158. številka. Ljubljana, v petek 15. julija. XX. leto, 1887. »raj:, v-ak dan ave£er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st r i j s ko-o g e rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 <*ld., za Četrt leta 4 gld., za odpri mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 1 gid. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredni&rvo in upravnisvo je v Rudolfa Kirbiča hiši, »Gledališka stolbau. U pravu ištvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. P. n. naročnike, katerim smo včeraj in danes priđjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovolijo naročnino takoj ponoviti ali nam pa list poslati nazaj. Upravnlštvo »Slovenskega Naroda". Praznik nemških strelcev. Letos so praznovali nemški strelci svoj „Schii-tzenfest" v Frankfurtu. Došlo je mnogo strelcev tudi iz Avstrije in sosebno z Dunaja. Avstrijske Nemec so letos vsprejeli posebno, goreče, prijateljski in prav, kakor uboge trpine, katerim se doma godi čez mero hudo. Neki Sehmidts, mestni svetovalec iz Lipsije, je tem trpinom zaklical: „ Vztrajajte, Vi pijonirji nemštva v tuji deželi; mi Čutimo Vašo bolečino; kajti, kar se godi kakemu nemškemu oddelku, to se godi tudi nam!u „Deutsche Ztg." potrjuje, da „pravi pomen Frankiurtskega praznika je v velikanski narodni pojavi v prid nemškemu narodu v Avstriji. Vsi gostje so pozdravili goste iz Ostmarke z najvećim sočutjem in vskipenjem veselja." Poročevalec istega lista popisuje obširno in na drobno tudi izlet avstrijskih strelcev, zlasti Dunaj • skih na „NiederwaldH, kjer je znani veliki spominek „nemške narodne sile". Pred spominkom so se zamislili in utopili „v občudovanje", ter so se spo minjali velikih dejstev brambenega nemškega naroda". Dunajčuni so se solzili od radosti in občudovanja in so se odkrili na stopnicah spominka. .Namestnik velikega strelskega mojstra Starzen-gruber je položil v imenu Avstrijcev, ki so došli na zvezuo streljanje, k spominku, sosebno pa v imenu Dunajčanov, velik venec od hrastovega listja z ru-deče-belim trakom, in je imel na to ginljiv govor." Na njegov poziv so vsi obljubili, da bodo „imeli nemško stražo na Donavi, in da bodo zvesto stra žili nemško stvar." Vse se je na to zu jokalo (wahrend die Augen des kleinen Kreises der Deutseh-oesterreicher vvortvvbrtlich in Tbtanen schwannuen.) „Nemo so stali nemški možje in žene v okolici gostov iz Ostmarke in ginljivo so občudovali venec bratov, ki so prišli darovat na žrtvenik Iju- LISTEK. Mabel Vaughan. (Romau. V angleškem upisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) l)i-n<_; i dol. Četrto poglavje. (Dalje.) Mabeli je srce trepetalo, a pri vsem je imela še toli oblasti nad sabo, da je zbrala vse moči, s katerimi se krepak duh zoper vse nezgode ojekleni. Nemudoma se je pripravljala slediti nujnemu klicu. Časa prav nič ni smela izgubiti, kajti že je bilo lehko prepozno, da bi ubogi Ludviki količkaj pomogla. Trdnega sklepa precej odpotovati jej ni mogla razdreti niti teta Margarita, izrekši se, da je jako nespodobno, da bi sama potovala, niti teta Sabija, ki jo je s solznimi očmi svarila, naj se ne nastavlja bolezni, ki je nesumneno nalezljiva. Če odpotuje naslednje jutro s prvim zorom, lehko je zvečer že v Novem Yorku. In kolikor zelo se bi drugi pot bila tudi strašila, da bi sama potovala, še bolj se je sedaj strašila, da bi se količkaj zamudila, ter je vse drugo popolnoma prezirala. bežni do nemškega naroda in debla." Kmalu je došla še druga množica, pevajo „die Wacht am Rhein", vse se je odkrilo in pelo skupaj, in na konec so se razlegali „Hoch" in „Hurrah" v najvećem naudušenji. Ni bilo očesa, ki bi bilo ostalo suho ob tem poklonjanji materi „Germaniji" ... Z veliko resnobo se je ločil vsakateri" . . . To in še mnogo drugega je natisneno doslovno v „Deutsche Ztg.," in ta list v posebnem članku o vsem tem sklepa, da nemški narod v Avstriji je dobil neprecenljivo moralno podporo v velikem nemškem narodu. O izidu boja, pravi list dalje, ne dvomimo več, in minljive dnevne prikazni ne morejo zbuditi več v nas malosrčnosti. Kaj pomenja vsa doba sprave s spremstvom gibčnih diplomatov, kakor sta Rieger in Grocholski, s* četo kričačev, kakor Gregr in Vošnjak, nasproti teku časa, nasproti sve-tovnozgodovinski določitvi, ki se je Že izvršila .... Zveza dveh nemških cesarstev je krepka dovolj proti svetu v orožji (gegen eine Welt in AVatten), in Nemci Ostmarke pod tem znamenjem gotovo ne bodo zmagani od Slovencev in dalmatinskih Hrvatov.1- V soglasji s tako tolažbo so strelci ob jednem izjavili ob tej priliki, da ne bodo nikdar več avstrijski Nemci krvi prelivali proti bratom v Veliko nemčiji ali narobe. Vsekakor po te objave in izjave poučne za Avstrijo in avstrijske Slovan". Pred vsem je jako Čudno, da nemška avstrijska gospoda govori zunaj avstrijskih mej tako, kakor da bi bila. Avstrija samo nemška. Zunaj pri krvnih bratih sklepajo zveze „dveh nemških cesarstev;" zunaj zagotavljajo, da avstrijski Nemci ne pojdejo v boj proti krvnim bratom, proti nemškemu cesarstvu. S tem odpovedujejo avstrijski lastni domovini za posebne slučaje pokorščino, da si ji ob jednem zaprisezajo lojalnost in zvestobo. Z druge strani s takimi izjavami in dotično odpovedjo prisvajajo sebi prostost moralne določbe v političuem gibanji na zunaj in ob jednem gospodstvo nad drugimi narodi avstrijskimi. Kajti drugim narodom hočejo nnrekati pokorščino, da bi šli, če bi kazalo Nemcem, tudi proti krvnim bratom, torej da bi šli n. pr. iluinunci in Slovani na nem Ko bi se gospa Ridgwayeva v nobeni drugi točki ne bila skladala s Sabijo, skladala se je gotovo v vseh njo predsodkih o Ludviki in da zanjo ni imela niti ljubezni niti sočutja. Večkrat je prilično celo zagotavljala, da nikakor ne odobiuje, kar Mabel toli trmasto in prenagljeno počenja; zagotavljala je tudi, da ne bi nikdar več odgovornosti zu mlade ljudi v hiši prevzela. Ta sklep je še isti večer v pričo Mabeli potrdila z ukazom, posli naj precej drugi dan poberejo preproge ter izpraznejo sobe, v katerih sta Mabel in Henrik bivala. Iz tega je Mabel pač jasno videla, da se od gostoljubnosti svoje tete nima ničesa več nadejati. Ko se je tedaj z jutranjim svitom odpeljala skozi dvoriščna vrata, v svesti si je bila popolnoma, da se od mesta L. zadnjikrat poslovi. Peto poglavje. Radosti pesni so postalo uirtvuški kIasi In razkošja deska je pokrita z mrtvaškim prtom, Sobana za veselice je grob, Smrt, bleda samovladarica, gospoduje nad vsem Zvečer od osmih do devetih bila je nenavadna stikastaka v pritličnem prehodu in v opravilnici mnogoobiskovane gostilne v Novem Yorku. Bil je glavni čas za potovanje v zahodne in južne kraje; ški dobiček proti zunanjim Kumuncem in Slovanom. Doslej smo poštovali politično lojalnost vender tako, da notranje potrebe in notranji interesi določujejo na prvem mestu, in če je pravično poštevati kri proti sorodni krvi, je vredna kri jednih narodov toliko, kolikor drugih. Ti Nemci pa hočejo varovati jedino svojo kri, Slovan naj bi pa šel brezpogojno v boj, če tudi bi imel jedino Nemec od tega dobiček. l&ti nemški avstrijski strelci so govorili v Ve-likonemčiji ne toliko o Avstriji, kolikor o nemški Ostmarki. V tem tiči romantika velikonemškega cesarstva, za katero se skrivajo politični nameni ravno tako, kakor v tem, da n. pr. Italijani iščejo stara rimska imena za sedanje dežele, katerim je nadela zgodovina že druga imena. Ta romantika je za Avstrijo sumljiva in njej, kakor avstrijskim narodom, nevarna. (Konec prih.) Politični razgled. V i.jubljani 15. julija. iV.šli«* Nemce jezi, dtt bodo pri bodočih dopolnilnih volitvah dobili Cehi nekaj novih mandatov, k» r imajo v Praškej in Plzetiskej zbornici sedaj večino. Nemški listi zategadelj že zahtevajo, da bi se Praška trgovska zbornica razdelila v dve zbornici, v nemško in češko, katerih bi vsaka volila dva poslanca v deželni zbor. Sedaj, ko Nemci ne morejo več vladati, radi bi, da bi se namestništvo, deželno nadaodišče, deželni kulturni sovet in Praška trgovska zbornica razdelili, poprej dokler so pa sami vladali, kakor so hoteli, pa jim tega ni bilo mari. Ve*;* saj«' g-oi*Mko stražo na Mokri planini. Nastal je hud boj. Ker so mejni stražniki dobili pomoč, so pregnali uapadovalce. Deset Albancev in dva Črnogorca sta mrtva. llic.slta vlada je nekda prepovedali' avstrij-skej „Landerbanki" od dne 1 oktobra delo v njenih Gologovskih rudnikih v Patrikovskej guberniji. It ali jaiiMki poveljnik v Afriki general Sa-letta si prizadeva pridobiti vse domače rodove mej Massauo in Abisinijo na svojo stran. Poslednji čas je za italijansko stvar pridobil rodove Assaortine, Habah in Debeb. Hababi imajo 15 000 za vojno sposobnih mož in bodo Italijanom lahko mnogo pomagali v boji proti Abisincem. AfgaiiMki emir dal je na Kabulska vrata v Kandaharji nabiti proklamacijo, v katerej zagotavlja pomiloščenje vsem ustajnikom , ako hočejo mirovati. Odpustiti jim hoče ne le vse zaostale davke, temveč tudi vse davke za prihodnji dve leti Dopisi. H Ptuja 14. julija. [I/v. dop.] Dne 8. t. m. izvolili so veleposestniki za okrajni zastop Ptujski sledeč** odbornike: I. Brenči č Miha, vel^pose-tnik v Novi vasi poleg Ptuja. 2. Hrtiš Benedikt, gvardijan v Ptuji. 3. J ur tel a Franc dr., veleposestnik v Ptuji. 4. KoBer Franc, posestnik v Juršinah. 5. Kovačec Anton, veleposestnik v Spodnjem Velovlaku. 6. Mikel Tomaž, trgovec in veleposestnik pri sv. Marjeti. 7. Rajšp Ferdo, posestnik v Ptuji. 8. Rodove k Martin, veleposestnik v Skorbi. 9. Ur bas Franc, veleposestnik pri sv. Lovrenci. 10. VoduŠek Andrej, župan v LesUovci, Skupina občin volila je dne 13 t m. sledeče zastopnike: 1. Čeh Alojzij, posestnik v Sočici. 2. Donuter Jožef, posestuik v Vurberku. 3. Greif Anton, posestnik v Šikoli. 4. Jurca Andrej, trgovec in posestnik v Ptuji. 5. J urić Jakob, posestnik pri sv. Lovrenci. 6 Lah Jurij, posestnik v Pongercah. 7. Šlamberger Andrej, posestnik v Gerečji vasi. 8. P loj Jakob dr, veleposestnik v Ptuji. 9. Strah Jurij, veleposestnik v Hvaletincih. lO. V i do v 6 Janez, posestnik v Prvincih. Disciplina volilcev veleposestnikov bila je vse hvale vredna. Prišli so z malo izjemo vsi volilci. Glasovi v skupini občin so se delili; toda naši kan-didatje dobili so od 141 glasov po 128 in 80, nasprotnih jeden jedini, to je, dozdanji načelnik, pri-vandrani 'Žid Pisk 39, drugi po 17, 10, 7 in 6 glasov. Zid Pisk propal je v skupini veleposestva in občin. To je najbolje plačilo predrznemu Židu! Ptujčani, za katere se je kot načelnik toliko potegoval, ga neso izvolili ne v mestni skupini ne v skupini obrtnikov in trgovcev! To je najbolji dokaz, kako njegove zasluge cenijo in plačujejo in kako dobro so slovenski volilci pogodili, da so ga pustili na cedilu! Hvala in slava vsem volilcem imenovanih dveh skupin! Iz 1'oddrage mul Vipavo 12. julija. [Izv. dop] Gospod urednik! Dovolite mi na prvem mestu izraziti hvaležnost mojih soobčauov Vam in nepristranskemu glasilu Vašemu, ki nam je jedino v brezupnem našem stanji rešilno roko podalo, ter tako istini pot delalo. Hvala Vam prisrčna! Tako hvaležen Vam jaz biti ne morem; kajti opulili in oskubili ste mi dopis tako, da sem jedva svoje lastno dete izpoznati mogel. Ali razumel sem Vas, in zatorej Vam oprostim, nadejaje se, da me pustite po duši in od srca govoriti. Čudom bi se čudili, da bi Vam navel »ipsis-sima verbau, ki so se izrekla odposlanima (županu in ranjenčevemu svaku) v zadevi, v zadnjem mojem dopisu opisanej. Kljubu priduševanja, bile so naše nade varane, varana vera! Danca, ko to plAeiu je že 22. dan. a komisije Ae ni! Zakaj je ni? Odgovor na ta „zakaj" dr mlje še vedno »panje, pravičnega v naročji olimpskih mogotcev. Da ostanem zvest prvotnemu m >ttu: Temu ae divite, a nad tem, kar Vam hočem sedaj povedati, strmite. Ako je človek tako t Ako ranjen, da mu jedno oko ko j'oslepi (drugo bode po izpove d 6 i že v p r v e m mro jem dopisu imenovanega gos p. zdravnika v s led baš istega udarca najkasneje v 2 letih polagoma oslepelo), ter da je sosednje okostje, osobito nosna ko d t vsa razdrobljena, in ako jemljemo v poštev še duševne ranjenčeve muke, videčega vse mladostne svoje nade v grob pasti, kaj ne, gospoda moja, tak človek ne bode lazil po vasi, to Vam zdrava pamet pravi, zlasti tedaj ne, ako se podvrže zdravniškim propisom. In vender je, kakor glas kroži, neka mlada in ljubez-njiva gospa nekaj tacega govorila. Na to žensko izjavo se je najbrže oziralo, ko se je reklo: Pod-dražani imate svoje muhe!" — S temi besedami se je menda hotelo reči: ranjenec ni tako ranjen. Zajec pa v tem le grmu tiči. Poddražani so s Št. Vidci v pravdi glede ločenja v cerkvenih zadevah. Ako gremo v Podrago na komisijo, bode to Poddražane privzdignilo in pretiravali bodo v pravdi da ne morejo nikakor in pod nobeno ceno z razbojniškimi nekaterniki Št. V i ž k i m i pod jednim zvonom živeti, kar bi utegnilo obveljati. Tako si mi to razlagam o. Bi li pa bilo tako razlaganje umestno, ne more našajuri-dično omejena in neizobražena pamet razsoditi. — Mi dobro vemo, da je postavadolžna vsa-cega državljana brez ozira in razlike braniti in ščititi, a naneseno mu krivico maščevati. Ne gre nam pa nikakor v glavo, zakaj se komisija sarno obeta ranjencu rek-šemu, da plača, ako ni drugače, troške sam; ranjencu, plačujočemu vsakoletno do 150 gld. c. kr. davkov; ranjencu, Čegar hiša je bila vedno najtrdneja zaslomba občini in zavetje revežem; ranjencu, čegar najlepše Poddraško posestvo (skoro arondovano, kar je pri nas bela vrana) je v noči od 19—20. junija z lastnikom vred ugonobljeno. Država si ubija glavo, kako bi posestva v dobrem stanji vzdržavala, tukaj je jedno zlotvorčega roka uničila. Kdor imaš dušo in srce, pomiluj hišo, po-miluj obudovljeno mater, pomiluj njega! Gospoda, dušo v se in roko na srce: Ako bi pr ed postavo greh ne bilo, vrgli bi mi te besede ne ko jej gospodi v lice. Nam ni treba muh. Odkrito postopamo. Št Vidcernpa in vsacemu, komur ločenje PoddrageodŠt. Vida skrupulozno vest vznemirjuja in teži, povemo že danes! Kocka je pala, le Bogu bodi p o-toženo, d a je toliko žrtev zahtevala. Odslej se bodemo pa znali vesti tako, da ne bodo mogli potomci naši o nas rekati: — • dergrosse Moment iand einkleiues Geschlecht! Kdor pa iščeš tolažbe v tem, da se je komisija že nad 3 tedne zavlekla, bodi Ti v pojasnilo to le: Poddražani svojega vida tako v ceno ne dajemo. Kot dobri in pošteni sosedje iskali in zahtevali bodemo nesrečnežu, jedinemu sinu obudovljene matere, zadoščenja, oblastva pa na to prisilili, da trpnega otroka poljubila. Lehkomiselno smijanje in pomenljivo šepetanje je kmalu ponehalo in zavladalo je spoštljivo molčanje, ko je Mabel resnobno in do stojno pa začudeno krog sebe se ozrla in potem z dečkom krog vrata hitela gori po stopnjicah. Alik jej približujoči se ni prišel naproti. Celo obraz si je zakrival. Ko ga pa je Mabel z rokama prijela za glavo ter ga srčno poljubila in bistro pogledala , zakričal je ter prijemši jo za obleko jej jokaje sledil. „Tetka Mabel, peljite me k materi !u kričal je Murrav silovito; „ne puste me k ljubi materi!" Ker se Mabel ni upala otroka vprašati , kar jej je bilo na ustnih, hitela je proti sobam, v katerih je sestra bivala. Krog ogla se zavivši srečala je Lidijo Hopovo, ki je Murrava zuslišavši pritekla mu naproti ter ga umirila. Pri mračni luči ni iz-poznala Mabeli, dokler jej zadnja ni stisnila roke ter jo s tihim neprirodnim glasom vprašala: BLidija, kako se počuti gospa Leroveva? Ali je še Živa?" „0, gospica Vaughanova! kaj ste vi?" vsklik-nila je Lidija. „Vender enkrat ste prišli." „Ali je Še živa?" vprašala je Mabel znova opazivši, da jej Lidija ni hotela naravnost odgovoriti. „Da, že živi, to lehka pravim,u odvrnila je Lidija obotavljaje se, „a notri ne sme," pristavila je z žalostnim glasom sebi v besedo segajoč, ko je Murrav mimo nje hotel. „Stoj, Murrav! Stoj, Ijubček!" vskliknila je Mabel prijemši in ustavši ga. „Jaz čem noter in videla bodem, ali ti smeš noter. Precej se vrnem ti povedat. Alik in tudi Lidija se bodeta s teboj igrala. Lidija ostani pri njiju ter malo minut nadzoruj, če ti je mogoče," pristavila je s tihim glasom. „Juz čem sama noter." Kako vsi uborni razločki in malostne nečimer-nosti tega življenja izginejo pred mogočnim rav-načem, ki branike vseh običajev preskaka ter vse bahave življe lepote, oblasti in napuha v prah raz-drablja! V tej sobi je pred kratkim časom nepogojno gospodovalo razkošje in novošegno življenje, sedaj pa gospoduje bolezen, ki niti knezu niti beraču ne prizanaša. Velika zrcala so bila zagrnena, da niso mučnega prizora preživo odsevala. Razni lišp in in druge napravne reči so se umaknili trdosrčnim potrebščinam bolezni in bogate zavese, ki so prej okna in posteljo zasenčevale, bile so v stran po-tegnene, da je sveži zrak lažje noter prihajal. To vse so bila znamenja osamelosti in strahu, ki je kot hud vrtinec prišel; a kaj so bila ta znamenja v primeri pečatu, utisnenemu obrazu žene, ki je bila na smrt obsojena! Akopram je Mabel mislila, da je dovelj oborožena zoper najhujše, vender čutila je, kako so jej strahu odtrpnile vse sile, ko je nenapovedana stopila v sobo ter videla obraz in život svoje sestre, ki je še pred malimi tedni bila pravi kinč vsake plesne zabave. Lepi kodrasti lasje so bili ob sencih kratko pristriženi, nekdaj smijoče žive oči so bile udrte, srpe in steklene, po jedna temno rudeča pega žarela jej je na udrtih volih licih in temna proga ob ustih delala jej je na obličje še bolj po-pobno strašilu. Male roke se niso več prijetno in čarobno gibale, ampak krčevito so sedaj grabile odejo. Nje sapa je bila kratka ter je zastajala, silovito, časih pretrgano mrmranje je izdajalo zrno« čenega duha. Zdravnik tik postelje jej je tipal slabotno žilo ter je obupuje zmajal glavo, ku je vdova Hopova bolnici k suhim ustnam prinesla žlico polno zdravila, katerega pa ni mogla več požreti. Ta slika je že srce razdirala, vender še hujša je postajala po blodnih besedah, katere je v preneh-Ijajih uboga bolnica izkričavala; kajti celo v teh strahovitih trenotkih je bila še popolnoma ohranila dar govora. z 1 • 11 v 11 r h p u s t a v n i n i potom eksemplarično kaznujejo. Ako bi pa vsi naši napori ničesar ne pomagali, ne bodemo se dolgo pomišljali. Ko bode ranjenec le toliko okreval, da bode mogel in smel na zrak, peljali ga bodemo kolikor gajev Ljubljano in še kam drugam, da bodo gospodje „sceptrum tenen-tea" brez svežnjev aktov videli in ve d ili, kaj in kako se godi. — — Konečno naj omenim še to. V nedeljo IT. t. m. imeli bodemo Poddražani cekveno proštenje. S to priliko prišli so vsako leto Čt. Vidci krdeloma k nam, ter bili gostoljubno vsprejeti; kakor tudi še danes poštenega človeka vsprejmemo. Letos smo se tega pohoda bali, ker bi že naprej značil klanje in poboj. Zato nas zelo veseli, da sta g župan in g. vikarij v Št. Vidu nekaj ukrenila, — tako smo vsaj čuli od Št. Vidcev. Omenjena gospoda dovolila sta baje mladini ples, ter za jedno se je baje tudi skrbelo, da bode ta dan v Št. Vidu tudi pijača ce-neja nego v Poddragi. Kakor rečeno nas to zelo veseli. Ali Še bolj bi nam ugajalo, ko bi se skrbelo, da se iz Avgijevega hleva surovost in zverskanrav potrebila, da nebodo morala Poddraška ušesa zopet in zopet slišati,jeliže prišel konjederecpo J. T. (ranjenca); da ne bode ista mladina ho-di 1 a z 12 palcev dolgimi mesarskimi noži,izbranimkamenjem in koli brezvsa-cega povoda Poddražanov napadat; da mani ne bode ista mladina i z v rš i v š a j ed va prvi napad obetala druzega, nevideč The-midinega meča za seboj. Zlasti nekatere gospode, bi jaz na to široko polje opozoril, kajti umestneje bi bilo tu njihovo delovanje, nego li psovati Pod-dražane trpeče za pravico; nego li ob prilikah državno« in deželnozborskih volitev nas, ki imamo bvojo glavo i n svoje prepričanje, kot brezverce, zapeljive©, krive proroke itd. črniti pred narodom. Domače stvari. — (Predsedstvo prizivnoga sodišča v Trstu) izdalo je, kakor čitamo v „Edinosti" vsem podrejenim sodiščem velevažno naredbo, da se imajo vse sodnijske uloge reševati v istem jeziku, v katerem so spisane, tudi zemljišnoknjižni upisi morajo se vršiti v istem jeziku, v katerem je prošnja spisana. Rodoljubi po posamičnih krajih Primorskega naj skrbe, da se bode slovansko občinstvo tej naredbi primerno odzivalo. — (Iz Zagreba.) Nedavno bil je Nadko N o d i I o , profesor na vseučilišči v Zagrebu, izvoljen kot „Ilector niagnificus." Ker vlada volitve ni potrdila, izvoljen je bil včeraj profesor Tadej Smi-č i k 1 as rektorjem. — („Zadruge") izšla je 1. letošnja številka, v katerej je vabilo na občni zbor, prav dober članek „Naše posojilnice", ^Opravilni izkaz slovenskih posojilnic in stanje koncem leta 1886", naposled pa „Nasvet primorskim Slovanom". — (Ljubljanska realka) končala je danes šolsko leto. Za prihodnje šolsko leto upisalo se je že 58 dijakov. „Kaj ! odpovedati se tem lepim sobam," kričala je s puhlim glasom, „in potovati v one strahovite poljane! Ne, ne, pravim. Jaz se nečem na kmetih živo pokopati! Lerov, mari me slišiš?" Na to je zopet tihoma mrmrala in nje mišljenje se je baje na drugo stran obrnilo. Kar je zakričala, kot hi se zarad pravdanega predmeta ustavljala: „ Nimajo mi vzeti dragotin in biserov niti moje srebre-nine. Diamanti niso njega vlast; ne smejo mi jih vzeti, da bi ž njimi njegove dolge poplačali!" Kar je tega vžiga onemogla, omahnile so jej pesti in ustni ste se hipoma sklenili. Najprej pripognena straha in trepeta debelo gledaje je stala Mabel trenotek neopažena prav v durih ter je precej pregledala in presodila ves strahoviti prizor. Potem jo obide hipna slabost, oči so jej zatemnele, srce jej baje ni več bilo in zgrudila se je na tla. Ponesli so jo v bližnjo sobo, ker je nagloma zopet prišla k zaveduosti. Popivši čaša čaja (kajti že od jutra ni bila ničesa užila), premagala je lehko začasno slabost ter zadobila mirnost, katero je z junaško pogumnostjo in krepostjo do konca ohranila. „Gospića Vaughanova, došli ste o nesrečni uri," rekel je zdravnik. „Ali ni nikogar, po katerega bi poslali, da bi čez noč pri vas čuval?" — (Poročilo II. mestne p eter ora z-redne ljudske šole v Ljubljani) ima na prvem mestu podatke iz šolske kronike. Začetkom leta imela je ta šola 686 učencev (653 Slovencev, 24 Nemcev, 4 Italijane, 3 Čehe, 2 Hrvata), koncem leta bilo jih je še 645. Izmej teh jih je 627 šolo prav pridno obiskovalo, za višji razred sposobnih bilo je 446. Šolnine plačevalo je 247 učencev, 439 bilo je oproščenih. S to šolo v zvezi je priprav-ljalnica za obrtnijsko šolo, broječa v dveh razredih 177 učencev, mej katerimi je bilo 170 Slovencev. Pri razredih kaže se tudi tu nedostatek, da imajo posamični razredi po 61, 70, 72, 75 do 76 učencev. Poučevali so na tej šoli gg.: Bel ar Leopold, nadučitelj in voditelj, S m r e k a r Janez, K o k a 1 j Fran, Razinger Anton, Rak tel j Fran, Pavlin Fran, Armič Leopold, Kruleč Janez, Dolin ar Janez, Žumer Andrej, Bahovec Fran. Za šolsko leto 1887/88 upisavali se bodo učenci dne 13., 14. in 15. septembra. — (Program Novomeške gimnazije.) Na čelu letnega izvestja je sestavek: Die Gegner des Helleni8mus in Rom bis zur Zeit Cicero"^ von Leop. Koprivšek. Iz statističnih dat izvemo, da je bilo koncem šolskega leta 147 učencev, torej štirje manj nego lani. Po maternem jeziku je bilo 140 Slovencev, 4 Nemci, jeden Hrvat, jeden Čeh in jeden Romunec Odličnih dijakov je bilo skupaj 12 in sicer v prvem razredu (razrednik prof. Poljanec) 4, v drugem (razrednik prof. Breznik) 5, v tretjem (razrednik prof. Perušek) 2, od četrtega do osmega razreda ni bilo nobenega odličnega dijaka, v osmem razredu (razrednik prof. Stanger) jeden. Prvi red je dobilo 92 dijakov, drugi 12, tretji 7, dovoljenje za ponavljalno skušnjo 22. Štipendistov je bilo 14, katerim se je izplačalo 1662 gld. (Razpis častnih daril). Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska po določilih „Jurčič-Tom-šičeve ustanove 300 goldinarjev častnega darila dvema povestima slovenskima, in to: a) 2 00 gld. povesti, obsezajoči najmenj 10 tiskovnih p61, in b) 100 gld. povesti, obsezajoči najmenj 5 tiskovnih pol. Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti morata biti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji ustrežeta umetniškim zakonom pripovedne književnosti, ter poleg tega ugodita literarnim namenom „Matice Slovenske". Pisatelj kateremu se prisodi Častno darilo, iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po §. 15. svojega opravilnega reda po 25 do 40 gld. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 3 1. decem bra 188 7. leta. Pisateljevo ime noj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično gasio. — Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo za- Mabel je trenotek premišljevala, Mej mnogo brojnimi znanci ni bilo nobenega, čegar prisotnost bi jo bila v takem trenotku podpirala. Hvaležno pogledavši gospo Hopovo in Lidijo odgovorila je: „Nikogar. Nimam boljših prijateljev od teh dveh." Bila je strašna noč. Silovita nevihta z gromom in bliskom je naslala ter je hišo baje celo v temeljih pretresala. Prebivalci v gostilni so bili razburjeni in nemirni. Prihajajoči in odpotujoči tujci so le pomnoževali ropot in malokateri je pod to javno streho le jedno uro počival. Močno bliskanje in grmenje je pretresalo marsikatero srce, veter je z okni rožlal in po dimnikih tulil, duri so glasno škripale in brze stopinje so hitele prek tla iz mvamorja, glasovi doli v prehodih so kričali in kraguljci so po vseh bivališčih prostornega poslopja srdito zvončkali ter nebo in zemlju sta se baje mej seboj bojevali; pa še strašnejši boj se je bojeval mej tesnimi stenami, kjer je zaprta duša skušala razgnati glinasti kalup. In sredi šuma in ropota, naglice in prepira je občudovana ljubljenka tega sveta srečala neusmiljenega sovražnika, borila se z divjim pokončevalcem, skusila zadnji strahovit boj in je podlegla pa umrla. „Če vam lehko s kako rečjo pomorem, gos-' pica Vaughanova, prosim vas, le povejte mi," rekel bavno knjigo. Zatorej se pa matičin odbor tudi na-deje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. — („Matica Hrvatska") doposlala nam je svoje letošnje društvene knjige. Te so: 1. Crtice iz hrvatske književnosti. Napisao Ivan Broz. 2. Zabavna knjižnica Matice Hrvatske. Svezak LXXXVII. do LXXXIX. Pod starimi krovovi. Zapisci i ulomci. Napisao Ksaver Šandor-Gjalski. 3. Zabavna knjižica. Svezak XC.—XCII. Ksanta. Pripovijeda Ivo Vojno vič. 4. Adolfo Veber. Put u Carigrad. 5. Avgust Šenoa. Sabrane pripoviesti. Svezak peti. 6. Glasoviti Hrvati prošlih vjekova. Niz životopisa napisao Ivan Kukuljevič Sakcinski. Sa sedam slika. 7. Kukcl. Prirodopisne crtice. Napisao dr. Mišo Kišpatić. Sa Redemdeset i šest slika. Nagradjeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draškovića za godinu 1886. Naštete knjige so po vsebini in po obliki tako lepe, da nam obu* jajo skoro zavist in da si pridržujemo pri priliki podrobnejo oceno. — Tajništvo „Matice Hrvatske" nas je naprosilo, da objavimo sledeče: „Matica Hrvatska" obljubila je v svoj čas, da izd i hrvatsko-Rlovenski slovar. Ta slovar se dela in se že tiska. Urednik mu je g. prof. dr. Avg Mušic* in vsak slovenski član „Matice Hrvatske" dobil ga bode tekom meseca septembra t. 1. brezplačno. — (Požar.) Dne 13. t. m. naznanil je zvon pri Mariji pomagaj na Brezji, do gori. Mošenjski gospod župan je nemudoma poslal v Radovljico po požarno stražo in po žandarme. Dasi je morala požarna straža do „Predtrga" samotez peljati gasilno orodje in sta jej še le ondi gg. pl. Kapus in Flor-jančič konja ponudila, je vender jako hitro bila na pogorišči in se je tako izvrstno obnašala, da je samo sredi vasi stoječe poslopje vdove \Vesterjeve pogorelo. Vrli požarni brambi Radovljiški, žandar* mom, domačim možem, fantom ter dekletom, ki so tako pridno vodo nosile, bodi izrečena iskrena zahvala. — (Književno naznanilo.) „Pouk o čr-težih," H. del obsega 31 stranij z 51. podobami in sledečo tvarino i 1. Odlomki iz stavbarstva, in sicer A. Potamni hišni deli (I. Zidovje, II. Vezanje lesa, III. Stropi, IV. Oboki, V. Vstrešja (cimpri), VI. Okna, in vrata, VII. Peči.) B. Najvažnejše določbe iz stavbenega roda za Kranjsko. C. Terminologija b posebnim ozirom na Flisove stavbinske sloge. — 2. O perspektivi. Tvarina tega dela je popolnem različna od one prvega, ki se pa vender nanj naslanja in ga dopolnuje. Cena knjižici je 30 novč. (po pošti 35 novč.), kateri naj se pošilja odboru „Pedagogiškega društva" na Krško Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Dunaj 15. julija. Uradna naredba z dne 11. junija dovoljuje v sporazumijenji z ogersko vlado, da se smejo čez gotove carinske urade na meji konji izvažati brezpogojno, čez vse druge pa z nekaterimi omejitvami. — Piinc Koburški vsprejme danes popoludne bolgarsko deputacijo v graj š čini Ebenthal. Pariz 15. julija. Narodni praznik vršil se je brez posebnih izgredov. Grevy z ministri uljudni, a nekoliko pooblični zdravnik, ki je bil noč v gostilni prebil; sedaj se je hotel posloviti, ker zdravnika ni bilo več treba. „Poslali mi bodeta človeka, o katerem ste govorili." „Da, že sem sela ponj poslal. Navadno ima opraviti pri takih prilikah ter tudi poskrbi, da se vse redno vrši." „Hvala vam. To je jedina pomoč, katere mi je treba," rekla je Mabel. Zdravnik pa se je priklonil in odšel. „Šla je in ulegla se k nogam otročje postelje, a ne da bi spa'a, temveč da bi mirno opazovala sladko spanje dečkov. Tu je še bila, ko sta se prebudila. In ko sta dobro jutro jej voščivši vprašala jo po materi, povedala jima je z lepimi besedami. „Mama je mrtva in pa tudi," rekel je Murray, np« tudi Roza. A tetka, enkrat ste nama v listu pisali, da je Roza odpotovala v krasen svet; tam bode tudi mama in jaz neki lep dan tudi tja poj-dem, pristavil je zmagoslavno. „Oh, kako se bodo veselili, ko me zagledajo priti!" (Dalje prih.) bil pri vojaški „revueM v Longchamps. Živio-klici na Grevvja in na republiko bili so jačji, nego na Boulangera. Grevy izrekel občudovanje o ponašanji vojaštva. — Italija izjavila, da se hoče s Francosko in Avstrijo pogajati o novih tarifnih pogodbah in da pričakuje njih predloge. — „Journal des Debata" javlja: Afganska kamarila se je proti emirju spuntala in mu oči iztaknila. Pričakuje se Jakob han kot naslednik. Pariz 14. julija. Pri demonstraciji pred Strassburškim kipom imel Deroulede kratek nagovor, rekoč, da liga patrijotov ne namerava vojne, da pa hoče vzbuditi narodno čustvo. Občinstvo gromovito pritrjevala ter pelo mar-seljezo. Vreme razmerno hladno. Pariz 14. julija. Popoludne peljali so se Grevj in ministri v dveh kočijah na Longchamps. Čulo se je žvižganje in klici „Vive Boulanger!" To pa ni napravilo velikega utiša. Na ogromnem prostoru na Longchamps bilo več tisoč občinstva, katero si je čas s tem preganjalo, da je pelo in kričalo: živela vojska ! Živio Boulanger! Prodajalci ponujali Bou-langerjeve svetinje. Grevy bil živio-klici vspre-jet. „Revue" končala s nepopisnim nauduše-njem. Pri povratku Grevvja zbrala se je razsajajoča tolpa v „Bois de Boulogne," katera je strašno žvižgala in piskala, ter kričala „Vive Boulanger!" Množica je tako naraščala, da se je moral Grevy po drugem potu odpeljati.____ Razne vesti. * (Zlato rožo,) ki jo papež vsako leto blagoslovi in potem navadno pokloni kaki kraljici, dobila bode letos gospodična Caldvvell v Wadding tonu, ki je za ustanovo katoliškega vseučilišča v zjedinjenih državah podarila 1,500.000 dolarjev. * (Mladi roparji) Na Gorenjem Štajerskem bilo je v zadnji čas mnogo ropov in tatvin, ne da bi bili zločincem prišli na sled. Naposled posrečilo se je žandarmom dognati, da se je 5 dečkov, od 18—20 let združilo v roparsko tolpo in da so ti mladeniči ropali in kradli. Pri preiska vanji dotičnih stanovanj, našli so revolverje, bodalca, ponarejene ključe, krinke in druge sumne predmete. Preiskava je dokazala, da je bilo 16 mladih Ijudij v roparski zvezi, Jurij Ganzer pa njih vodja. Imeli so že načrt za rop, ki bi jim bil vrgel 20.000 gld. Roparska tolpa bila je v zvezi s somišljeniki na Dunaji in v Gradci in je hotela z ropanjem dobiti sredstev, da ubeži v Ameriko in se tako ogne vojaštvu. Sedaj so vsi ti roparji v Ljubnem zaprti. Javna zahvala. Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci prijela je z nova podpiral ni svoti, in sicer bhi^ovoli.l Je darovati gospod Anton Klodić vitez Sabladoski, c. kr. deželni šo ski nadzornik v Trstu, 5 yld., in gospod o. Fran Sal. Pire, ravnatelj gimn. konvikta v Št. Pavlu na Koroškem, 5 gld. Za ta darova izreka odbor svojo prisrčno zahvalo. V Gradci, 14. julija 1887. Dr. (ireg. Krek, c. kr. vseuč. profesor, 1. r., predsednik. Janko Bezjak, cand. prof., 1. r., tajnik. Meteorologično poročilo. Vasi -p^^- kj-t^wt-^----- 1 „LJUBLJANSKI ZVON"j 1 «toJi (192-81) g za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. i U Tujci i 11. julija. Pri ^l'-um Riissler z Dunaju. — Sehell iz Prage — VVebcr iz Doberne. — Poppor iz Brna. — Vidoviti iz Mostara. — Merlin iz Beljaka. — Satran iz Mašuna — So-mazzi, Simazi, Mulabotich iz Trsta. — Korosati i Reke. — Jenko, Boltev iz Gorice. — Dietrich iz Postojine. — Zon-kovich iz Sežane. Pn ji-iic.ij Maver. Reimann z Dunaja. — Lederer iz Prage. — Iloger iz Voaluva. — Kaparch iz Gradca. — Blnnrdf iz Maribora. — Stare iz Kamnika. — Vaupetič, Buchs-einer, VVauchnitz, Kalo iz Trata — Morpurgo iz Gorice. Pogačnik iz Cirknice. Pri Južnem kolodvoru: Htirder iz Lipsije. — Ivanetič iz Županja. Pri nvMirljMketn eeNnrJf: Schelesnikar iz Tržiča. Južna iz Zagorja. Pri Viruntu: Koroaič iz Trbovelj. — Kunatek iz Sr Vida. — Svaiger iz Luko\ce. Ucairll so v EJlpbljAill: 14. julija: Marija Golobic, delevčeva žena, 58 let, Lončarska steza št. 6, za pljučnico. 15. junija: Guido Hren, železniškega uradnika sin, mesece, Kolezijske ulice St. 14, za božastjo. — Janez Kosec, delavčev sin, 21 ur, Marija Terezija cesta št 10, za B.:ibr;3fj(» _ ^ Stanje g Caa opa-lharot^trR| d »ovanja , v mm Temperatura Vetrovi Nebo krina mm. 7. zjutraj 738-3« bi«. 'J. pop. 737 4.r>min. 180 C 273 C 22 :i C ibrezv. al. svz. brezv. megla •l.jaa. d. jas. OOOmni. ^ y. zvečer 7382Hram. Srednja temperatura 22'.r>", za 3o° nad iioruialoni. ZOt2ad&ldttl£& "borza dne 15. julija t. 1. Izvirno relegrafiftuo poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 8P35 Srebrna renta.....n 83-— Zlata renta......„ 113 20 5°/0 marčna renta .... „ B6'ti0 Akcije narodne banke . . „ ^90'— Kreditne akcija.....„ 280 03 London........„12606 Srebro........» —*— Napol........n 10*04 C kr. cekini....... 597 Nemške marke.....„ 6220 4°/„ državne srečke Iz 1. l&r>4 25D gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska pupirna renta »\...... 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj obč. avstr. 4i/i,)/o z'Bt' zast- nst' • Prior, o'olig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke.....100 gld. Kudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. — danes — gld. 81-5U — n 83' ITi — t 113 21? — n »«•70 — ,Mf>0-— — n 282 60 — rt 19660 _ » * 10 02'/, — !» 596 — n 621() 130 gld. 25 kr 1*52 ft 75 100 1) 87 n 60 105 n 50 118 n 50 126 a n 100 » n 177 40 20 n 103 n — „ 227 40 Presrčno zahvalo izrekajo podpisani vsem prijateljem in znancem za prijaznost, katero so skazovali raiijkeimi gosp. Henriku Fentler-ju, poseNtnikii v Postoj ini, ves čas njegove dolge in mučne bolezni, kakor tudi ob njegovi smrti. Prav topia zahvala pa preč. duhovščini, slavnemu godbenemu društvu, požarni hrambi in stavnemu občinstvu splob za taku obilno udeležbo pri pogrebu. (509; V Po s toj in i, dne 14. julija 1887. Žalujoča udova in otroci. tt"oslaiio. G LAV M O S K LA D! STE ---- < , XI SELILE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, 1 kas izkuann lick proti trajnom kar'IJu pluoovtj:« I ieludca holostl grkljana I proti mčh.rnhu l;ntp.ru, IIINKK MATT0X5.IA Karlovi vari i VViiin. Koroški Rimski vrelec, popolnem brez vseh žveplenib spojin, joda, bromovih in borovih solij. lahko prebavljiva, ukusna planinska voda, prirodno pristen. Pokazal se je posebno uspešen pri plačnom in kataru v črevih, ari boleznih želodca, mehurja in obistij, — jako tina iiii/.na voda brez vsakih sitnih nasledkov, ki vina ne počrni in mu tudi no da slabega ukusa, (■lavno zalogo v I.jnl»ljjmi ima M E. SUP AN, Dunajska cesta. Pri Rimskem vrelci — postaja južne železnice Prevali — je nrijetno letovišče, okrepčujoč yi-sokoplauinski zrak, cena Stanovanja, restavracija, kopeli. Uprava vrelca, pošta Gutenstein na Koroškem. (437—10) Prodaja posestva. Prodam svoje posestvo v Visocah. v občini (j ol ob i n j a k , pol ure od Planine, ki bode od dne 1. januvarja 1888 pripadalo okraju Sev niske m u ter se nahaja v zemljišenej knjigi pod §t. 25. Posestvo meri 52 oral, ima jako ugodno lego ter je brez dolgov. Kupci blagovolijo naj se obračati direktno na mene. V Kozjem, v juliju 1887. (510—1 Anton Pajk, lastnik. 10 oral (johov) skupaj ali posebej po oddelkih, njive ali tudi neobdelani kraji, se prodajo proti plačilu tudi v večletnih obrokih. Dr. Papež, odvetnik v Ljubljani. (.r>ti—l) Prestavljenje sejma, Z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade je sejem V Žirell, ki je imel biti na 16. dan marca t. 1., za letos prestavljen na 6. avgusta 1.1. Ziipnnstv o v iferroli, dne 17. julija 1887. (508—D J. Kavčič, župan. Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo ae R 1 ■ lic» Križani delil* 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 5. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski jiininir. Povest iz 15. stoletji! i2iHče zgodovine. • II. Spomini na derta. Pravljice iti povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Črtice i/, življenju našemu nurocla. — IV. Spomini starega Slovenca ali < rtiče iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Homcu. Povi.st. — TI. Jurij Kohila. Izvirna povest \7. časov Introvsko reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova /.enilev. QupoorJBtiona povest iz narodnega življenja. — V. (Jolida. Povest jk» rešnidčl dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji (iori. Lepa poveš) i/, staro zgodovine. 4. zvezek : 1. Tihotapec. Povest iz domaćeg.! življenja kniojs'ih Slov.nci-v. — II. Grad Kojinje. Povest ZZ slovensko ljudstvo. — lil. Klosieiski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest i/. 16. stoletja. — II. Nemški vnlpet. lJove.st. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 10. stoletju. — IV. Line. Pove«. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz nnšega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest \;> do-maćegu življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja političnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičevo „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (79—31) „NARODNI TISKARNI" ■v Hij-u.'toljem.I, Kongresni trg, Gledališka stolba. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. Izdfttelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. BEATA EBBRL ' prodajata najboljše iti najcenejšo lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in Kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—1221 , ljubljana. KUNpoda 3. Vil liur-ju liiH. slov. 4. ljubljana., Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".