brž pridržale. Policija jc predala vso zadevo sodišču, ki bo sklepalo o tem, a:i naj zahteva izročitev Miroslava našim oblastveni. Dragocenega psa je povozi! včeraj ob pol devetih zvečer avtobus, ki je prihajal iz Celja. Na Aleksandrovi cesti je prišla živalpod kolesa težkega vozila in kmalu poginila- Ker je bil pes posebno dragocene pasme in vreden 1000 Din, bo zahteval njegov lastnik, neki mariborski inženjer, odškodnino od avtobusnega podietja. Zastrupiti se ie hotel v Ribiški ulici stanujoči zasebni uradnik Franjo P. Včeraj popoldne je na svojem stanovanju izpil neko tekočino v name-mu,_ da se usmrti. Hišnik je poklical stražnika, ta pa je obvestil o nesreči redilno postajo, ki je nato z avtom odpeljala uradnika v bolnico. Franjo P- se je že pred mesecem dni hote! obesiti. Ponarejene ključe včeraj aretovanega Vinka Gajška, ki ga je zasačil stražnik in ilagranti pri vdiranju v sobo oskrbnice stranišča na Glavnem trgu, so na policiji preizkusili in ugotovili zanimivo dejstvo, da se z njimi prav lepo dajo odpreti vrata v kinu Union. kjer je bila oplenjena pred nekaj dne- vi omarica v blagajni. Pa šc dalje so šli detektivi in poskušali s to petorico ve-trihov tudi one ključavnice, kjer jc bilo poslednje dni kaj ukradenega. Presenetilo jih je, da so lahko mirno odprli vrata neke trgovine in nekega stanovanja, kamor se Je pred kratkim priplazil neznanec in odnesel razne stvari. Areto-vani Vinko Gajšek, elegantno oblečen trh’dcnič brez posla in brez stalnega bivališča, trdi sicer, da jc bil kritične noči, ko so bile izvršene tatvine v gori omenjenih lokalih, še v Inozemstvu. Oblastva pa mu ne verujejo bogvedi kaj in ga bodo najbrž tudi v tem vlovila- "KARNEVAL V MOULIN ROUGE" na pustno soboto, dno 9, fobr. 1929 v vs«h prostorih Narodnega doma Pevski zbor »Luna«. Vaja je v petek ob pol devetih- H. 258 Pojasnilo. Na željo gdč. Mici Kranjc, zastopnice pri Ljudski samopomoči, stanujočo v Smetanovi ulici 50. ugotavljamo, da ni ona istovetna z Mico Kranjčevo, ki je imela pred dvema tednoma posla s policijo, o čemer smo pisali dne 17. januarja tega leta. Pozor pred nakupom! V Vranjekovl parni žagi pri Ruški koči so bili dne 4. tm- ukradeni 4 jermeni, 9-5-12 111 dolgi in 12-14 cm široki. Svarim vsakogar pred nakupom istih. 250 Viktor Glas^r. Pevsko društvo »Luna« v Krčevini priredi v soboto 9. februarja v gostiln! Vonibek (pri Taferni) veliko maškerado. Spored obsega: petje, godbo in ples. Začetek ob 20- uri. Vabljena okolica in mest* . m Kako se Je razvUala moda FRANCOZI V VSEH STOLETJIH NA VODILNEM MESTU. — VIŠEK DEKOLTEJA JE BIL ŽE V 13. IN 14. STOLETJU NA BURGUNDSKEM — SVOJEVRSTEN PRE DLOG DUNAJČANA. Kdor lovi doma z radijem najrazličnejše zanimivosti iz večjih evropskih mest, ta je imel pred tednom dni priliko čut! prav zanimivo predavanje nekega Dunajčana o razvoju in zgodovini mode. Ker pri nas radio vendarle še ni tako »vsesplošen naroden pojav« in ker ga tudi tam, kjer ga imajo, navijajo običajno bolj na muziko kot na predavanja, gotovo ne bo odveč, če podamo v naslednjem nekaj podrobnosti iz tega poučnega govora. V pradavnih časih je imela obleka seveda izključno obrambni, varovalni značaj. Vendar so poznali že kmalu v Egiptu tudi razne vrste dragocenega blaga. Peržani so producirali predvsem obleko iz usnja, Grki pa skrojili ono znano nošo, ki je toliko časa odgovarjala vsem zahtevam lepote in praktičnosti in ki je prešla *'«-di v Rim, kjer so jo za časa poslednjih cesarjev izpopolnili do prav posebne luksurijoznosti. Naslednja leta se je pričel tudi v severni in srednji Evropi pod rimskim vplivom pojavljati smisel za lepoto v oblačilih. Barbarske kože tu živečih narodov so sc bližale svojemu koncu. Karl Veliki, priprost in skromen kot človek, je sicer v posebni oblačilni odredbi prepovedal preveliki luksus v oblačenju; vendar doznavamo iz tega njegovega ukaza, da so takrat že nosili srajcc -—.prvi korak v uvidevnosti glede higijene. Pravi pričetek mode pa je -skati v 13. in 14. stoletju, in sicer med Francozi, ki so z vsemi mogočimi varijacijami pričeli uvajati modo mesto običajne narodne noše. Zlasti je opažati v tem oziru silen luksus na : Burgundskem. Najdragoceneiše t*a-nine so tekmovale z vezeninami, prist ni žlahtni kameni z okraski iz zlata. Istočasno pa je zgrabila ljudi želja ir. veselje po goloti, žene kakor tiidi možje so »iznašli? decoHetč, pri naj* večjih slovesnostih pa so nastopalo dame že povsem nage. Takrat je prevzela prvenstvo tudi v modi Španska. Zavladala jc silna strogost. Že ne so se zavijale od ušes do peta in vlačile s seboj razne obroča in po- dobno navlako- Celo v Audiji in Italiji se je Opazila ta španska moda, dokler ji ni pripravil konca pričetek tridesetletne vojne. Težki ir. nemirni časi one dobe vplivajo seveda neugodno na razvoj mode. Šele v 17. stoletju se zopet oživi, in sicer zopet v Franciji. Pariz je odločal za pol sveta in z modo v obleki je pričel kulturni svet upoštevati tudi modo v inobilijah, stavbah itd. Henrik III. je dal v svet znane lasulje, ki so bile merodajne v modi dolgo bodo celo pri ženah — tja do Marije Antoinette. Luksus v moški modi je postal tako silen, da sta morala zagrmeti proti, temu tako Richelieu kot tudi Mazarin. Uspeha nista imela, kakor mnogi njuni predhodniki in nasledniki v pobijanju mode. Dobi rokokoja je sledila ona čopa. Od tu dalje postaja moška moda preprostejša, žene pa iščejo za oblačila novih posebnosti in zanimivosti, kar pa jim nič kaj ni uspelo. Cesarica Evgenija je baje uvedla krinolino, cesarica Elizabeta pa je bila prva — najbrž zato da pripomore polni veljavi lepote svojega telesa — ki je prišla na dvorne plese brez spake krinoline. Okoli 1. 1914. pričenja naša nova moda, ki jo vsi priznavamo kot lepo in higijensko — morda upravičeno, morda le zato, ker radi premajhne čarovno oddaljenosti ne moremo gledati na vse te pojave s pravim kritičnim očesom. Vendar moramo‘tudi mi ugotoviti gotovo vrsto propadanja v modi. Predavatelj je dejal, da manjka danes na Dunaju onih impulzov, 1.; so izhajali predr vojno glede mode zlasti z dvora, iz plemstva in z njegovih prireditev. To da je za Dunaj dokaj žalostno, saj živi baje četrtina vsega prebivalstva — vsi mogoči obrtniki s svojimi družinami — od mode. Temu primeren je bil tudi zaključek tega predavanja: gospod koittercijalni svetnik Karl Decker je pozval vlado, naj da s prireditvami velikega reprezentančnega značaja novih impulzov za napredek v modi in elearanci. To-' da iz te moke najbrž ne bo nikoli kruha .... ?u3tinjska ladja bodočnosti Že pred dvemi desetletji se je v krogih tehnikov pojavila misel, da se zgradi prometno sredstvo, ki bi v velikih puščavah Afrike, Azije in Rusije nadomeščala karavane z velblodi. Ideja jc propala, ker takrat motor še ni bil tako izpopolnjen, da bi bilo zaupati v njegovo sigurnost. Pred pri-lično tremi leti se je pojavil nov načrt za orjaški avtobus, ki bi se naj imenoval ladja puščave. Avtobus bi imel ogromna kolesa s širokimi lopatami, ki bi omogočale prevoz tudi po najbolj peščenem terenu. Zgradile bi se tri vrste: en tip za osebni promet, drugi za blagovni, tretji pa mešan. Prve konstrukcije so vzbujale veliko senzacijo, pa le za kratek čas, ker se je izkazalo tudi to kot nepopolno in življenja nezmožno. Toda konstrukterji niso opustili na-tie na uspeh in sc javljajo sedaj zopet z izboljšanimi načrti in novimi idejami za promet v puščavah. Bajc se jc javilo že tudi več kapitalistov, ki bi podjetje financiral!. Iz Nemčije poročajo, da prično tam v kratkem graditi prvo takšno pustinjsko ladjo. Ne gre pravzaprav za nikakšen nov izum na polju tehnike in tudi ne za novo pogonsko silo, temveč le za izkoriščanje dosedanjih uspehov tehnike v puščavskem terenu. Orjaški avtobusi naj brez tračnic in ccst izpolnijo promet v velikih puščavah p0 zahtevah modernega časa. Predvidena jc nosilnost 100 ton in brzina 20 km. na uro. Nobena karavana z velblodi ne more doseči te brzine.. Taka pustinjska ladja bo lahko prevozila 10.000 km, ne da bi bilo treba jo vmes preskrlljati s pogonskim materijalom. Namesto bencinskih sc bodo namreč uporabljali motorji na težka olja, ki sc mnogo bolj ekonomični in porabijo mnogo manj pogonskega materijala. Za prve poskuse bo izdelan voz v dolžini 35 do 40 metrov, s kolesi v premeru 10 metrov. S širokimi lopatami na vseli kolesih bi takšni vozovi obvladali vsakršen teren in vzoone do 15 stopinj brez težav. Potniki v orjaku s 100 ton nosilnosti bi imeli ves komfort. kakor ga jc najti v spalnih vozovih prvorazrednih prog. Prve poskuse bodo izvršili v ruskih stdnah. Ako uspejo, bodo poskušali studi v afriških in aziiskih puščavah. Svet z zanimanjem pričakuje, kako se bodo poskusi obnesli. maksim 6orki o lepoti Življenje je težko. Človek čestokrat zastane... Življenje je surovo. Kje se naj čela počasi umikati proti vratim. V tem trenofku pa se je nekdo dotaknil njene tra0** rame. «.* •••> j„ se 0j)r_ nila. Zagledala je bled obraz, ki sc je pačil v. grdem smehljaju. IV. Zaroka. ^ Naslednji dan okrog devete ure zvečer je bila doževska palača krasno razsvetljena. Vse Benetke so bile na ulici; viharne množice so se gnetle okrog velike stavbe, in vsi kanali okolice so bili polni gondol. In ta množica ni prepevala kakor sinoči; vrvela je v zamolklem šumu, in zavalovala včasih nenadoma kakor morje ob uri nevihte, ne da bi opazovalec videl globoke vzroke njeni vznemirjenosti. (Nadaljevanje sledi). ComUm ta im»i» •blfotti*: maka buri« 90 p. •ajmanj*! cnaaak Oip ►— Mali oi\ln si Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — llger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor, Gosposka ulica 15. X Sobo- in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Mala hiša z vinogradom na prahuprostern kraju, bhzu glavne ceste, 5 minut od kolodvora, ceneno na prodaj. Vprašati Rei senhofer. Studenci, Kralja Petra c. 54. 243 Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce nah- Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbacliova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom- 2519 Obiščite Otvoritev 3. marca Damska maska, nova in originalna, se ugodno posodi Ogleda se v CvetjiČni ulici 13, pritličje - desno. 206 Državni ambulatorlj. Tržaška cesta št. 5 kupuje vsako množino morskih prašičev po dnevni ceni-________________________________ 244 Strojepisna soba H- Kovač, Maribor. Krekova ulica 6, za stranke ceM dan odprta- 181 Otomane, matrace itd. izdeluje in popravlja ter izvrš.i-je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Oosposka ulica 36- 257 Pisarniškega praktikanta sprejmem. Pismene ponudbe na firmo Mibš Oset, Maribor. 255 Lipski pomladanski sejem 1929 L Ne bo Vam žal! Razstava vzorcev od 3. do 9. marca Velika tehnična in stavbena razstava .... od 3, do 13. marca Tekstilna razstava .... od 3 do 7. marca Razstavačevljev in usnja od 3. do 6. marca Vm navodil* Vam daje faatni zastopnik u marlboiako dolaat: dr. Scheichenbauer, kemični laboratorij, Maribor, Trg svobode 3, *|j pI Leipziger Messamt, Leipzig. Denarni zavod na deželi s-prejme korespondenta. Prosilci z bančno prakso imajo prednost. Ponudbe z curiculutn vitae in referencami je nasloviti na oglasni oddelek Večerni-ka pod Šifro »Banka«. 256 Dijaka ali gospoda sprejmem na hrano in stanovanjc takoj ali s 15. februarjem. Vprašati Tat-tenbachova ul. 20, pritličje levo- 252 Dobro obiskana restavracija v Mariboru odda kuhinjo v najem. Naslov jkjvc uprava lista- 259 Solnčno sobico oddam s 1. marcom v Gregorčičevi ul. 26, II. nadstr., vrata 12. 251 Sobo in kuhinjo oddam mirni stranki brez otrok. Vprašati Pobreška cesta 21- 253 Stanovanje dveh do treh sob v sredini mesta iščem za takoj. Plačam D>n 1000 mesečno. Pismene ponudbe nasloviti na upravo Večernika pod šifro »Din 1000«. 254 Električne Instalacijo popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tlchy, Maribor, Slovenska ulica 16. |i7 Nogavice sprejema v podpletunje ter izdeluje vse vrste pletenin po nizki ceni strojna pletarna R. Lozej, Maribor, Fran-kopanova 5. 168 Mesto hišnega oskrbnika išče upokojeni tehnični uradnik, ki je v zidarskih poslih dobro verzlran. Naslov pove uprava Večernika- 248 IMATE ŽE SLOVENSKI PREVOD ŠVEJK V SVETOVNI VOJNI AKO NE, NAROČITE GA ŠE DANES PRI TISKOVHI ZADRUGI V MARIBORU, ALEKSANDROVA 13 BROŠIRANI IZVOD 46, VEZANI 56 DIN, PO POŠTI 2 DIN VEČ Maja Kooiorci) .Ja,ra- v U, Nl.nl: otedsla.nlk lidalttej), jn orednllt: P m Broio.tft, M.rilv.ni tm, j OT,d,„vn„ © e • • * o Deteli » Mirlbon.