38. številka. Ljubljana, v sredo 17. febravarja. XIX. leto, 1886.
Slomški rai
Izhaja vsak dao icimii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a vstrij sko-ogerake dežele sa vse leto 15 gld., m pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa
jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za > se leto 13 gld., za četrt l^ta ,3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom raiuaa m p«
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z» tuje dežele toliko več, kakor poštnina znala. Za oznanila platoje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v ni itv o je v Rudolfa Kirbiša biii, .Gledališka stolb<i". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora
Na Dunaj i 16. febravarja. Včeraj zjutraj bile so že vse ustopnice za današnjo se jo oddane, — to je vidno znamenje, da se razvajeno velikomestno občinstva mnogo pikantnega nadeja od denašnjega dnevnega reda. In ni se varalo!
Generalnim govornikom za Coroninijev predlog izbran je bil dr. P i c k e r t, starosta in duševni oče nemškemu terorizmu na Severnem Češkem. Mož je že sivolas, govori na videz mirno in hladnokrvno, a iz vsega, kar pove veje oni agitatorni duh, kateri navdaja „ nerešeno Germanijo." Za stvar samo se je bore malo brigal. Ves govor njegov bil je sestavljen iz golih napadov. Najprej zaletaval se je v večino, očitajoč ji, da namerava okoristiti se s po-trjenjem napačnih in z razveljavljenjem pravilnih volitev. Mimo grede je nošvenilu ljuto sovražnega posl. Heinricha, kojemu je priznal naslov „jedi-nega vladnega moža v celi zbornici." Potem se zakadi v Dunajske demokrate, napadajoč Krona-wettra in pajdaše njegove, češ da so lastnoročno durica odpirali pri najetih vozovih, v katerih so pritirali svoje volilce na volišče. „Zakaj se obrača Kronavvetter" — vpraša govornik — „ vedno le s svojim očitanjem proti nemški manjšini, ne pa proti slovansko - nazadnjaški večini ?! S ničemer se ni toliko škodovalo ugledu Dunajskega mesta nego s postopanjem nekaterih njegovih zastopnikov! — Kakor običajno, spremljal je nemški klub strastne napade svojega pristaša z neokusnimi in žalilnimi klici, zlasti, ko se je imenovalo Heinrichovo ime, so Pickertovci kričali: „Renegat. Mann mit der eiser-nen Stirne" in kar je več jednakih komplimentov v parlamentarnem besednjaku naših Tevtoncev.
Ali najhujše mahljaje pridržal si je Pickert za sklep svojega govora. Taktika njegova 'in cele njegove stranke pokaže se v najlepšem svitu v tem, da se mož ni sramoval, svohati privatne govore ministrov ter besede, katere je slučajno ujel v nastavljena uha, potem javnosti ovaditi. Denunciral je, da sta Dunajevski in Taaffe prikimavala ostri obsodbi, kojo je Hausner izražal o glasovitem govoru Bis-marekovem proti Poljakom. In tudi to ni ušlo nemškemu parlamentarnemu detektivu, da je finančni
LISTEK.
Ivan Zbogar.
Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier,  poslovenil Joa. Kržišnik.) (Dalje.)
XII.
Oh, dražestna krajina! če bi se našlo kako pripravno bivališče, da bi upokojilo boli razmućenoga erca, zacelilo globoke rane, katore je zasekala tuga in obudilo prva mamila živenja, učinila bi broz dvojbe ti! Očarljiva tvoja podoba, samotui ti gozdi, čisti in vonjavi tvoj vzduh ima moč, da uteši vsakeršno žalost . . . razven obupa.
Charlotte S m i t h Gospa Albertova preživela je noč in jeden del prihodnjega dne iščoč tolmačenja skrivnostnemu Lo-tarjevemu govoru. A našla ni ničesar, kar bi pro-menilo najmanjšo stvarco v nje namerah. Morebiti preprosti rod, morebiti radi preobilne radodarnosti vznerejeno imetje, velike politične ali zasobne nesreče, držeče ga udarjenega njego vej domovini, takšna so bila različna mnenja, s katerimi se je bavila nje domišljija in nijedno iz njih jej ni obu-
minister prišepetal svojemu sosedu na ministeraki klopi, grofu Taa ffej u: »Jetzt kommt der Dismarck!* Iz tega je sklepal, da je tudi sedanja vlada, ne le sedanja večina v državnem zboru le na videz prijazna nemškemu zavezniku, da pa prav za prav le razrušiti namerava zvezo z Nemčijo. Ne bo demo se spuščali v meritorno razpravljanje tega očitanja, temveč stavili bodemo jedno samo vprašanje: Koliko spoštovanja zasluži politična stranka, katera se poslužuje vohunstva ter z navadnimi denuncijanti strmoglaviti hoče vladujočo sistemo? To je podlost v vsakdanjem življenji, in podlost ostane tudi v politiki, ne glede na to, da s takimi sredstvi levičarji sigurno ne bodo dosegli svojih namenov.
Za Pickertom oglase se mučno- dolgočasni Jacques, potem Kronawetter in dr. Kl a i o k stvarnim popravkom, — na to glasovanje, pri katerem se je sklenilo, da se Coroninijev predlog izroči od se k u za volilno reformo, ne pa posebnemu odseku, kakor je nameraval predlagatelj.
In sedaj pride „pieće de resistance" denašnje seje, glasoviti, večkrat že od dnevnega reda odstavljeni zakon o „Prag-Duxer" in „Dux-3odenbacher Eisenbahn". Vender je predmet tako važen in odmerjeni nam čas tako kratek, da moramo stvar odložiti za danes, pridržujoč si, da jo jutri nadaljujemo.
Deželni zbor kranjski.
(XVIII. sej a dne 21. januarja 1 88 6.)
Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o občinskem redu in občinskem volilnem redu za glavr.o mesto Ljubljansko. Poročevalec predlaga, da se postavni načrt odobri in pride o njem v specijalno debato.
V generalni debati oglasi se pivi poslanec Dežman in govori zelo obširno proti nasvetova-nemu postavnemu načrtu. Ker so iz govora razvidne nove določbe Tmestnega statuta in volilnega reda, s katerimi se zaradi prepičlega prostora nesmo mogli pečati, in ker je predmet važen, zdi se nam potrebno, priobčiti govor vsaj v skrajšani obliki. Najprvo graja Dežman deželnega predsednika barona Winkler-ja, da je izdelal dotični postavni načrt, kajti izdelati bi ga moral le deželni odbor. Dasi je načrt z neko posebno preudarjenostjo in
i dilo misli, da bi zaviralo Tonici srečo. Celo Lotar-jevo obotavljanje se je na ta način razlagalo s toliko nežnimi in vrlimi čuvstvi, da se ni kesnila s sredstvi, da prodre.
Razgovorivši se nekoliko s Tonico, pooblasti jo, da sme svobodno pokloniti svojo roko in srce, in da mu naznani sama to novico, uverjena, da se njegovi plemeniti pomisleki ne bodo ustavljali ljubezni. Tonica, boječnejša in plašnejša, ker je bila navajena že od mladosti mračnih misli j, da ne bode nikoli uživala sreče, katere sliko so jej predočevali, pričakuje z nemirnejšo nestrpljivostjo, da bi potekel ta dan. Zdi se jej, da se nikedar več ne povrne, da ga je videla poslednjikrat.
Toda prišel je zopet.
Njegova tužna in utrujena fizijonomija javljala je mukovita razmišljanja. Polt mu je bila svinčene barve. Oko mu je izgubilo navadno sladkost svojega seva ter kazalo je nedoločni in viharni nemir bolne domišljije. Poleg Tonice je sel ter jo nepremično gledal; gospa Albertova se je nekoliko na strani z nečim bavila ter se nalašč udaljila njijneinu razgovoru. Ta položaj je ime) nekaj težkega za boječo in slabotno Toničino organizacijo. Poskušala
pazljivostjo urejen, vendar so se izvršile najvažnejše spremembe v volilnem redu, ne da bi se bilo prej temeljito preudarjalo, in upravičeno je predbaci vanje, da se je vlada potegovala le (!) za ko* risti (!) narodne stranke. Narodna stranka je še vsekdar poskušala, prenarediti volilni red, kadar je propala pri volitvah, sedaj pa si hoče utrditi za zmirom svoje gospodarstvo na rotovži ravno z novim volilnim redom. Volilci, ki v Ljubljani največ davka plačujejo, in katerih volilna pravica se je omejila po nizkem cenzusu, ali sploh postala iluzo-rična, pač ne morejo zaupati trditvi vlade, da ona neče dopuščati, da se le količkaj kratijo pravice Nemcev v Ljubljanskem stolnem mestu. Dosti umestneje bi bilo, da bi se vlada ne bila utikala v obravnavo novega mestnega reda.
Poslanec Dežman potem pride na kritiko volilnega reda, posebno mu preseda, da se hoče volilna pravica dati ženskam, katere za isto niti prosile neso. V III. volilni razred bi se utegnilo vsprejeti kakih 80 do 100 žensk in skoro bi lahko odločevale, kajti zna se, v katerih krogih imajo ravno te ženske svoje svetovalce in kaj zamore opraviti pri takih volilcih „ein ktihner Agitator,* a te ženske nemajo nikakega interesa za mestne občinske zadeve, spadajo „/,ur fluetuirenden Bevolke-rung", mej tiste, katere neumestno dražijo prodajo živeža v mestu, kajti prodajajo roženkrance, svete podobe (pildke), kavo, kruh in maslo. (Občna veselost in smeh, celo Dežman sam se muza.) Sodelovanju takih volilcev ali volilk bi se mestni očetje Ljubljanski pač z mirno vestjo lahko odpovedali. Res je, da imajo obrtniki interes tudi za najmanjšo volilno pravico za mestni zbor, kajti zvezani so tako rekoč tisočerimi vezili z mestno občino, a pri ženskah tega ni. Jako žalosten pa je Dežman, da se volilna pravica ne priznava upokojenim častnikom, ki neso občani. Ce prav plačujejo svoje davke v Gradci pri vojni blagajnici, stanujejo vender v Ljubljani neprestano, in velik blagor za Ljubljansko mestno občino bi bilo, misli Dežman, da se pridobe ti gospodje s tem, da se njim da volilna pravica, s tem pridobili bi še druge penzijoniste in lahko bi Ljubljana postala nov „Pensionopolis". Cenzus davkoplačevanja glede na volilno pravico je popolnem neopravičen.   60 gld. za I. razred in 25
se je smehljati in solza se jej je utrla v očesi. Srce jej je bilo silno burno. Včasih se je odvrnola od Lotarja in ozrši se znova vanj, začudila se je, d" j j še vedno tako nepremično in tužno ogleduje kakor prej. Hotela je nekaj pregovoriti, a jedva je jecala nerazločne glasove in njemu je bilo nemožno razbrati, kaj hoče. Pazljivost, s katero je zrl nanjo, imela je nekaj sličnega nekakemu mamilu in ne-kakej nočnej prikazni. Naposled posrečilo se jej je, da je okončala to mučno čarobo, dejoč mu:
— Vi ste tedaj nesrečni, Lotar9 . . .
To vprašanje je vezala neka neuvidna vez z njiju poslednjim razgovorom, a bilo je bolj izraz bolestnega čuvstva, katero je vzbudilo ono, kar je namerjala povedati.
Lotar ne odgovori ničesar.
— Toda, nadaljuje ona, bili bi pregrozoviti proti onim, kateri vas ljubijo . . .
— Kateri me ljubijo! deje Lotar pokrivši si glavo z rokami. Zli moj angel vas je naučil magične besede, dušo mi mameče!
— Prišla sem nalašč zopet np to, odgovori Tonica, ker ne poznajem brezmejne nesreče za Človeka, kateri je ljubljen; in če je vaša usoda taka,
gld. za II. razred je premali.   Prej  je bil davek najmenj 84 gld. in 50 gld. raerodajen. Trdi se sicer od  strani  deželnega odbora,   da se je ravnal pri tem  po  načelih,  veljavnih   za  občinski volilni red, a tam se deli ves predpisani davek v tri dele, kar pa pri Ljubljanskem volilnem redu že z ozirom na obrtnike ne gre.   Deiman tedaj misli, naj bi ostal cenzus   5 gld. za III. volilni razred, cenzus za I. in II. razred naj bi se pa s 6 desetinami za : I. razred, 3 des. za II. razred določil. Kot najvažnejo določbo novega obč. reda pa zmatra §. 79-, po ka-terem se bode doslej samoupravna občina Ljubijan- j ska podredila deželnemu odboru in tako zavrgla i takorekoč največji biser svoje samouprave. Liberalni prejšni mestni zastop branil se je tega z vse j odločnostjo. A spomniti hoče Dežman narodno stranko \ na neko reminiscenco, ko je bila ona prej na krmilu j v mestnem zboru in je bil dr. Costa iste župan, i Zmirom se je takrat pred volitvami v mestni zbor j skrbelo,  bode li narodna stranka imela večino v j mestnem zboru ali  ne, in sklenilo se je, prenare- j diti začasni  mestni  občinski  .red  in volilni red. j A ko po volitvah, dasi je pridobila zopet narodna i stranka večino v mestnem zboru, neso dotične obravnave zastran pre naredbe mestnega statuta prišle ; hitro v tek, interpelovali so nekateri narodni mestni odborniki župana, zakaj se ne postopa hitreje? In kaj njim je odgovoril dr. Costa: »Gospodje nič ne popravljajmo pri mestnem statutu, mnogo ima sicer napak, a jako mnogo ima tudi koristnega!" Kon-čaje,  Plavi  Dežman, da je ta sodba dr. Coste, jako nadarjenega moža, popolnoma umestna, on je znal: „Incidis in Scyllani eupiens vitare Charibdin". Zatorej  ne  zametu j te  najdražje   pravice Ljubljanskega mesta, nje samouprave!  Dežman predlaga, da se vrne  ves  statut upravnemu odboru, da ga isti, kakor volilni red po dotičnih določilih popravi, kakor je on  (Dežman) povedal.   (Nemški poslanci mu ploskajo.) (Dalje prlh.)
Proračun glavnega mesta Ljubljanskega.
Zavoljo obilnega druzega gradiva, posebno zavoljo poročil iz deželnega zbora, neBmo mogli doslej še poročati o proračunu, kateri je v svojej seji dne 7. t. m. obravnaval mestni zastop Ljubljanski. Ker je pa ta proračun važen posebno zato, da se spozna delovanje narodne večine mestnega zbora Ljubljanskega, podajamo iz poročila finančnega odseka naslednje odstavke:
1. Za doneske nasvetuje magistrat, da bi se proračunih) 10.751 gld. 68 kr. Finančni odsek pa predlaga, da bi se proračunilo za podporo ubožnej zakladi mesto 9184 gld. 43 kr. le 8914 gld. 43 kr. — in sicer na temelji že odobrenega proračuna ubožne zaklade — tedaj za 270 gld. manje; za prvi letni donesek slovenskemu dramatičnemu društvu za vzdržavanje slovenske dramatične šole pa 200 gld.; tedaj konečno 70 gld. manje, ali mesto 10.751 gld. G8 kr., katere nasvetuje magistrat, le 10.681 gld. 68 kr.
Z  ozirom na donesek 200 gld. slovenskemu dramatičnemu društvu omeniti je sledeče: a) Odbor slovenskega dramatičnega društva ulo-žil je pri mestnem magistratu prošnjo do mestnega zbora, naj bi mu se dovolil za vzdrževa-
nje dramatične šole primeren stalen letni donesek za   tako dolgo,   dokler bode vzdrževal slovensko dramatično šolo. Ta šola trna se otvoriti leta 1886.  in je   v ta  namen odposlalo društvo   na   Dunaj   na konservatorij gospoda Ignacija Borštnika,  da  se za oder umetniško omika in usposobi.   Potem ga bode stalno namestilo za voditelja slovenskim gledališkim predstavam in   za predavatelja v dramatičnoj šoli. Naše glavno mesto ima sicer mnogo in raznovrstnih učilišč in društev, katera skrbe za i*o-miko v raznih strokah. Dramatične šole pa je doslej še pogrešalo.  Mestni zastop mora torej z veseljem pozdraviti  sklep  mestnega odbora dramatičnega društva,   ker se je nadejati, da bode slovenska dramatična Šola povzdignila le še bolje veljavo Ljubljane pri našem narodu. Ker pa dramatično društvo ne razpolaga o lastnem premoženji in je odkazano lo na podpore občinstva, oblastev in korporacij, zato bode predložil finančni odsek, da se usliši prošnja njegovega odbora in je za  leto 1886. že prora-Čunil za donesek k vzdrževanju dramatične šole znese 20O gld. b) Mej ostalimi doneski proračuna se tudi znesek   200   gld.,  kot donesek rilharmonienemu društvu za vzdrževanje trobilne šole. O tej šoli izvedel je finančni odsek po natančnej informaciji, da je zelo slabo obiskovana, tako da nje koristi   — ako so sploh katere — niso v ni-kakoršnej primeri s podporami, katero dobiva za njo. Poleg tega je splošno znano, da hlhar-rnonično društvo sploli ne sprejema rado brezplačnih učencev in da največkrat take, ki se oglašajo za  brezplačno  poučevanje pošilja h „Glasbenej Matici".   Po takem nima prebival-valstvo Ljubljansko od njega tacega dobička, kakeršen bi lahko imelo in po vsej pravici more so reći, da „ Glasbena Matica' s svojim brezplačnim poučevanjem stori za splošno glasbeno izomiko mnogo več ko iilharmonično društvo. Ker ima konečno filharmonično društvo še posebno svoje premoženje in se more pohvaliti z nenavadno naklonjenostje kranjske hranilnice — katera nasprotno  nima priznanja za delovanje »Glasbene Matice" — misli finančni odsek, da se mu ta donesek za leto 1886. sme izplačati le  tedaj, ako posebno zanj prosi in dokaže, da je trobilno šolo v letu 1885. obiskovalo vsaj deset učencev, kakor tudi, da mu je te podpore resnično potreba. 2.   Za   zdravstvene  izdatke predlaga ■ mestni magistrat da bi se proračuni10 •.........
I in sicer t
a) za  slu'.nine, doklade in nagrade
b) za oskrbljevalne troške bolnicam
c) za desinfekcijske troške    . .
d) za razne troške . .... Prvi dve točki osvaja tudi  finančni  odsek;
glede ostalih dveh pa pripominja sledeče: a) Za desi nt'ekcij sk e stroške izdalo se je leta 1884 gld. 3110-24 kr., leta 1885. pa gld. 1372 40  kr. Že iz tega sledi, da je znesek 1000 gld., kateri naj bi se v ta namen po ma-
gld.4810-—
„ 3560 — „ 150-. 1000—-„    100 —
gistratovem nasvetu proračunil za leto 1886. mnogo premajhen. Finančnemu odseku se zdi, da ni še za sigurno odklonjena nevarnost ko-lerske invazije in ravno zadnje dni minolega leta nenadejano v Trstu nastopivša ta bolezen, nalaga mestnemu zboru dolžnost, da že zana-prej skrbi za eventualnost, da bi tudi Ljubljano obiskati utegnila. Tri leta razsajala je že kolera o poletnih mesecih po raznih krajih ob sredozemskem morji in verjetno je, da se bode letošnje leto zopet kje prikazala. Sicer je pa želeti, da bi se po našem mestu, dokler se ne ..■predrugači zelo nedostatna kanalizacija ali vsaj z vodovodom ne upelje stalno izpiranje kanalov in dokler se ne urede gnojne jame, tudi o tacih časih, ko ne razsajajo v mestu nikake kužne bolezni, gledalo na desinfekovanje bolje, ko se je to godilo do leta 1884. S tem se bodo vsekakor zboljšale izdatno zdravstvene razmere mesta in zabranjevalo nastopanje nalezljivih boleznij. Zato pa finančni odsek predlaga, da se za disinfekcijske stroške proračuni 3000 gld.     . i     »    (Da,Je Pnh*)
Polit Ičiii razgled. ,
Notranje dežele«
V L j u b 1 j a n i 17. februvarja.
V nedeljo se je vršila v Serajevcm slovesna konsekracija E>oN«'nsk«i<;a metropolita. Po kori-čanej cerkveni slovesnosti, bil je v metropol i tskej palači slovesen vsprejeiu, popoludnn ob dveh pa slovesen obed v kazini, katerega se je udeležil general baron Appel in višji cerkveni dostojanstveniki vseh \eroizpovedanj v deželi. Baron Apeli, nadškof Stadler in inufti pozdravili se v napitnieah metropolita. Škot Živković je pa v lepem govoru omenjal harmonije mej raznimi veroizpoved anj i in cesarsko vojsko. Ta govor bil je naudušeno vsprejot. .
Vnanje države.
Ker se ferl»ftl£o-lM»lgm*Mks% mirovna pogajanja tako počasi više, so angleški, avstrijski in nemški zastopnik zopet priporočali srbskej vladi, da naj hitro sklene mir. Poslednja njim je pa odgovorila, da samo Turčija zadržuj(5 mirovna pogajanja
V Srbiji še vedno rožljajo s sabljo. Sklicujejo se vojaki in odpošiljajo na mejo Finančni minister je baš sedaj izdal ukaz in ga poslal vsein okrožnim oblastvorn, da mora vsakih 100 davkoplačevalcev plačati 500 frankov, s katerimi se bodo nakupili konji za vojsko. V desetih dneh se mora povsod pobrati ta vojni davek, ko se bode razglasil dotični ukaz. Občine, ki ima manj kakor 150 davkoplačevalcev, bodo zložile denar le za jednega, občine, ki imajo nad 150 davkoplačevalcev, pa za dva konja.
Kako v Rusiji mislijo  o tiii'5ko-l»olgni>
sltem dogovoru, da so nekoliko posneti iz izjave oticijoznega glasila „Journal de St. Peterburg". Ta list omenja, da se govori, da je Turčija poslala okrožnico na velevlasti in potem pa pravi: n Če se res nahaja taka okrožnica, nikakor to ne izključuje spo razumljen) a o prvej in tretjej točki bolgarsko-turškega dogovora, četudi Porta konstatuje, da je obnovljenje oblasti guvernerja vzhoduoruinelijskega samo formalno vprašanje, dočiin Rusija drugače misli in se spremembe statuta smejo določiti samo s sporazumljenjem velevlastij. Kar se pa tiče druge točke, nasprotuje trditev, da ima sultan sam pravico sklepati pogodbo zastran bolgarske vojaške po-
da je mnogo nagnenij prevarilo vaše rahločutje, da vam je uskočilo mnogo nadej, nikedar ni došlo do tega, prijatelj moj, da bi ne našli več poleg sebe one toliko dragocene zamene, katera zaceli v nežnem srci vse bolesti; — vi veste, Lotar, da ste ljubljeni.
Lotar je začel z nova zreti v Tonico, a lice se mu je do cela premenilo: Zapazil si na njem le Še nekako zmes nepokojnega radovanja, osupnenja in groze, nenavadnih njegovim potezam.
— Lotar, govori ona dalje, jaz ne poznajem ni vaše obiteli, ni vašega dostojanstva, ni vašega imetja, in malo mi je na tem, da to zvem; a pravilo se mi je, da roke one Tonice, katere srce vi želite polniti, ni prezirati nikomur, jnaj bi mu bile one razmere še ^toliko sijajne; in Tonica, mogoč voliti svobodno, odločila bi se samo za vas.
— Zame! vsklikue Lotar z nekako strastno burnostjo.
Gospa Albertova se je približala.
— Zame! in to ste vi, to je Tonica, ki se mi tako bridko roga.
— Lotar, pregovori Tonica z nekako mrzlo dostojnostjo, vi prezirate Tonico ali je pa neste razumeli.
— Prezirati Tonico ! Kaj znači ta jezik V O čem se mi je govorilo? O poroki če se ne motim, in vi.
Tonica se opre oh sestro. Joče.
— Hči moja, pravi gospa Albertova, ne uti-kaj se v njegove tajne. Pač nikakor ne bi te za-metal, Če bi ga nerazdorna ovira, morda kaka druga vez . . .
Lotar jej seže v besedo.
Ah! ne verjemite tega! Rojenemu, da ljubim Tonico, da ljubim samo njo, ni mi vklenilo svobode nobeno drugo nagnenje ... In če bi se nje roka mogla pridobiti z ljubeznijo — ali s pogumom, pri-sezam, da bi bila moja, ali s kako pravico in s kakimi pogoji? S kakimi pogoji, Bože veliki! in kdo bi je drznol staviti? Maščevanje božje, kako si strašno! Poslušajta me, niste li slišali, — vama neso li pravili — še pred kratkim časom o nekem človeki, zovočein se — Lotar — to bodi njegovo ime in Lotarjeva soproga, znata li, v kakej palači, na kakih posestvih bi jo pokazal svojim vazalom!
Tonica sede. Smrten fsrh jej vzdrveni ude. Grozna razjasnila so se javljala nje duhu, upirajoča se proti njej. Izkušala jo prodreti to nepro-dorno skrivnost, in vse,  kar je mogla razločevati,
bilo je nerazborno in strašno Lotar se jej je redoma udaljal in približavat. Včasih so mu črte izražale blodnjo, včasih jih je neustavna moč napela in raztrla. Potem je nekaj časa zamišljen in potrt molčal. Kar mu vzjasneje čelo, oko mu zažari, hipna misel, obujajoča mu z nova nadejo, zasveti mu na lici. Tonici h kolenom se sklone, z vshi-čenjem stisnovši nje in gospe Albertove roke, ter močeč jih s solzami, vsklikne:
— Toda, če bi bil vse na svetu njej in vam? Vse! odgovori Tonica.
— Ona in vi, deje gospa Albeztova. Vse moje živenje je navdihala ta misel.
— Da bi bilo res? vsklikne Lotar, kakor bi ga potrla teža nikoli ne nadejane sreče; da bi bilo res, in jaz bi mogel začeti z vami novo bistvo« vanje, zatreti svoje ime in svojo usodo sredi ljudij, — da bi mogel! A treba li. . . kako bi se drznol podvreči, kar ljubim . . . Tako hoče fatalna moja zvezda! Daleč od tod je, daleč od mest, v deželi kder bi vam bil zaman sijaj slovečega imena in obilne [imovine, ali kder bi jaz posle vse svoje živenje posvetil . . . Oh ! pustita, da se opočijem za jedno trenotje v opajajočih me čuvstvih!
(Dalje prih.)
moći vsled svoje vrhovne pravice, javnim pravom v I orijentu:  Se nikdar neso bili kristijanski vazali na i Balkanu zavezani v vojni pomagati sultanu.   Da bi se bolgarska vojska podredila Turskoj, to nasprotuje Berolinskej pogodbi. Knez Aleksander ni imel pra- | vice v kaj tacega  privoliti.   Podreditev bolgarske vojske  more  v orijentu vzbuditi  razne  strasti in prouzročiti bratomorske boje. Nikakor v to ne more i privoliti Rusija, ki je osvobodila Bolgarijo. Če tega ne vedo v Sofiji, je pa drugod še dobro znano."
Rusom prijazna stranka v ll«ljrnri|I in Vzhodni Kumili ji hudo agituje proti knezu Aleksandru, ker se je zadovoljil z osobno unijo, a ni odločno zahteval popolnega zjedinenja, katero želi ves bolgarski narod. Knezova popularnost se 'vsled tega že manjša v Vzhodni Rumeliji. Ako se bode Rusiji posrečilo še dolgb zavleči končno re-šenje vzhodnorumelijskega vprašanja, zna še celo odstaviti kneza Aleksandra, zlasti če bode zagotovila Bolgarom popolno zjedinenje in še Makedoniji dosegla večjo samostojnost.
Orftkti bode s svojo trdovratno politiko ven-der nekaj dosegla. Turčija želi, da se kmalu po-ravnnjo sedanje zmotnjave v orijentu. Zato se hoče ;.pobotati z Grki. Vrše se nekda že mej turško ?tn grško vlado obravnave, da se zopet uravna meja. Turčija bode odstopila zopet ,nekaj zemlje Grkoin.
V Peterburgu veje .nekaj časa Poljakom ugod-■v ne(ši veter. Itusha vlada se nadeja Poljake bolj I *zase pridobiti sedaj, ko so se preverili, kaka nevarnost njim preti od Ne niči je, Porusenje Poljakov se ne bode več tako pospeševalo' kakor dosedaj. Kakor se poroča, je vlada zavrgla predlog Poljakom sovražnega šolskega kuratorja v Varšavi, Apuhtina, da se pomnoži število nepoljskih šol.
Pri nadomestiluih volitvah za fr»iieo*lc«» zbornico pridobili so republikanci 17 sedežev. Tudi na otoku Korziki so voljeni republikanci. — Vele-■ poslanik v Peterburgu, geueral Appert dal je svojo demisijo zaradi slategn zdravja, na njegovo mesto pride general Billot. Poslednji je jako odločen mož in je bil v drugem Freycinetovein ministerstvu. Ker sedaj ni poklican v ministarstvo, ga pa bodo odškodovali z veleposlaništvom.
Tudi v Birmingh umi na AiaglcSkcin so se poskušali nemiri mej delavci, ki so brez dela, pa jih je zabranda policija. Ravno tako prikazovali so se neimri v Great Yarmouthu- Vojaki so v več mestih pripravljeni, da takoj zatro vsake take pojave.
Dopisi.
Va Dunaja 15. februvarja. [Izviren dopis.] (Naše srednje šole vbudgetnem odseku.) Denašnju seja budgetnega odseka bila je za Slovence posebno zanimiva, ker se je razgovarjalo o vprašanji učnega jezika po naših srednjih šolah. Pri dotični potr< bščini državnega proračuna oglasil se je namreč člau budgetnega odseka, poslanec dr. Tonkli, ter je v daljšem govoru razjasnil naše šolske razmere. Glede šolstva v Trstu opozarjal je mi učnega ministra na anomalijo, ki leži v tem da Trst dosihmal še nobenega deželnega šolskega zakona nema; vprašal je pri tej priliki, na kateri podlagi je urejeno Tržaško šolstvo. Oziral se je potem na srednje šole, hoteČ najprej izvedeti mnenje učne uprave, ako ona namerava, ozirajoč se na kolosalno število učencev Ljubljanske gimnazije, v Ljubljani ustanoviti prepotrebno drugo gimnazijo. Skliceval se je na dalje na znane resolucije, vspre-jete tekom zadnjih let, ter interpeloval ministra, ali se je dosihmal z vladne strani kaj ukrenilo, da se ustreže tem resolucijam ter da se slovenske pa-ralelke uvedejo na Spodnjem Štajerskem in na Primorskem V
Navzočni naučni minister plemeniti Gautsch je takoj odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Kar se tiče Tržaških šolskih razmer, dejal je, da se cela dosedanja provizorična organizacija naslanja na Ilaus-nerjevo odredbo z leta 1869. Preskočivši vprašanje druge Ljubljanske gimnazije, katero se pa bode bržkone zopet sprožilo pri budgetni debati v zbornici, prestopil je takoj na jezikovno stran. Omenjal je, da zlasti za višje gimnazijalne razrede dandanes še nemarno dovolj učnih pripomočkov, vender priznavajoč, da se bode ta nedostatnost dala odpraviti. Ali vsekako tako — umuje minister — treba počakati učnih uspehov sedaj obstoječih slovenskih paralelk na Kranjskem. Ker je že letos četrti razred osnovan na podlagi slovenskega učnega jezika, bode se dejansko dalo presojati, če so učenci v toliko zmožni postali nemščine, da zamorejo na višji gimnaziji z vsaj deloma uvedenim nemškim učnim jezikom tekmovati s svojimi nemški odgojenirai tovariši. Na tako praktično skušnjo poklada minister mnogo več važnosti, nego na razna nadzorniška poročila. Kakor hitro bodejo učni uspehi povoljni, — kar se more pokazati že v prihodnjem šolskem letu, — potem še le navstane naloga za učno upravo, baviti
se z sličnim preustrojem naših gimnazij po drugih slovenskih pokrajinah te«* z razširjevanjem slovenskega učnega jezika po višjih razredni. Glede Pazina omenja, da nasproti pičlemu obisku Pazenske gimnazije je baje bolj umestno, govoriti o obstanku tega zavoda sploh, ne pa o napravi paralelk, ki se opravičiti ne dado pri sedanjem broji učencev. Z ozirom na Celje pa in na Celjsko gimnazijo rekel je minister Gautsch z nekim posebnim naglasom, da je na tem zavodu v prvi vrsti rešiti drugo pitanje, namreč zboljšanje propadle discipline.
Na to se je unela daljša debata, katere sta se udeležila od nemške stranke Heilsbeg in dr. R u s s, iz mej desničarjev Z e i t h a m m e r, dr. Tonkli in poročevalec J i r e če k. Poslanec Heilsberg, jeden najbolj praznih, a navzlic temu najkričavejih levičarjev zagodel je zopet jedenkrat — variatio deleetat! — staro pesen o vrlih Spod-nještajercih, kateri se baje sami branijo slovenščine, iz golega hrepenenja po nemškem kulturnem jeziku! Dr. Rus s, ki je sam slovenskega ppkolenja, spodtikal se je nad „nizkimJ kulturnim položajem slovenskega naroda ter nam v vzgled stavljnl siromašne Korošce, kateri se že v jednoruzrednicah pi-
— ("Sijajni ples 2. februvarja v Ljubljanski Čitalnici) vzbudil je gotovo v srci slehernega rodoljuba Željo, da bi se že kmalu uresničila ideja zgradbe „Narodnega Doma" v Ljubljani. Narodni živelj se vedno množi in jn-ostori za gojenje društvenega življenja, kateri so zadostovali pred 25. leti, sedaj več ne zadostujejo. Prijetna dolžnost nam je, omeniti veselice, katero priredi kegljačka družba „Edinost" v prostorih Ljubljanske čitalnice, katere Čisti donesek je namenjen „Narodne m u Domu". Kakor čujemo, bo udeležitev jako živahna, kajti ne le lepi spol se bo udeležil v mnogo-brojnem številu, tudi odlični rodoljubi obljubili so počastiti ne le s svojo navzočnostjo, nego tudi denarno izdatno podpirati, kajti radodarnosti neso stavljene meje. Z veseljem smo čitali te dni visokoilu^na darila dveh rodoljubov, gg. Hrena in Vilharja, katera sta darovala prvi 1000 gld., dru«i 300'gld. »Narodnemu Domu". Upamo, da bodo rodoljubi tudi 20. t. m. položili izdaten temeljni kamen „Narodnomu Domu". Prosimo torej, da sleherni, čeravno no misli udeležiti se te veselice, vsaj nekaj položi na narodni altar, ker našla moč je v slogi.
— („Rogača") izšla je 4. letošnja številka z raznovrstno vsebino in novimi ilustracijami. „Rogač"
tajo z izveličevalno nemščino. Dobro jo obema od- stane za vso leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., govarjal dr. Tonkli, in prav toplo ga je podpiral , za četrt leta 80 kr.
Zeithammer, ki je ministra opozarjal na slavno- i — (»Trgovski ples") vrgel je 1080 gld.
znani „circulus vitiosus", obstoječ v tem, da se z jedne strani Slovencem predbaciva, da nemajo učnih knjig, z druge pa se jim odrekajo zavodi, ua katt-rih tfl se mogle ttvestK Po kratki opazki poročevalčevi všprejeTa se je vsa potrebščina, in sicer_po številkah državnega proračuna. ' '
V prvič tedaj smo slišali ministra Gautscha govoriti o slovenskih razmerah. Dr. Tonkli jeza Bite val, naj so odgovor ministrov zabeleži v zapisniku, izrecno poudarjajoč, da mu je bil „le deloma po volji." Skoro bi še huje sodili o ministrovi izjavi. Po svojem bistvu bila je ta izjava zgolj dilatorićna, na jasno vprašanje prav nejasen, nepomenljiv odgovor. Naloga naših poslancev bode, da v zbornici o svojem času ministra primorajo, barvo pokazati na tak način, da slovenski narod jedenkrat izve", česar se mu je nadejati od sedanje vrhovne učne uprave.
Domače stvari.
— (Presvetla cesarica) popelje se danes po noči s posebnim vlakom skozi Ljubljano na Dunaj. Ob G. uri zvečer odpelje so z Reke.
— (Od likova nj e.) Presvetli cesar je dovolil, da sme pobočni strelec ruskega poslanika na Dima ji, gosp. Janez Korošec, rodom iz Gorjuš v Bohinji, vsprejeti in nositi sreberno rusko svetinjo za zasluge na traku reda sv. Stanislava.
— (Poročil) se je včeraj v Cerknici gospod dr. Martin Trav nar, c. kr. sodnijski pristav v Lo-gatci, z gospodično Karolino O brezovo, hčerjo državnega poslanca.
— (V Trstu) volili so včeraj župana. Izvoljen je bil zopet dr. Bazzoni, podpredsednikoma pa dr. Luzzatto in dr. Dompieri. Manjina torej v predsedstvu ni zastopana. Poslanec g. Ivan Nabergoj je še vedno bolan, zaradi tega ga ni bilo v sejo.
— (Pobiranje doneskov za „Narodni Dom" v Ljubljani.) Zadnjič smo dejali, da bo polovica prve stotine razprodanih knjižic kmalu dosežena. Danes se ž njo že lahko izkažemo. V novejšem času je narastlo število razprodanih knjižic za 3. Pred vsem nam je z radostjo in zahvalo omeniti simpatičnih pojavov iz sosednje Koroške — iz nemškega Beljaka. Beljaški Slovenci so nam poslali 48. razprodano knjižico pod št. 374 (poverjenik g. Fr. O.) in dodali to-le prijazno voščilo, oziroma gaslo:
Kamen za kamnom eden za drugim nosimo, Da se prof nebu dvigne mogočna palača, Dober vspeh Vam, vrli Slovenci, želimo, Da se znebimo enkrat imena „gostaća".
Tač zares gostači smo Slovenci in z obilimi palačami se naše sicer krasne pokrajine ne morejo ponašati. Tacib palač pa še celo nemarno dosti, ki bi bile lastnina vsega Slovenstva, kakeršna ima postati naš „Narodni Dom- v Ljubljaui. — 49. in 50. knjižico (poverjenika gg. dr. V. G. in G. M.) dobili smo pod št. 405 in 417 iz Ljubljane. Došlo nam je tudi nekaj perijodičnih mesečnih svot, nabranih večinoma na desetkrajcarske knjižice, od katerih je ona, v znesku 12 gld., ki sta jo nabrala gg. J. B. in V. K. v Trstu na knjižico pod št. XXVIII. najznatnejša. Gospodom nabiralcem prav iskreno zahvalo, prvi tisočak bo takoj gotov.
35/kri čhtte&i dobička, kateri pripade penzljskemu fondu trgovskega bolniškega in penzijskega društva v Ljubljani..,. j   .'i/1'.n ., <
— (Z Rakeka) se nam poroča 115. februvarja : Danes padel je — ali je pa sam prezgodaj doli skočil — kondukter tovornega vlaka št. 21, kateri je prišel iz Trsta. Padel je pod voz in zmečkalo mu je obe nogi in levo roko. Težko, da bi preživel dan. Ponesrečeni imenuje se Promru.
— (Iz Maribora) se nam piše: V soboto dne 13. februvarja predpoludnem ustrelil se je v Mariboru jako talentiran dijak VIII. gimn. razreda, z imenom Hierzegger, ker je dobil koncem I. semestra v dveh predmetih dvojko. Po celem mestu se je naglo raznesla, govorica, da je temu samomoru profesor Kaspar kriv, kateri se inače, rajši z glasbo, nego s poučevanjem v šolskih predmetih bi'vi, ker ga je bojda krivično klasifikoval. Posebno mej dijaštvom brez razlike narodnosti je razdraženost proti omenjenemu profesorju tako velika, da se je bilo bati resnih izgredov. V nedeljo večer se je kričalo po mestnih ulicah „Pereat Kaspar!" Profesor Kaspar je zaradi razburjenosti, morda tudi, ker se je dolžnega čutil, pobegnil in se pogreba ni udeležil. Preiskava bode pokazala, kaj je osnovanega na tem.
— (Nov v o j a š k službenik.) Pod predsed-ništvom generalnega štaba načelnika fml. barona Becka zboruje sedaj na Dunaji posebna komisija, ki ima prirediti novo izdajo službenika. Novi službenik ne bo imel bistvenih sprememb, le natančneje bode določeval mejsobnjno zvezo in občevanje posamičnih šarž zastran javljenja časti in pri službenih poročilih, ker to terjata nova vojstvena osnova in organizatorična pomnožitev obojnih deželnih bramb. Tudi stanje obojne žandarmerije nasproti vojaštvu bode v tem službeniku objavljeno. — Nadalje se pri ministerstvu za domobranstvo posvetujejo, kako zaprečit1 nedostatke in preziranja pri oddajanji civilnih služeb, katere so v zmislu zakona z leta 1872, tikajočega se preskrbljevanja doslu-ženih vojakov, podčastnikom prihranjene.
— (Prihodnja veselica narodne čitalnice Novomeške) vršila se bode zaradi nepredvidenih zaprek namesto dne 21. februvarja, sto prav dne 28. februvarja t. 1. K tej veselici, katere program je tombola in ples, kakor k maškaradi na pustni dan vabi uljudno odbor.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi Čitalnica Postojinska v svojih prostorih dne 21. februvarja 188G s tombolo, petjem, šaljivim prizorom in plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Udje so ustop-nine prosti, neudje gospodje plačajo 50 kr.
Odbor.
— (Vabilo k veselici), katero priredi Podmelška čitalnica v nedeljo 21. dne t. m. s sledečim sporedom: 1. Petje „Naša zastava". 2. Govor. 3. Petje „Oblačku". 4. Deklamacija „Jeftejeva prisega1'. 5. Petje „Žaljivka Miha". 0. Igra „ Oproščeni jetnik". 7. Petje „U boj". Začetek ob 6Va- uri zvečer. Ustopnina za neuile 20 kr. Odbor.
— (Odbor „Savinjske posojilnice v Žavci") vabi častite ude te zadruge k občnemu
zboru v nedeljo dne 21. februvarja ob 3. uri po-poludne. Dnevni red: 1. Predlaganje računov za leto 1885. PredrugaČenje pravil. 3. Volitev načelnika in novega odbora. 4. Razni nasveti.
— (Zdravstveno poročilo za mesec januar) nam kaže umrljivost v mestih z več nego 20.000 prebivalci. Izmej 1000 ljudij jih umrje na leto: Na Dunaji 29 4, v Pragi 39, v Trstu 31, v Gradci 291, v Brnu 30 2, v Krakovu 31, v Črnovcih 23*1, v Linzu 336, v Plznji 26 2, v Pulj i 15» v Liberci 301, v Tarnopolu 32 1, v Ljubljani 394, v Solnogrfldu 274, v Zadru 16, v Tarnovu 31*5, v Dunajskem Novem mestu 26 6, v Kolomei 267, v Iglavi 363, v Przemvslu 397, v Gorici 33-7, v Inomostu 417, v Olomuci 192, v Opavi 289, v Tridentu 197, v Brody 26 8, v Celovci 39*6. Največja umrljivost bila je tedaj pretekli mesec v Inomostu, Celovci, Przemvslu, Ljubljani in v Pragi.
— (Razpisani sta) notarski mesti v Radovljici in v Mokronogu. Prošnje v 4 tednih na notarsko zbornico kranjsko.
— (Razpisana) je učiteljska služba na Čatež i. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 17. februarja. (Državni zbor.) Govorih pro: Rieger, contra: Lueger, Krona-wetter. Od vlade Pino, Pussvvaid, Wittek, poslednji posebno dobro. Poklukar predlagal konec debate, ki pa ni bil vsprejet. Debata se nadaljuje.
Celovec 16. februvarja. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico veselo in slovesno ustanovljena. Einspielerjev govor naudušeno vsprejet.
Peterburgu 16- februvarja. Knez črnogorski odpeljal se je preko "VVirballena. Grof Orlov Denisov spremljal ga je do meje, na kolodvor pa veliki knezi Nikolaj Nikolajevič, Aleksij Pavi in Sergij.
London 17. februvarja. Angleška misijonska družba dobila je iz Zanzibara telegram iz dne 12. t. m., v katerem se potrjuje vest, da so na povelje kralja Ugande škofa Hanringtona in njegovo iz 50 osob obstoječe spremstvo umorili. — »Daily News" so poiz-vedele, da se bodo po prihodu dveh, za pod-krepljenje angleškega brodovja odposlanih ladij, takoj pričele operacije, da se grško bro-dovje stori nezmožno za boj.
Razne vesti.
* (Železnica Doboj-Tuzla-Siminhan) bode do konca aprila t. 1. dodelana, da se izroči prometu.
* (Srbija) dosegla je s svojo čudno politiko žalostne uspehe. Ko se je ločila od Rusije, imela je samo 8 milijonov državnega dolga, danes, čez kratkih 8 let pa znaša državni dolg srbske kraljevine že 258 milijonov frankov.
* (Čuden zakon.) V Nilesu v državi Mi-chigan (v Severnej Ameriki) poročila sta se letošnji predpust udovce in udova, katera sta s saboj v zakon pripeljala vkupe petindvajset otrok.
Meteorologično poročilo.
(Na}cene|se zdravljenje.) Dunaj. VaSemn blagorodju! Prizuajoč, da sein vsprejel Vašo pošiljntov švicarskih pil lekarja R. Brandt-a, izrekam Vam za Vašo prijaznost najiskreneifio zahvalo z udanim pristavkom, da je vspeh VaSega popularnega zdravilnega sredstva daleč presegel vsa pričakovanja. Moja nesrečna sestra boleha že 17 let za božjastjo in mora zaradi te bolezni biti vedno doma, vsled tega, ker so nič ne giba po svežem zraku, se jej pogostem zapira, kar ima jako slabe posledice. Z rabo Vaših švicarskih pil ho se te posledico popolnem odplavile. Če tudi \\c rabi švicarskih pil (dobe se v lekarnah v škatljicah po 70 kr.) več slednji dan, ampak po pristankih, vendar bo imenovane slubosti na prijete« način popolnem odpravljene ter se sedaj v tem oziru zopet dobro počuti. Sprej mite še jedenkrat mojo zahvale*. Vašemu vcleblagorodju hvaležno udani P. Keinisch, železniški uradnik, II.," Klosler-neuburgerstrasse št. 1. Ker se v Avstriji R. Brandt a Švicarske pile mnogovrstno ponarejajo, naj se dor>ro pazi, da ima vsaka škatljica na naslovnem listu beli križ na rude-čem polji z imenskim počrkom lekarja R. Brandt-a. (.415)
Listnici* upruvniNlva.  Gospod J. Puheku v <Jr-nomlji: Sedaj imate plačano naročnino do 20. maja t. 1.
Tulci:
15. februvarja. pi; Nl-.uu: Lebl z Dunaja. — pl. Danick iz Gradca.
— Ja'-.obi z Dunaja. — Sehlessinger Is Ct-lovca. — Zoriaš iz Trsta. — L0wy, Turk, Vidic z Dunaja. — Zuttioni iz Gorice. — Lustig z Dunaja.
Pri MalJeli   Slaje, Blita z Dunaja. — pl. Kochner iz Budimpešte. — DuniiĆlć iz Linoa  — Euphrat z Dunaja
— Loy iz Kočevja.
a n	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
16. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736 03 mm. 734 93 mm. 735'11 mm.	04° 0 42° C 16 C	brezv. si. sev. si. szh.	obl. obl. obl.	0-00 u.
Srednja temperatura 2-1«, za 2-4° nad normalom.
XD-o.3aa,jsl?:a, borza
dne* 17. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo)
Zlata renta ...........
5° „ marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London .... ........
Srebro.............
Napol..........
C. kr. cekini    ■ . .......
Nemške marke
4u/„ državno srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1^64 100 gld.
Ogrska zlata renta 4" „......
„    papirna renta 5 °/„ . .
6* „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dnnava rcg. srečke 5''/,, 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4\f° t, zlati zast. listi Prior, oblig. K izabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev, železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke ...    10 „
Akcije anglo avstr. banke .       120 „ Tramuiway-druŠt. velj. 170 gld. a. v. . .
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so povodom smrti naše nepozabljive
se tako blagodejno nas spominjali in v tolikem številu spremili preblago k poslednjemu počitku, posebno še p. n. gospodičinam, ki so se vrstile ob rak vi, gospodom pevcem ter darovatelj i cam in darova oljem prekrasnih vencev se najtoplejše zahvaljuje
žalujoča
rodbina Gusell.
84 gld. 65			kr
84	it	90	f»
113	9	45	9
102	9	30	9
867		—	9
300	9	10	9
126	9	45	9
—	9	—	9
10	9	03	9
5	9	95	9
61	9	85	
128	9	—	9
172	9	20	9
102	9	90	9
94	9	30	9
104	9	—	9
116	9 '	75	9
126	9	—	9
116	9	50	9
106		50	9
177	n	75	9
20	9	—	9
113	9	75	9
206	9	40	9
(98)
Škof j a Loka, dne 16. februvarja 1886.
♦ ♦
♦
: t
(50-7)
fc»be is zobovja
ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu brez vsakih bolečin ter opravlja p i »mitov nit j m in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.
Anchor parobrodna linija
iz Trsta v lTew-York naravnost.
Odhcd v 1. in 15. dan vsakega meseca.
Veliki prvorazredni parniki te svotovnoznane v Avstriji jedino koncesijonirane linije vsprejemajo potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
Potniki naj so obrnejo na GS-ertfolot Sc Po. {fliueo, glavne agente, Via deli* Arsenale štev. 58 v Trstu.
Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Z j edin jenih držav po najnižjih cenah. , (32—13)
trni ►
4 4
\\ jedne prvih zavarovalnic avstrijskih T
^ išče za k,
4 ........r
4 4
<
Ljubljano in Ljubljanski l sodni okraj
4
4 4 4 4
inteligentnega, slovenščine in nemščine zmožnega, zgovornega človeka z neoniadeževano preteklostjo, kateri zna prijetno kretati se iu kateremu je moči baviti se izkljucivo z opravili  glavnega  zastopa.   Položiti je kavcijo.
Stalna plača in provizija. Ponudbe pod šifro »F. A. £1" pošiljati
4* upravništvu teh novin
(5)5-2)
Borove popke
od polomljenih borovcev (izključljivo le od teh) kupuje v vsaki množini in po najboljši ceni
(96—2)        Josip Lovec,
trgovec pri mesarskem, mostu.
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na O^erskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobe in izvrstnih svojstev pri želodce vih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljen j i, diarr-hoe in rekonvalescenci s izrednim vspehom. — Zdravilnica v LindewJ6se (Sle-zija) uporablja to vino že već kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčaj oče pri rekonvalescenci.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima (656—16)
»LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovia t L ubijani.
Velika steklenica velja 80 kr., IO steklenic 7 gld. Po polti se posije najmanj 5 steklenic.
LIPPMANN-0VI
KARLSBADSK1 ŠUMEOl praški
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih vodi dobljenih studenčnib produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
Blmut vabr Jajode. Za prebavljen Je.
Vadeinecnin
za
bolehajoče \ želodci
Baba prijetna. IJpllv gotev.
Neprekosljivo čistilo
upliva Urv-M, izjeme hitro in gotovo.
Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično-boI ninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo 1 OkrepgnJoŽo I
Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pi e, pa-stile itd,
Za predgaravJjenJel Za po »aravljenjll
Zdravniško priporočano za domače in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, črev, jeter, obistij in mehurja.
Dobro stBšeno in mnopo islam domače sredstvo
pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do jedij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, /aslizenji, slabosti po jedi, Bitnem vzdihovanji in napenjanji, zf?agi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjen j i krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena pusci 20 kr., originalni škatlji = 12 pušic = 2gld. a. v Centralnu /.ulogtt:
Lippmann-ova lekarna v Carisbad-u.
Pazi naj se, da ima vsaka posamična Škatljica varstveno
znamko in Ljpjjmai n-ov imenski počrk. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v Kraoji, v Ljub-ljani (U. pl. Trnkocav, lokar,  II. Birschitz, lekar), v Ku-dolfovem, v Ratlovljlel,  v Crnonilji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijsko države itd.       (78—3)
fluid
pomnoženi, tudi
i
imenovan,
rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikili in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen in k rezilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuje otrpnelost konjskih udov ter sluti v krepilo pred in v restitucijo i oe vrsten je) po kakem trudanolnem delu. Dalje rabi kot podpiralno :n ozdravi j ujoče sretistvo pri pretegu žil, otekanji kolen, ko pitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. (1., otekanji J'Otf. mehurjih na nogah, i/.vinjenji, tišcanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka1 sk<.ro pri vseh vnanjih boleznih hibah.
i steklenica z rabilnim navodom  vred stane 1 ghi., 5 steklenic z rabilnim navodom  vred samo 4 gld. Prodaj:« in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: $55—16)
IKflr zraven rotovža v Ljubljani.
gjj^iaii'*oiPji'0^,ai^<'^sjss»^ai '>" vsu~r~imr^ >.9^^iw»^bof
Izdatelj in odgovorni urednik: Jvan Železni
kar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarno"•
3