Sptttzfona la »Bbonamento postane a« nuuuuauivuiM |«ubmhm m|| Poštnina v H | Slovenski Prezzo - Cena Ur 0.40 Stev. 47. V hjubljani, v četrtek, 26. februarju 1942-XX Leto VII tikl)o6os pooEtatfenka ca oglaševanje Italijanskega to tnjegt | Uredoiltvo id optava: &opttar)eva 6, Ljubljana = Conce»sionaria escluslva pel la pobCllrftS 3) proventenia italian« izvora: Union« PubbhaU Italiana S. A. Milana g ftedtzione Atnminutrailone Kopitarjeva 6. Lobiana g cd estera: Union« fubblicita Uaiiana ti i. Milano. RMM Vojno poročilo št. 634: Odbiti nasprotnikovi napadi v Cirenajki štiri angleška letala uničena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražna izvidniška skupina je napadla neko našo utrjeno postojanko vzhodno od M e k i 1 i j a. Po kratki bitki je bila odbita in prisiljena k umiku. Močni peščeni viharji sovCirenajki ovirali delovanje letalstva; nemška lovska letala so sestrelila 4 nasprotna letala. Na otok Malto so sc nadaljevali dnevni in nočni zračni napadi. Važni :ilji so bili zadeti in nekaj letal je bilo uničenih na zemlji. Operacijski pan, 26. februarja, s. Posebni poročevalec agencije Stefani iavja: General Francesco Zingales. poveljnik enega armadnih zborov,'ki se je junaško udeleževal nedavnih zmagovitih boiev v Cirenajki, je bil od Hitlerja odlikovan z redom železnega križca. General Rommel je to odlikovanje že izročil generalu Zingalesu. Težki letalski napadi na letališča otoka Jave Zasedba Sumatre bo kmalu končana — V Burmi se Japonci približujejo Rangoonu m Burmansko bojišče, 26. febr. s. Japonske sile nadaljujejo s svojim napredovanjem proti Rangoonu navzlic hudi vročini, kajti poletna doba se je tam že začela. Tudi med pohodom proti Mufmeinu 31. januarja so imele japonske čete kratek oddih in razvedrilo, toda vsak dan, ki mine, poveča vročino in trenutno je sedaj toplota na višku. Pred zavzetjem Mulmeina je bilo videti samo gumijeva drevesa in japonske sile so se že navadile na oblačno nebo in na značilne tropske nalive. Toda sedai je vreme lepše in gumijeva drevesa so že ozelenela. Največje zlo je za japonske vojake pomanjkanje vode. Navzlic temu, da je v krajih mnogo vodnjakov, pa so ti nezdravi in voda nepitna. Večina vojakov nosi velike nahrbtnike iz nepremočljivega blaga, katere so na svojem begu odvrgle indijske čete. Birmanci povsod radostno sprejemajo japonske vojake in jih_ gostijo s sadjem, kavo ter jim izražajo hvaležnost za osvoboditev izpod britanske oblasti. Bangkok, 26. febr. s. Kakor poročajo iz Kalkute, je tjakaj prispel en parnik, ki je pripeljal na krovu 2000 begunccv iz Rangoona. Zdaj obrambni, drugič napadalni boji | > ■ I »«vv » na vzhodnem bojišču Bombe na Malto — Razpršen angleški konvoj Hitlerjev glavni stan, 25. febr. Nemško vrhov- | tri letala. «o poveljstvo objavlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemški, romunski in madžarski oddelki odbili sovjetske napade. Na srednjem in severnem odseku trajajo boji, ki so zdaj obrambni, drugič napadalni. Zaporedni letalski napadi na Sebastopol so povzročili velike požare v mestu in pristanišču. V vodah ob trdnjavi je bila težko zadeta sovjetska križarka. V Severni Afriki obojestransko izvidnižko delovanje. Nemški lovci so sestrelili 4 angleška letala. Na Malto so padale bombe najtežjega kalibra in zadele podmorniška oporišča v La Valetti. V vodah okoli Anglije je preteklo noč letalstvo razkropilo severno od Cromeja angleško spremljavo. Dve večji trgovski 'ladji sta bili tako težko zadeti, da je računati z njuno potopitvijo. Pri poletih posameznih angleških bombnikov v nemški prostor je izgubil sovražnik zadnjo noč Vzhodno bojišče, 26. februarja, s. Boj na ruskem bojišču proti sovjetskim silam je potegnil v zadnjih dneh v svoj vrtinec tudi več oddelkov italijanskega ekspedicijskega zbora. Nek naš oddelek, ki je deloval skupaj z nemškimi, je ves teden napadal sovražnikove postojanke in izvedel najtrše napadalne boje. Vsi objekti, ki so bili v načrtu, so bili uspešno doseženi. Na nekaterih točkah pa je naš oddelek to črto še prestopil. To delovanje je treba smatrati kot komaj zaključeno, kajti sovražnik je poskušal s protinapadom, v katerega je vrgel sveže in številne čete. Sovjetski napor pa se je v celoti izjalovil in v treh dneh je naš oddelek ofhilil la pritisk s tem, da je znal hladnokrvno in natančno streljati. Takoj nato je oddelek prešel v protinapad in z bajoneti pregnal sovražnika ter se utrdil na postojanki, ki jo jf bil zavzel. Anglija nosi vso odgovornost za sedanjo vojno Ni hotela razumeti vseh potreb, vseh pravic in vseh sil na svetu Rim, 26. februarja s. List »Tiimes< ostro piše o načinu, kako je Anglija doslej vodila vojno, in pravi dobesedno: »Pomanjkljiva domišljija je bila stalni vzrok vseh naših porazov in vseh naših nesreč. Krivda, da mismo preučili značaja nemške taktike na Norveškem in v Franciji, se da opravičiti, ker je šlo za presenečenje. Toda tako opravičilo ne velja za napake na Kreti, za napake, ki smo jih zagrešMi v Libiji, ker se nismo znali postaviti po robu oklepnim silani Osi, prav tako pa tudi ne la pomote v morskih spopadih in za splošno zmešnjavo naše obrambe na Malajskem polotoku. »Times« se menda sam ne zaveda pomena besedi, ko dostavlja: »Najmanj, kar lahko rečemo v svoje delno opravičilo novih porazov,' je to,-da nismo imeti primernih sredstev.« Taka sodba iz ust same Anglije, ki je gospodarica svetovnih bogastev, pomeni, da se je sama obsodila na smrt zaradi pomanjkanja državniške uvidevnosti. Nato pa se »Times« zaveda svojega pisanja in nadaljuje razmišljanje z izjavo, da se Anglija ni pravočasno seznanila z naravo in načinom sovražnih napadov ter da ni znala priipraviti primerne obrambnih ukrepov. Vojaški poveljniki, piše omenjeni list. so stalno podcenjevali silo nasprotnikov. »Times« pripisuje poglavitni vzrok vseh teh zmot dejstvu, da je Anglija zadremala na lovorju svoje zgodovine in svojih zmag do leta 1918 Medtem ko je »Times« zapisal to resnico, pa je Churchill v svojem govoru; v zbornici dokazal, da še vedno obrača svoj pogled na slavno preteklost. Dejal je, da bo Anglija zmagala tudi zdaj, kakor je zmagala leta 1918, ko se je zdelo, da bo vojno izgubila. Zavest slavne preteklosti — piše »limes« — je Angleže navdala z »motnim čutom varnosti in nadvrednosti ter jih je zapeljala v slepo vero, da bodo isti načini, ki so jim nekdaj dali ugodne uspehe, tudi tokrat pomagali. V dobi korenitih sprememb po vsem svetu smo se proti vili V6em novim najdbam in se oklepali preteklosti.« S pisanjem omenjenega lista se moramo strinjati, zakaj dotika se mno- gih resničnih točk v angleškem življenju^ Če bi London pravočasno spremenil 6voje mišljenje tudi v duhovnem in diplomatskem življenju, kakor se zdaj ogreva za preureditev vojnega in pomorskega bojevanja, ne bi Anglija pred zgodovino prevzela naše strašne odgovornosti, da je uničila hkrati sebe in ves svet. Tako pa »Timesove« obsodbe angleškega vojaškega in ipolitičnega delovanja predstavljajo v resnioi najhujšo obsodbo vsega, kar je Anglija storila proti Evropi in proti Aziji, od Versaillesa pa do danes. Iz obsodb angleških listov 6e poraja vsa resnost strašne odgovornosti, ki jo nosi Anglija v sedanjem vojnem spopadu, ker ga je sama sprožila s tem, da ni hotela razumeti vseh potreb, vseh pravic in vseh sil na svetu. Tokio, 26. febr. s. Mornariško ministrstvo jo sporočilo, da je kontreadmiral Šusaku Šibuin padel pri pomorskih operacijah 24. preteklega meseca blizu otoka Bornea. Bangkok, 26. febr. s. Mesto Rangoon je tako rekoč že prazno zavoljo neodjenljivega napredovanja japonske vojske. Takšno stanje v mestu izrabljajo roparske tolpe, ki kradejo vse kar vidijo, in vdirajo tudi v hiše, katere zapušča prebivalstvo na ukaz oblasti. To delovanje roparskih tolp je zavzelo takšen obseg, da je oblast morala imenovati posebnega vojaškega ]H>veljnika z nalogo, da na vsak način omeji požiganje in tatvine. Tokio, 26. febr. s. Ukaz vlade Združenih držav, da mora 10.000 tujih državljanov, ki so bivali na zahodni obali Amerike, zapustiti svoje domove, smatrajo tukaj kot najbolj barbarski odlok washingtonske vlade proti manjšini, ki se ne more braniti. V japonskih krogih protestirajo proti temu ukrepu in poudarjajo, da večina teh pregnanih tujcev, ki morajo zapustiti svoje hiše, ne bo imela niti najmanjšega sredstva za preživljanje, ne da bi pri tem upoštevali, da jim bodo odvzeti vsi sadovi dolgoletnega trdega dela. Tokio, 26. febr. s. Japonski listi poročajo, da skušajo Amerikanci na vsak način osmešiti uspeh japonske podmornice, ki je uspešno bombardirala kalifornijsko obalo. Enote Združenih držav križarijo v vodah ob Sv. Barbari, toda do pretekle noči niso znale najti sledov o sovražniku. Listi poudarjajo, da se posledice tega pomorskega napada že močno čutijo med prebivalstvom Združenih držav, pa naj si gre za obrežje Tihega oceana ali Atlantskega. Posledica tega je popolna zatemnitev Newyorka. List »Asani« poudarja, da še niso znani podatki o škodi, ki jo je japonska podmornica s svojimi topovskimi streli povzročila petrolejski čistilnici v Elwoodu. Vsi listi se vprašujejo, kje tava ameriška mornarica, da je bilo mogoče japonski podmornici 6000 milj stran od izhodišča napasti sovražnika. Tokio, 26. febr. s. Poročajo, da so japonske čete, ki prodirajo zahodno od Palenbanga na otoku Ssmatri ob železniški progi, prispele že 80 km ven iz Palenbanga. Hitro napredovanje japonskih čet Dr. Toth o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Hrvatsko Zagreb, 26. febr.-s. Dr. Toth, minister za trgovino, industrijo in obrt, je v Saboru podal dolgo poročilo o delu v njegovem ministrstvu, v katerem je naglasil, da bo v okviru nove Evrope in novega reda vsaka država imela le tolikšno veljavo, kolikor bo znala delati in proizvajati za6e iti za evropsko skupnost. Zato — je poudaril dr. Toth — čutita Italija in Hrvatoka potrebo po tesnejših gospodarskih odnosih. Italijansko gospodarstvo 6i želi zagotoviti zadostne količine surovin in neobhodno potrebnih izdelkov. Hrvatska pa je v 6vojih naporih za prenovitev lastnega gospodarstva nujno navezana na gospodarsko sodelovanje z Italijo, ker bo k na ta način mogla zgraditi osnovo, na kateri bo slonela njena politična neodvisnost. Za skladno go6|x>darsko sodelovanje med Italijo in Hrvatsko je bil imenovan stalen mešan odbor, ki je imel 6 svojim delom doslej zelo koristne in plodne uspehe za oba naroda. Zavezniški odno6i, zemljepisna bližina, gospodarska skladnost med Italijo in Hrvaško, 60 dale velike možnosti za razvoj v obeh deželah i talij an-sko-hrvaško prijateljstvo varno jamči, da bo sodelovanje v evropskem gosjiodarsikem okviru tudi v bodočnosti še bolj tesno in plodovito. Izjalovljen atentat na veleposlanika von Papena v Ankari Berlinski tisk pripisuje odgovornost za to dejanje Angležem in Sovjetom Berlin, 26. februarja, s. Nesramni atentat na nemškega veleposlanika von Papena v Ankari je vzbudil v nemški javnosti veliko zgražanje. Berlinski listi na široko razpravljajo o tem dogodku in čestitajo veleposlaniku in njegovi ženi, da sta se srečno rešila iz smrtne nevarnosti, obenem pa poudarjajo velike zasluge von Papena, ki jih je bil dosedaj storil za državo. Iz vsega berlinskega tiska se vidi soglasno prepričanje, da gre za političen atentat, ki so ga skupaj organizirali agenti tajne britanske službe in sovjetske GPU. »Deutsche Allgemeine Zeitungc pravi, da se podobnih sredstev britanska diplomacija stalno poslužuje. Eksplozija se je dogodila nekaj mesecev po eksploziji v nekem carigrajskem hotelu, kjer so imeli spravljeno prtljago nekega britanskega diplomata. Prav tako ie značilen za delovanje britanske tajne službe dogodek v Tangerju, ki je veljal življenje več kot deset ljudi. Spomniti se Japonska vlada pripravlja volitve v nov parlament Tokio, 26. februarja s. Okrog 600 oseb. med katerimi je bil tudi predsednik vlade 'Iojo, vsi 81ani vlade in delegati iz vse države, se je udeležilo včeraj plenarne seje osrednjega delovnega odbora v Tokiju, ki je razpravljal o načinih in sredstvih za pospešitev narodne skupnosti in za to, da bi zbornica, za katero bodo v kratkem splošne volitve, dobila času primerno zastopstvo. V svojem kratkem govoru je predsednik vlade Tojo slavili junaštvo japonskih sil, ki se z navdušenjem bore na vseh bojiščih, da bi s svojimi zmagami dosegle organiziranje velike vzhodne Aziije. Svoj govor je končal s povabilom posebnemu sodelovalnemu odboru, da bi podprl enodušno gibanje ki ga je sprožila Vlada o bližnjih volitvah v poslansko zbornico, da bi tjakaj prišli ljudje, ki bodo kos svojiim nalogam. Notranji minister je govoril o istem predmetu in poudarjal, da morajo priti v parlament ljudje, ki so vredni narodnega zaupanja in ki znajo pravilno ceniti napore japonskega naroda v sedanji vojni in bodo znali dati novi zbotnici popolnoma novega duha. O istem predmetu je govorilo še več predstavnikov 4Truxton« in trgovski parnik >Polux«. Na finsko-sovjetskeni bojišču je padel znani finski svetovni prvak v smuških skokih Paavo Vierto, ki je služil kot prostovoljec v finski vojski. Kitajsko prebivalstvo v nezasedenem kitajskem ozemlju je sprožilo močno mirovno gibanje, potem ko so videli, kakšne izgube so utrpele angleške in ameriške oborožene sile. Zastopnik japonskih oboroženih sil je rekel predstavnikom tiska, da je gibanje za sklenitev miru posebno močno v zapadnem delu Čeki-anga ter si voditelji tega gibanja prizadevajo prepričati čungkingško vlado, da je treba skleniti mir z Japonci. Voditelji so izdali tudi proglas na Čangkajška, v katerem zahtevajo ustavitev nadaljnjega odpora in pričetek sodelovanja z Jajx>nci. Do spomladi bo mogoče pristanišče v Talinu uporabljati za ves promet, ki se razvija po Ral-tiškem morju. Jean Rameau je umrl. Pokojnik je bil znani francoski pesnik in romanopisec, ki je napisal nad 60 del. Ameriška vlada je prepovedala vsem pripadnikom držav trojnega pakta bivanje na zahodnih’ ameriških obalah. Vsi ti bodo morali zapustiti svoje hiše, s seboj pa bodo smeli odnesti le premičnine. Podrobnejša določila glede uporabe papirja za zavijanje Rim, 26. febr. s. V zvezi z uredbo, ki je bila i izdana 9. t. m. in 16. febr. objavljena v Uradnem listu št. 38, obsegajoč nove ukrepe glede izdelave in porabe papirja, je treba še posebej opozoriti vse trgovce in kupce, da je po tej uredbi prepovedano v podrobni prodaji zavijati v kakršen koli papir te-le trgovske predmete: 1. oblačilne predmete vsake vrste in tkanine; 2. i^nje in krzna ter usnjene in krznene predmete v splošnem; 3. gospodinjske in kuhinjske predmete, razen steklenih, keramičnih in porcelanastih predmetov; 4. radijske aparate, gramofone in plošče, ki so oviti, ter s priborom; 5. električne stroje za fotografije in optične predmete s priborom; 6. strojne dele in orodje, železne izdelke, razen risalnih čebljičkov in podobnih drobnih koničastih žebljev; 7. papirne in pisarniške predmete; 8. knjige, revije, dnevnike in publikacije v splošnem; 9. cigare in cigarete, ki so že v škatlah, izdelane doze in predmete za kadilce; 10. živilske izdelke v posodah, steklenicah in zavitkih, ki jih neprodušno zapirajo; za vse te je dovoljen samo enojen ovitek; 11. kakršne koli snovi ali predmete v škatlah, dozah, posodah in pod., ne izvzemši lekarniških predmetov. Vrh tega je prepovedano v drobni prodaji rabiti škatle ali doze iz kartona ali papirja za izdelke, ki so že v posodah kakršne koli vrste ter jih neprodušno zapirajo, razen predmetov v steklenih posodah. Prepoved glede uporabe papirja za zavijanje naštetih predmetov ne dovoljuje nikakršnega odloga, temveč se je treba po njej ravnati takoj, kakor je določeno v omenjeni ministrski uredbi z dne 9. febr. t. m. Za strokovno šolstvo v Ljubljani je dovolj preskrbljeno Ljubljana, 26. februarja. Ljubljanski vajenci se res* ne morejo pritoževati, češ, da nimajo prilike, da bi se tudi strokovno izurili Za vajence, ki dobivajo začetne pojme o obrtništvu, ki so se mu posvetili, pri svojih moj-(trih, je tudi nemajhne važnosti, da se v svoji stroki tudi temeljito izpopolnijo. Samo pri mojstrih bi bilo pouka gotovo premalo, kajti sodobna izobrazba vajenškega naraščaja zahteva že bolj temeljitega znanja. Vajenci zahtevajo dandanes že mnogo več izobrazbe, kajti razmere to zahtevajo. Za to pa je v našem mestu gotovo dovolj preskrbljeno. Sedem različnih strokovno nadaljevalnih šol je danes v Ljubljani. Selški pouk v teh strokovno nadaljevalnih šolah traja po 9 mesecev na leto. Vsak teden po dvakrat morajo vajenci k pouku. Skupaj pride na vajenca po 8 ur tedenskega pouka. Koliko vajenk in vajencev je na posameznih šolah ? 2enska strokovno nadaljevalna šola za umetne oblačilne obrti je imela lansko leto 362 vajenk. Obča strokovno nadaljevalna šola na Vrtači je imela lani 145 vajencev in 113 vajenk, skupaj torej 258 učencev. Veliko vajencev ima tudi strakov-no nadaljevalna šola za moške in umetne obrti. Lansko leto jo je obiskovalo 281 učencev. V tej številki so vštete tudi štiri vajenke. 216 učencev je imela lanskega leta tudi strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti. Ta šola ima svoj pouk ob sredah in sobotah. Strokovno nadaljevalna šola za mehanične in tehnične obrti je imela lansko leto 414 učencev in je začela letos pouk 27. januarja. Grafična strokovno nadaljevalna šola pa je lani imela 21 tiskarskih vajencev. Za letos je Gremij tiikarnarjev to svojo lastno šolo zaprl, zato bodo morali vajenci, ki so že lani obiskovali navedeno šolo, nadaljevati izobrazbo na oddelku za umetne obrti. Gostilničarska strokovno nadaljevalna šola ima svoje učne prostore na Privozu, kjer ima gostilničarska zadruga svoje prostore. Lansko leto je na to šolo hodilo 23 vajencev in 4 vajenke, skupaj torej 27 učencev. V Ljubljani imamo zdaj samo eno trgovsko gremialno strokovno nadaljevalno šolo, v katero je lansko leto hodilo 118 trgovskih vajencev in 132 trgovskih vajenk, skupaj torej 250 učencev. Na vseh navedenih šolah smo lani imeli 1214 vajencev in 615 vajenk, skupaj torej 1829 učeče se obrtniške mladine. Za vsakega vajenca je natančno določeno, katero šolo sme obiskovati. Vse vajenke smejo obiskovati le eno šolo, vendar pa je ta šola od mesta precej oddaljena. Iz vseh mestnih predelov morajo hoditi po nekaj kilometrov v šolo. Ta- Davl že temperatura nad ničlo Ljubljana, 26. februarja. Močan jug že tretji dan obvladuje naše kraje. Sneg se naglo taja. Včeraj je tudi začelo nalahno deževati. V dveh dneh je bilo 15.2 mm padavin. Jutranja temperatura se ie že dvignila nad ničlo. V mestu je bilo davi l.H »<■ včeraj pa je bila dosežena najvišia temperatura 4.8° C. Barometer se je dvignil od 741 na 7W milimetrov. , .. _ Po mestu ie nastala vehka brozga. Vse plava. Glavne ceste so deloma že očiščene, huda pa je po stranskih ulicah in po cestah v predmestjih, kjer so nastale velike luže. da človek kar stopa do gležnjev po vodi. Promet se še nekam redno razvija. S streh pada loči sneg ie na mnogih krajih potrgal ob hišah napeljane telefonske žice in tudi ponekodI ie potrgal žice za električno napeljavo. Liublianica počasi narašča. Za enkrat še ni večje nevarnosti za kako povodenj. ^I^Earl Derr Biggers ko strgajo mnogo čevljev, pa tudi časa precej zapravijo. Ali bi se dalo vajenkam kaj pomagati? Do njihove strokovne šole vozi tramvaj. Ali bi se ne dalo urediti to vprašanje tako, da bi mestna občina izdajala mesečno cenejše tramvajske karte7 Ta ugodnost bi se posebno prilegla revnejšim vajenkam. Mestni občini bi se ta izdatek gotovo ne poznal preveč, saj ni rečeno, da bi morale vse vajenke dobiti cenejše ali brezplačne vozne karte. Te dobrohotne naklonjenosti naj bi bile deležne le res najpotrebnejše. Revnim vajenkam bo prihranjenih mnogo poti, čevljev in časa. Mestna občina gotovo za nekaj desetin kart ne bo utrpela prevelike škode, vajenkam pa bi bilo to zelo dobrodošlo in bodo mestni upravi za njeno naklonjenost gotovo hvaležne. S Hrvaškega n Poglavnik je pred dnevi sprejel v svoji pisarni hrvaškega poslanika jn opolnomočencga ministra dr. Mileta Butlaka, ki mu je poročal o svojem delu in pa o tem kako ga je sprejel Fiihrer. Podpredsednik hrvaške vlade dr. Kuleno- vič je sprejel uradno slovaškega poslanika dr. Giekerja in se z njim dalj časa prijateljsko razgovarjal. Direkcija hrvafskih državnih železnic poroča, da je vlakovni promet s Hrvatskim Primorjem spet vzpostavljen. Promet je bil ustavljen za nekaj časa zaradi velikih snežnih zametov. Podpredsednika hrvaške vlade so ob prilikii hrvaškega sabora obiskali tudi vsi člani sabora — muslimani. Hrvaški vojskovodja i;n maršal hrvaške vojske Slavko Kvaternik je izdali knjigo pod naslovom »Vzgoja in značaj hrvaškega domobranca.« Včeraj so fudi v Zagrebu pr-izkušali alarmne sirene, če .«o še v dobrem 6tanju. Seveda je bilo o preizkušanju obveščeno tudi (prebivalstvo. da ne bi bilo nepotrebnega razburjenja. S posebno usfaško odredbo je bil v Zagrebu osnovan urad za zaščito delavske mladine. Naloga novoustanovljenega urada je, da se bo brigal o delavskih pogojih mladih ljudi. Prav tako se bo urad brigal za stanovanja, za hrano in za zdravstveno 6tanje mladih delavcev. Ta urad bo imel tudi poseben svoj proračun za svoje uradovanje. Mestno poglavarstvo v Brodu bo začelo graditi delavske hiše še to poletje. Občina bo dogradila nad 30 stanovanjskih hiš. Za ceste, šole in vodo bo kotareka oblast Mostar letos porabila okrog 16 milijonov kun. Proračun je bil tudi že sprejet. Tudi dosedanji šolski pouk v Kutjevu, kjer je znana konjarna, se bo znatno spremenil in 1xk1o dobili učenci, ki so po večini kmečki »i-sinovi, večjo denarno podporo, kako>r pa so jo dobivali dozdaj. Od zdaj bodo sprejemali le mladeniče stare nad 14 let, ki imajo veselje do konj in njihove vzgoje. Tudi hrvaška država se bo udeležila vzorčnega velesejma v Plovdivu v Bolgariji. Ali je jajce sveže? Pri nakupil jajc dela velike neprilike dejstvo, ko nakupovalec ne ve ali je jajce sveie ali ne, ali je dobro ali je že staro in pokvarjeno. Sicer so prciskušene kuharice tudi temu vprašanju kos in sc poslužujejo starih nuči-' nov, kako ugotoviti ali je jajce sveže ali ni. Tudi takole moreš ugotoviti ali je jajce dobro ali ni: Za svežost jajca je merodajen zračni mehurček, ki se nahaja v" notranjosti jajca. Ta mehurček se nahaja na topi strani jajca. Po neki zakonski odredbi v Nemčiji je višina tega mehurčka merodajna za svežost jajca. Če je višina tega mehurčka majhna, potem je jajce sveže. Cim večji pa je ta mehurček, tem starejše je jajce. Neka nemška tvrdka izdeluje zdaj posebne majhne svetilke, s katerimi je natančno mogoče,videti ta mehurček. Pri preizkušavanju s to svetilko se jajce položi v poseben okvir in se prižge omenjena svetilka. Ta nova svetilka ima tudi posebno skalo, po kateri je mogoče meriti višino mehurčka. V svetilki se najbolj obnese Krvpton žarnica s 40 svečami. Takoj ko jajce odstranimo iz navedenega okvirja svetilka avtomatično ugasne. Ce pa moramo pregledati večje količine jajc, pa pustimo elektriko kar vključeno in jajca hitro pregledujemo. C.e hočete vedeti ali je jajce dobro ali ne, potem se z jezikom dotaknite obeh jajčnih vrhov, od katerih vsaj eden mora biti topel. Ce je jajce na obeh vrhovih hladno, potem je jajcc zanič. Tudi v vodi lahko vidite ali je jajce dobro ali ne. Dobro jajce, ki ga denetc v vodo, bo takoj potonilo, slabo pa bo ostalo na površini. Tudi z navadno svečo si lahko pomagale. Jajce dajte pred svečni plamen. Ce je jajcc prozorno in v njem ni videti nobenih madežev, potem je to zdravo, če je pa motno in ima madeže na sebi, pa ni uporabno. Športni drobiž Tudi španski nogometaši se bodo letos pomerili z nekaterimi najboljšimi evropskimi enaj-storicami. Ze zdaj je španski državni trener izbral može, ki bodo v bodočih srečanjih zastopali španske barve. Te-lc je izbral: Martorell (vratar), Teruel in Oceja (branilca), Raich, German in Machin bodo krilci. Napadalno vrsto pa bodo tvorili: lipi, Campos, Herrita, Go-rostica in Mundo. Kot španski zastopniki pridejo še v poštev Joaguin, Gabilondo in Cam-penal. Prvi bi lahko igral enega branilca, drugi desnega krilca, slednji pa vodjo napada. Najodličnejši izmed izbrancev je gotovo Gorostica, za katerega Spanci sami trdijo, da je nenadomestljiv, čeprav je najstarejši član reprezentance. Starejši naši športniki se ga morda še spominjajo od tedaj ko je zagrebški Gradjan-ski odšel pred več leti na lepo in učinkovito turnejo po Španiji in kjer je premagal odlično špansko enajstorico. Španski zvezni kapetan se nadeja, da bodo Spanci že pri prvem srečanju s Francozi doživeli zmago. Pa tudi za srečanje z_Nemci v Berlinu in z Italijani v Milanu, pravi, da bodo njegovi ljubljenci zmagali. 15. marca se bodo v Budimpešti pomerili najboljši nogometaši Nemčije in Madžarske. Nemci sami pravijo, da bo to zanje najtežje srečanje zadnjih let. Dozdaj Nemci še namreč nikdar niso zmagali v Budimpešti in tudi letos goje le skromne želje. da bi. V 17 srečanjih, ki sta jih odigrali obo enajstorici. so bili zmago-vitejši Madžari, ki so zmagali 7-krat, Nemci so zmagali samo 4-krat, 6 iger pa je ostalo neodločenih. Madžari so zabili Nemcem 40 golov, Nemci pa njim 35. Za srečanje v marcu se obe moštvi že temeljito pripravljata. Nemci bodo spet pogrešali v napadu Concna in Dunajčana Hahnemanna. Prvi bo šel v kratkem na operacijsko mizo, drugi pa je bil pri neki tekmi v Bolgariji težje poškodovan. Slovaško najboljše nogometno moštvo Bratislava je povabilo najboljšo hrvaško enajstori-co Gradianskega, naj pride v goste. Menda jc Gradiamki povabilo sprejel. Dansko rokometno moštvo je oni dan slavilo lepo zmago nad nemškimi izbranci. Zmagali so Danci 13:17. Zmaga ic bila lepa tudi zaradi lega, ker so Nemci pred tem nastopom porazili celo odlične Švede v njihovi prestolnici. Po končanem nogometnem prvenstvu doma, se bo podal Gradjanski spet na pot. Tokrat l>o odrinil na Špansko, kjer bo nastopil po 20 letih. Za tri tekme sc je že dokončno dogovoril, najbrž pa jih bo odigral še več. Nastopil naj bi v Madridu, Barceloni, Sevilli, Valenci ji in Bilbau. »Purgerji« so bili dozdaj gostje na španskih tleh že dvakrat in to leta 1922. in 1923. Vprav na teh dveh gostovanjih je ime Gradjanski najbolj zazvenelo med evropskimi športnimi krogi. V zaprti teniški dvorani na Danskem so priredili manjši turnir, na katerem so nastopali tudi starejši gospodje. Ob tej priliki jc nekega gospoda-igralca zadela srčna kap. Bil ie tako) mrtev. Pa ne, da bi krivili tenis za smrt. ka 1 ti starejšega gospoda bi prav tako lahko zadela kap ob kakšni drugi priliki. Predsednik Zveze profesionalcev in umetnikov v Ljubljani Potem, ko je stopila v veljavo uredba Visokega Komisariata, po kateri je zdaj ustanovljena Zveza profesionalcev in umetnikov, jc dospel v Ljubljano predsednik Zveze profesionalcev in umetnikov nar. svetnik Cornelio Di Marzio, ki se je odpravil v palačo pokrajinske vlade ter se zahvalil Visokemu Komisarju za delo, ki ga je opravil v prid organizaciji. Nato so sc podrobneje bavili z nekaterimi nalogami glede Zveze in z njenim delovanjem. Potem je nar. svetnik Di Marzio zbral novinarje in krajevne profesionalce ter jim izrazil svoje zadovoljstvo ob ustanovitvi zveze in se zahvalil za ukrepe, ki so se jih lotile pristojne kategorije v korist organizaciji. Ob tej priliki so poslali brzojavke ministru Ricciju, ministru Pavoliniju, ministru Bottaiu in ministru Grandiju. Važno opozorilo vsem železniškim uslužbencem Tiskovni urad Visokega Komisariata sporoča: Obveščajo se vsi železniški uslužbenci, ki so zaposleni pri raznih železniških ustanovah v Ljubljani, da so vse zaporne straže dobile zapoved, da morajo dovoliti prost prehod vsem tistim, ki gredo v službo, potem ko so se izkazali s svojimi osebnimi listinami. Vsi železniški uslužbenci, ki se ne bi pojavili v svojih ustanovah ali uradih tekom današnjega dne, bodo odpuščeni iz službe. Iz Cerknice poročajo... Huda, res huda zima je ta. Najstarejša, 93 letn občanka, je izjavila, da ne pomni take zime kot j« letošnja. Snega, ki ga je preko meje, se zdi, da še nimamo dovolj, ker se še od časa do časa iz sivega neba spuste beli kosmi in večajo in višajo nivo snežne odeje. Škoda, ki jo je napravil sneg, je očitna vsepovsod. Predvsem moramo omeniti spet pomanjkanje T)a In dane« zfutrai vam ie zatrdil, da je sam prišel na | - I farmo. Res nc raaumem. čemu je tako govoril, ko pa ni resnica, stvar se m. ne zdi preveč pnjetna. Morebiti « pa ti malce pre- Kajti vedite, da je prišel k nama s svojim bratom.« Thomas! Nobenemu poštenemu človeku «e ni »S svojim bratom:« - - »Seveda, s svojim bratom Dennyjem Mayom.< Chariie je previdno tipal naprej. »Mr. Mac Master, gre za resen in važen primor, ki jc pred nami. Včeraj ponoči se je dogodil umor. Tarneverro ni krivec. To ste vi sami dokazali z ali- Ena in dvajseto poglavje. Kralj skrivnosti. Clian je kar hitreje zadihal, ko je izvedel za to nepričakovano treba sramovati svojega pravega imena in Arthur Mayo je goto vo pošten človek. Če pa ni, potem pa se je močno spremenil od takrat, ko sva ga midva spoznala.« Stara dama je vstala. »Kar pa zadeva alibi,« je trmasto vztrajal njen mož, »pri tem pa neomajno ostaneva, naj bo, kar hoče. Tairneverro je bil f;TV j,; rni „ vsei celoti jemljemo na znanje, kakor ste ga odkritje. Tarneverro je bil brat Dennyja Maya. Potem pa ni 0d osmih do pol devetih prd nama in če se je umor dogodil v nam bili vi podali To uslugo ste mu radi izkazali, ker ljubite bilo nič čudno, če je silil, da bi od Shelah Fane izvedel za ime tem času, potem on ni mogel biti jrprHlec. Na to bom vedno pn-Kaj^ečtudi najMjii pri".«lj ne more zahtevati od morilca. Nič čudnega, da je njemu Chanu ponudil svojo pomoS 6egel, gospodje.« vas. Vi ste maloprej rekli, da visoko spoštujete zakon in pravico pri iskanju^ tistega, ki je za vedno zaprl usta bheiaii a ,| >Da ^ -e vem>< -e ^„„51 gef. »Lahko noč, sir! Še enkrat, in nihče ne bi mogel biti tako slep, da vam tega ne bi verjel. ~ J - 1 ‘‘ Od vas bi rad zvedel le ime, ki ga je mr. Tarneverro nosil tedaj, 'ko je bil pri vama v Avstraliji.« . Stari mož je postali negotov in se je obrnil na 6vojo zeno. »Jaz... jaz ne vem. To je strašen položaj, žena!« »Saj ga z vašo izpovedjo ne boste mogli narediti sumljivega preden je mogla spregovoriti! I hvala vnm obisk« Pa vendar: e'li mu je resnično pomagal? Kaj ni nasprotno metal na pot preiskave vse mogoče ovire? Uganka nad uganko! Charlie si je šel z roko preko čela. Ta Tarneverro je bil resnično kralj skrivnosti^ Komaj je stari par izginil za vrati, že se je šef s pogledom obrnil na Chana: »No, in kje smo zdaj?« »Kot vedno, v zamešani mreži nerešljivih vprašanj,« je od- za umor'« ie nadaljeval Chan. »Od tega ste ga za zmerom osvo- ste nam zdaj povedali je izredno zaniinivo. Vsaj ena točka v bodili! Toda našo preiskavo boste otežkočili, če se boste še na- preiskavi se je pojasnila. Ah bi buli tako ljubeznivi in mi pove-prej upiraH. jaz sL prepričan, da vi.niste takega kova_ mož.« | dali, če sta* brbrata -lo^odobna?« Končno je Chan znova prevzel nadaljevanje razgovora. »Kar govoril Chan. »Le eno vem: Tarneverro še vedno čaka name v hotelu Young. Jaz ga bom najprej poklicali na telefon in ga pozval, naj pride sem.« Potem se je usedel k svojemu predstojniku in nagrbančil pripomnil. »Tarneverro je povedlo za velik korak bliže nam vse skupaj še bolj pogiledala (••emu bi sebU™tisk, nTcTovotUaVvojetoe.«nlena? f^ChD^s^je'smehljal. »Vi ste mnogo prispevali k'meša. Zakaj mi tega ni povedal sam, Da, zakaj se je tako rarzli- (a na sem, praviino jn pametno gledate na stvar!« je rekel razjasniti skrivnostnega zločina, čeprav zdaj še nihče ne more čno boril proti temu, da bi jaz tega ne odkril? Culi ste, kaj Je »topoinoina praviino in i reči, kaj bo še iz tega. Mislim, da je bilo to vse, kar smo hoteli dama povedala o podobnosti obeh bratov. To nam brez dvoma »ko sva61naPsvojf farmi'spoznala mr.'Tarneverra,« je nada- vedeti od vaju. Ali imate še kakšno vprašanje?« se je obrnil pojasnjuje zakaj so bile uničene vse slike Dennyja Maya. Tar-»ko sva na svoja, lami po ^ proti svojemu predstojniku. ...............................neverro mi ,e hotel na vsak način preprečit, da b, izvedel za ijevala stara gospa, »je nosil ime »Mavo!« je vzkliknil Chan in ee zmagoslavno spogledal s j >Ne, to zadostuje, Charlie. Mr. Mac Master, v im iafom. I da ete se ** in vaša t03?* P°trudl11 na ta oblsk:'< »Ne, to zadostuje, Charlie. Mr. Mac Master, velika vam hva> njegovo sorodstvo z umorjenim.« Zastokal je. »Konec koncev vsaj svojim šefom. vemo, zakaj so bile uničene slike.« V Kratkem bo lz$ia /namenita naggardova povesi Dekle z biseri Ivi nam čudovito lepo prikazuje ljubezen plemenitega Rimljana Marka do lepe kristjanke Miriam. Mojstersko je prikazen padec Jeruzalema 1. 70 p. Kr., ki ga je zavojeval mogočni Rimski vojskovodja Tit. Knjiga bo v prodaji radi bogatili ilustracij stala 6 lir. Za naročnike cele »Slov. knjižnice'1 pa le 5 lir Ustanovitev Zveze svobodnih poklicev in umetnikov in preureditev zbornic in društev svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za .Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 8. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na ureditev poklicnih zbornic in na zakon z dne 18 septembra 1931 o društvih, shodih in posvetih ter na poznejše spremembe in smatrajoč za potrebno, da se preuredijo poklicno zbornice in društva svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine, odreja: Clen 1. Ustanavlja se Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine. Zveza je pravna oseba in je pod nadzorstvom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. Zvezi pripadajo kot člani sindikati iz sledečih členov, po potrebi porazdeljeni v odseke sindikatov sorodnih poklicnih skupin po vključitvenih predpisih, ki se izdajo s pravili. Izven Zveze se ne morejo ustanavljati društva, katerih naloga bi bila zaščita gospodarskih, poklicnih ali moralnih koristi svobodnih poklicev ali umetnikov, niti podporni, zavarovalni, kulturni ali razvedrilni zavodi ali ustanove. Ti zavodi in ustanove, že obstoječi ali ki se ustanove v smislu prednjega odstavka, se podredijo sindikatu enakega namena, pa se nanašajo na voč sindikatnih skupin, se podredijo Zvezi skladno s predpisi zadevnih pravil. Člen 2. Zvezi je naloga zastopati vobče in ščititi gospodarske in poklicne koristi, ki so skupne raznim skupinam svobodnih poklicev in umetnikov, včlanjenih v svojih sindikatih, doseganje kar največje enotnosti v proučevanju in presoji vprašanj in zadev načelnega pomena, ki se tičejo teh sindikatov, kakor tudi vzdrževati red v njih za boljšo dosego namenov, ki so jim določeni po zakonih, pravilnikih in njih pravilih. Zveza nadzoruje nadalje upravno poslovanje podrejenih sindikatov, ustanov in zavodov in odoi bruje ukrepe, ki bi presegali okvir njih redne uprave, ter njih proračune in računske zaključke in nadzoruje uvedbo in opravljanje služb, zadevajočih skupne koristi podrejenih sindikatov, ustanov in zavodov. Zveza opravlja končno vse druge naloge in funkcije, ki se ji določijo s pravili in odkažejo z zakoni, pravilniki ali oblastvenimi odredbami. Clen 3. Zvezo upravljajo: predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, sfcoblastjojn področjem kakor ju določijo pravila, in drugi Zvezni organi, ki se še določijo v pra- V odborih morajo .biti predstavniki posameznih poklicnih skupin. , ■Rajnika imenuje Visoki komisar na predsednikov predlog. Clen 4. Poklicne zbornipe advokatov, notarjev, zdravnikov, lekarnarjev, dentistov in inženirjev, ki so se osamosvojile od bivših jugoslovanskih osrednjih organizacij, se preosnu jejo v ustrezne pokrajinske sindikate podrejene Zvezi. Ti sindikati zastopajo in ščitijo koristi skupin, za katere so ustanovljeni. Dokler se ne preuredijo posamezni poklici, pripadata sindikatom iz tega Člena področje in disciplinska oblast dosedanjih poklicnih zbornic. CURA INFLUENZA, ZDRAVI HRIPO. NE-NEVRALGIE, REUMATISMI VRALGIJE, REVMATIZEM 10MBAGG1NE e ropido- TRGANJE V LEDJIH innogio mente ne colma i dolori pomiri bolečin* vs«n leh bolezni « O« MANZOMI IC * Milan* • vi« V »Im, 3 rv Kolikor sta pa pripadala prej bivšim jugoslovanskim osrednjim zbornicam ali drugim osrednjim organom bivše jugoslovanske države, preideta v pristojnost Visokega komisarja. Imovina sedanjih poklicnih zbornic se prenese na ustrezne sindikate, ki jo upravljajo po dosedaj veljavnih predpisih pod nadzorstvom Zveze, katere odobritev je potrebna za vsa, okvir jed-ne uprave presegajoča dejanja. Clen 5. Vsa druga društva ali odseki društev, že obstoječi in ustanovljeni med svobodnimi poklici ali umetniki za zaščito gospodarskih ali poklicnih koristi z znanstvenimi, kulturnimi, razvedrilnimi ali zavarovalnimi nameni, se pripojijo Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov, ki jih preuredi in poskrbi, da se ustanovijo sindikati za posamezne poklice. Dokler se ti sindikati ne ustanovijo, zastopa koristi zadevnih skupin izključno le Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov. Clen 6. Imovino po prednjem členu pripojenih društev upravlja začasno Zveza, nato se prenese na novo ustanovljene sindikate po določbah člena 19. zakona o društvih, shodih in posvetih 7. dne 18. septembra 1931, ter pridrži povsem nje prvotni namembi. V 10 dneh po uveljavitvi te naredbe morajo prednjem členu 5. pripojena društva predložiti vezi svoja pravila, za ta dan sestavljene imovin-ske izkaze kakor tudi številčni in imenski seznam svojih članov. Sindikati, katerim se po prednjem odstavku tega člena izroči imovina, prevzamejo tudi na tej obstoječe obveznosti, sprejete v izkaze, do višine vrednosti prevzetih aktiv. Clen 7. Predsednik Zveze se pooblašča, da ob podpori sindikatnega strokovnjaka iz člena 9. sestavi pravila Zveze, ki jih sklene začasni pred-sedstveni odbor, sestavljen iz zastopnikov sindikatov iz člena 4. in zastopnikov društev in ustanov iz člena 5. in se predlože Visokemu komisarju v odobritev, nato pa objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Pravila morajo obsegati mimo drugega natančne določbe o preureditvi in vključitvi podre, jenih skupin in sindikatov kakor tudi podpornih zavarovalnih kulturnih ali razvedrilnih ustanov in zavodov; o ustanovitvi in poslovanju zveznih organov; o sklepanju, višini in načinu pobiranja ter porazdelitvi prispevkov kakor tudi o nadzorstvu in odobritvi, ki je potrebna za ustrezne sklepe, in vobče o upravnem poslovanju Zveze, sindikatov in drugih podrejenih zavodov in ustanov. Clen 8. Pravila sindikatov in drugih v Zvezi včlanjenih ustanov in zavodov, ki se sklenejo na način, kakor ga določi predsednik Zveze in vselej sporazumno z njim in s sindikatnim strokovnjakom iz naslednjga člena 9., morajo obsegati poleg drugega natančne predpise o sprejemu, izstopanju in izključevanju članov, o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo kot člani sindikata; o izvrševanju disciplinske oblasti: o sestavi m področju odborov; o sklepanju, višini in načinu pobiranja prispevkov: o nadzorstvu in odobravanju, ki je potrebno za sklepe; o upravnem poslovanju in sestavljanju proračunov in računskih zaključkov, ' kakor tudi vse druge potrebne in umestne predpise za njih redno poslovanje na podstavi zakonskih določb in oblastvenih odredb. Člen 9. Pri prvi uporabi. ureditve po tej na-redbi morajo organi Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov in organi posameznih sindikatov ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in čigar naloga je, da usmerja in vzporeja delovanje Zveze kakor tudi sindikatov in podrejenih ustanov in zavodov s pravico, da sproža, preklicuje ali spreminja ukrepe in da Suje nad tem, da se ohrani zadevna imovina in prispevki pobirajo in izplačujejo. Clen 10. Dokler se posamezni poklici ne preuredijo in ne odobrijo pravila ustreznih sindikatov, je v sindikate iz člena 4. prepovedan vsak nov vpis oseb, ki pred 6. aprilom 1941-XIX niso bile vpisane v ustrezne zbornice oziroma, ki so bile vpisane, pa na ta dan niso izvrševale svojega poklica na ozemljih, priključenih Kraljevini s kraljevim ukazom z dnem 3. maja 1941-XIX. Morebitne izjeme more dovoljevati samo Visoki komisar na predlog predsednika zadevnega Novice iz Države Spominsko odlikovanje za generala, padlega v Rusiji. Hitler je podelil viteški križec odlikovanja železnega križa padlemu italijanskemu generalu Ugu De Carolisu, ki je poveljeval eni izmed italijanskih divizij, ki se vojskujejo ob strani nemške vojske proti boljševikom. Utemeljitev odlikovanja pravi, da je general De Carolis v trenutku hudega sovražnikovega napada sam skočil naprej in popeljal svoje čete v vrste najhujših bojev. Ko so ga vojaki videli, so sledili njegovemu zgledu in se vrgli v borbo. Obsojen zdravnik, ki je nasedel zvijači. K zdravniku dr. Luigiju Branca v Brescii je prišla v ordinacijo neka Boffa in mu javila, da je umrla njena 18 dni stara hčerka. Zato bi rada dobila zdravniško potrdilo. Toda zdravnik ga ji spočetka ni hotel izstaviti, dokler se osebno ne prepriča o resničnosti njenih navedb. Ker pa je bila prosilka sitna in ga je neprenehoma nadlegovala, češ da se ji mudi zato, da bi dobila za pogreb otroka svojega moža iz vojske, se je zdravnik vdal in dal potrdilo rekoč, da se bo sam prišel naknadno prepričat o resnici. Ko pa je res prišel* pogledat, je našel otročička zdravega. Zaskrbljena in na laž postavljena mati sc mu je začela zgovarjati, da je dete navidezno umrlo, pa je pozneje spet oživefc. Zdravnik je hitel na občino in vso stvar prijavil, toda tudi njega je doletela kazen, ker je izdal potrdilo o smrtnem primeru, ne da bi se sam prepričal o resničnem stanju. Dobil je tri mesece zapora in mora plačati vse stroške, ki iz tega postopanja nastanejo. Tatovi, ki so si privoščili boksarske veličine. V ponedeljek zvečer je bila v enem izmed milanskih gledališč mednarodna boksarska prireditev, pri kateri je nastopil tudi bivši svetovni boksarski prvak Carnera poleg' več drugih milanskih boksarjev in enega Švicarja. Ko so se boksarji po končanih borbah vrnili v svoje oblačilnice, so ugotovili, da so imeli medtem nevšečen obisk. Čarneru je zmanjkala denarnica, Švicarju Grobbu del obleke, ostalim boksarjem pa razni deli obleke Karabinjerji so prijeli več sumljivcev, ki so se prevneto sukali okrog boksarskih prvakov in njihovih oblek. Zadružniško gibanje v Dalmaciji. Guverner Dalmacije je izdal odredbo, po kateri se preosnuje Zadružno poljedeljska poslovalnica v Splitu v novo organizacijo, ki nosi naslov »Zadružni konzorcij za dalmatinske kmečke in ribiške zadruge«. Po guvernerjevem ukazu bo zadruga izvajala vse posle, ki se tičejo njene stroke, kakor jih imajo po Italiji številni pokrajinski kmetovalski konzorciji. Njeno delo bo obsegalo vse kraje, ki spadajo pod upravo dalmatinskega guvernerja, Za komisarja konzorcija je bil imenovan narodni svetnik dr. Rosario La-badessa, ki predseduje zvezi zadrug za Dalmacijo. Petindvajsetkrat daroval svojo kri v dveh letih. Redkokateri krvodajalec, ki daje svojo kri za malo odškodnino bolnikom, ki jim pojenjuje življenje, bi se mogel postaviti z rekordom, ki ga ima krvodajalec Evaristo Cian iz Milana. Ta 38 letni mož je dal v dveh letih ničmanj kakor petindvajsetkrat svojo kri za bolnike, ki jim je le prenos krvi dal upanje na zopetno okrevanje. Zanimiva razsodba o sporu zavoljo voznega listka tretjega razreda in vožnje v drugem razredu. Sodišče v Cuneu je obravnavalo zelo zadnimiv spor, ki se je odigral na železniškem vlaku. Na progi od Villastellone do Torina se je peljal neki Margoni Avgust, ki je kupil vozni listek za tretji razred, pa se je postavil na mostiček drugega razreda, ker v edinem vagonu tretjega razreda ni dobil nobenega prostora in je bil ves voz silno natlačen. Ko pa je prišel revizor, je zahteval od njega doplačilo razlike od tretjega do drugega razreda. Margoni se je plačilu upiral in nazadnje je prišlo do tožbe. Sodišče je dalo prav Margoniju, rekoč, da ima železnica dolžnost preskrbeti vsakemu potniku, ki mu je izdala vozni listek, tudi primeren prostor, če že ne sedež pa vsaj stojišče. Ker pa je dokazano, da Margoni ni dobil v vozu tretjega razreda niti stojišča, je brez dvoma bil upravičen poiskati si prostor v drugem vozu, četudi slučajno v vozu drugega razreda. Mož ni zasedel sedeža, pač pa le stojišče, kjer so se stiskali tudi že drugi potniki. Če železnica ni poskrbela za zadostno število voz, ne more zahtevati od potnikov, da bodo drug drugega pestovali. Sodišče je naložilo železnici povračilo pravdnih stroškov, takoj po razglasu sodbe pa je Margoni vložil proti železnici tožbo, v kateri je zahteval znesek 600 lir kot odškodnino za izgubljene dneve, ko je moral letati na sodišče zavoljo zasliševanj in razprave. sindikata, ki ga je odobril in predložil predsednik Zveze sporazumno s sindikatnim strokovnjakom iz prednjega člena. Kljub kakršnemu koli sklepu, pooblastitvi ali odobritvi se morajo pregledati vsi vpisi, ki bi nasprotovali določilu prvega odstavka tega člena. Clen 11. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 19. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Ljubljana Koledar Danes, četrtek 26. februarja' Matilda. Petek, 27. februarja: Kv. Gabr. Obvestila . Nočno službo imaju Icicarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Naltuna peresa,» avtomat, sittafaike vam nudi po ugodni ceni PAPIRNICA LJUDSKE KNJIGARNE Prel Škofijo 5 - Ljubljana - Miklošičeva c. 5 V nedeljo, 1. marca ob 5 popoldne mladin6k;i predstava igre »Pogumni krojaček« Igra j« name njena našim najmlaj&im, zato vabimo starš«, d: pripeljejo s seboj 6voje otroke. Igrajo igralci fran č iška nek e prosvete. Vstopnice si zaradi velike«.' zanimanja preskrbite v predprodaji v trgovini A Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1, in na dan predstav pri blagajni frančiškanske dvorane. Ljubljansko gledališče Drama Četrtek ob 17.30: Voda. Red Četrtek. Opera Četrtek 26. febr. ob 16.30: Aida. Izven. Iz Srbije Kdor ima zalogo moke, jo mora prijaviti, d pri peku ne bo dobival kruha ali moke. Baje j oseb, ki bi za to prišle v poštev, bolj malo, a imajt te večje zaloge. Predsednik vlade je te dni odlikoval borce, k so 6e posebno odlikovali v bojih 6 komunist; Mnogi so napredovali v višji čin in mnogi pod oficirji so postali oficirji. Terenske referente je postavilo ministrstvo z: narodno gospodarstvo. Ti .imajo nalogo proučit in nadzirali posamezne kraje, da bodo v tekočer. letu čim več pridelali. Uprava mesla Belgrada je mnoge trgovce kaz novala radi brezvestnosti na ta način, da jim j encetavno zaprla trgovine. Mem temi se nahaj; nekaj večjih znanih trgovin. Kontrolo nad prodajo kruha so sklenili uvest tudi v Obrenovcu, kjer do zdaj tega ni bilo. Sporazum z Romunijo 60 sklenile srbske oblasti za skupno delo proti poplavam, ki groze Ba na tu. Užice je obiskal minister socialr.e politike dr Jovan Mijuiškovič, Kragujevac pa notranji minister Ačimovič, ki je tam imel tudi daljši govor. Načrtno gospodarsko proizvodnjo predvidev; nova uredba predsednika srbska vlade. Po te; uredbi bodo pritegnjene vse ustanove in vsi faktorji k sodelovanju pri preskrbi Srbije s hrano. »Uljorodc, družba za proizvodnjo domačega olja, je nabavil pet tisoč ton semena nove oljni rastline »Mancija«. Nova organizacija muzejev bo nastala v Srbiji. Zazdaj bodo najprej priredili nekaj tečajev za nove strokovnjake muzejske umetnosti. Čevlji z lesenimi podplati so se kar udomačili. Poceni 60, da si jih lahko nabavi, kdor 'količkaj zmore. Zelo rade segajo po njih celo elegantne dame, ker so leseni čevlji lahko tudi elegantni, tako da česlo ni mogoče ločiti čevljev starejše izdaje od novih z lesenimi podplati. Vse šole v šabcu, ki so bile radi hude zime. nekaj mesecev zaprte, so 6pet začele z rednim delom. V obvezno nacionalno službo 6e javljajo obvezniki v prav velikem številu. Zdaj je razpisan tudii še naknadni vpis. Izpite bodo polagali na belgrajskih gimnazijah od 1. do 15. marca. Kakor je znano: prave šole ni bilo, ampak so večinoma prihajali dijaki samo enkrat na teden v šolo po navodila, učijo 6e pa sami zase doma. Upajo, da bo drugi semester, to je po 15. marcu, zopet reden vsakodnevni pouk po šolah. Zajce so z rokami lovili oni dan v Ražnju. Huda zima jih je prignala v neposredne bližine hiš in ker zaradi visokega snega niso mogli bežati, 60 jih ljudje kar z golimi rokami lovili žive. 1 udi neijcaj volkov 6e je pojavilo v samih vaseh. Tudi Morava in Ibar sta zamrznila v večjem delu svojega toka, tako da kmetje morejo voziti preko njiju celo z vozovi. Ti dve reki zamrzneta samo v res hudih zimah in navadno le za malo časa. Mraz je pojenjal v Srbiji. Ker je pa visok sneg, se je bati poplav. V Belgradu še vedno čistijo ulice. Posebno pozornost so zbudili tanki, ki so pred seboj imeli pripravo za oranje snega in s tem orali sneg po cestah. ■ as ■§ aaai ■■■■■■ mm mmtmm e utr ftHBnuirrvfirViažr f5’——B'»r— s. S. van Din« SSSBSsesssesi-HsSsSsBsEllS^tsss KRIMINALNI ROMAN »Tat začetnik, ki se poslužuje ključa. Nekaj nenavadnega!« »Nisem trdil, da je imel ključ, gospod Vanče,« je ugovarjal Heath. »lo-vedal sem samo to, kar smo našli. Vrata lahko ostanejo odprta po pomoti, ali Pa jih je kdo od znotraj odprl.« »Dalje, gospod narednik,« je silil Markham in ošvrknil Vanccja z očitajočim pogledom. »Dol >ro, doktor Doremue je preiskal truplo umorjenke in pregledal rano druge žrtve. Jaz pa sem zaslišal vse družinske člane ter služinčad: major-doma, sobarici in kuharico. Chester Greene in majordom sta edina slišala prvi strel, ki je odjeknil malo po pol-dvanajstih. Drugi strel je prebudil tudi staro gosipo Greene, ki ima svojo spalnico nasproti Adine sobe. Vsi drugi so spali naprej in so jih prebudili po mojem prihodu. Vse sem zaslišal, pa brez uspeha. Odšel sem šele eez nekaj ur in pustil tam dva moža na straži, ob obeh izhodih, ter začel običajno preiskavo. Stotnik Dubois je danes dopoldne posnel prstne odtise, do-vF, Dor era us pa bo nocoj podal poročilo o mrliškem ogledu, čeprav ta ogled sam na sebi nič ne pove. Prva ženska je bila zadeta od spredaj, drugo pa jo krogla le oplazila po rami (krvava je bila samo nočna srajca). In to je vse.« »Ali ste ranjenko mogili zaslišati?« »Se_ ne. Preteklo noč je bila v nezavesti, davi pa je bila še preslaba, da bi mogila govoriti. Doktor Von Blou misli da jo bo mogoče zaslišati popoldne. Morda nam bo ona lahko kaj povedala, ali se ji je posrečilo videti zločinca, preden je streljal.« »Nekaj mi je šinilo v glavo, gospod narednik,« se je oglasil nenadno Vanče, vstal in naredil nekaj korakov po sobi. »Ali ni imel nihče pri Greene-jevih samokresa?« Heath ga je ošvrknil z ostrim pogledom. »Chester Greene je res dejal, da ima' star samokres kalibra 32, ki je bil navadno v predalu njegove mize v spalnici.« »Pa ste ga moglii tudi preskusiti?« »Povprašal sem po njem, pa ga ni bilo mogoče najti. On mi je dejal, da ga že uekaj let ni rabil in do ga je mogoče izgubil. Obljubili pa mi je. da bo vse še natančno preb^kaL če bi ga le mogel kje stakniti.« »Odveč je vsako upanje, da bi ga našli, gosipod narednik,« ga je zavrnil Vanče in se nasmehnil. »Zdaj mi gre počasi že v glavo, zakaj je bil Chester tako zbegan.« »Mislite, da je v strahu zaradi izgubljenega samokresa...?« »Morda vsaj zaradi česa podobnega. Reči ni mogoče nič. In kakšne vrste samokresa naj bi se bil poslužil vaš tat?« je nadaljeval Heath. Njegov po-gled je bil brezbrižen. »Dobro merite, gospod Vanče,« in Ileathov nasmeh je .bil prej prisiljen ko pa naraven. »Pobral sem dve krogli: dve krogli kalibra 32, izstreljeni 'iz neavtomatične pištole. Toda, ne bi rad kaj vsiljeval...« »Popoldne pojdem na Greenejev dom, gospod narednik,« je kratko pripomnil Markham. »Greste lahko z menoj?« »Gotovo, že 6am sem imel namen, iti tja.« »Dobro, dobiva se ob dveh; prosim vas pa zdajle še, vzemite si s seboj nekaj ,Perfektos‘.« Hooth je vzel ponujene cigare in se poslovil. »Greš z nama, Vanče, da vodiiš najine negotove korake?« »Prav nič me ne ovira, dragi Markham, da ne bi šel.« III. poglavje. Na domu Greenejevih. Torek, 9. novembra ob 14.3?. Greenejev dom je bil, kakor so rekli Newyorčani, ostanek starega nači- na življenja. Tri rodove nazoj je ta hiša stala na vogalu Ceste 53 a in dvoje njenih oken z ostrim obokom je gledalo na kalne vode East Jtiverja. Okolica se je sčasoma temeljito spremenila, val poslovnega sveta, ki je vse spremenil, pa se je ustavil pred pragom Greenejeve hiše. Sredi; trgovskega hrupa je bila ta hiša kot miren otok, preostanek nekdanjih časov in tako naj bi ostala še četrt stoletja, kakor je zahtevala neka določba v oporoki Tobija, kot spomenik, postavljen v spomiin nanj in na njegove prednike. Pred smrtjo je Tobija obdal vse svoje posestvo z visokim zidom, skozi katerega so držala dvojna trpežna mrežasta vrata, prva na Cesto 53 a, druga pa na Cesto 52 a. Hiša je dvonadstropna, s podstrešnimi sobami. Zgrajena je bila v gotskem slogu iz šestnajstega stoletja. Graditelju je bil očividno precej všeč italijunski okras iz dobe preporoda in nekoliko tudi bizantinski slog. Ker se je na zgradbi teplo toliko različnih slogov, celotni pogled na stavlio gotovo ni pričal o kakšnih posebnih izvirnih umetniških graditeljevih zamislih in je hiša vzbujala neprijeten vtis zastarelosti. Na vrtu pred hišo so se med vedn<> zelenimi rastlinami vrstile makije, ovijalke in hortenzije; v smeri proti reki se je bohotila skupina vzpenjalk. Vzdolž steze se je vlekla visoka živa ograja glogovca, zid okrog in okrog vrta pa je bili prerasel z divjo trto. Na zahodni strani hiše je bila dvojna avtogaraža, ki jo je dal zgraditi sedanji Greenejev rod, na poil pokrita z raznim rastlinjem. Nek občutek skrivnostne groze je ležal na hiši tisto žalostno novembrsko popoldne. Drevesa in grmiči so štrleli kvišku kot gola okostja med vedno zelenimi loki pod snegom. Podporniki vzpenjalk so štrlel« ob zidu kot strahotna okostja, ležki, mračni hišni zidovi so se vzpenjali proti turobnemu nebu. Kar nehote me je prevzela groza, ko sem se povzpel čez nekaj stopnic, ki so vodile proti glavnim vratom, nad katerimi je bil vdelan visok in težak trioglat okrasek. Sprejel nas je Sproot, stari sivolasi ma jordom, od daleč podoben k-ozlu. Vodil nas je tiho, svečano kakor za pogrebom (očividno ga je naš prihod prehitel) v veliko temno dvorano, katere okna, zadelana s težkimi zastori, so gledala na reko. Nekaj minut pozneje je vstopil Chester Greene. Njegov obraz je bil važen. Pozdravil je spoštljivo Markha-ina in [Kitom na hitro pokimali še ostalim v pozdrav. »Zelo ljubeznivi ste, Markham, da ste se naredili tako domačega in prišli celo sem. Domnevam,« je nadaljeval s prisilno živahnostjo, se usedel na rob stola in potegnil iz žepa ustnik, na katerega je bil nerazdmžljivo navezan,' »domnevam, da nameravate nadaljevati s preiskavo. Koga želite najprej zaslišati?« Andrejčkov 3 o ž Žalost in veselje Risal Jože Beranek rr. Besedilo priredil Mirko Javornik Roman v slikah n 11111111 i r ''©fi'ftu, I 'd 'uho 430. Trgovec je došleca brž sprejel, a se ni mogel domislili, če kalerega pozna. Kapitan mu je povedal, da je on lisli mladi pomorski častnik Viljem, ki je bil pred leii dalj časa njegov gost. Zdaj ga je gospod Edmond spoznal in ga veselo ter prisrčno pozdravil. mmmB(t"/ t\ 431. »Če se človek neprenehoma klati po svetu,« je dejal, »živi med divjaki in se bori z njimi, ni čuda, če se spremeni. A zdaj vem, da bi radi najprej zvedeli kaj o »Lastavici«, kajne? Pred tednom je bila tu in v pristanišču sta se pri meni oglasila lep fani in postaren mož...« 111 432. »Stari krmar in moj sin Aleši« je vzkliknil Tomaž veselo, trgovec pa je pravil dalje. »Vprašala sta me po trgovcu Edmondu, ki je prijatelj njihovega kapitana. Povedala sla mi, da je kapitan po nesreči padel v morje in z njim tudi oče mladega fanta ...« Izredna sila japonskega tiska 1244 dnevnikov, dva od teh z 2,000.000 izvodov Odnosi dnevnikov do vladne politike Glede nadzorstva japonske vlade nad obema Japonska je napredna dežela, ki se pa vendar močno naslanja na svoja stara izročila. Kljub jezikovnim težavam in precej zamotani abesedi na Japonskem nepismenosti ne poznajo. Ljudstvo s strastjo prebira knjige, mesečnike in zlasti dnevnike. Ni torej nič čudnega, da je ves tisk v deželi vzhajajočega sonca doživel silovit razmah. V mednarodnih seznamih dnevnega tiska in mesečnikov zavzema Japonska danes po številu in nakladah eno prvih mest na svetu. Po podatkih notranjega ministrstva izhaja v japonskem cesarstvu 1244 dnevnikov. Vendar pa je treba pripomntii, da je dobra polovica teh dnevnikov posvečenih tehničnim, gospodarskim in drugim posebnim panogam. Vrh tega moramo še upoštevati, da je bilo v zadnjem času mnogo dnevnikov iz raznih razlogov ustavljenih, drugi pa so se zlili v skupna podjetja. Središči vsega tiska sta Osaka in Tokio Najvažnejši središči japonskih dnevnikov sla Osaka in Tokio. Osaka, žarišče vsega gospodarskega življenja na Japonsekn), je s svojim listom Osaka Asahi Sinbun (Asahi — sonce, Sinbun = dnevnik) in Osaka Mainiti Sinbun (Mainiti — dnevni dogodki), ki imata vsak po dva milijona naklade, na prvem mestu. Tokio je središče političnega življenja in ima pet velikih dnevnikov mednarodne važnosti: Tokyo Asahi Sinbun, Tokyo Nitiniti Sinbun (Nitiniti — z dneva v dan) s skupno naklado preko treh milijonov; sledita še Hoti Sinbun in Tyugai Segjo Sin-po. Velik finančni dnevnik, ki je posebno razširjen v gospodarskem svetu, je Yomiuri Sinbun, ki ga ureja Matutare Sorichi. List je v poslednjih letih zaradi obširnih poročil o evropskih političnih in gospodarskih trenjih močno narastel. L. 1924 je izhajal še v 56 tisočih izvodih, 1. 1941 pa že v 1. 511.523 izvodih. Pri tem listu sodelujejo mnogi znameniti dopisniki in slavni pisci z vsega sveta. Oba Asanija imata največ bralcev med razumniki in v tujini ter sta nedvomno največja japonska lista. Okrog njiju je zbran krog najspretnejših urednikov, imetnih novinarjev in piscev (v Evropi sta znana zlasti dr. Sintaro Ryu in Hiro Sasa); urejena sta tako dobro in organizirana tako odlično, da se prav lahko kosata z vsakim ameriškim dnevnikom. Naj omenimo samo slovito »leteče uredništvo«, ki je gotovo edino na svetu, ker ima za svojo poročevalsko službo 28 letal. listoma je treba pripomniti, da sta lista do nedavnega bila docela neodvisna. Sicer je res, da sta se na primer pred leti oba zavzemaal za povečano izdelavo letal, kar je želela tudi vlada, prav tako pa je tudi res, da sta večkrat nasprotovala vladni politiki, zlasti 1. 1931, ko se nikakor nista strinjala z japonsko odločitvijo glede Mandžurije. Vendar pa ju ni vlada prisilila, da spremenita svoje mišljenje, marveč bralci sami, ker sta upravi zaradi pisanja listov prejeli mnogo ogorčenih ugovorov in je skozi mesec dni vsak dan odpovedalo lista več ko tisoč naročnikovi Izredno število mesečnikov in tednikov vseh vrst Lista Osaka Mailiiti in Tokyo Niti Niti sta si nedavno priključila list Zizi-Simpi, ki ga je izdal Fukuzawa, ter izdajata dvotednik Economist in tednik Sunday Mainiti, dnevnik za mladino, štirinajstdnevno dodatno številko v kitajščini, tednik za slepce in zelo zanimiv letopis (Nippon today and tomorrovv = Japonska danes in jutri). Tudi tadva velika japonska dnevnika (Tokyo Niti-niti in Osaka Mainiti) sta do vseh podrobnosti sijajno urejena. Omenimo naj da v sedanjem japon-sko-kitajskem sporu dela za oba lista 320 dopisnikov in prav tolikšno število sodelavcev, ki imajo znatno število radijskih postaj (Niti-niti ima kar 67 takih prenosnih radijskih postaj). Glavni urednik lista Osaka Mainiti je profesor Masami Simoda, eden najvidnejših mož na vseučilišču v Keiu. Posebno omembo zasluži močno razširjeni dnevnik Kokumin in njegovi mladi uredniki, ki so si že pred sklenitvijo trojne zveze vedno prizadevali za čim tesnejše sodelovanje Japonske z Italijo in Nemčijo. Poleg silno razvitega tehničnega tiska in dnevnikov imajo še močne poročevalske agencije, ki jih vodi neodvisni odbor visokega de-narstva in industrije. Poleg 1214 dnevnikov izhaja na Japonskem 3350 mesečnikov, od teh 600 leposlovnih, 300 verskih, 200 mesečnikov za inženirstvo in industrijo na splošno, 180 za promet in 110 za obrtništvo. Prezreti ne smemo velike naklade, ki jo imajo ilustrirane revije, družinski listi in tedniki v slikah, od katerih je najvplivnejši Tyonokoron Med leposlovnimi mesečniki zavzemata prvo mesto Nippon Hioron in Rungeisyunzyut, v gospodarskem svetu pa najbolj slovita Diamond in Tokio Keisai Sinpo. Pravih zabavnih listov, ki bi se posebej ba-vili z ugankarstvom, problemi z vseh polj in domisleki vseh vrst, prav gotovo nikjer ni toliko ko na Japonskem. Japonsko-kitajski spor in sedanja evropska vojna je silno povečala dodatne naklade dnevnikov, ki prinašajo v podobah razne dogodke in zanimivosti z bojišč. m Vojna je pomaknila uro naprej... Velik pomen tega ukrepa z ozirom na vojne dogodke V 6vetovtii vojmi, kakršna je sedanja, je velike važno6ti uvedba enotne ure, enotnega časovnega štetja. Normalno je bilo na primer časovne razlike med Londonom in Berlinom eno uro, to se pravi, da je v Berlinu recimo poldne, ko je v Londonu šele enajst. Z uvedbo poletnega časa v Angliji pa je bila ta razlika v času odpravljena, vsaj poleti. Ob začetku sedanje svetovne vojne je bil tudi v Nemčiji uveden poletni čas, ki pa velja za dobo celega leta. Tako &e je zgodilo, da je bilo med londonskim in nemškim časom poleti spet razlike za eno u>ro, pozimi pa celo za dve. Leta 1940 60 v Angliji že drugič premaknili kazalce na uri, in 6icer v poletnem času 60 bili tako že dve uri naprej, pozimi pa še vedno samo za eno. Na ta način je bila odslej med nemško in angleško uro uvedena stalna razlika ene časovne ure. Še večja pa je časovna razlika med vzhodnim bojiščem in zahodnimi deželami. V Moskvi imajo na primer celi dve uti in pol prej poldne kot v Londonu. Pozimi lahko poslušajo v Londonu vojno poročilo, ki ga oddaja moskovska radijska postaja točno opoldne, že ob enajstih dopoldne, če upoštevamo navadni zakoniti sedanji londonski ča6. Slovite »pogovore za pečjo« — piše Cemtral-europa —, ki jih ima predsednik Roosevelt običajno ob 9 zvečer, v Britaniji poslušajo ob treh zjutraj (pozimi), oziroma ob štirih (poleti). Posebno zanimiv zgled, kako velikega pomena je bila prekinitev ure ozir. poenotenje časa, imamo od tedaj, ko je izbruhnila vojna med Japonsko in Združenimi državami. Japonske oborožene sile so začele z napadom na Havajske otoke ob zori 7. decembra 1941. Ko je ta novica prispela v Wa-6hington, je bila tam ura poldne, v Angliji pa devet zvečer. Po japonskem ča6u pa do tega napada ni prišlo na nedeljo, pač pa na ponedeljek v prvih jutranjih urah. Med Tokijem in Havajskim otočjem je potegnjen sloviti 180. poldnevnik, ki predstavlja mednarodno določeno mejo med datumi. Ali ste že naročili OBISK edini, prelepi slovenski Ilustrirani družinski mesečnik. Letno velja 40 lir. Naročila sprejema uprava, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. & ** i Novo koto, ki bo po pripravnosti in ceni prekosilo sedanje Iz Berlina poročajo, da je prišla v prodajo nova vrsta koles, ki je med kupci zbudila veliko zanimanje. Tudi drugod se močno ogrevajo zanjo. Novo kolo (krstili so ga z imenom »Lahnrad«) je mnogo krajše od navadnega in ima tudi znatno manjšo težo. Značilno za novo kolo je to, da gonilno kolesce ni več med obema glavnima kolesoma, marveč je nameščeno na zadnje kolo. Novo kolo prinaša še nekaj drugih novosti, tako na primer: prosto kolo; svetilka, ki ii daje potrebno energijo nov, duhovito zamišljen strojček; posebna zavora zadaj in nov način pogona. Novo kolo je zlasti pripravno tudi zato, ker ga v kratkem času lahok razložiš in spet zložiš. Ves berlinski tisk se strinja, da je kolo zelo preprosto a vendar zelo duhovito in spretno sestavljeno. Izdelovali ga bodo kar na debele in dostavljajo, da jih vojne omejitve pri tem ne bodo ovirale. Najvažnejše pa seveda ostane naposled le to, da bo cena kolesu takšna, da jo bo zmogel vsakdo. To pa bo novemu kolfesu gotovo zagotovilo uspeh ne samo v Nemčiji, marveč tudi v tujini. Stopil je v voz tretjega razreda. Ko je lokomotiva zapiskala, ko se je vlak premaknil, se je globoko oddaihnil in ves prepustil mislim na Marijo. Toda bilo j.? preveč ljudi okoli njega, preveč grobih, glasnih ljudi. V Chiavassi ni mogel več prenesti teh razgovorov, tega smeha, zato je šel v prazen voz drugega razreda. Tu je sam s seboj govoril in gledal na sedrž nasproti sebe. O Bog, zakaj niso pristavili v brzojavki še ene besede? O Bog, "ne same besede! Ime bolezni vsaj! Strašno ime mu je šinilo skozi glavo: davica. Stegnil je roko proti prikazni, krčevito sc mu je spačil obraz, ko je z vso silo zadihal, potem pa jih je povesil z vzdihom, kot bi izpraznil iz svojih prs vso dušo in vse življenje. Bolezen je morala priti nenadoma, sicer bi bila Luiza pisala. Druga misel mu je švignila v glavo: vnetje možganov. Ko je bil on majhen, bi kmalu umrl zaradi vnetja možganov. Gospod! Gospod! To je prava misel! Sam Bog mu jo je poslal. Nervozno je zaiht'1, brez solz. Marija, srček, ljubezen, radost! To mora biti, da. Videl jo je v duhu | zasoplo, vročično, zdravnik itn mati čuvata nad njo. Predstavljal | si je dolge minute, dolge ure ob njenem zaglavju, velik strah in nanovo porojeno upanje, prvi » pet sladkega glasu: »Moj očka.« Vstal je in sklenil roke v nemo silo molitve. Potem jc izčrpan padel na svoj sedež ter gledal bežečo pokrajino, ne da bi kaj videl, čutil je n-ko zvezo med ogromnimi, v meglo za-vitimi Alpami, ki so nepremakljivo trdno stale na severni strani | obzorja ter med trdno, nejasno mislijo, ki je prevladovala v njegovi duši. Od časa do časa ga je drdranje vlaka iztrgalo iz njegove otrplosti ter mu vdahnilo mis-i v tesnobnem teku, takol da je njegovo srce začelo spet trepetati in tolči. Potem jc zaprl i oči, da bi si lažje predstavljal svoj prihod domov. Takoj so vstale predstave iz srca pred oči, toda premikal-' so se, neprestano izpreminjale, da jih ni mogel niti za trenutek uj-ti. Bila je Luiza, ki mu je pohitela na stopnišče nasproti, bil je stric, ki je stegnil rok? proti njemu na pragu dvorane, bil je doktor Aliprandi, ki mu je odprl vrata v spalnico in rekel: »Dobro, dobro.« V temni spalnici, ki ga je gledala z vročičnimi očmi. V VercelHjii, kjer se mu je zdelo, da je že tisoč milj od Torina, ga je resničnost spet obvladala. Ko bo dospel v Lugano, po kateri poti naj gre v Orio? Po jezeru, javno da bi ga videli iz carinarnice? In če bi ga ne pustili dalje, ker nima na potnem listu potrdila, da je šel ven ali še hujše, če jo kak ukaz, da ga naj zupro zaradi zadeve zdravnika iz Pellia? Boljše je, da gri preko planin. Lahko bi ga zaprli pozneje, toda kor pozna kraje, ki jih je leta 1848 prehodil na lovu, je bil skoraj prepričan, da bo dospel do doma. To težko delo, da je delal in razdiral načrte, ga je nekoliko raztreslo in osvojilo njegov duh do onstran Arone, do parnika na Lago MaggJore. Izračunal je, da bo dospel v Luguno sredi noči. AH ga bo tam kdo pričakoval? In če ne bo nikogar, bodo mogoč" kaj vedeli v lekarni Fontana, kamor zahajajo mnogi iz Valsolde. če je božja volja, da bo našel v I,u-ganu pomirljive vesti, potem laihko odloži do prihodnjega dne svojo odločitev glede poti v Orio. Sklenil je torej, da do Lugana ne bo delal nikakih načrtov. Goreč' je prosil Boga, da bi mn naklonil kakih ugodnih vesti. Nebo je bilo pokrito, gorovja so imela že neko žalostno jesensko barvo, nad jezerom je ležala lahna meglica, zvonovi v Meinj so zvonili. Na parniku ni bil< še nikogar, in Francu je v srcu zamrla molitev pod to to/ečo žalostjo, njegove oči so blodile za jato belih galebov, ki so leteli tja daleč nad vode Lavena, proti skriti deželi, kjer je bila njegova duša. .Dospel ji-' v Magadino. ko je bilo sedem proč, šel je peš na goro Ceneri, po stezi, ki pelje preko Cantomiere, v Bironicu je vzel voz in po polnoči dospel v Lugano, Izstopil je na trgi poleg kavarne Terreni. Kavarna jc bila zaprta, trg prazen, te-m^n. Vse je molčalo, celo jezero, katerega lahno valovanje je videl v seucL Franco je počakal nekaj trenutkov na obrežju. Upal je, da ga kdo pričakuje in se bo prikazal od kake strani. Valsolde ni mogel videti, ker je bila skrita za goro Bre. Toda to je ista voda, v kateri odseva Oria in ki počiva v pristanišču njegove hiše. Njegovo srce^ se je nekoliko razširilo v čustvu miru, zdelo se mu je, da se je vrnil v svojo družino. Nikakega človeškega glasu ni bilo, govorilo mu je temno, ogromno pogorja, predvsem vrb Caprino jn Zooza d’i Ment, ki gledata na Orio. Nežno mu je govorilo in mu vzbujalo prijetno čustvo. Devetnajst ur je minilo, odkar je bila oddana brzojavka. Najhujše je mogoče že minilo. K^r se ni nihče prikazal, je šel proti lekarni Fontana ter pozvonil. Že dolgo je poznal tega predobrega, dobrosrčnega poštenjaka, gospoda Carla Fontana, ki je tudi zginil s svetom naših očetov. Gospod Carlo je prišol k oknu in se zelo začudil, ki je zagledal Franca. Nikakih vesti ni imel iz Valsolde. Bil J- dva dni v Tesseretu, Yrnil se je šele pred par urami in ne ve nič. Njegov pomočnik, gospod Benedetto, je pred par urami odšel v Bellinzono. Franco se je zahvalil ter šel proti vili Ciani. Odločil se je, da gre takoj v Orio. Izbiral je med dv~ma potoma: lahko bi šel iz Pregassone po švicarskem pobočju Boglie do Alpe della Bolla, potem preko Pian Biscagna in skozi veliki bukov gozd. Prišel bi ven na vrhu lombardskega pobočja, pri bukvi Matere božje, ter šel potem navzdol v Gornji Albogasio in v Orio. Lahko bi pa vzrl položno pot ob jezeru do Gandrie, od tu pa šel po slabi in nevarni stezi, ki od Gandrie, zadnje švicarske vasice, prereže zelo strmo pobočje, prestopi mejo kakih sto metrov nad jez-rom ter pelje do planinske koče Oria. Potem navzdol do prepadov Val Malghera, od tu navzgor do planinske koče Rooch, kjer se združi s kamenito potjo, ki pelje č^z Nisciore in končno navzdol v Orio. Prva pot je bila mnogo daljša in bolj utrudljivo; toda na njej bi se lažje izognil na meji čuječnosti stražnikov. Ko je odšel od lekarne Fontana, se je Franco odločil za to pot. Toda, ko je dospel v Cassarago, kjer se C-pita poti v Pregas-souo in v Gandrio, ko je zagledal tako blizu vrh Castagnota in pomislil, da pride s Castagnota v Gandrio prej ko v pol ure in iz Gandrie v Orio v poldrugi uri, mu je.bila neznosna misel, da bi šel na Boglio ter hodil sedem ali osem ur. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 10 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telcfoa itev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto