cSAVINJSKI VESTNIK
Celje, 28. junijaa 1952 fG^-ASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SoSTANJA |
LETO V., STEV. 26 — CENA 6 DIN
Ureja urednijki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. čekovni
račun it. 620-1-90322-12 pn Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski veetnik izhaj*
vsako soboto.
Mladini na počitnicah!
Ni ga srečnejšega trenutka za šolsko
mladino, kakor je tedaj, ko vzklikne:
Gremo na počitnice! Kdo se jih ne hi
veselil? Tudi stari ljudje jih imajo v
prijetnem spominu. Zato odkritosrčno
želimo vsej mladini, da bi bile njene
počitnice res vesele in prijetne. S te-
boj, mladina, naj se veseli staro in mla-
do, kaj šele skrbni starši, ki imajo v te-
be veliko upanje. Saj ne žele drugega,
kakor da bi se temeljito izobrazila in
se pripravila za izbrani poklic in do-
segla srečno življenje.
In kako naj poplača mladina to ve-
liko skrb staršev in vzgojiteljev za njen
napredek drugače kakor z ljubeznijo,
dobrim učenjem, lepim vedenjem in z
zmogljivo pomočjo pri delu. Z delom?
Saj so vendar počitnice! Delo in raz-
vedrilo: vse v pravem razmerju. Redki
so v današnji socialistični družbi star-
ši, tako rekoč izjeme, ki ne bi privo-
ščili svojim otrokom primerne zabave.
Kako ponosni pa so lahko na mladino,
ki sama ve in čuti, kdaj in kje je poleg
zabave treba prijeti tudi za delo. Vzo-
ren učenec, dijak in študent ne pozna
dolgega časa. Vselej najde tako zapo-
slitev, ki je njemu, staršem in družbi
koristna.
Mladina, ti si po duhu zdrava! Ce je
treba, okrepi se še telesno. Ali ni raz-
veseljivo, da se je iz tvojih vrst prija-
vilo tako lepo število na delo za grad-
nje našega plana? Ponosna si in prav
je tako.
Kje bi bili danes brez tvoje pomoči?
Ves svet te občuduje in hodi gledat
tvoje uspehe. Inozemske brigade se ho-
dijo k tebi učit, kako je treba delati za
svojo domovino.
Razigraj, nasonči in naplavaj se! Na-
užij se sonca in zraka ter okrepi, se v
počitniških kolonijah, na livadah, v go-
zdovih in v planinah! Občuduj lepoto
svoje domovine in načrpaj si moči za
nadaljnji študij.
Pri vsem tem pa bodi previdna! Ne-
sreča nikoli ne počiva. Se se najdejo
ostanki iz minule vojne: municija, bom-
be in granate; ne dotikaj se jih! Opozo-
ri odrasle na njih nahajališča. S tem
preprečiš svojo in tujo nesrečo. Čuvaj
se nevarnosti v gozdovih, vodah in pla-
ninah. Spomnite se na žalostno tragedi-
jo v Špiku na Gorenjskem! Spoštuj do-
bre nasvete! Pazi na svoje zdravje.
Lepa knjiga naj hi bila zvesta sprem-
ljevalka naše mladine na počitnicah.
Koliko lepega so napisali naši pesniki
in pisatelji. Zanimivo in poučno je na-
še časopisje.
S ponosom odhaja na počitnice dijak
in učenec, ki je razred srečno dovršil.
Popravni izpiti so rešitev za tiste, ki so
med šolskim letom premalo delali. Se je
čas, da se rešijo in napravijo staršem
veselje. Kdor je popolnoma omagal, naj
ne obupa. Dobro naj premisli, kje je
bila napaka in vzrok neuspehu. Vsem
pa naj bo resen opomin, da je treba
učne napore že med šolskim letom s
trudom premagati.
Gradimo socializem. Te besede po-
navljamo mali in veliki, mladi in stari
in vendar se še ne zavedamo vsi, da to
nišo besede brez pomena, fraza, ampak
da je to naša stvarnost: delati zase in
za druge, za našo skupnost in lepšo bo-
dočnost. Mladina, ki je preizkušala svo-
' je moči v delovnih brigadah, ve, kako
pri nas gradimo socializem. Kako pri-
jetna je zavest, kadar premagamo na-
pore in težave ter vidimo uspehe svoje-
ga truda. In ta trud ni bil plačan z de-
narjem, ampak z zavestjo in ponosom,
da je bilo opravljeno veliko in koristno
delo za vse. Se so ljudje med nami, ki
ne vidijo socializma in vanj ne verujejo.
Mladina, ti ga vsak dan spoznavaš v šoli
in v življenju ter se zanj boriš. Kako
težko smo čakali trenutka, ko bodo pre-
nehale živilske nakaznice in odkupi
kmetijskih pridelkov! Danes jih ni več.
Kako težko je bilo dohiti mnoge pre-
potrebne predmete v trgovini. Danes jih
že imamo, čeprav še ne vseh. Res je,
manjka nam še denarja in kaj vidimo?
Cene padajo. Težave, ki jih še imamo,
homo premagali le s skupnim delom,
z graditvijo socializma. Mladina, ti to
razumeš, ker vidiš in si prepričana, da
je res tako. Tebe ne more premotiti
nihče, naj še tako zabavlja. Zavedna si
in zdravega duha; slabiči naj te posne-
majo. Zato pa želimo vsej naši mladini
~ vesele, zdrave in prijetne počitnice.
Mladina tekmuje za VL kongres KPI
Mladinci Tovarne emajlirane posode
tekmujejo
v nedeljo je bila izredna konferenca
tovarniškega komiteja Tovarne emajli-
rane posode v Celju. Organizacijsko-po-
litično poročilo o delu organizacije je
podal tovariš Stane Dvoršak. Natančno
je obdelal stanje v samem aktivu in
opozoril na razna pereča vprašanja in
naloge. Naglasu je, da se mora mladina
vsestransko vzgajati in usposabljati, da
bo sposobna voditi svojo tovarno. Po
poročilu je tovariš Dvoršak predal di-
plomo CKLMS mladini tovarne, ki se
je pokazala v tekmovanju za šestdeseti
rojstni dan maršala Tita kot najboljša
in najdelavnejša v Celju.
V drugi točki dnevnega reda so ob-
ravnavali tekmovanje na čast VI. kon-
gresu KPJ. Predstavnik partijske orga-
nizacije tov. Tofant je mladini v lepih
besedah pojasnil zgodovinsko ozadje ter
pomen kongresa, nakar so mladinci iz-
glasovali zelo obširen tekmovalni pro-
gram, ki vključuje ideološko-vzgojno,
kulturno-prosvetno in fizkulturno de-
javnost. V diskusiji glede izvedbe in
širine tekmovanja kakor tudi glede nje-
govega pomena sta zelo aktivno sodelo-
vala tov. Sega, član MK LMS, in tovariš
Jejčič kot predstavnik partijske organi-
zacije podjetja.
Tako je mladina Tovarne emajlirane
posode prva na področju mesta Celja
aktivno stopila v tekmovanje in dala
lep zgled ostali mladini.
Tovarišem želimo veliko uspehov pri
njihovem delu! S. V.
M V Tkalnici lilačevine
mfocffna tekmuie
Res je, da je mladina v Tkalnici hla-
čevine zadnje čase z delom zaostajala,
ker je Tovarniški komite mladine delo
zanemarjal, osnovna partijska organiza-
cija pa ni nudila mladini dovolj pomoči.
Na zadnjem sestanku, ki so mu priso-
stvovali sekretarka OPO, direktor pod-
jetja in član biroja OPO tov. Repič, so
sklenili, da bodo v bodoče resno prijeli
za delo in postali vzor kolektiva in
vredni naziva »Titova mladina«.
Tovariš Repič je dal mladini dobre
nasvete za nadaljnje delo in jih poučil
o nekaterih problemih v podjetju.
Na sestanku so tudi sprejeli tekmova-
nje na čast VI. kongresu KPJ in oblju-
bili, da ga bodo stoodstotno izpolnili.
Tekmovali bodo v naslednjih točkah:
Enkrat mesečno bodo imeli predava-
nje za mladino, na katerem bo stood-;
stotna udeležba; sestanki mladine bodol
redni; k fizkulturi bodo pritegnili to-,
liko mladink, da bodo imeli 2 ekipi^
mladine v odbojki; organizirali bodo;
tri izlete v partizanske kraje; pri delu,
bodo izboljšali disciplino (da ne bo no-j
bene kazni zaradi nediscipline ali zaradi
neopravičenih izostankov; za 100 odstot-j
kov bodo dvignili število čitateljev V
sindikalni knjižnici, ki jih imajo sedaj,
35; vsak član mladine bo izboljšal sto-
rilnost dela za 2 odstotka; za Dan vstaj^
22. julij bodo organizirali proslavo; ko-
ličino neregularnega blaga bodo znižali
za 50 odstotkov; sodelovali bodo pri
delovnih akcijah s prostovoljnim delom.
M. C.  i
Mladinci okraja Celje ^okolica!
v času brezprimerne borbe za dovršitev ključnih objektov naše kapitalne
izgradnje, v času herojskih naporov naših delovnih ljudi za uresničenje nalog,
ki se pred njih postavljajo — se naši komunisti in z njimi mi vsi pripravljamo
na velik praznik, na VI. kongres naše slavne Partije.
Tudi mladina okraja Celje-okolica se tega zaveda. V čast VI. kongresa bo-
mo podvojili svoje napore na vseh poljih naše dejavnosti, ter s tem dokazali
svojo ljubezen do ljudstva, Partije in Tita. Tekmovali bomo v izvrševanju svo-
jih vsakodnevnih nalog. Najvažnejša naloga je utrjevanje politične enotnosti
in čvrstosti mladinskih vrst. Borili se bomo za dvig naše patriotične zavesti,
vzgajali se bomo na izkušnjah Partije in SKOJ. Aktivi naj tekmujejo med se-
boj, kateri bo v povezavi s partijsko in frontno organizacijo organiziral več
predavanj iz zgodovine naše Partije in SKOJ, poljudno znanstvenih predavanj
v okviru Ljudske univerze, kateri bo organiziral več izletov v znane zgodovin-
ske kraje ter k temu pritegnil čim več mladine. Povedimo odločno borbo proti
reakcionarnemu kleru in tekmujmo, katera mladinska organizacija bo dosegla
večje uspehe v tem. Naša skrb naj ho, da se čim večjemu številu mladine odpro
oči ter se jih seznani z zablodami srednjeveškega mračnjaštva.
Ustanavljajmo in utrjujmo telovadna društva »Partizan«, strelske družine,
4cluhe ljudske tehnike, gasilska društva in se trudimo, da bo njihovo delo čim
bolj pristopno mladini. Skrbeti moramo, da bodo te organizacije zdravi in
idejno trdni mladinski kolektivi, v katerih se ho mladina v boju proti vsem
tujim in negativnim pojavom in vplivom vzgajala v duhu socializma. Naj ne
ho mladinca, ki ne bi bil član ene teh organizacij.
Poživitev kulturnoprosvetnega dela je ena važnih nalog mladinske orga-
nizacije. Sodelujmo pri ustanavljanju in delu kulturnih društev »Svoboda«, da
bodo ta društva lahko vršila svoje poslanstvo, ki jim gre, organizirajmo skupne
obiske gledališč, kinopredstav itd., tekmujmo, kdo ho v tem dosegel večje
uspehe.
Mladinski dnevi naj bodo odraz dela mladine dotičnega kraja. Tekmujmo,
kateri mladinski dan bo bolje pripravljen, kje bo pestrejši in zanimivejši, kje
ho prisotne več mladine itd.
MLADINA PODJETIJ IN TOVARN!
Prevzem v upravljanje naših tovarn po delavskih svetih je eno od velikih
pridobitev naše socialistične revolucije. Pomagajmo delavskim svetom v nji-
hovem delu, da bi se čim bolj usposobili za samostojno vodstvo podjetij, ki jih
v imenu delovnih kolektivov upravljajo. Borimo se za večjo storilnost dela,
dvignimo kvaliteto naših proizvodov, povedimo odločno borbo proti razsipavanju
in kraji splošne ljudske imovine, ker le tako bodo v podjetjih omogočeni po-
trebni uspehi.
MLADINA NA VASI!
Splošno kmetijsko zadružništvo je glavni steber socialistične preobrazbe
naše vasi. Tekmujmo, kateri vaški aktiv bo napravil več na tem, da ljudem
prikaže potrebe in namen zadružništva na vasi, kateri aktiv ho aktivneje so-
deloval v delu upravnih odborov splošnih kmetijskih zadrug, kje bodo mla-
dinci najagilnejši agitatorji za zvišanje deležev, kje bo mladina največ dopri-
nesla pri ustanavljanju raznih pospeševalnih odsekov pri splošnih KZ (n. pr.
živinorejski, sadjarski, strojni itd.), da se bodo kmetje na lastne oči lahko pre-
pričali, da je le splošna KZ njihov pogoj za boljše življenje. Skratka, naše tek-
movanje naj ho mogočna manifestacija zadružne misli na vasi. Tekmujmo, v
zatiranju koloradskega hrošča, ki preti z uničenjem krompirjevih nasadov. Bo-
dimo prvi, ki se bomo odzvali pozivu občinskih ljudskih odborov za pregled
krompirišč in prepričujmo tudi ostale o potrebi teh pregledov.
MLADINCI IN MLADINKE!
Pokažimo, kaj smo pripravljeni storiti za stvar Partije. Naše tekmovanje]
naj ho odraz ljubezni, ki jo mladina našega okraja goji do Partije in tovariša ]
Tita, tekmovanje naj ho izraz hvaležnosti Partiji za vse pridobitve, ki jih je i
na čelu delovnih množic nam vsem izvojevala. j
Za Partijo, za Tita — smelo in odločno naprej!
Naj živi VI. kongres KPJ! !
Okrajni komite LMS Celje-okolica
USPEL MLADINSKI DAN IN DAN UČENCEV V GOSPODARSTVU
DELO ORGANIZACIJE ZB
V ŠOŠTANJSKEM OKRAJU
V nedeljo je zasedal v Sindikalnem
domu v Šoštanju plenum oktajnega od-
bora Zveze borcev NOV šoštanjskega
okraja, na katerem so pregledali dose-
danje delo. Med številne uspehe štejejo
močan porast članstva. V članstvo so
vključili vse, ki so imeli pogoje za spre-
jem. Organizacijsko so utrdili osnovne
organizacije ZB v okraju. Navzoči so se
v veliki meri zanimali za pomoč, ki jo
organizacija nudi pogorelcem iz NOV
v Zg. Savinjski dolini. Na plenumu so
izvolili nov izvršni odbor in sprejeli
sklepe, da bodo delo še zboljšali. Tre-
nutno se najbolj pripravljajo na čim
bolj slavnostno proslavitev Dneva vsta-
je, ko bodo v štiridnevnem pohodu obi-
skali vse partizanske kraje v okraju in
se pomudili pri družinah, ki so parti-
zansko borbo najbolj podpirale. V Šo-
štanju pa so v teku vse zaključne pred-
priprave za postavitev spomenika padlim
borcem. V ta namen bodo priredili tudi
tombolo, katere čisti dobiček je name-
njen za postavitev spomenika, ki bo stal
s postavitvijo vred poldrug milijon din.
B. V.
Vse domneve in vse govoričenje, da
se z mladino v Storah ne da delati, se
je razblinilo v teh dneh, ko je mladina
dokazala, da je voljna in sposobna za
delo, dfá je zavednejša, kot si to pred-
stavljajo tisti, ki jim ni, da bi mladini
pomagali.
Niso bile zastonj obveznosti v po-
častitev rojstnega dne našega ljubljene-
ga Maršala, obveznosti v prvomajskem
tekmovanju. Častno so jih mladinci iz-
polnili. Dostojno so se pripravili na svoj
praznik, na proslavo mladinskega dne,
ko so z bogatim programom presenetili
obiskovalce, da se niso mogli načuditi,
kaj vse zmore mladina. Pa ne smemo
misliti, da je šlo vse kot po loju, v pri-
pravah so namreč naleteli na vedno
nove zapreke. Le vztrajnosti zavedne
mladine se imamo zahvaliti, da so nam»
nudili tako lepo nedeljo. \
Ze v soboto 21. junija zvečer so nas;
presenetili z žaloigro v petih dejanjihj
»Domen«. Res je motiv iz davne pre-j
teklosti, toda težka snov, posebno še za'
tiste, ki na odru še niso doma. Gledalci^
so lahko ugotovili, da so se igralci lepo¡
vživeli v svoje vloge. Bili so dobri v iz-¡
go vor j avi, razen na nekaj mestih. Me-
stoma so tudi preslabo poudarjali svoje
vloge (kmet Jurec). Ce pa pomislimo,
da smo gledali petdejanko, ki so jo
igrali sami mladi ljudje, da jo je režiral
mladinec, ki mnogo obeta, potem^mo
lahko zelo zadovoljni, ker vemo, da
lahko od te mladine še mnogo pričaku-
jemo. Režiserja tov. Legvarta je treba
vsestransko podpreti, prav tako vse čla-
ne dramatske skupine, ki mnogo obe-
tajo. Tovornikova, Ogričeva, Roškar,
brata Sajovic in Zibretova so prepričlji-
vo dobro zaigrali, prav tako Spes v
vlogi kmeta Jurce, le da je bil v neka-
terih prizorih premiren. Mnogo so pri-
pomogli dobri kostumi. Šminke je bilo
pri nekaterih preveč. Glavno pa je ne-
izpodbitno dejstvo, da imamo v Storah
dobro dramatsko skupino, na katero
lahko računamo. Treba jim je pa nuditi
vsestransko pomoč, katere sedaj niso
bili deležni niti po SKUD, kar je vse
graje vredno. Za mladino moramo imeti
razumevanje in ji nuditi pomoč. Obisk
v soboto je pričal, da vlada za odrske
prireditve v Storah veliko zanimanje in
še enkrat potrdil, da manjka primerna
dvorana.
Nezadovoljiv je bil obisk v nedeljo
pri otvoritvi razstave v Industrij sko-
metalurški šoli, ki nam je ponovno do-
kazala, kako dragocene kadre nam daje
ta šola. Iz šole se je razvila mogočna
mlarjjnRka povorka na ii^ulturno .јдгј-
šče (kdaj bomo lahko pisali in govorili
tudi o telovadišču v Storah?). Mimo
tribune so se razvile v strumnem mimo-
hodu enote pred vojaške vzgoje, gasilske
mladine, strelske družine, PLZ, fizkul-
turnikov in končno šolske mladine in
pionirjev. Počasi, res prepočasi se je
zbiralo občinstvo in z navdušenostjo
sledilo nastopu najmlajših, mladinske
ženske ekipe gasilske čete, ki je dobro
izvedla napad z vodo in peno preko
železniške proge — pod tračnicami, na-
pad in obrambo mladincev PLZ in ko-
šarkaški tekmi. Navdušeno pozdravljeni
so spregovorili zbrani mladini častni
predsednik in pokrovitelj prireditve to-
variš Andrej Svetek, zastopnik JLA tov.
kapetan Belamarić, sekretarka Okraj-
nega komiteja LMS tov. Ahačeva, ki je
izročila org. sekretarju tovarniškega ko-
miteja LMS tov. Mastnaku diplomo v
priznanje uspehov, ki jih je mladina
Stor dosegla v letošnjem tekmovanju v
počastitev rojstnega dne maršala Tita.
Sekretar občinskega komiteja LMS tov.
Gradišnik je opisal delo in dosežene
uspehe, nato je tov. Jože Mastnak pre-
čital imena nagrajencev in pohvaljenih,
tov. kapetan Belamarić pa je podelil
diplome mladini za uspehe, dosežene v
izvenarmadni vzgoji.
Popoldne je sledil še fizkulturni pro-;;
gram in prosta zabava. j
Vse, kar smo videli v soboto in ne-^
deljo v Storah, nas je lahko prepričaloJ
da se mladina svojih nalog zaveda. TOj
je sporočila v pozdravnih resolucijali
tudi CK KPS, CK LMS in tovarišu TituJ
Obvezali so se, da bodo dvignili kvali-j
teto svojega dela, posebno idejno-poli-j
tično vzgojo. Ali naj potem še odklanja-j
mo pomoč tej nadobudni in marljivi
mladini! Podprimo tov. Jusa, Mastnaka,
Gradišnika, Ocvirka, Ogričevo, Umeko-
vo in desetine, ki z istim poletom obe-
tajo še dosti lepega in koristnega. Pod-
primo jih v njihovem prizadevanju, da
organizirajo in učvrste nove aktive na
Svetini, v Prožinski vasi, na Teharju,
v Vrheh, kjer so že zelo aktivni in v
Pečovju-Osenci in Zvodnem.
Za lepo uspel mladinski dan in dan
učencev v gospodarstvu gre vse pri-
znanje članom mladinskega komiteja in
upravi Metalurško - industrijske šole,
upravi železarne in sindikalni podružni-
ci. Upamo pa, da se bodo tudi zganili
vsi, ki jim mora biti mladina in njen
napredek prav tako pri srcu. Predvsem
mislimo tu na SKUD, ki po besedah se-
kretarja tov. Gradišnika ni nudil po-
trebne pomoči.
U. R.
Koloradski hroše
resno ogroža naša krcmpirišca
v zadnjih desetih dnevih se je v celj-
ski okolici množično pojavil koloradski
hrošč, ki po dosedanjih ugotovitvah
resno ogroža skoraj četrtino okraja.
Dnevno odkrivajo nova žarišča okužb.
Po vseh občinskih ljudskih odborih so
sicer postavljeni štabi, katerih naloga
je organizirati preglede krompirišč, ki
pa seveda niso povsod tako aktivni kot
bi bilo to v tako resnem momentu za
pričakovati. Se vedno nekateri odbori
stojijo ob strani, češ da se pri njih
okužba še itak ni pojavila, vendar je
tu "potrebna budnost nas vseh, kajti le
na tak način bomo zajezili pot novim
velikim okužbam v drugi generaciji, ki
jo je pričakovati v drugi polovici ju-
lija.
Pri nas se sedaj pojavlja prva gene-
racija tega škodljivca. Večinoma so se-
daj našli na krompiriščih ličinke in
prav malo hroščev, kar znači, da so bili
prvi pregledi opravljeni skrajno neres-
no, razen nekaterih občinskih ljudskih
odborov, ki so začetne okužbe, t. j. jaj-
čeca, že našli takoj v začetku junija in
so tudi takoj pristopili k organizirane-
mu zatiralnemu delu. Vendar sami od-
bori brez sodelovanja vseh vaščanov ne
bodo kos tej nalogi in je tukaj potrebna
vsestranska pomoč, bodisi s strani vaš-
kih organizacij (kmetijskih zadrug), a
največ budnost samih lastnikov krom-
pirišč, ki v polni meri odgovarjajo za
svoja krompirišča.
Na okuženih parcelah, naj bodo pre-
gledi vsakodnevno, in sicer od 9. do 16.
ure, vse najdene ličinke, hrošče ali jaj-
čeca je treba uničiti v kropu, petroleju
ali ognju. Prav tako je treba okužene
parcele poškropiti s svinčenim arzena-
tom (na 100 litrov vode 70 dkg do 1 kg
arzenata) ali tekočem pantakanom (1 kg
na 100 litrov vode), škropljenje pa je
treba ponavljati vsakih 10 dni. Enkrat-
no temeljito škropljenje mora v treh ali
štirih dneh uničiti vse mlade ličinke.
Prav tako se mora poškropiti vsa so-
sedna krompirišča, čeravno niso okuže-
na, v razdalji do 500 m. Zaščitna sred-
stva se dobijo v Kmetijskem magacinu
v Celju in jih morajo imeti kmetijske
zadruge stalno v zalogi. S škropljenjem
moramo hiteti, kajti odrasle ličinke
bodo šle kmalu v zemljo, kjer se bodo
zabubile in v drugi polovici julija mo-
ramo pričakovati novo generacijo, ki pa
je lahko zaradi premale budnosti moč-
nejša od prve. Ena sama samica kolo-
radskega hrošča lahko odloži 800 do
2.000 jajčec in v enem letu in pol lahko
potomstvo ene samice naraste v več
milijonov hroščev, katerih ličinke nam
z lahkoto v svoji požrešnosti uničijo
naša krompirišča. To priča, da mora-
mo biti silno budni pri pregledu in uni-
čevanju in se moramo držati navodil,
izdanih od okrajnega in občinskih ljud-
skih odborov. Množični pregledi morajo
biti dobro organizirani, kot je to po-
kazal n. pr. obč. ljudski odbor Vitanje,
Škof j a vas in drugi.. Kajti le pri vest-
nih pregledih se odkrivajo nova žarišča.
V. B.,
POJAVI KOLORADSKEGA HROSCA
V ŠOŠTANJU
Pred dnevi so v Šoštanju kmetje našli
na eni sami njivi nad 350 koloradskih
hroščev in ličink. Mestni občinski ljud-
ski odbor v Šoštanju je zato pozval vse
posestnike k temeljitemu pregledu
krompirišč, da bi uničili tega velikega
škodljivca.
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK^  dne 28. junija^2
SteN  26
V Šoštanju je bilo vse preveč
»po domače...
POMANJKLJIVO POSLOVANJE GOSPODARSKIH PODJETIJ — MILIJON-
SKA ŠKODA — KAJ JE DELALA OKRAJNA TRGOVINSKA INŠPEKCIJA*'
— 5,000.000 DINARJEV ZAOSTANKA NA DAVKU — V GOZDU MESTNE
OBČINE SO SEKALi LES VSE VPREK — O KRIVCIH BO SPREGOVORHX»
LJUDSKO SODIŠČE — NOV OBČINSKI ODBOR KAZE VEC ZANIMANJA
IN JE SPREJEL USTREZNE SKLEPE
Pred Kratkim je bil v Šoštanjii ip^or-
mativni sestanek z voìì^ftpí, "na katerem
j0 novi ljudski odbor riiestne občine
SoStanj podal svoje ugotovitve ob pri-
liki prevzema poslov od MLO. Ker so
bile na tem sestanku iznesene; ugotovit-]
ve celotnega dosedanjega dela — ali
bolje rečeno ne-dela — bomo o teh
stvareh nekaj zapisali in dodali svoje
misli.
V našem časopisu smo že večkrat za-
pisali o teh ali onih pomanjkljivostih
poslovanja MLO in gospodarskih pod-
jetij z namenom, da pripomoremo k od-
pravi teh pomanjkljivosti. Toda vse to
ni nič zaleglo in stanje se je še slabšalo.
Tudi razmere, ki so vladale v partijskih
organizacijah v Šoštanju, kar je opisal
tov. Miha Marinko v »Ljudski pravici«,
so krive, da je gospodarska in politična
situacija v Šoštanju slaba; iz naslednje-
ga pa bomo razbrali pravilnost trditve.
Po bilanci za preteklo leto ima Go-
stinstvo MLO Šoštanj 148.035 din izgube,
menza pa 19.095 din dobička. Ne bi se
spuščali v točnost podatkov v knjigo-
vodstvu gospodarskih podjetij, kjer je
bilo zaposlenih »samo« 7 uslužbencev,
pač pa moramo omeniti, da je to edin-
stven primer, da ima gostilna izgubo,
menza pa dobiček. Ce pa zvemo še to,
da je bila pri teh podjetjih vrsta fi-
nančnih prekrškov, potem nam je tudi
ta zadeva popolnoma jasna.
Nekateri obrati gospodarskih podjetij
so lansko leto še kar »vozili«, toda letos
je bil uveljavljen nov finančni sistem!
V januarju letos izkazuje ključavničar-
ska delavnica 26.000 din izgube, ki je
nastala z nepravilnim izplačevanjem
plač delavcem in vajencem. Isti primer
je pri čevljarski delavnici, ki ima 12.287
dinarjev izgube.
Ob reorganizaciji knjigovodskega cen-
tra teh gospodarskih podjetij bi morali
uslužbence premestiti oziroma zmanj-
šati število administrativnega osebja.
In kaj so naredili? N. pr.: Slaščičarni
so »naprtili« v januarju enega usluž-
benca za »knjigovodstvene« (?) posle in
ta jih je veljal samo 11.000 din izgube,
ker je bilo v slaščičarni preveč osebja.
Takšen primer pa je bil tudi pri drugih
podjetjih, ki so v decembru pokazala
dobiček.
Poglavje zase sta bili trgovski pod-
jetji. Tu so nekateri tako pridno »de-
lali«, da so povzročili skoraj milijonsko
škodo. In kdo bo sedaj kril ta primanj-
kljaj, če so pa prav ti — nedolžni! Res,
da se bosta uslužbenca zagovarjala pred
ljudskim sodiščem, toda ali je vsega
tega bilo treba? In kaj je delala okraj-
na trgovinska inšpekt pohval-
nega ji pač ne morem iz., v... Se manj
•bivšemu ML.O, razen nekoliko izjem
(le-ti so bili tudi sedaj izvoljeni v nov
občinski ljudski odbor — op. p.), ki je,
bil, pogostokrat opozorjen na te napake,^
ki niso bile majhne, kar sedaj ugotav-'
ljamo, pa yendar ni ničesar pokrenil.
Kaj je delala partijska organizacija in
kaj posamezni partijci, ki so bili tudi
člani teh kolektivov? Tudi o tem bodo
morali v Partiji spregovoriti.
Skoda je nastala. Podjetja so »delala«
z izgubo, čeprav imajo vse pogoje, da
bi bila rentabilna, če ne visoko donosna.
Zato pa je škoda še toliko večja, ker bi
lahko sicer dobiček uporabili v koristne
namene.
Da bi se stanje kar najhitreje izbolj-
šalo, je nov občinski odbor sprejel
ustrezne sklepe. Odvisno delovno silo
bodo zaposlili drugje, ponekod so za-
menjali vodstva ipd.
Tudi samo delo LO se je vidno izbolj-
šalo. Odkar je z majem letos prevzel
posle nov 33 članski občinski ljudski od-
bor, kažejo odborniki mnogo več zani-.
manja za celotno delo na področju
mestne občine. Razgibalo se je tudi delo
novo imenovanih svetov pri mestni ob-
lini, tako prosvetnega, gospodarskega in
socialno-zdravstvenega.
Nov občinski LO je prevzel od stare-
ga nad 5,000.000 din zaostanka na davku.
Stanje se je v enem mesecu popravilo,
ieprav je še blLsu dveh milijonov za-
ostanka na davku iz prejšnjih trome^:
sečij. Tu bo treba še ostrejših ukrepovj
Tudi gozd mestne občine ni imel miruj
V njem so sekali les vsi vprek. Nekatenji
so vozili drva kar na svoja dvorišča inj
pri tem celo najemali tujo delovno silo.j
Res, moderna kraja. No, o vseh teh рон
drobnostih bomo še spregovorili.
Še nekaj naj povemo. Krivci za vso
to škodljivo delo se ugotavljajo in so
nekateri že ugotovljeni. Za vse te po-
vzročitelje škode zahtevamo najostrejšo
kazen. O njih naj dokončno spregovori
ljudsko sodišče.
Volivci bodo morali v bodoče bolj pa-
ziti na vse pomanjkljivosti. Na zborih
volivcev bodo morali spregovoriti o
vseh teh stvareh. Budno bo treba paziti
na vse tiste, ki uničujejo naše vseljud-
sko premoženje in družbeno lastnino.
Vsak pa, ki ne izpolnjuje dolžnosti, ki
mu jih je zaupalo ljudstvo in Partija,
mora biti klican na odgovornost. Pri
tem pa naj ne bo sentimentalnosti.
B. Volk.
Etbin Kristan med Celjani
Osebnosti, ki bi imele za seboj tako
dolgo in tako plodovito borb© za pravi-
ce delavskega razreda, kot jo ima Etbin
Kristan, je malo. Ce bi hotel oziroma če
bi megel ;фгаи vse njegovo življenje v
en sam opis, bi le-ta obsegal knjige.'
Prav tako jedrnat življenjepis pa se
lahko pove v enem samem kratkem
stavku: »Vse življenje je posvetil de-
lavskemu gibanjff.« -,    -
Tè naš veliki rojak, ki je letos slavil
85. rojstni dan, ZiiključuJG svoje eno-|
letno bivanje v stari domovini. Predj
njegovim odhodom smo Celjani bili lei
tako srečni, da je tudi naše mesto ob-|
iskal, kjer je istočasno imel tudi nadvsej
zanimivo predavanje o svojem bivanju
in vtisih v Ameriki, kjer je prebil polo-
vico svojega življenja. Nadvse koristno
bi bilo, če bi lahko njegovo predavanje
prinesli v celoti, toda žal nam je to ne-
mogoče, toda njegove žive besede ne bi
nihče mogel prenesti tako na papir, kot
je bila v resnici podana. Nimam name-
na hvaliti njegovih govorniških sposob-
nosti, ki jih prav dobro pozna starejša
generacija iz let, ko je Etbin Kristan
deloval kot delavski voditelj pri nas.
toda takšno predavanje, kjer bi preda-
vatelj riašel tako ozek stik s poslušalci,
v Celju že zelo dolgo nismo poslušali.
Že kar ta lastnost govornika odgovarja
na vprašanje, kako je Etbin Kristan
mogel v svojem življenju tako uspešno
vplivati na množice.
Navzoče poslušalce je prevzela tudi
njegova pojava. Z drugimi besedami bi
lahko imenovali odličnega gosta s sivo-
lasim mladeničem. Ce je kje kdo, ki mu
leta niso vcepila svojega pečata, potem
je to Kristan, ki je v svoji besedi, kret-
nji in izrazu V velikem nasprotju z leti,«
ki so mu zlezla na pleča. ;
Opis življenja, kot ga je podal Etbinj
Kristan, na svojem predavanju, nam je
močno približal dežeie onkraj velike
luže, o katerih smo imeli le površna
sliko, posebno dragocene pa so bile za
nas besede o življenju našega izselje-
niškega življa in o borbi ameriškega
delavstva za pravice svojega stanu.
Zahvaljujemo se znamenitemu rojaku
za njegov obisk v trdni veri, da to ni
bil poslednji njegov obisk domovini in
da ga bomo tudi v Celju še lahko po-
zdravili.
Hudo neurie
y okolici Mozirja
ŠKODO CENIJO V ŠOŠTANJSKEM
OKRAJU NAD 25 MILIJONOV
DINARJEV
Pod vplivom visokega zračnega priti-
ska iz Srednje Evrope je pretekli če-
trtek toča na Štajerskem povzročila
več desetmilijonsko škodo. Močno je
bil prizadet predvsem šoštanjski okraj.
Največ škode je toča povzročila v oko-
lici Mozirja, kjer je uničila nad pol mi-
lijona strešne opeke. Neverjetno težka
toča, debela kot pest, je zdrobila celo
cementno opeko tako, da je več hiš
ostalo skoraj brez strehe. Še naslednji
dan so našli do četrt kilograma težke
kose ledene toče.
Nad 1000 hektarov posejanih površin
z žitom je uničila toča, da ne bo na teh
površinah dorastlo niti 15 odstotkov
pridelka. Najbolj je toča prizadejala
KDZ Mozirje. V sadovnjakih je sadje
zbilo na zemljo. Najhujše neurje je bilo
med četrtkovo 14. in 15. uro, pa tudi po-
noči je bila povzročena še velika škoda.
Toča je uničila vso povrtnino, vse
češnje so popadale, ostalo sadje pa je
bilo potolčeno do 80 odstotkov, celo
krompir je bil 30 do 40 odstotno poško-.
dovan, žito pa je popolnoma posekalo.'
Doslej cenijo škodo, ki jo je povzro-
čila škoda samo v šoštanjskem okraju,
nad 25 milijonov dinarjev, verjetno pa
je, da bo škoda še večja. Okrajni komite
Partije in Okrajni ljudski odbor sta
takoj odredila, da se zaloge strešne ope-
ke dodelijo izključno potrebam v krajih,
ki so bili po toči prizadeti. V prizadete
kraje so takoj poslali pet komisij okraj-
nih strokovnjakov, ki bodo ugotovili
dejansko škodo.
Škoda je doslej ogromna. Ker je pre-
bivalstvo pri tem zelo prizadeto, bo po-
trebno, da bodo na pomoč pristopili de-
lovni kolektivi širom po Sloveniji.
Podjetje „Beton" Celje
še drugič na listi najboljših
VZGOJA UPRAVNEGA ODBORA IN DELAVSKEGA SVETA — PODJETJE
IZDAJA SVOJE GLASILO — PRODAJA NEKURANTNEGA MATERIALA —
USPEHI SKUD »RADO IRŠiC« - GRADBINCI SO NAVDUŠENI ŠPORTNI-
KI POSEBNO KEGLJACI — LJUDSKA TEHNIKA,  12 NOVIH ŠOFERJEV
Pred mesecem so v podjetju »Beton«
Celje slavili zmago v tekmovanju na
čast 10. obletnice JLA med gradbenimi
podjetji LRS. Dobili so prehodno zasta-
vo in diplomo. Štirinajst dni kasneje pa
že zasledimo ime tega podjetja na listi
najboljših v šestmesečnem tekmovanju
v delavskem upravljanju. V drugi sku-
pini podjetij (pod 1000 delavcev) so v
aprilu zasedli drugo mesto.
Prvi utež, ki je potegnil ocenjevalno
tehtnico v Ljubljani kvišku, je gotovo
preseganje planskih nalog. Le-te bele-
žijo vsa štiri gradilišča, predvsem pa
gradilišče Štore, ki gradi ključne ob-
jekte v tej splošno znani železarni.
Za tak in vsak nadaljnji uspeh je po-
trebno-dobro vodstvo in visoka kolek-
tivna enotnost, oboje pa podjetje Beton
ima. Nedavno so uspešno izvolili nov
delavski svet in upravni odbor in se
takoj posvetili vzgoji obeh. Pregledom
na zunaj so ostali skriti premnogi se-
stanki in predavanja, ki so jih obisko-
vali izvoljeni delavci, člani upravnega
odbora in delavskega sveta.
Veliko pomoč pri njihovem delu jim
je nudil obratni časopis »Glasilo Be-
tona«, ki je sproti vzgajal delavstvo in
opozarjal na najvažnejše naloge, tolma-
čil tarifni pravilnik in beležil izvrševa-
nje planskih nalog.
Podjetje se je z razprodajo nekurant-
nega materiala odkrižalo raznih nepo-
trebnih predmetov, ki so samo obreme-
njevali prostornino skladišč, materialno
knjigovodstvo itd. Končni izid te pro-
daje je bil edinole ta, da je bila obre-
menjena blagajna za tisočake, ki so do-
tlej ležali neizkoriščeni.
V aprilu so imeli delavci tudi visok
prihranek pri izkoriščanju gradbenega
materiala. Prihranili so okoli 187.000 di-
narjev s smotrnim izkoriščanjem grad-
benih snovi in inventarja. To je dokaz,
da danes skoraj vsak član kolektiva
skrbi za finančno stran podjetja.
Mehanična delavnica je v tem mesecu
dosegla maksimum pri izrabi strojnega
parka. V času prvomajskega tekmova-
nja so člani te delovne skupnosti pri-
spevali pri čiščenju gradbišč in okolice
upravnega prostora okoli 2200 prosto-
voljnih ur. Sem pa niso štete številne
ure pri krasitvi v čast delavskega pra-
znika.
Kdor obišče upravo podjetja v Celju
na Ljubljanski cesti, ne gre mimo dej-
stva, da so uspehi podjetja vidni tudi
na zunaj. Podjetje, ki šteje komaj 936
delavcev in nameščencev, ima svoj pro-
svetni dom, svoj gostinski obrat, šport-
na igrišča, kegljišče in temu podobno.
Dvorana prosvetnega doma sicer ni ve-
lika, toda dovolj za omenjeni kolektiv,
je pa ena najokusnejše opremljenih v
našem mestu. Notranjo ureditev dvora-
ne so dokončali šele letos. Otvoritev je
bila prav ob podelitvi prehodne zastave.
V izgradnjo tega doma je bilo vloženih
nešteto prostovoljnih ur. Po vseh gradi-
liščih so delali nadure, da je nekaj de-
lavcev lahko brez škode za podjetje
stalno gradilo dom.
V prosvetnem življenju in kulturni
samodejavnosti ima SKUD »Rado Iršič«
lepe uspehe. Posebno delavna je dra-
matska sekcija, ki poleg predstav v
Celju gostuje tudi po gradiliščih. Med
gradilišči se odlikuje Gomilsko, ki ima
zelo dobro telovadno skupino. V pod-
jetju je še strelska družina, športno živ-
ljenje predstavlja predvsem dobro eki-
pa kegljačev in nogometni klub, ki je
odigral že veliko število tekem. V okvi-
ru Ljudske tehnike so organizirali foto-
krožek, ki ga obiskuje 25 članov, med-
tem ko 12 članov avtomoto krožka stoji
pred šoferskimi izpiti.
To, kar je tu napisanega, prav gotovo
ni vse, kar bi se o podjetju »Beton« še
dalo napisati. V kratkih minutah obiska
v takem podjetju, ki ima štiri gradilišča
izven centra, se ne da videti vseh po-
drobnosti. O gradiliščih pa kdaj drugič
in posamič. c. k.
Novi odbor Zveze borcev
V Velenju uspešno deluje
NOVE NALOGE — SPREJEM V ČLANSTVO V HRIBOVITIH KRAJIH?
ZAKAJ PAROLE PROTILJUDSKIH ELEMENTOV NAJDEJO ODMEVA?
ŽUPNIK VAJS IZ ŠKAL ODIRA UBOGE LJUDI
Pred dnevi je imela organizacija ZB;
v Velenju občni zbor, kjer so izvolili«
novi občinski odbor Zveze borcev, v ka-'
terega so izvolili tudi starejše borce in|
borke. Stari odbor ZB ni bil delaven,-'
niti evidence nad številom članstva ni"'
imel. Novi odbor bo uredil kartoteko'
in pridobival nove člane. i
V znanih partizanskih krajih v hribo*
vitih predelih, predvsem v Paškem Ko-'
zjaku, Šaleku, Skalah, Cirkovcah inJ
Plešivcu je več sto ljudi, ki imajo vsej
Dogoje za sprejpm v članstvo ZB. Ti^
ljudje so bili v času borbe pripravljena
žrtvovati vse, zato ni čudno, če jim ni'
všeč, da jih nekdanji borci in borke ne^
obiščejo, posebno tisti, ki so v najtežjih^
dneh našli pri njih zatočišče in gosto-
ljubnost. Novi odbor je sklenil, da bo
to napako starega odbora popravil.
Novi odbor ZB občine Velenje bo še
bolj poglobil politično delo med člani
v znanih partizanskih krajih in sploh
v krajih, kjg- so se odvijale borbe.
Na zboru so ugotovili še to, da imajo
ra^ne parole protiljudskih elementov
zato včasih tolikšen uspeh, ker so člani
ZB premalo budni nad delom teh ljudi.
Razpravljali so tudi o župniku Vaj su iz
Škal, ki odira uboge ljudi. Kot primer
so navedli delavca -Milharja iz Škal, ki
ga je predlanskim ubilo, in Janove iz
Škal, ki jih je župnik Vais izkoriščal.
O tem ob priliki še kaj več.       F. L.
Dan učencev
v gospodarstvu
v okviru Dneva učencev v gospodar-
stvu so v nedeljo v Šoštanju odprli
okrajno razstavo. Na razstavi so razsta-
vili učenci vse vrste svojih izdelkov
ključavničarske, mizarske, čevljarske in
drugih strok. Največ zanimanja je zbu-
dilo razstavljeno precizno orodje in
okusno izdelano ogrodje štedilnika, iz-
delek učencev velenjske elektrarne.
V ponedeljek pa so učenci proslavili
njihov dan v Šoštanju.
Ob prvih abiturientnih
celjskega učiteljišča
v rokah delavskega razreda je vzgoja učin-
kovito orožje za utrditev in krepitev njegove
oblasti v korist najširših ljudskih množic in
uničenje ostankov buržoazne družbe in obla-
sti. Zaradi navedenega imajo pomembno druž-
beno vlogo socialistični učitelji, med vzgojni-
mi zavodi pa so posebnega pomena učite-
ljišča.
Pred štirimi leti, ko se je prvič očitno lo-
čila jugoslovanska socialistična zavest od in-
formbirojevskih zmot o socializmu se je v I.
letnik učiteljišča v Celju vpisalo 80 gojencev.
V drugem letu obstoja se je vpisalo 120 de-
klei in fantov v prve letnike. Višek je vpis
dosegel tretje leto, ko je prve letnike obisko-
valo 160 učiteljskih kandidatov. V letošnjem
šolskem letu je bilo v prvih letnikih 83 go-
jencev, a 74 gojencev IV.^letnika je pri ma-
turi dozorelo za izvrševanje učiteljskega po-
klica. Glede števila gojencev je zavod dose-
gel letos 429 rednih gojencev in s tem gotovo
v tem oziru višek svojega razvoja.
Maturi na celjskem učiteljišču je po nalogu
Sveta za prosveto in kulturo VLRS predse-
doval prof. Višje pedagoške šole dr. Schmidt
Vlado. Pozorno je spremljal odgovore kandi-
datov pri maturi in se zanimal za delo in
probleme celjskega učiteljišča. Kot vzgojni
zavod je učiteljišče v Celju doseglo dokajš-
njo in lepo stopnjo v svojem dosedanjem raz-
voju. Profesorski zbor z ravnateljico tov.
Danico Glinškovo na čelu vrši uspešno svoje
učne in socialistično-vzgojne naloge. Profe-
sorji in zlasti razredniki se trudijo, da čim
bolje spoznajo svoje gojence v vseh pogojih
njihovega življenja in razvoja. Vse to omo-
goča ob pravih vzgojnih odnosih najučinko-
vitejše usmerjanje mladine v učiteljski po-
klic. Ob mnogih stikih z dijaki profesorji
učiteljišča ne pozabljajo na samokritičnost in
stalno lastno izpopolnjevanje in izboljševanje.
Borba za, znanstveno sociaHstično idejnost
jo n» celjskem učiteljišču stalna. Mladina in
profesorski zbor ne želita ostajati v teh po-
gledih na polovici poti, ampak hočeta v ne-
umornem študiju in samovzgoji res v vedno
večji, meri uresničevati lik sociaHstirnf^ga
mladine.-, in vzgojitelja. Mnogo je bilo stor-
jenegr. v minulem šolskem letu tudi gl^de
tega, marsikaj pa bo treba storiti še v bo-
doče. Končni cilj: lik zavestnega in borbe-
nega, socialističnega vzgojitelja mora biti do-
sežen v častni meri.
F. polaganju mature se je prijavilo 76 kan-
didatov. Iz zdravstvenih razlogov sta odstopili
2 kandidatinji. Odličen uspeh so dosegli Si
(4<^r) gojenci, prar dober uspeh 23 (32%|j
gojencev, dober uspeh 39 (52%) gojencev, zari
dosten uspeh 1 (1%) gojenec. Ponavljalni iz-|
pit iz enega predmeta ima v jesenskem гокиЈ
7 (9%) kandidatov. Za eno leto sta bili od-:
klonjeni 2 kandidatinji. K doseženim uspe-j
hom maturantom iskreno čestitamo in že-
limo, da tem uspehom slede še mnogi de-'
lovni in vzgojni uspehi na njihovi poklicni
in življenjski poti.
Med celjsko mladino je danes mnogo žel.ja
po dosezanju učiteljskega poklica. Učiteljski
poklic je res lep in vzvišen vsakomur, ki ira
umevr. s tistim spoštovanjem in ljubeznijo,
kot ga je vredna naša šolska mladina. Celje
s svojo industrijo in tisoči delavcev ima vse
ugodne pogoje za sodobno učiteljišča. Mnogi
starš' in mladinci iz Celja in bližnje ter
daljnje okolice (od Rogatca, Konjic, Solčave
do Trbovelj, Rajhenburga) vprašujejo, kdaj
bo vpisovanje v prvi letnik.
Maturantom želimo vso srečo v učiteljskem
poklicu, učiteljišču pa, da bi iz leta v leto
dajalo socialistično zavedne nove učitelje na-
šim šolam in vasem. Šiv.
Celjske osnovne šole so
zaključile s svojim delom
Dne 24. t. m. sta I. in IL mestna
osnovna šola končali s svojim šolskim
delom. Zaključek šolskega leta sta pro-
slavili vsaka z zelo íepo akademijo, na
kateri so se otroci posamezno in v zbo-
ru odlično postavili. Na sporedu so bile
deklamacije in recitacije, telovadne toč-,
ke, balet, petje in glasba in slavnostni
govor tov. upraviteljev. Poleg šolskih
otrok in učiteljstva so se udeležili za-
ključnih prireditev tudi predstavniki
prosvetne oblasti in mnogi starši, ki so
sledili izvajanjem svojih malih z veli-
kim zanimanjem in hvaležnostjo ter
priznanjem delu naših šolnikov.
Na I. osnovni šoli (bivša okoliška,
Drapšinova гтса 3), je bilo ob koncu
šolskega leta vpisanih 933 otrok; izde-
lalo je s pozitivnim uspehom 80%, ne-
zadosten uspeh je imelo 20% učencev.
Šola je imela šest 1. razredov, šest 2.
razreciov, štiri 3. razrede in štiri 4. raz-
rede, skupaj 20 oddelkov. Poučevalo je
19 žensk in 2 moška. Šolski obisk je
bil v splošnem prav zadovoljiv.
Na II. osnovni šoli (hivša mestna šo-
la, Ulica 29. novembra 1), je bilo ob
koncu šolskega leta vpisanih 848 otrok;
s pozitivnim uspehom je dovršilo 86%,
z nezadostnim 14%. Šola je imela šest
1. razredov, pet 2. razredov, štiri 3. raz-
rede in štiri 4. razrede, skupaj 19 od-
delkov. Šoli je priključen šolski vrtec
za učence osnovnih šol in nižjih razre-
dov gimnazij, ki so po pouku brez nad-
zorstva (36 učencev), s posebno učno
močjo. Poučevalo je 20 učnih moči (2
m. + 18 ž.). Šolski obisk je znašal 95,5%.
Obe celjski osnovni šoli sta služili v
celoti kot vadnici drž. učiteljišča v Ce-
lju. Na I. osnovni šoli so hospitirali in
nastopali gojenci treh III. letnikov uči-
teljišča, na II. osnovni pa gojenci obeh
IV. letnikov.
Dne 24. t. m. je zaključila s svojim
' delom tudi drž. pomožna šola v Celju,
ki ima svoje prostore v pritličju šolske-
ga poslopja I. osnovne šole. Šola obsto-
ja šele 6 let in je tretja te vrste v Slo-
veniji. Z vsakim letom zajema več va-
njo spadajočih učencev, tako da je le-
tos Stela že 6 oddelkov, in sicer dva 1.
razreda, dva 2. razreda in po en 3. in
4. razred. Na zavodu je delalo 6 učnih
moči-defektologov, in sicer 1 m. in 5 ž.
Ob zaključku šolskega leta je bil vpi-
san 101 otrok, izdelalo je 87%, padlo
je 13% učencev. Tudi na pomožni šoli
so zaključili šolsko leto z lepo akade-
mijo, ki so jo posetili tudi mnogi rodi-
telji.
Celjske srednje šole so zaključile šol-
sko leto dne 26. t. m. in bomo o teh
prosvetnih zavodih poročali prihodnjič.
A. P.
Zakliucek Šolskega
leta v Laškem
Za zaključek šolskega leta je Mestni
občinski odbor v Laškem pogostil in
obdaril 27 najboljših učencev iz petih
šol na področju novega občinskega od-
bora. Ob tej priliki je povabil MOLO
tudi celotno učiteljstvo.
Preden je razdelil predsednik MOLO
tov. Zumer Franc nagrajencem knjižne
nagrade, je med drugim dojai- »Vam,
dragi pionirji, ki ste tu navzoči kot naj-
boljši učenci v letošnjem šolskem le-
tu, in preko vas čestitam v imenu
Mestnega občinskega ljudskega odbora
tudi vsem ostalim pionirjem na področ-
ju naše občine k doseženim uspehom v
šoli, kakor tudi k uspehom, ki ste jih
dosegli v pionirski organizaciji z željo,
da bi svoje napore za čim boljše uspehe
še stopnjevali in bi tako še bolj doka-
zali, da ste vredni nositi ime našega
največjega učitelja in voditelja jugo-
slovanskih narodov, to je ime pravega,
Titovega pionirja.«
Navzočim predstavnikom Mestnega
občinskega odbora so se pionirji zahva-
lili in obljubili, da bodo izpolnili nalo-
ge, ki jih stavlja pred njih ljudska ob-
last.
Zbranemu učiteljstvu pa je predsed-
nik tov. Zumer med drugim dejal: »Ko
je sklenil MOLO, da nagradi najboljše
učence, smo istočasno sklenili, da bomo
povabili tudi vas, da vam na ta način,
čeprav skromen, tudi na zunaj doka-
žemo, da zna Mestni občinski odbor ce-
niti vaše težavno delo, ki ga opravljate
v šoli in izven nje, v borbi za vzgojo
novega socialističnega človeka. Ob tej
priliki se Vam zahvaljujem v imenu
Mestnega občinskega odbora za vaš
trud in napore, ki ste jih vložili v vaše
družbeno nad vse odgovorno delo in
vam čestitam k doseženim uspehom.«
Ta delovna manifestacija ob zaključ-
ku šolskega leta jasno dokazuje, da se
MOLO Laško in prosvetni delavci tega
področja povsem zavedajo svojih skup-
nih smotrov, ki jih bodo dosegli le v
enotnosti in skupni vztrajni borbi za
boljše življenje nas vseh. P. D.
35 let
gasilskega dela v
Tovarni usnja Šoštanj
Ob 35-letnici ustanovitve Prostovolj-
nega gasilskega društva Tovarne usnja
v Šoštanju je bila v nedeljo dopoldne
slavnostna podelitev prapora, ki ga je
društvu daroval delovni kolektiv tovar-
ne. Slavnosti je prisostvovalo okrog 300
domačih gasilcev, med njimi četa žensk
in mladincev, zastopniki gasilskih
zvez iz Kamnika, Slovenj Gradca, Ga-
ber j a pri Celju, ostalih gasilskih društev
v okraju in zastopnik Gasilske zveze
Ljubljana ter 1000 ljudi. Po slavnosti
so priredili gasilsko vajo, ki je dobro
uspela, tekmovalna komisija pa je oce-
njevala izurjenost posameznih društev.
Ob tej priliki so podelili tudi odliko-
vanja. Popoldne pa so priredili zabavo
s plesom, ki je bila dobro obiskana.
štev. 26
»SAVINJSKI VESTNIK«,  dne 2S. Juni^a 1952
Stra^ 3
OB PETDESETLETNICI MESTA CELJE
KONCERT Komornega moškega zbora
¡( v počastitev 500-letnice mesta Celja
M bil v dvorani Narodnega_, doma dne
[g. junija 1.1. koncert Komcrriega mo-
jega ^bora iz Celja, ki, ga vp^di direktor
glasbene šole Egon Kunej. S tem je
j,ila zaključena vrsta koncertov, ki so
jjili prirejeni za slavnostno priliko. Pro-
storna dvorana je bila kljub silni vro-
»jni nabito polna koncertnega občinstva,
je pevce in zborovodjo takoj ob na-
Uopu navdušeno pozdravilo.
I Komorni zbor ima že svojo tradicijo,
,aj je nekajkrat zasedel na tekmovanjih
,rvo mesto, v zadnjem času pa na ra-
dijski reviji, ko so mu poslušalci pri-
pdili največ glasov. Zbor šteje 20 čla-
pV iz raznih poklicev, ki složno in z
Miko vnemo sodelujejo v pevski dru-
idi. Komorno petje se jim prilega, saj
¡^"flasovi lepo izenačeni, ne kričavi, po
ф\ zelo sorodni in zvene ubrano in
lOČno.
Spored je obsegal umetne in narodne
lesmi skladateljev Adamiča, Bučarja,
'erjančiča. Jereba, Kuharja, Marolita,
Preglja, Prelovca, Simonitija in Tornea,
'ripravil ga je dirigent Egon Kunej z
jemu lastno vestnostjo in z velikim
trokovnim znanjem. Izkazal se je kot
vrsten interpret, ki mu je besedilo
rav tako važno kot glasba. Zato so
oudarki logični, fraze lepo izdelane,
gogika in dinamika vzorni. Mnogi naši
borovodje bodo morali ubrati isto pot,
e bodo hoteli doseči tako kvalitetno
îvedbo. Da so pevci v intonaciji trdni,
li treba posebej poudarjati, saj si sicer
fcmoremo predstavljati dobrega zbora,
Ül^i pa ne komornega, kjer je vsaka
najmanjša netočnost mnogo boy očit^ia,
kot pri velikih zborih.      '    ,        ■
Ce podrobno analiziramo izvedbo po-
samezni^ P.e5n>i, ki so bil^ na sporchivi,
bomo seveda našli tuđi kako pomanj-'
kljivost. Predvsem je tu vprašanje šo4
lanih solistov, ki jih amaterski zbori
navadno ne premorejo. Da je kakega
solista mučila indispozicija, gre to prav
gotovo na račun silne vročine v dvorani,
ki je neizprosno sušila pevska grla.
Občinstvo je pevce nagradilo po vsaki
pesmi z burnim aplavzom, več pesmi so
morali ponoviti, dirigent pa je prejel
veliko košaro cvetja in daril.
K zasluženemu uspehu moramo pev-
cem in dirigentu od srca čestitati. Do-
kazali so nam, da se zavedajo svojega
kulturnega poslanstva, zato trdno veru-
jemo, da bodo svojo nelahko nalogo
tako častno izpolnjevali tudi v bodoče.
—r
RAZSTAVA URBANISTIČNEGA NAČRTA
MESTA CELJA
Društvo inženirjev in tehnikov v Celju je
priredilo v svojem lokalu na Titovem trgu 6
lepo urejeno razstavo urbanističnega načrta
mesta Celja. Načrt je izdelal zavod za urba-
nizem in komunalno tehniko v Ljubljani v
začetku letošnjega leta. Ta idejni osnutek
obravnava rešitev komunikacij in zonig za
industrijo, stanovanja, stari center, parke,
športne prostore itd. ter obseg bodočega me-
sta. Razstava bo gotovo zainteresirala vsa-
kega Celjana, ki mu je na tem, kako bo
v bližnji bodočnosti zgledalo naše mesto.
Zaradi tega je v interesu vseh nas, da si
urbanistični načrt Celja "dobro preštudiramo
in tudi sodelujemo s konkretnimi predlogi
pri izgradnji mesta. Razstava bo trajala do
7. julija, dnevno je odprta od 10. do 20. ure.
NEPOŠTENA LIKVIDATORJA STA TRE-
Pred okrožnim sodiščem v Celju sta se mi-
Muli teden zagovarjala J^'rida HateUè, bivša
knjigovodkinja pri podjetj« Fireslcrlya v àemt-
jurju pjri Celju in ko«aerei»U»t Viktor
kalj, zj^potilen pri Okrajnem magazinu, v Šent-
jurju. Kot lik.vidatorja okrajocga )мм1ј»Уа
2ivinoodkup t e|j«-okoli«a sta v nieht^u
c-ombru 1051 ua pobudo Vrède Matoli^ i» po
dogovoru, djü bi si parido bila .prumožeujtuko
korist potem, ko eta iažnO ^tiìktàtaìti, dà ra-
bita denar za plaèiio' zao^talik dolgov > pod-
jetja 2i<viinoodkup v likvidaciji, dvigMÜa firi
podjetj« Me&oprome>t ielje-okodita »nesek
80.453 Ain. Denar sta si pridržala z uame-
nom, da bi si g;a pozneje razdelila. Dne '^. no-
vembra 1дб1 sta si oba obtuzeara prilastila,
znesek 10.443 din,, ki sta Ra dvignUa< t Aia-
rodni banki za plaičilo podjetju dobavljetlesa
sena. Dne 4. deeembra il951 sta' dv4gfailu ene-
sek 3961 din, ki bi ga morala plaöati Kraacu
Brile ju, denar pa sta si prilastila. < Ma*e41č
Frida si je sama kot likvidti.toì4[-a' pedjetja
Živinoodkup v decembru 1931 neupravičeno
prilastila znesek 24.342 din. Ta znesek je
ostal kot razlika za stroške med predvidenimi,
dejansko izvršenimi in izplačanimi ävtopre-
vozi. V decembru 1931 si je Mateličeva pri-
lastila znesek 13.000 din, ki jih je plačal na
račun dolga kmet Bezgovšek, v januarju 1932
si je Mateličeva prilastila znesek 8883 din, ki
jih je plačal podjetju kmet Fale. Mateličeva
je še zamenjala najmanj 40.000 din vreden
pisalni stroj podjetja za svojega, ki je bil
vreden komaj 8000 din. Oba obtoženca sta
kot uradni osebi zakrivila poneverbo in sta
bila obsojena Frida Matelič na 4 leta, Viktor
Kokalj na 1 leto in 8 mesecev strogega za-
pora. M. Č.
GOZDNI POŽAR
je izbruhnil v četrtek popoldne v Zvodnem.
Uničil je okoli 1 ar gozda. Celjski gasilci so
požar kmalu pogasili.
LIČINKE KOLORADKSEGA HROŠČA
so v soboto 21. t. m. našli tudi v krompir-
jevih   nasadih   ob   Voglajni   pod   Jožefovim
hribom.
V VOGLAJNI JE UTONIL
V soboto 21. 6. popoldne se je odšel pod
Bežigrad v Voglajno kopat 11-letni Edvard
Zore iz Zavodne. Ko je plaval v tolmunu, se
je z nogo zapletel v neko korenino in izginil
pod vodo. Tovariš, ki se je z njim kopal, je
Zoreta pogrešal, vendar ga ni mogel najti. Po
nad štiriurnem iskanju so ga potegnili mrtve-
ga iz tolmuna. Zore je bil učenec drugega
razreda osnovne šole. Ta žalostni dogodek
bodi v opozorilo mladini, naj se ne kopa v
nevarnih vodah, prav tako pa tudi staršem,
ki morajo bolj paziti kam vodijo pota nji-
hovih otrok. Otroci naj se ne kopajo brez
prisotnosti izurjenih plavalcev. Zato je naj-
bolje, če se podajo na kopališča, kjer je do-
volj ljudi, ki lahko v primeru nesreče sko-
čijo na pomoč.
PREBRISANI GOLJUFICI
25-letna Ana Kmecl in 28-letna Ivanka Ska-
men, stanujoči v Celju, Večna pot, sta od
avgusta do februarja letos od posestnice Ma-
rije Ž. na LahoMii pn Skofji vasi izvabili go-
tovine in dru£ili prciiim-tov v skupni vredno-
sti nad 3UJelt dia. To fita' delali ta~ s^iin,
da sta pisali pi^ma т imenu 1'DV v Celju, na
katera sta podpihovali fefa I DV. V pismih
sta obljubljali Mariji Î. cement, ki ga je
slednja potrebovala za jftailnjo hleva. Oseb-
no je Kmeclov« Mariji 2. pravila, da je pri
UDV v službi. Ker cément» ni bilo, je prifela
2. dvomiti v {p«stenOSt obeh in je tako pre-
metena goljufija СгШв na dan. .%na Kmecl
in Ivanka Skanien se bosta zagovarjali pred
sodiščem. Ta primer zopéf liaže, kako lahko-
verni so nekateri ljudj«,đa nasedejo trikom
take vrste. 
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠfeA
Ranter Marija, roj. Beve iz Straške j-vorce
pri Prevorju, j* novembra 1948 svojega izven
zakona rojenei^a otroka Frančiška pustila vpi-
sati kot zakonskega v matično knjigo. >*aj.i
1950 je zopet redila otroka Nado izven Z4k«na.
Tudi drugßgA otrojijía, je pustila Qket <(9Ìm»}v
skega vpi|6^ v |П^М|бво knjigu. S feitf^ jp
spravila v *ì»0to državnega matičarja. Ua i-
ter Franc Tpa je pri izstavitvi osebne izkaz-
nice pri ods«ku z^a notranje zadeve Celje-oko-
lica dal lažne podatke, da je poročen z Marijo
Beve. Šele ko je oblast za to izvedela, sta se
do takrat neporočena Marija Beve in Ravtar
Franc poročila. Okrajno sodišče je prisodilo
Mariji Rauter 2 meseca, Francu Ranter pa
1 mesec zapora. — Mahkovec Majda je bila
prodajalka kruha v Prodajalni št. 4 Potroi-
niške zadruge v Celju. Pri tem si je po ma-
lem prilastila od izkupička za kruh 2677 din.
Kazen 2 meseca in 13 dni zapora. Lah Juli-
jana je v Sp. Selcah pri Št. Vidu pri Grn-
belnem iz sovraštva do svojega soseda Foranea
Stojana in njegove družine krmila njegove
kokoši s pico, pomešano s strunom. Poginilo
je 8 kokoši in 1 gos. Stojan je utrpel naj-
manj 3400 din škode. Lah Julijana je bila
obsojena na 4000 din denarne kazni in na
povrnitev stroškov kazenskega postopanja. —
Ivan Pritekelj si je iz priročnega skladišča
Tovarne emajlirane po«ode v Celju prilastil
nekatere predmete v skupni vrednosti 2988
din. Obsojen je bil na 1 mesec in 13 dni za-
pora. — Ignac Kresnik in Slavko Kresnik
sta se 23. decembra 1931 v gostilni KZ v
Dramljah udeležila pretepa, v katerem so
bili poškodovani Franc Lavrič. Mirko De-
belak in Franc Mlakar. Ignac Kresnik je bil
obsojen na 2 meseca, Slavko Kresnik pa na
1 mesec in 13 dni zapora, — Poljski delavec
Ivan Potočnik se je maja 19"1 snrl za'-ađi
vozne poti z malim kmetom Jakobom Pun-
gerškom v Dobrini pri Žusmu. V prepiru je
Potočnik sumil Pungerška. da se je 7ako-
talil po strmini in dobil pri tem precej hude
noškodbe. Sedel bo 4 mesece. — Isti krivec
Ivan Potočnik je v Dobrni proda ial na črno
imarnico. Zato pa bo plačal 500 din denarne
kazni. Ivan Kraupner je 16. marca letos v
štorah napadel Alberta Avguština in ga no-
?kodovaI. Kazen 14 dni zapora. — Jakob
Ograienšek, delavec iz Šmartnega v Rožni
do'ini je jiiTija 1951 vzel na Ljubljanski cesti
v Celju iz shrambe za obleko delavcu Anrireiu
fSUor.iancu okrog 3000 din vredno žepno uro.
Kazen 2 meseca zapora. — Upravnik Doma
on<»r"oglib. v Vojnik" Veber Ferdo si na-
važal gradbeni material za zidanje hiše v
Pirešici, z vozom in konji, last Doma one-
mosrlih. v Vojniku, ne da bi bil to z upravo
Dom?, obračunal. S tem je oškodoval druž-
beno ustanovo. Obsojen je bil na 2 meseca
i". Ifi dni zapora. — Šofer Špe^lič A'^üko ìt
Zr. Hudinje je 16. marca tjonoči vozil osebni
avto, last Betona v vinjenem stanju po Ma-
riborski cesti. S sprednjim delom a^tomo-
bilp, je zadel pred njim vozečega kolesarja
Rudolf?, Peperka. Peperko je pri trčenju do-
bil hude telesne poškodbe. Špeglič Vilko jf»
bil obsojen na 9 mesecev zapora. — 61-letni
prevžitkar Rudolf Drame iz Hrušovja pri
Šentjurju, se je letos 26. marca spri z oče-
tom snahe Francem Seničarjem. V prepir«
gp. je napadel z nožem in mu prizadejal tež-
ke telesne poškodbe. 61-letni vročekrvnež si
bo vroča kri hladil 1 leto za rešetkami. —
Kmet Tinče Jože je 7. decembra 1951 na
domu svojega brata Tinče Alojza v Križevcih
zagrozil evidentičarki KLO Stranice Majdi
Brecl, ko je službeno prišla v hišo, z nožem.
Obsojen je bil na 2500 din denarne kazni. —
Iz Železarne v Štorah sta šla letos meseca
aprila od dela delavca Jože Kranthaker in
Anton Žolger. Med njima je nastal prepir,
v katerem je Kranthaker z aktovko, v kateri
je bila steklenica, udaril Žolgerja po glavi
in ga težko poškodoval. Obsojen je bil na 4
mesece zapora. M. Č.
IZ ŠMABTNEGA V ROŽNI DOLINI
V petek 20. 6. ob 1. uri ponoči je udarila
strela v gospodarsko poslopje posestnika Vr-
hovnika v St. Ilupertu nad Smartnem. Pri
gašenju požara, ki je bilo zaradi pomanjka-
nja, vode zelo otežkočeno, so sodelovali tudi
celjski gasilci. Zgoreli sta v gorečem poslopju
live kravi, 3 ovce in 2 prašiča. Škoda je ce-
njena na okrog 250 do 300.000 din.
IZ VOJNIKA
Varnostni organi so spravili za zapahe 53-
letnega Mirka Muršiča iz Ivence. Muršič je
pod pretvezo, da bo nabavil elektromotorje
in drugo poljedelske stroje, izvabil na račun
Jobave od raznih kmetov v okolišu Vojnika
razne zneske, najmanj 25.000 dinarjev. Pri
nabavi pa mu bo pomagal namišljeni komer-
cialni potnik pri Litostroju v Ljubljani Franc
Peršak, Strojev seveda ni dobavil. Poizvedbe
so pokazale, da je na isti način izvrševal go-
ljufijo okrog Dobrne in Šmarja pri Jelšah.
Ker se poizvedbe nadaljujejo, se naj priza-
deti oškodovanci zglasijo pri oddelku za no-
tranje zadeve Celje-okolica, ali pri najbližji
postaji LM, kjer naj podajo ovadbe in od-
škodninske zahtevke.
IZ MIGOJNIC PRI GRIŽAH
22-letni delavec brez zaposlitve, Alfred Pire,
je vlomil v stanovanje Jožefa Kolar v Mi-
gojnicah. Ko je hotel odnesti dva para no-
vih čevljev in nekaj nogavic, ga je zasačil
lastnik stanovanja Jože Kolar in mu jih ob
tej priliki nekaj naložil. Alfred Pire je v
Celju za zapahi, išče pa ga tudi okrajno so-
dišče v Kočevju.
IZ ŠMARJA PRI JELŠAH
V vasi Bodrež pri Šmarju sta se zaradi
mejnika sprla posestnika Jože Mastnak in
Jože Čakš. V prepiru je Mastnak udaril čakša
po glavi in težko poškodoval. Mastnak se bo
zagovarjal pred sodiščem.
IZ MARIJAGRADCA PRI LAŠKEM
Kmetijska zadruga v Marijagradcu je do-
bila večjo količino neugašenega apna. Apno
so spravili v janio in spustili v njo vodo iz
potoka Lahomščice. Voda je jamo z apnom
preplavila in odtekala po potoku. Zaradi ap-
nene vode je bilo uničenih najmanj 500 Ko-
madov rib postrvi. Ribarska zadruga bo za-
htevala odškodnino, tisti pa, ki so zakrivili
škodo iz malomarnosti, se bodo zagovarjali.
USLUŽBENCI  GOSPODARSKIH  PODJETIJ
V ŽALCU
V pisarji, ki je nekak administrativni cen-
ter gospodarskih podjetij občine Žalec, so tri
tovarišice. Kljub pojasnilom, ki jih je svoj
čas dobil izvršni odbor bivšega KLO Žalec,
šo sedaj ni rešeno vprašanje pravilne raz-
mestitve in namestitve teh tovarišic. Še se-
daj imajo menda dekret o namestitvi, ki ga
je izdal OLO, ena je, po izjavi, kar brez de-
kreta. V tarifnih pravilnikih, ki so jih se-
videnega glede zaslužkov dveh tovarišic in
stavile občinske delavnice ni ničesar pred-
nastane vprašanje, s kom so sploh v usluž-
benskem razmerju, odnosno kateremu pod-
jetju pripadajo. Sedaj pravzaprav te tova-
rišice visijo v zraku in jih bo nekdo moral
nekam postaviti. Skratka: podjetja morajo
sama rešiti koliko administrativnih moči bo-
do potrebovali in z ozirom na ugotovitve si-
stemizirati delovna mesta ter določiti tarif-
ne postavke. Tako stanje kakršno je sedaj,
ne more ostati, ker ni niti normalno niti pra-
vično niti gospodarsko.
KONFEKCIJA
CELJE
novost tega tedna
MOŠKI GUMIJASTI
DEŽNI   PLAŠČI
4500 din
ŽENSKE BLUZE
IZ SVILENEGA POPELINA
1600 din
Cenjeni potrošniki jih dobijo v naši
poslovalnici, trgovska podjetja pa jib
naročijo s popustom т podjetju
TOVARNA PERILA
CELJE
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
URE, KI STOJIJO
S tem nimam v mislih nikakršne dvoum-
|osti, res  so samo ure, ki stojijo.  Ure, ki
ktrajajo v stanju mirovanja, dokler ne bo
anje vplivala neka sila od zunaj. (I. New-
onov  prilagojeni   stavek  mehanike.)
ira je zato, da kaže čas, če pa ne izpol-
juje tega »kategoričnega imperativa« je od-
eč kot zvonec na repu mrtvega psa. Smisla
^ima ne prvo ne drugo. Energično pa prote-
itiraE, če kdo misli, da s tem trdim, da so
Pm «dvec, oziroma, da mi bo zamašil usta
rešil problem če jih bo »abmontiral«. V
^su časa, čas je zlato, je potrebna koristna
1 pametna stvar.
In.
Pri nas v Celju imamo lepo število ur, ki
služijo  svojemu namenu,  temveč le  de-
Hl^iji  (ki ni dekoracija).
a od njih je tako velika, da vpade v
Ri iu ki trdovratno stoji. Ura, ki le kot
Iredmet visi, je ura na Tomšičevem trgu.
Vovrhu. nad urarsko delavnico in kaže stalno
|! Iko bi vsaj pet minut pred dvanajsto).
ïwprican sem, če bi zatekla ta, da bi ji
•rtale sledile kot mežnar kaplanu. Nekdo mo-
p pričeti. Meni osebno je vseeno, če prične
(sfa na Tomšičevem trgu ali pa one na zvo-
'fiih. Pribito je le to, da ne teče nobena,
fpfav so za to ustvarjene, če pa celjski
farji tega ne zmorejo, bi jim priporočal
'"("ne  ali  pa ^peščene.    Stari  Egipčani  so
baje čisto dobro izhajali z njimi, če pa ne
zmorejo tega lastniki ur, jim naj sedaj do
tega pripomore tribuna.
Radoveden sem, katera se bo prva pre-
maknila iz brezčasja? Vi ne?
ZDAJ PA NA-NA
Lep lokal na lepem in rentabilnem kraju.
Kar samo od sebe te zanese vanj, nekako pri
roki je. In ravno zaradi tega.
Tudi jaz sem bil enkrat detece in sem ve-
liko obetal. Potem me je pa nekako zaneslo
in tako približno je z NA-NA. Veliko je obe-
tal, zdaj pa ga je zaneslo in je fata тогг
gana. Še daleč ni takšen, kot od zunaj iz-ч
gleda in kakor bi lahko po vsem od znotraj
izgledal. Ni kvaliteten. Na red in čistočo nS
gledajo preveč. Prti so takšni, da se jihi
naj bog usmili, jaz se jih ne morem. \
Stranišče vzlic pogojem ne odgovarja kul-^
turnemu človeku in predstavlja lastniku de-'
veto brigo. Asortiment pijač je skromen inj
kljub temu, da je pod povprečjem, je nad-j
povprečno drag. \
Na vsak način pa tole. Brez izgube be->
sed iz lokala takšne kvalitete bi se dalo vse^
kaj drugega napraviti, kot se je napravilo^
Svetoval bi, glejte na red in čistočo! Pre-|
pleskajte stene. Seznanite osebje z osnovnimi^
pojmi postrežbe. Asortiment naj vam pa n»
narekuje samo promet! .
IZ CELJA...
Zakaj v СеЦи ni zadostno število prijav za dnevno
letovanje otrok?
I 2e spomladi je Svet za prosveto in
f'^íuro pri MLO skupno s sekcijo AFZ
PPravljal   o   počitniških   letovanjih
rädine. Ker je bilo nemogoče ugoditi
îem ter jih poslati v razne počitniške
"^ove, so žene mesta Celja organizi-
^6 tudi dnevna letovanja pri Petričku.
''зј je oddaljen iz mesta pičle pol ure,
'3 prekrasno lego sredi gozdičev, ne-
j metrov pod hribčkom pa je prime-
1 prostor za kopanje v Savinji. Skrbne
^ice AFZ so poskrbele že za redno
t>avo mleka, zelenjave itd., vzgojno
^.n mladine pa so prepustile učiteljici,
ji bodo pomagali vodiči. Za obilno
^ilo, malico dopoldne in popoldne je
'^^ staršem prispevati 1500 din, to je
' otroške doklade.
^0 so po terenu sekcije AFZ pobirale!
¡I^^ve za to letovanje, so naletele po-
na ugovore in pripombe, da bi
letovanje  moralo  biti  brez-
, da je prispevek previso)? itd.
J^eč takih pripomb je bilo slišati v
'^^4 in Gaberju ter je od tu tudi naj-
^\ prijav. Ali ni graje vredno, da
^> ki so to izjavili, raje puste svoje
v času lepih poletnih dni mest-
Г zidovom, tovarniškemu dimu, cesti
P^ahu? Ali ni država s temi dokla-
}, že znatno omogočila vzdrževanje
^iiie? Ali ni namenila dodatek otro-
'^^ Ле pa za okoriščanje drugih po-
K.oliko je primerov, ko brezvestni
predvsem   očetje,   uporabljajo
doklado za »nepotrebne« po-
' ^ največkrat za pijačo, medtem
otroci nimajo niti najosnovnejših
^.^/^Jskih potrebščin. Nekaterim bo
doklada tudi omogočila dopust
na morju, otroci pa bodo ta čas v var-
stvu pri kakšni teti ali sosedi. Tak ego-
izem mora končno imeti nekje svoje
meje, pokreniti bo treba takoj, da se
takim staršem (predvsem očetom!) od-
vzame pravica do prejemanja otroških
doklad. Le tako bo doklada dejansko
izkoriščena v pravilne namene, da ne
bo lačen in raztrgan otrok z materjo!
v strahu čakal pred gostilno pijaneg^j
očeta, kar se na žalost večkrat vidi vi
Celju. :
Zato žene mesta Celja apeliramo na
vse tovarne in podjetja, da pojasne pre-
jemnikom otroških doklad, ki jih za-
pravljajo, da so doklade namenjene za
potrebe otrok, obenem pa si naj vza-
mejo za zgled upravo Električne cestne
železnice v Ljubljani, ki je odredila, da
je iz gornjih razlogov dvigala doklade
lahko nezaposlena mati.
V kolikor še niso bili vsi starši ob-
veščeni o tem letovanju, ki se prične
3. julija 1.1., ali imajo premalo pojasnil,
naj se obrnejo do 30. t. m. do terenske
sekretarke ali predsednice AFŽ ali na
Mestni odbor AFZ Celje ter tudi tam
izroče prijavo.
_ M. F.
O URADNIH URAH TERENSKE PISARNE
I. ČETRTI
N?. nekih vratih v Savinjski ulici stoji na-
pisano, da je tam terenska pisarna I. četrti,
toda kdaj so uradne ure ni nikjer navedeno,
ker jih menda sploh ni, sicer bi moral pri
petih ali šestih ogledih v različnih dnevih in
urah le uspešno pritisniti na kljuko. Skratka
ta pisarna in ta listič brez navedbe časa je
zbiralnik za  izgubo  časa državljanov.
... IN ZALEDJE
Ali lesenega mostu v Rimskih Toplicah ne mislijo več obnoviti?
Letos se je medtem že obrnilo, odkar je
KLO Rimske Toplice prepovedal uporabo le-
senega mostu preko Savinje, ki vodi iz Šmar-
jete proti železniški postaji Rimske Toplice.
Pred komaj šestimi leti je bil most nazadnje
obnovljen. Ob nastopu lanskega poletja pa
je stanje mostu postalo že toliko kritično, da
je KLO videl »edino« rešitev še v tem, da
je most z obeh strani obil z deskami, pobral
na sredini mostu nekaj mostnic in prepo-
vedal hojo preko njega.
S tem je bil usmerjen promet številnih
pešcev na skoraj še enkrat daljšo pot po
»novi cesti« preko betonskega mostu pri že-
lezniški postaji. Tiste, ki so bili drznejši —
bilo jih je kljub temu še precej — ko so si
hoteli skrajšati dnevno pot, zlasti če se jim
je mudilo na vlak, pa seveda tudi ta ovira
ni zaustavila. Plezali so preko ovire in se na
lastno odgovornost posluževali tradicionalne
poti iz šmarjete na postajo in nazaj preko
gugajočega se mostu. Da je bilo razen o<îra-
slih med njimi velik del prav mladine: dija-
kov in ljudskošolskih otrok, ni treba še po-
sebej poudarjati. Slednji so bili celo še bolj
drzni kakor pa odrasli. Zdaj je «odklenkalo»
tudi tem. Tramovi so medtem na sredini že
toliko dotrohneli, da so se sedaj odtrgali z
betonskih mostnih kobil in je prehod nemo-
goč. Riziko za življenje tistih, ki so se mostu
še tudi doslej posluževali, je sicer odpadel,
toliko večja pa je sramota za KLO, ki skozi
vse leto ni ukrenil ničesar, da bi most obnovil
in ga spet usposobil za prehod.
Razumemo, da je bila takšna rešitev, za
kakršno se je odločil KLO, najbolj poceni in
tudi — najbolj enostavna: Toda smatrali smo,
da je to le začasen ukrep in smo zato še
vedno upali, da se bo KLO ali pa tudi kdor-
koli na OLO Celje-okolica vendarle zganil in
ukrenil, kar je treba, da bo most v dogled-
nem času, najkasneje pa do nove turistične
sezone obnovljen.
Ob letu torej, ko to ugotavljamo, tega žal
nismo doživeli, zato smo nad takšno brezbriž-
nostjo ter neodgovornim odnosom KLO do
svojih volivcev bridko razočarani! Vsak izgo-
vor, da ni bilo sredstev, ne drži in je jalov,
če so bila sredstva za druge potrebe. Z res-
nično prizadevnostjo in res dobro voljo pa
ne bi bilo najtežje preskrbeti novo ogrodje,
posebno ne takrat, ko je most še terjal le
obnovo posameznih delov. Danes, ko je do-
trohnel skoro do kraja, je škoda toliko večja.
Ali ne kaže vse to že na marsikaj več, kakor
na golo malomarnost? Takrat bi se lahko z
malenkostnimi stroški obvarovali škode, pred
kakršno se je KLO znašel letos! Toda še je
čas, da se reši vsaj še nekaj, ker bomo
sicer naslednje leto ali kasneje lahko ob-
navljali prav vse do poslednjega kosa na
tem ogrodju.
Potrebe mostu menda ni treba pesebej do-
kazovati. Posluževali so se ga vsi, ki so mo-
rali na postajo, pošto ali celo v trgovino,
ker ima bivši Okrajni magazin za ves široki
okoliš edine poslovne prostore tik pod želez-
niško postajo, medtem ko je bila pred leti
Kmetijska zadruga tudi v Šmarjeti. Poleg
številnih vasi z desnega brega Savinje kot so:
Šmarjeta, Sevce, Trnovhrib, Trnovo, Klenovo,
Brezno in Sv. Jedert, pa so najbolj prizadeti
Strenčani in prebivalci Plazovja z levega
brega Savinje, ki morajo, če hočejo na drugo
stran Savinje, ubirati pot mimo podrtega mo-
stu do postaje in potem spet po drugi strani
Savinje nazaj do Šmarjete, Seve itd. Zlasti
primerna pa je bila ta pot za šoloobvezno
mladino iz vasi Strensko in Plazovje in tudi
za one z Globokega, ker je po tej poti hodila
v šolo in iz nje res brezskrbno, saj ni na
njej srečavala nobenih motornih vozil, ki
sicer na »novi cesti« brezobzirno in neod-
govorno drvijo sem in tja. Skratka: Okoliši z
desnega in levega brega Savinje so gospodar-
sko tako tesno povezani, da drug brez dru-
gega ne morejo obstajati. Na levem bregu je
železniška postaja, pošta, trgovina in briv-
nica, na desni pa šola ter obrtniško področje:
krojači, šivilje, čevljarji, pekarna, mlini, mi-
zarji, kovač itd.
Končno pa takšen most, ki moli svoja po-
drta rebra na vse strani, niti najmanj ne služi
ugledu in časti Rimskih Toplic kot turistič-
nemu kraju, ko se lahko tujci in izletniki
zgledujejo ob njem. Tujci in rekonvalescenti
vojaškega okrevališča so se za svoje spre-
hode doslej kaj radi posluževali prav te poti
preko lesenega mostu, ker so se tudi ti iz-
ognili nevšečnostim in nevarnostim, katerim
bi bili sicer izpostavljeni zaradi motornih
vozil na »novi cesti«. Zato se je vse dotlej,
dokler je bil most še uporaben, ves promet
pešcev odvijal v glavnem preko lesenega mo-
stu, promet z motornimi vozili pa po »novi
cesti«.
Z letošnjo odredbo Sveta vlade LRS za bla-
govni promet je tudi Okrajno gostinsko pod-
jetje Rimske Toplice uvrščeno v seznam go-
stinskih podjetij, ki bodo nudila oddiha po-
trebnim delovnim ljudem odobreni popust.
Nobenega dvoma ni, da bo ta ugodnost še
povečala obisk tujcev v Rimskih Toplicah.
Ali ne bi tudi iz teh razlogov bilo prav, da
odpravimo vse nedostatke, ki so takšnemu tu-
rističnemu kraju, kakor so Rimske TotìIìcc.
bolj v sramoto in posmeh kot pa v čast?
Prepričani smo, če bi se obnove za vso
bližnjo in daljno okolico Rimskih Toplic tako
prepotrebnega mostu lotili s prave strani in
brez odlašanja, da bi lahko tudi to, kar smo
doslej zamudili, popravili in že do sredine
letošnje sezone spet izročili most prometu.
Od novega občinskega odbora, ki bo verjet-
no pokazal več razumevanja za potrebe svojih
občanov, to vsi ^»rizadeti  upravičeno priča-
kujemo! Črt
V CELJU SO SE DNE 21. IN 22. JUNIJA
POMERILI KEGLJAČI JESENIC IN CELJA'
V soboto, dne 21. junija je bil na keglji-
šču Betona četveroboj kegljačev v narodnem
slogu ob sodelovanju Kegljaških klubov Jože
Gregorčiča in Gradisa iz Jesenic ter Keglja-
ških klubov Betona in Kladivarja iz Celja.
Srečanja so se končala: Gradiš : Beton 249 :
270, Jože Gregorčič : Kladivar 287 : 347, Jože
Gregorčič : Beton 288 : 281, Gradiš : Kladi-
var 303 : 335. Končni plasman
1. Kladivar Celje skupno porušenih kegljev
682, 2. Gregorčič Jesenice skupno porušenih
kegljev 575, 3. Gradiš Jesenice skupno po-
rušenih kegljev 552, 4, Beton Celje skupno po-
rušenih kegljev 551.
V nedeljo 22. junija pa so se pomerili naj-
boljši kegljači Jesenic in Celja v mednarod-
nem slogu po 8 tekmovalcev, vsak 100 lu-
čajev. Za Jesenice so tekmovali: Kelih, Ar-
čon, Koselj, šorl, Malej, Langus, Pesjak in
Rebolj, za Celje pa Gerdina, Lubej, Snedič,
Vrtovec, Vanovšek, Zorko, Truglas in Kara-
djole. Zmagala je reprezentanca Celje s 2938
podrtimi keglji proti 2773. Največ kegljev je
porušil tov. Truglas, tekmovalec celjske re-
prezentance, od Jesenic pa se je najbolj iz-
kazal tov. Langus. Truglas je porušil 414 ke-
gljev, Langus pa 387. Član celjske repre-
zentance Karadjole ter Rebolj iz Jesenic to-
krat nista zadovoljila. Z. D.
Ko,
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«,  dne 28. junija 1952
Stev. 26
V Združenih državah je okoli 204.000 zdravnikov, od katerih pride eden
na približno 750 prebivalcev. Mladi zdravniki morajo opraviti temeljito
prakso v medicinskih šolah, in to v zadostnem števila, da bodo lahko
nekoč nadomestili zdravnike, ki odhajajo v pokoj ter zadostili potrebam
rastočega prebivalstva. Zaradi hitrega napredka medicinske znanosti so
medicinske šole dolžne, da zasledujejo najnovejša odkritja in tehniko v
medicini. — Študent medicine more diplomirati v Združenih državah šele
po najmanj 3 letih prakse v predmedicinskem kolegiju in 4 letih v medi-
cinski šoli, kateri sledi še interništvo v dobri bolnici. Za specialista se
zahteva še posebna popolna praksa, kirurg pa mora delati dodatno še
več let kot zdravnik v eni izmed znanih bolnic. — Življenje internistov ni
lahko, delovne ure so dolge in plače nizke, toda praktične Izkušnje, ka-
tere pridobi internist, so nepoplačljive. — Na gornji sliki internist v neki
bolnici v St. L.ouisu v državi Missouri opazuje skozi retraktor vse, tudi
najmanjše podrobnosti kirurgičnega postopka med operacijo, ki jo
izvaja glavni kirurg.
Novice ias Slovenskih Konjic
v nedeljo dopoldne je v Slov. Konjicah
zasedal plenum področnega odbora sindikata
gozdnih in lesnih delavcev. Poročilo odbora
o delu v letošnjem letu je pokazalo, da so
upravni odbori v podružnicah letos organi-
zacijsko dosti molnejši kot prejšnja leta.
Razlog sato je precej v odpustu gotovih de-
lavcev, ki jim za delo ni bilo dosti mar, saj
so bili zaposleni le zaradi kart in bonov. V
področni odbor je vključenih sedaj 10 po-
družnic, ki štejejo nekaj nad 500 članov.
Precej razprave se je razvilo glede tarif-
nega pravilnika, ki so ga pred nedavnim
sprejeli v podjetju. Tudi o otroških dokladah
je bito govora in pa o takih članih, ki jih
spreminjajo v vino. Tak je v Lukanji mani-
pulant Petrič Jakob, ki ima pet otrok, toda
zelo slabo oblečene in obute, saj večina de-
narja da za vino. Še bolj žalostno v tem pri-
meru pa je dejstvo, da mati ni prav nič
boljša. Področni odbor si je zadal sklep, da
bo to zadevo v najkrajšem času skušal ure-
diti. Predsednik KSS iz Konjic je navzočim
obrazložil tudi vprašanje zadružništva na vasi,
delo članov sindikata v raznih organizacijah
in organih oblasti ter o nalogah pri odpušča-
nju delavcev iz podjetij. Plenum je sprejel
tudi sklep o tekmovanju na čast VI. kon-
gresa KPJ, podobne točke tekmovanja pa
bodo sprejele podružnice same.
«
Izvršni odboi* KSS v Konjicah je na svoji
zadnji seji sklenil med drugim, da bo raz-
pisal v vseh podružnicah posebno anketo o
delu članov sindikatov na tem področju v
raznih organizacijah, društvih in ljudskih
odborih. Anketa bo dalje obsegala tudi na-
ročanje na razne časopise, obiskovanje pre-
davanj, iger in drugih kulturnih prireditev,
ki so namenjene politični, kulturni in gospo-
darski   vzgoji   naših   članov.   Na  osnovi   po
datkov te ankete bo KSS lahko tudi usmeril
svoje bodoče politično delo.
•
To nedeljo je bila v Slov. Konjicah in
okolici kar lepa vrsta izrednih občnih zbo-
rov KZ in ponekod tudi volivcev. Občni zbor
KZ je bil dobro obiskan v špitaliču, kjer j
prišlo blizu 100 članov. Po zboru je bil še
zbor volivcev, na katerem so razpravljali o
predlogu občinskega proračuna ter o dajat-
vah za socialno ogrožene. Na občnem zboru
v Stranicah je bilo navzočih nekaj nad 50
članov KZ, slabše pa je bilo v samih Ko
njicah. Tu so bili sicer navzoči skoraj vsi
zadružniki iz KDZ Oolič, manjkalo pa je
precej članov iz splošne KZ. Izredni občni
zbor je bil tudi pri Sv. Jerneju pri Ločah,
kjer je bil prejšnjo nedeljo preložen.
•
Delavci v občinskih podjetjih občine Loče
in tamkajšnje KZ ter uslužbenci občinskega
ljudskega odbora so v nedeljo dopoldne imeli
ustanovni občni zbor svoje lastne sindikaiii
podružnice, ki bo štela nekaj nad 30 članov.
Na zboru, ki so mu prisostvovali tudi člani
KSS in občinskega komiteta KPS, so izvolili
samostojen odbor, istočasno pa sprejeli ne-
kaj sklepov za svoje bodoče delo.      L,.  V.
V STRANICAH SO 1МЕ1Л TEKMO KOSCEV
V nedeljo sta priredila kmetijska zadruga
in aktiv mladine tekmo koscev, katere se je
udeležilo precej domačinov ter 5 pripadnikov
JLA. Ob zvokih harmonike so kose ostro
zarezale v travo. Staro in mlado je navdu-
ševalo tekmovalce, ki so napeli vse sile, da bi
dosegli uspeh. Vsem je curkoma lil znoj s
čela. Najboljši čas je dosegel pripadnik JLA
Boško Slepčevič, a najlepše je pokosil doma-
čin Rudolf Adamič. Domačini so zmagovalce
toplo pozdravili ter jih povabili na družabni
večer, ki je bil v zadružni gostilni.
ZAKAJ NE DOBIM PLACE?
Na inšpekcijo dela se večkrat obračajo
lavci, zlasti iz lokalnih delavnic s prošnjo
da jim pojasnijo zakaj že ves mesec ali celò
dva in tri niso prejeli plače.
Vpraianje je precej enostavno, vendar p.
je odgovor težavnejši. Najprej nastane vpr^^
sanje ali so v taki delavnici sploh načeli p,^
blem samostojnega gospodarjenja, ali jim Ù
nekdo pojasnil, kako bodo prišli do placae».
fonda in da je od njih samih in ne od nekik
državnih organov odvisno, če bodo ustvarjij
plačni fond in s tem tudi mesečni zaslužek
Število pravilnikov, ki jih je do sedaj pr^'
jela v pregled okrajna komisija je miiy^
maino in dokazuje, da delavci po delavnic^
to resno vprašanje niso pretresali. Po 1.
niju vsa podjetja in delavnice, ki poslujejo
brez pravilnikov delajo nezakonito in ni
ključeno, da bodo ob koncu meseca inie|i
sitnosti z Narodno banko, ki jim bo verjet
no blokirala račun.
Vsem delavnicam in delavcem je torej
trebno pojasnilo v tej smeri, da je nji£^
obstoj in zaslužek odvisen predvsem od nji^
samih od njihovega dela in pravilnega gosp,,
darjenja. Tarifni pravilniki so osnova za
vilno urejevanje tarifnih vprašanj, neke vrjt^
uredbe, ki veljajo za delavnice; delavci m^,
rajo torej najprej sestaviti pravilnike in sti^,
meti za tem, da s svojim pravilnim-in uspe^,
nim delom ustvarijo v pravilnikih posta».
Ijene pogoje.
PEGAVEC
V Celju? Ne bojte se! če bi se dogodil
ta nesreča, bi ga naši zdravstveniki prav
tro našli in zatrli. Pa vendar v Celju!
javil se je na poslopju OLO Celje-okoli('a,|
sicer  v  obliki  majhnih  mrežic,  ki  jih  ђ
prede jeseni neka gosenica  (profesor рпц
doslovja bi vam lahko tudi ime povedal), ¿
se za njimi zabubi. Takih gosenic je bilo ц,
stenah tega drugega najvišjega celjskega po.
slopja vse polno.  Metulji so  odleteli,  тц.
žice so ostale in na lepem zidovju prav
lepo učinkujejo. Z mehkim omelom bi jih bil,
lahko odstraniti.
Šah
TURNIR ZA PRVENSTVO CELJA
Okrožni šahovski odbor priredi v dneh 30.
junija do 14. julija turnir za prvenstvo Ce-
lja. Določenih je 10 igralcev, od teh šest II.
kategornikov Celjskega šahovskega kluba in
prvaki Kovinarja, Cinkarne, Betona in Šah.
kluba »S. Gligorič« na I. gimnaziji. Turnir bo
odigran v Šahovskem domu. Pričel bo 30. ju-
nija ob 19. uri. Igralni dnevi pa bodo vsak
ponedeljek, torek, četrtek in petek. Za tur-
nir vlada v Celju veliko zanimanje.
MOŠTVENI BRZOTURNIR CELJSKEGA
OKROŽJA
V okviru proslave 40-letnice prvega šahov-
skega turnirja v Žalcu, priredi Okrožni ša-
hovski odbor Celje dne 6. julija v Domu
ljudske prosvete v Žalcu moštveni brzotur-
nir celjskega okrožja. Šahovska društva, klu-
bi in sekcije lahko postavijo po več moštev,
vsako z osmimi igralci. Prireditelj proslave:
Šahovska sekcija KUD »Ivan Cankar« je za
ta turnir določila 5 nagrad. Najboljšemu po-
samezniku pa podeli posebno nagrado Okrožni
šahovski odbor. Pričakuje se velika udeležba.
Turnir prične točno ob 8. uri zjutraj.
ŠAHOVSKA SEKCIJA ŽALEC
Dne 22. junija 1952 je bil v Žalcu mladin-
ski dan. Ob tej priliki je v sklopu ostalega
sporeda tega dne odigrala mladinska šahov-
ska sekcija Žalec v Domu ljudske prosvete
na 8 deskah prijateljski dvoboj z mladinsko
brigado Šentpeter-Gomilsko. Žalski mladinci
so zmagali z rezultatom 7 in pol : pol.
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 16. do 23. junija 1952 je bilo rojenih
18 dečkov in 17 deklic.
Poročili so se:
Nameščenec Tratnik Franc in gospodinja
Antolinc Angela; avtogenski rezalec Scropetta
Giovanni in delavka Jakob Angela; delavec
Javornik Milenko in delavka Fijavž Franči-
ška; delavec Krčar Marko in kuhinjska po-
močnica Zorin Ana; gospodarski poslovodja
Planinšek Rudolf in gospodinja Jecl Marga-
reta; črpalkar Knez Slavko in zlatarska po-
momočnica Oblak Vanda; strojevodja Planine
Marijan in gospodinja Ramšak Marija; mesar
Komerički Jožef in nameščenka Jurkošel^ Jo-
žefa.
Umrli so:
Stober Luka, star 77 let i¿ Celja; Jager
Anton, star 71 let iz Šmarja pri Jelšah; Pod-
vržan Ivan, star 51 let iz Zabukovce; skorja
Jože, star 62 let iz Celja; Smode j Marija,
dojenček iz Boletine; Napret Majda, dojen-
ček iz Zg. Rečice; Husein Ismaj, star .55 let
iz Celja; Laknar Alojz, star 71 let iz Celja;
Glušič Katarina, stara 56 let iz Letuša; Piave
Ivan, star 50 let iz Parižlja pri Braslovčah.
Nedeljska dežurna zdravniška služba
Dne 29. junija 1952: tov. dr. Bitenc Maks,
Cankarjeva ulica 11. — Nedeljska zdravniška
dežurna služba traja od sobote opoldne do
ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KINO
KINO METROPOL
Od 25. do 30. junija 1952: »Težka leta«, ita-
lijanski film
KINO DOM
Od 24.  do 30.  junija 1952:  »Mož v belem«,
angleški film
ZAHVALA
Zahvaljujem  se  vsem,  ki  so  spremili  na
zadnji poti našo nepozabno
ANICO PRAŽNIKAR
posebno pa kolektivu Tovarne perila za lep
nagovor, vence in poslovilno pesem.
Rodbina Reberšak
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
Dne 22. junija 1952 se je pričelo z gradnjo
mostu na republiški cesti Polzela—Šempeter
na Bregu pri Polzeli. Od tega dne naprej bo
most za ves promet zaprt.
Za čas gradnje mostu bo promet preusmer-
jen po začasni 50 m dolgi cesti poleg re-
publiške ceste.
ŠOFERJI, POZOR!
Zaradi obnove mosta na rep. cesti št. 328
(most Šklendrovec) bo do nadaljnjega cesta
zaprta za vsak promet od 30. junija 1952.
Promet na zasavski cesti na odseku Trbov-
lje—Zagorje se preusmeri po cesti preko Slač-
nika.
Zaradi obnove lesenega mosta na rep. cesti
II. reda štev. 340 na odseku Luče—Solčava
bo cesta zaprta za vsak promet od 30. junija
do 5. julija 1952.
EKONOMIJA CELJE
proda več kmetijskih strojev po ugodni ceni,
in sicer: mlatilnice, slamoreznice, kosilnice,
pluge, sejalnice za koruzo, večvrstnik — oko-
palnik, izruvač krompirja itd. Zglasite se
osebno ali pismeno do 5. julija na posestvu
na Lavi št. 9 v Celju.
Naprodaj je tudi 5 dobrih delovnih konj
v starosti 5 do 12 let.
PARCELO V čretu ob glavni cesti prodam.
Vprašati Klepej, Teharje.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v štorah pro-
dam. Naslov v upravi lista.
PRODAM domad mlin za mletje moke. Pogon
je možen na motor ali gepel.
KLAVIRSKO HARMONIKO, dobro ohranje-
no, prodam. (32 basov.) Gaberšek Anton,
Vodnikova 12.
SOBO zamenjam (lepo, s posebnim vhodom)
v središču, 450x450 cm brez pohištva za slič-
no, manjšo po možnosti, na jugovzhodnem
delu mesta. Naslov v upravi lista.
ZARADI selitve ugodno prodam moško in
žensko italijansko kolo. Mozetič, čret 12.
ZAMENJAM enodružinsko stanovanje v bliž-
nji okolici za enakega, kjer koli. Naslov v
upravi lista.
NAŠEL SEM denarnico z nekaj gotovine in
ključi. Dobi se pri Kolenc, Celje, Titov trg
št. l-II.
PREKLICUJEM potrdilo starinarne v Ce-
lju s štev. 313-V. za neveljavno. — Krašo-
vec J., Celje.
PREKLICUJEM vojaško knjižico na ime Vo-
rina Janez, Laško, Modric I.
TRGOVSKO
PODJETJE
KRISTALIJA
CELJE
Trg V. kongresa
NUDI: Vse vrste ravnega stekla, ornamentalno in armirano
(žično) steklo, po globoko znižanih cenah.
Dalje nudimo: Vse vrste ogledal za psihe, kopalnice, spre-
jemnice itd., po naročilu strank.
PREVLECEMO (na motno): Premikalna vrata za kuhinj-
ske omare, knjižne omare itd. z raznimi ornamenti
po vzorcih ter želji in okusu strank.
Izdelujemo v lastni delavnici!
Lepo sliko naredi šele lep okvir! Na zalogi srebrni in zlati
okvirji, kakor tudi druge vrste okvirjev vseh veli-
kosti.
Na razpolago vam je, zaloga votlega stekla, keramike in
kristala, kakor tudi globoki p o r c e 1 a na s t i krož-
niki.
Poudarjamo še enkrat, da smo občutno znižali cene!
UaeíavaÍMea СеЦе
PREŠERNOVA ULICA 7
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH LEŽALNE STOLE,
VRTNE GARNITURE IN PREDSOBNE STENE. ZE-
LO SMO ZNIŽALI CENE KAUČEM, OTOMA-
NOM IN POSTELJNIM VLOŽKOM.
OGLEJTE SI NAŠE ZALOGE PO-
HIŠTVA VSEH VRST. PRO-
DAJAMO NA ODPLA-
ČILO!
Trgovsko podjetje
JADRAN
s svojimi   poslovalnicami
MAVRICA PAPIRNICA
ST ANETO v A UI,. 13
(bivši Rav^nlkar)
S prodajo suhih, oijnalih
barv, lakov vseh vrst in
TltrJ OPITAR
STANETOVA UE. IQ
Nudi vse vrste usnja.
Čevljarske in sedlarske
potrebščine
STA NETO VA ULICA
(bivši Coricar)
Na zalogi pisarniški pa-
pir in material ter šolske
potrebščine
Uprava trg. podjetja „Jadran" Celje, Stanetova ul. 13/
Živi zid
lutane Terčak
27
Solze so se zaiskrile v toplih rjavih očeh svinjske dekle
Francke. Nežno in ljubeče ga je pogledala in izjavila: »Le pridi
Janez, čakala te bom.«
Sive Janezove oči so prešerno bliskale po sobi, ozeble roke,
vse rdeče in razpokane od nošenja ranjencev, so prebirale gumbe
na mehovih. Prešernost je napolnila zatohlo hišo. V ves bataljon
se je naselila dobra volja.
Janez je nagnil glavo in urezal: »AV me boš kaj rada imela.«
Od kuhinjskih vrat so ga spremljale lepe rjave Franckine oči.
Janez ni niti slutil, da preživlja v rebreh Paškega Kozjaka
zadnji dan svojega življenja s pesmijo na ustih.
Po dolini Mislinje, Hude Luknje in soteske, po kateri se je
vila cesta proti Vitanju, je od časa do časa zabobnelo, kakor bi
se zrušil plaz v strmih, odsekanih stenah Špika. Ves dan so
bobneli težko natovorjeni avtomobili in tanki. Vozili so vermane
in policiste, esesovce in žandarje. Še policaji iz Maribora so bili
deležni te časti, da bodo prisostvovali velikemu dejanju, ko bodo
okupatorske sile uničile v teh rebreh Štirinajsto udarno divizijo.
Na vznožju Kozjaka so oprezovale močne patrulje, da dado
pravočasno znak glavninam, ki so se koncentrirale na cestah in
so obkrožale pogorje.
Proti večeru se je polastila bataljona nervoznost.
Borci so nemirno cepetali z nogami, hodili iz hleva v sobo in
po dvorišču, četudi je bilo prepovedano gibati se, da nas ne za-
gledajo švabski obveščevalci. Vedeli smo, da opazujejo nevidne
oči vse kmetije, ki leže razsejane po osojnih obronkih pod vrhom
Sv. Jošta.
Kapetan Ronko se je zleknil na klop pri peči v kamri. Njegov
namestnik Janko je sedel zamišljen pri mizi in si podpiral glavo
z obema rokama. Z mrakom je prineslo k nam komandanta bri-
gade Mica. Na kmetiji, približno pol ure oddaljeni od nas, se je
vsidral s štabom brigade in zaščitnice. V dolini pred zadnjim
stožčastim hribčkom na majhni planoti je čepela cerkvica Svete
Marjete, desno nad cerkvijo pa se je v bajtah stiskal s svojim
bataljonom kapetan Modras, kasnejši komandant gornjegrajskega
vojnega področja, ki je izginil v borbah nekje na Kozjanskem.
Mičo nas je resno pogledal, ko smo ga pozdravili. Zamahnil
z roko in rekel: »Sedite, deco.« Tudi sam je sedel, potegnil iz
prsnega žepa zavojček cigaret in nam jih ponudil. Tudi sam si je
prižgal. Takoj smo vedeli, da bomo slišali resne stvari. V kratkih
odsekanih stavkih je razložil situacijo, ki ni bila rožnata zaradi
kope ranjencev, izčrpanosti moštva in visokega snega po pogorju.
»Ko se zmrači, se mora bataljon potegniti s položaja, ki je
Švabom najbližji, in se pridružiti brigadi, ki se zbere v tem času
pri štabu,« je zapovedal.
Z mrakom se je zbral bataljon pred hišo. Puške in mitra-
ljezi so bili očiščeni in pripravljeni za nadaljno akcijo. Bataljon
se je začel pomikati v gosjem reda nazaj po izhojeni gazi, po ka-
teri smo zjutraj prišli. Komandir Ivan je z zaščitnico potei
s položaja mitraljezno trojko.
Ob slovesu nam je dejal gospodar: »Kadar boste hodili
okoli, se oglasite. Naša hiša vam je vedno odprta. Vsi smo vei
da ste prišli k nam in da ste se pri nas dobro počutili.«
Moško je segel Ronko v kmetovo težko, raskavo dlan, za e
pa še vsi ostali.
Mraz je rezal do kosti. Veter je pihal z mislinjske strani
ušesa nas je skelelo. Ob vsakem postanku smo si jih ро§*
drgnili, da nam ne ozebejo. Komandant Ronko je kakor V
hodil pred bataljonom z odprtim osmojenim plaščem. Ob ^
so mu bile nabrane defenzivne bombe in revolver. Brzostrelk'
imel. Nikdar ga nismo videli streljati na daljavo. Bil je Čl^
hitrih, odločnih dejanj. Kadar se je pognal Ronko v bojni to*
se je pognal vedno tja, kjer so grmele ročne granate in so те^
verski streli sikali v živo meso.
Okoli sedme ure zvečer smo prišli do sedla, kjer se je '
rala brigada. Noč je bila temna, mesec še ni vzšel. Sence vf
so legale na sedlo in pobočje, po katerem se je v največji ^
zbirala Šercerjeva brigada.
Komandanti so imeli v hiši kratek posvet in so napraviH
tančen načrt za sestop v dolino in nadaljne poti po soteski v i>n
cerkvice Sv. Marjete. Г
Kolone, urejene po bataljonih, so se razvrščale na dvo^f
v zavetju hlevov in drvarnic. Fantje so cepetali z nogami io
kali v roke, da se obranijo mraza. Tesno so se zavijali v ^
gane plašče.