278. Številka. Ljubljana, sredo 3. decembra. XII. leto, 1879. OVENSKI MRO iihH|H vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeuian za a v st r o-o* e r s k e dežele za celo leto Iti gld., za pol 1 ■•v.t H gl., aa četrt leta 4 gld. — Z» Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 'AQ kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, .'10 kr. sa ćetrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelju na ljudskih Šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejenian za četrt leta .'i gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne pulit vrsto 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hisi At. .'1 „glcdaliSka stolba". O p r a v n i s t v o, na katero naj se d lago volijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hisi. vsa uata in brez vtsega reservata ponavljamo, kar smo poudarjali uže Bog vedi kolikokrat, da mi nikakor ne želimo, ka bi se vlada uti kala v Btvari, ki se tičejo osobne državljanske svobode, katera je nam jedna največ|ih svttinj v resnici, ne samo na ie/.iku ! Mi ho zvesto držimo tega liberalnega načela, akopram se spominjamo, da je pala u v nekatera vlada, ki se je ravnala po njtm In vlade, katere je ne najmanje pokopalo spoštovanje tega načela, nijso bile po kroju liste stranke, ki uze toliko let v Avstr ji zlorabi plašč tako uzvišenega po,um, kakor je liberalizem. Kje so tisti ustavoverni uraduiki, ki so pod Belkredijem, Potočkom, Ilobeuvvartom kaj pretrpeti imeli zaradi svojega vedenja? Nij jih, in mi sami vemo, da so Auer-spergi, Kalteneggerji in Kromerji svoje demonstrirali ne da bi bili kaznovani, a sram vas bodi, da se s tem ponašate, če pomislite, da je ravno tist Aleksander Auersperg, čegar „gesinnungstreue" še denes tako hvalirate, neusmiljeno preganjal narodne postne in tele-grafske uradnike, mej njimi celo take, katere je uže smrt resila bila iz te doline ustavo-vernega liberalizma! Kdor izmej njih si je pr.beračiti hotel odpuščanje narodnih grehov, moral je svojo dušo zapisati mmškutirskemu vihlu. To je svoboda po vasem ukusu! Taki Bte fie dandenes. Kadar ho kake volitve, bodi si v me t.ni odbor, bodi Bi v deželni ali državni zbor, vselej vadi prijatelji birokrat je v dora/umljenji z vami dobrohotno „po-dučujejou Bvoje ovčice in gorjo vst>cen>u sub-altercu, ki si tega „podnka" ne vzame k t*rcu ! Šefi, zagrizeni sovražniki vsega, kar ne diši po germaustvu, svaro svoje uradne pomočnike pred društvi, pred gostilnami, kamor ne zahaja „liberalna" gospoda, jim \ repovedujo občevanje bo starimi prisrčnimi prijatelji, ki so verni sinovi svojega naroda! To je vaš liber iluem, v a .'i moral! Da bi se ne bil po nepotrebnem kdo ustrašil glasovite \Vaserjeve okrožnice, je brzo ificijOBus prišepni za njo s tolažbo, da je samo za slovenske rodoljube. Tako tolmačite vi „vsem jednako pravo!4 nVsiw — to ste vi, drugim ne ostane r.ič. Vzem te v roke stili liste „Tagblatta" in dru/.h svojih šču majskih novin, le iz časa poslednjih volitev za državni zbor, tam boste našli denunc jacij. Nikar jih ne očitajte nam: kogar mi karajoč im nu • mo, temu se nij bati disciplinarne preiskave, ka-keršna je uže iznenadila nekaterega narodnega uradnika, ki je bil član, odbornik ali celo načelnik kacega narodnega društva. Sicer pa je „Tagblatt" v tem slučaji storil, kar ljubljanski ustavoverci za Taaftejeve vlade vedno prakticirajo Udrihajo po „narodnoj" ali „konservutivnej" stranki, se ob jednem sladka vladi, da bi vendar odletul — kak mini-sterski portefeulle! Narodncj stranki pa trdi, da je vladi moli ž m zavezuica. To naj s- zapomnijo naši državni poslauci. 0 - d. Govor slovenskega poslanca g Viljema Pfeiferja v 17. seji đfiavnega zbora dno 2ti. novembra 187t* v glavnoj debati o zakonu zoper govejo kugo. (Po stcnograiiškcin zapisniku.) (Konec.) ,Ta naznanila bo ntkt.tera okrajna glavarstva čisto slovenskih okrajev objavila samo nemški. (Klici na desnej: Čujte!) Nemško naznanilo v nedeljo pred cerkvijo kak uraden crg^n prebita in pretolmači, a kako? ker ga objavljevatec sum n ' razume. In vendar je v takem naznauilu vse važno, tako za-vol) velikih kaznij, kakor zavolj opisnih posledic za občno blagost, ako se naredbe zoper razširjevttn,e kuge ne s!u a.]o iz nevednosti. , Prebivalstvu, ne umejočsmu nemščine, Pred svojim pragom pometajte! GlaBilo kranjskih Blavofagov nam je očitalo, da smo „denuncirali" tiste državne uradnike, ki bo v mentuem odboru glasovali zoper zaupnico, katero naj bi bil po predlogu g. Pe-triciča naš mestni zastop urekel min.sterskemu predaeduiku, gospodu grofu Tabffeju. Star neuišk pregovor pravi: „w.e der .-ctielm Belber jat, so ueukt er v on anderu". Stranaa, katero je le vladni terorizem po konci držal, stranka, ki se je zgrudila, kakor prazna vreča, ko jej je vlada odtegnila svojo pomoč, ne da bi bila ta vlada le količkaj podpirala nasprotno — nato stranko; stranka, katere listi so se ob posieiiujih, kakor ob vseh prejšn,ih volitvah, očitno, in kjer Bi mjBO upali, mej vrstami napadali strastno vsacega uradnika, ki se nij nep gojim udal njenim nameram: ta stranka OCita nam, da denuLCiramo, ker smo prijavili imena treh, stuih mož, o katerih živ človek ne dvomi, da so odločni in dosledni prouunki narodne stranae m torej vsake vlade, ki ne priseza na evangelij ljubljanskega konstitucijo-naluega uiuštva. Kadi bi vedel1, komu smo mi s svojim poročilom denuncirali, komu ž njim kuj novega povedali! Gn f Taatle nij no viutc v političnem življenji avstrijskem, nego g. dvoruega svetnika pl. Ka;teneggerja n. pr. tako dobro pozna, kakor mi; gotovo ne bode zvedel se le iz „Slovenskoga Naroda" niti on niti g. Kallina, kake gore list je naš deželni glavar, ki svoj ga političnega pieverjeuja ue Skriva bolj, nego baš — mora biti, ker isto tako kaaor mi \i\ da se mu nij ničesa bati. O tem še nikdar nijsmo dvomili niti za tre-notje, da zdauja vlada ne bode po izgledu prejčuje „liberalne" sisteme preganjala svojih podložnih, ki »e klunjajo naborom baš te „liberalne" si,ume in jej torej nasprotujejo. Na Južnu-slovjenske narodne popievke, ve* i m ih dielum po minulu sum sakupio, ukajdio, gla-•ovir»ku p rat uju udoMio, te izvorni im tekst pridodao U Zagrebu 1879. Naš itVMtni učenjuk pokojni O;osav Gaf pripovedul mi je, ka neki praznik na drobno tolmačtč žitek dotičnega svetca nj mogel v Brce seči občinstvu , a mej mesu j napel je Učitelj vloženo pesen o istem piedun tu, kateri je govoiu k ii.ii.o jirvlje razvijal na juopovodnici, in IjUdslvo je t. .m petjem bilo toliko ge-neuo, ka se je na glas jokalo. Glej dokaz izredne moči, kuro javlja pevana popevke ua Bprou nevezuuej in govoruej besedi. Čurobni UBpeh kazal se je tudi letos dne 21. septembra v Ptuju pri čitaluiškej slovesnosti, ktero bo vilinski poveličbli odbrani pevci ljubljanski s uzvišenim in blizu bofanstva sezajočim krusno-petjem. N&rodno pevauje, ta zlato rila ptca pe-vica, opisavejoce verno narod v- ra/.mere, bodi si ugodue ali tožue, radostne aii žalostne, prijemlje s« najnotranj ega jvidra človeškega cutja iu srca, ter počina dramiti, buditi, vzdi-gati, jačiti in navduševati na junaška in-narod isaču.oča de'a. Srb lvz^ret plameniskim čarom narodne pe mi, eeg.1 je po britkoj sablji iu puški risanici, da pomandta in stare kietega s-vraga, gazečega mu dom in rod l»ust.osečega rodovitne poljane, oakvrnja jočeg-i ■ u ve iu žene, — iu osvobojeni je domovina tlačilne pete neprijateljske. Srb je svoboden iu samostaltn; nij-li ga popevka najprej pod bujala, da se je spogubnoj pošastjo poskusil nu krvavem bojišči, ter skrušil brezsramuemu krvoloku smrtonosno desnico? Nij li pomagala cdrodna bolgarska peson, ka so je r«zlenilo okolo Balkan^? Posehnole so solze Slovanu in krdoanu, kouči po večini, u grozni tlačitelj ■ Ija se v sramoti, sum potlačen i u ngoaob |en : „Šumi Marica". Sokola Črnogorca hrabri dva: ulrts in proroški zvek junaške narodnu pesni; lir j;.t ponosno spova: pNosim zdravu m š cu", „BrUs'mo nabije, brui'mo kos«. . . .", a S'o-veuec v raztrgaoej in razkosai;ej domovini v eno mer ponavlja: „Naprei z.stava Slave, n*j, boj junaška kri, za blagor očetnjnve naj pu ka govori . . ., z orož;em in d-.snico nosimo vragu ■ioni . . .". Narodne jiojievle so po takt m tudi budi-t Ijice na junaški posel, na osvi bo,enje in osrečevanje mile očevine, in upravo pohvalno početje g. Fr. Š. Kuhača, to slavno pomisel pospešuje b tem, ka nabira in na svetlo daje „j u žn o-b lo v jenske narodne popievke" raznega zadržaja v vseh jugoslovanskih raz- dade se najstrožji ukazi, po katerih bi se imalo ravnati, v takem jeziku, ki ma je tuj, a Časopisi, ki grajajo tako neracijonalno po* stopanje, konfiskujejo se. (Klici na desnej: Čujte!) „Isto tako bi jaz rad opozoril na potrebo, da bi deželni načelniki o stanji kuge vsak dan poročali v deželnem uradnem listu in da bi ta poročila tudi vsak dan načelnkom sosednjih deže;d pošiljali, da jih tudi ti objavijo ; to ne bi bilo te£ko, ker deželni načelniki vsak dan od podložnih oblastij dobivajo poročilu; isto tako naj bi vlada skrbela, da bi dobivala tudi iz Hrvatske in od samostalno upravljevane Vo ne gran:ce (tudi iz Bosne in Ogerske, če tam kuga vlada) vsak dan poročila, kat«ra naj bi objavljevala. To je izredne važnosti toliko za kmetovalce in lastnike govedi, da se vedo po čem ravnati, ako se kuga bliža njih domovju, kolikor za trgovce, ki tržijo s stvarmi, podvrženimi kontroli, in tudi za urade, da morejo skrbeti za potrebne varnostne naredba. „Ta vsakd»nja poročila so stalno svarilo pred poBtoječo opasnostjo in najboljše sredstvo, da kričači, kateri bo povsodi, in ki uradne naredbe mej ljudstvom kot same Bitnosti zaznamljajo, utihnejo. „Ako naznanjajo poročila ponehavanje kuge, to se bode uvedeno hkrčenie prometa Se za ostali čas, do kadar je pričakovati prenehanja kuge, toliko raje Btrpelo, ker itak traje samo še malo Časa. „Obrtniki, (mesarji, usnjarji itd.), ki so zadeti v svojem prometu, morajo za dobivanje in prodajo svojih -tvari] mej izjemnim stanjem na drug način skrbeti in morajo podrobno znati za še okužene kraje in okraje. nTudi potniki, ki imajo suhoj kontroli podvržene stvari in morajo potovati skozi okužene kraje ali okraje, ki mejo na okužene, ali črez znprto deželno granico, naj iz vsakdanjih uradnih objavljenj izvedo, kako da se imajo ravnati. „Valed tega je opravičena želja, ka bo naj taka poročila vsak dan po deželnih časopisih objavljajo, ker te so po deželi razširjene, mej tem, ko je „Wiener Zeitung" po krono-vinah večinom nepoznana. „Ako govorim za predležeči zakon, mo ram ipak grajati, da se je mnogo določeb v njem prepustilo potu naredeb. Predpisi za izvrševanje, gospoda moja, morejo obsegati vrlo važne dispozicije, kjer gre za konfiskacije, za mo e in tvoie zato morala bi se dati par lamentu prilika, da pregleda in se posvetuje o predpisih glede" izvrševanja, kakor ravnajo angleški in francoski parlamenti, ker ti se pečajo z najmanjšo stvarjo in ne prepuščajo vladi, da bi o tem z naredbami odločevala. „Pri nas v Avstriji postanejo če-ovansko glasbo zjediniti po vzgledu Lahov in Nemce?, ker duševne in tvarne moči vsakega pojedinega pokolenja so preslabe, da bi se moglo verovati na mogočost čiste hrvatske, slovenske, srbske ali bolgar Bke narodne glasbe. Pa tudi jezik ne ovira južnih Slovanov, ka Be ne bi zjedinili v glasbi. Narečja jihovega jezika nijso razhčnejša, nego četiri glavna narečja laška, ali narečja spod njih Avstrijcev, Prusov, dolenjih SakBov, Švicarjev, Holandov; in ako še južni Slovani dandenešnji nemajo enotnega književnega jezika, itak nadelani so uže potevi, vodeči zanesljivo k svrhiu (Sachliche Emleitung /u der Summlong sil islaviseher Volkslieder von Fr. Š. Kuhač-Koch. Agram 1873). Kakor v glasb', treba je brže bolje združenja v jeziku, kar se tiče više znanosti, da si na tak način stvorimo jugoslovansko znanost,*) razumevaj v srbsko -hrvatskem narečji, vse drugo so prazne senje. Triglav, Velebit, Balkan! — rokujte se, odbivaj bo prijetno in vzajemno mili zvek vilinakega narodnega pu-vanja po vbcj ogromnej jugoslovanskej domovini. Slovenci! poksžimo dejanski, da nam je za skupno Jugoslovenstvo, naročujmo se, komur ie le količkaj možno, na „Južno slovjenske narodne popievke", posebno čitalnice, knjižnice učilniške, semeniške in razna druga družtva, *) „Bez toga nam nije proč naprieda". Gundulić. da zbiratelju in skladatelju omogočimo polno izdanje vse tvarine, katero pri rokah ima ali jo morebiti še dobode po dobrih prijateljih. Početkom meseca decembra dotiska se II. knjige IV. Bvezka, torej dokonča se II. knjige in na svetlem je 800 popevk, kakih 900 pa še je prirejenih za tiskanje. Cena vsakej knjigi je 5 gld.; pisma in novci šalju se franko: Fr Š. Kuhač u Zagrebu, Ilica br. 16, (novi). Naj ne opeša Tvoja marljiva narodnemu delu posvečena roka, naj se Tvoj svetli veleum iskri in črstvuje, da srečno dovršiš pretežko 'adačo in doživiš blagoslovlieni sad svojega izrednega požrtvovanja na žitku in imetku. Modrica u*e plete lovor-venec, da Ti o do-vršku dične ovije sence na neminljivo slavo. Božidar. Politični razgled. Motrtanje debelo. V Ljubljani 2. decembra. Včeraj se je pričela v Hršnvnent ztboru debata o vojaške j postavi. Poslanec Zeithamtner je predložil por čilo večine odseka za vojaško postavo, ki predlaga nespremenjen sprejem vladne predloge, poslanec Rechbaner pa poročilo manjšine, ki dovoljuje zdanje stanje vojske za eno leto. Govorilo je včeraj uže sedem govornikov in sicer so za predlog odsekove veČine govorili grof R hard Clam-Martinic, Gro-bolski, MatuŠ in Dzvonkovaki. Matuš je poudarjal, da avtonomistiška straaka ne glasuje iz nacijonaloih interesov za brambeno postavo, nego iz ozira na zdanjo politiško Bituvacijo. Zoper predlog večine in za Recb-bauerov predlog so govoriii Czedik, Schaup in knez Salm. I) tu s se debata nadaljuje. Trgovinski minister je predložil v sobotnej seji državnega zbora načrt zakona o dovoljenji in prednostih lokalnim železn'Cini. Tega za kuna član 1. govori o pooblaščenji vlade, da sme pri zidanji odvisnih železnic tem dovoljevati olajšanja; član 2., da naj vlada take železnice oproBti. da ne bodo zaatouj prevažale pošto; član 3., take olajšave na| se dade uže poBtoječim krajevniškim železn Ciin ; član 4 . hitrost vožnje določuje vlada; član 5., dr/avue ceste smejo si uporabiti lokalne železnice; član G. določuje, da so vsi dokumenti take I Železnice prosti koleka in pristojbine; član 8.: Če vlada da koncesijo ta kej železnici, sme jo tudi oprostiti vseh kolekovnih pristojbin pri pogodbah, akcijah, oprosti se priho Iniuskega in pridobitnega davka. Proračun državni za I, 1880 se letos ne bode nirgel dovrš;ti, znto bode vlada prosila državni zbor za dovoljenje, ku bode smela v prvem četrtletji 1. 1880. se na dalje davke in pristojbine pobirati. Nj. veličanstvo cesar je sprejel ostavko oi-tlM'*j,rfn't/f poslanika v Cirigradu, grof« Zichy-ja, ter mu podelil *eMitei križ oger-skega Stepanskega reda. Zichy je v Carigradu zastopal zmirom samo osobte magjarske interese, ter je bil ljubljenec Audrassviev. Kakor je bilo dobro, da je Aodrassy pobral svoja kopita, tako je tudi dobro za Avstrijo, da zapusti Zicby Carigrad. Izvedeli smo, da bodo volitve */«•/#?*/'■-cif konec tega, ali pa početkom drnzega tedna, sešle pak se bodo na Dunaii dne lt t. m. in tam ostale skupaj 8 dnij. Ustavoki si laskajo, da bodo imeli v delegacijah večino; njih večina pak je odvisna, kako bodo češki poslanci volili. Čuje pa se, da se bode mej nemškimi in češkimi poslanci s Češkega napravil kompromis. Poslanci s Češkega volijo deset zastopnikov v delegac je ; kompromis mej njimi mogel bi imeti samo tako obliko, da vo lijo češki narodnjaki 5, nemški poslanci s ( ■ fikega na 5 udov. Samo tak kompromis bi mogli Čehi sprejeti — vsaj mi sodimo tako, — da si so tuli v manjšini; a ta manjšina pri volitvah v delegacije znaša samo en ga4, in kako lehko se pri volitvi kaj zgodi, če s »r se Nemci ne nadejajo, to nam pričajo držav nozborske volitve na Kranjskem letos. Konec je dvomljenja, katera duhovenska dostojanstvenika bosta zasedla škofovske stolice v Tnentu in Bnxenu v Tinttntt. Vlada je namreč imenovala škofa I vana D e 11 a B o n o knezoškofjm v Trientu, župnika v Inomostu Ivana pl. Leissa pa knezošk(fom v l!r i mi. Tirolsko dubovenstvo baje nij zadovoljno s tem imenovanjem — prezmerna sta oba. Vnannje «1 rit*ve. Slovan mora svojo vsako ped zemlje drugo b krvjo plačati. Berlinski mir je priznal ^V-»of/otcftn nekaj ozemlja, a Črnogorci ga Se zdaj nemaio v svojej lasti. Boriti se imaio in krvaveti, Evropa, ki je naredila oni mir, pa roke križem drži, ne gane se, da bi »pokorila roparski arnavtski bastardski rod, ki mori in pleni na sramoto sosednjih držav. V Berlin je prišel »•i#.e«f# državni kancelar knez Gorčakov in dno 30. m. m. ga ie •»prejel nemški cesar NVdhelm v avdiienciji. Stari lisiak B smark je tako bolan (?) da ne more iz Varzina. Ang'e^ki lord fHlrutstnne i* imel v Edinburgbu na dv»h tahorih zopet govore; ostro je priiemal vladno fnančno politiko in dejal, da nij poštena. Glede vnanie politike je rekel Gladstone, da je prišel čas, ko bo le nrenehalo turško gospodstvo na Ttilkanu. Ozemlja pak ne smejo podedovati Rusiia. Anglija ali Avstrija, neeo samo balkanski na-rodje. Paziti je treba ne samo na Rusijo, n"go tudi na Avstrijo, ki morebiti izpodriva Rusijo za to, da bi se sama na njeno mesto vsedla. Kffiptnvski ked've je naznanil Tar-čiji, da ie vojna z Abesinijo neizogibna, in Turčiia da naj pošlie vojakov Egiptu na pomoč. Minolega petka so imeli krali, nemški cesar in nemški kronprinc priiateljsk razgovor, ki Be jo ditikal tudi H^nnoveran-skega vprašania. Poroča se. da je tudi zdaj Nemčija še zmirom pri starem svojem sklepu; danski kralj ie izvedel, da Nemčija ne preda Wjlfskega zaklada drugače, nego če se Cum-berlandski vojevoda odpove Ilannoveranskemu prestolu. Iz oficiialneera letnega poročila zjedinienih 'rnir»»,r k i h držav se razvidi da je bdo do 30. jumja v minolem finančnem letu dohodkov 273,827.184, tnškov pa 2G6 947.883 dolarjev. Proračun za prlndnje leto določuje dohodke na 228.000000. troškov pa na 238 269.135 dolarjev. Državni tajnik Sber-man je priporočal šted'iivost in zopetno vpeljavo colnine na čaj in kavo in di bi bilo dobro, ko bi tuje ladiie za registrovanje plačevale primerno pristojhino. Dopisi. Is Gorice 29. novembra. [Izv. d op | V Gorici ie društvo gospij, kateremu je blaga naloga, nabirati doneske v denarju in blago, da se prežive* črez zimo domači ubogi. To društvo je razposlalo te dni molbo v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku, v ka-terej prosi podpore napravi nečega „bazari a za uboge". A čujte 1 da so vabila tudi slovenska, kar je popolnem pošteno, to je tako budo razdražilo živce nekej negregia signora" (blagej gospe), da se je kakor hijena zaletela nad goriške Slovence v št. 25G. tukajšnjega hiraiočega ultra-lahonskega lista „1/ Iionzo". Nesramno, ter za „egregio signoro" jako surovo, nspada nas Slovence, očita je nam uboštvo, leohko jezika, ter pitajoč nas došlece (?) v italijansko (?) Gorico, pravi, da bi bolje bilo, ko bi društvo delo one stroške za slovenski prevod v lonec za „mineštro", nego, da je dalo tiskati molbo v (Snem jeziku, katerega govore) le kmetje v okolici; čuda, da nij ,egr«gia 8ignorau rekla „sclafsc"! Zdaj pa onej „egregia signora" to-le: „Ti „egregia s-gnora" razžalila si s tem neotesanim jiostojiaiuem v prvej vrsti mestne Slovence, katerih je lepo število, zraven njih ves slovanski narod. A „signora egregia" tolaži nas to, da je tvoje razžaljenje izšlo iz babjih ust in kakor se po mestu čuje, iz umazanega „ghetta". Praviš, da naj se vpraša „Sočine" lir alt" , (katerih je po tvojem neumnem znanji borno število), koiiko Slovencv zna čitati ono slovensko molbo. Draga .egregia signora" ! sSočau nij še do zdaj beračila za svoj obstanek pri nobenam svojih bralcev, pač pa tvoj „1 ini/o" uže nekaj let ne bi mogel ni živeti ni umreti, če ne bi — beračil. „Sočau ima GOO uarcčmkov, in če jih ima „Isonzo" 300, bodi zadovoljna, .egregia signora". Znano mi je stanje lista, katerega Jettrice assidua" je „egregia Bignora" in to stanje je zelo zelo podobno — „krahu". „Soča" plačuje pošteno svojega urednika in sodelavca ne da bi beračila; tudi lastniki bo s podjetjem zadovoljni; ali so „Isonzovi* zadovoljni, o tem — dvomim I Dalje pravi „egregia signora", da je ▼ Gorici le par „panslavistov", „che piantarono le tende", a vede „signora", da v Gorici „piantarono" (so postavljali) platno — zraven slovenskih renegatov iz bližnjih gora — ljudje iz blažene Italije, kjer bi morali glad troetf, če ne bi jih bai slovenski ljud podpiral v sloven8kej Gorici. Tudi je „egregii aignori" neznano, da bi goriški lahonski trgovci morali avoie platno doti pod streho „dovrebbero riti-rare le loro tente", če izgube naše Slovenca. Gorico žive" f=6 svojimi žulji jedino S'ovenci in z našim, to je slovenskim denarjem ie* Gori-čan svojo pečenko, če bi Furlanov čakal, n« dobi niti za snho polento. Le naj se gospa li „gheta" potrudi h gorskim trgovcem, ti jej povedo, kaj bi bilo ž njimi, če jih popuste? Slovenci. Pred letom dnij, „egregia Bignora", prodali so po javnej licitandi iraenje italijanskega dramatičnega društva (Societi fdodramatica), zastava jim je bila zaradi dolgov zaplenjena — zastonj je društvo apeliralo na italijanske rodoljube — šlo je rakom žvižgat. Enska iHoda je bila namenjena telovadnemu društvu (Societa di ginnastica), če ne bi se bila vlada usmilila, ter dala to gniezdo lahonstva škile-čega v „paese del centesimou (Italiio) zaradi izdnjnkega rogoviljenia zapreti. Čitalnica naša pa stoji še vedno na trdn'h nogah, ter uživa najboljše zaupanje v Goric'', pa je tudi naj-Rolidnejša, ker vanjo nij vstop vs«cpmu goriškemu ,šuštariu", kakor pri „Ginnasttch;u. Ker nameravam prihodnjič Bpet spregovoriti o tem, imejoč še mnogo važnih dat, za denes le še to, kar piše tukajšnji drugi italijanski list o nesramnem postopanju „egregia signore" in Usta „Iaonzo": „Isonzo" v svojej številki od petka prinaša dopis neke zveste svoje čitateljice, v katerem le ta obžaluie, da je vodstvo „goriških gORofi za uboge" dalo tiskati molbo v treh jez;cih. italijanski nemški in slovenski, mesto jedinej italijanščini. „Ta gospa ne pozna delikatnosti (enakopravnosti), katera meščanom služi v spodbudo za uboge. Slovenščina nij le jezik naših kmetov, pač pa jezik mnogih izobražencev v Gorici, kateri dne j gospo gotovo lehko dajo poduk o kulturi, (izobraženosti), in jej povedo, kako treba gmotno pomagati blagemu namenu. S cer je pa naše mesto mejno mesto, kjer Be govore" tri|e ježki: italijanski nemški in slovenski, ter je neobhodno potrebna harmonija mej temi narod nos 11 mi" . Tako „egregia signora", poroča italijanski list lA-co del litoraleu, kateri nam tudi ne privošč Bog si ga vedi kaj, a tu spozna hudobno budaloBt „egregie signore1'. Boštjan. (Dalje p rib.) flz NofUe 15. nov. [Izv. dop.] Doc 12. t. m. je dospel iz Prage v St ti;o slavni mladi učenjak dr. K. Ji reče k, ki ja znan po bvo j v j temeljito pisauej zgodovini bolgarskega naroda. On je bil od bolgarBke vlade povabljen, da zavzame mesto prvega ministerijalnega taj« nika pri ministeratvu za prosveto. To meBto je torej sedaj nastopil z letno plačo 10.000 frankov. Bolgarska ai mora čestitati, da dobi za to važno mesto tako sposobno moč. Mu eter presvete dr. Atanaso vio je tudi jako razumen iu vrlo učen mož; prej je žived v Bukurešiu kot doktor zdravilstva, vendar ujeuiu najnovejša načela za naukovno stroko se vola ne morejo biti tako dobro pozuaua kakor Ur. Jtrečku, ki tju je s to stroko bavit ua najvažnejših i m- »i ih. Zato bode on ministru služil kot desna roka, in z najlepšimi nadatui gie damo lahko v bodočnost Bolgaiije na prosvetnem polji. TisatelJ teh vrstic je imel čast, da ga je dr. J.reček obiskal prvi dan po svojem prihodu; uže prvi utisek je bil najtmnpatič-ucjhi, kur ne samo da dr. Jirečka krasijo lepa zvuuanjoat in cvetoča leta, nego isto tako dobro mu pristoji njegova prijaznost in veselost. Ia čim dalje kdo ž njun obruje, tembolj ne čioveku mili; posebno kur nij suhoparen, kakor so drugi učenjaki, nego luturosauteu osobitu pri razvijanji svojih načrtov za ustrojenje bolgarskega šolstva in za pospeševanju bolgarske prosvote. — Bit ko ne se bode skoro ustrojilo tukaj znanstveno društvo, kateremu bosta na čelu dr. Atanauovie in dr. Jirečuk, iu katero bodu izdavalo posubuo glasilo v bolgarskem jeziku za znanstveno stroko. To je tudi jako potrebno, ker dozdaj se naobrazeui mladi ljudje bavo jedino s politiko, Čitajo samo politične žurnale, kur drugih niti nij, treba njihovo po/.or-ntist obračati na važnejši, resne,*! in zabval-nejsi posel t. j. na znanOHt; a to je pri teh okolnoslih najlažje z znanstvenim iu koriatno-zabavuim »ustnikom ali časopisom. Potem bodo mogli tudi „iu polit cisu drugače soditi in delati, kakor vidimo da delajo zdaj, ko jim manjka prave podloge v znanstvenem in obra-zovnem obziru. V poslednjem dopisu sem omenjal izvanredno prijaznost našega bolgarskega kneza, ter navajal zanjo različne primere; duues pak sem v srečnem položaju, da zamorem iz lastnega izkustva to potrditi, ker sem imel osobito čast, da sem bil od kneza dne 11. t. tu. opoludne sprejet v posebnoj audijenciji. Povpraševal mu je knez podavši mi roko in ponudivši nu sedež, kako se mi dopade v Sofiji, da-li sum zadovoljen; posebno se je inte-resirul za strokovno stvari ter pri tej priliki pokazal, da mu je tudi znanstvena stroka, katero jaz zastopam, dobro znana; rekel im je, da se nadeja od mene, da bodem mnogo koristnega v tej stroki in na znanstvenem polju v obče storil za bolgarski narod. Ko mu odgovorim: „Vađu ViBoćustvo! .laz si bodem po svojih slabih 1110-irli prizadeval, kolikor mogoče v ta iiumen storiti", podu mi zojtet prijazno roko, Ur mu milostno odpusti. Ta dan mi bode ostal ne-pozabljen! Iti tako navdušen, ter spodbu-jeo podam se uu delo s tem večjim veselju m s tem \ečjo eueržijo, od kolikor sem t (I v do idajnam delokrogu drugod navajen uiitti na nftjbolj merooajmm mestu le visoko prod seboj nos noseči predpostavljene, kutori bo na nune in mojo stroko gledali z uekukiin pobožnim praniranjam , tur mi prej stavljali zap-i ko, kukor da bi me bili podpirali ali spodbujali pri delu. l.-itma je pač: Česar Človek sam ni malo pozna, tega niti ue te* ceuit ! — Predvčeranjim kakor na spomni ni dau sibsLega kralja Mi ljut in a Uroša II., ka-* Izukieij iu uieouik Makao Aruuč. terega koati v tukajšnjej mitropolitanskej cerkvi počivajo, posvečevala se je v zgradi srbskega generalnega konzulata v Sofiji kon/u-latska zastava v prisotiiosti jednega n .me o oika knezovega, potem ministerskega predsmi-uika 11 ur uiova, ministra ilalabauova, mitropolita Melentije, nrbsUega konzula < i i u i m' ii it ti. Miada Srbkmja gdeua. Utrinku Ne ti ĆI v a obesila je ua zastavo krasen velite s i •! i me in i m napisom na belem traku Kai se tiče slavuega srbskega kralja M. Uroša 11 dponunjaui, da ue je bil 1. 1321 uel bojevat zoper Turke. A v Sotiji zadela ga je smrt. Tukaj v ntareuu Sredci (daudenes v ob.e Sofija imenovanem) so truplo skrili pred turško invazijo v te dan,< j malej glavnej cerkvi, deni»Mii|i'| mitropohiauskej cerkvi sv. Kialja, katera ga časti sedaj za svojega patrona. Nazadnje še nekaj o vremenu, ka ne porečete, da uijseni natančen dopisuik. Sueg je pobelil grm m utrni, pokril je precej na debelo, tako da gotovo dalje časa no bodemo uživali tako lepih dnij, kakor smo jih še o zadnjem času, ko ju bilo tako lopo in toplo, da ju ju kn tukajšnji časopis iz vsega srca čast iu slavo pel prekrasnemu vremenu v tako poznej jesuui. No kukor nalašč pripeti se bridka ironija njtgovoinu ]>ootičtiemu s lavo-spevu, ker, ko so je zvečer list okolo razna-šal, snosio je užu na vsu kriplju in pihala je burja, da je bilo grozno. Komaj smo dolezli v gostilmco; iu ko pridu tudi urednik, si je lahko mislit, koliko je motal siromak pretrpeti od naših ostrih šil zaradi njegovega vremenskega pr» rokovanja ! — A. B« DonifUto mi v ari. — ( K u h n o v cev ) tietji ali uprav drugi bataljon ima dospeti semkaj v nedeljo 7. dan t. m. ob B/40. uri zjutraj in tu ostali bodo jeden ali dva dni. Sprejema kakor zadnjič se ve* da ne bo, pač pa bode meščanski odbor ta bataljon pogostil ua strelišči ravno tako, kakor prva dva. — (Umrl) je včeraj notar dr. Stei-ner v k mu ji. — (Vojaštvo.) Tretji bataljon gra-škega polka kralj Belgijski št. 27., ki bi bil imel priti uže on tedun, je stoprav davi sem dospel; zato tudi vojaki Uussovega polka nijso prej odrinili od tod. Prva dva bataljona od 27. peš • polka uu štabom sta predsiuočnjim sem prišla, pa ne mudivši se takoj spet odpeljala se v Celovec. — (Goveja kuga) po najnovejšem razglasu deželne vlade ua Kranjskim še razsaja v judnajstih selih, katura so izgubita 223 glav goveje živiu«, 12 ovci iu 1(1 ku/ii. V okrožji krškega okrajnega glavarstva nikjer nij več kuge, iplofa je od tistih krajev, ki so bili okuženi, vsega 40 spet razkuH-uih. Na Štajerskem je kuga u/.o popolnem prestala. — (Odlikovanju.) Prečastiti gospod Edvard T o lak, župnik iu dakftD v Leskova poleg krškega iu čustui kanonik, je od cesarja v prizuanju mnogoletnega zaslužnega delovanja dobil vitežki kri?. Krau-Josipovega ruda. — (Naš m nogo n uda rjo n i rojak g Subic) umetnik, kateremu se oboča fce Upa budočuoHt, je bil prod kratkim od dunajske akademije uineioljuoati poslan v Atuue, da tam za grški gu kralja izdela dve vodki sliki — (Zginil je) g. 1 van i-i i. , knjigo držeč pri dtželnem odbora ; on ju dobil odpusta za štiri tudue, ta odpust pa je m mol uže 14. pr. m. Zdaj se nič ne ve, kje da je, če prav nekateri govore, da je šel v Đobuo — k trapistom. — (Razpisano) je notarsko mesto v l;u ii. lovi m Prošnje je p« šujati kranjske) notar kej komori v L ubijauo. — (LjubljauMki psi) spet prosto dihajo, ker je goveja kuga minula v o., i ožji ljubljanskoga okrajnega glavarstvu, jih nij vič tieba voditi ua vrvici. — (Poldrugoletno medvedko) je v gozdu pod Seli pri Žužemberku ustrelil Peter Kovač i/. II.uj. I miii V ■JiiRftlJaiiil. 27. novembra i Kami 1'ajn, fkbrttkega d.lavca llfts, (i ti d., ua tr/HHk. j Mati flt. 20. 99. ii».veudu/i Al.»j/ga itruakvHr, črevljarja lifil, ii I. ti iu , v Vegov 'dic.tli hi. O. v del in«-.) botnlolt mi novembra j Andrej Juimukar, goat.č, 69 1. 27. niiveiubr.i: Urla .Širim, goltaOka. 7«, I. — Francu Kolic, ^oBt.ć, 70 I., zh viioij.m jdjui. I'talci. 2. d. oemnrnt Pri "»--i.- • i. I.utmiaii i/ JJunaja. — Jurinulio- v,ti i/. Gradca. — K..tika iz Uma. iinidicl, llratiu w. Dunaja. r*ri ealliti Pobi i. Celovca. — Blraokmsn, Km ha, VVouliiigor i/. Lunmju. Dunajska borza 2. decembra. (kvirno ( •!.',,iatiuno porodno.) Enotni Uri. dolg v baukovuib Hh Kld. 50 kr. Knoini drž. dolg v srubru 70 n 75 ćbua roma si n o.r> IHtiO tli /,. posojilo 1:0 n 25 Akcijo narodne bauku Bil n — Kreditno akcijo . . 2 0 rt 70 _ London . ... . . i Iti tiO Sndno . . . . . - ( _ _ Napol. ...... C ar. cokiui .... . '. 0 n 30 6 t »»«/■ Driavuo uiarku . . . . . 67 n 75 n I.«>avrljnv eiNreH&c • V Trstn 21). novembra • T) 7. 64. 58. 51. 81K V L i n c i 29, novembra: 70. 64. 21. 52. 77. Dno 5. decembra 1S71I bode pri c. kr. okr. sodniji v 14jiiiimliii prostovoljna prodaja dediteui i klene Iglic pr padle hisu št. 11 pri inors tu v Kamniku m drugih p ose s tu v, njiv, travnikov itd. lltša bt. 11 tik kamniških tople ležeča, je eno nadstropje visoka, pred 18. leti novo sezidana in v najboljšem stav benom stanji. Polja se bi.do na drobno razprudala in so blizu mustu ležeča. (55U - 2) Din bom pogoji so jako ugodni in se v reg.struiun slavnu c kr. okrajne sodmjo k a iu-uiske, kakor tudi v pisarnici g. dr. Tlrnata, odvetnika v Kamniku, videti morejo. V^T Proda sc "*^ojj llOO komadov lejiib li m. dolgih (18*) 98 do 86 o m. (9" do 88") močnlb smreto^ili in jelčiiili liloflov Nutillirlirje |n>v .'■ g. ^o/.iliu A. Rtithol \ Ko pur«'ne i poleg š kolje Lok O ua K r a iij n k e ni. (585—1) v „no rodne j t i m U j i r 11 i" bodo i/.Alu lioiii-e (egu tedna In umih : ..Slavnostni sprejem slovciiskega pika KiiliiiDiicga št. 17 v Ljubljani dno 2C. n 2.7. novembra meseca 1879. Zalotil In uredil Fran Hlnvku." Centi knjiliol brez. poišmino 1(V n<»v4S. LbSiioiia in iibk „Nuooue tiskuueu.