Delavnice s KUBO robotki Vanja Grišin Šertelj, profesorica poučevanja na razredni stopnji, OŠ Ob Rinži Kočevje V članku predstavljam izvedbo, utrinke in odzive učencev 4. razreda na delavnico s KUBO robotki, ki je potekala v živo in hkrati na daljavo. Srečali smo se z izzivom same izvedbe, organizacijo, tako s tehnološkega kot vsebinskega dela, saj so bili učenci v to aktivnost do tedaj vključeni le v živo. Delavnica je vključevala izobraževalne vsebine, s katerimi se bo mogoče kdo od učencev srečal v prihodnosti. Uvod vzpodbuja njihovo kreativno mišljenje, domišljijo, »Gre za drugi del projekta pod okriljem skills4in- ustvarjalnost in operativno razmišljanje. Z vsakim dustry iniciative, s katero želi Evropska komisija korakom učenec nadgradi svoje znanje in logič- (v nadaljevanju EK) pritegniti in razviti talent na no sklepanje. Učenci se s tem načinom izobraže- področju tehnologije. Priča smo razvoju novih vanja spoprijemajo s kodiranjem, ki je podobno tehnologij, ki spreminjajo naravo dela, zato je sestavljankam, le v obliki zaporedja kod oziroma po mnenju EK nujno premagati trenuten razkol ukazov. Učenje je namenjeno vsem starostnim med izobraževanjem in industrijo, da bi dolgoroč- skupinam ne glede na njihove sposobnosti in no zagotovili konkurenčnost evropske industrije. spretnosti, kar poveča medsebojno sodelovanje, S podporo uvedbi robotike že v najzgodnejša ob- kritično mišljenje in komunikacijo tudi pri srame- dobja izobraževanja želi tako EK premostiti pre- žljivejših učencih. (Vir 2) pad med robotiko in šolami ter mlade pripraviti na prihodnost dela.« (Vir 1) Učenca skozi proces poleg razlage in podanih navodil usmerja tudi gradivo, ki vključuje različne Tako smo se 4. razredi vključili v izvedbo te delavni- kose. V škatli z gradivom so na voljo trije sklopi na- ce, kar nam je predstavljalo nov izziv. Delavnice so log, ki se razlikujejo glede na stopnjo zahtevnosti. se na naši šoli izvajale že pred dvema letoma v obli- Pod vsako številko so shranjeni deli sestavljanke, ki interesne dejavnosti, vendar se je zaradi spre- s katerimi gradijo pot. Na njih so narisani smerniki memb ob pojavu koronavirusa izvedba zaustavila. ali oznake, s katerimi robotka usmerijo in določijo dolžino in smer njegove poti. Posamezna puščica KUBO delavnica je obarvana glede na smer, v katero kaže. Robo- Kaj sploh je KUBO delavnica? Gre za poučevanje tek je sestavljen iz dveh delov, glave in telesa, ki osnov programiranja in osnov robotike za učen- sta v kompletu posebej, prav zato, da se njegove ce prve in druge triade. Vključenost učencev baterije prehitro ne izpraznijo. Po uporabi se ro- KUBO gradivo Notranjost škatle s KUBO gradivom 21 Didakta ŠOLSKA PRAKSA botke priključi na polnilnik oziroma adapter, da daljevanju delavnice so učenci razmišljali, kje so se napolnijo. Gradivo vsebuje še podlogo oziroma že v današnjem času prisotni roboti, kje bodo v zemljevid. Na njem je narisana mreža. Na dnu so prihodnosti, kaj na to vpliva in kje so vzroki. Raz- napisane velike tiskane črke od A do J, na levi stra- mišljanje se je usmerilo predvsem na področje ni pa števila od 1 do 10. Zemljevid zajema slike me- dela v proizvodnji, industriji, pri nadomeščanju sta, trgovine, parkirišča, igrišča, prehode za pešce, delavcev, še posebno pri fizičnih obremenitvah, ceste in okolico šole. pri nevarnih in tveganih delih, pri ponavljajočih se opravilih ipd. Učenci so omenili, da določeno človeško delovno silo in dejavnosti prav iz prej na- štetih razlogov nadomeščajo roboti, posebno v avtomobilski industriji. Pogovor se je preusmeril na izbor njihovih pokli- cev in učenci so nanizali kar nekaj primerov, kaj bi želeli opravljati v prihodnosti. Velikokrat so to poklici, ki so vidnejši in s katerimi so se učen- ci večkrat srečali v svojem življenju. Z lahkoto so našteli poklice, kot so frizerka, učiteljica, trgovka, avtomehanik, gradbenik. Prav na tem mestu pa je bila neznanka, kaj je to robotika, poklic, ki vklju- čuje programiranje. Robotika S pojmom robot se otroci srečajo že zelo zgodaj, preko vizualnih in slušnih vsebin v obliki knjig, pesmi, risank ali filmov. Povsem drugačna pa je osebna izkušnja z njimi. »Besedo robot si je leta 1920 izmislil češki dramski pisatelj znanstvene fantastike Karel Čapek in jo uporabil v svoji igri R. U. R. (»Rossumovi univerzalni roboti«). V češčini »robota« pomeni »delo« oziroma »suženj«. Razvoj robotike se je pričel v avtomobilski industriji, zdaj pa si skoraj ne moremo več predstavljati industrij- ske panoge, ki bi nemoteno delovala brez robot- ske podpore. Robotika se prav tako razvija na ne- industrijskih področjih, kot so zdravstvo, razisko- valno delo, vojaška tehnologija, svet zabavne teh- nologije in nenazadnje tudi doma, v gospodinj- KUBO robotek stvu. Robotika se bo še kar nekaj časa razvijala, saj obstaja še ogromno možnosti za izboljšave, npr. na področju krmiljenja robotov, umetnega vida in inteligence, robotske dinamike in kinematike in Poklic še bi lahko naštevali«. (Glamnik in Veber 2012) V uvodnem delu delavnice nam je gospa Maja Rupnik, svetovalka na Ljudski univerzi Kočevje, Z robotiko se učenci na naši šoli srečajo v višjih predstavila poklice. Učenci so skozi pogovor izra- razredih, na predmetni stopnji, če izberejo izbirni žali svoje mnenje, svoja zanimanja in postavljali predmet Robotika v tehniki ali dejavnost RaP – vprašanja. Pogovor je bil voden in usmerjen na Lego robotika. Učenje dela z robotiko se tako zač- prepoznavanje poklicev v povezavi s programira- ne z njihovim osebnim interesom in nadgradi z njem. Pri tovrstnih poklicih se začne znanje gra- vključevanjem v programe s tovrstnimi vsebinami. diti že ob prvih stikih z robotki, s spoznavanjem njihovega delovanja in navodil, ki jih potrebujejo. Delavnica na daljavo Na izbor poklicev vplivajo osebnostni interesi, ki V nadaljevanju delavnice sta se nam na daljavo se kažejo v otroštvu. Ta področja lahko nadalje preko videokonference pridružila vodji programa razvijamo in jih nadgrajujemo. Kot so nam bili KUBO Jernej Kalan in Adem Ibrahimović, mentor predstavljeni poklici profesionalnih športnikov, KUBO robotike iz Podjetniškega inkubatorja Ko- astronavtov, telefonskih operaterjev ipd., smo bili čevje. Učenci so bili takšnega načina dela že do- seznanjeni tudi s poklicno potjo, pri kateri je glav- bro vajeni, saj so se vrnili s pouka na daljavo, kjer no vodilo robotika oziroma programiranje. V na- so bila srečanja preko Zoom-a vsakdanjik. 22 Didakta Predstavitev in navodila preko zoom pove- zave Učenci so prejeli škatlo z vsebino ter zemljevi- dom. Sledili so posameznim korakom in nalogam Prikazovanje vsebin na platnu ter bili učno aktivni. V uvodu sta predavatelja učencem podrobneje razložila vsebino komple- ta, čemu je namenjen in kje najdemo navodila za Pričeli so s prvo stopnjo, z lažjimi nalogami in po- posamezne naloge. Učenci so sestavili robotka, lagali ter sestavljali dele. Na ta način so ustvarili tako, da so združili dva kosa (glavo in telo s kolesi). pot, ki je vodila po zemljevidu do cilja. Pri tem so Ob stiku obeh delov in stiku s čipom je v robotku morali upoštevati cestnoprometna pravila, tako zasvetila modra barva. Predavatelja sta učencem kot če bi bil udeleženec človek. Nato so na prvi pojasnila, da se med premikanjem robotek obar- kos sestavljanke postavili robotka. Ob povezavi s va zeleno, v primeru težav pa rdeče. Vsaka naloga sestavljenimi deli oziroma potjo se je aktiviral ter je bila vidna in predstavljena na platnu, nato pa so se sam odpeljal preko ceste, mimo avtobusne po- jo učenci ponovili. staje do zastavljenega cilja. Prva naloga 23 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Vsak učenec je bil postavljen pred izziv, zahtev- Med in po izvedbi sem povprašala učence, kaj nost katerega se je stopnjevala. Izvajanje posa- menijo o delavnici. Učenci so želeli, da bi delavni- meznih nalog je potekalo preko igre in vzpodbu- ce še večkrat izvedli. Navdušenih je bilo 17 učen- de. Na začetku je bilo z njihove strani postavljenih cev, z izjemo enega. kar nekaj vprašanj, vendar so se kmalu naučili in usvojili način izvedbe naloge. Vsak učenec je ob Navajam nekaj njihovih misli: koncu posamezne naloge preštel, koliko sesta- - bilo je zelo zanimivo, vljank oz. ploščic je potreboval od začetka do kon- - kako je hitro minil čas, ca poti, ki jo je prevozil robotek sam. Cilj je bil, da - všeč mi je bilo to, da sem sam izvedel veliko so jih uporabili čim manj. Učenje je potekalo brez dejavnosti, uporabe računalnikov ali tablic, le z njihovim upo- - bilo je zabavno, rabnim razmišljanjem in sklepanjem. Učenci pa - škoda le, da niso mogli priti k nam, v živo bi so v nadaljevanju izvedli tudi svoje naloge, tako, bilo še boljše. da so si zastavili svojo pot in cilj. Vsako sestavlje- no pot so preizkusili s KUBO robotkom in se tako Razvoj – ustvarjalnost, logično mišljenje in igra učili na napakah, saj se je ob napačno postavljeni Ljudje smo bitja, ki stremimo k dosegu ciljev, da poti ustavil ali pa zavil drugam. Učence je bilo za- pridemo pri nalogah do konca, da zaokrožimo vse nimivo opazovati, kako razmišljajo in sklepajo ter v celoto, kar dokazujejo številni dosežki človeštva. ob nejasnostih postavljajo vprašanja. Da z motivacijo in igro dosežemo večjo učinko- vitost in zapomnitev pri učencih, je navajalo že Namen izzivov in posameznih nalog je bila tudi veliko različnih avtorjev in mislecev. Pomembno medpredmetna povezava z drugimi predmeti. je, da vsebine, ki se jih naučimo, spoznamo, po- V povezavi s slovenščino so učenci dobili nalogo, vežemo in uporabimo v vsakodnevnem življenju. da sestavijo svojo zgodbo, dogodivščino male- ga robota na svoji poti. V nadaljevanju je sledila Ti izzivi so pri učencih s slabšo samopodobo predstavitev posameznih zgodb. Učenci so pri oz. učencih, ki težje navezujejo stike, omogoči- nalogah utrdili poznavanje mreže (matematika, li vzpodbudno boljšo medsebojno sodelovanje. družba), določenih pojmov, kot je tloris in prome- Učenci so imeli pri nalogah možnost spontanosti, tna pravila. brez točnega načrta, ki mu je potrebno slediti, ter 24 Daljša pot Didakta možnost eksperimentiranja. »Upoštevati mora- tera moderna tehnologija prinaša za učence ve- mo, da se majhni otroci učijo na precej drugačne čjo korist kot škodo. Prav na tem mestu pridemo načine kot odrasli. Učijo se s primerjavo fizičnih na vrsto učitelji, da izluščimo plev od semen. izkušenj, interakcijami z drugimi ljudmi in lastni- mi občutki. In ogromno se naučijo skozi svojo Kot navajata avtorja Belšak in Jug, nam moder- domišljijo ... Igra je tisto, kar združuje logične in na tehnologija prinaša tako pozitivne kot nega- ustvarjalne dele možganov«. (Mead) tivne vplive. V raziskavi sta ugotovila, da se pozi- tivni vpliv kaže kot razvijanje refleksov, sprostitev, Avtorica Cassie poudarja, da če otrokom omogo- ustvarjalnost, boljša koordinacija, logično razmi- čimo igre, aktivnosti za spodbujanje njihovega šljanje, večja domišljija, pomoč pri učenju, prido- uma in njihove domišljije, se s tem gradijo, krepijo bivanje novih prijateljev. Kot negativno navajata povezave v možganih (sinapse). Te so potrebne za predvsem manj fizične aktivnosti in manj druže- reševanje različnih problemov, logično sklepanje nja. (Belšak in Jug 2020) in abstraktno razmišljanje. Nevroznanost potrju- je, da vsaka nova izkušnja ustvarja nove sinapse. Zaključek Razvoj teh povezav pri otrocih poteka veliko hitre- Učenci so bili ob zaključku delavnice navdušeni je kot pri odraslih. Večkrat ko izkušnje ponovimo, tako nad izvedbo in gradivom kot tudi nalogami. bolj se krepijo povezave in obratno, slabijo ali izgi- Zanimivo jim je bilo, da se robotek ob robu mize nejo, če se ne izvajajo redno. (Vir 3) samostojno ustavi in ne nadaljuje začrtane poti. Ob drugačnih okoliščinah bi svoje znanje lahko Ob tem se sprašujemo, kakšne spretnosti otro- nadgrajevali tako, da bi usvojili znanja za izved- ci v resnici potrebujejo. Pomembno je, da otro- bo zahtevnejših nalog programiranja, z več izzivi, ci postanejo samozavestni pri svojem razmišlja- vendar smo bili zadovoljni, da smo delavnico lah- nju in sposobnostih. Nove izkušnje in priložnosti ko izvedli tudi v tako negotovem času. Pri izvedbi učencem omogočajo, da eksperimentirajo in se smo upoštevali priporočila NIJZ-ja. igrajo z ustvarjanjem različnih rezultatov. Učenci se tako učijo, kako uživati ali kako se spoprijeti s Učenci so soočeni z različnimi situacijami v poveza- težavo, ko gre kaj narobe. Razumevanje vzroka in vi s poukom, kot so ga bili vajeni. Drugačna doba, posledic ter njune medsebojne povezave je ključ- spremembe in koronavirus so posegli v izvedbo nega pomena za življenjske spretnosti. Otroci te pouka, vendar nas to ni ustavilo. Z veliko dobre vo- sposobnosti razvijajo in vzdržujejo z eksperimen- lje smo uspeli učencem pouk popestriti, jih prite- tiranjem, s spraševanjem zakaj in opazovanjem gniti, jih seznaniti z novostmi in vrednotenjem. Za- razlik in podobnosti v vsakdanjem življenju in v nimivo je bilo, da so si učenci preko aktivnega dela igrah. Za ustvarjalnost pri otrocih je pomembno, in razmišljanja zapomnili velik del vsebin. Dobro je da razmišljajo »zunaj okvirjev«, da so navdušeni bilo, da so bili učenci učno aktivni, samostojni, da nad neuspehom, ki jih uči o tem, kako naj se na- ni bilo toliko frontalnega pouka, kar je cilj novih po- slednjič lotijo problema. Pri ustvarjalnosti vemo, učevalnih metod. Na delavnice se ni bilo potrebno da je pomembna na različnih področjih, kot so posebej pripravljati ali imeti predhodnega znanja npr. znanost, matematika, jezik. V današnjem s področja programiranja. Ob zaključku so učenci času, v digitalni dobi, spremljamo, da naši otroci prejeli anketni vprašalnik, s katerim so izrazili svoje odraščajo v okolju, kjer ideje, fotografije in vide- mnenje o izvedenem dogodku. oposnetki potujejo s hitrostjo, ki jo je težko razu- meti. (Vir 3) Viri in literatura Belšak, T., Jug, I. (2020): Vpliv sodobne digitalne tehnologije na Ne glede na to, ali gre za šolanje ali zunaj njega, vsakdanje življenje. Dostopno na: https://www.padeznik-mojasola. se zdi, da ustvarjalnost najbolje uspeva, kadar je si/wp-content/uploads/2020/12/OS_Drzavno_Racunalnistvo_Vpliv_ sodobne_digitalne_tehnologije.pdf (30. 4. 2021) ustvarjalna dejavnost nagrada sama po sebi in Brophy, J. (2004). Motivating students to learn, 2nd edition. Mah- se človek ne ozira na mnenje drugih o rezultatih. wah, NJ: Erlbaum – članek Creative thinking. Dostopno na: https://courses.lumenlearning.com/atd-hostos-childdeve- (Brophy 2004) lopment/chapter/creative-thinking/ (2. 5. 2021) Glamnik, A., Veber, M. (2012): Robotika. str. 12-13. Ljubljana: Mini- strstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dostopno na: https:// Tehnološki napredek manualzz.com/doc/27553728/gradivo-robotika---ministrstvo-za- Ob hitrih tehnoloških spremembah opažamo, -izobra%C5%BEevanje--znanost-... (11. 4. 2021) Mead, S.: How Do Children Learn Through Play? Dostopno na: kako se življenje današnjih generacij ob pora- https://www.whitbyschool.org/passionforlearning/how-do-chil- stu računalniškega opismenjevanja razlikuje od dren-learn-through-play (30. 4. 2021) Vir 1: Kočevski inkubator pri poučevanju robotike v samem evrop- življenja preteklih generacij, kar vpliva tudi na skem vrhu. Dostopno na: https://www.inkubator-kocevje.si/kubo/ osebnostni razvoj otrok. Narava poklicev je vedno novice-kubo/340-kocevski-inkubator-pri-poucevanju-robotike- -v-samem-evropskem-vrhu (11. 4. 2021) bolj vpeta v digitalno pismenost. Nove generaci- Vir 2: https://new.kubo.education/ (29. 4. 2021) je učencev so v stiku z veliko različnimi oblikami Vir 3: Cassie (2017): Activities to Help Kids Develop Creative Thin- king Skills. Dostopno na: https://www.teachstarter.com/au/blog/ tehnologije, vendar pa je potrebno razlikovati, ka- activities-to-help-kids-develop-creative-thinking-skills/ (2. 5. 2021) 25 Didakta