gospodarske, obertniške » nar •r lzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. GO kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 1er., 1 fl. 5 kr. nov. dn V Ljubljani v sredo 24. aprila 18©i. Vojska nara je napovedana. Urno stopimo na noge in vzemimo orožje v roke, da pokončamo sovražnika, kterega armada se nam je že prl-bližala in nam žuga požreti, kar nam bo slana (mraz) še pnstila. Kaj so morebiti Garibaldovci pred durmi? kaj je morebiti spet Turk prederl do nas? — Ne, ne, dragi gospodarji, niso ne Garibaldovci, niso ne Turki — kebri (hrošči) so, ki so zaćeli že rogoviliti. Soseske vse in gospodarji vsi ! na vojsko zoper te po-žerúhe, kakor so vas „Novice" že večkrat učile! Sk. Kaj zima stori. Kdor zimo bolj natanko opazuje, bo spoznal, da zima ima veliko moč do tega. kar za njo pride, in da po nji, aïi je dolga ali kratka, huda ali mehka, se ravná marsikaj o posetvi in poljskih opravilih. Nad tem, da ta ali uni.prero-kuje, kakošna bo zima, ni celó nič ležeče; al kaj nam je zima zapustila, tega ne smemo v nemar pušati. Po zimi se, kakoršna je, ravná marsikaj. Zima je: kratka in mehka, kratka in zgodnja, dolga, dolga in ojstra, dolga in mehka, kratka in pozna. Drugačne navadno ni. Sploh moremo reči, da prava terpí pri nas od konca grudna (decembra) do konca sušca; srednji mraz je po 12 stopinj R. Če je zima kratka in mehka, akoravno je „ni zime brez mraza" kakor stari pregovor pravi, je dobra za polje in pospešuje vso rast; kar se je zamudilo sejati ob pravem času. se utegne ob taki zimi posejati še pozneje; vendar mehka zima tudi plevéla ne posmodí in merčesa ne pokončá. Kratka zima in mehka je za go rate kraje bolja kakor za nižave, ker jim vlage več dá. Vendar je razlocek take zime po lastnosti zemlje velik, namreč ali je zemlja mastna ali pešena, lega kraja gorka ali merzla. Kratka in zgodnja zima se ne prileže merzlim krajem dobro; drugačnim legam pa tekne. Ker po tacih kratkih zimah rado še pozneje zmerzuje, varuj in pazi, kar moreš, da se ne prehitiš s pomladansko setvijo. Kratka zima, ce ni bilo potrebnega mraza in snega, ni za kmetovanje ni-kakor dobra prikazen; sicer o takih zimah tudi rado dezuje in povodnji nastopajo. Ce zemlja na vse kraje dobro pre-zebe in zmerzne, preden sneg zapade, je za rastline sploh dobro, in visokim krajem to še bolj tekne kakor nižavam z ilovnato zemljo. Sploh je dolga in suha zima v naših krajih znamenje dobre letine, posebno za žita. Tudi za druge opravilstva kmetijske je taka zima pripravna; gospodar opravi marsikaj, kar je pred zamudil, in pripravi marsikaj, kar bo treba. Cez dolgo zimo tožijo ubogi ljudje. Če je pa zima dolga in ojstra ali pa dolga in mehka, se marsiktere zimske nadloge osnujejo, ki so za kmeta bol; ali manj škodljive, če se jim o pravem času v okom ni pride. Kdor premisli, koliko časa rastlinstvo potřebuje, d» si popolnoma opomore. bo lahko previdil, kaj mu je nek*-ristnega ali pa škodljivega, in za kaj je ta posetev odločeia in za kaj ona raste. Skušnje uče, da debel sneg in doga zima malo povodinj napravita, če se Ie sneg počasí tija. Dolga in huda zima se prilega sploh bolj visokim krajem in slabi zemlji. Po navadi nasledova ojstrim zimam rada lepa in gorka spomlad in plodno poletje. To je velika dobrota, da se letni časi verste, in nikar ne mislite, da zima nirna dobrih namenov. Kratka in pozna zima ni posetvam in rastlinam tako ugodna. Zima se mora o pravi dobi pričeti in ravno tako tudi končati. Sadeži potrebujejo časa iu gorkote, da se po-našajo in spešneje rastejo; če zima predolgo terpí, jim ško-dije in jih v rasti zaderžuje. Gotovo nam bo vsak škušen gospodar poterdil, da imajo zime do rastlin veliko moč, akoravno se od tega člena do zdaj ni veliko govorilo iu pisalo. Na vsako vižo zasluži ta reč pazljivišega ozira. Nova kmetijska šola na kmetih. rw » Ze vec kot leto in dan je preteklo, kar se je v čerase nišk i fari kmetijska šola, sola namreč za kmetijo in dom, pričela. Vsaki praznik podučujejo v ti šoli eno uro pred popoldanskim keršanskim naukom ondašnji g. fajmošter Kaj utan Hueber svoje farane v kmetijstvu, bertoii. »ćraljr uaustvu, riatoroznanetvu, zveadozn&iss'v.! v zgo- * %• %. "-Y w gov ni po uomače in umevuo tako, da jih morejo že přilétni kmetje, ki ne znajo brati ne pisati, lahko razumeti. Res prav poseben ugled je v ti šoli, kamor zahaja ob nedeljah odrašena mladost, v tako imenovano nedeljsko šolo, ob delavnikih pa otroci, viditi že bolj priletne možake marljivo poslušati, kar se jim kolikor je le moč, prav po domaće in djansko (praktično) razklada. Po dokončanem nauku je vsakemu poHlušavcu dopuščeno poprosili, da se mu, kar ni morebiti dobro in prav zastopil, še enkrat pové in pojasni, ali pa kakoršni koli ugovor sprožiti. Taka šola je gotovo na Krajnskem in morda tudi na celem Avstrijanskem sama in edina. Da se po enakem nauku najberže veliko dobrih in koristnih naukov med ljudstva zaplodi, od kakoršnih bi nikoli sanjali ne bili, je jasno kot beli dan. Te šole se tudi nekteri gospodarji vdeležujejo, kteri so bili pred nekterimi leti zastran upora k napravi farne šole koliko toliko pripomoći, se vé da od druzih nemamežev k enakemu uporu zapeljani in nahujskani, od okrajne gosposke kaznovani, vedoč, da jih ne more in tudi ne bo v šolo nihče silil ; zdaj hodijo sami radi in dobrovoljni v prazniško šolo. — Pervi praznik, ko se je omenjena šola odperla, je bilo res mikavno, otroke keršanskega nauka čakajoče se svojim očetom iz šole pridšim čuditi in reči: „poglejte, poglejte. naš oče pa tudi sami v solo hodijo I" Gospod fajmošter imajo nekoliko kmetijskih in gojzd-narskih časnikov naročenih, kakor tudi ene obertniške novice in domaće ljubljanske „Novice". In kar v imenovanih časopisih hasnega, koristnega in za našega kmeta potrebnega najdejo, vse po versti v omenjeni šoli svojim posluša vcom, v kteri so po 30 do 70 let stari možje, od besede do besede razložé, kaj in kako. Večkrat se še celó primeri, da pridejo možje po dve uri hodá iz bližnjega Štajarskega v čemšeniško solo. 134 Razun prazniške sole uče gosp. fajmošter tudi ob de- učeni poskušali in ktere zdravju ne skodijo. Ako lavnikih v farni soli vsaki teden 4 ure keršanski nauk in in bose kaj maram za to! laži vendar le niso prazne tudi v nedeljski soli so učitelj. * sai V izg4ed. bomo « a. r \ m m mem* grede nekoliko naukov našteli, moje ne. Gospod dr. Neydeck priporoča v svojem rokopisu ki so jih gfcspAfajmoster v prazniški soli razlagali ; govorili „Karlsruhe 1858" gotovo pomoć (?) zoper merzlico, ter pravi in učili so nekteri premembe pridelovanja pšenice, od toče, ktere nevihto da je pus pa u (Buxus sempervivus, Buchs) najcenejii " copernicam pripisujejo, od lune in «njene najboljši in pravi namestuik kine iu druzih zdravil zoper sredstva zoper zmerzlino, od kod viri in to bolezin. Ze njegov stari oče dr. Neydeck, dvorni sve- studenci prihájajo, od premoga, od čednosti jasel v hlevih tovavec v Speyer-u, se je nek kuhanega pušpana posluževal in korit, od živioske napaje, kdaj je pravi čas žito sejati, zoper merzlico z uspehom. Mladi gospod dr. Neydeck pa od gnojenja njiv, od premembe žitnega semena, od živinske priporoča v svojem rokopisu in pravi, da so mlade se čedenja živine, od znajdhe prizigavnih klinckov, ob mehke svetlozelenkaste, male vejčice pušpanove boljše, činskih volitev, poljskih čuvajev itd.; dalje od živih mej ali kakor stare leseue veje. Te mlade in mehke vejčice plotov, od kamnate ograje in grabnov in še veliko druzih ali versicki naj se naberó, v senci p os uš ijo, v za našega kmetovavca res koristnih naprav in opravil. prah zdrobijo in v dobro zamašeni stekleni po Mislimo, da bomo dragim bravcom obče spoštovanih sodi hra nijo, da se tako lahko več let hranijo pa vendar . // • . • • . . t« a 11 * __• ■ • • r-r • • m . Novic" s nazočim razglasom jako vstregli, ker bodo uic svoje moci ne zgubijo. Komur perve razglasile čisto novo osnovo kmetijske šole. Sicer pa je drago, se zná tega zdravila poslužiti in naj povžije v napadu mraza dobrega pol • » me druzega ne želimo, kakor da bi se enakih šol prav kvinteljca tega prahu > to je » veliko osnovalo v preljubi naši domovini. 6. malega travna 1861. Dobrolevski. blizo kako štrihano malo zli pije Zdravilske řečí bujejo. Mogoce (Zd Lallinger suhih cei hih pelj). Gospod kaplan moc s v „Frauendorfer Blatter** zdravilno moč popisuje pelj toko-le: „Oešplj drevo ne eseljuje cico, kakoršne se gospoda poslužuje, kadar kavo Ženske in odrašeni otroci ga pa še nekoliko menj potre- , da ta ni ravno čisto prazna? Skušal je še nisem, bom jo pa. Gospod dr. Guyot pa močán rum zoper merzlico kaj da kake 4 lote dobrega ruma takrat ćudeže delà?! Ogrom > > člověka samo s svojim okusnim sadom, temuc mu daj tudi svojo zdra sadje se je ljudj že od tega no moč. Grojzdje, jabelčnik, jagode in drugo čedalje bolj za zdravilo rabijo. Veliko bolnikov i ozdravilo ali mocno hvali in pravi popitega, kadar koga merzlica trese in Poljcom je ta pomoč domaća, pa saj njim je tudi naj-hujša merzlica domaća. Iu oni pijo rum ali pa močno žganje s poprovo stupo v merzlici. ali unega povžite sadj Slovenci, večkrat sem vas že vidil, da ste slabo zganje pa saj nekoliko okrevalo. Posebno zdravilno moc imajo pa ej(e £e rum s poprovo stupo pili, kadar je vas merzlica tresla; posku češplj Neki veliko obrajtan in že prileten moz, kteri je ? če ga še niste, in pite ga žganjarski ar » lažek že v svojem 30. letu na zlati žili (kervavnici) bolehal, za ktere je karlsbadške brez vspeha obiskoval kisingiške se je po n m rienbadske to ključbi suhih pelj sca poprijel in je kmali čutil, da se mu na bolje obraća, soma je bil nadležne bolezni oprošten. Ker so se bolezni ali dva; saj ni preuapčna pijača, tudi strup ne. Zdaj hočem pa še nektere prav domaće zdravila povedati, ki sem jih med Slovenci narajmal. Tode prosim da bi se jim smejali; zakaj dokazati boui vas 9 tf Bog vari, zlate žile, jeterne, želodčine in trebušne dandanasnji zlo mislili skusal, da niso nic bolj prazne in neumne, kakor tište be darije HHUb^MHHMbMHHB^MMteMgte^gMMtt ki so si jih nekteri učeni zdravniški možje iz se jih poslužili, in ktere, če so ravno čisto razširile, utegne marsikteremu bolniku vstreženo biti 9 ako 9 mu rečemo, naj se poprime pelj tako Vsako jutro naj poje po 3 do 5 kuhanih suhih pelj z mlaćno ćeš prazne in bose, še dan da naš nji med učenimi in neučen i tri i Ijudmi po svetu močno slujejo, in s kterimi pljevko kruha ed tudi zna k pu koliko toliko beleg ljudje sebe in druge slepijo. Povedal jih bom zato, zakaj pr Kmali bo čutil, da mu je odleglo. *) čas je, da Slovenci spregledajo, prazne vere in bedarije Domač! pogovori o zdravilih » Lani sem povedal, kako si ruski, angležki in franeozki popustijo in se resuice poprimejo, ktere se zamorejo pa le iz fizike in kemije učiti. Povedal jih bom pa Ie nekoliko prav zrelih; vseh ne morem in ne smem, zakaj dosti sern jih naletil, in dosti jih vem, ki so preostudne tudi narod v merzlici roke in noge prevezuje in jo tako ozdravlja 9 kar so že tudi nekteri angležki zdravniki poskušali, in za- voljo dobrega uspeha Ijudem priporoćajo. Povedal sem tudi » kako cigani po Ogerskem 9 Sedmograškem in po Valaskem pohujšljive ; toraj bom take zamolčal, ako se jih ravno ljudje z velikim zaupanjem poslužujejo in svoje zdravje v svojo škodo v nje stavijo. Poznam sivesra starčka. vsega zaupanja m časti vred merzlico mendrajo in morijo, kar sem sam v Veroiii cigana skušati in tako zdraviti vidil. Naj se nektere pomoci zoper merzlico povem, in potem bom o ozdravljanju druzih bolezin sploh nekoliko govoril, kakor jih učeni iu neučeni ljudje ozdravljajo in so jih nekdaj ozdravljali. Pri ti priložnosti pa povem enkrat za vselej, da sem cerd in nejevereu Tomaž in da bom tudi vedno ostal. Ne verjamern vsega, kar mi blebetajo drugi, če jih ravno molčé zvesto poslušam in debelo gledam. Tudi kar vidim, slišim in berem, ne pišem iu za poskušnjo drugim ne kvasim. Da! verjamern Ie to, kar me resnice tako popolnoma prepriča, da skoraj bi lahko z roko prijel. Kam bi pa človek tudi přišel, če bi vse ka»- naravnost verjel? toraj tudi nobenega ne silim, da bi mi verjeti mogel. Kar pišem, pišem le to, uega gospoda fajmoštra, ki je, kakor mi je sam rekel, že mnogo merzlićnih popolnoma ozdravil. Ne bodi vas groza, vam hočem povedati, kako: Dajal jim je prah mert- vaških kosti! Pobral je na pokopalisču mertvaško kost, od nje je prahu nastergal, kterega je merzličnemu, se vé da molčé povžiti dal. In s tem mertvaškim prahom je dozdaj, ozdravil. Jaz morem se prav vsacega kakor mi je rekel, ćastitemu gospodu verjeti, zakaj njegova dobra volja iu pošteno serce se mu na obrazu bere; kar reče, je res. Povedal sem kakor mi je pravil, in naj me častiti gospod fajmošter zaverne, ako lažem, saj še živi in pridno „Novice^ tn priče glasite se, ako ne govorim, kakor seui kar sem vidil, slišal ali bral, in povem Ijudem za poskušnjo le take domače zdravila, ktere so že drujri učeni ali ue- Čisto prazaa ni ta reč, al preveé naj se vendar ae pricakuje od nje Vřed. keře. dišal. Meni se ta sicer ostudná pomoč ne zdi čisto prazna ; mislim pa, da mertvaška kost nikakor zdravilo biti ne more. inda, ako je res, da so koga mertvaške kostí merzlice ozlravile, to drugači mogoče ni, kakor da so se v zemlji misce (arsenik) nalezle, ktera je, kakor nam je znano, dob-a pomoč zoper merzlico, in kaj malo je je zadosti. Tudi bi nogla drugači vsaka kost dobra zoper merzlico biti, po- 135 sebno taka, ki se nikoli v zemlji l'žala ni. Znano nam je pa tudi, da je skoraj v vsaki zenlji kolikor toliko mišice, v nekteri več, v drugi manj; zatega voljo bi znale biti mertvaške kosti iz nekterih pok'palisc bolj strupene, kakor iz druzih. Da! jez bi nobenenu merzličnemu ne svetoval na pokopalisče iti mertvaškil kosti glodat ali njih prah grudit; zakaj meni se nikakor nedolžne ne zdijo. In na to so se precej ostudné; in zmirom je bolj varno, ako je treba mišico iz apoteke napisati; se saj vé, kaj in koliko se je dobi, in bolniku da brez nevarnosti. ( Dal. pr.) Boji in igre mravelj. V Ce tudi med mravljinci neka ljabezen in sloznost bivate, se vendarlć jamejo pregaujati, kadar se jih v enem mravljišču odveć zaredi; pa niso kervoločni in ne prežijo razkaćeni kot drugi merćesi na protivnike svoje ; marveč se iz mravljišča povzdignejo in zgrabijo pod milim nebom kakor trume pravih vojakov. Lahkoorožniki so vsi od konca do kraja. Čeljust, tenek žalec, in rudečkast strup so jim vse bojno orodje. Le mravlje delavke, nič bojažljive, se na borišče podajo. Manjih nikakor ni strah pred većimi; obesijo se namreč ali na-nje ali jih pa po vojaško obstopijo in nemudoma overajo, se v beg podati. Zlo hrabri so mravljinci in kar nič bojažljivi ; čudovito je pa, da rajši glavice in nožice zgubé kakor vojsko. Obe stranki se napadete neprevidoma in davite se budo. Ce je nadlegovana strauka slabejša, berž mnogo zaveznikov v pomoć dobi. Ako hočeš, dragi bravec, mravljince vojake viditi, se uapoti v gojzd ali gaj; tamkaj je njih bojišće, in vidil boš, kako se tauinorudeče mravlje z mravljami različnih gnjezd bojujejo iu velikokrat druge memo popotne kerdela inerčesov na vso moč po šegi nekdanjih vitezov klatežev napadejo. Nekterikrat se bližajo trume dveh naselitev ena drugi tako mnogobrojue, da večkrat pot, ki je po sto ko-rakov dolga, štiri čevlje na široko pokrijejo in se potem napadejo. Da bi jih sužnost ne doletcla, se hrabro mérijo in odbijajo. Na tisuč in tisuč se jih kolje, pa le po dve in dve; po zmagi pa podé zmagovavci užugane v svoj luknjicasti zemeljski tabor. Navadno se boj med dvema in dvěma uname, kar sem že prej rekel, ki se po malem sprejemate. Pa ne le na ti ali uni strani se tako godi, ampak na vseh. Kako živo, zgrabivši se, je vse od konca do kraja, dragi bravec, ti dopovedati nisem v stanu, dasiravno sem jaz sam boje teh majhnih pa tako zelo hrabrih živalic pred nedavnim gledal in občudoval, ki so me resno v serce ganili. Rekel sem že, da orožje mravelj je tudi radečkast strup. Res je, da se mravlje zdaj pa zdaj z onim strupom skrope, potem pa v prahu se valjaje dolgo med saboj ko-Ijejo , dokler tretja na pomoč ne pride in zmago gotovo stori; nekterekrat se jih pa več pridruži in si nožice tako zapletejo, da se jih sčasoma večkrat deset skupaj ruje in toto se godi do večera. Ko namreč zadnji žarki rumenega solnca izza gore bliščé in se ponoćna tihota že bliža, se trume obedveh strank malo po malo v svoje prebivališča vernejo, mertve in ranjene temni noči prepusté, ujete pa obstopijo iu s saboj tirajo. Ko se hitro drugi dan zazori, planejo zopet kerdela združene izspred in izzad od vseh strani na bojisce, se pričnejo serditi in silno hudo boriti; pa če tudi tako razkačeue, vendar-le umejo ločiti prijatle od sovražnikov. Nadlegovaš na bojevališču mravljinčka, mu ni mar za to; naprej se hiti bojevati in je še le kaj uren. Vsikdar, ko jeden proti drugemu dirjata, irnata široko od-perte čeljusti, se le malokdaj ž njimi poprimeta, in ako to storita, se berzo popustita, potlej objameta, milujeta in po-prijaznita, se vé da samo tadaj, kadar sta taistega zarodka ; sovražnika se bojujeta in obnašata vse drugace. Med bit-vijo odpeljejo eni v sužnost s seboj vse, kar zmagi zapade, drugi pa pridni ostanejo pri bitvi in še drugi se razidejo po logu hrane^ iskat. Zopet drugačni so boji temnorudečih mravelj s kervo-rudećimi, ktere v male čete razdeljene pa dobro vredjene blizo svojega kupa une pričakujejo in vsakega sovražnikov posamesno napadejo, kakor hitro se jim preblizo upa. Toti boj ie kaj mičen in čudapoln. Obe stranki .se želite napasti neprevidno. Se bližajo temnorudeči sovražniki s silo, si pošljejo kervorudeči hitro hitro po domá ostale, kteri v velikih četah zdajci na pomoč přibité, sovražnika obsujejo in se potem ž njim mérijo, da je kaj! Toto je viditi cele tedne v eno mer vsaki dan med mravljišćama, ki ste precej daleč eno od druzega, če ste le v eni zagraji in ako mrav-ljincov cestice v nasprotne krajine peljejo. Vidili smo doslej, kakošni so mravelj boji in kako junaško se vedejo one v taistih. Zdaj Vam naj pa še povem od iger kaj, ki so tudi mične in zabavne. Kadar izza gorá prisije zlatorumeno solnce in žarke svoje skozi košato drevje v mravljišče upre, se na svitlo pokažejo njega prebivavci in naglo vse mergoli ter kupoma jih je nad pohištvom. Zdaj se pricne radovanje. Spopadete in zgrabite se dve in dve mravlji iz norčije s kleščami ali čeljustmi za vrat, za glavo, za noge vzdigovaje se. Terkate si glavo ob glavo, spod-našate si noge. Prav priljudno in živo se zaderžite in jako radujete. Od prevelike radosti se nosite in poljubujete. Ne znate si kaj od veselja: z nogami se prijemate utikaje si glavo med perve noge in povzdigujete pervi konec života navpik. Druge se igrajo kot psički, ki se tudi navpik po-vzdigujejo, urno zabraćajo in mećejo , kakor da bi se gristi hotle. Tako se bojujejo in igrajo mravlje. Ne vem, ali je kaj dosti naših bravcov to že kterikrat gledalo? L. G. . En dan v Karlovcu. O Hervatih se dan današnji mnogo govori. Ëni jih hvalijo, drugi jih grajajo. Bližnji sosed njihov biti, pa jih nikdar ne obiskati, ne bi prav bilo. Tako sem si jez mislil in te svoje misli nekim prijatlom svojim razodel. Tudi oni so bili enakih misel, zato smo se berzo zastopili in kakor hitro nam je čas připustil se na pot vzdignili. Kmali smo bili preko Kolpe na hcrvatski zemlji. Moj prijatel nas je povabil k svoji kumi S., ker smo bili vsi prav gostoljubno sprejeti, lepo postreženi. Hvala Bogu! — je rekel naš kučegazda, bil je Kranjec po rodu — mi na Hervaškem smo dobili skoraj vse nekdanje stare naše pravice nazaj, in če je Božja volja, bo kmali vse bolje pri nas. Naš kotar (Bezirk) Bosiljevački je stal vlado prešla leta po 16.000 — 18.000 gold., zdaj po novem ustava bo koštal samo kake 3— 4000 gold. Ker se bodo deržavni stroški toliko zmanjšali, se bodo tudi davki počasi znižali, in mi bomo še srečne čase doživeli, kakor se kaže. Kako pa pri vas na Kranjskem? Pri vas je še vse pri starem? Bog zná, je rekel, ali se bo tudi pri vas na Kranjskem kadaj kaj na boljše obernilo. Pri nas se piše iz kancelij že vse v našem jeziku, zakaj se ne bi to zgodilo tudi pri vas? H čemu toliki razloček med vami in nami ; saj smo vsi enega cesarja, vsi enega Boga! — Nato sem mu jaz rekel, da se nadjamo tudi mi takih prenaredb, ktere so Hervatom že podeljene, ker presv. cesar je zaterdil, da je resnićna želja njegova vso Avstrijo tako poravnati in preustrojiti, da bomo imeli vsi enake pravice, vsi enake dolžnosti. Zakaj bi mi imeli še dalje po 20—30 uradnikov, za to, kar bi lahko 5 ali 10 uradnikov opravilo, kakor pred letom 1848. — Še malo smo se pogovorili, zapeli „otok bleški" in se serčno poslovili od prijaznega kučegazda. Ker nismo mojega dobrega prijatla g. L......a domá našli, smo se kar naprej odpeljali po gladki Luizini cesti proti Karlovcu, kamor srno zvečer dospěli. Drugo jutro sta nas zarano obiskala dva znanca, gosp. T. Karlovčan, in 130 o» » L. iz bližnje okolice. Karlovčan je bil iskren rodoljub, uemškutarska „Presse" ín „Ost-Deutsche-Post bratj Bo kako vse ptujce ob službo pripravili in se namen dose » V naša gospoda mala in velika je uz om. lesli, ki so vendar slovenske kervi, kakor koliko —je rekel — sem moral jaz že od njih prestati narod pristala, je pod narodno zastavo stopila. Uradnikom samo zavoljo tega, ker nisem Hervat in zdaj sem še službo To se je meni skoraj neverjetno zdelo od Her- rli. Ko zgnbil našim je bilo dano tri mesce odloga za učenje hervascine, in to je izdalo. Možje, ki niso poprej znali druzega kot vatov, da bi oni nas SI tako prezirati mo „deutsch, deutsch", znajo sedaj že lepo hervatski pisati in nas je toraj naš karlovški ciceron na večerjo k sebi po govoriti. Kaj ni to prav? saj jih mi placuj zakaj ne bi toraj naši bili? u vabi! dalij; je bilo moje pervo vprašanje zavoljo tega » be pravi on — slobodno bi nam Hervatom s krampom Tako je govoiil moj pobratime karlovački. Da so nje- na čeli puščali, ako bi prezirali vas Slovence. Mi ljubimo besede resnične bile, sem se kmali prepričal. Vsaki ljudstvo slovensko kakor svoje, mi vam vse dobro privo- pozdravil ščirno ravno tako kot sebi. Al vaše nemškutarje, kterih gov« gospod, ki nas je srečal, nas je lepo po do z „dobro juti u Poslušal sem tudi nalašč gospodo oboj je bilo mnogo med nami, bolj sovražimo kot pt Nemce pola v kterem jeziku da se med sabo pomenja, pa iz ker oni so saj Nemci, vaši nemškutarji pa niso krop ne druzega cuti kak milozvučni njenih ust ni bilo vatski jezik. V kterokoli štacuno ali hišo smo stopili vsod nas so lepo po domaće nagovorili. Serce mi je v her po selj voda 9 zato jim smo rekli hajd Bogom ? Pravih Slovencov pa ne damo od sebe po nobeni ceni. Imamo v Zagrebu in d ar od po Hervaškem še dosti Kranj 9 igralo; al hitro se me je žalost lotila, ko sem se spomnil vati ravno tako radi ali pa V se ktere imaj Her raje ko rojene Hervate At d svoj Kdaj nek se bo mi kot SI iz za službe gré m m terda, Kranjcom kot Hervatom obrazili in omikali, ako nam naša gospoda in našo gla mesta med Nemce ker adnikov je pri nas ze tretji del manj kot jih je pred desertirajo in nas sirote same puščajo. cnim letom b S tem odgovorom sem bil volj Pa vernimo se nazaj v Ka Potem ko smo vje po mislim, da je popoln resničen. Ko smo odvečerjali J» mestu in okoli mesta ćiškane pohoditi (obiskati) pregledali, srno šli tudi č. o. o. fr prišlo petje na versto. Mi smo popevali naše slovenske to vam so sami verli možje. Med njimi so bile ene tako smešne, da je htelo vse popo vsi uncti za cast bozjo iu blag« zali so nam prijazno včs sam svoje do Razk kati od smeha. Hervatje pa so pope lep hervaške pes P gledali smo tudi mice. V smo pa tudi obernili in pokazali, da znamo spodnjo ffi v hervašk m na z ê t na kteri se letos nkoraj vsi pi ze tudi mi hervaške N to nam so oni od g s sloven i e z i k u ajo Posebno smo se začudili 9 ski ktere jirn tudi niso neznane. ko so nam pokazali tri krasne verpce od kih zastav D ar o jutro smo se od prijaznega Karl postovili vse s hervašk piši, ktere so darovale plemenite ffospé Vedno nam bo v radostnem spo ostal. Sa hervašk ar U To verpce so b p» in normalni > pozlaćeni k in ki mladeži. še dosta d kd mis Karl biskati k njih cez si mošnjico dobro polniti kaj 110 to naj ne m zabi na soke račune se 300 gold Ko smo vse to ogledali, smo se še na ki menda Hervatje še bolj zastopijo ko Kranj turn frančiškansk pel N trud ni bil to nj Res ilaropCKH pogled sem vžival pred nekoliko leti v Benetkah s krásen sv. Marka turna; al tudi pogled iz ke frančiškan kesa turna v Karl » J tak lep da se ne bi tega nadjal N eni strani kipi v oblake dalmatinsk vek Ve- lebit in bot • » Klek, na drugi strani se • o 'J v dalj kranjski Gorj na stran pa se očem odpre neiz Novice iz deželflih zborov. Deželni zbor krajnski. Ker iz urnih rok naših gospodov prestavljavcov smemo do Beleg #rada i pričakovati, da bojo urnopisni zapisniki hitro na svetio prišli in do čemega uiorja. Ne najmanjše«ra hribea ni moč bomo le ob kratkem omenili, kaj se je v deželnem zboru merna ravnina, ki se vleče proti Sisku vse napi » zapaziti, kolikor daleč okó nese. Briika žalost pa me ki je bil za zdaj sklenjen v saboto, godilo na dalje. w J p k sem svoje oči obes U l Karlovca je namreč bi pr do ju «ru na tursko Gosp. Ambrož je nasvetoval prošnjo do deržavnega mi ni hoda pa sc pr do tisto nesrečne de kristj naši bratje, pod težkim jarmom že rške« v kt( n re k ; pet ur nisterstva za zacasno oprostenje posebno pridnih stoka jo kmetijskih učencov od vojaščine (soldatov); gg. 500 let. Der bič, dr. Bleiweis, Guttman in dr. Toman so kak strašno je b takt po naši kranjski deželi pa tud kot 150 let je kadar so kervoloki Turki podperali ta predlog, dr. Bleiweis je dokazal, da tudi sti ropali in ljudi klali: vec gerska dežela pod njih jarmom vit ni m T h * t i ; dvakrat se je že naš Du trese!. Zdaj se nam, hvala nepoi pred ar pendije imajo še ostati; gosp. Derbic je še posebno omeuil, da sploh rek rut na postava potřebuje prenaredbe tudi o Kro mer je govoril o tej zadevi. rozo- druzih rečéh; tudi gosp B ni več bati; iztirali srno ga p»p If» Avstrij al ub ka Gosp. dr. Z u pan in Dežman, sicer v vsem tem edinih »gi misel s prejšiiiini govorniki, vendar mislita, da take postave krintjani na Turšk stokajo še nasuji v turški suž- spadajo v opravilstvo deržavnega zbora, zato naj se nosti, nihče jih ne pomiluje, nihče se jih ue usmili. Da temu ta reč prepusti, fn tako je bilo tudi skíenjeno. 13? Yr d b zvolj poslancom naše dežele ljaL V Sklepi prihodnjih zbornih skupščin se bodo tiskali je dotočil deželni zbor za pot gold., za stanovanje in živež ino na Dunaj in nazaj 50 v o boj i h deželnih jezikih ter občinstvu naznanjevali po na Dunaji pa po izgledu listicih (fliegenden Blâttern). Po odbranih in odobrenih pro- druzih dežel za vsaki dan 8 gold dežetnim odb kom je za to leto začasno določil po 1000 gold de tokolih prosi za besedo protestant, gosp. Wilhelm žl. Ritter. Citaje 8toječ v talijanskem jeziku omeoi nekdanjega iu se- želnemu glavarju pa 2000 gold sedanji pridni uradniki danjega stanu protestantov v Avstrii, to je, nekdanjega tiai službi tudi vprihodnje obderžé deželnih dohodk in tr oš k za ustanovljenje robstva njihovega ter velikih pravic, ki so jih sedaj zado-za leto 1862 je bilo bili udje evangeljskega in avgsburškega verovanja od našega sklenjeno, naj poprej poseben odbor to reč pretrese v ta odbor so bili voljeni gospodje: dr. Rech baron Anton Z o is in žl. Langer. y Luk m cara Franc Josipa I. Po mojem mnenji prav bi bilo in utěšilo bi bilo nekako naše serce, ako bi bil ornenjeni gosp. čitatelj tudi kaj omenil une sužnosti in unih verig, v kterih cestnih zadevah je gospod dr. Župan nasve toval deželnemu odboru, naj sklene per vic: da se zacasno us ta vij o vse delà na kantonskih cestah, ki jih kantonske gosposke hočejo iznova delati ali ktere so se že za-čele, in drugič: naj deželni zbor od c. k. deželnega po- glavarstva pozve vse te ceste, ki spadajo v gori ome-njeno versto. Teh pomenkov so se udeležili gospodje: žl. Strah 1, žl. dr. Wurzbach, Brolich, Vilher, Kroměr, Mulej, Koren, Derbič, Obreza; vsi so iz svojih krajev dokazovali, kako samovoljno so se nektere take ceste delale le po višjem ukazu, čeravno niso bile soseske s tem zadovoljne, in čeravno so se, pa brez uslišanja, pri-toževale zoper take nove naprave. Dr. Županov predlog je bil poterjen; ravno tako tudi gosp. Der biče v predlog, naj se kantonski cestniki odpravijo in soseskam samim prepusti skerbeti za dober stan kantonskih cest po njih volji. Kantonski cestniki so nova naprava, ktere pred ni bilo , al ker je ta naprava silna teža va za kan-tonsko kaso, je toliko bolj potreba, da neha, ker tudi ne doseže svojega cilja in konca zato, ker je teh cestnikov se pa znajdejo in stokajo naši katoliski bratje v narocjt Ai marsiktere protestantiške vlade. Poprejšna avstrijanska suz-nost bi jim zatertim gotovo dobro došla. Ne manj želeti bi bilo, da ravno taisti listi in časopisi, ki so Avstrijo napadali iu se na nos na vrat potegovaii za popoluo oprostenje glas ojstro in krepko v Avstrii, naj bi tudi blagovolils svoj povzdiguiti zoper vse gerdo in krivično početje protestantov zoper katolićane v Nemcih, ako niso že pozabili kersanske prislovice: „Kar hočeš, da drugi tebi storijo, stori tudi njim". — Po dokončanern preče obširuem čitanji omenjenega protestanta besedo prevzamejo naš prevzvišeui knez in nad-škof. Rekli so v talijanskem jeziku, da po tem dovoljenji carovem so tudi protestanje tako rekoč konkordat zadobili, kteri se jim rado privošči in ne manj želí ž njimi vselej imeti mir in edinost v politiskem zivljeuji, ćeravno se z njimi mi katoličani v bistvenih članih sv. vere nikakor ne zediujarno. Besede knezove so bile prav tehtno izrečene. Poslušavci so se od zadej naprej gnjetili slišat mili glas 9 gg. Pinter, premalo. O tej zadevi so govorili Guttman, žl. S trahi, Mulej, žl. Langer, Brolich, Kromer, Golob, žl. dr. Wurzbach; sklenjena je bila svojega milega očeta in skerbnega duhovnega pastirja. Gosp. Kafol tudi pridene svoje kratko nemško vošilo protestan- zopet oglasi Wilhelm Dež man tiškim spoznovavcom. Na zadnje se ta rec po gosp. Derbičevem predlogu. Se vé pa y da zdaj, dokler še nimatno gotove občinske (srenjske ) postave, taki sklepl še le potem postanejo veljavni, ko deželni odbor, kteri nima postavodajavne moči, se dogovori s ce-sarskim deželnim poglavarstvom, ki zapoveduje kantonskim osposkam. žl. Ritter vprašaje po nemško, ako se ne bodo zbornim po-slancom iz deželne dnarnice odšiiodovali stroški za dohod in odhod? Gosp. Winkler je na prošnjo deželnega glavarja te nemške besede na talijansko přestavil, da bi vsi poslanci zapopadek vprašanja razumeli. Odločilo se ni začasno Končana je bila skupščina že predpoldne. Prihod uja seja nič. bo 22. t. m. Josip Mlinarjev. ar Po tem ko je gosp. deželni predstojnik zboru naznanil ministersko sporočilo, naj danes (20. aprila) jenjajo seje deželnega zbora, je gosp. predsednik baron Codelli besedo poprijel in razpustil zbor s prijaznim govorom , v kterem 2z ftlarburga 22. aprila. J. M. Jutri bomo tukaj pokopali iskrenega domorodca in novičnega dopisnika gosp mu zagotovlja, da ga veseli reči, da je zbor v tem kratkem dr. Subica. Umerl je danes ponoći zapustivši šestero si času očitno pokazal da mu je živo mar za blagor dežele 9 rotic. Veeraj in danes je naru slana vse cveíje dřevino naše, da je marsikaj važnega sklenil, v vsem pa tudi v poparila. Prav žalostno je pogledati okolico prej vso belo lepi edinosti in spravi ravnal. Sklenil je zbor z nadušenim in zeleno zdaj pa vso rujavo. Jablane se še niso razpihnole slavo-kli com na presv. cesarja, ki ga je zbor trikrat bile, tedaj zná še nekoliko jabelk biti, drugo je pa vse po ponovil. Na to je gospod Ambrož kot pisatelj zborncga delano. Posebno orehi • V 9 cesnje, višnje y breskve. hruske so y zapisnika se zahvalil gospodu deželnemu glavarju baronu zelo zelo tuple; v vinogradih, pravijo, ni ravno veliko ško Cod ell i- tu za verlo in prijazno vodstvo zbora in cesar- dilo, ker je bilo vreme suho iu terta se ni prcvec pognala. skemu deželnemu predstojniku žl. gospod dr. Ulepič-u y Od Savitye 20. aprila. i naši Bolj spremenljivega dolini. Danes že za marljivo udeležbo zbornih sej; omenil je še posebno ve- vremena gotovo nikjer ni, kot v selje, ki obdaja domovino našo, da obá gospoda sta naša soluce pripeka, da si znoj s čela brišemo. Pa ko se rojaka, kar pri nas poprej še ni bilo. drugo jutro zbudim, smo že okoli in okoli s snegom obdani. In tako je bil konec pervega deželnega zbora. X a š i y poslanci se bojo podali sedaj na Dunaj v deržavni zbor na kterega so vse oči obernjenc, kaj bo opravil za prihod-njost Avstrije; zakaj na tem pervem deržavucm zboru je sila veliko ležeče. Deželni zbor goriški. Iz Gorice 19 izbra pri V tretji seji 11. t. m. so bili v odbor dežel leduji gospodje d dr. Doljak, dr. Pajer in Winkler. V četerti seji, Dep 17. t ao se čitale začasne postave, kterih se imajo dežel . m bor- ki zvesto deržati. Odi w J med drugim, da se bo ta ijanski zborni protokol tudi na k i e z P Toliko cveta je ze bilo in zdaj ga mraz pokriva. Sovražnik zimski vabi cvetke iz krila materncga, da bi jih rano za- dusil. Kje bo pa sad y V ce že nježne cvctlice zmerznejo? Slovenski duh je jel tudi po naši prijazni nižini vejati y ze mnogo sere bije za svoj narod slovenski in se veseli nadepolne prihodnostî. Pa le s strahom še dišemo, s solz-nimi ocrni se oziraje na bližnje terge, kjer se Slovenci v posebni gostivnici zbirajo in le slovenske časnike citajo. Dokler se bo Savinja memo ponemčenega otoka vila, kjer so tuji selniki, ko jim za Slovence mar ni, se ni še nadjati, v da bi slovenščina ne bila prepovedaua rcc. Dihajte se toraj Oskerbeli so si z e i. e. A. Marušić-a. izver Vidite, še priprost tonski poglavar iz Kasteluove v Jelšane pridejo, volivce tisnila, kamor slisi. 0 narobe svet! pa pravimo, da denarja manjka! Pa če bi tudi taki poligloti uic stroškov ne pri- Ker je o kranjskih ccstnih zadevah že deželni zbor z ojstro zadjali, je vendar nespametno iu smeha vreduo, slovenske besedo spodbil velike napake, ki jih grajate po pravici tudi Vi sostavke po nemških Časopisih natiskati. Upamo , da bodo v svojem dopis«, je ta rec že dobro rešena. Vred. dru?aci obernili iu da S pismom ? liko verstic, smo pr iz kterega smo v 15. list „Novic" povzeli neko podp nase peticije; pogl tega pisma je zadeval tedaj Ie to stvar. Le memo-o politićnem in nepolitičnem časniku, o obsežek gredé je bilo omenj številu družbenikov slovanské čitavnice itd. Ker se nam je novica zastran politićnega, v „Novicah" že enekrat z nek gotove verstice v 15. list, in le zatega voljo. Da je nesloga v ćitav nici sedanji, ne stojí nc besedice v tem listu. modri udje deželnega zbora to reč bo poseben vraden list na svitlo hodil. Iz Bistrice bohinske. 12. dan t. m. zjutraj po 9. uri na Rov ta h vzame neka stara ženica ogenj iz peči, da bi zelnate štore ne deleč od hiše sožgala, al žalibog ! huda sapa popihne, ogenj zanese v oblajne in strašen požár omenjenega ćasnika važna zdela, smo djali one je pokončal 16 stanovaiij in cerkev, ktera je v sredi vaší. vedno kraljuje sloga, kdo more to željo celó imeiiovati, kdor skega družt' Da eupr Živino so vso oteli pa naj klaja je pa vse zgorela, nekterim tudi se sporrini nekdanjega teržaškega slovan v Terstu Vred nekaj žita, sočivja, suhega sadja in oblačila. V celi vasi, ki šteje 31 hiš, je bila le cerkev iu eno stanovanje zava-rovano. Hitro so na pomoč pritekle domače srenje; al kaj í 39 pomaga ker je bila huda sapa in malo vode. Mislite si tako ima tudi dvojne potrebe, inaterialne iu dušue Med žalost in siromaštvo teh nesrecnih ljudi! Ker so ti pogo- duševne potrebe se šteje tudi to, da mu je mar za čast. relci res usmiljenja vredni in potrebni, smemo upati, da jim bo marsikteri dobrotnik na pomoč pritekel. K. Krištoff. Zaterana čast, posebno pa nedolžno zaterana čast priza Iz kamniške okolice. M. *) Sploh se bo mar sikomu čudno zdelo (in to je ljublj. dopisnik v » deva človeku dušne bolečine, ktere tisti člověk najbolj pozná . ki jih je sam več let obćutil. Tudi meni se je taka godila Ost und odanost ustavnim nevpravam mi je zaperla pot do- West" nekako drugač obernil), da je duhovscina v krajníkem zboru po številu tako slabo nadomestovana in sicer 9e po enem poslanců namreč, ki je tndi še le pri drugi volitvi v kamniškem okrogu izvoljen bil. Nekteri, ki niso prijatli duhovnov, so zadovoljni, da je, kakor pravijo , duří ovšči ni spodletelo in se za njo v deželnem zboru ni prostor našel. Ali se pač tako mnenje s pravico in zapovedjo ker- šanske Ijubezni ujema, ne bomo tù razsojevali; pritoziti pa se moramo, da tudi nekteri taki, ki se prijatle domaće na- rodne reci kažejo in imenujejo, duhovšino po strani pogle-dujejo in radi pikajo, kakor bi ravno njim sovražno nasproti stala in razvitek narodnega življenja in napredovanja overala. Duhovšćina se pravice in postavnosti derži, ljubi domovino in cesarja, in se med temi, ki zasluge imajo za omiko in izobraženje ljudstva, narodnosti in maternega jezika, gotovo med pervimi imenovati smé. Saj jih je ravno med duhov- , ki s tehtnimi dopisi in spisi domačo literaturo in časnike podperajo, se na-nje naročujejo in jih posojujejo ščino obilo svojim farmanom, ki bi jih sicer nikoli v roke ne dobili duhovni so, ki s prižnice in v domaćem pogovoru ljudstvo z bolj pravilnim in čistim govorom, z bolj neznaními in novimi izreki in besedami soznanijo; oni so, ki sami pro-etovoljno in brez plačila posebno na bolj samotnih krajih sole deržé, in tudi kar kmetovanje in poljodelstvo zadeva, z dobrim podukom in zgledom in dnarno podporo radi po-magajo. Še več bi zamogli našteti, pa zadosti je to, da smemo prašati: al se pać drugi stanovi z vsem tem in enakim morejo ponašati? Zatoraj naj se resnica spozná in čast dá, komur čast gré! Iz Verhnike 12. aprila. naročilnih listov za „slovenski Razposlal sem nne dni zabavnik64 rodoljubom po celi Slovenii. Prosim toraj vse te gospode, kterim je doletel moj naročilni list v roke, da mi ga blagovolijo, ako so kaj naroćnikov nabrali, vsaj do konca aprila s podpisi nazaj poslati. Vse tište rodoljube pa, ki narocilnega lista niso přejeli in bi vcudar radi naroćnikov nabirali, prosim preiepo, naj mi pismeno na znanje dajo svoje ime sn kraj, kam da imam list poslati. Z radostjo in zahvalo naznanjam, da me Slovenci z naročbo dobro podpirajo, samo duševno premalo! Ponavljam toraj še ponižno prošnjo, da me blagovolijo pisatelji naši počastiti z različnimi nepo- litićkimi spisi. Pisma se mi naj pošiljajo do 1. maja t. I. na Verhniko, potle pa zadnji čas do 20. maja v Pred-jamo pri Postoj u i. Bog in sreća junaška! Janko P. Vijanski. Iz Ljubljane. (Volitev mestnega župana). V saboto so novoizvoljeni mestni odbomiki volili mestnega župana. Preden popišemo, kako je tekla ta volitev, ki je bila očitna, moramo povedati, da gospod Brolich je pred sejo svojim prijatlom na znanje dal, da se volitvi odpové. ker nima namena to službo nastopiti. Volivci so bili tedaj Ie na dva kampa loćeni. Gospod Ambroževa stran je zmagala, zakaj že pri pervi volitvi je dobil gosp. Mi ha Ambrož IT, gospod dr. Zupančić pa 12 glasov, in tako je bil gosp. Ambrož od predsednika za mestnega župana oklican tojne delav Vi ste mi po današnji volitvi to pot pet odperli iu mojega duha resili većletnih težav. Po tej volitvi ste me tudi zmožnega storili, novo službo dostojno oprav- ljati zato ker jo bom z elj prevzel in ker vsako delo bolje od rok gré, ako se z veseljem opravlja. Kar bo moji vednosti primanjkvalo, bote Vi, gospodje, nadornesto vali, ker ste že poprejšni svetovavci dobro skušnj prete cenih ćasov seboj přinesli zvolj pa z m sercom in novo vednostj zbor stopili. Tako se bom mogel krepko operati na ćastitljivi odbor o posvetovanji za blagor mesta na ustavni podlagi, ktero hočem na vsako stran in zmirom podperati." Po teh besedah so se oglasili živio-klici od vseh strani izvolj Potem se je volil župana-n a in e s t n i k, in bil je g. di Cuber z 27 glasovi. Tudi on se je zahvali! V v in je rekel, „da njegova starost mu sicer ne pripusca vec veliko delati, pa vendar prevzame to častno opravilstvo za to, ker pri tako zvedenem in izurjenem županu ne bo imel nic opraviti." Na te besede zadonijo spet živio-klici od vseh strani agistratni odbor Nazadnje so odbomiki volili še 5 svetovavcov v . _______v u so bili gospodje: dr. Cub Holcer, Malic, Brolih, Sted i Iz Ljublj Vredništvo je přejelo sledeče pisemce, ki ga za obrambo postenega imena rado natisniti dá v „Novicah". Takole se glasi : „V gracarski „Tagespost" iz-hajajo dopisi iz Ljubljane, ki so s čerkama — st dopisi iz Ljubljane, ki so s čerkama znamovani. Ker ste te čerki tudi v mojem priimku utegnilo misliti, da jaz tište dopise pisarim in v post pošiljam, kar pa ni res. Prosim tedaj „Novice" v žabi se Tages- ------ 5 n*U svojim castitim bravcom to v mojem imenu oznanijo Ljubljani 21. aprila 1861. Dr. H. Costa naših pravih domaćih ljudi veljal za pisuna že dveletnih V Ker nobeden ne želi časti, da bi pred svetom glasovitih spisov v g acarski n Tagesposti" in njeni tovaršici ker nam tudi iz dežele od več stí naj bi povedali: kdo da je tisti pisavec u dunajski „Oest. Zeitg.", in dohajajo vprašanja. » V . jim odgovorimo le to, da je zlo razširjena govorica po Ljubljani, da oni korespondent je faktični vrednik „Laibacherce" dr. Issleib. Ali je ali ne, ne vemo za gotovo, ker mu nismo gledali v pero in nam tudi mar ni za njegovo počenjanje; al ro-rodovinska podoba je velika v nekterih spisih. Naj je pa kdor koli, to mu naravnost povemo * kodar koli ali pa kak renegat „domačinec", da nobenega domoljuba nikdar ne bo z svojimi zvijačami oplašil tudi na irlavo postavi. Časi so přetekli, ko so se ljudje naj je „zugereist" od 9 ce se ki stojé na postavni poti, takih parkeljnov a bal/ lz Ljubljane. Radostné naznanjajo danes tudi „Novice" že po druzih časnikih znano novico, da so na Dunaj bivajoči gospodj djak slovenskega rodii, med ktei je 69 Kranjcov, poslali gosp. dr. Toman-u in vredniku našega lista zahvalnico za to, kar sta se o odnih rečéh pi djala v pervem dezelnem zboru. S preserčnim veseljem sta přejela to pismo svojih ljubljenih rojakov in domoljubov, pa nadjata ? da to, kar je njima bilo sedaj v zahvalo bojo imeli priloznost v prihodnjih zborih reci še mnogim drug zbornikom, ko bojo tudi ti povzdignili svoj gla s tem pristavkom, da po občinski postavi mora biti volitev «bveljavo narodnosti nase. Domoljubje je presveto čutj še od presv. cesarja poterjena. Na to vstane novoizvoljeni župan in govori tako-le: „Navada je, da pri volitvah vsaki > za da bi ne ogrélo vsakeara. ko pride čas, se potegniti za svetinje izvoljenec izreče zahvalo; tudi jez posnemam to lepo navado in pristavim še to, da mi je ta volitev v veliko veselje. Vsak člověk ima dve natori: telesno in duševno, iu naše. In take prilike bo še dosti. Većina naših prečastitih cr 9 osp poslancov se bo po Zavoljo obilnega gradiva, ki ga dohaja zdaj vsakemu listu. smo môgli le veeti. quod erat demonstrandum. Vred. dala danes nek v četertek ftospod deržav deputacijo v p e t i cij o, sredo) opoldne odtod v Gradec boj tako svetovavec dr. T ed izročil dei ktci tej da v petek pridejo na Dunaj. i bo vzel seboj in z podu ministru znano isov vseli stanov 19.386 p o d p slovenskega naroda. To so tisti „weru, za ktere je unidan spominek Jelačića bana 200 gold. za mestico ilirsko 100 Laibacherca" prašala, od kterih izvira peticija, — pa še stokrát več bi jih lahko bilo, ako bi ne vedili, da v podporo prošnjega pisma je tolikšno število že zadostno. gold. y za podporo ubozih učencov 300 gold. Světli škof Strosmajer je, dokler bo župan svojo vsakoletno dotacijo z 6000 gold, daroval za napravo V ... v v . . , __ , ... Naše samostojno c. k. deželno poglavarstvo vseucilišca jugoslavenskega v Zagrebu; ako bi ga ta ne potřebovala, naj doteka ta dar akademii jugoslavanski se bo 25. dan t. m. spet začelo; vse, kar spada v oblast deželnega poglavarstva, ostane od tega dneva spet v Ljub- Novo krasno znamenje velikega rodoljubja ! ljani in ne gré tedaj vec v Terst. Pajk pride spet nazaj na svoje prcjšnje mesto. Sliši se, da tudi g Istra, iz Poreča. Naš deželni zbor ni hotel voliti V7 pori- poslancov v deržavni zbor dunajski. Deželni poglavar gosp. deljek seje poklonila nasa kmetijska družba precastitemu baron Burger je hitel v Poreč y pa nič ni opravil v zboru y novému gg. deželnemu predstojniku žl. dr. Ulepiču Krain- treba je bilo razpisati, da ljudstvo naravnost voli po-felskemu in ga spodobno prosila, naj bi blagovolil pre- slance deržavne. Izid teh voiitev že ni znan. Zakaj niso vzeti protektorat čez to domačo družbo, kar ji je pre- volili, ni ravno povedano; vé se pa, da v deželnem zboru blagi or ospod rad dovolil. Muda slana je tudi pri nas zvonec nosijo Lahi, čeravno je većina Istranov slova n veliko škodo napravila. Gosp. dr. Janez Kovač y sedaj s kega rodu, kteri pa si v nemilih okoljščinah ne more zdravnik v Komendi, je dobil v Serbii dobro javno službo, pomagati na noge v kteri bo priložnost imel „Novicam" ostati zvest dopisnik, kakor jim je dosihmal bil. ("esko. Iz P r a g e. Tudi naš deželni zbor je končan. Poslednje seje so bile kaj žive. Dr. Riegerjer predio or fsy Prihodnja seja mestnega odbora bo 26. dan t. ui. naj deželni zbor prosi presv. cesarja in kralja, da bi po popoldne ob 4. uri. V tej seji se bojo volili odborniki izgledu druzih avstrijanskih dežel tudi na Českem in v za po8amesne opravilstva mestnih zadev, in predložilo se drugih nemško-slovanskih se popolnoma pemilostili vsi, ho, kako naj se mestni lov (jaga) v naj em dá. mestni zbori so zdaj očitni in vsakemu, kdor hoče pripuščeno poslušat priti. y Vse je Novičar iz domačih in ptujih dežel. ki so samo zavoljo kakega političnega pregreška kaznovani, je izbudil živahne pomenke; nazadnje je vendar njegov predlog z 188 glasovi zoper 36 obveljal. Ojstro se je pritožil dr. Rie^er tudi zoper volitni red, po kterem se volijo poslanci v deželni zbor in iz tega v deržavni zbor y ker ni prave razmere med nemškimi in slovanskimi kraji. Iz Dunaja. Včerajšni uradni časnik „Wien. Zeitg." Za tega voljo je napravil predlog, naj se odloži voiitev dokler se ne prestroji je razglasil 24 knezov in 30 grofov, ki so jih presvitli deržavnih svetovavcov tako y dolgo, cesar kot dedne deržavne svetovavce, 39 pa druzih, tudi volitni red; čeravno ta predlog ni obveljal, se vendar tudi vcčidel žlahtnikov, ki so jih za čas njih življenja iz Cehi y kakor se je nekoliko časa mislilo, niso o d t e g volili v gornjo (gosposko) zbornico deržavnega zbora; nili volitvam in dr. Rieger je od 81 poslancov podpisani med temi poslednjimi je tudi grof Anton Auersperg protest v protokol zapisati dal. Obveljalo je vendar Čehom iz Kranjskega, razun druzih čeških plcmenitešev pa tudi 21 svojih moz v deržavni zbor spraviti; da sta dr. Rie dr. Palacký. ger in Palacký med njimi, je samo po sebi razumljivo. Pre Wien. Zeitg." naznanja, da so presvitli ccsar 10. svitli cesar je deputacii, ki ga je unidan šla prosit, naj se ^ VT ivin M à tn^» iiu£iiiuiiju^ u« oo pi to v ini i t ki u i i \j • ~ ----- -----j " ^ j---~ - - ^ r* ~ jv v.»..v»v»ii ^ ■ ^ - ^^ « * 5 " ^^ den t. m. blagovolili ustanoviti novo ministerstvo za ter- dá v Pragi za českega k r a 1 j a kronati, odgovoril tako-le: govíno in národno gospodarstvo. — ruivuo ta uasuiK pravi, j^y «« "ai11 ' ďa ni res, da bi bilo Ogrom dovoljeno posebno ministerstvo, zvezo med seboj in narodom češkim Ravno ta časnik pravi Volja me je, da se dam kronati kot kralj ceski, da tako v se V • ozje zvežem.u Pervi dnevi pretečenega tedna niso bili kaj mirni. Dr. Riegerju je rekel cesar „Drago mi je, da Vas tukaj Dunajčani so spet začeli mačjo godbo, ki je bila leta 1848 vidim ter se zanašam na vašo udanost", dr. Palackému pa: „Slisal sem, zelo navadna, zdaj pa Ie šem ter tje iz Ogerskega itd. sli-šati ; bila pa je k nečasti poslanca dr. Berger-ja, ker je neke privatne dnarstvene zadeve poslanca Šuselka neusmi- nič govoril, kaj misli 0 ravnopravnosti druzih dežel pod Odersko. da ste verlo popularen v svoji domovini." deželni zbor Iz Pešta. Ogerski v se n 1 Jjeno svetu razodel in zato ljudsko maševanje zbudil. Su krono ogersko. Dokler tega ne izreče 1 ni nič rekel. selku pa je toliko k dobrému, ker je vsled tega dosti darov, Iz Tirolov. Deželni zbor je sklenil cesarja pro blizo 10.000 gold, dobil in še jih dobiva obema pa je v siti y da se protestantom ne dovolijo pravice ki jih vživa škodo, ker čeravno sta cenjena moža, ni nobeden v der žavni zbor izvoljen bil. Zaperli pa so bili ponoćnih nepo kojnežev blizo 200. zmed kterih so eni bolj, katoliška cerkev. druiri kaznovani in še celó iz mesta iztirani. manj je vse mirno, Laško. Iz Turin a. Vse posluša zdaj le, kaj se v tukajšnem deržavnem zboru govori, v kterem sedí tudi Ga-ribaldi. Garibaldi terja, naj se armada prosto v oljeov samo da Dunajčanje niso sploh zadovoljni s poslanci, ki so berz za delo pripravi. Kavour se temu zoperstavlja, ker bili v deržavni zbor zvoljeni, in tožijo. da se je liberalizem to bi bil oklic vojske ; vlada sicer želi Rim in Benetke : al sam vjedel. ilervaško. Iz Zagreba. 15. dan t. m. je bilo slo- vesno umestenje bana Sokčevića; tudi predsednik herv. slav. dikasterija I zelí ju na mirni poti in v soglasji z Napoleonom. Ena sama iskrica utegne silen pl arisen napraviti po celi Evropi, in angležka vlada je rekla, da bo zoper vsakega, ki napravi boj. gosp Mažuranić je přišel iz Dunaja k tej Većina zbora stoji na strani Kavourjevi ; tudi Garibaldi je svečanosti. Prisegel je ban zvestobo kralju, deželi in na- prepusti! vladi, naj skliče prostovoljce, kadar bo to za dobro rodu po tistem načinu kakor ban Jelačić leta 1848. Govor spoznala, banov je bil z mnogokratnimi živio-klici sprejet. Opoldne je bil obed pri novoumestjenemu banu, kamur so bili povab- vsi poslanci deželnega zbora. Ijeni podal na Jclačičev ter»* V • V y ga prejsni Po kosilu se je ban kjer so po stari navadi celega dan po vsem mestu peljali, Današnjemu listu je priložena in vola spekli, ki so in ga danes z vinom in kruhom vred veseli množici delili. Ban je tukaj kakor tudi doma po stari navadi obilo dnarja med ljudstvo izmetal ; al tudi druzih narodnih naprav ni pozabil ; daroval je za jugoslav. akademijo 1000 stenografičnih spisov krajnskega. pola iz deželnega zbora Kursi na Dunaji 23. aprila. 50 gold., za , inetaliki G4 fl. 80 kr. Narodno posojilo 76 fl. 40 kr. Ažijo srebra 47 fl. 75 kr Cekini 7 fl. 2 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar iu založnik: Jožef Blaznik.