38. številka. Ljubljana, v sredo 17. febravarja. XIX. leto, 1886. Slomški rai Izhaja vsak dao icimii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a vstrij sko-ogerake dežele sa vse leto 15 gld., m pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za > se leto 13 gld., za četrt l^ta ,3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom raiuaa m p« 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z» tuje dežele toliko več, kakor poštnina znala. Za oznanila platoje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v ni itv o je v Rudolfa Kirbiša biii, .Gledališka stolboN«'nsk«i<;a metropolita. Po kori-čanej cerkveni slovesnosti, bil je v metropol i tskej palači slovesen vsprejeiu, popoludnn ob dveh pa slovesen obed v kazini, katerega se je udeležil general baron Appel in višji cerkveni dostojanstveniki vseh \eroizpovedanj v deželi. Baron Apeli, nadškof Stadler in inufti pozdravili se v napitnieah metropolita. Škot Živković je pa v lepem govoru omenjal harmonije mej raznimi veroizpoved anj i in cesarsko vojsko. Ta govor bil je naudušeno vsprejot. . Vnanje države. Ker se ferl»ftl£o-lM»lgm*Mks% mirovna pogajanja tako počasi više, so angleški, avstrijski in nemški zastopnik zopet priporočali srbskej vladi, da naj hitro sklene mir. Poslednja njim je pa odgovorila, da samo Turčija zadržuj(5 mirovna pogajanja V Srbiji še vedno rožljajo s sabljo. Sklicujejo se vojaki in odpošiljajo na mejo Finančni minister je baš sedaj izdal ukaz in ga poslal vsein okrožnim oblastvorn, da mora vsakih 100 davkoplačevalcev plačati 500 frankov, s katerimi se bodo nakupili konji za vojsko. V desetih dneh se mora povsod pobrati ta vojni davek, ko se bode razglasil dotični ukaz. Občine, ki ima manj kakor 150 davkoplačevalcev, bodo zložile denar le za jednega, občine, ki imajo nad 150 davkoplačevalcev, pa za dva konja. Kako v Rusiji mislijo o tiii'5ko-l»olgni> sltem dogovoru, da so nekoliko posneti iz izjave oticijoznega glasila „Journal de St. Peterburg". Ta list omenja, da se govori, da je Turčija poslala okrožnico na velevlasti in potem pa pravi: n Če se res nahaja taka okrožnica, nikakor to ne izključuje spo razumljen) a o prvej in tretjej točki bolgarsko-turškega dogovora, četudi Porta konstatuje, da je obnovljenje oblasti guvernerja vzhoduoruinelijskega samo formalno vprašanje, dočiin Rusija drugače misli in se spremembe statuta smejo določiti samo s sporazumljenjem velevlastij. Kar se pa tiče druge točke, nasprotuje trditev, da ima sultan sam pravico sklepati pogodbo zastran bolgarske vojaške po- da je mnogo nagnenij prevarilo vaše rahločutje, da vam je uskočilo mnogo nadej, nikedar ni došlo do tega, prijatelj moj, da bi ne našli več poleg sebe one toliko dragocene zamene, katera zaceli v nežnem srci vse bolesti; — vi veste, Lotar, da ste ljubljeni. Lotar je začel z nova zreti v Tonico, a lice se mu je do cela premenilo: Zapazil si na njem le Še nekako zmes nepokojnega radovanja, osupnenja in groze, nenavadnih njegovim potezam. — Lotar, govori ona dalje, jaz ne poznajem ni vaše obiteli, ni vašega dostojanstva, ni vašega imetja, in malo mi je na tem, da to zvem; a pravilo se mi je, da roke one Tonice, katere srce vi želite polniti, ni prezirati nikomur, jnaj bi mu bile one razmere še ^toliko sijajne; in Tonica, mogoč voliti svobodno, odločila bi se samo za vas. — Zame! vsklikue Lotar z nekako strastno burnostjo. Gospa Albertova se je približala. — Zame! in to ste vi, to je Tonica, ki se mi tako bridko roga. — Lotar, pregovori Tonica z nekako mrzlo dostojnostjo, vi prezirate Tonico ali je pa neste razumeli. — Prezirati Tonico ! Kaj znači ta jezik V O čem se mi je govorilo? O poroki če se ne motim, in vi. Tonica se opre oh sestro. Joče. — Hči moja, pravi gospa Albertova, ne uti-kaj se v njegove tajne. Pač nikakor ne bi te za-metal, Če bi ga nerazdorna ovira, morda kaka druga vez . . . Lotar jej seže v besedo. Ah! ne verjemite tega! Rojenemu, da ljubim Tonico, da ljubim samo njo, ni mi vklenilo svobode nobeno drugo nagnenje ... In če bi se nje roka mogla pridobiti z ljubeznijo — ali s pogumom, pri-sezam, da bi bila moja, ali s kako pravico in s kakimi pogoji? S kakimi pogoji, Bože veliki! in kdo bi je drznol staviti? Maščevanje božje, kako si strašno! Poslušajta me, niste li slišali, — vama neso li pravili — še pred kratkim časom o nekem človeki, zovočein se — Lotar — to bodi njegovo ime in Lotarjeva soproga, znata li, v kakej palači, na kakih posestvih bi jo pokazal svojim vazalom! Tonica sede. Smrten fsrh jej vzdrveni ude. Grozna razjasnila so se javljala nje duhu, upirajoča se proti njej. Izkušala jo prodreti to nepro-dorno skrivnost, in vse, kar je mogla razločevati, bilo je nerazborno in strašno Lotar se jej je redoma udaljal in približavat. Včasih so mu črte izražale blodnjo, včasih jih je neustavna moč napela in raztrla. Potem je nekaj časa zamišljen in potrt molčal. Kar mu vzjasneje čelo, oko mu zažari, hipna misel, obujajoča mu z nova nadejo, zasveti mu na lici. Tonici h kolenom se sklone, z vshi-čenjem stisnovši nje in gospe Albertove roke, ter močeč jih s solzami, vsklikne: — Toda, če bi bil vse na svetu njej in vam? Vse! odgovori Tonica. — Ona in vi, deje gospa Albeztova. Vse moje živenje je navdihala ta misel. — Da bi bilo res? vsklikne Lotar, kakor bi ga potrla teža nikoli ne nadejane sreče; da bi bilo res, in jaz bi mogel začeti z vami novo bistvo« vanje, zatreti svoje ime in svojo usodo sredi ljudij, — da bi mogel! A treba li. . . kako bi se drznol podvreči, kar ljubim . . . Tako hoče fatalna moja zvezda! Daleč od tod je, daleč od mest, v deželi kder bi vam bil zaman sijaj slovečega imena in obilne [imovine, ali kder bi jaz posle vse svoje živenje posvetil . . . Oh ! pustita, da se opočijem za jedno trenotje v opajajočih me čuvstvih! (Dalje prih.) moći vsled svoje vrhovne pravice, javnim pravom v I orijentu: Se nikdar neso bili kristijanski vazali na i Balkanu zavezani v vojni pomagati sultanu. Da bi se bolgarska vojska podredila Turskoj, to nasprotuje Berolinskej pogodbi. Knez Aleksander ni imel pra- | vice v kaj tacega privoliti. Podreditev bolgarske vojske more v orijentu vzbuditi razne strasti in prouzročiti bratomorske boje. Nikakor v to ne more i privoliti Rusija, ki je osvobodila Bolgarijo. Če tega ne vedo v Sofiji, je pa drugod še dobro znano." Rusom prijazna stranka v ll«ljrnri|I in Vzhodni Kumili ji hudo agituje proti knezu Aleksandru, ker se je zadovoljil z osobno unijo, a ni odločno zahteval popolnega zjedinenja, katero želi ves bolgarski narod. Knezova popularnost se 'vsled tega že manjša v Vzhodni Rumeliji. Ako se bode Rusiji posrečilo še dolgb zavleči končno re-šenje vzhodnorumelijskega vprašanja, zna še celo odstaviti kneza Aleksandra, zlasti če bode zagotovila Bolgarom popolno zjedinenje in še Makedoniji dosegla večjo samostojnost. Orftkti bode s svojo trdovratno politiko ven-der nekaj dosegla. Turčija želi, da se kmalu po-ravnnjo sedanje zmotnjave v orijentu. Zato se hoče ;.pobotati z Grki. Vrše se nekda že mej turško ?tn grško vlado obravnave, da se zopet uravna meja. Turčija bode odstopila zopet ,nekaj zemlje Grkoin. V Peterburgu veje .nekaj časa Poljakom ugod-■v ne(ši veter. Itusha vlada se nadeja Poljake bolj I *zase pridobiti sedaj, ko so se preverili, kaka nevarnost njim preti od Ne niči je, Porusenje Poljakov se ne bode več tako pospeševalo' kakor dosedaj. Kakor se poroča, je vlada zavrgla predlog Poljakom sovražnega šolskega kuratorja v Varšavi, Apuhtina, da se pomnoži število nepoljskih šol. Pri nadomestiluih volitvah za fr»iieo*lc«» zbornico pridobili so republikanci 17 sedežev. Tudi na otoku Korziki so voljeni republikanci. — Vele-■ poslanik v Peterburgu, geueral Appert dal je svojo demisijo zaradi slategn zdravja, na njegovo mesto pride general Billot. Poslednji je jako odločen mož in je bil v drugem Freycinetovein ministerstvu. Ker sedaj ni poklican v ministarstvo, ga pa bodo odškodovali z veleposlaništvom. Tudi v Birmingh umi na AiaglcSkcin so se poskušali nemiri mej delavci, ki so brez dela, pa jih je zabranda policija. Ravno tako prikazovali so se neimri v Great Yarmouthu- Vojaki so v več mestih pripravljeni, da takoj zatro vsake take pojave. Dopisi. Va Dunaja 15. februvarja. [Izviren dopis.] (Naše srednje šole vbudgetnem odseku.) Denašnju seja budgetnega odseka bila je za Slovence posebno zanimiva, ker se je razgovarjalo o vprašanji učnega jezika po naših srednjih šolah. Pri dotični potr< bščini državnega proračuna oglasil se je namreč člau budgetnega odseka, poslanec dr. Tonkli, ter je v daljšem govoru razjasnil naše šolske razmere. Glede šolstva v Trstu opozarjal je mi učnega ministra na anomalijo, ki leži v tem da Trst dosihmal še nobenega deželnega šolskega zakona nema; vprašal je pri tej priliki, na kateri podlagi je urejeno Tržaško šolstvo. Oziral se je potem na srednje šole, hoteČ najprej izvedeti mnenje učne uprave, ako ona namerava, ozirajoč se na kolosalno število učencev Ljubljanske gimnazije, v Ljubljani ustanoviti prepotrebno drugo gimnazijo. Skliceval se je na dalje na znane resolucije, vspre-jete tekom zadnjih let, ter interpeloval ministra, ali se je dosihmal z vladne strani kaj ukrenilo, da se ustreže tem resolucijam ter da se slovenske pa-ralelke uvedejo na Spodnjem Štajerskem in na Primorskem V Navzočni naučni minister plemeniti Gautsch je takoj odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Kar se tiče Tržaških šolskih razmer, dejal je, da se cela dosedanja provizorična organizacija naslanja na Ilaus-nerjevo odredbo z leta 1869. Preskočivši vprašanje druge Ljubljanske gimnazije, katero se pa bode bržkone zopet sprožilo pri budgetni debati v zbornici, prestopil je takoj na jezikovno stran. Omenjal je, da zlasti za višje gimnazijalne razrede dandanes še nemarno dovolj učnih pripomočkov, vender priznavajoč, da se bode ta nedostatnost dala odpraviti. Ali vsekako tako — umuje minister — treba počakati učnih uspehov sedaj obstoječih slovenskih paralelk na Kranjskem. Ker je že letos četrti razred osnovan na podlagi slovenskega učnega jezika, bode se dejansko dalo presojati, če so učenci v toliko zmožni postali nemščine, da zamorejo na višji gimnaziji z vsaj deloma uvedenim nemškim učnim jezikom tekmovati s svojimi nemški odgojenirai tovariši. Na tako praktično skušnjo poklada minister mnogo več važnosti, nego na razna nadzorniška poročila. Kakor hitro bodejo učni uspehi povoljni, — kar se more pokazati že v prihodnjem šolskem letu, — potem še le navstane naloga za učno upravo, baviti se z sličnim preustrojem naših gimnazij po drugih slovenskih pokrajinah te«* z razširjevanjem slovenskega učnega jezika po višjih razredni. Glede Pazina omenja, da nasproti pičlemu obisku Pazenske gimnazije je baje bolj umestno, govoriti o obstanku tega zavoda sploh, ne pa o napravi paralelk, ki se opravičiti ne dado pri sedanjem broji učencev. Z ozirom na Celje pa in na Celjsko gimnazijo rekel je minister Gautsch z nekim posebnim naglasom, da je na tem zavodu v prvi vrsti rešiti drugo pitanje, namreč zboljšanje propadle discipline. Na to se je unela daljša debata, katere sta se udeležila od nemške stranke Heilsbeg in dr. R u s s, iz mej desničarjev Z e i t h a m m e r, dr. Tonkli in poročevalec J i r e če k. Poslanec Heilsberg, jeden najbolj praznih, a navzlic temu najkričavejih levičarjev zagodel je zopet jedenkrat — variatio deleetat! — staro pesen o vrlih Spod-nještajercih, kateri se baje sami branijo slovenščine, iz golega hrepenenja po nemškem kulturnem jeziku! Dr. Rus s, ki je sam slovenskega ppkolenja, spodtikal se je nad „nizkimJ kulturnim položajem slovenskega naroda ter nam v vzgled stavljnl siromašne Korošce, kateri se že v jednoruzrednicah pi- — ("Sijajni ples 2. februvarja v Ljubljanski Čitalnici) vzbudil je gotovo v srci slehernega rodoljuba Željo, da bi se že kmalu uresničila ideja zgradbe „Narodnega Doma" v Ljubljani. Narodni živelj se vedno množi in jn-ostori za gojenje društvenega življenja, kateri so zadostovali pred 25. leti, sedaj več ne zadostujejo. Prijetna dolžnost nam je, omeniti veselice, katero priredi kegljačka družba „Edinost" v prostorih Ljubljanske čitalnice, katere Čisti donesek je namenjen „Narodne m u Domu". Kakor čujemo, bo udeležitev jako živahna, kajti ne le lepi spol se bo udeležil v mnogo-brojnem številu, tudi odlični rodoljubi obljubili so počastiti ne le s svojo navzočnostjo, nego tudi denarno izdatno podpirati, kajti radodarnosti neso stavljene meje. Z veseljem smo čitali te dni visokoilu^na darila dveh rodoljubov, gg. Hrena in Vilharja, katera sta darovala prvi 1000 gld., dru«i 300'gld. »Narodnemu Domu". Upamo, da bodo rodoljubi tudi 20. t. m. položili izdaten temeljni kamen „Narodnomu Domu". Prosimo torej, da sleherni, čeravno no misli udeležiti se te veselice, vsaj nekaj položi na narodni altar, ker našla moč je v slogi. — („Rogača") izšla je 4. letošnja številka z raznovrstno vsebino in novimi ilustracijami. „Rogač" tajo z izveličevalno nemščino. Dobro jo obema od- stane za vso leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., govarjal dr. Tonkli, in prav toplo ga je podpiral , za četrt leta 80 kr. Zeithammer, ki je ministra opozarjal na slavno- i — (»Trgovski ples") vrgel je 1080 gld. znani „circulus vitiosus", obstoječ v tem, da se z jedne strani Slovencem predbaciva, da nemajo učnih knjig, z druge pa se jim odrekajo zavodi, ua katt-rih tfl se mogle ttvestK Po kratki opazki poročevalčevi všprejeTa se je vsa potrebščina, in sicer_po številkah državnega proračuna. ' ' V prvič tedaj smo slišali ministra Gautscha govoriti o slovenskih razmerah. Dr. Tonkli jeza Bite val, naj so odgovor ministrov zabeleži v zapisniku, izrecno poudarjajoč, da mu je bil „le deloma po volji." Skoro bi še huje sodili o ministrovi izjavi. Po svojem bistvu bila je ta izjava zgolj dilatorićna, na jasno vprašanje prav nejasen, nepomenljiv odgovor. Naloga naših poslancev bode, da v zbornici o svojem času ministra primorajo, barvo pokazati na tak način, da slovenski narod jedenkrat izve", česar se mu je nadejati od sedanje vrhovne učne uprave. Domače stvari. — (Presvetla cesarica) popelje se danes po noči s posebnim vlakom skozi Ljubljano na Dunaj. Ob G. uri zvečer odpelje so z Reke. — (Od likova nj e.) Presvetli cesar je dovolil, da sme pobočni strelec ruskega poslanika na Dima ji, gosp. Janez Korošec, rodom iz Gorjuš v Bohinji, vsprejeti in nositi sreberno rusko svetinjo za zasluge na traku reda sv. Stanislava. — (Poročil) se je včeraj v Cerknici gospod dr. Martin Trav nar, c. kr. sodnijski pristav v Lo-gatci, z gospodično Karolino O brezovo, hčerjo državnega poslanca. — (V Trstu) volili so včeraj župana. Izvoljen je bil zopet dr. Bazzoni, podpredsednikoma pa dr. Luzzatto in dr. Dompieri. Manjina torej v predsedstvu ni zastopana. Poslanec g. Ivan Nabergoj je še vedno bolan, zaradi tega ga ni bilo v sejo. — (Pobiranje doneskov za „Narodni Dom" v Ljubljani.) Zadnjič smo dejali, da bo polovica prve stotine razprodanih knjižic kmalu dosežena. Danes se ž njo že lahko izkažemo. V novejšem času je narastlo število razprodanih knjižic za 3. Pred vsem nam je z radostjo in zahvalo omeniti simpatičnih pojavov iz sosednje Koroške — iz nemškega Beljaka. Beljaški Slovenci so nam poslali 48. razprodano knjižico pod št. 374 (poverjenik g. Fr. O.) in dodali to-le prijazno voščilo, oziroma gaslo: Kamen za kamnom eden za drugim nosimo, Da se prof nebu dvigne mogočna palača, Dober vspeh Vam, vrli Slovenci, želimo, Da se znebimo enkrat imena „gostaća". Tač zares gostači smo Slovenci in z obilimi palačami se naše sicer krasne pokrajine ne morejo ponašati. Tacib palač pa še celo nemarno dosti, ki bi bile lastnina vsega Slovenstva, kakeršna ima postati naš „Narodni Dom- v Ljubljaui. — 49. in 50. knjižico (poverjenika gg. dr. V. G. in G. M.) dobili smo pod št. 405 in 417 iz Ljubljane. Došlo nam je tudi nekaj perijodičnih mesečnih svot, nabranih večinoma na desetkrajcarske knjižice, od katerih je ona, v znesku 12 gld., ki sta jo nabrala gg. J. B. in V. K. v Trstu na knjižico pod št. XXVIII. najznatnejša. Gospodom nabiralcem prav iskreno zahvalo, prvi tisočak bo takoj gotov. 35/kri čhtte&i dobička, kateri pripade penzljskemu fondu trgovskega bolniškega in penzijskega društva v Ljubljani..,. j .'i/1'.n ., < — (Z Rakeka) se nam poroča 115. februvarja : Danes padel je — ali je pa sam prezgodaj doli skočil — kondukter tovornega vlaka št. 21, kateri je prišel iz Trsta. Padel je pod voz in zmečkalo mu je obe nogi in levo roko. Težko, da bi preživel dan. Ponesrečeni imenuje se Promru. — (Iz Maribora) se nam piše: V soboto dne 13. februvarja predpoludnem ustrelil se je v Mariboru jako talentiran dijak VIII. gimn. razreda, z imenom Hierzegger, ker je dobil koncem I. semestra v dveh predmetih dvojko. Po celem mestu se je naglo raznesla, govorica, da je temu samomoru profesor Kaspar kriv, kateri se inače, rajši z glasbo, nego s poučevanjem v šolskih predmetih bi'vi, ker ga je bojda krivično klasifikoval. Posebno mej dijaštvom brez razlike narodnosti je razdraženost proti omenjenemu profesorju tako velika, da se je bilo bati resnih izgredov. V nedeljo večer se je kričalo po mestnih ulicah „Pereat Kaspar!" Profesor Kaspar je zaradi razburjenosti, morda tudi, ker se je dolžnega čutil, pobegnil in se pogreba ni udeležil. Preiskava bode pokazala, kaj je osnovanega na tem. — (Nov v o j a š k službenik.) Pod predsed-ništvom generalnega štaba načelnika fml. barona Becka zboruje sedaj na Dunaji posebna komisija, ki ima prirediti novo izdajo službenika. Novi službenik ne bo imel bistvenih sprememb, le natančneje bode določeval mejsobnjno zvezo in občevanje posamičnih šarž zastran javljenja časti in pri službenih poročilih, ker to terjata nova vojstvena osnova in organizatorična pomnožitev obojnih deželnih bramb. Tudi stanje obojne žandarmerije nasproti vojaštvu bode v tem službeniku objavljeno. — Nadalje se pri ministerstvu za domobranstvo posvetujejo, kako zaprečit1 nedostatke in preziranja pri oddajanji civilnih služeb, katere so v zmislu zakona z leta 1872, tikajočega se preskrbljevanja doslu-ženih vojakov, podčastnikom prihranjene. — (Prihodnja veselica narodne čitalnice Novomeške) vršila se bode zaradi nepredvidenih zaprek namesto dne 21. februvarja, sto prav dne 28. februvarja t. 1. K tej veselici, katere program je tombola in ples, kakor k maškaradi na pustni dan vabi uljudno odbor. — (Vabilo) k veselici, katero priredi Čitalnica Postojinska v svojih prostorih dne 21. februvarja 188G s tombolo, petjem, šaljivim prizorom in plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Udje so ustop-nine prosti, neudje gospodje plačajo 50 kr. Odbor. — (Vabilo k veselici), katero priredi Podmelška čitalnica v nedeljo 21. dne t. m. s sledečim sporedom: 1. Petje „Naša zastava". 2. Govor. 3. Petje „Oblačku". 4. Deklamacija „Jeftejeva prisega1'. 5. Petje „Žaljivka Miha". 0. Igra „ Oproščeni jetnik". 7. Petje „U boj". Začetek ob 6Va- uri zvečer. Ustopnina za neuile 20 kr. Odbor. — (Odbor „Savinjske posojilnice v Žavci") vabi častite ude te zadruge k občnemu zboru v nedeljo dne 21. februvarja ob 3. uri po-poludne. Dnevni red: 1. Predlaganje računov za leto 1885. PredrugaČenje pravil. 3. Volitev načelnika in novega odbora. 4. Razni nasveti. — (Zdravstveno poročilo za mesec januar) nam kaže umrljivost v mestih z več nego 20.000 prebivalci. Izmej 1000 ljudij jih umrje na leto: Na Dunaji 29 4, v Pragi 39, v Trstu 31, v Gradci 291, v Brnu 30 2, v Krakovu 31, v Črnovcih 23*1, v Linzu 336, v Plznji 26 2, v Pulj i 15» v Liberci 301, v Tarnopolu 32 1, v Ljubljani 394, v Solnogrfldu 274, v Zadru 16, v Tarnovu 31*5, v Dunajskem Novem mestu 26 6, v Kolomei 267, v Iglavi 363, v Przemvslu 397, v Gorici 33-7, v Inomostu 417, v Olomuci 192, v Opavi 289, v Tridentu 197, v Brody 26 8, v Celovci 39*6. Največja umrljivost bila je tedaj pretekli mesec v Inomostu, Celovci, Przemvslu, Ljubljani in v Pragi. — (Razpisani sta) notarski mesti v Radovljici in v Mokronogu. Prošnje v 4 tednih na notarsko zbornico kranjsko. — (Razpisana) je učiteljska služba na Čatež i. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 17. februarja. (Državni zbor.) Govorih pro: Rieger, contra: Lueger, Krona-wetter. Od vlade Pino, Pussvvaid, Wittek, poslednji posebno dobro. Poklukar predlagal konec debate, ki pa ni bil vsprejet. Debata se nadaljuje. Celovec 16. februvarja. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico veselo in slovesno ustanovljena. Einspielerjev govor naudušeno vsprejet. Peterburgu 16- februvarja. Knez črnogorski odpeljal se je preko "VVirballena. Grof Orlov Denisov spremljal ga je do meje, na kolodvor pa veliki knezi Nikolaj Nikolajevič, Aleksij Pavi in Sergij. London 17. februvarja. Angleška misijonska družba dobila je iz Zanzibara telegram iz dne 12. t. m., v katerem se potrjuje vest, da so na povelje kralja Ugande škofa Hanringtona in njegovo iz 50 osob obstoječe spremstvo umorili. — »Daily News" so poiz-vedele, da se bodo po prihodu dveh, za pod-krepljenje angleškega brodovja odposlanih ladij, takoj pričele operacije, da se grško bro-dovje stori nezmožno za boj. Razne vesti. * (Železnica Doboj-Tuzla-Siminhan) bode do konca aprila t. 1. dodelana, da se izroči prometu. * (Srbija) dosegla je s svojo čudno politiko žalostne uspehe. Ko se je ločila od Rusije, imela je samo 8 milijonov državnega dolga, danes, čez kratkih 8 let pa znaša državni dolg srbske kraljevine že 258 milijonov frankov. * (Čuden zakon.) V Nilesu v državi Mi-chigan (v Severnej Ameriki) poročila sta se letošnji predpust udovce in udova, katera sta s saboj v zakon pripeljala vkupe petindvajset otrok. Meteorologično poročilo. (Na}cene|se zdravljenje.) Dunaj. VaSemn blagorodju! Prizuajoč, da sein vsprejel Vašo pošiljntov švicarskih pil lekarja R. Brandt-a, izrekam Vam za Vašo prijaznost najiskreneifio zahvalo z udanim pristavkom, da je vspeh VaSega popularnega zdravilnega sredstva daleč presegel vsa pričakovanja. Moja nesrečna sestra boleha že 17 let za božjastjo in mora zaradi te bolezni biti vedno doma, vsled tega, ker so nič ne giba po svežem zraku, se jej pogostem zapira, kar ima jako slabe posledice. Z rabo Vaših švicarskih pil ho se te posledico popolnem odplavile. Če tudi \\c rabi švicarskih pil (dobe se v lekarnah v škatljicah po 70 kr.) več slednji dan, ampak po pristankih, vendar bo imenovane slubosti na prijete« način popolnem odpravljene ter se sedaj v tem oziru zopet dobro počuti. Sprej mite še jedenkrat mojo zahvale*. Vašemu vcleblagorodju hvaležno udani P. Keinisch, železniški uradnik, II.," Klosler-neuburgerstrasse št. 1. Ker se v Avstriji R. Brandt a Švicarske pile mnogovrstno ponarejajo, naj se dor>ro pazi, da ima vsaka škatljica na naslovnem listu beli križ na rude-čem polji z imenskim počrkom lekarja R. Brandt-a. (.415) Listnici* upruvniNlva. Gospod J. Puheku v " vsu~r~imr^ >.9^^iw»^bof Izdatelj in odgovorni urednik: Jvan Železni kar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarno"• 3