Št. 20. V Gorici, v soboto dne 19. februvarja 1910. Tacaj * L Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek iti soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prdjemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K "*"" """* h *'** « * *>» **ŠLi';ji*,l'L>,° *"?•?* .' Posamične številke stanejo 'Kf vhff' V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „S0ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu .Kažipot po Goriškem in ' Gradiščanskem' in dvakrat v letu „Vozni red že-leznic, parniko? in poštnih zvez . Na naročila brez doposiane naročnine se ne oziramo. za narod, svobodo in napredek!« Dr, f(. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v l. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici-Št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni." Naročnino in oglase jč plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin;, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telafon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odjov. J. FabČič) tiska in zal" Deželni zbor. Šestnajsta seja. Nadaljevanje in popolnitev poročila o XVI. seji. Prošnja za letni prispevek za obrt-no-nadaljevahie šole v Šlovrencu pri Mo-ši in v Moši se odstop« deželnemu odboru, da dovoli letni prispevek do največ 2400 K. Letne podpore trgovski zbornici za trgovske šole v KrmimC Gradišču, Tržiču, Ceryinjanu.se dovoli od 1910. dalje po 500 K za vsako šolo s pogojem, da skrbijo poklicani činitelji za pokritje primanjkljaja ter se zagotovi dež. odboru primeren vpliv. Prošnja avstrijskega odbora mednarodnega kongresa za preskrbo ubogih se odstopi dež. odboru. Za zgradbo vodnjakov v K o j s k c m, S m a r t n e m, V e d r i j a n u in V i p o 1-ža h se dovoli 12.000 K, katere se izplača letos 0000, 1911. ..... 6000, ko se zagotovi kritje ostalih troškov. Prispevka odboru za prireditev lovske razstave na Dunaju se dovoli 2000 K. Potrdi se o b r a č u n de ž. z a v oda z a v z a j e m n o z a v a r o v a nje g o-v e d i. Faidutti je rekel, da zavod ne odgovarja od takega zavoda pričakovanim uspehom, zato glasujejo laški klerikalci proti potrditvi obračuna. Za bnunbne naprave pri Ložicah in Bernardisu se dovoli 12.500 K. Prošnja za pomoč v svrho kanalizacije na L i v k u se odstopi dež. odboru, da dovoli primerno podporo do največ 1000 K. ako prispeva toliko tudi država. Za zgradbo mosta čez Sočo pri Solkanu se dovoli 25% troškov, do največ 5000 K g. Ivanu Fonzariju v Št. Mavru. Laški klarikalci so zahtevali, da ne sme pobirati nobene prehodniue, kar se ni s-prejelo, ker je Gregorčič pripovedoval, da most je šibek ter da treba varuha, katrega naj plačuje Fonzari; zato bi potreboval prehodnino. Prošnja .los. Falconer glede pokojnine se reši tako, da se mu nakaže kot pokojnina polna zadnja plača* Potrdi se popolnitev načrta za Led-rin prekop s troški vred. Glede zajezitvinih naprav ob Soči ob meji občin Fara in Gradišče naj se obrne dež. odbor do vlade in naj poroča o uspehu v prihodnjem zasedanju. Za cesto Z d r a v š č i n o-S v. M a r-t i n se obnovi 300 K in dovoli za nova dela 1550 K. Občini Kojsko za zgradbo vodnjaka v Gonjačah se dovoli 1500 K, iz-plačljivih polovica v začetku, polovica ob kolavdaciji. Podpore občini Št. F e r j a n za zgradbo vodovoda pri Klanjščikih se dovoli 1700 K pod pogojem, da dovoli vlada najmanj 50'/ prispevek. Prispevka varuštvu obrtne šole v N a b rezini se dovoli 1400 K. Flizabetišču v T o maju se dovoli 000 K. Bolniške troške po .los. .lerkičevi se prevzame na breme dež. zaloga. Sprejme se predlog glede dvoletnega vojaškega službovanja in druge vojaške olajšave. Prošnja za podporo občanov v Desk I a h za vodovod se odstopi dež. odboru. O b n o v i se podpora za vodovod v Selcih 500 K. Obnovi se podpora za . :radbo mosta čez Sočo v K a m n e m in za popravo ceste K a m n oŠ e 1 i š č e, za most čez Mrzli potok, uravnavo cest*. Selišče-Tolmin 50.000 K. Za zgradbo in popravo cest v C e r-k n c m 5000 K. Za uravnavo m a 1 o v a š k e g a hudournika 2000 K. Za uravnavo hudournika Rasa 21.550 K. G o r i š k e m u kmetij s k e m u društvu v kritje troškov za prireditev sadne razstave pri Sv. Luciji se dovoli 300 K za kritje troškov in 1000 K za razdelitev med vredne razstavljalce. Županstvu v Bovcu za prireditev §i»*JU&razstave se dovoli 150 K. Gleda prodaje zavrženih erarskih konj naj se poskrbi, da prične prodaja že s tekočini letom. Prispevka za zgradbo ceste Grgar-Batc - Banjšice - Kal - Avče se dovoljuje 20'/, to je do 76.000 K. Predlog glede podpore vodni zadrugi tržiškega polja se odstopi dež. odboru, da da primeren znesek, Ponrave za cesto Z d r a v š č i n a-R u b i j e se dovoli do največ 10.000 K. Razne prošnje za podporo povodom poplavljeuja po Vipavi in B ranici se odstopi dež. odboru. Za zgradbo ceste od I3 r v a č i n e do državne ceste pri Sv. Luciji se dovoli 17.000 K. Županstvu v Sedlu za vodovod v P od bel i se dovoli 3750 K. Ital. akadcni. društvu na Dunaju se dovoli 400 K. Deželni organizaciji za pospeševanje tujskega prometa se dovoli 4000 K. Prošnje kmečkih hranilnic iu posojilnic se odstopi dež. odboru. Devinskim ribiče m se dovoli podpore 400 K. Zadrugi za ustanovitev okrajne živi-nozdravniške službe se dovoli 1200 K. Za nasipe pri Topoljani do največ 6000 K. Za porušenje hiš v Zagraju 8500 K. Za cesto Zagraj-D o b e r d o b 15000, izplačljivo v 3 letih. Za asanacijske naprave v Cervinjanu 5000 K. Za nasip ob Teru pri Paparjanu 50% do največ 2750 K. Z a o b r e ž n o cesto T r s t - T r-ž i č se dovoli 80.000 K, izplačljivih v 8 letih. C. kr. kmetijskemu društvu v Gorici se dovoli za leto 1910. — 5000 K. Za vodnjak v Šlovrencu pri Moši se dovoli 900 K. Za delavske hiše v Ogleju 1000 K. Sadjarski zadrugi v Ajelu se obnovi 200 K. Za most Gradiška-Zdravščina se pozove vlado, da omogoči izvršitev in se za ta slučaj zagotovi 25%* prispevka. Za zgradbo vodnjakov v Skrije-v e m in S k r 1 j a v e m se dovoli 3550 K. Za cesto K o l u d r o v i c a - Z g o n ik se dovoli 400 K. Za cesto S ve to-Preser je in a n j i g r a d - Z a g r a j e c se dovoli K 500. Odobrijo se deželnozborski sklepi o priliki preosnove dež. kmet. šole.* Potrdi se ureditev služb, pogodeb uslužbencev pri kmetijskih in gospodarskih nastavljcneih. Za cesto R e n č e - T e tu n i c a - Z a-grajce se dovoli 1500 K. Za cesto Š t an je 1-Pou i k ve se dovoli 900 K. Za cesto D o 1 - 011 i c a do kranjske meje se da 25%, največ 9000 K. Obnovi se podpora za vodnjak pri Sv, Martinu pri Zagraju 1000 K. Prošnja za preložitev državne ceste pri Trnovem se odstopi dež. odboru. Za cesto K a ni n j e - Č a v e n i n G o-j a č e - Č a v e n se dovoli 800 K. Poprava vodnjaka pri Sv. Luciji. Dovoli se 250 K. Za napajališče v Moši se dovoli 600 kron. P r oš n j a ,»N u r o d n e P r o s vet e« v Gorici se odstopi deželnemu odboru. Za cesto Saciletto-Ajelo se dovoli K 5000. Za vodnjak pri Rutarjih se dovoli K 500. Občanom iz Hlevnika za cesto se dovoli 600 K. Za cesto okoli griča sv. Jurija se dovoli 5000 K. Za 2 vodnjaka v Devinu se dovoli 3200 K. Za delavske hiše v Ronkah se dovoli 1000 K. Podružnici kmet. društva v Cervinjanu se dovoli 2000 K. Za brambne naprave pri Flumičeiu se pozove vlado, da da primerno pomoč. Kapitan llatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal lules Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Toda kmalu se je pokazalo, da je ta soteska brez izhoda; velikansk čok je zašel v ožino in se drvil naglo proti Fonvardu. Zdelo se je, da je nemogoče uiti, in ravno tako nemogoče se nazaj umakniti, ker je bila pot že zadelana. Shandon in Johnson, ki sta stala v ospredju ladje, sta premišljala svoj položaj; Shandon je naznanil z desnico krmarju smer. z levico pa je dal Jakobu NValln povelje, naj se uporabi parnik. »Kako se bo končalo to?« praša doktor Johnsona. »Kakor je božja volja,« odvrne slednji. Sto dvajset črevljev visok ledeni čok je bil le še kakih sto sežnjev oddaljen od Forvvarda in mu pretil, da ga pod seboj zdrobi. »Tri sto hudičev, nesreča.« kriči in kolne Pen. »Molčite,« zavpije nekdo, ki ga pa ni bilo mogoče razumeti sredi orkana. Že se hoče čok zavaliti na ladjo in vse prevzame nepopisen strah. Ljudje spuste svoje drogove in se umikajo kljub ukazom Shandona. Kakor blisek naglo se začuje grozen ropot, na krov ladje pade pravi vodni steber, ki ga je b.il vzdignil velikansk val. Ljudje silno zavpijejo, toda Garry vztraja pri svojem krmilu ter drži Forvvard na pravem tiru, četudi je strašno opletal na vse strani. Toda ko so zopet plašno pogledali proti ledeni gori, je bila ta že izginila; pot je bila zopet prosta in ladja je šla lahko zopet svojo pot po strugi, ki so jo osvetljevali poševni solčni žarki. »Torej, gospod Clawbonny, ali mi boste razložili to prikazen?« reče Johnson. »To je zelo enostavno, prijatelj,« pravi doktor; »to se pogosto dogaja. Sedaj ko se te mase odkrajajo druga od druge vsled vlažnega vetra, plovejo osamljene in v popolnem ravnotežji. Toda s časom se pomičejo bolj proti jugu, kjer je voda razmeroma toplejša. Njihovo podnožje, ki so ga že drugi ledov i pretresli, se prične topiti in manjšati. Pride trenutek, ko se težišče mase premesti in tedaj se prevrne. Ce bi se bila ta gruda zvrnila le dve minuti kasneje, bi bila padaje razbila ladjo.« IX. • Novo pismo. Konečno so prodrli preko severnega tečajnika. For-ward je plul 30. aprila o poldne mimo Holsteinborga; na vzhodnem obzorju so se dvigala slikovita pogorja. Morje je postalo tako rekoč prosto ledin ali bolje, ledu se je dalo lahko izogibati. Veter se je izpremenil v jugovzhod-nik in ladja je plula z razpetimi jadri v Baffinsko morje. Ta dan je bil izredno miren, tako da so si ljudje lahko malo odpočili. Neštevihio ptičev je plavalo irt plahutalo okrog ladje. Doktor je opazil posebno alka-allo (neka vrsta morskih papig), ki je zelo podobna krepljici (morska raca), s črnim vratom, peruti in hrbtom in z be- limi prsi; urno so se potapljale in vztrajale po, celo uro pod vodo. Tega dne bi ne značila nikaka posebnost, če bi se ne bil pripetil na ladji prav izreden slučaj. Ko pride Rihard Shandon zjutraj ob šestih od straže v svojo kabino, najde na svoji mizi pismo s sledečim napisom : Poveljniku Rihard Shandonu na ladji Forward. Bafiinsko morje. Shandon ni mogel verjeti svojim očem. Toda predno prečita pismo, pokliče doktorja in Johnsona ter jim je pokaže. »To je pa nekaj posebnega,« reče Johnson. »Čudovito!« misli doktor. »Pa dajmo prečitati to skrivnost,« vzklikne doktor. Urno raztrga ovitek ter čita. »Poveljnik! Kapitan Forvvarda je prav zadovoljen z ravnodušno-stjo, spretnostjo in pogumom, ki ste ga v zadnjih okoliščinah pokazali vsi, častniki in še posebno vi. Prosi vas, da sporočite ljudem njegovo priznanje. Prodirajte naravnost proti severu, proti zalivu Mel-ville in odtod v preliv Smith. Kapitan Forwarda K. Z. »V pondeljek, dne 30. aprila, nasproti rtu Wal-singliain.« »Ali je to vse?« praša doktor. »Vse,« odvrne Shandon. Pismo mu pade iz rok. Za preimranje čitanke za ljudske šole se dovoli 1000 K. Štipendiji za obiskovanje poletne uni--'•:¦ verze v Firenci se določijo 3 po 300 K. O b n o v i "se podpora za zgradbo 2 . . . vodnjakov v Koprivi v Furlaniji v znesku-500 K. Za cesto Podbelo-Belo se dovoli K 1600. Za vodnjak pri Šlovrencu, Neblo, se dovoli 300 K. Za 3 vodnjake v Fojanu se dovoli K - ¦¦ 900. 2 Za. vodovod v B a t a h se dovoli 25l/o ¦ do 2750 K. -pmmg za cesto Mulinut-Neblo se dovoli K **az i9°°- g—3 Za cesto pri Ložicah v Brdih se do- voli 10% k troškom. Za popravo ceste od Medana-Dobra-va do Fojane se dovoli 1000 K. Za 3 vodnjake v Dolenjah se dovoli 500 K. Ustanovi Maccari v Gradišču se dovoli 500 K. Slov. Alojzijevišču se dovoli 600 K. Občini v Červinjanu za hiralnico se dovoli 2000 K. Občini goriški za vzdrževanje cest .se dovoli za 5 let 7000 K, m o r a p a o p u-'s t i ti mitnic e. Tu smo podali v glavnem poročilo o dovoljenih podporah. O raznih zanimivih in v a ž-n i h r e č e h i z z a d n j i h s e j p r i h o riti j i č. iz osrednjega semenišča v Gorici. Je že tako! Mi Slovenci smo, kakor in kamor se obrnemo, nesrečni. Dobimo v slovenskem okraju eno ped zemlje a glej ga spaka, takoj moramo odstopiti celi oral svojemu nasprotniku. Nekdaj popolnoma slovensko s e m e n i š č e v O o r ici je postal o italijanska trdnjava. Rektor Italijan, špiritual Italijan, vicedi-rektor študijev Italijan, sploh kar vodi se-menišče, je italijanskega značaja. Toda še J vse bi se prestalo, ko bi ta značaj ostal ^ v srcih ali ta značaj se manifestira in sicer v tako fanatični meri, da kmaiu Slovenci ne bodo imeli več pristopa v svoje B semenišče. Če bodo pa.še vstopali, se jih izbrcne kakor se je to zgodilo lani koncem 4 leta z dvema Slovencema v četrtem letnl-J^ ku. Naj čuje torej javnost, kar se dogaja zadnji dve leti v semenišču. Slovenski če-trtoletniki so imeli od nekdaj pravico oziroma dolžnost vsako nedeljo podučevati krščanski nauk v semeniški kapeli. Predstojniki so bili dolžni Slovence k temu navajati. A glej gosp. Castelizza. Zato, ko je videl lani, da~se bogoslovci posebno ne zavzemajo za to: pravico,- je ta slov. krščanski uauk kratkomalo odpravit Ko se je italijanskemu rektorju to posrečilo, poskusil je svojo srečo tudi italijanski špiritual. In res, letos sedaj med postnim časom, ko bi moral «biti edino slovenski križev pot v semeniški kapeli* je ta jezuit uvedel pred blagoslovom Tatinski križev pot za bogoslovce. To bi bila sicer malenkost, a v|ndar zvita poteza jezuita, ki hoče tudi slovenski križev pot odpraviti. Slovenci in Hrvatje so bili jako vznemirjeni in so tudi svoje želje, namreč, da bi ostalo kot jL bilo izrazili spiritualu, a on jih ni slišal, ker slovenski ne razume niti Bog, kako bi pa razumel italijanski jezuit! . Pa povrnimo se k povdarku, kako se je zgodilo lansko leto dvema četrtoietni- ( koma ter oglejmo si, kako se vzgojujejo bodoči duhovniki v semenišču in kaki so vzgojevatelji! , . | I • S ve.; >s • srhCr • bil!1 - povedali »SVOJo sodbo o premembi- vodstva V goriškem semenišču, in glej naša slutnja ni bila ne- I osnovana. Razni so čenčali ob Castelliče-vem nastopu, da ni treba, da je ravnatelj j 4oktor, profesor ali sploh učenjak nego zadostuje, da je priznan pedagog, kakor je vrli gospod katehet Castelliz! Da je pri vzgoji najboljše sredstvo ljubezen, s kojo se pridobijo mlada srca sponte ne spinte (prostovoljno ne prisiljeno), to je že davno znana reč. Samo obsebi je u-rnevno, da pri vzgoji dobri vzgled predstojnika največ in najbolje vpliva na v-zgojo gojencev. Potrpežljivo^ t ( jn ponižnost morate krasiti vzgojitelja kot dva faktorja, brez kojih je drugače vzgojiteljev trud brezuspešen. Če teh dveh čednosti pri kakem človeku ni, jih gotovo ni pri rektorju osrednjega semenišča v Gorici. Že od nekdaj iz malega semenišča je znana nervoznost in srditost Castelliza nad podložniki. Njegov prijazni obraz se v trenotku spremeni in gorje tistemu, ki mora gledati vanj. Krotilec divje zverjadi je bolj prijazen. Niso mu toraj bogoslovci dali zastonj raznih imen----------------- — Ne bodemo tu naštevali lepih imen, svojimi pita svoje podložnike, in ne kričanja, saj priznanemu pedagogu se tega ne sme šteti v zlo! Vse to zahteva krščanska'ljubezen. — Glede ponižnosti gospoda kate-heta bi se lahko povedak- marsikaj, ali govorimo samo o glavnem, kar se tiče njega kot pedagoga. Ker Čuti, da mu darovi narave ne preostajajo in da s svojo učenostjo nikomur ne imponira, zato si hoče pridobiti spoštovanje na ta način, da se bogoslovci morajo pred njim klanj ati do tal kakor pred turškim sultanom, drugače gorje njim! Tega klanjanja.je bilo že lani v semenišču toliko, da bi se v-sakemu resnemu človeku zdelo to največja prismodarija in kakor da bi se bogoslovci hoteli iž njega norčevati (morda se je to godilo?) a gospod c a p o m a e s t ro Castelliz si je štel v svojo največjo čast, da je bogoslovce tako moderniziral. Kot pripomoček h klanjanju se je mož, ki mora vzgajati mladino, posluževal vseh naj-izbornejših parfumov. Otroci so kričali po ulicah za njim »bottega di profumi« in bogoslovci pa so ga ovohali po hodnikih pol ure daleč. Sicer to ne spada v stroko v-zgoje, če se kdo parfumira ali ne, vsekako *pa moramo reči, da bogoslovcem, ki bodo morali v pastirovanju skušati vse drugače parfume, jim ta vzgled vzgojitelja ni v posebno spodbujo do priprostega življenja na kmetih! O priliki njegove lanske petindvaj-setletnice maševanja se je ta naš pedagog v kar največji meri pokazal kot vzor ponižnosti. To Vam je bil pravi furlanski praznik v semenišču. Italijani so hodili po semenišču kot gospodje in kričali na vse grlo jubilantu »evviva«: Tudi spuščanje ognjev zvečer je bila samo -^rlanska demonstracija. To, kar je pa n...,'u*pše, je bil pa govor enega izmed četnoietnikov (seveda Furlana), ki je slavil in koval v zvezde velezaslužene-ga ravnatelja. A vse to poveličevanje se je zdelo Castelllzu premajhno, zato je pa rekel na koncu, mesto da bi se zahvalil, da ni samo tega naredil, da se je vsedel na rektorski stolec, ampak tudi pričel delati in sicer saditi cvetice po vrtu, jim pri-livati in blepšavati zunanje lice vrta. »Da veliko sern naredil in mnogo bom še v bodoče, zato me je pa Bog poveličal.« S temi besedami je zaključil svojo zahvalo in pokazal jasno, kako visoko stoji — termometer v možganih rektorja osrednjega semenišča. Res lepo se vzpodbujajo bogoslovci ob takem vzgledu ponižnosti in krotkosti. Če bi se kdo o tem dvomil, da je istina, mu citiramo še njegove precizne besede, ki jih je izustil nekoč v nekem nagovoru: »J a z se imam za nekaj i n v e rti, da sem ne k a j, ker p r i p o-znali in potrdili so me štirje škof j e.« Vsakdo mora priznati, da v taki skupščini, kakor je semenišče, je benja-^minizem jako škodljiv, ker moti medsebojno občevanje in prijateljsko razmerje. No !katehet Castelliz tega še ne ve, zato je on ljubil kot rektor samo enega bogoslovca, namreč nekega Pleta, kojega je vzljubil že v malem semenišču. Njega edinega je tikal kot svojega sina, njega edinega je gledal s prav odkritim smehljajem, njega edinega ni videl v disciplini. Založen je bil Plet vedno z denarjem. Če spada to ravnanje v krog vzgoje značajev, no, potem mi nimamo več pravega pojma o »izvrstnih pedagogih« .... Ostane nam še vzgled nepristranosti, s kojo je bilo zaključeno šolsko leto. Hotel je namreč Castelliz pokazati vse?n 4 škofom, da je nekaj in da se niso motili, ko so ga posadili na rektorski stol. Zato je bilo treba pokazati, da on ni samo sadil in prilival na vrtu cveticam, ampak da zna tudi riivati. Zato meni nič tebi nič je koncem leta odslovil dva četrtoletnika, ki sta že končala duhovne vaje za ordinacije. Tacega škandala menda goriško semenišče ni še doživelo in ga tudi ne bi pod ravnateljem Slovencem. Koliko grenkih je moral pokojni msgr. Gabrljevčič požreti od strani bogoslovcev Italijanov, a nestrankarski Castelliz se ie takoj znesel nad Slovencema, menda zato ker se mu nista klanjala do tal in se valjala pred njim v prahu, kot se valja nekdo pred svojimi višjimi, da dobi kaj rudečega o-krog vratu.—- To je škandal, ki ga je obsojal vsak trezno misleči človek, a škofje, nepodučeni o razmerah v semenišču, so šumaštru Castellizu — pritrjevali. Ljudje mislijo, da so mala nebesa v semeniščih, da vladata tam ponižnost in krotkost ter da se navajajo semeniščniki k najlepš'ni Čednostim — v resnici pa se jih r a z Č l o v e č u j e. Ni čuda, da je brezdno med duhovščino in srcem naroda vedno večje. Pribiti moramo na koncu, da kakor drugpdi, tako se izganja slovenščina tudi iz "s e m e n i Š k e g a s v e-tišča! Nadškof in knez Francesco Bor-gia je gluh in slep za v.,e take reči. Prav pa bi bilo, če bi si to siiko iz osrednjega semenišča natančno ogledal. Jamčimo mu za to, da je pristna! Priporočamo našim rodbinam Družba sv. Cirila in Metoda. Za obramben! sklad družbe sv. C. in M. so nabrali kot prvi donesek rodoljubi iz Renč v protest sovražnikov Ciril-metodovc dr. K 130. (Denar hrani uprava). Kot odgovor na »Ciriltnetodariio« je položil g. Avgust Praprotnik po podružnici v Lokvi 200 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala K 4 vesela družba v gostilni g. K. Fiegel v »'evmi. - - K 5.37 pošilja bral. in pev. društvo »Kras« v Opatjemselu. Znesek je bil nabran povodom društvenega plesa dne 7. _br. t. I. — K 5 pošilja gosp. P. Strgar, naduč. v Desklah, nabral, pri deskljanskih rodoljubih. Družba sv. C. in M. je bila navajena Šteti naprej, da se preje paralizira Roseg-gerjev nevarni naskok, štejemo sedaj tudi od tisoč nazaj. Neimenovan rodoljub na Štajerskem si je namreč prilastil številke 991-1000 incl., prijavivši se na te Številke za C. M. brarnbovca. Častitemu rodoljubu 2000kratna hvala! (Dalje v prilogi.) Drevi pevski večer „P. in gl.~ društva" „pri Jelenu." i ¦ L: »Bravo,« reče Wall, »čudni kapitan sam ne pravi več, da pride na ladjo; iz tega sklepam, da ga sploh ne bo.« »Kako pa je prišlo to pismo?« opomni Johnson. I Shandon molči. I . »Gospod Wall ima prav,« pravi doktor, pobere pismo-ter ga vrti na v se načine; kapitan ne pride na ladjo iz važnega razloga...« »Iz kakšnega?« praša živahno Shandon. »Zaradi tega, ker je že,« odgovori enostavno doktor. »Že!« zakliče Shandon; »kajvhočete s tem reči?« »Kako naj si. sicer pojasnimo, kako je prišla pismo?« Johnson pokima z glavo v znamenje, da se strinja. I »To ni mogoče!« reče Shandon odločno, »jaz poznam vse. moštvo. Moral bi toraj biti ves čas po odhodu ladje med njim. To ni mogoče,"jaz vam rečem! Zadnji dve leti sem videl vsakega moža izmed moštva nad stokrat v Liverpoolu; vaša.podmena, doktor, je nevzprejemljiva!« »No, katero pa vi sprejmete, Shandon?« »Vse, samo te ne; mogoče, da je izrabil kapitan ali kak njegov namestnik, kaj vem kako temo, meglo, vse kar hočete, da se je utihotapil na ladjo. Od celine nismo .daleč, in Eskimcf imajo čolničke, ki plovejo neopaženi mect.Jedom. Mogoče torej, da je prišel kdo do ladje, ter vrgel to pismo noter... megla je bila dovolj gosta, da mu je pomogla do namere.* »Pa tudi dovolj gosta, da ni niogel videti ladje,« ugovarja doktor, »če mi nismo videli, kako je tujec smuknil na ladjo, kako jo je mogel pa on najti sredi megle?« »To je jasno,« pristavi Johnson. - »Jaz se torej vrečam nazaj k svoji podmeni,« pravi doktor; »kaj menite, Shandon?« »Vse, kar hočete,« zavrne Shandon v ognju, »samo to ne, da b'i bil ta človek na moji ladji.« »Morda se nahaja mod moštvom kdo, ki je prejel njegova navodila,« meni Wall. »Mogoče,« reče doktor. »Toda kdo?« praša Shandon. »Jaz poznam svoje ljudi že dolgo, vas zagotavljam.« »V vsakem slučaju sprejmemo tega kapitana, če se pokaže, pa naj bo človek ali hudič. Toda še nekaj drugega se lahko povzame iz tega pisma.« »Kaj pa?« >raša Shandon. »Da mi nimamo iti v zaliv Melviile, ampak še dalje v ožino Smith.« ' »Prav pravite,« tfeeb; doktor. »V ožino Smith« .ptitirtvi'mehanično Rihard Shandon. »Jasno je torej,« nadaljuje Johnson, »da namen For-warda ni, iskati severnozahodno pot, ker bomo pustili na levi roki vstop, ki pelje tja, namreč ožino Lancaster. Torej nas čaka težka vožnja v nepoznana morja.« »Da, preliv Srnith,« ponavlja Shandon; »po tej poti je hodil Amerikanec Kane 1. 1853 in v kakih nevarnostih! Dolgo so ga imeli že' za izgubljenega v teh strašnih širjavah. Seveda, ker je nam ukazano tja iti, bomo šli! Toda kam? Morda do tečaja?« »Zakaj pa bi tudi he Šli?« razhudi se doktor. Johnson skomizgne z rameni pri misli na tako vratolomen poizkus. »Toda, da pridemo* nlazaj ha kapitana,« pravi Wall, »jaz ne vidim ob grdenlandskem obrežju drugega pripravnega mesta kakor Disko alj Upernnavik, kjer bi nas lahko pričakoval, če je'sploh kak kapitan. V par dnevih bomo torej videli, pri čem smo.« »Toda, Shandon, ali ne nesete pokazat tega pisma moštvu?« »Dovolite, gospod poveljnik, jaz bi tega ne storil, pripomni Johnson. »Zakaj pa ne?« praša Shandon.' »Ker so vse te izvanrednosti in čudeži taki, da bi lahko ljudem vzeli pogum; saj so že tako razburjeni nad tako usodnim potovanjem. Če se jim torej predočijo vse te nadnaravne reči, bi lahko učinilo slabe posledice in v najbolj kritičnem položaju bi ne mogli več na nje računati. Kaj sodite o tem, poveljnik?« »In vi, doktor, kaj menite vi?« praša Shandon. »Gospod Johnson, se mi zdi, sodi prav,« odgovori doktor. »In vi, Jakob?« »Jaz sem tudi mnenja teh gospodov, če nima nihče boljšega sveta,« odvrne ta: Shandon preudorja nek J trenutkov, potem pa prečita pazljivo še enkrat pismo. »Gospodje, vaša sodba je brezdvomno zelo dobra; samo ne morem je sprejeti.« »Zakaj ne, Shandon,« praša doktor. »Ker so navodila tega pisma formalna; Ukazujejo mi ljudem sporočiti kapitanova priznanja. Do sedaj sern se slepo pokoril vsem njegovim ukazom, naj so že bili ka-koršnikoli; zato ne morem___ »Kljub temu ...« nadaljuje Johnson, ki se je po pravici bal, da utegne tako poročilo napraviti slab upllv na duhove. »Moj dragi Johnson,« ponovi Shandon, »jaz razumem, zakaj me k temu silite; vi sodite popolnoma upravičeno; toda berite: »Prosim vas, da sporočite ljudem njegovo priznanje.« »Pa naredite tako,« pravi Johnson, ki je bil sicer natančen in strog, kar se tiče pokorščine. »Ali naj ljudi pokličem na krov?« »Le,« pritrdi Shandon. Bliskoma se raznese po ladji novica o kapitanovem pismu. Mornarji se nemudoma zbero na označenem me-jstu in poveljnik jim glasno prečita skrivnostno pismo, i (Dalj« pride.) ptu km. Priloga „8oto" žt. 50. z m 19. tebruvarlja bil. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici je imela dne 1-2. t. m. pri »Jelenu« svoj letni občni zbor. Udeležba je bila zelo pičla. Kedo bi pač šel ha suhoparen občni zbor, saj se je iahko isti večer imenitno zabaval v dvorani istega *| hotela. — Tajnik je med drugim poročaj da je imela podružnica v preteklem letu ::i'&L-članLyi. število, kj.jmč ni častno za gorVške" ^ovenLe\'^% vilo priglašencev za ¦ obrambni sklad. Glavno mesto Gorica ima komaj, 26 priglašencev, približno štirikrat manjše Ce-_!je jih ima skoraj trikrat tolikp! Navdušenje samo ne pomeni "riič,*treba ga je dejansko pokazati! Iz blagajnikovega poročila smo slišali, da je imela podružnica 2737'54 kron dohodkov. Med temi je preostalo od leta I908./09. K 392*51; 2) Članarina je bila K 267; 3) čisti dohodek veselice v juniju K 1283?30;'4) Od upravništva »Soče« dobili K 583'13; 5) Drugi doneski K 202*51 skupaj..K 2.737'54. Izdalo se je: 1) Centralnemu vodstvu v Ljubljano poslali K 2.531*96; 2) Za šolske potrebščine v Krminu K 101*18; 3) Tajniški troški K 8 skupaj K 2,641*14. Ostane torej v blagajni K 96'40. V odbor za leto 191 0/ l 1 so bili zvoljehi sledeči gospodje: dr. K r n e st I) e r e a n i (predsednik), dr. J os. F a g a-ii e I j, Anton K 1 u n. prof. M a s t n a k; za n a m e s t n i k e pa gospodje: Vinko Čuk, c. k. zemljv,vodja, Jos:p Fabčič, vodja Goriške tisk., Josip Medved, trgovec, Franc S t r n a d, c. kr. ravnatelj v p. Za preglednika računov gospoda: dr. Jos, L e v p u šč e k in Anton C i-K o j trg. . , K obrambnemu skladu družbe sv. C. in M. v Ljubljani pristopil je pri občnem zboru goriške moške podružnice gospod Josip Medved, trgovec z mamiiaktur-iiim modnim blagom v Gorici, z zneskom 200 K, katere plača v štirih obrokih po 50 K. Prvi obrok plačan in odposlan. Slovenski trgovci in drugi na plan!! Družbi sv. Cirila in Metoda daroval Fr. Začek, lindrihov Hradec, Čechy, 2 K od veselja, da se nahajajo v kavarni Central v Gorici tudi česke novine. Rabljene poštne znamke dobivajo v družbi sv. Cirila in Metoda vedno več prijateljev: takih, ki jih darujejo in takih, ki jih kupujejo. Nekatere teh pošiljatev so naravnost dokument strogo rednega darovalca, ker so čuda lepo sortirane. Sicer nimamo navade, da bi te vrste darove, oziroma darovalce redno in imenoma izkazovali, prav mnogim bi to tudi všeč ne bilo, omeniti pa moramo zahvalno g. Fr. Petana, kontorista v Ljubljani, ki je daroval družbi cel svoj album znamk. Hvala! Slovenci v Ameriki so po tajniku I. Ciril-Metodove podružnice v New-Yorku, g. Iv. Zupanu, že zopet poslali naši družbi K 400.-—. katerim je sledilo pismo ognjevito rodoljubno. Pomislite si! Od 4. julija 1909 so že poslali naši rojaki iz Amerike K 800.— naši družbi, ustanovili so podružnic 20, ki štejejo' člane čez 900, število pa se vsaj to leto podvoji. Dragim rodoljubom v Ameriki iskrene Ciril-Metodove pozdrave in zahvalo. Narodno blago za Ciril Metodovo družbo. — Za prvo polletje 1.1. sta poslala trgovca Golob in Volk družbi sv. Cirila in Metoda znesek 125 K, kot prispevek od prodanega mazila za črevlje in čistila za kovine. Ravno tako je poslala »Prva sloven. zaloga čaja« družbi sv. Cirila in Metoda 50 K. kot polletni prispevek od prodanega . Čaja. — iskrena hvala obema tvrdkama! Rodoljubi zahtevajte povsod narodno blago gori imenovanih narodnih tvrdk! Slovenčeva »Urilmetodarija« dobiva primernih odgovorov s prispevki za dru-Jbo sv. Cirila in Metoda. Jedva izpraznjene nabiralnike bo treba zopet prazniti. — »Slovencev« napad je vzbudil novo navdušenje po slovenskih planjavah. : Konzorcij »SI. Branika« dobiva naročila, naj se pošlje letakov, kakršni so bili priloženi radi »Slovenčevega« napada na družbo, na razne strani slovenske zemlje. Hvala vam, Častiti slovenski brambovci! Po volitvah v jeseni nisem vzel v roko nobenega lista goriških klerikalcev, do pretekle srede, ko mi je padla v ka---vacoLCisto .shjčiijno v roke zadnja »Gorica«, kjer se mi je posilil v oči članek »T o j e ju n a k«, pa takoj nekajkrat moje ime. V uredništvu sem naročil, naj me poprašajo le v takih slučajih, ki bi se zdeli zares posebne, važnosti, za kako informacijo, ker..... ne maram brezplodne polemike z lumpi. Sem pač že tak, da se .ne morem premagati, ako čitam le pre-ostudne lopovščine iz požegnanega peresa — in bi ne udaril po zasluženju. Po dolgem času sem torej čital »Gorico«, pa že moram kreniti pobožne katoliške junake po predolgem jeziku. Ne bom se spuščal v nadrobno zavračanje klerikalnega mazača, ki ima brez-dvornuo pred očmi le svoje brumue kato- \ liškc b a c k e, ker ve, da ne smejo citati j »Soče« pod smrtnim grehom; zato si ie brez strahu dovolil postno šalo, da jih } farba po svoji zli volji o dogodkih, ki so > bili v »Soči« natančno opisani in z doku- r menti podprti. Klerikalni poštenjak hoče namreč oprati Gregorčiča in njegove pod-repnike znanega nasilstva v deželnem zboru ob potrditvi dveh poslancev trgov- j ske zbornice, — mene pa dolži: j 1. da sem 1. 1902. in 1905. za vozil ve- j litev v trgovsko in obrtno zbornico s ' svojo.....n e r o d n o s t j o i n s v o j i m '¦ d i 1 e t a n t i z m o m; I 2. da 1. 1908. modro Gabrščekovo ! vodstvo ni napravilo vseh k o r ako v, ' ki so b'li potrebni za slovensko zmago, Zato je GabršČek glavni'krivec, da smo ', Slovenci v Trgovsko-obrtni zbornici brez \ zastopstva itd.!! I O voiitvi 1. 1902. in 1905. sem priobčil v »Soči« prav obširne vloge na trgovinsko i ministerstvo, iz katerih je bilo razvidno, kaj vse smo storili proti lahonski zvijač- i nosti, drznosti in brezvestni nasilnosti: I kako smo bili Slovenci brez moči nas- j proti laškim samosilnikom, ki so piskali na zakon in najprimitivnejšo zahtevo dostoj- ! nosti. Ako kdo ni čital, a se zanima za to | našo 20-letno »križevo pot«, naj le čita, — in strmel bo, kaj vse je mogoče v tej Avstriji, ki se hvali, da je kulturna država, a nima vlade, ki bi imela — toliko poguma, da bi stopila malce na rep zločinskim kršiteljem veljavnega zakona. Ali strmel bo še bolj nad tem, kako piše slovenski list o tistih volitvah. — Po volitvah l. 1902. in 1905. je dobil tudi dr. Anton Gregorčič v roke jeden iztis vloge na ministerstvo, - in ako je le še iskra slovenstva v njem, tedaj bi mož vzrojil na Dunaju in skušal doseči vsaj to: d a s e n e b o d o v e č po navijale tolike 1 u m p a- ¦ r i j e. — A I i n i t i z g a n i 1 s e n i, kakor, da se njega nič ne dotika! Celo o volitvah I. 1908. se drzne ka-. toliški klepetač brbljati, da.....nisem napravil vseh korakov, ki so bili potrebni za slovensko zmago. Toda klerikalni po-štenjakovič previdno zamolči: kateri bi bili tisti koraki, ki b(i zagotovili slovenska zmago. Na dan ž njrrii! Vrlemu iznajditelju plačam takoj prav dobro nagrado! V »Soči« smo povedali, kakošno tr-njevo pot smo hodili že ob času reklamacij. Pritoževali smo se in ropotali od Poncija do Pilata. Predsednik volilne komisije grof Attems je imel kaj opravila z nami. Vloženih je bito nešteto reklamacij, ki so bile silno ostre. — Grof Attems in cela komisija so celo tožili pet Ajdovcev radi razžaljen j a časti v jedni .taki vlogi. Bili so oproščeni v dveh instancah. Zgodil se je .....majhen čudež! Le čudno, da niso bili zašiti.— Šli smo v Trst in na Dunaj, kjer so imeli več opopran-h pritožb iz cele dežele. Jaz sem bil na Dunaju pri trgovinskem ministru, s katerim je govoril tudi poslanec Štrekelj, — še posebe sem na dolgo razpravljal o vseh nasilstvih s prezidijalnfm šefom dr. Z a u p a c h o m v trgov, ministerstvu. T a m s o n a m obljubili vso P o-m oč! Ali kaj se je zgodilo? Gregorčičevi zavezniki so poročali na Dunaj, kako da je vse v najlepšem redu, saj se tudi nikdo ne pritožuje, — a vse pritožbe prihajajo edino le von dern e w i g e n K r a k e 11 er Gabršček. — Minister nam je dal od- govor* da je ..... vse v redu. Kako sem : se spri z grofom1 Attemsotii, je morda čl- -tateljem še znano. Od tistega časa ga ne poznani več, on za me v Gor ici n e eksistuje!! Ali šel sem še dalje! Opazoval sem in dal opazovati nadaljni način volitve. Nikdo na svetu razun mene ni prišel na sled najdrznejši slepariji, ki se je kdaj dogodila pri kakih volitvah. Takoj po volitvah 12. in 13. januvarja sem podal na državno pravdništvo obširno k.a z e n s ko ovadbo, sledila je preiskava, ki je potrdila, da se je izvršila predrzna volilna sleparija s f a I s i f i k o v a n i m i p o d-p i s i v o l i 1 c e v. — Bi i sem zaslišan za pričo tudi jaz, —• priglasil sem se zasebnim udeležencem, pa me nočejo dopustiti, da bi jaz pomagal najti krivce, katerih preiskovalni sodniki...... ne morejo najti. — Meseca decembra sem bil na Dunaju nalašč v tej zadevi in izročil ministru dr. VVeisskirelmerju obširno spomenico, zahteval, naj si da predložiti kazenske spise uvodne preiskave itd. Ekscelenea je obljubila, ali — pozabila! Zato sem v ja-nlivarju poslal vso reč dr. P1 o j u, naj posreduje, — in prihodnji teden bom zopet gori. Nekaj se mora zgoditi!! Ako vlada nima toliko poguma, da poseže v to sr-šenje gnezdo zdaj, ko je kazenskim potom dognana krivda, — kdaj pa? Zdaj pa vprašam: Kaj naj bi bil še storil za ...... slovensko zmago? Na dan .... dr. Anton Gregorčič, na dan eroe di soffita, pa povejte, kaj vraga pa še zahtevate od.... me n e. Kje ste pa Vi? Ali Vas nič ne zganejo sleparije, katere celo Vaša »Gorica« priznava?! — Ne zahtevam ne hvale ne priznanja za svoje delo, ali to lahko zahtevam z vso pravico, da katoliški lunipje vsaj tako nesramno ne lažejo« kakor "je storila Gregorčičeva »Gorica«!? Ako pa lažejo, smem računati na razsodnost izven bac-kovskega občinstva, da me oprošča na-daljncga zavračanja klerikalnih podlostij. A. Gabršček. DOPIS!. Iz komenskega okraja. Iz Škrbine. — Na občnem zboru društva »Narodni dom« je bil izvoljen predsednikom Viktor Adamič, podpredsenikom Jos:p Dugulin, tajnikom Srečko Stres, blagajnikom Janko Lozej, odborniki so: Anton Čotar, Alojzij Žorža, Avgust Čo-tar; preglednika računov Viktor Adamič in.Rudolf Mihalj. Pristopilo je mnogo novih članov ter se je društvo ojačilo. Iz goriške okolica Iz Št. Petra do Bili. (N a š e c e s t e). Niso več ceste, marveč slabi klanci. Ni' dneva, da ne bi zapeljal kak voznik v obcestni graben, ker se ne more ogniti sre-čajočemu vozu. A kaj bo še le zdaj, ko bodo orali in živino obračali po cesti v njivo, puščali vozove na njej! Zakaj bi ne vsa tri županstva, prizadeta s to cesto, naprosila cestni odbor, da bi se ta kolovoz Iz Št. Petra do Bilj razširil v pošteno cesto široko, in na straneh napraviti vodne odtoke! Ker tako dere voda naravnost z njiv na cesto ter nanaša zemljo tako, da nič ne pomaga jo nasipati. S tem se le stroške povišuje in cesta je tim slabejša. Vrtojbsko novodobno moderno županstvo, v kojem vživa sam vzvišeni Mrmolja rajsko veselje se ukvarja z vsem nepotrebnim. Tu pa spi, ali jo iz seje popiha, kedar se rešuje kaka pereča zadeva. Biljcnsko županstvo naj se tudi zgane. Zganite se vendar za Boga svetega, če ne bo vse »ta čern« vzel, kajti ceste se vedno bolj ožijo, da si bomo morali napraviti letalni stroj za prenašanje opeke. Voznik opeke iz B. jI j. Iz kanalskega okraja. Kanalski dekan že dela za dopolnilno deželnozborsko volitev iz trgov, in sicer pri nauku, ko deli spovedne listke za Veliko noč. V nedeljo je imel pri tem nauku pravzaprav volilni shod. Udrihal je po brezvercih in liberalcih, kako da hočejo uničiti vero, o broštH ljubljanskega škofa je pripovedoval pa tako, da so liberalci razširili pohujšanje med ljudstvo in ne škof; pravil je, kako je na Francoskem, fetrbal, kako se Mujejo, .da imajo le i ali 2 otroka, kar je kazen božja,,na koncu pa je vskliknil: Glejte* kako boste volili. Grdil je narodno-napredno stranko, ali /dekan naj-si zapomni, da bodo pristaši na-rodno-napredne stranke že vedeli storiti svojo dolžnost, tako da bo dekan prav žalosten! Iz ajdovskega okraja. Iz Gor. Branice. — Dopis v sobotni »Soči«'je mistifikacija. Nekdo je zlorabil zaupanje uredništva pa podtaknil dopis, ki ne odgovarja resnici ne glede Branice in tudi ne glede Štanjela. Ker je dopis prefriga.no zavit, ni moglo uredništvo presoditi, katerih oseb se pravzaprav tiče, ali razumeli smo v Branici. Sploh svarimo pred dopisi iz Branice, ker tu okoli je nekaj malopridnih tičev, ki iščejo vse načine, kako bi oblatili svojega bližnjega. (Jemljemo na znanje ter preklicujemo vsebino dopisa v sobotni številki. Uredništvo.) • DomaČe vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. V gostilni pri Rajhu na Komu (sedaj A. Ples-ničar) se je nabralo 370 K; Č i s t i p r e-b i t e k d i j a š k egapIesavGorici 5 0 K; P. Brumat v Št. Petru pri Gorici 970 K. — Na račun mesečnine je prišlo 51*30 K in 175 kg sirovega masla in 6*32 kg slanine. Goriško učiteljsko društvo bo imelo svoj letni občni zbor dne 3. marca t. 1. v veliki dvorani »Trg. Doma« v Gorici ob 9'/a uri dop. Vspored: L Pozdrav predsednika; 2. Poročilo: a) tajnlkovo, b) bla-gajnikovo; 3. Volitev novega odbora; 4. Predlogi in nasveti; 5. Predavanje: a) o kometih, b) zgodovinski pouk v ljudski Šoli. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Prememba statuta za goriško mesto. V dež. zboru je stavil dr. Faidutti predlog za premembo statuta za goriško mesto. Rekel je, da v prejšnji seji sta bila dva predloga za premembo občinskega volilnega reda, mislilo se je tako na občine po deželi, pozabilo pa na goriško. Zahteval je premembo na temelju splošne in jed-nake volilne pravice ter zahteval nujnost Bombig. župan goriški, se je protivil nuj- * nosti. Laški liberalci so rekli, da se že bavi mestni svet goriški z reformo. — Bavi se, ali že presneto dolgo' — ker bi rad spravii tem potom vse Slovence ob volilno pravico! Bombig je bil v deželnem zboru proti nujnosti Faiduttijevega predloga za premembo statuta. »Čisto naravno; če se v mestnem svetu nič ne mudi s premembo, kaj se mu bo mudilo v deželni zbornici! Mestni Slovenci zahtevamo premembo statuta, zahtevamo, da se uvede nemudoma splošna in jednaka volilna pravica pa na pravi, pošteni podlagi, ne da bi nastalo iz nje kako skrpucalo! Na dan s premembo statuta! Zadnji čas je za-njo. Potem smemo upati, da pridemo vendar enkrat do pametnejšega mestnega gospoda rsWa! Pobiranje odstotne davščine na najemnine v goriškem mestu. Dež. zbor je potrdi! zak. načrt o pobiranju odstotne davščine v goriškem mestu, katero prične z novim 1. 1911. Davščina na realne ali figurativne najemnine bo trajala 15 let. Oproščene te davščine bodo najemnine do 200 K; od 201 do 300 K na leto je pa določena davščina na 3%, za najemnine, ki presegajo 300 K na leto, na 5c/c čiste najemnine, Davščina zadene vse; ki imajo stanovanje ah druge prostore, ki so podvrženi najemnini, vštevši tiste, ki so začasno oproščeni tega davka, brez razločka, ali so lastniki ali stanovalci. Ti zadnji bodo morali plačevati dotične zneske lastniku zavzetega prostora, ali onemu, ki ga nadomešča; obrtnijska ali gledališka podjetja in vsakovrstna društva, zavzemajoča svoje prostore, so podvržena tej davščini na enak način, kakor lastniki hiš za prostore, ki jih zavzemajo. Proste te davščine so figurativne ali realne najemščine od poslopij, ki so lastnina erarja, dežele ali občine.ali ki so jih erar, dežela ali" občine' najele, "i; kolikor služijo ta poslopja v svrhe javne služre kakor uradi, humanitarni in dobrodelni zavodi, javne šole, vojašnice itd., zraven tega humanitarni zavodi m pr.učni; od- gojevalni zavodi, zdravilnice, ža kolikor niso ustanovljene v 'ddblčfcarske namene. * : Ta novi davek bo neznansko občuten zlasti za nižje in srednje šole. Najemnine v našem mestu so velike ter še vedno rastejo — sedaj pa še taka davščina! Gospodarstvo goriškega mesta je zavoženo vsled nemarnosti, zapravi jivosti in nesposobnosti mestnega sveta — sedaj pa naj revni sloji vlečejo ta^ voz izpod ceste zopet na gladko pot f Škandal naravnost je to, da je deželni zbor dovolil tako davščino ter zvalil veliko breme na revnejše sloje. Slava takim poslancem, ki tako »pomagajo« ljudstvu! Nižji in srednji sloji naj. bi se strnili v složen slovesen protest proti takemu izžeman-ju ljudstva. Krivci zanikernega gospodarstva naj plačajo ne pa revni meščani! Bivši tržaški škof Nagi je bil v nedeljo v Gorici v osrednjem semenišču. Prišel se je poslovit. Nekdo, ki je slišal neki pogovor, nam poroča, da je škof Nagi govoril semeniščnikom na široko o razmerah v tržaško-koperski škofiji, govoril o neolikanem, surovem ljudstvu ter branil na vse pretege izganjanje slovanščinc iz cerkve. Takorekoč huiskal je semeni-ščnike proti ljudstvu, ki naj bi stali nad ljudstvom ter ga smatrali le za čredo, katero naj pasejo po navodilih takih-le mož, kakor je Nagi. Priporočal je »oboedientia canonica« do skrajnosti... Kako vplivajo taki nauki na mlade duše, vidimo pozneje, ko imamo priliko, primerjati mladeniča, ko vstopi v semenišče, z duhovnikom, ki ga zapusti! Kaka prememba! — Srce mu zakrknejo in sfanatizirajo ga, da ne ve, kako bi se dosti visoko cenil. Kdor pa pride s srcem iz semenišča, je trpin..... »Montov« denar v klerikalne svrhe. — »Gorica« je rekla v članku »Hujskanje brez konca in kraja«, ki je potekel iz peresa dr. Gregorčiča, da »d o b i v a p r o š t Faidutti denar z Monta za svoje špekulacije.« Te »špekulacije« so: klerikalna organizacija, volitve itd. — »Gorica« torej trdi, da dobivajo laški klerikalci z Monta denar v klerikalne namene. — Sedaj čakamo, da pove »L' Eco«, da dobivajo tudi slovenski klerikalci z - Monta denar za »svoje špekulacije«! Sklep goriškega deželnega zbora glede laškega in slovenskega vseučilišča ~ pa tržaški Slovenci. — »Edinost« piše: - »Znano je, da smo se mi Tržačani — in v tem pogledu gre menda nam prva beseda — prvgtno brezpogojno izrekli proti Trstu- kakor sedežu italijanskega vseučilišča. Na to odklanjajoče stališče so nas silili veletehtni politični in narodni razlogi. Pozneje, v dolgi vroči borbi, smo postali nekoliko mehkeji in bi bili morda pripravljeni privoliti v Trst, kakor sedež italijanskega vseučilišča, pod dvojnim pogojem: da dobe tržaški Slovenci primerno visoke kompenzacije na Šolskem polju iri da se določi junktim med italijansko univerzo v Trstu in slovensko v L j u b 1 j a n i. Ali slovenska delegacija na Dunaju je sklenila drugače in mi smo se — ker smatramo ob tem vprašanju brezpogojno disciplino v vrhno dolžnost — brez vsacega prigovora pokorili njenemu sklepu. N a predlog poslanca dr. Ivana S u-steršiča je slovenska delegacija posta vila princip, da italijansko vseučilišče ne sme priti v Trst pod nobenim pogojem, a glede katerega druzega italijanskegakrajasezahteva junktim z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča v L j u b -IanH! Do danes smo menili, da mora biti ta sklep naše delegacije na Dunaju obvezen za vso slovensko javnost in da se mu — z ozirorn na neizmerno važnost stvari — moramo pokoriti vsi brez prigovora! Slovenski poslanci v deželnem zboru goriškem pa so v rečeni seji jednostavno požvižgali na ta sklep in so složno s Pajerjem glasovali za vstano-vitev italijanskega vseučilišča v Trstu brez nikakih kompenzacij za tržaške Slovence ji a. S o Is k e m p.o I i u! V varovanje slovenskega stališča je imer poslanec Berbuč — Bog mu odpusti ta narodni greh, zavedna slovanska javnost mu ga ne bo mogla nikoli! — le besedico »čimpreje« (ali »takoj«) za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani! S to brezpomembno frazo so gospoda »zastopniki« slovenskega naroda v deželnem zboru goriškem pomirili svojo vest radi svojega izner v erjenja splošno vsprejetemu slovenskemu principu, svoje--gazavra t nega atentata na pozicijo tržaškega Slovenstva in -brezvestnega in ciničnega kršenja discipline ob življenjskem vprašanju v sesku p neg a tn ar oda!! Ali ta čin kršenja discipline in slovenske solidarnosti, ta čin nezvestobe nasproti narodni stvari, ta čin upora proti sklepom slovenske delegacije, ta čin — da rečemo sumarično — narodnega izdajstva goriških slo v. posla n-cev je tem bolj kričeč, ker njihov vodja sedi na Dunaju v klubu, ki mu predseduje isti dr. Susteršič, ki je formuliral i-n predlagal sklep, katerega so sedaj goriški poslanci tako brezvestno pogazili!!« S temi besedami so pač dovolj krepko obsojeni slovenski Pajerjevi zavezniki!. O deželni palači je bilo tudi govora v XVI. seji deželnega zbora. Sklenilo se je, da se proda svet, kupljen od goriške mestne občine na starem pokopališču leta 1907. ter da naj se poišče primerno poslopje za deželne urade, k, bi stalo največ 500.000 K. Osuševanje močvirji v Furlaniji. — "V predzadnji seji dež. zbora je bil sprejet tudi zakonski načrt, ki se tiče osuševanja močvirji v občinah Červinjan, Oglej, Tere. Veliko delo z velikimi stroški! Po tem zakonu se dovoljuje deželno posojilo 407.000 K proti obrestim 2%; 50f/L posojila naj bi se dobilo iz držav, melijoracijskega zaloga, 50% to je 203.000 kron najame dež. odbor kje drugje; seveda jih ne dobi po 2c/c\ Deželni troški za to osuševanje bodo, kakor kaže, veliki! — Za namakanjem tržiške ravani osuševanje močvirij. Slovenci v gorah pa najpotrebnejših cest nimajo, marveč kozje poti! O tem bomo še govorili. Analiabeti v Furlaniji.**— »UEco« pripoveduje, da je v Furlaniji 33% analfabetov! ¦— Lepo skrbijo Lah; za izobrazbo ljudstva! - V g r a d i š č a n s k eni okraju je prebivalstva okoli 75.000, če odštejemo Slovence, dobimo število okoli 67.000. Analfabetov je okoli 22.000. — Torej 22.000 Furlanov ne zna ne citati ne pisati. V Gorici je analfabetov 6000 med Lahi. Torej med Lahi in Furlani analfabetov okoli 28.000! — Lahov in Furlanov skupaj pa je okoli 80.000. — Analfabetov skupno okoli 30%. — Taka je pač laška kultura na Goriškem! Izpred sodnije, — Pred sodnike v Gorico je bil klican Josip Vianelli iz Terza v Furlaniji obtožen po § 303. kaz. zak.; v cerkvi Sv. Martina v Terzu [z rekel ta-Čas, ko je čital duhovnik JVlarangon pastirski list nadškofov 26. sept. 1909. vpričo navzočih: »can delfostia, ga ruka in še hoditi poslušat ga«. S tem je razžalil duhovnika, ko je izvrševal svojo službo. Sodni dvor je po dolgem posvetovanju oprostil obtoženca. Državnega pravdnima namestnik je priglasil ničnostne pritožbo Sodni dvor je bil ta-le: višji svetnik Ru-tar, višji svetnik pl. Kuhačevič, pl. Fro-hlichstal in dr. Toman, Iz Opatjegasela nam poročajo, da je sviralo na društvenem plesu godbeno društvo iz Kojskega v splošno zadovoljnost ter izborno izvršilo svojo nalogo. Društvo priporočajo. Izdajalec svojega rodu je vsak, ki nasprotuje naši vseslovenski obrambni družbi sv. Cirila in Metoda! Ponesrečil je v Ameriki v Indianopo-lisu 25 letni Ivan Medvešček iz Kala nad Kanalom. Delal je na železničnem tiru, kar pridrdra okoli 9. ure lokomotiva ter ga pritisne v drugi voz, da je za 17* ure pozneje umrl. Brat mu je preskrbel lep pogreb. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Listnica. — G. pošiljatelju članka o naših kietarskih zadrugah naznanjamo, da priobčimo članek prihodnji teden. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti* v* .Gorici* lekarni €r!stofoleti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 20. do 27. t. m. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. Dobro jutro! je običajni jutrnji pozdrav. Izkušnja nas uči, da pretek prvih dnevnih ur odločuje razpoloženje celega dne. Zategadelj je važno, da zajutrkujemo, kar nam dobro tekne in ne razburja. Vsak zjutraj najrajši pije svojo kavo. Ta pa ima le tedaj slasten okus in ne razburja živec, ako je narejena iz Kathreiner Kneipp-sla-dne kave. To ovažuje skrbna gospodinja in da se obvaruje manjvrednih izdelkov, zahteva pri nakupu ne samo »sladno kavo« ampak pristen Kathreiner. Književnost Dialoghi itallani, tedesehi e sloveni. Italienische, deutsche und slovenische Ge-sprache. Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika. Sedma izdaja, na novo pregledana in pomnožena. — -. Paternollijeva knjigarna je izdala to sedmo izdajo pogovorov, katere je bil sestavil ranjki c kr. gimn. ravnatelj Josip Premru. — Kako je potrebna taka knjiga, kaže pač to, da je doživela že sedmo izdanje. Ali prav radi tega bi morala biti bolje urejena ter osvežena tudi jezikovno. Slovničnih napak je preveč, v predgovoru pa gorostasna slovenščina! Treba je torej korenite poprave po v e š-eih rokah. — Knjiga taka, kakoršna je, more služiti le deloma svojemu namenu. §>ol duV ima v zalogi različna konj-¦*L***•-J&n*'" ske potreb-š* i n e, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice __________ itd. — Izvršuje in sprejma v ^^feOS> popravo različne koleseljne in ^i||||l__§ ======= kočije. ======== Popraoila se iiorSujejo ločno. Cen e zme r ne. Gospcdom go-8tiiniCarj«»m in- drugim se lOjudno znanja, da je !z«el nov slovenski cenik gramofonov in _ l«lo8P, dvokoles, Šivalnih strojev itd. vito nizkimi cenami pri Batjel-u Gorica Sfolna ulica 34. Tam je velika zaloga vsa-' tovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Z88topn'k kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. ffpp Gospa Curie, soproga znamenitega, nedavno umrlega francoskega kemika m sama profesorica na pariški univerzi, je napravila desetino miligrama folonija, snovi, ki je več tisočkrat redkejša od radija. Polonij je zelo radioaktiven, bolj nego radij, zato bo tudi v,zdravstvu igral veliko uiogo. V Rokavnem kanalu med Francijo in -)fe^li}b^ ^f^jl-j^^škji pa^fiik^S*e^-.; land« ob ribniški parnik, \1*še rj'e koj potopil z moštvom vred. Kriva je bila ternu neprodirna megla, Velika sleparija na Francoskem. — " Juhela, bogatina, -žttpana ««i člana častne legije, so zaprli v Parizu, ker so prišli na sled velikanskim sleparijam v »znesku več milijonov frankov, katerih je on osumljen. V Stockholmu na Švedskem je zbolelo po veliki pojedini več oseb iz visokih vojaških krogov. Sumijo, da je bila kaka jed zastrupljena in da je to delo maščevanja. Novi kanal v Marsu. — Profesor Lo-vell, ravnatelj zvezdarne Flagstaff v Arizoni (Amerika) je zapazil na Marsu nov velik kanal, katerega je tudi fotografiral. Po njegovem mnenju je to delo Marsovih prebivalcev. Tudi astronom prof. Burn-ham je istega mnenja. Pred enim mesecem so pa krožile vesti po listih, da na Marsu ni kanalov itd. Človek res ne ve, komu bi verjel. Zrakoplovca v snežnem viharju. — Dva zrakoplovca iz Draždan, Berliner in Donat po imenu, jczanesel vihar čez morje in zrakoplov se je vstavil komaj v nekem gozdu pri (irungedalu na Norveškem. En zrakoplovec si je pri tem polomil rebro, drugi se je pa ranil občutno na stegnili in hrbtu. Torpedovke brez dimnika. Italijanski inženir Corasitti je iznašel pripravo, ki napravi dimnike na torpedovkah popolnoma nepotrebne. Prvi poskusi so se baje dobro obnesli. Vohuni v Črnovicah. — Bendaka in njegovo soprogo so zaprli v Črnovicah radi vohunstva. Bendak je že vse priznal. Podrobnosti o tem vohunstvu ne smejo še v javnost. Na Moravskem nimajo več »Kristjun-ske ljubezni do bližnjega«. Tako se je namreč imenovalo pogrebno društvo, katero je pa policija razpustila, ker je predsednik, imet klerikalec, porabil vse dohodke zase. Predsednika Kunca so zaprli. V Krakovu so zaprli zdravnika dr. J. Liebeskinda, ki se je v mnogih slučajih pregrešil proti kalečemu življenju. Mnogo zakonskih in nezakonskih žen je hodilo k njemu, katerim je on »pomagal«. Radi železniške nesreče pri Uher-skem na Češkem je dosedaj vložilo 11 ponesrečenih oseb tožbo pri praški trgovski sodniji za skupno svoto 681.283 K skoraj izključno za bolečine. 100 letnica Hoferjeve smrti. Jutri, 20. t. m. bo 100 let, odkar so ustrelili v Mantovi francoski vojaki ujetega Andreja Hoferja, slavnega junaka izza tirolskih bojev. Marija Tropsch, zadnja priča Libenv-jevega atentata na cesarja Franca Jožefa, je umrla na Dunaju. V Oneidamu, neki spodnjeegiptovski vasi, je nastal požar, ki je upepelil 500 hiš in zahteval 100 človeških žrtev. Pustna šala. — Poveljnik angleške vojne ladje »Dreadnought« je dobil brzojavko od admirala, da pridejo abesinski princi pregledal vojno ladjo, naj pripravi vse potrebno za vsprejem. Res so prišli ob določeni uri 3 princi in 1 princezinja na ladijo. Po glavi so bili obriti, črne zabuhle ustnice, po prsih polno dragocenosti. Godba je igrala nacijonalno himno sanzibarsko. Mornarji so stali ob obeh. straneh. Po končanem pregledovanju so princi razdelili nekaj nepoznanih redov. Ko je poveljnik polal poročilo admiralu, se je izkazalo, da je bila to šala. Štirje so l^e-oiapravilU^prince, obleko so dobili v I garderobni izposojilnici, brzojavka je bila seveda tudi nalašč poslana in poveljnik bojne ladije je ostal s takim dolgim nosom, da mu visi, kakor pišejo listi, še čez krov. - • . Čudna razsodba. — V New-Yorku je zavrnil sodnik tožitelja, ki je vložil tožbo proti svoji ženi radi zakonolomstva, ker ni tožitelj zakonolomca ubil. Med razlogi je navajal sodnik, da je tožitelj nenavadno močan mož, da bi moral vskipeti, saj v-skipe pri taki zadevi celo šibki možje, da ni očital ničesar ne ženi, ne njenemu ljubimcu. S tem je priznal sodnik nepisano postavo, kar se je zgodilo sedaj v prvič. Zopet nesreča na morju. — Pri otoku iluamblin, južno od Valparaiso (Južna Amerika) se je razbila ladija »Luma«. 188 pasažirjev in 17 mornarjev se je rešilo. 55 ljudij je utonilo. 82 ljudij še čaka rešitve na krovu razbite ladije. Eksplozija na angleški ladiji. — V angleški ladiji, ki je plula po reki Tajo na Portugalskem, je nastala velika eksplozija. Vneli so se plini v shrambi za premog. Prednji del ladje se je pogreznil. 5 mornarjev je smrtno nevarno ranjenih, 4 imajo nevarne poškodbe. Še en samomor gimnazijca. Radi slabega spričevala se je ustrelil 15-letni dijak na Dunaju. Parlament v cerkvi. — Neki angleški poslanec, znan kot govornik, je šel v cerkev, sedel v stol in zaspal. Gotovo je sanjal o kaki debati v angleškem parlamentu, ker je kar naenkrat vstal in zaupil: »Dvomim, da smo sklepčni iu zahtevam, da se prcStcjc navzoče!« Ali so gledali duhovnik in verniki? Njegov predlog je propadel. imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! Moll-ov Seidlitz-orašel je ea na želodcu trpeCe ueprekostjivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi 5mdl. kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniško sasledaje. lollo-vo Franc. 2gsn]e in sol xa ribanje Života. — BoleSino olaJluJoCe in okrepfiaJoCe sta* roznano Bredstvo proti trganju In prebujenju vsake vrste. Orig:. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh J dramah in mirodilnicah. Glava*. lokama A. MOLL, c. in kr. dvomi ulointk, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: ti. Cristofoletti A. Oironooli. stanejo predmet naši največji pazljivosti, jednako kakor politična. »Obzof« je zaradi tega "v 18. štev. 1. 1. z mnogimi razlogi, na naslov hrvatskih politikov navajal te besede: »Nismo torej proti državnopravni borbi, ali moramo iskati, da se ž njo pararelno vodi tudi gospodarska, da se vpelje neka ravnotežna sila v politične zahteve in za-temelj, iz katerega poUtične-sile jzvirajo, ali ta je gospodarski, ako hočemo, da te sile enkrat ne presahnejo in mi jednako propalcmu plemstvu, katero ni znalo pojmiti duha dobe, postanemo narod na svojo zgodovino in na svoj jezik ponosnih beračev«... Ce pa pride do velike selitve naroda v kompaktnem številu, kakor se to malo da ni zgodilo v Bosni, treba vedeti, da bode to gibanje osodepolno, borba za katero bode treba mobilizirati vse materijalne in intelektualne moči celega našega naroda, f/so zajemnost jugoslovansko, vse simpatije nam prijateljskih narodov. Ker to bo-jie ena od onih velikih bitk, katere rešujejo usodo držav,-koliko več, usodo narodov. »Slovenski Jug«: dr. N. Nedeljkovič. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. m.! Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin, Ako je oglas obselneJSi se rafiuna za vsako besedo 3 vin. Najprlpravnojšc inseriranje za trgovce in obrtnike Koliko Jo manjSfh lrgovcov in obrtnikov v Gorici. kBtorlli nn deželi (In pelo v mestu) 11II160 ne poann, kor nikjer no inftorirajo. Skoda nt majhna. Krojalken pomenita ffi^tS™. v Solkanu. Dinlfnln 7a flamu v Prav bobrom stanu, s ifunuiu ta fiaillc prostotoko«), se proda za K 70'— Obrniti se je v Pevmo §t. 2. RntnnttiAna veSča slovenskega, nem&kega iu UUipuUlbllit italijanskega jezika i&iie službo v kaki trgovini kot prodajalka, blagajničarka ali Raj primernega. Zna tudi šivati. -- Naslov pove naše upravništvo. JJjrrfa^MJriTb^raiiii y ffijr '2fE vori slovenski in nemški. Naslov pove naše upravništvo. Izselnišho vprašanje in problem notranje koknizacije na Slovanskem jugu. (Konec.) Ko se spozna vsestranski značaj iz-selniškega vprašanja, tedaj se nam pokaže ena prih. nacijonalnih nalog in dolžnosti: delo za rešenje izseljeniškega vprašanja in za odstranjenje njega škodljivih posledic. Najprvo se mora vrniti hrepenenje, dokler hudournik izseljnikov ne pojenja, da zemlja ostane last naših soplemenikov in da jo nasele zopet naši elementi. V tej smeri se mnogo trudijo zemljedelske za--, druge, za temi poedini domači denarni zavodi. Tako je na primer pred 5 leti bila v Zagrebu osnovana »Hrvatsko Slavonska Zemaljska Banka« za parceliranje in kolonizacijo, z akcijskim kapitalom 1 milijon kron. A pred letom dni srbsko »Prometno akcijonarno društvo« v Zagrebu zopet .z glavnico I milijon kron. No to je vse zelo malo in slabo. Za to stvar bode najbolje vporabiti koncentrirane kapitale izselni-Škega denarja. j Ali za definitivno rešenje izselniškega vprašanja treba globokejših reform. Pred vsem rešenje velikih gospodarskih vprašanj — na prvem mestu agrarno in obrtno — kateri pritiskajo te kraje in davijo njihovo prebivalstvo. Poprava ekonomičnih odnošajev je edina prava pot, da se vstavi izselniško gibanje. Tem potom je tudi Nemčija rešila svoje izselniško vprašanje. Zaradi tega je potrebno, da gospodarska vprašanja na celem Slovanskem Jugu po- Dobra poceni zdrava mora biti resnična kava za družino. *5o je pa SKathreiner 3(neippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno povdarja ime SCaihreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika 3(neippa kol varstveno znamko. POSLANO*) preC." gospodu prelatu Karolu Drexler, dopisujočemu članu c. kr. arheologičnega zavoda c. kr. centralne komisije. Na moje zadnje članke, ki sem jih naslovil na V. B. in jih podal občinstvu brez strahu —¦ se seveda ne odgovori. Razumem tudi jaz, da je molčanje zlato za onega, ki se boji, da se opeče. Toda V. B. vč, da zmaguje vedno pravičnost. Tako tudi v tem slučaju, čeravno je bila pokopana pod raznimi sleparijami in pretvezami, ki so mi bile vse dobro znane. Pravičnost bode zmagala! 2e vidim, kako se ruši nepristni omet, ki jo je zakrival. Sedaj pa k stvari! Vi, ki ste poosebljena prijaznost, bodite tako dobrohotni in priobčite oni zanimivi zapisnik komisije, ki se je vršila na sv. Gori pomembnega dne 1. svečana 1909. po naročilu N. P. kuezonadškofa Sedej-a in pri koji sem bi! navzoč tudi faz s svojimi pričami. Ne bi Vas motil, ako bi ne bi! izgubil žalibog prepisa onega zapisnika. Priobčitev zapisnika dotične komisi-je,ki se je sestala po nadškolovem naročilu, reši našo zadevo. Občinstvo pa, ki bo čitalo te preporne točke, izpregleda. Vse bo končano! Torej? Naj je že molčanje zlato, napravite vsaj sedaj izjemo in mir bo potem besedij. Z odličnim spoštovanjem IVAN QYRA, zapriseženi starinski cenilec. " *) Za vsebino :iod tem naslovom je od« govorno nrcdni^Vv le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. $ara$i>o čistita za zobe Eustomaticus v prahu ali v ceveh dr. Alfonza MIlani ja. je edina zmes naravnh snovij, ki ne škoduje zdravlju in je edino čistilo za zobe, ki da]e pravo belo to. Zdravniške in zob ozdravniške avtoritete bodisi italijansko ali tuje pripoz tavajo, da je to čistilo najboljše. Dobiva se v vseh glavnih prodajalnah. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel ,,Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavic ulici z državnega kolodvora. Zbirali? Če trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za lujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni sa'ii s teraso. Velik jedilni salon. Več šob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. —' Postrežba pod novo upravo skrbna točna. Rmečko-delauska gospodarska, zadruga v Bobravljah na Goriškem ima v klelo! i zadružnih kmetov v Do- bravljah, Skriljnli, Kamiijah, Brjah, Šmarjah in drugih vaseh veliko množina izbarnega vipavskega vina. Priporoča se cenj. gostilničarjem-1 in drugim konsumeulom. Dobiva se od 5G lit. naprej po jako zmernih cenah. j Jt|| Varstvena znamka: .,„-,, |:*|j>l EsA Mutant. G a p s i c i comp. iggj I|SiipS| Nadomestek u I Anker-Pain-Expeilerj je povsod prlpoznano kot najboljše " sredstio proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljan z našo varstveno znamko „si-&0Bt", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri ..ilatem leva" v Fragl Elisabeiligasso Štev. 5 nova. 0n»T3o taipoiiljtnjt. Lekarna Cristofoletti v Gorici na fravniku. Trskino (ŠtokMevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmcne barve po K140, bele barve K 2. Trskino ieicznato jetrno olje. Raba toga olju jo sosobno priporočljiva o«rokom in dečkom, ki so nervozni in nežno narav«. j irsEino iexrno orje se železnim joaecem- s tem oijem se ozdravijo v kratkem času ?. gotov os jo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. OPOMBA. O^je, katerega naročam direktno iz Korvegije, prcišCe :e verno v mejem kem. laboratoriju, predno se napoln.jo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote m --------- stalne sposobnosti za zdravljenje. == C? istofolettijeva pijača iz kine In železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. Žandarju ukradel je lump salamtnski par čevljev < OHO > lam na meji slovenski» žandar pa tatu ni nikdar več ujel, ker lat je v predobrih pač čevljih letel. Agrd-Nlerkur v Ljubljani. (Jpadi)i prostori Unc najugodnejše ! Postrežba točita ! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! J. Medved, Gorica Tefctlišže, Josipa Verdi i 32. Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem otverii _ j v Gsrici Via Scuoie št. 6 j modno trgovino za gospode iu dame ter se tem potom za obilni obisk najtopleje priporočam. Ker izdelujem kravate in perilo sani, zamorem z najboljšim blagom najcenejše postreči. Spoštovanjem j Engelbert Skušek » Ljubljana — Gorica. i MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna-pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir -,t^T......igf" 2age v Soteski l»3 Gorica drž. kol. — Solkan -^a-^^^^S^sr^ ^Jast verskega 2ajoga^ '¦ Osrednje votoo: M, Via Hi Caserma št. i Intcrurban. telef.: Gorica SL 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v Edit. Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4: Reka, Via delie Pile št 2; Spljet, ulica Sv. Dujmo, NTa novoj obali. Zastopstva: Egypt in Le varita. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fofciigrafični zivod v Slikami. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60". Zadružne glavnice K 90.080. - garancijska reserva K 180.000. — Rešena za izgub? K 21.000. Zadružni urad v Solkana sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. Grand cremant, Carte il'0r, Asti spumante. Gennaro Ossoinack — Reka odlikovana klet šampanjca. Ceniki na zahtevo gratls. Trgovina z jedilnim in Kolonijalnim blagom proda se takoj. Ista se nahaja u sredini mesta. Ugodni pogoji. iViitniičiicjc s<> izve v »pravnislvo iiašfjpi listu. A. vi Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. oelfka zaloga — = oljkinega olja ppve vrste ii jboljših tvrdk iz Istre, Dalmaciji*, ^laJfettc, Bari in Niče b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron - '96, 104, 112, 1-20 121 1-36, 1-44, 1'60, T80. 2'~, 2 40, za luči po 72 vin. --------- Na debelo cene ugodne.--------- Pošilja poštnine prosto na doni. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi so spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------------mila in sveč.---------------------- Cene zmerne. j g = 5500 — g not. p trj«nih /.dnu živili in privatnih spričeval potrjuj >jo, . * najuspešnejše odstranjujejo KaiserjeVe prsne karamele — 7. z itamko treh s m r o k — m hripavosl, zasliženost, katar, krčni in oslovski kašelj. Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza (»o vin. Dobi se v lekarnah A. de Gironcoli -Gorica, I. Cristofoletti — Gorica, Rug-giero Kilrner — Gorica, G. B. Po« toni j — Gorica, L. Gliubich - Gorica, Uiirodilniei E. Mazzoli Gorica, v 1 karr.i J. llus — Vipava, Maks Kozover \ Ajdovščina, L. Jursche — Ajol. Haute Noveaute! Nova moda za pomlad in poletje \ Volneno blago-------------------- za obleke in bluze;--------- raznovrstna svila,-------------- modni fonlard,-------------------- »erkaiiii, kambrik, - — liherfi, orjfaiulf,-------------------- batist, eeffr, —-------------------- panama in otoaistu blaffo, aove tkanine. — — — — Sifon za perilo, — ubeljeno iilatno, — — domače platno,---------— lino platno, — — vezenine, 4*ipke, vložki, orijeuralske čipke,--------- faiitastieni motivi,--------- čipkasti ovratniki,--------- šerpice, šerpice iz eipk <4abot) svilene šerpe. — —---------Aptiikaeije, — — — novi okraski za obleke: fraki iu našivi, — - — —' —--------------moderni pasovi, elastika zsi pasove,--------- liojfoviee, rokovice, perilo za ženske, in moške.--------- Pregrad & Cernetic GORICA. Različne opreme za sobe: preproge, zavese (volnene in iz čipk), odeje volnene, flam-istste iu šivane ; žima, perje, iu, volna, za postelje: eeie oprave za novice — po najnovejši modi.--------- Itazuo sukueiio in volneno blajjo: najnovejši uzorci. — Potrebščine za šivilje in krojače, po najnižjih cenah. Uzorci se razpošiljajo zastonj iu poštnine prosto. — Ostanki različnega hlatfa se prodajajo za polovično --------------------ceno*---------— — Lastna izdelovalnica perila za dame in gospode. 81