MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 1t / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Foštni čekovni račun št. 11.409
•JUTRA
Razvoi poljske sunanie politike
Ozadje in pravi vzroki poljske orientacije
Po obisku francoskega zunanjega mi-' uistra Louisa Barthouja v Varšavi smo ugotovili, da so poročila o uspehu ali neuspehu njegove misije zelo 'različna in iz njih ni mogoče spoznati dejanskega položaja do dna. Razvoj nadaljnjih dogodkov je pa razsvetlil neke tedaj še temne točke tako, da nam je danes mogoč že boljši pogled v zakulisje. Pred vsem smo spoznali, da je delo zbliževanja Poljske z Nemčijo v glavnem iniciativa maršala Pilsudskega, ki se je tako vrnil po 16. letih k germanofilski orientaciji, katero je bil zapustil v času bojev za one poljske pokrajine, ki so nekoč pripadale cesarski Nemčiji. Kakor je znano, je bil sedanji maršal Jožef P i 1 s u d-s k i tisti, ki je ob izbruhu svetovne vojne organiziral v Nemčiji in A v s t r i-j i poljske legije, ki so se borile proti Rusiji. Avstrijci in Nemci so nvu zato obljubili v primeru zmage ustanovitev samostojne Poljske, seveda le iz ruskih poljskih pokrajin in pod protektoratom teh dveh velesil. Proti Nemčiji in Avstriji so se legije Pilsudskega obrnile šele 1. 1918., ko se je poleg carske Rusije zrušila tudi cesarska Nemčija, Avstrija je pa razpadla. Od tedaj se je Poljska skupaj s Pilsud-skim orientirala frankofilsko.
Maršal P i 1 s u d s k i je torej kljub raz-oča ranjeni, ki mu jih je pripravilo nekoč, germanofilstvo, zopet krenil na to pot, in sicer v glavnem zaradi tega, da bi Poljski izsilil položaj velesile in proste roke za samostojno mednarodno politiko in kakor se zdi, je našel za ta svoja stremljenja v N e m č i j i popolno razumevanje in dobrohotno podporo. Skoraj neverjetno je namreč, da je v Nemčiji — menda na višji uka^ — nehala vsa prejšnja gonja proti Poljski ter agitacija proti »koridorju« in samostojnosti Gdanska; namesto tega pa se je pričela silna kampanja za preorientacijo javnega mnenja v smislu nemško-poljskega prijateljstva. Ta kampanja gre celo tako daleč, da se tiskajo listi, brošure in knjige, v katerih dokazujejo ugledni znanstveniki in politiki potrebo zveze in sodelovanja med nemškim in poljskim narodom. Pa tudi nemška diplomacija je dala Poljski že prve vidne dokaze popolne preorienta-cije s tem, da je prepustila Poljski organizacijo severnovzhodnega Baltika, v katerem je prej rovarila prav proti Poljski. I ako se je zgodilo, da je Poljska čez noč postala voditeljica politike Litve, Le tonske in Estonske, spravlja pa pod svoj upliv tudi že Finsko. Letonski ministrski predsednik U l ma n i s je n. pr. takoj po državnem udaru čutil potrebo potovati v Varšavo, sklepat »neomajno poljsko-le-tonsko zavezništvo«. Enako je obiskal Varšavo tudi estonski zunanji minister.
Usodne ure razoroževania
Na drugi strani pa povečuje Poljska tudi svoj upliv na R o m u n i j o.
Polagoma se nam je pa tudi odkrilo, zakaj se Poljska toliko upira francoskemu konceptu pritegnitve sovjetske Rusije v evropsko mednarodno politiko. Prvi vzroki so nam bili sicer znani že prej, žč za časa Barthoujevega obiska v Varšavi. Ti so obstojali glavno v okolnosti, da Nemčija ni več članica Društva narodov in bi' bilo zato Poljski težko podpirati vstop Rusije, zlasti pa tega ne bi mogla storiti v primeru, če bi Pariz snoval z Moskvo vojaško zvezo proti Nemčiji, s katero se je Poljska spoprijateljila in je mimo tega v takem zemljepisnem položaju, da bi v primeru vojne prišla med dve kolesi: Nemčijo in Rusijo. Kakor pa je to vsekakor važno, ni najvažnejše. Najvažnejše za Poljsko je vprašanje ruskih, t. j. ukrajinskih in beloruskih narodnih manjšin. Dokler Rusija ni članica Društva narodov, ne more kontrolirati poljskega postopanja s terni narodnimi manjšinami, čim pa to postane, nastane za Poljsko velika nevarnost. Zato zahteva Poljska kot pogoj za dovoljenje za sprejem Rusije v D. N. razširjenje obvezne manjšinske zaščite na vse države, ki so članice D. N., torej tudi na sovjetsko Rusijo, če to postane. Ker pa Polj* ska prav dobro ve, da tega ne bo dosegla, se namerava s to svojo zahtevo v resnici le rešiti svoje lastne obveznosti, katero bo, sklicujoč se na položaj velesile, odklonila takoj, čim njen predlog ne bo sprejet.
Istočasno s tem pa zahteva Poljska tudi stalno mesto v vrhovnem svetu Društva narodov, če ga dobi tudi Rusija, ki ga kot velesila seveda mora dobiti. Tudi tu ni v ozadju samo poljska zahteva po uradnem priznanju položaja velesile, marveč tudi zadeva njenih ruskih narodnih manjšin, ki štejejo več milijonov duš. Poljska ne mara, da bi bila v svetu D. N. kot s 1 o v a n s k a velesila samo sovjetska Rusija, temveč hoče, da je kot taka v njem tudi ona! V nasprotnem primeru se namreč boji, da hi Francija delala Poljski težkoče prav s sovjetsko Rusijo, če bi vodila pretesno politiko z Nemčijo. To bi se zgodilo tem lažje, ker sovjetska Rusija vedno bolj zapušča prvotni komunistični internacionalizem in se polagoma, sicer skoraj neopazno, vrača k ruski in s tem slovanski narodni zavesti. Tako vidimo, kakšna so prava ozadja raznih dogodkov in kakšne težkoče povzroča in bo še povzročala nova poljska mednarodna politika načrtom Francije in onih sil, ki odobravajo njena stremljenja, v prvi vrsti male antante.	—r.
Včerajšnja seja predsedstva razorožitvene konference - Odločitev danes popoldne - Razgovori med zunanjimi ministri
ŽENEVA. 29. maja. Seja razorožitvene konierence in izredna seja Društva narodov je zbrala v Ženevi vse vodilne diplomate Evrope in več ali manj tudi vsega ostalega sveta. Tu so skoraj vsi zunanji ministri velesil in ostalih držav, ki neprestano konterirajo drug z drugim, deloma o zadevah obeh zasedanj, deloma pa o drugih vprašanjih. Včeraj so bili važni sestanki Barthouja z raznimi zunanjimi ministri. Turški zunanji minister s je ob tej priliki toplo zavzel za vstop Ktislje v Društvo narodov in je izjavil, d
nes in bosta najvažnejša govora Normana Davisa in Litvinova. Načelno gre za to, ali naj se konferenca nadaljuje ali likvidira in kako naj se v drugem primeru izvrši likvidacija? Društvo narodov se pa sestane jutri in bo razpravljalo glavno o vojni med Paragvajem in Bolivijo.
ŽENEVA', 29. maja. Vse zanimanje diplomatov in sveta je posvečeno današnji popoldanski seji razorožitvene konference. ki po dveh letih in pol ni dosegla nobenih pozitivnih rezultatov. Zelo napeto
_ bo nova Bolgarija v kratkem sklenila ‘;e pričakujejo zlasti govori Barthouja nenapadalne pogodbe, nakar bo ustvar- j Davisa in Litvinova, ki so včeraj medse-
jena velika splošna balkanska zveza. Glede razorožitvene konference ni bil dosežen noben dokončni sporazum. Predsedstvo konference se je sešlo včeraj ob 15.30. uri h kratki seji, na kateri so govorili Henderson. Barthou in nekateri drugi. Henderson je podal predsedstveno poročilo o razvoju pogajanj po zadnjem sestanku. Odločitev se pričakuje za tia-
bojno konferirali. Gre za zadnjo usodo konference, o kateri še ne vejo, kako naj se zaključi. Angleški zunanji minister Simon ie včeraj predlagal neko novo formulo, po kateri bi se Nemčija lahko častno vrnila v Ženevo, katero pa je Bar thou zavrnil. Zunanji ministri male antante konferirajo živahno z balkanskim* tovariši, baje tudi o razorožitvi.
Dmovrst teroristov v Avstriji
TERORISTIČNE AKCIJE SE NADALJUJEJO. POLEG NARODNIH SOCIALISTOV SE UDEJSTVUJEJO TUDI MARKSISTI.
rorističnih akcij samo narodni socialisti, marveč da imajo pri tem vmes svoje prste tudi socialisti in komunisti. Očitno je, da so socialisti in komunisti
DUNAJ, 29. maja. Včeraj je bil v Avstriji buren dan. Izvršenih je bilo več novih terorističnih akcij, eksplodiralo je večje število bomb v raznih krajih, izvedenih pa je bilo tudi več atentatov na vlake in na železniške proge. Včeraj zjutraj so se širile vesti, da je nastal na Štajerskem velik nered in da .ie alarmirana vojska. Službeni krogi na Dunaju in- v Gradcu pa najodločnejše demantirajo te vesti in je na vsak način zelo značilno za sedanje razmere v Avstriji, kako so se
pričeli s sličnimi akcijami kakor narodni socialisti in izvajajo na ta način pod njihovim imenom teror, ker varnostne oblasti love in zapirajo samo narodne socialiste, dočim socialiste in komuniste puste mirno na svobodi. Oblasti bodo morale v najkrajšem času pričeti razlikovati teror narodnih socialistov, ki ne nameravajo
mogle take vesti sploh pojaviti. Tudi | ljudskih žrtev, od terorja socialistov je zanimivo, da službeni krogi več ali j in komunistov, ki jim je vseeno, če se manj priznavajo, da ne izvršujejo te-1 preliva človeška kri.
Neurathova izlava o razorožitvi
NEMČIJA DOLŽI FRANCIJO ZA NF.US PEH. NEMŠKE ZAHTEVE. ČE NE BO SPORAZUMA, SE BO NE MČIJA OBOROŽILA.
PARIZ, 29. maja. »Pariš Solr« objavlja sledeči razgovor svojega berlinskega dopisnika z nemškim zunanjim ministrom baronom Neurathom: »Nemška vlada,« je
dejal minister, »zelo obžaluje, da je Iran coska vlada doslej odklonila vse nemške ponudbe za direktni sporazum med Berlinom In Parizom. Na ta način so se> starim zgodovinskim oviram za sporazum pridružile še nove, ki Izvirajo iz območja socialne filozofije. Nemčija hoče in zahteva le defenzivno orožje in nobene t ž e artlljerlje. Imeti hoče le obrambne 6ton-ske tanke, medtem ko tehtajo francos 22 ton. Mimo tega zahteva Nemčija le polovico zračnega brodovja Francijo. Na-
dalje je Nemčija pripravljena priznati sedanje stanje močno oboroženih držav še za nadaljnjih pet let. dokler se ozračje toliko »e razčisti, da bo spet mogoče govoriti o mednarodnem zaupanju. Nadalje je Nemčija še sedaj pripravljena podpisati razorožitveno konvencijo. Če pa tudi sedaj ne bo nobenega sporazuma, potem bo morala Nemčija brezpogojno skrbeti za svojo varnost in obrambo.
ADMIRAL TOGO UMRL.
10KI0, 29. maja. Adtniral Togo, ki je premagal v vojni 1, 1905. rusko mornarico, je umrl.
Francija mora ostati močna
PARIZ, 29. maja. Šef generalnega štaba francoske vojske, general Weygand, je imel v Strasbourgu na nekem banketu govor, v katerem je naglasil potrebo močne defenzivne politike. Dejal je, da je v interesu mednarodnega miru doprinesla Francija največje žrtve in da francoska vlada ne more pristati na to, da bi se obrambna sredstva Francije zmanjšala alt neorganizirala. V interesu miru mora Francija ostati močiia, ker bi utegnila njena šibkost samo podžgati nasprotnike in razočarati njene zaveznike.
Nova izjava Georgijevecja
MILANO, 29. maja. Bolgarski ministrski predsednik Kimon Georgijev je podal uredniku tukajšnje »Stampe« daljšo izjavo o ciljih politike novega režima in dejal med drugim, da bo nova ustava docela spremenila no tranje življenje Bolgarije. Država bo organizirana na stanovskih in gospodarskih organizacijah, ne več na političnih strankah, ki so izgubile vsako pravico do nadaljnjega obstoja ter razpadajo in se razpuščajo. Novi parlament bo,štel največ 100 poslancev, ki bodo zastopniki omenjenih organizacij. Novi režim ni kopija fašizma, niti narodnega socializma, dasi je vzel od obeh, kar se mu je zdelo dobro in se da s pridom prilagoditi bolgarskim razmeram.
HLADNO VREME OSTANE.
DUNAJ, 29. maja. Meteorološka opažanja napovedujejo tako-le vreme: v Nemčiji je nastalo nekoliko toplejše zaradi toplejših zapadnih vetrov. Danes zjutraj šo temperature v nekaterih krajih padle pod ničlo. Ker je opaziti nad angleškimi otoki močan pritisk, ni r~5'•rokovati zboljšanja vremena.
SNEG V ALPAH.
GRADEC, 29. maja. V nekaterih pie-delih Alp je razsajala sinoči huda burja in je zapadlo do 10 cm snega. RATIFIKACIJA RIMSKIH POGODB.
DUNAJ, 29. maja. Kakor poročajo nekateri včerajšnji listi, je pričakovati v najkrajšem času zamenjave ratifikacij rimskega sporazuma. Obenem bo objavljen tudi tekst rimske pogodbe v celoti.
ITALIJANI SODIJO PO SEBI.
RIM. 29. maja. »Avenire d’Italija« omenja v svojih stolpcih nameravani pristop sovjetske Rusije k Društvu narodov in pravi, da so se sovjeti za pristop odločili prav zaradi šibkosti svoje vojske in poraza, ki bi ga doživeli v primeru vojne. Največja nevarnost in gotovi poraz za rdečo Rusijo je japonski imperializem.
AMERIKA TERJA DOLŽNIKE.
WASHINQTON, 29. maja. Kakor poročajo, je vlada že v soboto izročila fran« coskemu in belgijskemu poslaniku noto, v kateri poziva obe državi, da plačata obrok vojnega dolga, ki napade 15. junija.
V	Mariboru, dne 29. V. 1954.
———■■■umi   m in rrrrn
Dnevne vesti
Občni zbor Društva mestnih uslužbencev
v Mariboru
Društvo mariborskih mestnih uslužbencev je imelo sinoči v mestni posvetovalnici na magistratu svoj 10. redni občni zbor, Namesto zadržanega podpredsednika računskega uadsvetnika g. Barleta ga je otvoril in vodil društveni tajnik, šef socialno-politicnega urada g. Tone Brandner, ki je najprej topjo pozdravil navzoče članstvo, posebej pa navzočega magistratnega direktorja g. Rodoška. Podal je nato predsedniško in tajniško poročilo. V počastitev spomina umrlih članov so navzoči stoje zaklicali »Slava!« Društvo šteje 149 članov in jih je lani na novo pristopilo 6. umrlo pa 8. Med njimi tudi predsednik društva, mestni gradbeni nadsvetmk inž. Černe. Društvo se je udeležilo v preteklem letu vseli nacionalnih prireditev in manifestacij.
Glavna naloga odbora je bilo prizadevanje za zboljšanje stanovskega položaja. Obrambo stanovskih interesov je društvo vršilo na način, ki je najbolje ustreza! sedanjim razmeram. V zadevi prag-matiziranja dnevničarjev je društvo posredovalo, vendar pa ni imelo uspeha, ker naredba finančnega ministra ne dopušča, da bi se nova mesta sistematizirala. Tudi je društvo vložilo pritožbo na bansko upravo zaradi dajatev, ki so jih plačevali mestni uslužbenci v času od 1. oktobra 1931. do .31. decembra 1932. v obliki nadomestnih cestnih doklad, čeprav so že popreje obravnavali obvezno odkupnino za banovinski kuluk. Tudi je društvo posredovalo in doseglo, da se v občinski proračun niso vnesli predlogi, ki bi utegnili prikrajšati mestne uslužbence pri njihovih prejemkih. Prav tako je odbor posredoval glede najemnin, ki jih plačujejo mestni uslužbenci v mestnih hišah. V zadevi posmrtnine pa je odbor na podlagi izkušenj prišel do zaključka, da je potrebno zadevni pravilnik spopol-niti, da bo ustrezal današnjim zahtevam m potrebam.
Največjo pozornost je odbor posvečal novemu zakonskemu osnutku o mestih,
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večcrnika« smo priložili položnice za vse zunanje naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo blagovolijo zaradi reda nakazati takoj prve dni v juniju. Vse one naročnike, ki imajo morebitni zaostanek pa prosimo, da tudi tega poravnajo, da si s tem zagotove redno dostavo lista. Uprava »V e-če r n i k a«.
Slava artilerijskega polka. V spomin na dan, ko so prve baterije mariborskega 32. topniškega polka prišle prvič na Gosposvetsko polje ob priliki koroške ofenzive leta 1919., priredi mariborski 32. topniški polk 5. junija svojo tradicionalno slavo.
Iz sodne službe. Za kanclista pri okrajnem sodišču v Krškem je postavljen Josip Kocijan, dosedaj uradniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Zadnja pot sodnika Ivana Mlkluša. Včeraj popoldne so na pobreškem pokopališču položili k večnemu počitku okrajnega sodnika g. Ivana Mikluša. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko število prijateljev in znancev, njegovih stanovskih tovarišev ter uslužbencev okrožnega in okrajnega sodišča s predsednikom g. dr. Žiherjern na čelu. Pogreb je vodil stolni vikar g. Munda, ki je imel ob odprtem grobu zelo ganljiv govor, v katerem je podčrtaval lepe lastnosti pokojnika. Od njega sta se poslovila nato okrožni sodnik Lešnik in odvetnik dr. Bergoč. Pevci »Jadrana« pa so zapeli žalostinko. Težko je bilo vsem pri srou, ko so odhajali s prostora, kjer bo večno počival okrajni sodnik Ivan Mikluš.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v torek točno ob 20. uri občni zbor v predavalnici Ljudske univerze. K polnoštevilni udeležbi se vabijo vsi njeni člani in prijatelji.
Tekmovanje za svetovno šahovsko prvenstvo. V Niirnbergu se je odigrala 20. partija med dr. Aljehinom in Bogoljubovem. Partija se je končala remis. Stanje dvomatcha za svetovno prvenstvo je sedaj 12 in pol:7 in pol za dr. Aljehina. Prihodnje partije se bodo odigrale v Karlsruhe.
stavil je razne nasvete in končno redigi-ral svoje predloge k zakonu o mestih, kolikor zadeva uslužbence ter ukrenil vse potrebno za njih uveljavljenje. Ker je izdal ministrski svet uredbo o dvojnem zaslužkarstvu, se je odbor z omenjeno uredbo bavil na posebni seji in sklenil počakati na rezultat sestanka magistrat-nih direktorjev vseh 4 avtonomnih mest, ki je bil v Celju. Uredba o dvojnem zaslužkarstvu hudo zadene mnoge občinske uslužbence in člane društva. Ob koncu svojega poročila je g. Brandner naglasil, da društvo tekom svojega lOletnega poslovanja ni bilo brez uspehov in da je iz društvenega arhiva razvidno, da je društvo kljub temu, da mu je bilo mnogokrat zelo otežkočeno delovanje, uspešno ščitilo interese mestnih uslužbencev.
Blagajniško poročilo je podal društveni blagajnik g. Stanko Žnuderl. Društvena bilanca je zelo povoljna in izkazuje ob zaključku poslovnega leta 7000 Din prebitka.
Ker ima društvo v svojih pravilih poseben sistemi volitev in volijo kategorije svoje zastopstvo, so bili za I. kategorijo izvoljeni gg. Barle, dr. Rojko in dr. Wank iniiller, za II. kategorijo gg. Žnuderl in Kramberger, za III. gg. Avbič in Cemjj, za IV. gg. Kos in Žuran. za V. pa gg. Bauman in Klemenčič. Takoj po izvolitvi se je odbor konstituiral in je bil izvoljen za predsednika društva računski nadsvet-nik g. Barle, za podpredsednika mestni višji zdravnik g. dr. \Vankmuller, za tajnika pa mestni pristav g. Kramberger.
Pri raznoterostih so bili sprejeti nekateri važni sklepi, zadevajoči posmrtnine, nadalje pravilnik o posmrtninah, in bodo odslej imeli vse pravice tudi uslužbenci, ki še niso pragmatično nastavljeni. Tudi je bil odbor pooblaščen, da ukrene vse potrebno, da se zaščitijo v polni meri interesi mestnih uslužbencev v novem zakonu o mestih in da se oblažijo trdote naredbe o dvojnem zaslužkarstvu.
Upokojeno učiteljstvo priredi v četrtek 7. junija izlet z avtobusom v Falo. Odhod z Glavnega trga ob 14. uri. Za osebo Din 10.—. Prijave sprejema Ogo-relec, Vrbanova ul. 59.
Godbeno društvo uslužbencev tvorni-ce J. Hutter in drug priredi vrtni koncert 31. maja in 3. junija v prostorih gostilne Kosič, Koroščeva ulica 54. Začetek ob 15. uri. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ravnatelj Loos se je vrnil z bolniškega dopusta in prevzel zopet vodstvo Tuj-sko-prometne zveze in podružnice »Potnika«.
V	torek 29. maja poslovilni večer ruskega študentovskega zbora v »Veliki kavarni«.
Razstava ročnih del. Dne 3.. 4.. 5. in 6.
juniia t. 1. bo v zavodu šolskih sester v Mariboru razstava ženskih ročnih del.
Sokol Maribor I. bo priredil v nedeljo 3. junija ob 15. uri na svojem letnem telovadišču v Koseskega ulici veliko tombolo. združeno /■ ljudsko veselico. Zanimanje za tombolo ie ogromno, zato se-žite pravočasno po kartah, da ne zmanjkajo! 15 tombol!‘Opozarjamo, da bo lahko vsak igralec med tombolo sedel in se okrepčal. Godba »Drave« pa bo skrbela za prijetno razpoloženje. Po tomboli bp veselica brez vstopnine! Razstava tombolskih dobitkov, med katerimi so krasna ženska ročna dela, je od danes naprej na Kralja Petra trgu št. 6.
Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežje. Seja celokupne društvene uprave bo v sredo 30. V. 1934 ob 20. uri pri bratii Renčlju. Udeležba za vse člane obvezna. Tajnik.
Sv. Barbara v Slov. goricah. V četrtek 31. t. m. ob 3. uri ponovi Pomladek Jadranske straže lepo igro v 4 dejanjih s petjem »Zgodba sirote Anice«.
Ponovne volitve v Jurovskem dolu. Danes so v občini Jurovski dol ponovne volitve občinskega odbora. Do pol 12. ure je bilo oddanih za Rottnana, ki kandidira na listi JNS 225 glasov, za Korošca pa, k: kandidira na opozicionalui listi, samo 47 glasov. Vodilni rezultat se do konca volitev ne bo mnogo spremenil.
To veste,
kaj ne:
ja res domač izdelek ! KUPUJTE JO.1
Ceneno pavšalno potovanje na Jadran.
Tukajšnja Tujsko-prometna zveza priredi v času od 2.—17. junija t. 1. pavšalno potovanje v Omišalj (otok Krk) po nastopnih izredno ugodnih pogojih. Skupna cena za 14dnevno bivanje v Omišlju v vodilnem hotelu »Učka« z dependancami (lastno kopališče pred samim hotelom), vključno vseh taks, kopališke pristojbine, čolnine, prosto razpoložljivi ležalni stoli, kakor tudi vključno enkratne avtobusne vožnje po otoku Krku (ca 40 km) z obiskom nastopnih krajev: Malinska. Aleksandrovo, Baška in zlet v komfortnem motornem čolnu znaša za 1 osebo 1200— Din. Odhod iz Maribora v soboto 2. junija ob 18.05, prihod v Zagreb ob 22.25, odhod 23.10. prihod v Sušak v nedeljo ob 7.06 zjutraj. Na Sušaku zajutrek, nato ogled mogočnih pristaniških naprav, zvez nega mostu med Sušakom in Italijo (Reka), staroslavne božje poti na Trsatu, nekoč mogočnega kaštela knezov Frankopanov itd., nato obed in ob 14. uri odhod s parnikom v Omišalj. Povratek v Maribor v nedeljo 17. junija t. ].. odhod iz Omišlja ob 7. uri, prihod v Maribor ob 22.21. Stari Omišalj s svojimi starimi spomeniki, ki je bil že za časa Rimljanov močno utrjena postojanka, se bohoti na 100 m visoki skali in je očarljivo mestece, v kojem so se izredno dolgo v bistvu ohranile vse stare šege in navade. Novi Omišalj s svojo krasno lego se zaradi odličnih klimatičnih prilik in bližine Su-šaka naglo razvija. Očarljiv je iz Omišlja ponoči pogled na morje, v katerem se zrcali nešteto luči Sušaka. Reke, Voloske m drugih unest. Podrobne informacije daje in nujne prijave — število udeležencev omejeno na 25—30 oseb — sprejema »Putmik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
Važna prireditev gospodarskih krogov.
V zvezi s prireditvami »Jadranskega tedna« sklicujejo strokovne organizacije obrtnikov, trgovcev in industrijccv iz Maribora za petek 1. junija ob pol 21. uri sestanek Članstva v verandno dvorano (111. nadstr.) hotela Orel« s predavanjem g. dr. Jančiča: »Naša severna meja in naš Jadran«. Ker obravnavano vprašanje ni samo gospodarskega, ampak posebno tudi nacionalnega pomena, imajo dostop vsi ljubitelji Jadrana!
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži protestnega shoda, ki bo jutri v sredo 30. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Sodna ulica.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi s sodelovanjem Trgovskega pevskega odseka v četrtek, na praznik 31. t. m., družabni izlet k Sv. Martinu pr Vurbergu h gosp. Kostanjšku. Odhod z avtobusi ob 15. uri z Glavnega trga. Pri zadostni udeležbi cena vožnje za osebo 10 Din tja in nazaj. Vabimo vse člane in društvu naklonjeno občinstvo z družinami!
Odpiranje in zapiranje trgovin. Združenje trgovcev opozarja svoje člane, da veljajo za odpiranje in zapiranje trgovin v Mariboru še vedno predpisi zadevne naredile banske uprave iz leta 19,30, po Kateri smejo biti odprte špecerijske trgovine in branjarije od 7. do 12. in od 14. dc 19. ure, druge stroke, (za katere ne predvideva naredba posebnih izjem) kot oblačilna, galanterijska, železninarska papirna in slično pa od po! 8. do pol 13. in od 14. do pol 19. ure. Trgovstvo se naproša, da se navedenega delavnega časa točno drži, dokler ne izda banska uprava nove naredbe. Uprava.
Grajski kino. Do vključno srede »Hišica v GrinzitigU'. Krasen zabaven film.
V četrtek repriza najboljšega džungelskega filma »Tarzan«. Popolnoma nova kopija.
Kino Union. Prvovrstni vclcfilm ringa in milijoni« z Brigito Helmovo, Paulom NVcgenerjcm. W. Rehbergerjem, O. Wall-burgom in L. Arno.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandeljev, pljučnem kataru, zasluzcmosti nosu, sapnika. požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice.
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Joselova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Sprememba obrtnega zakona! Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru javlja članstvu kakor tudi ostalim zasebnim nameščencem, da je od Delavske zbornice obveščen, da so izdelale delodajalske zbornice spremembo obrtnega zakona. Po tej spremembi bi imeli trgovski pomočniki kakor tudi pisarniško osebje lridnevno odpoved, pravico do 3dnevne plače v slučaju bolezni itd. Tovariši! Ne dajmo si vzeti svojih težko priborjenih pravic! Zato sklicujemo protestni shod za sredo ob 20. uri v dvorano Delavske zbornice. Sodna ulica, kjer bomo izrekli svoj složni »ne!« Tovariši in tovarišice, vsi na ta naš protestni shod!
Šolski koncerti in prireditvena taksa.
ZaTadi razpisa prosvetnega ministra morajo ravnatelji srednjih šol in učiteljišč prirediti ob koncu šolskega leta koncerte s svojimi učenci. Da bo med učitelji in učenci večje zanimanje, bodo ti koncerti za učence, njihove roditelje in vse prijatelje šole. S tem v zvezi je davčni oddelek finančnega ministrstva obvestil vse podrejene oblasti, da so ti koncert', ki se vrše izven šolskega poslopja, podvrženi taksi po postavki 99 a taksne tarife. če se pa ti koncerti prirede v šolskih prostorih, tedaj ni treba pobrati takse, ker se smatra, da so ti koncerti šolske svečanosti, ki so prirejene ob kon cu leta.
Ljubljanski velesejem zaseden. XIV.
Ljubljanski velesejem od 30. maja do 10. junija je kljub svojemu obsegu, saj meri razstavni prostor 40.000 m3, popolnoma zaseden. Na velesejmu bodo zastopane vse panoge domače produkcije. Posebno bogato bodo razstave pohištva, tekstilij, usnja in obutve, strojev vseh vrst, avtomobili, kovinska industrija, živila, kemična industrija ter papirna stroka. Tudi inozemstvo bo letos močno udeleženo, posebno Nemčija, kar ic že posledica uove trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Grčija se letos prvič ofi-cielno udeleži Ljubljanskega velesejma.
V	okviru grške razstave sodeluje 89 grških podjetij in bo ta razstava nudila popolen pregled grške produkcije, ki pride za izvoz v poštev. Tako bo letošnji Ljubljanski velesejem zelo bogat in zanimiv, njegovo pestrost pa bodo še povzdignile razne specialne razstave.
Ogenj v Razvaniu. V viničariji veleposestnika Kuhna v Razvanju je predvčerajšnjim popoldne, kb so bili viničarji na delu v vinogradu, izbruhnil ogenj.. Ogenj je uničil viničarjem ves /.ivež- in vso obleko. Škoda je> precejšnja.
Obstreljen, V Zimici ie včeraj neki Anton B. obstrelil 251etnega posestniškega sina Franca Slanica. Tone B. se ie iŠTjri s samokresom, ki so mu ie po neprevidnosti sprožil in ie krogla zadela Slanica ter mu prestrelila koleno leve noge. Hudo ranjenega fanta so takoj spravili v ma riborsko bolnišnico.
Ukradeno kolo. Izpred neke hiše v Gregorčičevi ulici je nežna« tat ukradel kolo inž. Stanku Selišku. Kolo je znamke »Stcyer«, črno pleskano. vredno 1206 Din in kna evidenčno številko 19.202.
Pokvarjene klobase. Ko se ie včeraj popoldne na Koroški cesti stanujoči tkalec Ivan Klaušič najedel klobas, mu je kmalu postalo slabo. Zaradi slabosti je omedlel in so ga poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravnnri izprali želodec.
Radio Ljubljana. Za sredo 30. I. m. Ob 11: prenos otvoritve ijubljansKOga velesejma: 12.15: plošče; 12.45: poročila: 13: čas, plošče; 18: komorna glasba, radio-kvintet; 18.30: predavanje o verstvih, predava Franc Terseglav; 19: radio-or-kester; 19.30: literarna ura: Tone Seliškar bo čital svoje pesmi: 20: koncert orkestralnega društva Glasbene Malice; 22: čas, poročila, lahka glasba.
Vinogradniki v boju za svoje interese
Z mariborskega vinarskega kongresa
Na šestem vinarskem kongresu, ki je bil preteklo nedeljo dopoldne v Mariboru in o katerem smo že na kratko poročali, je bila sprejeta tudi naslednja resolucija:
Zakon o vinu in pravilnik k temu zakonu naj se najstrožje izvajata v vsakem pogledu. Država, kakor tudi banovina, naj pospešujeta v največji meri produktivno vinarsko zadružništvo. Le skupna zadružna predelava grozdja in prodaja na ta način negovanih vin enotnega tipa, more rešiti malega in srednjega. vinogradnika. Ker pa se take produktivne zadruge morejo ustanoviti zaradi velikih investicijskih stroškov le z javnimi podporami, se naj v ta namen v državni, kakor tudi v banovinski proračun vnesejo primerni zneski. Take zadruge naj vodijo samo strokovnjaki. S sredstvi, ki bodo na razpolago, naj se vsako leto razpolaga tako, da more zadruga za zadrugo takoj pričeti z delom.
Pri vseh trgovinskih pogajanjih z drugimi državami naj se gleda na to, da se dosežejo činrvečje ugodnosti za izvoz našega namiznega grozdja in vina. K tem pogajanjem naj se pritegne vinogradnik strokovnjak kot delegat. Tudi naj se skuša doseči ob priliki trgovinskih pogajanj z v poštev prihajajočimi državami,. da dovolijo uvoz našega vina, odnosno namiznega grozdja v čimvečjih kontingentih, ali čim nižje uvozne carine, odnosno druge ugodnosti. Zaradi izvoza vin v druge države, zlasti v Ameriko, naj se osnuje poseben konzorcij. Ukine pa naj se vsaka carina na galico, žveplo in sploh na. vsa sredstva za pokončevanjc trsnih škodljivcev in bolezni. Pri podeljevanju dovoljenj za vinotoče naj se postopa strogo po zakonu.
Devizni predpisi zelo ovirajo in otež-kočajo izvoz našega vina. Dokler se ti predpisi ne ukinejo, naj se dajejo dovoljenja tudi posameznim vinskim producentom, ki vino izvažajo. Dovolijo naj se zopet brezobrestna posojila revnim vinogradnikom pri obnovi vinogradov v dravski banovini po predhodnem pregledu in uradno odobrenem načrtu.
Nadalje zahtevajo vinogradniki strogo oblastno kontrolo nad privatnimi trsui-cami. Dognano ie, da sc v veliki množini prodajajo trte po nekoncesioniranih trs-niČarjih. in to ne glede na čistost sorte in podlage. Banska uprava naj zato potom okrajnih glavarstev dostavi vsem občinam seznam trsničarjev. ki imajo od kmetijskega ministrstva dovoljenje za trs-nicarski obrt. da dobijo vinogradniki vpogled, kje morejo dobiti zajamčeno pristno trsje. Strogo se pa naj prepove krošnjarjenje in prodaja trsnih cepljenk na šepnili. Zakotni trsničarj'. ki so v veliko škodo celokupnemu trsničarstvu, naj se najstrožje kaznujejo.
Strogo naj se izvaja zakon, oziroma pravilnik o pospeševanju vinogradništva, po katerem je vsako razmnoževanje samorodnic prepovedano. Tudi naj odpade člen 48. v finančnem zakonu za leto 1934/35. po katerem b: smel obdržati vsak vinogradnik še 500 samorodnih trsov. Obnavljajo naj se samo najboljše vinorodne gorice in opuste naj se vse slabše, neprikladne lege. Načeloma naj se pri banski upravi postavi za vinogradništvo, kletarsko nadzoroištvo :.n sadjarstvo po en poseben referent za vsako panogo.
V	vinorodnih okrajih pa naj se postavijo posebni strokovnjaki za vinarstvo.
Celokupna trošarina na vino naj se določi maksimalno na 1 Din od litra. Trte cepljenke naj se še nadalje oddajajo ‘z banovinskih trsnic vinogradnikom, ki so izkrčili samorodnice v vinorodnih legah, kakor se je to dogajalo doslej.
Banska uprava naj predvidi v svojem proračunu primerne postavke za prirejanje vinskih sejmov, vinskih razstav in strokovnih ekskurzij vinogradnikov. Stro kovni nasveti s strani kmetijskih poskusnih kontrolnih postaj naj se vinogradnikom dajejo brezplačno. Takse, ki se danes zahtevajo od vinogradnikov za male analize (alkohol, kisline in hlapljive kisline), naj odpadejo.
Resolucija je bila soglasno sprejeta in ' > poslana vsem merodajnim činiteljem.
Šolska mladina ima za obisk XIV. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 10. junija, znižano vstopnino po 3 Din za učenko oziroma učenca, če je obisk''skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska je poljuben. To velja za vse šole in učne zavode. Letošnji velesejem bo še posebno nudil mladini najpraktičneiši pouk o razvoju in stanju našega gospodarstva, ker bo zastopana vsa naša proizvodnja, poleg tega pa bo nekaj čisto novega, posebno kartografska razstava, ki bo med drugim podala tudi geografsko, geološko in meteorološko sliko naše domovine. Zanimale pa bodo doraščajočo mladino brezdvomno tudi poučna razstava o reklami in propagandi, kjer bodo za tolmačenje na razpolago posebni vodniki po razstavi, iti pa aktualna gospodinjska razstava »Žena v poklicu . Z ogledom teh prireditev bo delo učiteljstvu v marsičem zelo olajšano, ker bodo z učenci potem tvarino lažje predelali in jo bo mladina globo-keje doumela.
Dolgo predavanje.
Predavatelj: Ustavila se mi je ura. Kako dolgo že govorim?
Glas iz občinstva: Nad vami visi koledar.'
Iz Murske Sobote na Jadransko morje
Izlet dijakov četrtega razreda gimnazije
Okrajni odbor Rdečega križa, županstvo velike občine Murska Sobota, obl. odbor Jadranske straže v Mariboru, g. posl. Benko, g. župan Hartner, Prekmurska banka, Strelska družina in še mnogi drugi so s svojimi velikodušnimi naklonili omogočili, da je napravil celotni 4. razred drž. realne gimnazije v Murski Soboti v dneh od 16. do 18. maja poučno ekskurzijo na morje. Izostali so samo trije dijaki, ki zaradi osebnih neprilik niso mogli zraven, zaradi denarnih težkoč pa ni izostal nihče, ko so podporniki tako plemenito založili za manj premožne, za kar naj jim bo izrečena tudi tukaj v imenu izletnikov najlepša zahvala.
V	sredo ob 5.26 smo sc odpeljali iz Murske Sobote v prilično slabem vagonu. tako, da so se nam posmehovali v savski banovini in nam v Zagrebu v veliki ljubeznivosti oskrbeli primernejši vagon. Slab vagor. smo tem bolestneje- občutili. ker smo prav tiste dni čitali, kako udobno se vozijo ljubljanski dijaki na morje, pa čeprav je njihova pot za polovico krajša. Končno je treba, da tudi na tem popolnoma edinstvenem primeru spoznamo, da je Prekmurje »tako daleč«, pri čemer pa ne bomo tajili, da smo pro-
sjačili za udobnejši vagon na najvišjih mestih in se opletali celo s protekcijami. To je treba zaradi tega tako določno povedati. ker sc toliko agitira za izlete na Jadran, ker daje drugod država v ta namen celo podpore in končno tudi železnica nima izgube, saj je prejela za vagon iz Murske Sobote do Sušaka in nazaj nad 4.000 Din. ki bi jih sicer ne bila prejela. Iz teh razlogov bi pač bilo pričakovati, da bo vsaj skromnim željam in za 862 km dolgo vožnjo tudi potrebnim zahtevam železniška uprava šla na roko. Da ni bila zagrebška železniška uprava našim željam bolj naklonjena po posredovanju čakovskega postajenačelnika g. Pirkmajerja, bi bilo naše potovanje prava rnuka.
T ako pa smo po celodnevni vožnji zagledali v Plažah prvič morje in prišli zvečer ob 8.30 na Sušak. Na pismeno povabilo direktorja tamkajšnje realne gimnazije, g. Brgiča, ki Mursko Soboto zaradi svojih rodbinskih zvez dobro pozna, smo dobili v dijaški menzi večerjo in za dečke ležišče, medtem ko smo za deklice našli prenočišče v penziji. Drugo jutro nas je strašil dež, a nas. ni mogel zadržati, kajti navzlic nalivu smo
se vkrcali za Crikvenico. Tisti zlati tu-ristovski nauk. da je najbolje ravnati se vedno po začrtanem programu, se je tudi tukaj izkazal, kajti kaj kmalu je posijalo solnce in veseli smo se sprehajali po parniku »Senju« ter ogledovali kvarnersko, obalo. dokler nismo ob nol 10. prispeli na Crikvenico. Tam so nas fotografirali za ilustracije, ker je pač znamenitost, da pridejo dijaki z najsevernejše gimnazije v državi tudi na Jadran, mi pa smo se vozili z jadernicami preko kanala na Krk in se kopali v morju, saj nam je g. župan crikveniški osebno izdal brezplačno nakaznico za kopališče, kajti tako v Crikvenici kakor povsod ria svoji poti smo uživali naravnost nepričakovano naklonjenost in ljubeznivost. Kar žal nam je bilo za prekrasno Crikvenico. ko smo šli ob 4. popoldne na parnik »Cetina«, da nas popelje zopet na Sušak. Sedaj smo si ogledali to našo ime nitno luko, divili se pomorskim velikanom. ki so bili pod različnimi zastavami, nekateri izletniki so pohiteli tudi na Tr-sat. dokler ni bilo treba, da se poslovimo tudi od Sušaka za celonočno vožnjo v Zagreb.
Komaj pa smo izstopili v Zagrebu ob 6. zjutraj, že nam je prinesel odposlanec zagrebškega Rdečega križa brezplačno tramvajsko vozovnico za ves dan, ki smo jo takoj po zajtrku tudi rabili, da smo si pohiteli ogledat zoološki vrt v Maksimi-ru. Toliko vtisov smo imeli v teh dveh dneh, da je bilo kar težko reči. kaj je bilo izletnikom najbolj všeč. Ogledali smo si še zagrebško stolnico, prostor Gubčevega mučeništva pred Markovo cerkvijo, spotoma univerzo, gledališče in knjižnico. Po obedu v Amerikanski menzi smo odšli na vlak, a tistega nesrečnega vagona, ki smo ga bili pred tremi dnevi pripeljali iz Murske Sobote s s«boj do Zagreba, nismo več našli. Prikleniti so nam morali drugega, ki nas je pripeljal v petek zvečer ob pol devetih nazaj domov.
Ves dolgi izlet sc je izvršil — Hvala Bogu — popolnoma brez vsake najmanjše nezgode, vsi udeleženci pa so navdušeni nad vsem. kar so videli, in hvaležni onim, ki so jim ta izlet omogočili. Mnogo je bilo napora za tri dni. zato so pa tudi mnogo videli in spoznali. Napor se pozabi in izgine, utisi pa ostanejo v spominu za vedno. In z izleta na Jadransko morje, saj so razen treh videli vsi morje šele prvič, ostanejo vsem pač najlepši spomini.
V	šoli.
Učitelj: »Povej nam, Mihec, kdo je živel v starem Egiptu?«
Mihec: Mumije, gospod učitelj.
'Janko Furlan:
OporokalovcaPaneta
(Dalje.)
te znan daleč okoli kot neugnan šaljivec. Njegove lovske prigode in jz-misljemce So hi|e OS0ijen6( 0p0prane in
ocvirkaste. Nikdar ni bil v zadregi in je-
TJ6 . v®dno na napetem vretenu. Večkrat je zvodil v zadrego najbolj resne moze, da so nihali med vero in nevero.
»Sto besed, stoena neresnična, a vendar moraš vragu verjeti,« so dejali.
Res so si morali nekaj razložiti po njegovih gibih: tako se je na primer včasih, preden je pričel svojo »štorjo«, počohal' po bradi, kar naj bi bilo pomenilo pol-resnost. če pa je pomežiknil z levim očesom in se nekajkrat popraskal s palcem po desni nosnici, so padale izredno »debele«. A te kretnje niso bile vselej zanesljiva znamenja, ker Panc je često poslušalec nenadoma zvodil prav v nasprot no smer. »Trikratni lisjak«, so sc smejali, ko jih je sunkoma vlekel zdaj sem, zdaj tja in so sc solzili od smeha. »Tega pač ne ukani niti Lucifar... on njega pa vsak čas...«
A nocoi so takoj razbrali iz njegovih nenavadnih kretenj, z obraza in besede, da bodo zaman čakali njegovih običajnih prigod.
»Kaj ti je, da tako ječiš nad svojimi križi! Saj nimaš šc upognjene hrbtenice in si raven kot štivanske topole. Težav tudi nisi nikdar imel. Nimaš žene, niti otrok, niti zemlje in davkov. Ne pobije ti niti toča, niti ti uniči pridelek moča ali suša. S seboj vlačiš vse: dobro in slabo. Izpod tvoje strehe greš in se vrneš vanjo, kadar se ti poljubi. Kaj ti ie vendar?«
Panetove nocoj že malo motne, sicer pa še čvrste oči so prezirljivo prodirale zdaj v enega, zdaj v drugega. Vsi so molčali. Nekateri so se drezali s komolci, češ, kaj to pomeni. Ko ie premeril vsakega posameznika, je globoko vzdihnil, nato pa pričel:
»Vaše besede se krijejo s pametjo izza moje poskočne dobe, zato res ne vem, kaj naj bi vam dejal. Imate kaj srca? Zame ga gotovo nimate, ker mi manjka vse, kar ste mi prej našteli. Nimaš upognjene hrbtenice in težav, nimaš žene, zemlje in davkov. Nimaš, nimaš, nimaš, seveda nimam. In če bi imel ... ali b:
rv° va111 in menl bolje? Ej, ta vaša ve-ika skrb do mene! Vprašam vas na ta svečami dan sedmih križev: Ali ni bila moja skrb za vaše zelje in buče, za špinačo in cvetačo, za lobodo, koruzo in ceteljo nič? Koliko stegen ste obrali ali prodali, ki sem vam jih jaz očuval s skrbjo hi težavo, v temni noči in žgočih dneh. Samo moja ljubezen vam jih k očuvala.«
Prekinil se je in zrl pred se, dočim so se navzoči osuplo spogledovali.
»Ne, kot nocoj ni še bil,« so si tiho •šepetali.
»Da nimam žene in otrok, pravite. Ali ni Bog prav odločil?«
»čuješ, z Bogom se je spravil!« je komaj slišno šepetal nekdo iz gruče.
»Kam naj bi z otroci, če pa se vam še jaz moram umikati? Bolje, da sem sam in nosim sam bolest. Lahko vam, težko meni, če je ne poznate. Zato se skrivam po vaših ogradah in dolinah, po vaših in mojih. Bolj po mojih kot vaših, ker ni pedi zemlje, niti čeri. kamor bi ne bila stopila moja noga. Vse zajce vam preštejem, vse lisice, kune in podlasice. Poznam njih rojstne podatke, njih žlahta-lvje in capljanje...; katera lisica šepa na prednji, katera na zadnji nogi; katera je garjeva, katera se je rodila v našem — mojem, katera v sosednjem lovišču. Vse jazbine so mi znane in vsi njih izhodi. Venn zakaj spušča jazbec izpod svojega repa smrad.«
»Povej zakaj!« je vprašal nekdo, a Panele zamahnil z roko.
Še nikoli ni bilo v njegovih očeh takega izTaza, nikoli ni še tako trepetala njegova beseda.
»Veste, kaj je moja pravica? Vi imate lastnino zapisano, jaz pa težko prisluženo.
V	tisoče in tisoče gre število zajčje družine, ki sem vam jo iztrebil... v stotine in stotina rjavka ia kune, dihurji in pod-
lasice. Pa kaj naj bi vam našteval vs< mogoče vrste, če pa je za vas vse, ka' hodi po zemlji, ie parkelj ali kopito, ka leta ptič in kar plava riba! Kai veste, ka jc življenje, kaj skrivnosti naše prirode Z mano bi bili Šli med čeri, v dole ir ograde, pa bi vedeli več!«
Prijel je kupico in jo na mali izpraz nil. Vsi so zrli vanj, ko je nato strm« pred se.
»Čuden je nocoj!« se je slišalo.
»Nategni, Jernek!« je dejal čez treuu tek. »Zagodi grmadi podavljene divjači ne! Ono o slovesu, Jernek!«
»Pa nam res ne boš ničesar povedaP je silil vanj resen možakar.
»Povedal? Saj vas res moram še ma lo razsvetliti in popeljati v svet, lepš in boljši od onega za vašim hišnim ali va . obzidjem. Najprej vas vprašam, ka je vec: Človek ali žival? Po vašem j( vsekakor več človek, ker hočete biti vet no na vrhu. Jaz pa trdim narobe, ke sem se prepričal, da je žival pametnejŠ; od nas. Naj vam na kratko povem, ka je govorila lisica neke kresne noči \ Temnem dolu: »Da smo zvite, pretkane krvoločne in ne vem še kaj!« je pravila stara rjavka tovarišicam. »Lahko govore. Rada pa bi le enkrat presejala naše slabosti in one človeškega rodu. Kam bi se nagnila tehtnica, če bi jih stehtala?
(Konec jutri.)
MARIJ SKALAN:
68
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Slava ti, najhrabrejši!« je zašepetala
Ofirija komaj slišno in se s konci prstov dotaknila njegovih prs. Trepetala je po VfSem telesu in pogled je upirala v tla. Med tein, ko se je ves Semisiris potapljal v veselju in sreči zmagoslavja, je ona, hci velikega, trepetala in trpela. Vedela je predobro, da se je z Abusirisom vrnila njena usoda, katere se je bala. Od vseh besed, ki so bile izgovorjene, je slišala samo očetovo obljubo: »Izpolnjena ti bodi vsaka želja!«
A slišal jo je tudi Asarhadan. Jedka
ški vojščaki, cvet Atlantide. Za njimi so prihajala krdela orjaških slonov z bojevniki na hrbtih; sledile so dolge vrste skupaj zvezanih ujetnikov in čete pešcev. Ob pogledu na utrujene, sestradane in zamazane rdečepolte ujetnike, ki so stopali dalje sklonjenih glav in hrbtov kakor klavna živina, so pričele množice vreščati in divje tuliti. Najrajše bi bile planile nanje kakor besne zveri in jih žive raztrgale na drobne kose. Vendar so se zadovoljile s psovkami in sirovimi dovtipi ter z užitkom, ki jim ga je po-
bolečina mu je prešinila srce in najrajše | vzročalo njihovo telesno in duševno trp-bi bil izdrl bodalo, planil proti Abusiri- j ljenje.
su in ga umoril. Toda zavedal se je, da i Samo Aftagad je strmel vanje tiho, vase bi bilo s tem konec njegovega življenja j pogreznjeno. Kljub vsej svoji plitvi in in vseh velikih načrtov. Zato je premaga! j lahkomišljeni mladosti je razumel, da so srd in bolečino ter navidezno mirno in j ti ljudje, ki jih semirske množice psujejo vdano pozdravil slavljenega zmagoval- (in pljujejo nanje, sorodniki njegovega ca-	j	azteškega ljudstva, daljna kri njegove
Tedaj so med divjim vzklikanjem mno-; krvi. žic pridreveli na planjavo piramid tudi že i In prvič je razumel besede Asarhada-Abusirisovi konjeniki, sami mladi, orja-inove, ki mu jih je tolikokrat govoril, be-
sede o krutosti in oblastiželjnosti Atlan-tov, zatiralcev vseh ljudstev znanega
sveta. Iz tega spoznanja mu je rastla silna nova volja, in nenadoma ga je prevzela mogočna želja, da bi planil pred faraona faraonov, udaril ga s pestjo v obraz ter mu zaklical:
»S kakšno pravico uničuješ svobodo rdečepoltih ljudstev? S kakšno pravico mučiš moje brate? Izpusti jih! Dovolim jim, da se vrnejo v svojo daljnjo domovino k svojim materam, ženam in ljubicam, ki koprne po nji! Vrni neodvisnost mojemu azteškemu narodu ir. očetu mojemu Ilamagadu!«
Potem se je zagrebel v nove misli: »Čemu tratim čas v Semisirisu? Čemu poveličujem s svojo prisotnostjo še sam njegovo kruto veličino? Smo mi res manjvredni ko Atlanti? Ne, nikdar, nikoli! Vsi smo otroci Najvišjega, vsi smo ljudje, če tudi kože različne barve.«
Nagnil se je k Asarhadanu in mu zašepetal:
»Sedaj te razumem.«
»Ker vidiš z lastnimi očmi sovraštvo Semisirisa do vseh, ki niso njihovega rodu,« je odvrnil Asarhadan. »A bojim se, da še vedno ne vidiš vsega. Po cesti ženejo le Inke, ki so po krvi bratje tvojega
ljudstva, toda nekoč so gnali tako tvoje lastne prednike in med njimi tvojega očeta kralja kraljev. Iztrgali so ga iz rok dedu, vzgojili ga po svoji volji v vazala in ga šele potem spet izpustili, da se je v njihovem, ne v svojem imenu in v imenu svojega ljudstva vrnil v deželo večernih gora.«
»Tudi tega sem se spomnil. Tudi tega se zavedam,« je vzkliknil Aftagad. »Od tega trenutka dalje sem tvoj zaveznik za življenje in smrt.«
»Hvala ti! Potreboval te bom.«
Asarhadanove nadaljnje besede je prekinil grd prizor. Orjaški inški ujetnik, očito častnik, se je osmelil prezirljivo ozreti v faraonovo spremstvo. Telesna straža je opazila ta njegov pogled, navalila nanj in ga prebodla, razsekala in raztrgala na kose kakor besna zver svoj plen. V velikih curkih je brizgala kri mučenega naokoli in pordečila cesto. Množica pa je tulila krviželjno in zmagoslavno kakor krdelo divjakov brez civilizacije’.
Aftagad in Asarhadan sta prebledela, nato pa jima je planila nenadoma vsa kri v lice. Stisnila sta pesti in zobe.
»To je njihova kultura, moriti zvezane ljudi...« je sikni! Asarhadan.
Soort
Sokolstvo
Okrožni odbor LNP, službeno. Razpo-	■	Sokol I. bo imel jutri	v	sredo ob 20.
red tekem za četrtek 31. t. m.: V Ptuju	:	uri v sejnih	prostorih sejo	uprave. Ude-
na igrišču SK Drave ob 15. prijateljska	j	ležba vseh	odbornikov	nujno obvezna,
tekma SK Gradjansk: (Čakovec):SK Dra-	i	Tajnik.
va. Službujoči odbornik g. Lešnik; vi Sokolsko društvo Tezno. Naše letno
Murski Soboti ob 15.30 prijateljska tekma ! telovadišče je polno sokolskega življenja.,. .	,	.
SK Jugoslavija (Celje) :SK Mura. Dovoli j Vsi oddelki prav marljivo ve riba jo za do- :Je nedavna beležila samo požar, ki je se predtekma. Službujoči odbornik g. Pe-j mači nastop ki bo 8. julija. Zleta v Ptuju ln'' ^71 v Chicagu in uničil
Na pogorišču ameriškega mesta
terka. V Mariboru v nedeljo 3. junija na igrišču ISSK Maribora ob 17.30 prijateljska tekma SK Olimp (Celje) :ISSK Maribor; predtekma ISSK Maribor III. mladina :SK Svoboda IH. mladina. Službujoči odbornik g. Tomažič.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo SK Gradiansk! :SK Drava sodi g. Kopič, prijateljsko tekmo SK Jugoslavija:SK Manra pa sodi g. Nemec (Murska Sobota).
Športni funkcionarji na zelenem polju. V četrtek 31. t. m. bo na igrišču ISSK Maribora zanimiva tekma, in sicer bodo pomerili svoje sile mariborski nogometni sodniki in odborniki mariborskega okrožnega odbora LNP. Sodniki bodo nastopili v naslednji postavi: Bizjak, Ružič, Zamuda, Bergant, Nemec, Kager, dr. Planinšek, Franki, Jančič, Kopič; okrožni odbor LNP pa v postavi: Mazzi, Brumen, Fišer, Filipančič, Marusik, Knez, ravn. Ošlak, Stojčič, Lorber, Selinšek, prof. Degen, Kurnik. Tekma se bo pričela ob 17.30.
Konstituiranje odbora ISSK Maribora. Novo izvoljeni odbor ISSK Maribora je imel preteki: petek svojo prvo sejo, na kateri se je konstituiral tako-le: predsednik dr. Fran Stamol, I. podpredsednik dr. Jančič, II. podpredsednik okrajni glavar Milan Makar, tajnik dr. Odon Planinšek, II. tajnik Štok, blagajnik ravnatelj Josip Loos.
Kasaške dirke ljutomerskih kolojaha-čev in vozačev, ki so bile v nedeljo, dne 27. t. m. zaradi slabega vremena preložene, bodo na Telovo, dne 31. t. m. ob 3. uri pop. na dirkališču na Cvenu po že določenem programu.
Evropsko lahkoatletsko prvenstvo. Tudi letošnje lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Evrope bo v Italiji, in sicer v mesecu septembru v Turinu. Italija je prevzela obveenost, da bo povabila na svoje stroške 100 atletov, in sicer iz vsake države ustrezajoče število po kvaliteti atletov. Ker se je za tekmovanje prijavilo 26 držav, je seveda prostih mest premalo. Organizacijski odbor je zdaj povečal število prostih mest preko ICO, obenem pa tudi že razdeli! posameznim udeležencem prosta mesta. Tako bo imela Finska 15, Nemčija in Švedska po 13, Anglija 7, Franclja 6, Norveška 5, Fotonska 4, Poljska in Holandija po 3, Avstrija, Danska, Grčija, Švica in Češkoslovaška po dve prosti mesti, od vseh ostalih narodov pa bo vabljen le po en atlet.
se udeleži 20 članov, 10 članic, 15 naraščajnikov in 6 naraščajnic. Netelovadci naj se prijavijo za Ptuj do 31. t. m„ za Sarajevo pa do 8. junija. V Sarajevo bo društvo poslalo članstvo in naraščaj. Znak 25 Din. Dne 13. junija ob 20. uri bo predaval br. Ledinek v pritličnem razredu osnovne šole o Sarajevu. Člani kolesarji napravijo svoj prvi izlet na Telovo, dne 31. t. m. k Sv. Juriju ob Pesnici. Izlet je obvezen za vse člane kolesarje. Zbor ob 13. uri na telovadišču. Zdravo!
Ptlli
Požar. Od srede na četrtek ponoči je razsajala po ptujskem okraju huda 'ie-vihta. Treskalo in grmelo je kakor iz najhujšega vulkana. Strela je udarila v poslopje posestnika Franca Ogrizka v Zlatoličju in povzročila požar. Zahvaliti se je gasilcem iz Sv. Janža, ki so prihiteli na kraj nesreče, in pogasili oecenj in preprečili, da se ni razširil na sosednja poslopja. Posestnik Ogrizek otrpi veliko škodo, ker ni bilo mogoče rešiti ničesar iz goreče hiše.
Lahka pomoč.
Najemnik (zdravniku, ki je njegov hišni gospodar): »Prihajam vas prosit, gospod doktor, da nam postavite v sobo novo peč. Naše stanovanje je tako mrzlo, da sem se že ves nalezel revmatizma, moji otroci pa imajo katar.«
Zdravnik (veselo): »Zakaj se pa ne hodite k meni zdravit?«
Katastrofalne	posledice	požara	v nafobliudenejši mestni
četrti	Chicaga	—	Plameni so	švigali 120 metrov proti
nebu — Skoda znaša okrog 1400 milijonov dinarjev
Kronika požarnih katastrof v Ameriki zije. Okrog 7. ure je bila v plemenih že
velika telefonska centrala omenjenega okraja. Do zadnjega trenotka so vztrajali uslužbenci na svojih mestih, ker so dajali vsa poročila in naredbe o gašenju telefonično. Ko ni bilo pričakovati nobene rešitve, je hkrati zbežalo iz centrale okrog	150 telefonistov, od katerih so se
mnogi	hudo opekli. Gasilcem je pričelo
primanjkovati vode, čeprav so bili vsi hidranti za privatno uporabo zaprti. Zato je bil izdan nalog, da se nekateri bloki stanovanjskih hiš v neposredni bližini požara, ki so že bili v nevarnosti, porušijo. Prebivalci so bili poklicani, da takoj zapuste svoja stanovanja in se umaknejo v druge mestne okraje, čim so bile stanovanjske hiše izpraznjene, jih je pričelo vojaštvo rušiti z dinamitom. Strašne de-
18.000 poslopij. Bila je to katastrofa, kakršne svet ne pomni, vendar so bile z ameriško hitrostjo izbrisane v kratkem vse posledice in na ruševinah so zrasle nove palače. Od takrat ni mesta Chicaga, pa tudi ne Severne Amerike doletela požarna katastrofa v takem obsegu.
Okrog 5. ure 19. t. m. je nastal ogenj v 43. aveniji Chicaga v skladiščih Union Stock Yarda, ki ni bil nič manj katastrofalen od ognja, ki je uničil pred približno 63. leti mesto Chicago. Skladišča so blizu slovite velike chicaške klavnice v najobljudenejšem delu mesta. Ogenj je izbruhnil v neki veliki dvorani in se s strahovito naglico razširil. Takoj so bili o požaru obveščeni vsi gasilci mesta, ki tonacije so se od časa do časa razlega
so z nadčloveškim naporom skušali ogenj lokalizirati, kar se jim pa ni posrečilo zaradi močnega vetra. Na pomoč so jim prihiteli tudi gasilci iz vse okolic? in vojaštvo, toda zn man. Plameni so v Kratkem času zajeli še skladišča, v katerih je bilo več tisoč živine pripravljene za zakol. Veter je dvigal in raznašal lahko gorljive predmete na vse iertje in v vsem mestnem okraju je nastala grozna panika. Prebivalci celih blokov stanovanjskih hiš so si rešili le golo življenje. Mnogo ie bilo med njimi takih, ki so mislili, da so na varnem, pa so preplašeni bežali iz stanovanj, ko so opazili, da so v strašni nevarnosti. Strahotni klici na pomoč iti krčevit jok mater in otrok je bilo slišati med prasketanjem plamenov, ki so švigali nad 120 metrov proti nebu.
Ogenj je zavzemal vedno večje dimen-
Mali oglasi
Sluibo do bi
PERICA
zdrava in krepka, ki opravlja tudi druga dela. dobi službo na počitniški koloniji. Inior-maclje v »Vesni« v Mariboru od 9—10 ure.	2210
foeminialte 4«s CMD
SOBARICA
pridna in poštena, se išče za sezijsko službo na počitniški koloniji. Natančneje informacije v »Vesni* v Mariboru od 9—10 ure.__________________2209
SI.U2KIN.IA
za vse, delavna, snažna in poštena, dobi službo na počitniški kolonjji. Informacijo od 9—10 ure v »Vesni* v Mariboru.	2208
Razno
Prodam
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, pogrezliiv, na prodaj. Sidar Roza. Pobreška 9. 2213
IZJAVA.
Ker se še mnogo članov društva stanovanjskih najemnikov obrača v društvenih zadevah na mene in me tudi na cesti ustavlja, izjavljam tem potom, da nisem več iunkcljo-nar omenjenega društva. —-Homer Gašper. ___________2221
ZELO DOBRO VINO,
lastni pridelek v zaprtih steklenicah 1 liter Din 10, oddaja mlekarna Bemhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51. 2166
Stanovanje
Kupujte svoja po* trabillne pri nailh inserentlh t
TRISOBNO STANOVANJE
v I. nadstropju takoj oddam mirni, stalni stranki- Vprašati
Koroška cesta 102.	2211
Sobo odda
SOBO
zelo prijetno, solnčno, zračno parketirano, v novem poslopju, z uporabo kopalnice, na Kralja Petra trgu, oddam boljšemu gospodu s 1. junijem. Naslov pove uprava lista.	1898
!e po mestu. Ogromne palače so se rušile. Okrog 9. ure so gasilci javili, da je preprečena vsaka nadaljnja nevarnost ognja.
Škoda, ki jo je povzročil oger.j, jo ogromna in znaša nad 1400 milijonov dinarjev. Zgorela je borza za blago, tri velike tovarne konzerv, dve kanki. več velikih restavracij in hotelov, velikanska garaža s 1500 tovornimi avtomobili in okrog 1000 drugih stanovanjskih hiš. šestina vseh delavcev mesta je zaradi požarne katastrofe brez posla. Zgorelo je hadaljc okrosr 50.000 glav goveje živine in prašičev. Na srečo pa je število človeških žrtev razmeroma zelo majhno. Po dosedanjih poročilih so našli v ognju in med ruševinami 3 gasilci in delavci smrt. Verjetno pa je, da se je smrtno ponesrečilo več oseb in da je zgorelo več starejših oseb in bolnikov, ki se niso mogli rešiti. Ranjenih je bilo nad 15°° oseb, od teh okrog 400 gasilcev. Bfez strehe je ostalo nad 12.000 prebivalcev. Pri gašenju so se gasilci posluževali najmodernejših sredstev. Iz letal so metali bombe za gašenje na pogorišče, kar je bilo najučinkovitejše. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno.
Resno je mislil.
V krčmi kvartaio. Kvartač opazi, da mu sosed gleda v karte. Vstane in mu prisodi krepko zaušnico. Sosed plane pokonci in vzklikne — ste mislili resno?
‘= Čisto resno.
— To je vaša sreča, jaz namreč takih šal ne razumem.
«
Pogovor.
— Veste, gospod, jaz se tako hitro ne prenaglim. Včasih se zgodi, da celo uro premišljujem, preden kaj kupim. Samo ko so me predstavili mojemu bodočemu možu, sem ga takoj vzela.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Sl ANKO DEIELA v Mariboru.