E S P I R I T UAL
Duhovno življenje
stoiv.
r>; ui	
j, *, n	jÄ
? i *»■	*npt u <■

ZACELI SMO NOVO LETO
Nekaj posebnega je občutek na Silvestrovo, ko odbije ura dvanajsti udarec ^Polnoči. Tisti trenutek se začne novo leto. Obrne se list v knjigi našega življenja. 'a dni postanemo starejši.
nas, Slovence v domovini in v svetu, na severni ali južni polobli, pomeni e o 1966 leto novih naporov, novih prizadevanj. Koliko dobrih namenov imamo, 0 ‘ko načrtov in koliko želja! Z zaupanjem, podjetnostjo in pridnostjo se bo dalo marsikaj uresničiti.
Za nas osebno pomeni novo leto tudi leto oblikovanja samega sebe, v tistega eka, ki se zaveda, da je Bog nad njim in da mu je Bog dal tu na zemlji vehko poslanstvo.
Naši očetje se bodo trudili, da bi bili boljši poglavarji in skrbniki svoje fužine, da bi bili boljši soprogi svojih žena, boljiši vzgojitelji in vodniki svo-■9“ otrok.
Žene si bodo prizadevale, da bi bile boljše čuvarice družinskega ognjišča leto^0 'n ^u^eznB° v Boga, do moža in do svojih otrok. Naj je že bilo preteklo 0 kakršno koli, novo leto mora biti lepše, boljše v tem pogledu.
1'antje se bodo v večji zrelosti pripravljali na svoje bodoče naloge; ple-en’tejši in bolj viteški bodo do ljudi okoli sebe.
t j- ^e*c^e*'a sc bodo manj vdajala brezplodnim domišljijam in se bodo bolj lle» da bi v vrtu svojega srca zasadile rože kreposti, najlepši okras sleher-LKa dekleta.
. Not kristjani, ki smo bili krščeni in s tem postali člani skupnosti božjih n’ . m° to leto s prenovljeno in z darovi Svetega Duha ožarjeno voljo ures-a|i sklepe, misli in napotke vesoljnega zbora.
g , Razumljivo je samo po" sebi, da tudi v novem letu ne bomo pozabili, da 0 člani slovenskega naroda, majhnega po številu, a nam med vsemi drugimi
ujdražjega.
v TJ	na‘°gc nas torej čakajo v letu 1966. „Duhovno življenje“, ki vstopa
itio ‘ Ranile, v leto Gospodove starosti, nam jih bo razsvetljevalo, iz meseca / Stc nam bo kazalo pot, da se bomo lažje bližali cilju — presveti Trojici.
A. S.
PISMO
SLOVENSKI ŠKOFJE ROJAKOM PO SVETU
Dragi rojaki! V svetem pismu beremo, kako je angel Rafael spremljal mladega Tobija, ko je šel v tujino. Po poti ga je varoval nevarnosti, v tuji deželi mu pomagal, da je dobro opravil očetova naročila, in nazadnje ga je srečno pripeljal nazaj k njegovim staršem. Tudi vas, dragi rojaki, je spremljal na poti v tuje dežele angel varuh. Bil je sicer neviden, a vas je prav tako skrbno vodil, kakor je Rafael vodil mladega Tobija. Pomagal vam je, da ste pri tujih ljudeh dobili kruha in zaposlitve ter ste si, vsaj premnogi, mogli postaviti tudi drugi dom. Bog je po svojem angelu čudovito skrbel za vas. Bodite Bogu za to skrb hvaležni. To hvaležnost skazujte na ta način, da na Boga in na njegove zapovedi ter na svoje verske dolžnosti tudi v tujini nikoli ne pozabite.
Pa kakor je Bog Tobiji dal vidnega angela varuha in spremljevalca, ga je dal tudi vam — v podobi domačih dušnih pastirjev. Kjerkoli vas je več skupaj naseljenih, tam imate, vsaj često. tned seboj tudi domačega duhovnika, ki prihaja k vam, da vas in vaše otroke poučuje v sveti veri, da vam opravlja sveto mašo in vam deli zakramente. Papež Pij XII. je kmalu po zadnji
strašni vojni izdal posebno pismo, ki se začenja z besedami: „Begunska sveta Družina“. Z njim je uredil dušno pastirstvo za izseljence tako, da naj imajo rojaki kateregakoli naroda med seboj tudi domačega duhovnika, ki naj skrbi za njihove duše. Duhovniki naj gredo za ljudmi, ko se izselijo, in naj kakor angel Rafael skrbe, da se izseljeni rojaki med tujimi ljudmi ne zgubijo, ter jih vodijo tudi na tujem v srečno večnost. Hvala Bogu, za naše izseljence je glede dušnega pastirstva dokaj dobro poskrbljeno. Vi ste se razšli no svetu, toda Cerkev je poslala med vas domače duhovnike, kakor je Kristus poslal apostole. Ti žive med vami skromno, včasih celo ubogo. Poslani od pristojnih cerkvenih oblasti s o prišli med vas, v živi veri, da ni dovolj, da človek najde kruh in si ustvari tudi med tujimi ljudmi urejeno življenje, marveč da ima tudi neumrljivo dušo, ki je ne sme vekomaj pogubiti. Kristus namreč pravi: „Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?“ (Mt 16, 26)
Zato se, dragi rojaki, radi oklepajte svojih dušnih pastirjev. V tolažbo vam bodi, da slišite iz njihovih ust božjo besedo v domačem jeziku, pa tudi, da
Zorete pri njih v domači govorici opra-viti spoved. Duhovnikova dolžnost je ludi, da vam v katerikoli stiski pomada, kajti tudi za duhovnika velja be-seda apostolova:	„Vera brez del je
'nrtva.“ (Jak 2, 2G) Če ne izvršujemo del ljubezni, nismo Kristusovi učenci. Mnogi izmed vas ste bili duhovnikove pomoči že deležni in ste se prepričali, da duhovnik ne živi med vami za to, °i mu stregli, ampak za to, da bi ■tregel, kakor je rekel o sebi naš Go--Pod. Tudi duhovnikova živa vera se mora pokazati v nesebični ljubezni do ovojih bratov. „Karkoli ste storili ka--eremu koli izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili,“ nas je učil
Kristus (Mt 25, 40). Tudi tisti, ki pridete v tujino samo za nekaj časa na delo, radi poiščite stik z domačim duhovnikom. Tako boste tudi zunaj domovine ostali stanovitni v veri ter si prizadevali za dobra dela in tako živeli po Kristusovem nauku.
Prav tako, dragi rojaki, se radi oklepajte svojih domačih katoliških skupnosti. Kjer vas je ve,č, se radi shajajto tudi zunaj cerkve. Med svojimi ljudmi se čutite domače, med enako mislečimi boste tudi v svojem verskem prepričanju bolj utrjeni.
Vaše največje bogastvo in vaš ponos so vaši otroci. Zanje vse žrtvujete,
v skrbi za svoje otroke vidite velik smisel svojega življenja in v tem občutite tudi notranjo srečo. Radi pošiljajte svoje otroke v katoliške verske šole. O, ko bi se le dovolj zavedali, kakšna sreča je za otroka katoliška šola! Veselite se s svojimi otroki, ko gledate, kako napreduje ne le v svetnem znanju, temveč tudi, ko tudi nebeškega Očeta in Kristusa, našega Odrešenika, ter njegovo mater vedno bolje spoznavajo in se z vnemo prizadevajo, da uravnajo svoje življenje po božji volji. Kako ste tudi vi srečni na dan, ko gredo vaši otroci k prvemu svetemu obhajilu ali ko gredo k sveti birmi. In če doživite, da se vaš odrasli otrok tudi srečno in katoliško poroči, ste upravičeno zelo, zelo srečni, ker vidite, kako je vaša verska vzgoja kronana z uspehom.
Vzgoja, posebno verska vzgoja, pa zahteva od vas veliko, še prav posebej gmotnih žrtev. Bodite pogumni in za svoje otroke radi vse žrtvujte. Prizadevajte si, da jih boste vzgojili tako, da bodo hodili po Vaših dobrih vzgledih in po Kristusovih potih. Doma skupaj z otroki radi molite. Preden sedete k mizi jest, skupaj z otroki prosite Boga, naj vašo jed blagoslovi; in preden od mize vstanete, se skupaj z otroki Bogu zahvalite za prejete darove. Vsak dan zmolite v družini vsaj nekaj rožnega venca, kakor ste to delali doma. Naj ta lepa krščanska navada naših domov ne izgine iz naših družin, pa naj bodo doma ali na tujem. Z otroki pojdite v nedeljo in na praznike k maši in pogosto z njimi skupaj prejmite sveto obhajilo. Tako bo vsa družina rasla v resnični dobroti in iskreni medse-
bojni ljubezni. Tudi kadar nimate domačega duhovnika med seboj, v nedeljo nikar ne zanemarjajte svete maše. Hodite radi v svojo župnijo, seznanite se s svojim krajevnim župnikom, pa naj govori kateri koli jezik. Ta vas bo vzljubil, ker mora posnemati zgled Dobrega pastirja, in bo očetovsko skrbel za vas.
Končno vam moramo še nekaj sporočiti. Da bi doma imeli izobražene duhovnike in da bi tudi vam v tujini za bodoče zagotovili dušne pastirje, smo v Rimu s pomočjo sv. Sedeža ustanovili zavod za slovenske duhovnike, kakor jih imajo mnogi drugi narodi. Dali smo mu ime Slovenicum, t. j. Slovenski zavod. Tja bodo hodili duhovniki iz domovine na višje bogoslovne študije, da se bodo pripravili na duhovniške naloge pri nas. Tja pa bodo hodili tudi naši duhovniki iz inozemstva, da bodo potem delovali med vami. Tako naj zavod druži vse Slovence doma in po svetu. Seveda ta naša ustanova še nima svoje hiše, pač pa je že sprejela prve gojence, ki so začasno gostje v drugi duhovniški hiši v Rimu. Od razvoja tega zavoda je v veliki meri odvisna bodočnost katoliške Cerkve v naši domovini in tudi med Vami, ki ste po svetu. Zato nam je novi Slovenski zavod v Rimu zelo pri srcu. Želimo in prosimo vas, da se zanj zavzamete tudi vi. Zavod naj bi bila tudi vaša srčna zadeva. Treba bo kupiti najprej zemljišče, potem pa seveda na njem tudi zidati. To pa bo mogoče storiti le s pomočjo vas, velikodušnih rojakov v inozemstvu. Pomagajte, prosimo, da se na tak način zagotovi zadostno število dobrih, glob-
Ije izobraženih duhovnikov doma in v tujini. Vsak gmoten dar, četudi vdovin vinar, dan zaradi Boga za zavod, bo dobrodošel. Kdor želi to važno delo Podpreti, kar gotovo želite vsi, naj svojo pomoč izroči svojemu dušnemu pa-8tiriu- S tem, da bomo ostvarili ta za-v°d, bomo očitno pokazali, da je vera v naših srcih trdna in živa, ker se bo
azala tudi v velikodušnih zunanjih delih.
J udi tiste naše rojake, ki ste se že r°dili ali se vsaj že popolnoma udoma-č*li v novi domovini, prosimo, da podprete ta duhovniški zavod v znak hva-ežnosti do svojih slovenskih staršev in o vsega, kar ste od domovine po star-prejeli. S to materialno pomočjo ,10sle Pokazali, da še vedno ljubite svo-0 staro domovino, njena narodna in Vuska izročila, čeprav smo Slovenci ,najhen narod, vendar hočemo živeti in ^stati neomajno zvesti sveti katoliški vi. Zavod za slovenske duhovnike V(-čnem mestu Rimu naj nam bo ka-^°r svetilnik, ki bo kazal še bodočim 1 ovom pot v pristan časne in večne ■'reče, obenem pa bo dostojen slovenski
Pomenih na drugi vatikanski cerkveni zbor.
Dragi rojaki! Vedno vas vklepamo v svoje molitve in prosimo, da tudi vi ne nehate za domovino moliti. Kakor ste hvaležni svoji telesni materi, tako bodite hvaležni tudi materi domovini, ki vas je prva naučila spoznavati svet in Boga in vas vzgojila. Če vas kdni obide domotožje, se ravnajte po apostolovih besedah: „Če je kdo med vami žalosten, naj moli!“ (Jk 5, 13). Ne predajte se trenutnim in minljivim čustvom, temveč rajši za domovino in svoje drage doma molite. Predvsem molite za to, da bi vsi, doma in v tujini, ostali v veri trdni in da bi se naša vera kazala v številnih dobrih delih. Tako boste ob času, ko vas bo Gospod poklical k sebi, stopili pred Očeta v nebesih bogati z dobrimi deli. Bog pa, ki vse dobro plačuje, vas bo obilno poplačal.
Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
t Jožef Pogačnik, nadškof ljubljanski
t Maksimilijan Držečnik, škof mariborski
t Janez Jenko, škof koprski
Anglež Silesius pravi: „In če bi bilo božje Dete stokrat rojeno, <e v tebi ni, je vse izgubljeno. Roditi pa se to Dete v tebi more samo po Mariji. Zato je tudi za tebe ona sladkost, življenje in upanje naše!“
Konciljvabifk edinosti
Vabilo k edinosti
Svotl oče Pavel VI. ae Je na romanju po Sveti doiell, kjer ne je Beatal « carigrajskim patriarhom, pomudil pri reki Jordan
Koncil govori o ločenih kristjanih milo in ljubeznivo, kot doslej ni govoril še noben cerkveni zbor. Na prejšnjih koncilih je proti ločenim kristjanom
Papež .Janez XXIII. je sklical drug' vatikanski koncil (1962—1965) predvsem z namenom, da bi ta začel refor mo v Cerkvi, ki naj bi pripravljala pot do zedinjenja vseh kristjanov v pravi Kristusovi Cerkvi.
Če gledamo koncil, ki se je pred kratkim končal, v tej luči, bo za njegovo presojo zlasti važen koncilski dokument, iki prav o tem govori, o delu za zedinjenje. Ta dokument je Dekret ekumenizmu, ki je bil izdan 21. novembra 1964, na tretjem, predzadnjem zasedanju koncila. Govori namreč o ekumenskem gibanju, ki je prav gibanje za zedinjenje kristjanov v pravi Kristusovi veri.
V tem dekretu koncil ne samo kliče k potrebni reformi za uspešno ekumensko delovanje, ampak za to reformo sam daje najlepši zgled, je to reformo nekako najprej sam v sebi izvedel, ko v vabilu k edinosti in navodilih za ekumensko delovanje s toliko naklonjenostjo, dobrohotnostjo in iskreno ljubeznijo govori o ločenih kristjanih.
včasih grmelo, kot je Bog v stari zavezi na gori Sinaj med bliski in gro-m°m prestrašenemu ljudstvu dajal deset zapovedi. „Heretiki, shizmatiki, ki so zapadli hudičevi zvijači...“ je veljalo njim, ki so se motili, in beseda slovesa je bila: „anathema sit — naj bo 'zobčen, preklet".
Danes ni sledu o tem. Koncil ne go-VOr' 0 zmotah, razlikah med nami in njimi, ampak poudarja predvsem do-k’ je tudi v ločenih verskih krščanskih skupinah, kar nas druži med seboj in vse sikupaj s Kristusom. Kot zakonodajalec nove zaveze Kristus z Kore deset blagrov daje novo zakonodajo ljubezni, sam poln ljubezni in razumevanja in usmiljenja, tako govori ta koncil o ločenih kristjanih z iskrenim razumevanjem, nehlinjeno ljubeznijo.
Vabi jih k edinosti v pravi Kristu-s°vi veri z vso ljubeznivostjo. Ne ime-j*h odpadnike, heretike, razkolni-e' Učence Kristusove, učence Gospodo-Vc j*h naziva, kot smo učenci Kristu-!,0vi verniki katoliške Cerkve.
Kot Kristusovi učenci se upraviče-00 imenujejo kristjani, pravi, ker to zaradi svoje posebne zveze s Kristusom resnici so. Zato velja o njih, da so nas' iočeni bratje.
^Padajo k božjemu ljudstvu. Čeprav oiuiajo vsi vse polnosti zveličavnih sred-^ev Kristusovih, imajo vendar veliko ristusovega: sv. pismo in tako Kristusov nauk in vero vanj, krst in živ-Jenje v Kristusovi milosti, ljubezen do sv°jega Gospoda; drugi, kot so to pra-°slavni, imajo še več: vse zakramente, ' pravo duhovništvo in apostolsko
nasledstvo v svojih škofih, tako da jih le malo loči od nas.
Različni, ne vedno verski vzroki so privedli do verske razcepljenosti med kristjani. A za to je bila večkrat krivda na obeh straneh, ugotavlja koncil. Ni tedaj rečeno, da smo tisti, ki smo sicer ostali zvesti pravi veri, bili pri sporih vedno brez krivde.
Vsi smo grešniki, pravi koncil ob pogledu na vso krščansko družino Kristusovih učencev glede na osebo posameznika. Kolikor smo bili verniki katoliške Cerkve tudi krivi, naj nam odpusti Bog in naj nam odpuste ločeni bratje, govori koncil.
Ločeni bratje, ki so bili rojeni in vzgojeni v svoji krščanski skupini, nikakor niso odgovorni za greh odpada ali ločitve od katoliške Cerkve, ugotavlja koncil. Ne smemo jih tedaj enačiti s krivci, ki jih poznamo iz zgodovine.
Navodila za ekumensko delo
Koncil tudi daje navodila, kako naj vsi, duhovniki in verniki, v duhu Kristusove ljubezni, ki ga koncil sam najlepše kaže, sodelujemo pri ekumenskem delu za zedinjenje vseh kristjanov, učencev Kristusovih.
Najprej se moramo varovati vsake žalitve ločenih bratov. To da moramo upoštevati v imenih, ki jih zanje rabimo, v svojih sodbah o njih in dejanjih, ki bi utegnila biti zgrešena in krivična.
Potrebna reforma za to delo se prične v srcu vsakogar od nas. Spremeniti moramo svoje srce v Kristusovem duhu, t. j. v duhu krotkosti, ponižnosti,
bratske velikodušnosti. Priznati moramo tudi svoje napake in krivde, tudi nasproti ločenim bratom, in v duhu prositi odpuščanja pred Bogom in pred njimi.
Ta tiha reforma v skritih globinah srca je posebno važna pri trudu za krščansko edinost. Zakaj čim bolj bomo kot otroci združeni s svojim Bogom in kot učenci Kristusovi s Kristusom, bolj bomo združeni kot bratje in kot Kristusovi učenci med seboj. To nujno mora voditi k edinosti ki jo od svojih učencev hoče Gospod.
Vzpostavljajo naj se iskrene prijateljske vesi in bratsko sodelovanje s pravoslavnimi, ki daleč od svoje domovine bivajo v zahodnih deželah.
Moliti moramo po navodilih koncila za krščansko edinost. To kot posamezniki in skupno. Molitev na obeh straneh je duša vsega ekumenskega gibanja; to je duhovni ekumenizem, ki mora imeti svoj uspeh tudi za druga področja. Ta molitev je Bogu posebno draga. Koncil ne le dovoljuje, ampak priporoma, da ob posebnih priložnostih in ekumenskih zborovanjih molimo tudi skupno z ločenimi brati.
Velikega pomena je v okviru ekumenskega gibanja tako tudi molitvena osmina za krščansko edinstvo, ki jo obhajamo v zadnji dobi vsako leto od 18. do 25. januarja. V njej različne krščanske skupine skupaj s katoličani molijo za zedinjenje kristjanov. To je že neka duhovna edinost v hrepenenju in molitvi po edinosti, ki naj nekoč privede do .popolne edinosti, ki jo Kristus hoče po uredbi svoje Cerkve, ki naj bo ena čreda z eflim pastirjem.
Glede našega odnosa do pravoslavnih koncil ne le dovoljuje, ampak celo svetuje, da se ob primernih priložnostih in z odobrenjem cerkvene oblasti udeležujemo skupnih verskih obredo/, kot npr. mašne liturgije.
Potrebno je medsebojno spoznavanje med krčanskimi skupinami v iskreni resnicoljubnosti. Zakaj važen vzrok medsebojnega nerazumevanja in mržnje je bilo medsebojno nepoznanje. V duhu medsebojnega razumevanja naj se pri' j rejajo med strokovnjaki sestanki za dobrohoten dialog, ki more biti zelo koristen za obe strani.
Naj se današnje ekumenske potrebe upoštevajo tudi pri vzgoji in izobrazbi duhovščine, pri študiju teologije, ki naj ne bo v polemičnem duhu, ampak v pozitivnem, iskrenem ekumenskem duhu. V istem smislu naj potem dušni pastirji vzgajajo tudi svoje vernike.
Naj ne bo dalje ovira pri našem sporazumevanju z ločenimi brati naš način razlaganja verskih resnic; ta način razlaganja ni isto kot verski nauk. Res mora resnica ostati nedotaknjena, a pri razlagi razodete resnice je treba upoštevati ekumenski vidik, da nas morejo razumeti tudi nekatoli.čani. Pri poudarjanju verskega, razodetega nauka, naj se upošteva tudi pomen posamezne resnice glede na osnove krščanske vere. V tem namreč nima vsaka resnica iste važnosti, ampak je pod tem vidikom med resnicami nek hierarhični red, ki ga je treba upoštevati za sporazumevanje z ločenimi brati.
Koncil priporoča katoličanom iskreno sodelovanje z ločenimi brati na raz-
ličnih področjih, kjer se v življenju z njimi srečajo zunaj verskega območja, je na socialnem, karitativnem, kulturnem področju, pri delu za mir in Podobno. Tudi to more voditi k medsebojnemu večjemu spoznavanju in razumevanju in spoštovanju.
Tudi v dekretu o ekumenizmu začutimo, kako je s koncilom zavel v Cer-' nov duh globoke notranje reforme, umenska misel, iskrena želja po edinosti med Kristusovimi učenci je kot ‘‘b ^ Svetega Duha, ki je danes zajel er<GV *n svet, Bog, ki je gospodar ča-*°v. kot govori ta dekret, in vodi človeško zgodovino ter srca nagiba s svojo milostjo, nas je danes pripeljal do
teh plemenitih in zveličavnih želja. Pred desetletji nihče ne bi mogel tega pričakovati in pred koncilom enako nihče ni pričakoval od njega kaj takega, kar beremo v dekretu o ekumenizmu. Vse je prišlo za naše človeško računanje tako nepričakovano in kot veliko presenečenje. Cerkev se trudi, dela, seje in zaliva, Bog pa daje notranjo rast, ki nas preseneča. Cerkev se danes trudi, da bi nekoč prišlo do podobnega in še večjega presenečenja, za kar danes po človeških računih ne vidimo, kako naj bi se uresničilo, pa je možno po božjih računih in po božji milosti — do vesoljne krščanske edinosti v pravi Kristusovi veri.
Dr. Franc Gnidovec
Zastavo visohol
Na pokopališču mesta Angouleme na Francoskem je spomenik, ki ima kratek in preprost napis: „V resnici krščamskemu vojaku!“
Ta napis velja polkovniku Pagueronu, ki je umrl kot 72-letni starček. Nekoč mu je njegov sin, ki je študiral v Parizu, tožil, da mu tako težko spoznavati svojo vero med lahkomiselnimi tovariši.
Oče mu je odgovoril: „Zasadi svojo zastavo tako visoko, da te bodo spoznali, kdo si. Čez 24 ur ne sme nihče več biti v dvomu 0 tebi, kakšnega mišljenja si. Bodi katoličan, preprost! Le ne plačljivosti in slabosti! Kdor je tako srečen, da je katoličan, mu ni tieba prositi obzirnosti in oproščenja za svoje pi'epričanje. Nič se ne boj, ako bi te kdo imel za posebneža. Čez 40 let sem že tak poseb-než, pa zato še nisem zgubil na ugledu.“ (Nasprotno! Značajnega katoličana vsi spoštujejo.J
Zbogom,
domovina
Aleksa Ivančeva: begunci ln slovenska mati
Ko se je mati Barbara izkrcala na argentinski obali, se je začelo zanjo povsem novo življenje. Ona sicer o tem ni hotela misliti, še manj to priznati. Čeprav je imela najmanjšega fanta, Petra, s seboj, je ni prav nič motilo, da ne bi bila neprestano mislila na svojo domačijo. Dan in noč, tudi pri delu in še v sanjah je bila pri njej...
Na mali položni vzpetini se je sončil dom že v prvem jutranjem soncu. Cvetoče pelargonije in kimajoče fuksije so pozdravljale z oken. Potem je lezel proti dolinici zeleni sadovnjak, ki je prehajal spodaj v ravne njive in travnike. Kadar so bučali razjarjeni vetrovi, so se zaganjali na oni strani v bukov gozd, ki je polnil mladost s prvimi skrivnostmi njej in tudi njenim otrokom.
To je bilo gnezdece, podobno malemu kraljestvu, v katerem je delala in živela srečno življenje.
V to tihoto pa je udaril od jelk vojnega hru,pa, ki je bil sicer na videz daleč, a so njegovi vali obliznili tudi to domačijo na obali.
Odpeljali so moža in se ni več vrnil: čez mesec dni ji je pastir Karel prinesel kose njegove obleke, nabrane na oni strani v gozdu. V lubje košate bukve so mu tedaj izrezali križ... in ime Štefan.
Starejši sin Jernej tedaj ni strpel več. šel je, da pomaga braniti domove pred uničenjem.
Ko so v tisti zadnji pomladi regljale strojnice prav blizu in so izstrelki granat trgali veje brstečega drevja po sadovnjaku, je na hitro pobrala nekaj stvari v culo, pograbila Petra in
l
dšla v Ljubljano... za dva... tri dni. U8ljla jc hčerko Tončko samo, da bi vina, kolikor je je še bilo, ne končala 0li lakote.
si	V Ljubljani ni končala. Proce-
Va?	^ V^a napre-i; nihče ni spraše-
Sli am ?re’ ®e manj, čemu gredo. „ ,n^a neüesa hudega jih je gnala na-P l,ln potisnila čez Ljubelj...
og°m» domačija v soncu — —- — e-s dva, tri tedne se vrnem! Tedaj bo 3pet mirno in varno, f barbara je štela dneve, tedne.
let 80 po^nih mesce in se obrnili v • Prvo,.. drugo...
dorn^i c.°S’ ‘*a pust'la tedaj Tončko lik a". *irhela je za dom in živino, ko-ni v J°i m°8*a’ dokler se ni proti jesenih rn’ **erneL ki se je v tistih groz-■mln i ‘j1 sovraštva polnih dneh zaradi
z dr etn°Sti reŠil v zapor- sicer bi šel
^'ak(Ut,lm‘ Vre(i na pot brez povratka. d0 ° Potem oba delala od jutra ter ,eecra 'n čakala dan za dnem ma-
sadovniat b° ^avila p0 ozki poti Č5=
tožil J k .' ^aka'a sta jo, zemlja je že Qa P° nje-i’ pGiarSonije v oknih so in Venclp’ ^esen Sc Je umaknila zimi sne-;3-! ^arbara je ostala onstran zajezenih Karavank...
*!St° ^eto’ ko se je izkrcala na nove kar i°' Sc je bližal že peti božič, od-' Je bila od doma. Pet grenkih ’et lo d !‘nih let Vsa v mislih na top-nebu0mv-t’J° Se oz'rala proti tujemu j)om’ ,1.-n* razumelo njene bolečine
Jerne-nŽ V.lubju bukve- Tončka ir petr J na °ni strani oceana — ona i m Pa tti, kjer je nihče ne pozna
kjer ni zemlja kakor na oni strani... Vse se je podrlo v njej in praznota je zazijala, sama votla praznota...
V ozadju dvorišča so ji v ropotarnici neki dobri ljudje dali streho. Tam sta se s Petrom naselila. Dom ■— se temu pač ni dalo reči, zato tudi nikomur ni zaupala, kje živi. Peter je bil tedaj še slaboten fantič in nihče ga ni hotel sprejeti v službo.
Tik pred božičem je prinesel od nekod nov koledar. V njem je bilo mnogo slovenskega branja in fantič ga je premlel do zadnje črke. Ko je dočakal mater, ki se je sredi popoldneva vračala z dela, ji je pripovedoval o vsem, kar je prebral. Tudi ona je kdaj pa kdaj prebrala kako stran, sprva z muko, pozneje s toplo ginjenostjo. Ob takem branju jo je rana v srcu še bolj pekla. To je bilo novo klicanje vsega, kar je izgubila, pred oči: doma, otrok, ki ju čakata, križ na bukvi... Moj Bog, kako je težko, če človek raste iz zemlje in jo ima resnično rad!
Mesec za mescem je .pregledovala, vsi godovi in rojstni dnevi so v njej oživeli. V svojih mislih je obiskovala godovnik-e in sprejemala jih je na pragu sončne hiše nad sadovnjakom. Vsakomur je toplo stisnila roko in postregla vesele ljudi, ki so prišli v goste...
In danes — v ropotarnici. Osamljena, zapuščena, pozabljena. Še revščino bi človek pretolkel, ko bi le tako grozno pozabljen ne bil od vseh!
Pozabljena ?
Dvoje src je venomer mislilo nanjo in jo še vedno čakalo. Toliko sosedov je spraševalo po njej in jo vabilo, naj se vrne... Ona pa je čakala, da se povrne vse, kakor je bilo nekoč. Tedaj
šele bo šla. Ko ji bodo rekli, da je njen mož imel prav in da je po krivici bil kot seme zakopan pod bukvo, da so vsi njeni bili na pravični poti, tedaj se bo vrnila tudi ona.. .
■Na Štefanov godovni dan se je dolgo sklanjala nad zadnjimi dnevi v koledarju. Tam je bilo ob svetem Štefanu pripisano — mučenik. Živela je s tem svetnikom, kamenjanim, zaničevanim, dokler se ji misel ni obrnila do moža, ki mu je bil prav podoben, tudi ponižan, pretepen, mučen... med koreninami bukve zakopan.
Ubogi moj mož!
Ko se ji je približal (Peter in jo našel vso objokano, je s svinčnikom ob svetnika Štefana zapisala številko 6. Peter je sicer ni upal nikdar vprašati, kaj naj to pomeni, le na tihem je po-gruntal, da je najbrže peti očetov god izven doma...
Potem mu je prebrala del pisma, ki ji ga je pisal sin Jernej pred dnevi:
„Še to bi Ti rad povedal, da nisem mogel dopustiti, da bi do konca strohnelo tisto seme tam ob bukvi, kjer smo izrezali križ... Tam ni bil pravi prostor zanj.
' Zato sva šla s Tončko, ga pobrala do zadnjega koščka... (tu je prenehala in šepetaje popravila: do zadnje koščice. . . ubogi moj fant, očeta je pobiral...) in spravila v lesen zabojček. Saj boš razumela, v prav take vrste in oblike zabojček, kakor so veliki za enako reč. Napravil sem ga sam doma, da ne bi ljudem radovednosti vzbujal.
Zanesla sva ga ponoči tja na njivo nasproti tistemu lončarju, kjer si nekoč kupovala lonce in lončke za pelargoni-
je in fuksije (vzdihnila je: na pokop* lišče). Tam v sredini, saj se še gotov1 spomniš, je cipresa in zraven tisto vi soko znamenje, ki ga nihče ne bo pr* magal. Tam sem ga zakopal in nat posadil korenino tistega trnja, ki i pravijo Kristusova krona, ker ima t» ko dolge bodice... zato da bo imc mir, ki ga je pogrešal v življenju. Mi slim, da sem storil prav! Kaj pravi' Ti?"
„Si slišal, Peter?" je dodala. „Z#-kopal ga je prav pod tisti veliki kri ob cipresi, sredi pokopališča, kjer snV molili na Vse svete vsako leto... M v liva tudi midva za našega očeta...!"
„Moliva, mama!" je dahnil Peter.
Potem sta molila rožni venec za oče' ta Štefana.. .
Leta so minevala, Barbara pa je M vedno z enako trdnostjo čakala dneva> ko se bo vračala. Vračala domov, v domačijo nad sadovnjakom, na svoje njive, ki so valovile v šelestečem klasjU' med cvetoče travnike, v bukov gozd' kjer je odmeval klic kukavice... tja/ kjer spi mladost. . .
Peter je zrasel v postavnega fanta; končal je strokovno šolo in že hodi v službo. V njegovih očeh ni več tisto žalosti, ki je je bilo polno prve mesce' ne drhti mu roka, ko seže po kruhd kot takrat, ko je mati sama prinašal8 dvotedenski zaslužek pod streho razdrte ropotarnice. Življenje se je pognalo kvišku. Le eno ga skrbi: na noben način ne more prepričati mater, da ne bi mislila toliko na dom. Ne more j*
°Povedati, je tu beli kruh, ko so do-na natepavali črnega.
»»Domača zemlja je bila drugačna.
je krompir, žito, vse, ikar smo '1' za dom. Tu nimam nič. Po vse m°ram v trgovino...“ je tožila.
Clklj j® Peter kupil tri parcele le-,>e Zemb'e v predmestju.
».Na, da boš rovarila po zemlji in
kuSpČUoČna!‘‘ ji j6 dejal’ k0 > »kleni!
me" 6 dt>br°’ 1>eter! Skrben si in rad 0 JaZ ^om šla nekega dne ®v- Jam je moja zemlja...“ mu c,.80V0r‘*a’ da ga je zabolelo.
},g', ° e^no jesen sta ji sin Jernej in nod ? * or,eka napisala dolgo pismo s pJvJb"im vštevanjem vsega, kar sta •sti o 3] ° • ^a*'* j0 skrbno prebirala ve-«z m»	in j‘h Primerjala z onimi
vedru J nj-ih let- V svojem odgovoru je naj l,r‘Pisala navodila, kako in kje
izbo,?6'0 6no ali drug0 in kako naj »Jo zemljo, da bo pridelek boljši.
dalef,6mU. SC Ž6nete za tist0- ki je tako ^ J' Je pripominjal Peter.
Priklp3”,1’ t! tega ne razumeš! Ni te
PozabDn” ZCmlJa kakor mene- Moj Bog, očeh, ‘S na to’ kar je bilo tvojemu sveto. Kaj bo s teboj?“
sedah^ Je *3^° s**no kudo ob takih beim ’. Cut‘* j® sicer, da je doma tam kala v S-’ani’ kri Tetova se je preta-kar	nJegovem srcu, spoštoval je vse,
bde SC Je tlkalo očeta. Med njima
hi člov!v‘ke" ^ razumeti ni mogel, d vedno t P° t°‘ikih ,etih m<>gel biti š
krp0 z 0t . SUZenj Priklenjen na nek
vzkliipZ?'lJje’ ko vc‘ndar tudi drugj korenčkovo seme iz nje.. .
82 b0m šla nekega dne tja naza.
Tam je moj dom, moja domovina. Tudi če ti ostaneš tu, jaz bom šla!“ je znova zatrjevala.
Vsako leto je Peter prinesel nov koledar k hiši. Kakor vedno, je pregledala vse godove, rojstne dneve, vse najvažnejše svetnike in se ustavila tam na zadnji strani pri svetem Štefanu. Ob njem je vrisavala številke: 6... 10... 15... 18...
Na Petrovem zemljišču je zrasla ponosna hiša:	velika, udobna, sončna.
Cvetoče grmovje ob njej je naznanjalo vsako leto prihod pomladi, z rdečih pelargonij in fuksij je lila domačnost. Vsa preostala zemlja je bila zasajena s sadnim drevjem: rumene oranže so upogibale veje, sočne limone ponujale svoj zdravilni sok, številne češplje so se obložile na poletje, da so otroci sosednjih hiš hodili po sladke sadeže. Ko je porumenelo listje gorelo v, prvo jesen, je na trti že dozorevalo sladko grozdje...
„Zdaj pa imaš vsega, kakor doma, še grozdje, ki ga tam nisi imela!“ se je Peter nekega dne pošalil.
„Kes, ali jaz imam tam svoj dom. Me še vedno čaka in jaz bom šla.. .“ je odgovorila.
Peter je molčal. Zdaj je bil velik in je poskušal razumeti materino srce, ki je bilo prepojeno s sokom zemlje, katera jo je čakala. Mati je bila do skrajnosti zvesta vsemu, kar je kdaj ljubila in kar je ljubilo njo.
Peter je storil vse, da bi ji življenje bilo slajše.
Tisto leto, ko je mati v koledar zarisala številko 20. se je marsikaj spremenilo. Hiša se je spremenila v resničen dom: Peter je pripeljal nevesto.
Mati Barbara je bila vesela tega praznika, a na samem ženitovanju je znova zatrdila: „Zdaj bom vsaj mirno šla. Peter me ne bo več toliko pogrešal ..."
V pozni jeseni je prišlo Jernejevo in Tončkino pismo. Bilo je drobno kot nikoli. Barbara ga je že pogrešala.
1 Ko ga je razgrnila, je brala: „Sporočam vam, da je naše domačije konec. Sredi čez njive delajo avtomobilsko cesto. Zemljo na eni strani nje je vzela ona, na drugi strani pa druga zadruga. Naša hiša je zdaj skladišče. Ne veste, kako mi je hudo! Nisem vam mislil tega pisati, ali kaj sem hotel. Ne bi rad, da bi se vrnili nekega dne na tuje... Morebiti bova zdaj s Tončko iskala poti, da prideva k vam. Tu nimava več kaj iskati.. . “
Tisti dan je bilo hudo. Toliko joka in solz Peter ni še nikoli videl.
„Peter, mi boš pomagal prekopati zemljo za nekaj gred tam zadaj med drevjem?" ga je mati prosila čez nekaj dni.
Kako silno je bil Peter vesel te njene prošnje!
„Seveda, mati! Vse bomo prekopali. Posadite in posejte, kar se vam zdi. Ampak ne bi rad, da bi se z delom utrujali...“
„Ne, ne! Le bolj za kratek čas. Bom jroskušala, kako bo uspevalo v tej zem-
lji..." je pojasnila in bila vesela, da ji ni nič očital njenega prejšnjega zadržanja.
Tako je zemlja proti božiču že čakala na materino setev.
Ko je tisto leto Peter izročal materi nov koledar, ji je čisto na uho Zaupno pošepetal: „Mati, prihajam iz sanatorija. Dobili smo fantička... Ime m» bo po očetu... Štefan...“
Mati ga je objela, kakor že dolg» leta ne in se topila v veselju. Nato je šla v svojo sobo, da pomoli za oba Štefana ...
Ob stran svetega Štefana v koledarju pa je to leto zarisala debelo številko: 1.
Ne da bi jo spraševali, je pojasnil» sama: „Vsa prejšnja leta sem štela» koliko jih je, odkar sem od doma. Zdaj začnem znova, da boste vedeli, koliko jih bom še učakala, odkar sem dokončno izgubila dom in domovino in upanje i» ljubezen... Zdaj bi le še rada šla n» obisk, da bi se poslovila od nekdanjo domačije, ki sem jo tedaj tako hitro zapustila. Še raje bi pa videla tisto bukev in jo vprašala, če jo je bolelo» ko smo ji zarezali križ in ime v živo lubje... Ali mislite, da drevo ne boli* Zdaj je gotovo tista rana že zaceljen»
Pa še tisti trnjev grm pod velikih1 križem bi obiskala in položila njegovim koreninam vso svojo ljubezen i* zvestobo. Naj strohni tam v tisti domači zemlji ob njem, ki so mi ga vzeli» in če že drugega ne, naj napaja vsa) trnje, da bo zraslo trše in bolj bodeče/
DR. JOŽE KRIVEČ
Pomen
zakona
in
družine
za
narodnost
(nadaljevanje)
, . /• ■Naše dosedanje razmišljanje gradi na supoziciji, da eksistirajo in bodo nam * ^ut^e’ ki 80 nai'odno opredeljeni. Za Slovence v izseljenstvu — za kar na_ v Pryi vrsti gre — pa je, podobno kot za one v obmejnih krajih, prav to osrednji narodni problem, kako dolgo se bomo kot Slovenci ohranili, ne da kak^U(^ m’ P°dle£li asimilacijskemu procesu. Od tega je namreč tudi odvisno, o dolgo bomo sploh še mogli govoriti o narodno enotnih in narodno mešanih nih Slovencev v Argentini, Severni Ameriki itd., in ne morda le o zakonih ‘ntincev in Amerikancev slovenskega porekla.
_ Če bi kdo odgovoril, da je prav zaradi tega treba čim bolj omejiti narodno a]j . ne zakone, bi brez dvoma morali priznati, da je v tem nekaj resnice. Toda, Ai: J.C *° vaa resnica? Ali je s sklepanjem enotnih zakonov že vse urejeno? pr z narodno mešanimi zakoni že vse izgubljeno? Pa tudi če bi bilo, kako jih J***« a^’ vsa-i bolj omejiti, ko pa so dovoljeni po božjih, cerkvenih in Vl n‘h postavah?
kotlomt C ^°^emo dobiti odgovor na ta vprašanja, si moramo razmerje med za-pomen’ .^ruz'no ‘n narodnostjo ogledati še z druge strani in se vprašati, kakšen on imata zakon in družina za narodnost. Ob tem bomo videli da je predvsem sv . zakonov in družin odvisno, kako dolgo bomo kljub izseljenstvu ohranili J0 narodnost. Zakaj in kako?
Izseljenci in njihovi potomci [
Potomci ^ r* °d£ov°ru moramo dobro razlikovati med izseljenci in njihovimi
Izseljenci, ki so že narodno zreli morali v tuji svet, bodo svojo narodnost pač ohranili do smrti, čeprav jim jo bo tujina verjetno nekoliko po svoje nian-sirala. Zato pri njih kvečjemu lahko pride v poštev, da jim otopi narodna zavest ali da jo celo popolnoma izgube in se začno prištevati drugemu narodu. S tem seveda se njih narodnost ne bi spremenila, ker kot objektivna danost ni učinek narodne zavesti, temveč njen vzrok. Vendar bi tako zadržanje ne škodilo le njihovi narodnosti, temveč tudi njihovemu psihičnemu in moralnemu zdravju. Da do tega ne pride, lahko izseljencu prav zakon in družina odločilno pomagata. Če izseljenec živi pri starših ali če si ustanovi svoj lasten dom z osebo iste narodnosti, mu bo družina vsaj deloma nadomeščala domovino, mu omogočala, da v vsakdanjem življenju goji svojo narodnost in tako ohranja in vedno bolj utrjuje svojo narodno zavest. Zato so izseljenci, ki so vrženi v tuji svet kot narodni samotarji, glede tega veliko na slabšem, čeprav jim morda ne manjkajo kaki drugi njihovi narodnosti ugodni pripomočki, o katerih pa sedaj ne govorimo.
Potrebna je vzgoja
3. Ko pa gre za potomce izseljencev, je problem njihove narodnosti vse globlji. Saj potomci svoje narodnosti ne podedujejo, kot smo zgoraj ugotovili. Podedujejo le biološki element narodnosti, to se pravi kri, če so starši iste narodnosti, če pa ne, so pa otroci tudi po krvi mešanci. Kulturni element narodnosti, to se pravi njih duševni narodni značaj, se jim pa šele po rojstvu izoblikuje pod vplivom okolja, v katerem žive. Sicer je res, da se s krvjo dedujejo v narodu enotna fiziološka svojstva, ki so obenem podlaga psihičnim svojstvom. Toda ne pozabimo, da ta podedovana psihična svojstva vključujejo takšno polnost razvojnih možnosti, da nikoli ne bomo mogli dovolj preceniti delovanja okolja, ki ta nagnjenja razvija in oblikuje. Zlasti starši igrajo pri tem veliko vlogo. Starši dajo prvo pobudo za zbuditev in oživitev teh dispozicij v otroku in jih šele napolnijo z vsebino, z vrednotami ali nevrednotami, kar odločilno vpliva na vso otrokovo bodočnost. Saj k najbolj odličnim uspehom vzgojno znanstvenega raziskovanja spada prav spoznanje, kako usoden pomen ima zgodnje otroštvo za celoten kasnejši duševno duhovni razvoj poedinca. Sicer je res, da so pri moderni mali družini pridobile na veljavi izvendružinske, javne vzgojne inštitucije, npr. šole. Kljub temu ne morejo v celoti nadomestiti vzgojne funkcije staršev. Družina je pedagoško v celoti pogosto učinkovitejša kot katerakoli druga vzgoja. Obenem je pomen drugih vzgoj zelo odvisen od sodelovanja staršev in domače hiše. Družinska vzgoja je potemtakem kot podlaga vsake vzgoje tudi nenadomestljiva pred-šola narodne vzgoje. To pomeni, da je od narodno-vzgojnega dela naših družin predvsem odvisno, kako dolgo se bomo izseljeni Slovenci v bodočih rodovih še obdržali kot taki.
To dejstvo je za družine narodno zavednih izseljencev še posebej razveseljivo, ker imajo kljub bivanju v tujini možnost, da otroka ohranijo svoji lastni narodnosti. Prav zaradi tega pa so tudi posledice zanemarjene družinske narodne

vz£ojc pri izseljencih veliko bolj usodne, ker bo v tem primeru tujina njihove °troke po svoje oblikovala in narodna asimilacija bo neizbežna morda že v prvem rodu.
Družinska vzgoja pa se v bistvenih rečeh vrši funkcionalno, to se pravi, da umna najgloblje vpliva na otrokov značaj po tem, kar otrok nevede in nehote itddrUŽ-ni VSa*C t*an 'zkusi ob dobrem in slabem zgledu, ljubezni in zatajevanju 1 1' *>r* tem zavestno, namerno vzgajanje stopi v ozadje tako glede obsega kot 6 0 učinkovitosti, čeprav tudi njegovega pomena ne smemo podcenjevati.
Vse to seveda velja tudi za narodno vzgojo v družini. Zato ne smemo * tti, da bo otrok narodno vzgojen, če mu starši povedo, da so Slovenci, sicer vttPa ^’viienie v družini prav nič ne loči od tukajšnjih družin. Za učinko-nar°dno vzgojo je bistveno, da znajo starši v družini ustvariti stalno sloven-narodno ozračje, da bo otrok neprenehoma vsrkaval vase slovenstvo in tako v^sebi vedno bolj izrazito oblikoval svoj slovenski narodni značaj. Zlasti je važno, se v družinah res stalno slovensko govori, slovensko bere, slovensko poje, slovensko moli. Saj je prav jezik nosilec in posredovalec velike večine narodnih 11 turnih dobrin. Zato se bodo potomci najhitreje raznarodili, če bedo izgubili ®v°j jezik ali se mu sploh ne bodo priučili. Pa tudi slovenski običaji, verski in rU”*’ naJ se v družinah čim bolj ohranijo.
Seveda bo poleg tega zlasti v tujini treba otroka tudi zavestno vzgajati stn'ar°<*nem	odkrivati mu narodne vrednote, navajati ga, da ceni in zave-
je v scbi goji elemente, ki so za narodnost pomembni, zlasti jezik in pa kri:
, 1 ’	36 ga res dobro nauči, da mu bo preko govorjene in tiskane besede pot
a do vseh narodnih kulturnih vrednot; kri pa, da jo ohrani tudi v svojih čim	s* zato po možnosti ustvari res slovensko družino, v njej da narodu
Več otrok in poskrbi seveda tudi za njih narodno vzgojo. S tem more narodna Ve]ikJa Prispevati važen delež k pravi motivaciji za sprejem otroka, ki je danes v rodn1	Tako bo pristna narodna vzgoja v družini nujno tudi vzgoja za na-
no družino. Zato pa je tudi najpomembnejše sredstvo za ohranjevanje narod-1 v bodočih rodovih.
og . ,^° Pa tako poudarjamo narodno vzgojo, si je nikakor ne predstavljamo ; Jfine, ločene od ostale vzgoje, zlasti verske in moralne; kajti pristna vzgoja Zato ? na’ uP°3*:eva vse bistvene dobrine človeka, ali pa ni res učinkovita vzgoja, če bo ° tU<*‘ nar°dna vzgoja v družini in za družino le tedaj zares učinkovita, trmi'0, teSn° nas'onJena na versko in moralno vzgojo. Najprej zato, ker je del zat C*v na^Pe s^ovcnske narodnosti tudi slovenska vernost in poštenost, pa tudi verski ^ V krščanskih načel mogoče narodnost prav vrednotiti in ker so je naJgit)i najmočnejši tudi za našo ljubezen do narodnosti; in končno, ker koj]o P°arečena narodna vzgoja v družinah predvsem posledica posrečenih za-kovi"’ ateril1 Pa ni, brez upoštevanja verskih in moralnih vrednot. Polno učin-narodna vzgoja bo torej možna zlasti v družinah, ki niso le narodno za-
vedne, temveč tudi globoko verne in moralno neoporečne. Nasprotno pa verska mlačnost in pomanjkanje morale navadno tudi narodnosti ne delata nobene usluge. Zlasti zakonska nemorala, pa naj že gre za zakonsko nezvestobo ali za razporoko ali za grešno preprečevanje rojstev ali kar je še temu podobnega, je direkten napad na zakon in njegove dobrine in zato tudi vsaj indirekten napad na narodnost; saj je zakon zibelka narodnosti, družina, pa tista čudovita delavnica, kjer se narodnost oblikuje in ohranja.
Narodno mešani zakoni
4. Doslej smo imeli v mislih narodno enotne zakone, ki se svoje narodnosti zavedajo in dolžnosti do nje izpolnjujejo. Kaj pa bomo po vsem tem rekli o narodno mešanih zakonih?
Zgolj z narodnega stališča niso zaželjeni in priporočljivi. Po njih ge namreč meša kri v potomcih in se tako slabi biološki element narodnosti, dokler se popolnoma ne zabriše. V njih se otroku tudi težje posreduje v vsej polnosti duševno kulturni element narodnosti, čeprav v nekaterih primerih tudi to ni nemogoče: pomislimo le na kraljevsko vladarske družine, ki so skoraj vedno narodno mešane, še posebej pa so narodno mešani zakoni za narodnost škodljivi v narodno obmejnih krajih, kadar z njimi pride v tuje roke tudi kos narodne zemlje in se s tem krči narodni življenjski prostor.
Vendar pa tudi narodno mešan zakon more in mora biti sklenjen z narodno odgovornostjo. More biti: kajti zakon in družina sta višji dobrini kot narodnost, zato ji ne moreta biti podrejeni. Kadar se torej narodni interesi ne dajo spraviti v sklad z interesi zakona, jih je treba žrtvovati. Mora biti: ker je narodnost vendarle dobrina, je za mešani zakon treba imeti tehtne razloge, toliko bolj» kolikor večjo škodo pri tem trpi narodnost. Prav zato pa tudi zakonci narodno mešanih zakonov ohranijo vse dolžnosti do lastne narodnosti, v kolikor so z njihovim položajem združljive. In če te dolžnosti dejansko izpolnjujejo, bo narodni deficit v njihovih zakonih verjetno manjši, kot v narodno enotnih zakonih, ki jim pa za narodnost ni mar.
Indirektno pa morejo narodno mešani zakoni celo imeti velik pomen z» narodnost. S svojo eksistenco nas namreč opozarjajo, da narodnost ni nekaj absolutnega, in nam tako pomagajo do narodnosti zavzeti pravo stališče. Zakaj narodnosti ni v škodo le, če jo omalovažujemo, temveč tudi, če jo precenjujemo» če bi precenjevali lastno narodnost in podcenjevali tujo. Okušali smo grenka posledice narodne prenapetosti od nemške, madžarske in italijanske narodnosti» okušamo pa tudi blagodejne učinke narodne strpnosti v izseljenstvu. Tudi sam' se mo>-amo varovati pojavov narodne pretiranosti, če jih ne otrebimo, bomo bolj škodovali naši narodnosti. Pomislimo le, kako nam je večkrat vse slovensko boljše že samo zato, ker je slovensko, in vse neslovensko slabše, manj vredno ali vsaj čudno samo zato, ker ni slovensko. Na tej podlagi včasih skušamo tudi otroke
vzgajati v slovenski zavesti in slovenski narodnosti, ker da je boljša. Pa učinek ko^ biti ravno nasproten. Otroci, ki niso tako čustveno navezani na slovenstvo 0 mi, bodo zlahka ugotovili, da nimamo vedno prav. Pa tudi če bi imeli prav, nam zlepa ne bodo pritrdili. Potomci izseljencev namreč argentinsko stvarnost močneje dojemajo kot slovensko. Kar pa se močneje dojema, se kaj pogosto — prav ne logično — zamenja z boljšim. In če naj gre pri primerjanju narodnosti 01Jse, kako bi jim tedaj zamerili, ako se za slovenstvo ne bodo navdušili.
Poleg tega ne smemo pozabiti, da je v potomcih izseljencev veliko več ‘*rgtntinske stvarnosti, kot si mi predstavljamo. Zato vsako podcenjevanje argen-inskega več ali manj žali tud’ nje, vsaj podzavestno, in jih še bolj odtujuje slovenstvu, če mi nimamo razumevanja za otroka in njegovo argentinsko stvarnost, zaman j pričakujemo, da bi on imel razumevanje za nas in našo slovensko stvar-
nost. Vsako pretiravanje narodnosti se prej ali slej maščuje nad narodnostjo sanao.
„SREČO ŽE HOČEVA66
Dunajski župnik dr. Henrik Hinner pripoveduje v svojem župnijskem u tale dogodek iz svojega dušnopastirskega delovanja:
Pred nekaj leti sta sedela v pisarni župnijskega urada zaročenec in Zaročenka, oba mlada, zdrava, polna življenja. Izjavila sta, da ne namera-Va-ta biti cerkveno poročena in da prosita, naj jima to izjavo pismeno poru. Vpi-ašam prijazno: „Zakaj ne marata sreče in božjega blagoslova v °nu- ‘ — Ženin se lahkomiselno izgovarja: „Srečo že hočeva; ali za to tieba Gospoda Boga. Srečo si hočeva sama dati. Jaz sem mlad in čvrst; n°sil bom ženo, ki je mila in dobra, na svojih rokaih.“ Moje prigovarjanje ni nič izdalo.
d Cez 10 me&ecev je stopil v pisarno nebogljen človek. Začuden ga pogle-m' D pazil je moje presenečenje, pa je sam spregovoril: „Prečastiti! Jaz n tisti, ki S(e me opozorili, da iščem srečo brez Boga. Najina sreča ni Oo trajala. Pri neki nesreči sem se pohabil za vse življenje; žena mi je P1 umrla v Stenhofu (umobolnica). Res! Taka je sreča brez Boga!"
POTA SODOBNEGA FILMA
„Dnevnik sobarice"
Film in televizija se danes najbolj vrivata v dnevni vrtinec našega življenja. Film je že dolga desetletja polnoleten, televizija pa se je že razmahnila s tolikim zagonom, da je postala nevarna ne samo gledališču, ampak tudi filmu — obema, filmu in televiziji, je dano, da po svoje oblikujeta sodobno umetnost in civilizacijo in ker nas oboje zajema v celoti v svoj tok, je vedno bolj vidno, kako film in televizija že odrejata ritem našega življenja in s tem v veliki meri tudi njega vsebino.
Do konca prve svetovne vojne se je film prebijal skozi otroško dobo — zgodbo na platnu je morala spremljati .primerna glasbena spremljava —, naturalizem je mogel nuditi samo več ali manj razkošno in razbrzdano povest; film je sledil čustvovanju in oblikovanju naše duševnosti, ni ga pa usmerjal ali vzgajal. Ko se je pretrgala vez z naturalizmom in impresionizmom, je v ekspresionizmu nastopila nova doba tudi za film — Chaplin je s svojimi komičnimi filmi odprl vrata v fantastičnost, polno pravljične romantike — filmski svet je za Chaplinom začel iskati v človekovo notranjost s prijemi izražanja notranjega dogajanja navzven, kakor je to terjal ekspresionizem.
Pri tem se je v filmu vpletlo prvo srečanje z literaturo; psihološki kompoziciji režije se je pridružila analiza
duševnih človekovih in umetnikovih se' stavin — na platnu se ni več kazala sa' mo zgodba ali romantična povest s platna je moralo zaveti vzdušje, ki je gledavcu vsiljevalo dolžnost, da j« moral v sebi graditi sodbo pri srečanji! z dogajanjem, hkrati pa se je nujno moral odpirati presojanju lastnih skriv' nosti v sebi, lepih ali slabih.
Po poti analize do novih spoznani
Režiser Bunuel je avtor filma „DneV' nik sobarice“, ki ga je francoska film' ska industrija izdelala v letu 1964 in je glavna igravka v filmu Jeanne Moreau — pač glavna junakinja vseh velikih filmov v preteklih petih, šestih letih. Kar je bila nekoč za dramski odet velika Sarah Bernard, to je danes ute' lešeno v igravki Madeleine Renaud (skupno z Barraultom vodi igralsko skupino v pariškem Odeonu, poleg Co' medie Francaise vodilno gledališče V 'Parizu in zato tudi v Evropi), in je v filmu poosebljeno v junakinji film* „Dnevnik sobarice“: Celestina je Jeanne Moreau. Zgodba se na začetku postavi v gradič na podeželju — v obšit" nost zemlje in prostora vdira s sredstvi in prijemi navadnega, proletarskega dekleta — toda v gradiču je zbran» družba ljudi, ki jih bo njena navzočnost razburila in razgalila do zadnjih skrivnosti.

Zakaj je naš svet nov?
Celestina ni kriva, da je svet okoli Je pokvarjen — nastajajoči razkroj le-
rali VSe *n Cel° z nekaterimi natu-sr -S	sestavinami se mora režiser
eavati, da dovolj poudari globino zlo-
cua’ *jrage<^je — Pa ali je na kon-SVe m°zna rešitev ? Celestina sprejema jn . ^ak ko*- je, mora sprejeti zlorabo toda 0 'n se 2 njima celo sprijazniti, jo že °!!a^ran vsega je nova resnica, ki jasj Z*v* *n ta novi svet se uveljavlja,
čina 86 V^*’ Je greka zl°’
secira^‘S<ir^U ^unue*u očitajo, da je v v na“11]11 SotiobneKa sveta sadist; brska je svet °k'je predele in ko ugotovi, da pusti61 b°lj pokvarjen in krvav, ga a kot je, ker so v človeškem
redu nepopolnosti, brez katerih ne bomo do konca sveta.
Celestina se srečuje z ženinom Jožefom s slovesom poštenega malome-ščana, toda še bolj jo zanima njegova zgodba; sluti, da je on morivec in os-krunjevavec maloletne Klare — njeno grozno iznekaženo telesce so našlf v gozdu pod grmom, toda pravica do krivca — morivca ne more, ker poln napak živi med domačini v slovesu poštenjaka in celo zanesljivega, cerkvenega po-božnjaka. Celestina sluti in nazadnje ve, da je on umoril deklico, in da bi zločin odkrila in dekletovo smrt kaznovala, zaigra vlogo zapeljivke, kjer se Jožef da ujeti, celo s smehom vzame na znanje njeno obtožbo morivca, toda s svojo krvavo vestjo zapeljevanju ne nasede, ker hoče Celestino nedolžno povesti pred
oltar, kamor jo bo res popeljal kot pravo nevesto po opravljeni predpisani civilni poroki. „Zgledni“ Jožef je zadostil obojemu — Cerkvi in državni oblasti — malo truplo je že strohnelo, Celestina in Jožef bosta kmalu odšla v bližnje mesto, kjer bosta odprla bar in v varnem blagostanju ustvarjala zgleden dom in mirno urejeno družinsko življenje. Celestina ni mogla iz kože sobarice in je pri Jožefu ostala, kar je bila — Jožef pa z velikim razumevanjem vseh pravic in krivic na svetu mirno streže gostom. . .
Nad obema bo za vedno ostala skrivnost otrokove smrti v gozdu — njuno nedoslednost in nepopolnost bo nepopolni svet varno pokril s svojo odejo.
Zaključek je tak, kakor bi mogel biti tudi v vsaki starejši zgodbi — saj je Bunuel vsebino filma priredil po povesti, 'ki jo je napisal Mirbeau v letu 1900; vendar je sam izjavljal, da je sedaj nalašč spremljal zgodbo s sadizmom, ker je hotel vzbuditi v gledavcu občutje nesreče in nebogljenosti. Moralna novost tega filma — pa tudi podobnih pri An-tonioniju, Viscontiju in Felliniju — je popolna predanost človeški bedi, ki vkljub napredku civilizacije in bogatiji sodobne kulturne rasti ne more iz zadnjih spon bremen — zakaj pravica ne
more biti na svetu uresničena v popolnosti in zato človeštvo tako zelo trpi-
Kje je središče borbe in dogajanja?
Vsi sodobni režiserji izjavljajo, da iščejo katarzo — očiščenje sveta. Najgloblje je pri tem prodrl toliko problematični švedski umetnik Ingmar Bergman. Takoj za njim je Fellini —-ob njih pa cela skupina mladih fran coskih filmskih umetnikov... Podobe in barve jim nič več ne pomenijo, razgaljajo dogajanja do zadnjih odtenkov, radi bi odkrili, kaj je onstran poslednje epizode.. . kje je svet kjer ni skrivnosti in ni trpljenja.
Italijanski neorealizem in za tene francoski „novi val“ nista zmogla najt-odgovor in zato vnašata v film mnogo literature — literarni del pa se uresničuje z ustvarjanjem ozračja, ambien-ta.. . Filmi se razpredajo ikot neskončna freska; toda freska je za steno, nekje med nebom in zemljo in gledavec si jo mora pričarati ali iz vesolja, ali •* sebe.
Proti temu se borita ameriški iS ruski film, ki uvajata novo dobo baroka. Prvi poskusi so že med nami in njih analiza bo pri obravnavi nekaterih novih ruskih in ameriških filmov.
Ruda Jurče<
Pri slovečem spovedniJcu p. Britaineu je opravil spoved, višji francoski častnik. Ko je prejel odvezo, je dejal spovedniku: „Francoski kralj z vsem svojim bogastvom ne more bitd bolj srečen, kot sem zdaj jaz. Nikdar v življenju še nisem okusil tako sladkega veselja kot zddj.“	,
Zadeva
jza
vse
občane
Ob ljubljanski radijski igri
^ y ljubljanski „reviji za kulturo ii ruzbena vprašanja“ Problemi, leto II. ^21 (1965?) je na straneh 83( j° 851 Priobčena „agitka“ — radijski gFa Za naš skupni socializem (Zadevi ,VS® občane). Spretno jo je napisa
nat ^ ^mcc* i° Je bila odkupljena ni O'-aju za radijske igre pri RTV
^ub]jana 1Q64
Avtor postavi poslušavce v zadnji
nomwnaZijSki razred’ ko dijaki Pišejo s usno maturitetno nalogo z naslo-m Najlepša je mladost.
Socialistična stvarnost uami se razgrinjajo misli in kin'V°tja poSamezn*h dijakov in dija-i;atjl 0dpira se nam pogled na „socia-žai Cn0 Stvarn°at“, predvsem na polo-iz juladine. Resnično: film Jutranji „o*0* ki smo ga lani videli v Bue-
LjubljanTUt vni.-’aKal (Zat° S° ga V
Programa , k°J P.° premieri vzeli 8 al' Socialne, gospodarske,
smo ;y°V0, Potrditev je dalo zadnje p
“«SbdSK. S1SÄM'n°
idejne razlike med družbenimi plastmi so še večje, kot so bile v meščanski družbi. Vladajoči (Djilasov „novi“) razred je vsemogočen in nedotakljiv. Ostali ljudje ga prezirajo, sovražijo, a se mu na zunaj po večini klanjajo. Vodilno plast sestavljajo hinavci in kvasa,či — deset Cankarjev bi bilo premalo, da bi posvetili v gnusobo teh pobeljenih grobov —, grabežljive! in uživaci. Za veljavnost, „zaslužnost“ in bogastvo takih očetov, se skrivajo njihovi mehkužni otroci brez idealov. Tako kot v najbolj dekadentnih dobah zgodovino se valjajo po blatu vseh mogočih grdobij; komunistična „vzgoja“ je iz njih pregnala vse predsodke, „komplekse", „inhibicije“, altruizem, in ker jim je komunistični „red“ to omogočil, se lahko popolnoma predajajo životarjenju, ki mu je italijanski filmski režiser nadel ime „la dolce vita“.
Privilegiranci
Naj nam citirana agitka prikaže nekaj prizorov in tipov tega novega razreda —• očetov in sinov (in hčera).
„Morala bi pisati — tako premišlja, preden se spravi k pisanju poskusne naloge, učenka Marija Plemelj —... o tem, kdo iz mesta je šel v brigado (otroci iz privilegirane kaste ne!) in kdo je pri klubu „razdevičevalcev“ in „twistarjev“; da je Mirjam (hči „zaslužnega“ voditelja) abortirala s šestnajstimi leti (h koncu zvemo še, da baje niti ni vedela, s kom...), o njenih „hausbalih“ in o mestni smetani, o kateri Mrcina (partijski profesor) trdi, da je ni, pa je! O, pa še kako je!“
Pozneje vidimo Mirjam v pijani družbi sošolk in sošolcev v Weekend hišici, ki jo je dal na razpolago njen oče in kamor so se pripeljali z avtomobili. Tam uganjajo najbolj gnusne nečednosti.
Ista učenka Plemelj se spominja na svoj ,prvi gimnazijski ples: kako je zapuščena sedela v svoji skromni praznični obleki in „mahoma opazila, kakor vse žensko to hitro in z bridkostjo in jezo opazijo, kako neskončno revna in oskubena je sedela spričo vseh bleščečih srebrnih, zlatih, belih, črnih toalet. Bile so tam hčerke inženirjev in direktor :ev, predsednikov in sekretarjev.“
Nekoč se je zgodilo, da si je neki profesor idrznil Mirjam dati slab red. Pritisnili so nanj. In on je vprašal — bil je mlad —, kaj od njega želijo: „Ali to, da opremi vse izbrance, sinove predsednikov, direktorjev in sekretarjev, z odličnimi ocenami ali da pravično in pošteno oceni njihovo znanje.“ Posledica ? Mirjam jo pred komisijo seveda izdelala, mladi profesor pa še danes čaka na stanovanje.
Ko so dijake silili v brigade, so pri Mirjam in pri Fredyju naleteli na ta
dokončni odgovor: Mirjam: „Že takoj na začetku sem ti rekla, da me oče ne pusti, če te zanima še kaj, se obrni nanj, pa ti bo razložil. Vsa družina naj sccdi zadnje sile za socializem, lepa reč! Zakaj pa Fredy ne gre?“ Fredy: „Ne boj se zame! Moj stari je pri koritu, bo že naredil, da bo vse lepo in prav.“
Ko so si nekateri dijaki upali nekaj o teh stvareh napisati v svoj list, je ravnatelj podivjal. Odstranil je profesorico, ki naj bi jih bila nahujskala, v zavod za živčne bolezni in skušal vso zadevo potlačiti, „da reši ugled šole“. Študenta, ki je z njima o tem govoril, razložita na povratku v razred ravnateljevo postopanje tako: „Ugled mu je figo mar. Za svojo ritko se trese. Tak je kakor vsi.“
Kako gledajo razvajeni in pokvarjeni otroci iz družin „voditeljev socializma“ na druge, je videti iz afere, ki jo je morala 'obravnavati mladinska organizacija: Mirjam je revnega sošolca z dežele nazijala s „farjem“ in „kmetom“: „Kmet hribovski! Kje si se pa manir učil! Denar kradeš družbi, da se boš za farja izučil, saj poznamo to! Med vojno bela garda, po vojni klerikalci! — Kako si pa oblečen, haha!“ Predsednik se je za fanta le potegnil, ker je bil iz stare partizanske hiše, ki je vse dala za „narodnoosvobodilno vojsko“. Marija je spet apelirala na svojega očka in potrdila: „Kmet je kmet! Leglo farjev..." Ravnatelj je vse potlačil.
„Socialistično poštena“ mladina
O tem, kako se godi ljudem, ki jih režim preganja, ki jim ne zaupa, ali ki
s* drznejo pokazati samostojno mišlje-nJe> iz agitke ne izvemo. Pač pa je Prikazana velika razlika, ki vlada med Pripadniki „novega razreda“ pa ostali-mi pristaši „socializma“. Taki pristaši socializma so tudi dijakinja Marija Ple-*Pulj in njeni starši. Če bi hotela od-jrito Pisati — tako premišlja pred po-s usno nalogo —, bi morala pisati „o m> da doma stanujemo — osem nas le> kadar pride še Alenka iz Ljubljane ‘ °mov — v eni sami sobi s kuhinjo, jPcdtem ko je lahko sosed postavil za ^ccrko, ženo, zase, avto in psa celo ls.°’ 0 tem, da Alenka za študij na aiverzi ni dobila štipendije in da jo J . “kila sosedova punca, ki je ne rabi.“
vol' Cn<*ar Je barija Plemelj še zado-0 J°a s socializmom. "Ravnatelju se ■Poveduje; „Bila gem v brigadi, želim g^.*diti socializem — to je moj življenj-m<;..smot=r; želim posvetiti vse svoje oč t’ Za	kar 50 ustvarjali naši
‘e Jo v borbi; vendar mislim, da imam aV’c° tudi kritizirati.“ Boli jo, kar ^eno Privilegiranci, ni pa še mnenja, n t 8,1 takšni spodrsljaji značilni za p,.; ° ^ru^bo“. Bivanje v brigadi ji je so n0S*v° neka.i najlepših doživetij. Tam res enake. Tam ni bilo vse-jjhR°Cnv’^ očetov in njih družin, „ki se kor r*' Kloriola največjih in edinih mi GV Za soc'a'*zem-• • Ampak — tudi bri f’r,a<^m° socializem! Zato smo šli v Enakovredno ga želimo gra-6 samo v brigadah, vsepovsod!“
V krempljih tesnobe
cial^°'e^ *"e^’	še drži vera v so-
vn T-'	onib> ki to vero drugih
'a,Ijajo le s-a svoj žep in užitke,
in poleg mladih ljudi, ki vedo, kako je prazno eno in drugo in so jim starši in bogve še kdo posredovali vero v Boga, (o teh ni niti besedice v agitki), pa so še taki, ki se jim vse podira in jih preplavlja groza bivanja. Tak je Boštjan na robu tistih orgij v Weekend hišici: „Kaj nisi še prav nikoli pomislila, zakaj živimo? Zakaj živim jaz, ti? V čem je smisel tega, da smo?“ Eden od „socialistično poštenih“ dijakov odvrne: „Nekateri ne utegnemo. Preveč moramo še misliti na to, kako smo.“ Boštjan pa nadaljuje, kako sc za potešitvijo lakote in nagonov odpira zmerom novo brezno. „Včasih je lahko človek šel in ponoči s ,psi tulil v nebo, ali kuril kresove nad genovskim zalivom, ali sežgal kako coprnico. Danes noče tega nihče več razumeti. Misticizem, praznina, prenaseljenost, ekonomski mehanizmi. Vse, kar nam je še ostalo in kar se je rodilo na novo, je jazz.“ Razbrzdanci so „kot čreda vsega sitih živali. Nekje globoko v njihovem nagonu je zasajena kot izvirni greh groza, toda V samoobrambnem instinktu jo žele izgnati s hrupom, z ritmom, z žrtjem in paritveno naslado.“ Boštjan sam hodi s čolnom na morje in skuša z mislijo dojeti dno: „potapljam se globlje in globlje, zmeraj bolj strah me je. Dna noče biti... Potem pride trenutek groze, trenutek popolne osamljenosti in izvrženosti sredi brezmejne, strašne skrivnosti obstoja.“
Vprašanja
Iz agitke ni razvidno, če se tudi „socialistično poštenim“ dijakom pojavljajo taka vprašanja. Pač pa se vprašujejo tole: „Ali Mirjamin oče ve
za vse to (nemoralnost in pokvarjenost privilegiranih sinov in hčera) ? In če ve, ali razume ? Od kod potem njegove 'besede o zdravi mladini, o svetlem izročilu, o njeni silni notranji moči?... Ali je Mirjamin oče res proletarec? Ali tako slepo vidi pred seboj samo cilje socializma, da ne vidi Mirjam in njenega početja... Od kod in po kakšni pravici njemu vse te hiše, kar ima? To ni prišlo iz gole vere v socializem, prava vera bi vse to razdelila med tiste, ki nimajo; prava vera sploh ne bi mogla vsega tega nagrabiti skupaj.“
Odgovori
Na taka vprašanja dobe sem in tja odgovor kakšne avtoritete. Ravnatelj npr. zanika v dijaškem listu kritizirana dejstva: „Od kod te ideje?! Kaj mislite o tej „motorizirani smetani“, o privilegirancih, o dednih zaslugah! V socializmu tega ni! To je abnormalno, bolno, histerično, atavizem... Reakcionarno! Revizionizem!“ Ko dijaki govore o pravici delavskih družin do civiliziranega bivališča, jih nadere: „Veste, kaj je to? Drobnolastniška mentaliteta! Nergaštvo! Komaj pogleda v socializem, že hoče imeti svojo palačo, packard in ves komfort! Socializem ne more reševati teh vprašanj čez noč!“ Ko naravnost pokažejo na Mirjaminega očeta, za hip osupne, potem pa se postavi zanj: „Ne bodite nesramni! On je eden izmed tistih starih borcev za socializem, ki bi nam morali biti vsem za zgled, ne pa da smo do njih tako nizkotno umazani! Kdor družbi več daje, mu tudi družba več da!“ In ko dijaki o tem podvomijo, zakriči ravna-
telj: „Še eno zinite, pa bom sam poskrbel, da pridete pred sodišče.“
Drug odgovor: „Zaboga svetega (!)
—	v majhnem mestecu je to v vseh časih in razmerah enako...“
Vsaj za posikusno maturitetno nalogo si dijaki sami dado tale odgovor1 „Piši, kakor hočejo.“
Zaključek
V Zaključku pravi avtor:	„En»
drži: Namesto da bi se s četrto a o vprašanjih, ki so jih sami zapazili okoli sebe, ki torej niso iz trte zvita in j ib občutijo na lastni koži, odkrito pogovorili — nobena družba ni brez napak
—	so jim prepovedali govoriti o njih..-Razočarali so jih; dali so jim vedetii da hinavci in brezvretenčarji pridejo laže skozi življenje, kakor pokončniki."
Zločin proti socialistični družbi?
Da je to res, vsak bravec zlahka uvidi. Ne more pa avtorju pritrditi, k® nadaljuje:	„Kjerkoli in kadarkoli se
kaj takega zgodi, je to zločin proti socialistični družbi."
„Socialistična družba“ je vendar suženjska ustanova pod diktaturo komunistične partije. Za zločin velja v socialistični družbi samo to, kar je naperjeno proti partiji in njeni diktatur*1 Ali niso profesor Mrcina, ravnatelj i*1 Mirjamin oče predstavniki in branivd te nedotakljive oblasti ?
Kdo je kriv?
Da stvari niso čisto preproste, jč razvidno že iz prvega dela Zaključk*
radijske igre. Tam se avtor sprašuje: T>Kd° je bil kriv, če četrtošolka Marija Jemljeva ni napisala svoje poskusne maturitetne naloge pošteno in po svoji vesti? « In išče: „Načela naše družbene ureditve ? -— Ne, ta določajo vsem enake pravice in dolžnosti. — Učni na-vr 1 ■ Nemogoče; preveč jasno dolo-J°» naj učnovzgojni proces razvije v mladem človeku smisel za družbeno Progresivno kritiko, za samoupravlja-nJe, naj ga oblikuje v poštenega, iskre-”eSa> družbi koristnega človeka. — potem? Nezmožno, preslabo pla-^ano, oj vsakogar odvisno učiteljstvo, 1 mu je „ugled“ šole in kar je s tem Povezano, več kot iskren, nepopačen ^ ad človek? Mogoče. (Nenačelni odno-81 ljudi na različnih delovnih in druž-
benih položajih ? Mogoče. Ekonomske, oziroma socialne razlike med njimi? Prav tako mogoče. Razmere v majhnem mestu? Verjetno.“
Vir zla
Zanimiv je vrstni red odgovorov. Z zadnjimi štirimi se lahko strinjamo: v njih je delna razrešitev problema. Obenem pa je razvidno, da so od konca proti začetku vedno bolj odvisni od prvih dveh, na katera je avtor tako naglo in odločno (mogoče tudi prepričano) odvrnil: Ne, nemogoče. A prav tam je krivda. Načela „socialistične“ družbene ureditve so zmotna. Zmotna je njihova „filozofska“ podlaga — materializem. Zmotno je njihovo pojmo-
Jeeenlce Imajo od vseh slovenskih mest najvišjo nadmorsko višino (589 m)
vanje človeka, o katerega izvoru in cilju ne vodo nič in o katerega nadnaravni vrednosti nimajo pojma. Zmotna je dogma ateizma, ki vesoljstvo spači v prazno igro slučajev. Kako je na takih podlagah mogoč uspešen „učno-vzgojni proces“ ? Kdo na vsem svetu — in ne le po krivdi rdečega režima „nezmožno, preslabo plačano, od vsakogar odvisno učiteljstvo“ — more na takih podlagah oblikovati otroka in mladostnika v poštenega človeka ?
Kaj pa je sploh poštenje za komunista? (Za 100% komunista, ne za mešanico krščanske morale, meščansko-liberalnih nazorov in navad in marksistične -dresure!). Ali se sploh da pomisliti na poštenje, če ni nepremakljivih, to je večnih temeljev, in ni sank-^ cij vse poravnavajoče pravičnosti? Ali se je mogoče vzgojiti v značajnega človeka, če ti partija danes priporoča svobodno „ljubezen“ in dovoljuje splav, jutri pa to prepove ? če ti vbija -v glavo navdušenje in zvestobo do voditelja (ki ga bo njegov naslednik verjetno polil z gnojnico), istočasno pa te ščuva proti lastnemu vernemu očetu in krščanski materi? Ali ni skrajno naivno pričakovati, da bodo v takem okolju zrasli pokončniki, ko pa se zaradi kruha in miru moraš naskrivaj cerkveno poročiti in naskrivaj krščevati otroke? Ko moraš na sestankih in tečajih poslušati bedake, lažnivce in zločince, da te uče, kako bodi koristen član družbe, kako verjemi, da ni Boga, da nimaš duše; da so gospodarski zakoni glavno gibalo zgodovine; da Kristusa ali ni bilo ali pa je bil predhodnik komunizma; da je vsa filozofija s krščan-
stvom vred do Marksa zmotna; da jc ta krščeni Žid pogledal vsemu do dna in mu je le demonski krvolok Lenin še enak; da bo človeštvo prišlo do srečo preko sovraštva, tiranije in zločinov, ne pa po pravičnosti in krščanski ljubezni.
Zločin, ki vpije do neba
Zakrivati človeku, dš celi družbi, celemu narodu resnico in porabljati vsa sredstva, da do nje ne pridejo, je zločin, ki vpije do neba. Namesto resnice mečejo zasužnjenim ljudem prežvečene in presušene surogate. Kako naj ob tej hrani zaživi duša mladega človeka, kako je mogoče od njega pričakovati idealizma? Ko predsednik M (ladinske) O(rganizacije) pokliče predse Fredyja, potem ko je ta napadel zvečer neko vajenko v parku, in mu reče: „Naše mišljenje je, da vse to, kar si storil, ni v skladu z likom mladega človeka v današnji družbeni ureditvi,“ dobi res iskren (ker Fredy spada med privilegirance) odgovor, tak, kot ga je po vsej logiki lahko pričakovati:	„Moje
mišljenje pa je, da naj vas vrag pobere. . . In nikar mi ne pridigaj o socialističnem liku in podobnih oslarijah! Sam dobro vem, kaj počnem! Misliš, da je socializem menišija, če si ti in kar vas je takšnih, sami zakomplek-sani zamorjonci! Poglejmo stvarnosti v obraz: kaj pa imamo od življenja... zakaj naj se morala začne prav pri meni ?“
Vzgoja
Če je vzgoja najtežja umetnost tudi tam, kjer so vsa pota do resnice odprta, kjer vzgojne postopke navdihuje
evangelij in stoji pred duševnimi očmi neskončno mila Jezusova postava; kjer otroku razlagamo najvažnejša dej-Rtva in mu molitev in zakramenti prinašajo milosti in moči za izpolnjevanje največje zapovedi: ljubezni — kako niore uspeti tam, kjer je vse to prega-n en°’ zanikano, zasmehovano ?
Strahotna ironija je, da prav tam, Jer spodrezujejo vse vezi z nadnarav-"!m svetom, proglašajo za bajko izvir-greh in njemu sledečo slabost človeške narave. Dokler so komunisti v ^usilni vlogi, znajo to slabost in nag-Jenje k slabemu mojstrsko izrabljati, n'k ^ ^ *re^a graditi, to slabost za-^ aJ°. tako da so njej nasproti dva-st^h^62 moči. Zakaj nasilje, kontrola, n. &	80 Spet surogati, ki slabosti ra-
Jene narave ne morejo pomagati, mar-
več j0
Prepuste v plen vsem notranjim
i   v	V O
zunanjim sovražnikom.
Jedro problema
Da se vrnemo k vprašanju Kdo je m! ^sa kritika razmer v „socialisti-m družbi“ je prazna in „tolerantnost“ °munističnih oblasti do kritike ne mo-e Prinesti nobenih rezultatov, dokler sk’h^^-U Sme '0ževati samo postran-pojavov in posledic, prepovedano * ^ J® lotiti se vzroka zla: komuni ^■ePe ideologije in diktature. Ako naj 1 'tika imela res obliko dialoga, nc t! Sme*° biti v naprej prepovedanih 'm, in dialog bi moral biti prav take 0 oden doma v Sloveniji, kot je \ rstu ali v New Yorku.
Ako bi rdečim tiranom res šlo zi aginjo družbe, bi morali iz nje naj-j odstraniti žarišča kužne infekciji sami sebe.
Dve ravnini
Ameriški novinar Günther je napisal obširno knjigo o sovjetski Rusiji. Njegova težnja po objektivnosti je zbrala veliko dragocenih podatkov. Pogreši pa pisec, kadar primerja sedanjo Rusijo in svojo domovino, kot da bi bili na isti ravni. To je tako, kot če bi mirno primerjal npr. žandarmerijo (aii pa Frančiškov tretji red) in razbojniško tolpo. Gotovo boš odkril sličnosti, podobne prijeme v organizaciji; odkril boš napake in grehe tudi v nabožni ustanovi, kaj šele ,pri žandarjih, vendar so temelji in nameni na eni strani nekaj bistveno različnega od temeljev in namenov na drugi.
Zahodni svet se premetava v hudih krčih, zato ker je vrednost in pomen in vsebino vere začel enačiti z naravnimi dobrinami in ji prisodil veljavo pogrešljivih stvari. Vendar je razdalja od tod pa do uradno ukazanega ateizma in antiteizma velikanska. Prav zato so pregrehe in krivice na Zahodu še bolj boleče in so primeri zvestobe in junaštva na Vzhodu toliko veličastnejši Ne uspavajmo se: v naši emigraciji, ki jo v načelu vodijo krščanski ideali in je zato napovedala boj na življenje in-smrt materializmu, so hudi pojavi. Njene vzore blatimo z grehi in brezbriž-, nostjo, njeno moč slabimo s sebičnostjo in napuhom. Tudi med našo mladino se dogajajo stvari, katerih naivni starši nočejo verjeti ali jih v svoji slepi zaljubljenosti in napačnem ponosu niti ne slutijo. Nevarnosti velemestnega okolja in laieistično vzgojenih tovarišev so velikanske. Zato potrebuje naša mladina
toliko več duhovne hrane, vednosti, prepričane verske dejavnosti, narodne zavesti, čuta za skupnost in konkretnih ■nalog, da svoje energije lahko pametno in pošteno razdaja; potrebuje živih vzorov in zgledov in prave orientacije v sodobni zmedi.
Peg med sabo ne bomo tajili. Priznavamo jih, se zaradi njih trkamo na prsi in jih skušamo odstraniti, pa naj stane, kar hoče. Svojih dejanj ne skrivamo ne pred sabo ne pred drugimi in priznavamo, da kolikor niso v skladu z evangelijem in (kolikor jih ne navdihuje krščanska ljubezen, niso vredna našega poslanstva.
Prav v tem pa je razlika med ravnino, na kateri je naša emigracija in med ravnino, na katero so se spustili komunisti in na katero hočejo prisiliti zlasti mladino. Ne gre tu za subjektivno krivdo, katero pozna samo Bog, ki bo po njej tudi sodil. Našemu razumu in srcu ta sodba ni dostopna. Gre za objektivni položaj: Tu: gorečnost in slabost, pa tudi iskreno prizadevanje za dvig in za pošteno izpolnitev svojih nalog pred Bogom in domovino. Tam: zametanjc Boga in domovine in malikovanje zmote, zla in vodje.* Celo vse naravne vrednote so ogrožene in najbolj dragoceni med njimi — človeška
* Edino pozitivno zveneče geslo: of?rajenje socialistične družbe“ je prazno. Na čem boš gradil in s čim ? In zakaj naj bi gradil prav socialistično družbo ? Gre vendar za občo blaginjo, za čim bolje urejeno družbo.
osebnost in svoboda — sta poteptani v blato sovraštva, strahu in tajne policije. Kar v tistem ozračju 'nasilja, laži, pokvarjenosti in cinizma raste zdravega, svetlega — in upamo, da je tega po božji milosti veliko, čeprav je po večini skrito —, to poganja iz krščanstva, iz tradicije vernega slovenskega človeka, iz duš, ki so vse ustvarjene po božji podobi, pa naj jih komunizem taji ali po svoje razlaga in „gradi“.
Poskusi „levega katolicizma“ •— kolikor je v njih dobre volje in niso le tipalka komunističnega polipa —, da z nekako sintezo rešijo i komunizem (za večnost?) i krščanstvo (za časnost?) so zato v naprej zgubljeno prizadevanje. Kako spojiti substanci, ki sta si po naravi popolnoma različni, kako graditi eno poslopje iz dveh zgradb, ki stojita vsaka na svoji na moč oddaljeni ravnini ? Kaj naj komunizem, ki je po bistvu zel, da krščanstvu, od katerega ima, kar sploh vsebuje sprejemljivega?
'Naloga naše emigracije je, da prispeva k zrušenju najbolj okrutnega de-spotstva in k uničenju najbolj lažnive ideologije, kar jih pozna zgodovina. Pri tem nam niti na misel ne more priti noben kompromis. Kompromise v nekaterih upravnih zadevah je upravičeno s komunističnim režimom napraviti samo vodstvo Cerkve, da kot manjše zlo reši vsaj nekaj cerkvenega delovanja (dokler to diktatorju kaže).
Za nas, svobodno emigracijo, tega motiva ni. Za nas velja brezizjemno: Ne morete služiti dvema gospodoma.
PROF. ALOJZIJ GERŽINI0
SO
Iz dnevnika Janeza XXIII
Sobota, 13. avgusta (1898)
^ splošno je danes šlo bolje kot uf?e dni. Vendar še ni v vsem tistega f rUzenja z Jezusom in Marijo s po-m0(:jo zdihljajev, kakor bi bilo treba arediti; tudi rožni venec in duhovne ^nevnice sem malo prehitro in površno ^Pravil. Potem moram paziti glede ne-stver!h °seb in ne načenjati nekaterih V7 ,a»1’ k' jih vznemirjajo, ker tako po-- °oam nepotrpežljivost v vseh rečeh, 'n,Č ne diši po kreposti.
boš^ Marija’ ^a*-i moja, če mi sedaj ne treh	na P°mo®> hi je toliko po-
ujem, kakšen klerik, kakšen duhov-n‘k bom?
P°nedeljck, 15. avgusta (1898)
Pre^aneS	vse *ah° bolj v zraku:
no 1jU ^eVanje’ duhovno branje, poseb-
Tod,ZPraSeVanje vcst' itd_____’ vse* vse-
ga,'e ty0raj j® bilo težko narediti dru-nise ar^'a mi bo odpustila, ker sicer kak druW delal kot pomagal ne-rjjjn Ut^ jaz Pri dragem prazniku Ma-tudj tu Vne*30zv®i'ja' ki ga vsako leto haja V tcm mojem revnem kraju ob-0 z vnanjo slovesnostjo.
zvečer, 16. avgusta (1898)
tistoaneS SCm P° sv°j* krivdi zašel v neva nal>ako, oziroma sem bil vsaj v
de k T8“’	Zllšel, v napako, gle-
ere so me nekako okoli zadnjih
binkošti grajali, da hočem modrovati o stvareh, ki klerikov ne zadevajo.
Ites je. Zdi se mi — da sem bil kar najbolj pozoren, da sem govoril le o preprostosti, pokorščini, vdanosti predstojnikom, želji po resnično dobrem, ki je duhovniku potrebno; res je, da sem o tem govoril le z župnikom in samo takrat, ko je on načel razpravljanje o tem, čeprav sem najprej sklenil, da bom molčal; toda jaz nisem sodnik samega sebe; te stvari so proti želji predstojnikov in to je dovolj; zato moram poskrbeti, da se bom izogibal kolikor mogoče teh vprašanj, in samo moliti, da bi bilo vse delovanje duhovnikov v slavo božjo.
Res je, vedno obed pri gospodu župniku, shod duhovnikov za Marijino' vnebovzetje vzbudi meni ta ogenj; toda bolj kot vse drugo je vzrok ošabnost; zato proč z njo! To pa še toliko bolj, ker take stvari povzročajo zmedo v verskih vajah, kakor se je danes zgodilo, ko sem jih deloma opustil (duhovno branje), deloma pa jih opravil bolj tako (premišljevanje, obisk presv. Reš-njega telesa, rožni venec).
O Jezus, kdaj bom začel tako, da boš res zadovoljen z menoj?
Sreda, 17. avgusta (1898)
Kakšna sreča! Zdi se mi, da sem končno danes dan še kar precej mirno preživel. Deo gratias! Hvala Bogu!
Zobobol, ki se me je lotil pred poldnem, je dan še olepšal. Toda nisem brez pregreškov; premišljevanje sem npr. opravil zaspano, večernice sem zmolil nekoliko hitro in raztreseno, da ne omenim zdihljajev, ki jih je bilo še vedno malo.
Ko sem ta večer slišal o smrti nekega župljana, mi je prišla tale misel: „Ali boš v tistem trenutku zadovoljen ali nezadovoljen s svojim življenjem ? Če bi se znašel v takšnem stanju, kot sem zdaj, bi mi bilo malo stvari v tolažbo. Oh, moriatur anima mea morte justorum — o da umrjem s smrtjo pravičnih (4 Mojz 23, 10), zato pa naj moja duša najprej živi po zgledu pra-
vičnih — vivat anima mea vita justo-rum!“
Četrtek, 18. avgusta (1898)
Spominjati se moram, da nimam s«' mo dolžnosti declinare a malo — izogi' bati se hudega, marveč tudi delati do' bro. Tudi za danes ne bi mogel reči, d» je bilo brez vsega hudega, ker sem obisk presv. Itešnjega telesa in rožni venec opravil nekoliko raztreseno; in poteifl obisk vedno odlašam na zadnji čas. /< Jezusom se ne dela tako, da ga pustim» za nazadnje.
O moj Jezus, kdaj bom imel mal» več gorečnosti ?
V tej sobi Je umrl nepozabni papci Janez XXIII.
Petek. 19. avgusta (1898)
Uboga Mati (Marija), moram te zadovoljiti tako, da bom manj besedičil nepotrebne stvari čez dan — kakor sem t° jutro besedičil doli v kuhinji — da bom bolj skrbno vršil verske vaje in študiral, zlasti molil male dnevnice bla-zene Device Marije in rožni venec. Naj bo to kot poklon njej jutri, v soboto, k* je njej posvečena. Moj Bog, kakšno osiamočenje ob misli, da bi moral biti •svetnik zaradi milosti, ki mi jih je Gospod dal, pa sem nasprotno velik grešnik!
Sobota, 20. avgusta (1898)
I udi danes je bil nespameten dan.
^ red poldnem se kaj pregrešim skoraj vodno v pogovoru z župnikom, potem pa 2 gospodom doktorjem; potem pa 8ern nuredil malo ali nič dobrega. Orne-
njam ie (jve stval,;.
1-	i reba mi je večje gorečnosti in ''Gje skrbnosti pri pripravi na sv. za-
ruinentc, zlasti na sv. obhajilo.
2-	Biti kolikor mogoče v ozadju in ni*-i mimogrede ne omenjati določenih
P'asanj, ki me ne zadevajo, kakor sem jgoraj rekel; niti ne modrovati s Tici-• ni in Sempronijem tako, da bi raz-agal, kakor se zdi, da bi bilo treba rav-a*;* v takih in takih okoliščinah. Dajmo, napravimo to malo žrtev, j° moj dobri Jezus tako želi!
D Jezus, odtrgaj me od moje mlačnosti!
^°delja, 21. avgusta (1898)
"Domine, Domine, miserere mihi ma-*nn° peccatori — Gospod, Gospod, bo-milostljiv meni največjemu grešni-
Kaj več naj ti rečem? Sklepov sploh ne izvršujem. Moj Bog, koliko grehov in kako malo ljubezni do Jezusa! Koliko pregreškov glede obljub!
O sveti Aleksander, ki te hočem jutri z romanjem obiskati, daj mi nekoliko moči, da se ne bom pregrešil glede dolžnosti, ki se spodobijo za dobrega klerika!
V kraju Sant’ Alessandro in Colon-na so od 14. do 28. avgusta obhajali velike slovesnosti ob tisoč šestoletnici mučeniške smrti sv. Aleksandra. Slovesnosti so se npr. udeležili tudi kardinal Anton Agliardi, bergamski rojak in vicekancler rimske Cerkve, kardinal Andrej Ferrari, takratni milanski nadškof, glede katerega se sedaj vrši že postopek za njegovo razglasitev za blaženega, in kardinal Jožef Sarto, takratni beneški patriarh. 28. avgusta 1898 je takratni semeniščnik prvič v življenju videl Jožefa Sarto. Takrat najbrž ni slutil, da bo dvakrat njegov naslednik: najprej leta 1953 kot beneški patriarh, leta 1958 pa na Petrovem prestolu v Rimu.
Torek, 23. avgusta (1898)
Ob pogledu na toliko nemarnosti v božji službi ves osramočen pred njim odslej ne morem reči drugega kot te-le besede: Moj Jezus, usmijenje!
Sreda, 24. avgusta (1898)
Manj slabo kot včeraj, toda še vedno slabo, zlasti pri opravljanju molitev. Preveč me raztresajo misli na praznovanje slovesnosti v čast sv. Aleksandru; treba mi je brzdati navdušenje, ki je morda včasih že prekomerno.
Dr. Filip Žakelj

PODRTI VIHARNIK
(Nadaljevanje)
Pedagoški krožek
Zaradi vojaške zasedbe šolskih prostorov je 'bil leta 1941/42 pouk na državnem učiteljišču zelo oviran. Vršil se je zdaj tu, zdaj tam; nekaj časa celo na Ledini in končno za Bežigradom. Razredniške posle je prevzel za prejšnjim razrednikom prof. Petelinom, profesor pedagogike.
V prejšnjem razredniku so dijaki imeli močno oporo vnetega zagovornika in zvestega čuvarja celega, brezkompromisnega krščanstva, katoliške načelnosti in stroge protikomunistične borbenosti. Ob nastopajočih dogodkih, ki so neposredno pripravljali izbruh komunistične revolucije v Sloveniji, je bilo zadržanje novega razrednika sila dvomljivo. Zato so dijalki iz Janezovega kroga skušali toliko bolj izrabiti zgodovinske ure prof. Petelina, ki je rdečim — sopotnim dijakom razburjal kri, zaradi pogostih odločnih izjav protikomunističnega stališča ter obsodb podtalnega rovarjenja.
Že nekaj let so katoliški učiteljišč-niki opažali, da postajajo četrtoletnilki ob študiju pedagogike, ki naj bi kot „nauk, o oblikovanju mladega človeka v človeka", dijake klesal v prave krščanske osebnosti, samozavestni, prevzetni, domišljavi in idejno zmedeni.
Skoraj vsakega se je nekoliko oprijelo neprestano poudarjanje samostojnosti, potrebe doživljanja, nevarnosti dresu* re itd.
Že v II. letniku je Janez s prijatelji sklenil, da bo treba ob vstopu v IV. letnik ustanoviti pedagoški krožek, ki naj bi pomagal bodočim vzgojiteljem, ustvariti enotno, katoliško gledanje na vsa vzgojstvena vprašanja. V njem naj bi se, ob takojšnjem reševanju spornih vprašanj, pravilno preučili in se izognili s tem nevarni načelni zmedenosti, nastajajoči ob nezrelih sodbah domišljavosti, tako podvrženi mladi dijaki. V tem Ikrožku naj bi širili svoje pedagoško obzorje ob važnejših aktualnostih.
Janez je takoj po prvi pedagoški uri dal pobudo za krožkovo osnovanje ter pripravil vse potrebno in navezal stike z akademiki, ki naj bi pomagali pri vodstvu krožka. V jatnem listu je objavil daljši članek o pomenu in važnosti zamisli.
»Tovariši," je zapisal ob koncu, „program našega udejstvovanja je obširen, zanimiv in delo prepotrebno, zato naj r.e bo nikogar med nami, ki bi ne sodeloval. Radovoljno se priglasimo, delajmo, da se naučimo in bomo vredni celega poslanstva v svojem življenju!“
Po zgodovinskih urah
Trenje v četrtem letniku učiteljišča postajalo že ob pričetku leta vedno °lj napeto. Burne debate v odmorih so 86 stopnjevale, idejna borba se je zao-•'trila. Znani komunist Mevlja Dušan je vztrajno nastavljal limanice, vendar ze-Previdno, odkar je ugotovil, da v let-
niku ni
vse rdeče. Najvidnejši med sou-
cnci, k; mu njgQ pri^rjevaii jc hü ja. nez.
Sošolec, ki je po razpadu Jugosla-
Pribežal iz Maribora v Ljubljano ter je	T	,
. J z Janezom v istem razredu
pripoveduje;
ribo’^° Stn°	učiteljiščniki iz Ma-
nci°ra v razrcd smo pač — vsaj v glav-f	takoj spoznali psihozo razreda:
so k* S° povprečneži in tisti, ki pavv^011’*' lz mase. Eden takih je bil tesn^v se^°j nisva imela nikakih
__ejsih stikov, vendar pa sem takoj
zna]30 ,°'3^a®anju in govorjenju — sporna ’ l' 3 S*'a ^°’i)er fant. Itad je po-
»Pazovai°U5CnCem’ in ŽG ga jc 51°Vek nič r ' Je ime^ Vt's’	ta m^a(^e"
So m°Jena zrtov Za druge. Rdeča lica
pa fU ^a'a videz poštenega kme,čke-izraza^a’- avei‘iütaj°ce nemirne oči pa s,kora,ln'C‘at'Ve ’n 0(i'0čnosti. Tudi pri tro rJ Vsa^c<^anjrh razgovorih se je hi-
»Poštovl"f1mNGkateri SOŠOlci 80 ga ze,° krit. ’ medtem, ko so ga drugi od-
Krito sovražili.. .«
telip''0 jC zs°d°vinski uri. Prof. Pc-delii“Je ravno'tar °dšel iz razreda. „Raz-za r 1 J-C nekaj dvojk. Spet je nastopila svtorit’° Ug0^na Priložnost za rušenje in to ob profesorju, ki so ga
najtežje gledali, kako težko šele prenašali.
....Dijaki so bili razburjeni,'* se
spominja Janezov prijatelj. „Mnogi so sedeli molče v klopeh, drugi — lenuhi, pa so vneto zabavljali nad „krivico“, ki da jim jo je storil profesor. V splošnem hrupu je povzel besedo Dušan in poudaril, da podivjani klerikalni profesor izbira svoje žrtve prav med politično svobodno usmerjenimi dijaki. Hitro je imel krog vernih poslušalcev, ki so v njegovih besedah iskali pomirjenja svo-
je vesti, ki jim je očitala slabe ocene. Čule so se besede: teror, krivica, reakcija, diktatura klerikalcev in podobno. Približalo se jim je še nekaj omahljivcev. Dušan je zadovoljno opazoval krog, ki se je širil in zdelo se mu je, da ie zmagovalec. Mel si je roke in na ustah mu je igral nasmeh prezira. Čez par dni,“ nadaljuje sošolec, „me je Janez opozoril, da ima Dušan sestanke na stranišču, šla sva gledat. Dušan je slonel ob zidu in vneto razlagal Janezu — izključencu že iz dveh zavodov —, in salonskemu komunistu Bogdanu — znanima lahkoživcema v razredu — o potrebi skupne borbe proti klerikalni reakciji. ‘Nih,če ne sme zgodovine znati!’ sva posnela iz zadnjih Dušanovih besed, kajti takoj, ko so naju zagledali, so spremenili pogovor.
Pavčičev Janez je postal zamišljen. Zdi se mi, da je koval načrte. Drugi dan — imeli smo spet zgodovinsko uro —, je pred katedrom brezhibno odgovarjal na številna profesorjeva vprašanja. Profesor ga je pohvalil, kar je strašno zadelo Dušanov krog. V odmoru so ga napadli za izdajalca. Odgovor pa je bila samo vesela popevka iz Janezovih ust. iPa Janez ni ostal osamljen. Njegovemu zgledu so pri izpraševanju drugo uro sledili in dobro odgovarjali Vinko, Tone, Jože in še več drugih. Profesor je postal prijaznejši. Dušan pa je besnel. Videl je, da njegove limanice ne prijemajo, zato je začel Janezu groziti kar s pestmi. Tedaj je bila mera našega potrpljenja končana. Potegnili smo z neustrašenim Janezom, ki je stavil lenuhom v razredu vedno le eno vprašanje: 'Čemu ste le prišli na
učiteljišče?’ — ‘Čemu,’ je povzel nekdo iz Dušanove vrste, ‘da bomo nekoč pr®' tepali take tepce, 'kot si ti.’ — Jane* je med vrati odgovoril: ‘Jaz pa zato da bi se tu usposobil za narodnega uči' telja.’ — ‘Ha-ha-hal’ so se režali DO' šanovi. „Ta nam kvari razred in huj' ska profesorje.’
Tako se je začelo zares: Dušan je po tem dogodku postal opreznejši. P<>' šiljal je v besedne boje svoje pristaše' ‘mestne cvekarje’, kot smo jih imenO' vali. Janez je prvi spoznal nevarnost1 Na jatnem sestanku K. A. nas je pO' vabil, naj opravimo dcvetdnevnico z* blagoslov našega dela. Nevarnost v raZ' redu je bilo treba temeljito razkrinkati Povabil nas je nekaj desetin z učite' ljišča v prostore K. A. v Vzajemni z»' varovalnici, kjer je odprl informativ^ sestanek o komunistični borbi.“
Več moramo moliti
Na roženvensko nedeljo v začetk11 oktobra 1941 je poromal Janez s svoj6 materjo k rakovniški Mariji. Po oprav' ljeni pobožnosti je odšla mama iz cel" kve in iskala Janeza' na mestu, Z* katerega sta se zmenila. Ko ga le nikoder ne bilo, se je vrnila v cerke* in ga našla pri Don Boskovem oltarji Kleče je bil s sklenjenimi rokami o6 prsih globoko zatopljen v zaupno moli' tev. Pokleknila je poleg njega in še dol' go sta skupaj goreče molila.
„Janez, kar vesela sem te,“ mu i1 dejala mama, „ko vidim da res rad m°’ liš!“ — „Mama, treba je,“ je odgovori*' „saj veste kakšni časi so! Resna neva*' nost nam preti. Naš največji sovrs^'
!
Komunizem hoče odvrniti vso nase m*a'*’no °d Boga. Zadnji čas je, da , 'A ramini0 in delamo, dokler je dan; za' Srn°	*n pnzimo.“ Vso pot na-
]tQJ j^a se Pogovarjala samo o tem, ka-fa t * rat* pridobil vso našo mladino, • n S'' Ukleta in otroke, vse naše može ^one, delavce in kmete za Kristusa. v aročal je mami: „Veliko molimo in da ,SV0JC t*G*° *n žrtve darujmo Bogu, .	11 nas obvaroval komunizma.“ —
da t‘6*a SCm te’ tranez’ arnPak bojim se, o 1 ne bo kdo kaj naredil, ko se tako
dru b°r.iš Proti "jim. Naj se raje kdo mae’ ,5i JC starejši od tebe.“ — „Ma-delo b°VS0(* mM'a biti nekdo prvi, ki z pamm ZaGne- Bes sem še mlad, a zau-mj ^oga’ ki mi je dal življenje in
videli^6 m°^’ Vse Premorem- Boste z N' ’ mama’ ^a bom tudi to zmagal J govo pomočjo.“ — „Kako boš zmo-sam Sam ? ‘. ga Je vprašala- — „Nisem nas naS J6 Ze ^osti- Ni važno koliko JG" Najvažnejše je, kakšni smo. Se-
veda je ravno tu treba mnogo molitve, žrtve in premagovanj: vsega tega orožja rabim veliko, zelo veliko. Pa ni dosti, da to jaz delam, tudi vi, naša Marija :n Urška, ata in vsi drugi ljudje bodo morali začeti. Mama, vi večkrat pravite, da brez dela ni jela. Tudi Bog nam brez molitve ne bo ničesar dal. Verjemite mi, vse premalo molimo.“ — „Bomo pa odslej več molili,“ ga je potolažila mama.
„Dobro, mesto enega rožnega venca, bomo molili vsak večer vse tri dele in litanije presvetega Srca Jezusovega. Zmagati mora Bog za vsako ceno,“ pribije Janez.
Sestra Marija pripoveduje:	„Tisti
večer je Janez klečal pred kipom na hišnem oltarčku, in molil naprej vse dogovorjene molitve in od takrat se je vsa družina pri vsaki večerni molitvi zvesto držala Janezovega sklepa. Naprej je molil Janez sam."
Ivan Korošec
RESHMCA V KATEKIZMU
mislec
Prištevali so ga med najspretnejše pravdnike, kar jih je bilo na ancoshem. Nepoštenih pravd ni nikdar sprejel v obrambo. Kadar Va p(, svoji vesti mogel prevzteti zastopstvo pravde kot branitelj, 1e dosegel zmago.
^ N« smrt se je pripravljal kar moči zgledno in pobožno. Ko je Previden \z zakramenti uniirajočih, je proti navzočim kakor ® nekako oporoko spregovoril tudi tole: „Človek v svojem življenju, ^ as i je dolgoletno, mnogo bere, veliko študira. Končno pa, r se smrt napoveduje, spozna, da je resnica, prava resnica v
wtekizmu;'
Učenost, in pobožnost je zgledno združeval tudi francoski r°Plong, nekdanji predsednik senata v Parizu.
za MlflOINO
vedno pripravljen Kakšen sem?
Tretjo nedeljo v postu leta 1957 so imeli v nemškem mestu Osnabrück veliko slovesnost. Napovedano je bilo posvečenje novoimenovanega škofa Franca De-manna. Zbralo se je o-gromno vernikov, da bi videli lepe cerkvene o-brede in prejeli prvikrat škofovski blagoslov novega nadpastirja.
V siprevodu do cerkve so spremljali izbranega škofovskega kandidata trije škofje posvečevalci iz bližnjih škofij. Sveta maša s pomenljivimi bogoslužnimi obredi posvečevanja se je pričela in v redu potekala. Pride trenutek, ko bi moral novi škof podeliti na slovesen način sveti blagoslov. Toda v istem hipu ga obide slabost in pade. Med prenosom na škofovo stanovanje izdihne.
Ni možno popisati, 'kakšen preplah je zajel zbrano množico.
Bodimo vedno pripravljeni !
Značaj je sestavljen iz vrste elementov, kateri! sorazmerje je življenjske važnosti za spoznanje tegs' ali smo čustveno uravnovešeni ali ne. Če eden elemei1' tov znatno prevlada nad drugimi ali je premalo ra^' vit, nastane hiba v ravnotežju, ki se spremeni v osebni način življenja in doživljanja.
Objavili bomo štirikrat po dvajset vprašanj. če' prav bo vsaka od štirih vrst vprašanj povedala, ka!" šen si v določenem oziru, bo dokončen odgovor daf šele iz primerjave med posameznimi vrstami. Na vpr* šanja odgovarjaj iskreno z da ali ne. Shrani ode0 vore. Na koncu boš primerjal rezultate.
Razlaga rezultatov je na strani 44.
Durovi, talenti ali genij
1.	Kadar imaš pred seboj kos papirja in
vile, čutiš željo, da bi risal, čeprav nimaš pojma 1 risanju? Vzbudita kitara ali klaiKr v tebi željo, $ bi igral, čeprav nimaš pojma o glasbi?
2.	Ti je všeč sestaviti šopek rož?
S.	Ko stopiš prvič v neko stanovanje, čutiš $ ljo„ da bi ga uredil po svojem okusu?
■4- Na splošno ti priznajo, da se znaš čedno
oblačiti?
5- Usoda genialnega slikarja, ki je umrl nepo-znan, se ti zdi kljub vsemu zavidljiva? Z drugimi bedami: bi ti bilo všeč biti genialen slikar, če-Vrav bi ti tega nihče ne priznal za življenja?
Poslušaš plošče jazza ali klasične, kadar si
sam?
1- Se ti zdi, da je obisk stare cerkve ali spome-711 C(l starodavnosti vreden dolgega pešačenja ob Počitnicah?
S. Ti je všeč pisati pisma?
9- Z veseljem obiščeš muzej?
*0. Si si vzel kdaj čas, da si okrasil svojo s.obo? . Telesna postava ljudi te napolni s stimpati-
]ami ali antipatijami?
Imaš na splošno dobre rede V prostih spisih?
Se ti zdi, da lepo predstavljena jed znatno vPhva na tek?
..Pišeš verze, spise v prozi ali osebni dnev-
10-	Znaš dajati darove, to je, najti prav tisto V(lr’ ki si jo obdarjeni želi? i
1('K Čutiš posebno veselje ob lepi pokrajini?
11-	Ti je ■všeč matematika?
ti ha	natančno podobo o hiši, v kateri bi
1 ° všeč nekoč stanovati ?
10' So kakšne slike ali pa kipi naredili nate vtis, da se jih pogosto spomniš v vseh podrob-
tak
nos tih?
Naredi nate vtis oblilca predmetov?
^a*govori ob mladinski anketi
jajo ^’c'*e m>sli ob Veliki mladinski anketi 1964 prihaja T z zamudo, saj je že skoraj leto dni, odkar ri*pel zadnji odgovor iz najoddeljenejšega dela Ar-
MOI PRED MANDARINOM
1 avel Moi je bil mlad fant, kitajski fant. Med zadnjim preganjanjem (pred komunističnim) so ga v mestu Han-Hoa zaprli in peljali pred mandarina.
Fant je bil lepe postave in lepih značajnih lastnosti. Mandarin ga je hotel prisiliti k zataji vere, da bi ga s tem rešil smrti. Obljubil mu je težko palico iz čistega srebra, če se odpove krščanski veri.
„Gospod mandarin,“ pravi Pavel, „en kos srebra je premalo.“
„Ti dam isto količino v zlatu.“
„Je še premalo." „Koliko potem zahtevaš, ničvrednež?“
„Gospod mandarin,“ je Pavel samozavestno začel, „da bi se odpovedal veri, mi morate dati toliko, da si bom mogel kupiti še eno dušo.“
Malo dni po tem je bil Moi obglavljen. Leta 1922 sta še živela ena Pavlova sestra in en brat.
MARIJA, STOPI V
MOJE ŽIVLJENJE
Najlepša gotska stavba v Italiji je brez dvoma stolnica v Milanu.
Zidati so jo začeli 1. 1386. Zidana je v gotskem slogu, za katerega
je značilna tako natančna obdelava kamna, da o njegovi debelini in teži komaj še kaj veš. Ne šteto velikih in majhnih stolpičev iz belega marmorja krasi to cerkev, ki je 148 m dolga, 88 m široka in 68 m visoka. Po pravici jo hodijo o-gledovat z vsega sveta in ne morejo se njeni zunanjosti in notranjosti dovolj načuditi.
Naš skladatelj Rihar je to cerkev imenoval „pesem v kamnu“.
In komu je posvečena? Napis na pročelju pove: „Mariae naseenti“ — „Mariji, ki prihaja“, njenemu rojstvu.
Marija, bodi mi sopotnica, stopi v moje življenje. Bodi mi zgled polnega dekliškega in fantovskega življenja. Bodi pesem v vsakdanji vsakdanjosti. Polni vse praznine in vrzeli!
gentine. Vendar odgovorov je veliko in nimamo šf elektronskega stroja, ki bi nam uredil in analiziral dobljene podatke. Elektriko so nam nadomestile marljive roke sodelavcev in sodelavk, kar da delu gotovo večjo vrednost in temu primerno zamudo.
Snovi je anketa nabrala veliko in še dolgo čas* bodo mogli vsakovrstni organizmi iz nje črpati. Tukaj se bomo omejili le na skromno nalogo kramljanja 1 anketarji in z vami, ki so vam mladi anketarji pri srcu.
Anketa tirja od mladine odkritosrčnega odgovora’ Zahteva, naj fant in dekle izpovesta to kar jima leŽ> na srcu, naj se pokažeta kakšna sta, kaj mislita.
To je ena plat zvona. Mi zahtevamo odkritosrčnosti! Kaj pa zahteva in pričakuje mladina od naS tisti hip, ko nam zaupa svoje mnenje ? Ne morem0 biti toliko naivnj, da bi pričakovali odkritosrčnost brezpogojno.
Mislim, da se ne motim, če re,čem, da je mlad0 srce, ki je na prošnjo napisalo svoje odkrito mnenj«) pričakovalo predvsem — razumevanja in spoštovanja-
Z marsikaterim mnenjem se — jasno ne bom0 strinjali; drugo se nam bo zdelo otročje, pri tretjem nas bo zajel val svetega ogorčenja, pri naslednjem p® bi najrajši ploskali od navdušenja' Vse lepo in prav.
Nastopi slovenske mladine na slovenski Pristavi v Moronu — Argentina
cndar vse odgovore moramo skušati razumeti, v vse moramo poglobiti in vse moramo spoštovati, tudi C’ k' Se nam zt*e »»krivoverski“, kajti so izraz ose-c> človeka, ki je odkritosrčno zaupal svoje mnenje, jmrda v upanju, da mu kdo posveti v zmedo pojmov, , Crc zapisal morda z grobo besedo, prav zaradi
•astne negotovosti.
Jasno je, da nimajo vsi prav. Nekateri se motijo, Prav z njimi je razgovor posebno potreben. Če se J1 adina moti, naj si stari izprašujejo vest. Iz našega a m iz naših zgledov raste naša mladina. Razen veda, če ne raste brez našega nauka in brez naših zgedov... pa £U(jj pomanjkanje zgleda je zgled. A pritožujmo se potem, če mladina ni „naša“.
1 red kratkim mi je rekel znanec: „Saj ne smeš go?‘Ct’> 'tai S° naP'sali- Napišejo eno, mislijo pa dru-dekl t le^r*^an sem> (la se mož moti; naši fantje in oddal S "*S° ^*navc*- Uojim Pa se> da marsikdo ni , ankete, ker je bil prepričan, da njegovega „dru-nit^nega mnenja“, ne bo nihče razumel, ne upošteval, je sP°štoval. Kajti, med nami — pa tudi drugod — svojPe°tleba *3°Kuma’ da človek pove, kaj šele zapiše mnen-tnnen^e ^"e »drugačno“ od trenutnega javnega
nje ('°Ve®*;vo — ne le mi — šele prihaja do tiste stop-drugal'ZV°Ja’ a*‘ kulture, ko bi človeku, ki se moti ali po i 6 ,m’sd Ponudili razgovor, še vedno je s kolom mnenji	^a žalost tudi lastnik „drugačnega
stni raJe» za vsak slučaj, že vnaprej opleta z la-. . količem in
nojno
ustvarja svojemu mnenju primerno seved ”0z.ra^e“- Tak razgovor med zbadljaji in udarci . 8 n' v smislu koncilskega dialoga. Tudi ni naj-Pobuda mladini za resnično in odkritosrčno iz-
boljša
Tudi °V.anje sv°j*h misli. Vendar čas ne teče zaman, tovo ” zor*mo» kot narod in kot posamezniki in go-Vat’ J ajam° sP°znanja» da je mogoče spošto-ki so one£a, ki misli drugače, razumeti tudi tega, nje do^br* X^z*:ra',a^ P1"' resnici in jo širiti brez mrž-Praksi i /‘njepa- *-e bomo to spoznanje izvrševali v tov0 5e ,° °dKovor na prihodnjo Mladinsko anketo go-°lj številen, pester in odkrit.	Žarko
MATI MARIJA
V TOVARNI
Leta 1925 je umrl v Parizu Leon Harmel, bogat tovarnar, ki pa je v svojih obratih skušal uresničiti vsa socialna navodila Cerkve.
Pred smrtjo je svojim otrokom napisal duhovni testament, v katerem med drugim pravi: „Dragi otroci! Ko boste to brali, bom jaz že proč od vas. Moja duša bo že sojena. Vendar vas ne zapuščam sirot. Zapuščam vam najlepšo in najmogočnejšo cd vseh mater. Mislim namreč na to, da ste vsi Mariji otroci. To je prvo ime, ki sva vam ga dala z materjo pri krstu. S tem sva vas namreč hotela posvetiti najboljši Materi. Oklenite se je!“
IZ ŽIVLJENJA VELIKEGA NEWTONA
Veliki prirodoslovec Newton je svoja razi-skavanja z drobnogledom nadaljeval včasih pozno v noč. Neko noč je bil tako zamišljen, da je pozabil na okolico. Ni bil namreč sam v sobi. Naslonil se je na stol in vzdihnil:
„Veliki Bog, kako čudovita so tvoja dela!“
WITNEY JE PADEL MRTEV
Witney je bil razkričan brezverec v ZDA.
V Baltimoru se je pred prijateljem v jezi celo zarotoval: „Da boste jasno sprevideli, da res ni Boga, naj me tisti Vsemogočni v tem trenutku usmrti, če se motim. Ampak, rečem vam, ne trepetajte zame, nič se mi ne bo zgodilo, ker tisti vsemogočni Bog ne živi, ga ni.“
Komaj je prednic dogovoričil smelo stavo, se je zgrudil na tla. Umrl je nenadoma, nepričakovano. Usodno S2 je zmotil...
PESNIK WERNER —
ODLOČEN
Duhoviti pesnik Za-harija Werner iz Koe-nigsberga na Pruskem je bil pripadnik Lutrove vere. Pozneje je 1. 1811 postal katoličan. Postal je celo duhovnik in je bil nastavljen kot katoliški pridigar na Dunaju.
Ob neki priložnosti so ga predstavili pruskemu kralju, ki je bil seveda protestant. Kralj je pri tem pokazal nevoljo, zato ker je Werner postal katoličan. Dejal je pesniku:
„Ne maram za ljudi, ki svojo vero menjajo.'
Werner mu odgovori: „Jaz tudi ne, Veličanstvo! Prav zato sem postal katoličan, ker je Luter svojo vero menjal.“
Michel Quoist
DNEVNIK ANE MARIJE
Tebi Cvetka, Majda, Anica, Slavka, ki nikoli rt čitaš uvodnikov, ker jih romani, ki jih bereš rt' majo, ki boš brala ta poglavja, ker ti je prijateljico rekla, da se izplača, ker govori jasno, tebi je p°' svečeno delo Michela Quoista, v katerem je prikrt zano življenje.
Ana Marija obstoja. Ne išči je, ker je ne b<$ našla. In vendar živi in ne samo ena. Živi širort sveta. Je deklica iz Vietnama ali Elisabetvillc, i{ Tibeta ali Londona, iz Pariza ali Buenos Airestl Slovenka ali Japonka, bele ali vrne polti. To rt važno. Obstoja, z vsemi svojimi problemi in čel«' vami, večjimi kot si jih predstavljajo njeni starši' manjšimi kakor jih ona občuti. Vsi ljudje ponaV Ijamo isto doživetje, škoda le, da potem pozabim#'
Tudi tvojim staršem bo pomagal ta dnevnih Spomnili se bodo svoje mladosti in odkrili tvoj°'
Ne bodi presenečena, da je duhovnik tisti, & je pisal te vrstice. To pač ni rtič čudnega. AW' protno, pomagalo ti bo izbrisati predsodke, ne bo$ se bala' govoriti odkrito. Prav zato, ker je duhov nik, je napisal te vrstice. Ana Marija živi v tebh v tvojih vrstnicah, Ana Marija nekoliko sebičnih
akkomiselna, čustvena, godrnjava, površna, mlač-k' fa počasi postaja navdušena, vdana prija-e jica evangelija; ljubeča in simpatična.
ludi ti lahko postaneš kakor Ana Marija. Ni-iar ne dvomi, že Virgil je rekel o mladih veslačih: «Zmorejo, ker verujejo, da zmorejo.“
Nikar ne reci, da je Ana Marija izjema. Prav nobena izjema ni. V njej je podoba sedemnajstih e 't> ki so odstopile svoje dnevnike duhovniku, C.a. njih napisal knjigo. Ti si lahko Ana Ma-' 'la številka osemnajst.
Ne pozabi njertih prijateljic Marije — njena Pisma boš večkrdt prebirala, čudovite Marjetke, ‘ vatne in drzne Irene, molčeče Marije Dolores. rancke in drugih.
cel ^<n'^a se H bodo zdele prečudovite. Morda boš I rekla: „Jasno s takimi prijateljicami bi vsn-tud' a^C° 'postala. dobra.“ Prav imaš. Vendar je ■	1 tebi Bog, ki nas resnično ljubi pripravil pri-
jatelji
ve morejo biti skrajšana v nekaj po-
... ce; znati jih je treba poiskati. Tudi dobra je prijateljica in prav tale „Ana Marija" žiiijfSVe^ena tebi. Škoda le, da štiri leta polnosti
O la vi j,
&°pek Vazen konec, ni važen lovorjev venec ali 2. 1 važno je prehojena pot in to je treba Ji skupno z Ano Marijo.
svet n^\!a ie spev današnje mladine, ki živi v v<i	INvnični napredek, vsemirske polete, no-
Vp^n< C7'fJa m zablode današnjega sveta. Ni člo-A-nl<m nyredka brez Boga. To je veliko odkritje „ _aVlP’. J“zvs nas je sprejel in biva v nas.
kdor
je podlaga tem vrsticam,
tldkntip evangelija
doživete >J' 7)n’^ tukaj, bi ostal zunaj velikega
kor 1° l>0* prebrala do konca ta poglavja, reci ka-'Nela Ana Marija.
stopJal<l f'os'P°d osemnajstim deklicam, ki so od-je na/pisal°i'e ^Zinljuje, hvala duhovniku, ki jih
Priredila: M. M.
JAPONEC PRIZNA ORGANIZIRANOST
Vseučiliški profesor v Tokiu, glavnem mestu Japonske, Masaha, se je po drugi svetovni vojni dalj časa mudil v Evropi. Proučeval je kulturne, verske in gospodarske razmere v Evropi. Spoznati je hotel tudi uredbo katoliške Cerkve in njenih ustanov ter njen vpliv v javnem življenju. Prepričati se je hotel o verskem in nravnem življenju katoličanov.
Ko se je vrnil v domovino je imel v Tokiu zaporedoma več javnih predavanj o tem, kaj je videl, opazil in slišal.
Pri tem je izjavil o katoliški Cerkvi:
„Katoliška Cerkev je najmogočnejša, najpopolnejša in najvzviše-nejša ustanova v zgodovini človeštva in verstva. Krščanstvo, katerega središče je v Rimu, je najgloblje.“
PROTESTANT HILTY
„Vesela radost in vedra dobrotljivost je v vseh stoletjih posebna prednost krščanstva in živ dokaz za njegov božji izvor, in da krščanstva že zato ni mogoče nadomestiti, ker ni mogoče nikjer drugje najti te vedrosti in dobrotljivosti."
KEPPLER O VESELJU
„Ni veselja v življenju brez veselja v Bogu."
UGANKA
V ječi so bili zaprti trije jetniki: človek, ki je videl na obe očesi, drugi, ki je bil na eno oko slep, in tretji, ki je bil popolnoma slep. Ječar jim je rekel: „Imam pet kap: tri rdeče in eno belo. Vsakemu od vas bom posadil na glavo eno od omenjenih kap, a tako, da ne bo nihče vedel, kakšno kaipo ima on na glavi, videl bo pa lahko kapi svojih sosedov. Kdor bo z gotovostjo povedal, kakšno kapo ima na glavi, belo ali rdečo, bo izpuščen iz ječe.“
Jetniki so bili primerno nadarjeni, tako da je bilo upravičeno upanje, da bodo pravilno sklepali, če bo sklepanje možno.
Človek, ki je videl na obe očesi, je pogledal kapi ostalih dveh jetnikov in je moral priznati, da ne ve, kakšno kapo ima on na glavi. Drugi jetnik, slep na eno oko, je tudi pogledal kapi ostalih dveh, pa tudi ni vedel, kakšno kapo ima on na glavi. Ječar tretjega jetnika, slepca, sploh vprašal ni, kakšno kapo ima na glavi. Ta je pa sam odločno povedal: „Meni je čisto jasno, da imam na glavi rdečo kapo.“
Imel je prav. Kako je mogel priti do tega sklepa?
ODGOVOR
Odgovor: če je precej na vprašanja več „da“ kot „ne“, imaš umetniški značaj in verjetno talent. Mogel bi uspeti kot igralec na odru, muzik, slikar ali pisatelj ali pa tvoji odgovori razkrivajo le bolj poznavalca umetnosti. Karkoli že, ti darovi hranijo zate mnogo veselja: znal boš ceniti lepoto, kjerkoli se ta nahaja, čeprav je ne ustvariš ti.
Če je precej voč „ne“ kot „da“, se je treba sprijazniti z dejstvom, da pač nimaš umetniške duše. Navsezadnje ni to tako hudo - -.. Vendar si lahko z opazovanjem lepote oblikuješ okus. Skušaj gledati okrog sebe in boš okusil ogromno neprecenljivih užitkov.
B. R.
FRANKLIN — IZUMITELJ STRELOVODA
Ko se je Franklin, izumitelj strelovoda, vozil iz Anglije nazaj v Ameriko, je mirno dremal in sanjal na krovu parnika. Pozneje je zapisal:
„V mojem srcu so bili še živo zapisani spomini na proslave in na iskreno spoštovanje moje osebnosti v Evropi-Po drugi strani se mi je pa vrivalo prepričanje, kakšno bo zmagoslavje v domovini zaradi izuma strelovoda. Zazdelo se mi je, kakor da bi bil posredovalec med starim in novim svetom. V takem zamaknjenju naenkrat poči in trešči, da se prestrašen zgonem. Še opazil nisem temnih oblakov, ki so se zbrali na nebu.
Strela je udarila naravnost v jambor, ga razčesnila na dvoje in vrgla ob tla. Ko se dvignem, spregovorim: ‘Zahvalim se ti o Bog!’ Zakaj se mse zahvalil? Zato, da mi je dal življenje... zato, ker me je opozoril, kdo je on in kdo sem jaz."
SKRIVNOST VESELJA
„Če je kje na svetu veselje, je v čistem srcu!" (Hoja za Kristusom.)
SALE
Umrl je oče. Novico so telegrafsko sporočili sinu na deželo. Da bi se pre-J'0'- ne prestrašil, so hoteli novico ne-°liko zakriti. Telegram se je glasil: »Oče prehlajen. Pridi v žalni obleki.“
Neki študent se je hotel norčevati 1 znanega ameriškega komika Bob Ho-Pa' f?a je vprašal: „Ali je res, da vam smeje ves svet?“ — „Res,“ je
a odgovoril, „a samo takrat, ko jaz hočem..“
Pesnik desete vrste je prinesel dve pesmi resničnemu pesniku. Ta je prebral prvo in rekel: „Druga je boljša.“
„Kako morete to reči,“ se je pritožil prišlec, „če pa druge še niste prebrali."
„Ker slabša ne more biti,“ je končal poet
„Kaj sodite o moji inteligenci ?“ je vprašala neka gospa znanega učenjaka.
Neki bogoslovec je poslal velikenn ^ovenskcmu slovničarju dr. Antoni v ezniku a planin razglednico z vpra J m> ali se znane planinske roži ^hhnujejo planike ali planinke. Dr ^eznik mu je duhovito razložil, da s< ze planike, planinke so pa dekleta ni aninah, s tem-le odgovorom:
»Planike le berite,
Planinke pa pri miru pustite, sicer ne bo nove maše.
I ozdravlja Vas in vse Vaše
Breznik.“
,	bil pesnik Anton Medved v
Uzbi na Konjščici nad Zagorjem, ga ^ nekoč obiskal nadškof Jeglič. Pot je g, 3 S’'n° strma, Pa ga je vprašal nad-pa°f Medveda: „Gospod župnik, kako
VorH r''*etC Sem gor?“ Ta mu je odgo-j ' ”P,or po vseh štirih, prevzvišeni, Pa P° zadnji plati."
„Vi, gospa,“ je odgovoril ta, „ste silno inteligentni, da ste mogli pripraviti tako pametnega človeka, kot je vaš mož, da se je hotel poročiti z vami.“
Kaj ti pove ta olika?
ir
GUlMfyvvu/
„Človeku ni dobro samemu biti64
Tem božjim besedam je sledilo dejanje in je Adam dobil Evo, zemlja f* aakonski par.
Ko sta se prva človeka zagledala, sta se namah zamaknila drug v drugega Ljubezen med možem in ženo je bila prva človeška ljubezen na svetu.
Bila je popolna, ker sta bila tudi zaljubljena brez napak. Do dna sta sf razumela, čisto sta se prilagodila drug drugemu. Eva ni živela zase, ampak saiT,c za Adama. Adam, samo za Evo.
Blagoslov: ..Rastita in množita se!" — je imel čudovito mo,č. Vdahnil jin'1' je hrepenenje po otrokih, po čim večjem številu božjih otrok. Vedela sta, da jin1“ bo želja izpolnjena.
Bila sta presrečna.
Morda so medeni tedni medel spomin na popolno zakonsko srečo v raj11
Skupaj — v dolino solza
Zadovoljna se je odplazila stara kača. Zapustila je — dva bogova ? O*1' ne! Le reven zakonski par, ki je doživel prvo razočaranje. Prvi strah, prvo obžJ lovanje je neusmiljeno krčilo srci. Padli so prvi očitki:

»Ti si kriva!“
»Zakaj si pa vzel?“
In kar je bilo še hujše: mož je zatožil svojo ženo, da bi pred Bogom zmanj-8al svojo krivdo.
Reveža že nista več čutila raja v sebi...
B°g ju ni odposlal praznih rok. Odnesla sta s seboj obljubo odrešenja, spomin na raj in medsebojno ljubezen. Z njeno pomočjo sta si odpustila prve žalitve.
»Kaj bi sedajle sam brez tebe, moja žena ?“
»In kaj bi jaz brez tebe, dragi?“
Oprta drug na drugega sta prestopila rajski prag in se napotila v dolino
solza.
In »ta zasidrala človeški rod.
. In kar je bilo v raju lahko in zastonj, se v dolini solza pridobi le za ceno a- Zakonska sreča tukaj ni podarjena, je pridobljena.
F.
Improviziran poklic
»Koliko časa ste se pripravljali na svoj poklic, gospod inženir?“ »Osemnajst let.“
»In vi, gospodična učiteljica?“
»Dvanajst let študija imam.“
v. »Koliko let ste potrebovali vi, gospod, gospodična, da ste postali mizar lVl ja, profesor, uradnica...?“
»Osem, deset... in nekaj let prakse.“
Da. Za vsak poklic je treba študija, prakse in stalnega zanimanja, za °J stroke, da človek ne ostane zadaj.
Kako pa je z vzgojnim delom očeta in matere ?
A'* ni to tudi poklic?
si v ^CVe(Ia je. In kako važen! Od tega, kako mamica in očka vzgajata svojega a’ "čerko, jc odvisno, kakšna bo njuna bodočnost.
Koliko se pripravljamo na ta odgovorni poklic?
ot v ?Gsn’c* na ljubo — nič! Vsaj večina zakoncev ne. Kdor se zanima za vzgojo do'° Pred poroko je skoraj izjema. Na splošno se prepušča to vprašanje bo-drij008^' ®°imo takrat, ko bo potrebno. Pred poroko tudi ni dosti časa. Je tolika
In potem pride. Prvi otrok, prve skrbi, prva vprašanja. Kje najti odgovor1
Tedaj mnogi mladi starši spoznajo važnost pravočasne priprave na vzgojo Lastna zadrega jih prisili, da se začno zanimati za ta svoj poklic. In to je tudi zadnji čas. Sicer bi bilo prepozno.
Da! Prepozno bi bilo, če bi odlašala starša z vzgojo otroka do takrat, k” bo bolj „razumel“. Tedaj — pravijo, da že pri petih letih — je otrok že „narc jen“. Temelji njegove osebne zgradbe so že postavljeni — tako ali tako. Med' tem, ko smo srečni in ponosni spremljali otročička skozi najnežnejšo detinsk6 dobo, je ta otročiček pridno delal. Kot fin aparat je sprejemal vase vse, kar se je dogajalo okrog njega. Ne z razumom, temveč čutil je. Ti prvi vtisi so pra1 zato, ker so bili prvi, tako močno vtisnjeni v njem, da ostanejo za vse življenj6 neizbrisni. Podobno navade, ki si jih je osvojil v tej dobi.
Začeti z vzgajanjem šele npr. v šolski dobi, bi se reklo, podreti v otroku temelje, ki smo mu jih neposredno ali posredno zgradili v predšolski dobi. Al* ni to nekaj nenaravnega in nespametnega? Tudi mladega drevesca ne začnem6 negovati potem, ko si je že sam v prvi rasti izbral smer, ampak od vsega začetki Zdaj bi bilo mogoče doseči kaj le s silo.
Vzgajanje otroka v prvih otroških letih ima torej usodne posledice za vSe življenje. Vzrok stanju današnje mladine je — poleg drugih važnih — goto?0 tudi v njem. V mladosti ta mladina ni bila deležna trdne rasti in prave smerii najmanj za tako izredne čase povojne dobe. Danes je vsa javnost polna zgrS' žanja ali vsaj začudenja. Malokdo pa se pri tem resno vpraša po vzrokih.
Doprinesimo tudi mi svoj delež k sreči svojih otrok in vse mladine. Nj*‘ hovi problemi naj bodo naši problemi. Rešujmo jih s sodobnimi pripomočki vedn0 v soglasju in povezanosti s svojim možem, ženo. Spoštovanje do njih in nas9 velika ljubezen do njih bosta temu prizadevanju dodali svoje.
Prisedite . . .
Z vezenim prtom pogrnjena miza, na miri posoda dišeče kave, vrst9 skodelic.. .
„Prosim, izvolite, gospa, gospodična, prisedite...!“
Zakaj me tako čudno gledate? Pravite, da ne poznate družbe? Nič ne Ae’ se boste že spoznale. In vi? Kaj pravite, da nimate časa? To pa ni izgovO*' Nekaj minut si ga človek že ukrade. Boste videli, da vam potem ne bo žal izgubljeni čas. Uj, kako me tamle gospa grdo gleda. Tu vse kaže, da gre žare* Ko jo nagovorim, se ji kar usuje iz ust:
..Prosim vas, gospa, saj nismo otroci... Le kje vidite pogrnjeno mizo in iseco kavo i.n kje vidite družbo, gospa? Le zakaj nas vlečete za nos? Ko bi le “O res! Ne veste, kako si želim družbe, družbe žena meni enakih, da bi se z °jimi lahko prosto pogovorila o vprašanjih, ki jih one tudi gotovo imajo, o teža-vah, s katerimi se srečujemo... “
..Samo trenutek," jo prekinem. „Saj to je vendar moj namen! Da ne vidite nikjer pogrnjene mize in dišeče kave: gospa, kje pa je fantazija! Ne recite, da jih z malo dobre volje ne morete pričarati pred oči. Kar se pa družbe tiče.. .
Ta zadeva je že bolj ressa. Tako, kot ste vi izrazili željo po družbi žena, ®ebi enakih, s katerimi bi se mogla pogovoriti o problemih, ki se nas tičejo, iste esede sem slišala že iz nešteto ust. Pa sem si mislila: Ites je, da je za večino >na t° Praktično neizvedljivo, toda tale kotiček Duhovnega življenja bi pa lahko neki meri, čeprav zelo skromni, utešil to našo težnjo. Naj bi bile vsak mesec 'le vrstice, kot iztegnjene roke, ki bi zajele in pritegnile vse Slovenke, kjerkoli svetu so raztresene, v daljni Avstraliji in Kanadi, v Evropi in Ameriki. Naj no kot povabilo na skodelico kave. Naložite takrat svoje popotne torbe z vsemi zavami, problemi in skrbmi, pa tudi lepimi izkustvi in doživetji (saj, hvala . ®u’ tudi teh ne manjka v človekovem življenju). Prekoračite . , Pridružite se nam. Spraznite svoje popotne torbe na jokajte, če je potrebno. Ko boste ob odhodu spet vzele rbe, bodo morda v njih še vedno isti problemi, skrbi in Problemi se vam ne bodo zdeli več nerešljivi, težave rtu ne tako črne. Vrnile se boste na svoje domove, k svojemu vsakdanjemu u> v vsakdanje okolje. Srce pa vam bo prepevalo v novem občutku: Nisem Ve= sama!
gore in oceane mizo, razgovorite se, v roke svoje popotne težave. Toda, o čudo: ne tako nepremostljive,
M. R-ova

šolska vrata so se za dolge tri mesece zaprla. Kako je to lepo! v p »Kam bomo šli na počitnice, očka," vprašujejo otroci. „K morju, ali morda cel r^0^0’ ^ dr. Hanželiču? Oh, nekateri prijateljčki iz šolskega tečaja pojdejo 0 v Rariloche! Pravijo, da je daleč, a lepo kot v Sloveniji!“ n Pa očka ima za letošnje počitnice drugačne načrte. „Kar doma bomo,” pravi. Poki^ ^a'os*;en ne bodi Jožek. Tako lepe počitnice bomo imeli, kot še nikoli, imo še mamo in se bomo o vsem lepo pogovorili.“
„Vi otroci imate dolge počitnice, jaz bolj kratke, mamica pa pravzaprav nič." — „Pa bomo naredili naše družinske počitnice takrat, ko bo očka doma," ee oglasi mamica, ki se je z očkom o tem gotovo že prej pogovarjala.
„Seveda, ampak mamica mora imeti tudi oddih," povzame spet besedo očka. „Ker pa nekdo mora kuhati, prati in pospravljati tudi v počitnicah, bomo vsi mamici pomagali. Janko bo hodil v trgovino, Jožek in Metka bosta pospravljala, Angelca bo pomivala posodo, brisali bomo pa vsi.
Popoldnevi bodo kar najlepši. Hodili bomo na sprehode in se skupaj igrali. Ob večerih bomo pa brali. Pravljice imamo, ki nam jih je tetka poslala iz Slovenije, pa Kunčičevega Gorjančevega Pavleka tudi še nismo dokončali. Pri branju se bomo vrstili, vsak večer bo bral drugi, ostali bomo pa poslušali.
Tudi prepevali bomo, saj je zadnji čas, da se naučite peti štiriglasno. Saj veste, da pesem vedri duha in da imajo veselega človeka vsi radi."
„Ampak očka, se ne spomniš več, kar si obljubil, da nas boš peljal v počitnicah v gledališče?" se je spomnil Jožek.
„Da, tudi v gledališče bova peljala z mamico vaju dva, ki sta že večja-Vsi skupaj pa bomo šli lahko kako popoldne v cirkus. Pa še kak celodneven izlet v Tigre bomo naredili. Samo, da mi kdo v vodo ne pade! In če boste pridni, vas odpeljem kdaj s seboj v mesto na ogledovanje muzejev. Tako boste potem lahko pisali svojim bratrancem in sestričnam v Slovenijo kaj več kakor samo pozdrave."
„To bodo pa zares lepe počitnice, očka, komaj že čakam," se je navdušilo Metka. „Ali ne bi mogla priti za kak dan še tetkina Mojca k nam, tako nas bo več in bo še bolj lepo."
„Seveda, pa Alenka in Tomažek tudi, da bosta imela tetka in striček tudi malo odiha." — „In potem bomo šli pa mi k tetki, kajne," otroci vsi srečni pre' hitevajo drug drugega.
„Misel res ni slaba,“ očka kar takoj privoli, „morda vas res pošljemo z» kak dan k stričevim, da bo malo spremembe za vas, in da se nama z mamo od' pošljejo ušesa."
In načrt za počitnice je bil narejen.
P. K-ev»
Sv. Avguštin je zapisal v svoji knjigi ,Jzapovedi“: „Gospod! NiČ mi ni bolj pripomoglo, da sem se izkopal iz nizke globine, kamor me je bila pogreznila mladost, kot strah pred tvojo večno sodbo!“
LEMENATARJI
Bogoslovci ljubljanskega zdomskega semenišča so skozi dvajset let pisali kroniko o življenju v semenišču. Vsaj nekateri dogodki lz tega življenja bodo gotovo zanimivi za vse naše ljudi — od tod to pisanje.
29. maja 1945 smo v taborišču Mo-n*So bogoslovci zvedeli, da se preseli-v benediktinsko opatijo v Praglio.
Qzumljivo je, da je zavladalo med na-Veliko veselje, saj bomo brezciljno životarjenje v taborišču zamenjali z rednim semeniškim življenjem.
Kako je prav za prav prišlo do se-htve v Praglio?
Diakon Palčič je prosil salezijanca r' Farkaša, da bi našel diakonom v kem bogoslovju ali samostanu pro-st°r, kjer bi se mogli v miru pripra-1 na novo mašo. Naprošcni je o za-v' ffovoril z rektorjem salezijanskega ®crnenišča, Iki se je nahajalo v benedik-•nski opatiji v Pragli. Rektor je naši Prošnji ugodil. Ker je bila za diakone j)tvar tako mimogrede urejena, so ostali °s:os]ovci prosili še prostor zase. (Bog-6’ 'majo tudi Italijani rek: Pomoliš
prst, pa zagrabi roko?). Dovoljenje je Prišlo.
tah'^	— Telovo. Po procesiji v
^ orišču nas je že čakal tovorni avto-^»bil. Padova nas je sprejela z dežjem. VJ. Vt‘čera je bilo treba čakati na tram-# ! *a v Abano. Med čakanjem smo si ^ ( (iali grob sv. Antona in prekras-baziliko. Iz Abane smo šli peš v
Monte Ortone, od tam z vozom v Praglio. Na dvorišču opatije nas je sprejel ravnatelj salezijanskega semenišča. Benediktinci so ravno molili v samostanski cerkvi večernice v koru, ko smo poklekali na kamnita tla, zahvaljujoč se Bogu za njegovo dobroto.
Naš gospod vodja je takoj začel z ureditvijo življenja. Začeli smo čistiti ogromno dvorano, v katero so pripravili velike lesene postelje ■— kakšen vtis po taboriščnih pogradih! — snažili omare, pulte in stole. Obiskal nas je opat, zvečer pa benediktinski pater Viktorin, Slovenec iz Istre, ki pa je slovenščino že čisto pozabil.
Steklo je pravo semeniško življenje: maša s slovenskim petjem, predavanje cerkvenega prava — dopoldne kazenskega, popoldne redovniškega — na velikanskem hodniku pred dvorano, skupna posvetitev Srcu Jezusovemu, rekolekci-ja. Vsega skupaj nas je devetnajst bogoslovcev in en profesor.
5. junija sta prinesla dva bogoslovca iz Trevisa vest, da so angleške oblasti izročile domobrance Titu. Novica nas je močno potrla. Imeli smo svoje brate na Koroškem, tudi precej bogoslovcev j» bilo domobrancev. Za vsakega od njih le
že tli majhno upanje, da morda ni bil poslan v Jugoslavijo. Kdaj bomo zvedeli, kdo se je rešil in kdo ne?
Italija je za nas polna vtisov. Vse je drugačno, kot smo bili tega vajeni doma. Procesija sv. Antona v Padovi je poseben dogodek: polno zastav, molijo samo duhovniki, ostali živahno klepetajo, prerivajo se okrog stojnic in vpijejo: „Santo, Sant Antonio!“ Povsod ponujajo na prodaj lepe rdeče češnje. Tu ves dan zvonijo, še ob dveh ponoči z velikim zvonom, ki pa je kot naš mrtvaški zvon. V velikih presledkih udarja kembelj ob zvon, pa ne more izvabiti iz njega lepega glasu.
Štirje naših so odšli na posvečenje v Zorman pri Moglianu. V začetku drugega tedna se vrnejo z novomašnikoma, ki bosta pela tu novo mašo.
Nova maša. (Zapisnikar Janez Ogrin je prihod novomašnikov popisal takole:)
Franček je živahno stopical po samostanskem balkonu. K popoldnevu se je dvigalo sonce in vročina je bila v senci neznosna. Poletje je nastajalo in jemalo zelenju barvo. Vse je venelo; ožgane trave je bilo na praglijskem griču vedno več.
Praznik sv. Petra in Pavla.
Niti polomljen stol ob ograji ni Francka zanimal, kajti danes je imel važno nalogo in nič na svetu bi ga ne pripravilo, da bi odvrnil svoje oči s ceste. Zato so ga jezili avtomobili, ki so mu z oblaki prahu motili razgled, in v močno nejevoljo silili ljudje, ki so šli od pozne maše. Bal se je namreč strašno, da novomašnikov ne bi prezrl.
Cesta je bila dolga, bela, in pripeljala je naravnost k samostanski poiti .pod balkonom, od koder se je daleč videlo in pogledu ni mogel uiti nihče, kdor bi zavil z glavne ceste sem. Fran- ; cek je moral paziti na zadnji konec: tam pri studenčku, izza zidu bodo prišli. !
V tistem trenutku je vse zaviselo od njega. Bog jih ne daj zgrešiti.
Pa v našem predelu samostana je vse zaupalo v Francka, človek, ki edini pozna vse benediktinske patre in fratre, bo vendar tudi novomašnika spoznal! Brez skrbi. A neka vznemirjenost nas je kljub temu spreletavala.
Po dolgem hodniku je hušknil sem pa tja zdaj eden zdaj drugi:
„Čudno, da jih še ni.“
Pevovodja Janez je nervozno čistil intonirko in urejal note in ni se mogel odločiti, v kakem redu bi jih zložil, da se v odločilnem trenutku ne bi kje kaj zamešalo.
Ura je tekla in čim više je kazala, tem bolj se je vrvenje umirjalo. Darko je naredil še zadnji pregled sadov in temeljitosti dopoldanskega dela: preskusil trdnost zeleno okrašenih napisov nad vrati, pobrskal tu in tam, če niso morda „pometači" svoje dolžnosti prepovršno vzeli, povprašal mcžnarjevega pomočnika, ali je v kapeli vse v redu, in končno še zadnjikrat prebral svoj pozdravni nagovor.
1 očno četrt pred dvanajsto uro je | javil Franček:
„Grejo."
Z zmagoslavjem je pogledal naokrog, češ svoje sem opravil, glejte zdaj nase!
Električni zvonec je zabrnel in, ikot j bi trenil, smo se zbrali na hodniku, pri
v'’atih vrh stopnic. Pevski zbor je sto-Pil v polkrog, zadaj so se stisnili ostali bogoslovci. Gostje in drugi pa so gle-<iali od dale,č.
Tedaj sta pritekla naš organist Fran-te *n mežnar Staško, spremstvo novo-'Pašnikov. Minuto nato sta vstopila na-novoposvečena brata.
Mehka tišina je nastala. Novomašni-*ta s*-a obstala pri vratih. Lahno sklo-njena, majhna ob veličini, s katero ju Je danes obdaril Bog. Prevzelo nas je veličastvo duhovništva. Srca so se stisnila od nepoznane sreče, ne/ko .novo veselje nas je prešinilo in v tisto tiho drhtavico je planila pesem, stara, lepa
in slovenska:
»Novomašnik, bod’ pozdravljen...“ ^a naprej nas skrbi, kako bo s kuhi-ai°> ker smo bili do sedaj salezijanski Kestje, na koncu meseca bodo pa salezijanci odšli v Monte Ortone. Ne ve-ln<’ še, kako bomo uredili.
Iz Rima se je vrnil dr. Farkaš. Po večerji nas je zbral gospod vodja in nam Povedal novice. Politični položaj za Slo-v<nce je slab. Tudi mi v Italiji smo v
nevarnosti, da nas izroče Titu. V Rimu odobravajo namen našega semenišča. Jezuitski asistent p. Prešeren se zelo trudi, da bi dobil kje kaj podpore za naše bogoslovje. Dr. Ahčin sporoča, da je pripravljen priti predavat sociologijo. Vendar nam postaja jasno, da se bo treba, če ne bo mogoče drugače, po-takniti po italijanskih semeniščih. Videti je, da bomo morali več let ostati v tujini.
Po sprejemu novomašnikov je najprej maševal gospod vodja, stregli so mu benediktinski probandi, ki so tudi kapelo slovesno okrasili. Potem sta maševala novomašnika. Prvi v salezijanski kapeli, peli so njihovi bogoslovci, potem pa drugi v cerkvi, kjer so asistirali in peli v koru benediktinci. Pri kosilu so salezijanci z govorom pozdravili novomašnika in vodjo. Ta se jim je zahvalil v latinščini, mi pa s pesmimi. Trdijo, da so nam naše pesmi močno všeč.
Praznik sv. Petra in Pavla tu zelo slovesno praznujejo. Probandi imajo že prejšnje popoldne po kosilu prosto. Po-
di j o se po hodniku in kriče. No, tudi to je zabava. Pri maši ob enajstih so peli domači pevci. Sedeli so na oltarnih stopnicah, klepetali in se smejali. Zvečer smo peli pete litanije v kapeli pro-bandov.
Bližajo se izpiti in kolokviji. Obiskal nas je dr. Lenček. Odpravil se bo v Rim urejat zadeve našega semenišča. Salezijanci so odšli. Naš ekonom bo dr. Farkaš. Odšel je v Monigo iskat kuharici. Obiskal nas je jezuit p. Ramšak, kasneje pa svetnik Škulj. Opoldne smo prvič jedli paštašuto.
Kolokviji iz kazenskega prava, čiščenje kapele in predavalnice. Salezijanski pater, ki je še ostal, nas je hodil ves čas gledat, kako čistimo. Prej se je .pometalo kar v kot. Rekel je, da že dolgo ni bilo počiščeno, ker Italijani nimajo potrpljenja za to. „O questa sporchezza!“ je ves čas ponavljal. Postal je zelo prijazen do nas.
Preselili smo se v sobe, po trije v eno, v eni jih je pa osem. Postelje smo pa kar prepeljali. Zdravko je našel nekje dva kosa železa in za večerjo je že pozvonil.
Pričelo se je precej redno življenje. Ob večerih se zbiramo na hodniku. G. prelat nam pove novice, potem pa poskušamo pripovedovati šale. Iz Rima se je oglasil že tudi g. spiritual. Pa tudi kuharice so prišle, tako da ni več laške mineštre. Po večerni nevihti so celo komarji izginili.
Dr. Lenček se je vrnil iz Rima. Prinesel je dobre novice — vse prošnje so mam menda ugodili. Dobili bomo blago za talarje in nekaj podpore.
Tudi muze so že začele delovati. Na
preprost kos papirja je narisal Vlado nedeljsko popoldne takole:
V	nedeljo popoldne zamakne se mnogo
stvari:
opekasta njiva in breze na sončnem
pobočju.
Frančišek pri goslih v kapelici.
Astre na oknu.
Oblaki stojijo. Na cesti se kamen blešči. Mogoče še čas je zaspal na rdečem
zvoniku.
Ive župnik na klopci obrača si liste v
brevirju.
Grobovi molčijo.
Vsa zemlja po žegnu diši.
V	nedeljo popoldne odmakne se tisoč
stvari-
In tiho postane.
Da čuti je srčne udarce
od vriska radosti al krika oživljene rane.,
V	gostilni „Pri mostu“ je vedno veliko
ljudi.
Zbral nas je g. ekonom in nam govoril o našem novem gospodarstvu. Benediktinci so nam dali v obdelavo vrt, pa tudi v svinjaku bomo smeli gojiti praseta zase. Potem je od nekod prinesel dve lopati in rjuhe. Vsak od nas se je moral zapisati za delo: eni za na vrtu, drugi za v hiši. Z delom smo takoj začeli. Eni so odmetali skale, drugi pokosili plevel. Sploh nam postaja jasno, da se bomo pod italijanskim nebom vedno bolj bližali duhu srednjega veka v znamenju programa: Moli in delaj! Delaj ne samo z glavo, ampak tudi t rokami.
Le vročina, vročina!
Branko Rozman
SVETOVNE— ____NOVICE
' atikanska kronika
6.	septembra popoldne je sv. oče obiskal vzgojni zavod redovnikov Družim® Božje besede v Nemi. Papeža je sPrejel in pozdravil vrhovni predstojnik družbe p. Janez Schütte. V zavodski ka-peli je :pavei vi. govoril predstojnikom gojencem zavoda.
8- september. V švicarskem salo-nu j® Papež v .posebni avdienci sprejel udeležence kongresa, ki so člani Obve-s®evalnega in študijskega središča „Mlada Evropa“. Obisk je vodil predsednik »Mlade Evrope“ dr. Ivo Murgia.
v 10. september. Papež govoril udc-6žencem 7. splošne skupščine „Medna-r°dne dobrodelnosti“. „Za molitvijo... )c dobrodelnost eno izmed najbolj jas-u*h znamenj, da duša živi v pravi lju-ezni do Boga in bratov.“
10. september. Sv. oče je spre-v posebni avdienci udeležence VI.
Tomističnega kongresa, -- „-..^.„.Ia Papeška rimska aka-LrnUa sv. Tomaža Akvinskega.
"mednarodnega
^ ITa ie nriro
11. september. Dopoldne je šel l)aPež iz Castel Gandolfa v Grottafe-p3t® na zborovanje redovnic iz škofije . raRcati in Albano. V pridigi med ma-°' bi jo je daroval v kapeli noviciata, ttied drugim dejal redovnicam: „Cer-v ne potrebuje nič manj vaše sveto-
sti kot vaše zunanje delavnosti.“ — K.o se je papež,vrnil iz Grottaferrata, je obiskal Mednarodno središče »za boljši svet“ v Rocca di Papa. Sprejela sta ga p. Lombardi SJ, ustanovitelj in voditelj mednarodnega gibanja in p. Ro-tondi SJ, voditelj tega središča. Sveti oče je izrazil veselje nad skladnostjo namenov, ki jih imata omenjeno gibanje in vesoljni cerkveni zbor: zgraditi bolj krščanski in splošno boljši svet.
—	14. september. Slovesna otvoritev 4. in zadnjega zasedanja 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora.
—	15. september. Sveti oče sprejel v baziliki sv. 'Petra nad 600 naslovnih italijanskih zdravnikov, ki so bili zbrani na 39. narodnem kongresu Organizacije italijanskih zdravnikov.
—	23. september. Državni tajnik, kard. Amlcto Cicognani, je daroval mašo, pri kateri so bili navzoči vsi koncilski očetje. Prav ta dan je maševal kardinal Cicognani zato, ker je bil ta dan pred 60 leti posvečen za duhovnika. Svojemu državnemu tajniku je sv. oče čestital v hvaležnem lastnoročnem pismu. Po tej maši je Pavel VI. govoril naslednjim skupinam profesionalcev, ki so bili tudi navzoči pri1 'kardinalovi maši: Zvezi vojnih invalidov, Zvezi katoliških učiteljev in Zvezi katoliških časnikarjev.
— 4. oktober. Pavel VI. je obiskal ZDA s tem namenom, da je govoril članom OZN, zbranim na 21. zasedanju tega mednarodnega organizma. Obisk in govor sv. očeta sta imela želeni uspeh in učinek v vsem svetu.
Luterani in katoličani skupaj v Limi
Pred meseci so zaključili v Limi (Peru) 6. luteransko konferenco Južne Amerike. Udeležilo se je okoli 100 duhovnikov iz 13 južnoameriških držav. Na konferenci je govoril tudi prof. Alarco s katoliške univerze v Limi. V teku konference je primas Peruja kard. Landazuri Ricketts sprejel predsednika luteranske Cerkve v ZDA dr. Schiotza.
Verska propaganda prepovedana
Radio Stavropol je sporočil, da je rusko sodišče obsodilo dva evangeličana, prvega na deset let in drugega na tri leta zapora, ker sta vabila sovjetske državljane, naj vstopijo v evangeljsko vero.
ekumenski razgovori v ZDA
Nedavno sta se sestali delegaciji katoliške Cerkve in ameriške prezbiteri-janske Cerkve v Washingtonu in pričeli proučevati probleme bogoslovnega in naučnega značaja, da bi tako pričeli s koristnim ekumenskim razgovorom.
Nekulturna podlost v leposlovju
Osrednji odbor ukrajinske komunistične stranke je v popolnem soglas ju sovjetske vlade sklenil ustanoviti leposlovno nagrado na ime Jaroslava Aleksandroviča Galana. Ta nagrada bo podeljena vsako leto dne 9. maja na dan, ki je posvečen tisku in knjigi, ti-
stemu, ki se bo po svojem leposlovne»’ delu najbolj odlikoval v razkrinkava-n ju „laži“ katolicizma.
Stolnice na atomskih razvalinah
Po drugi svetovni vojni so japonski katoličani sezidali štiri velike stolnic6 v modernem slogu in sicer v Nagasakiju, Nagoyji, Osaki in Tokiu.
Nedeljska maša v soboto
Katoličani Alžirije, Tunisa in Maroka bodo v prihodnje mogli zadostiti nedeljski dolžnosti že v sobto. Zadev»9 dovoljenje, za dobo petih let, je koncilska kongregacija dala na prošnjo severnoafriških škofov. Dovoljenje je dano z utemeljitvijo, da so posamezna naselja v tamkajšnjih krajih zelo oddaljena od župnij in da duhovnikom »' mogoče ob nedeljah maševati v vseh cerkvenih občinah. Enaka dovoljenja s° bila dana pred kratkim tudi v Braziliji-
Z odra v cerkev
Taina Elg, znana finska igralka, je stopila v katoliško Cerkev. Po sv. krstu je prejela sv. obhajilo pod ober»» podobama.
Poročna obleka za mašni plašč
Iz poročne obleke svoje pokojne žene je dal napraviti mašni plašč pater Mihael Childs, ki ga je rabil o priložnosti svoje nove maše letos v Manchestru (Anglija). Poročna prstana pa je dal vdelati v svoj novomašni kelih. K» mu je 12 mesecev po poroki umrla žena, se je odločil, da bo postal duhovnik.
Letošnje Mohorjeve knjige (Celome)- Mohorjeva družba v Celovcu je 'zdala za leto 1966 4 knjige: koledar za leto 1966, daljšo povest znanega pi-satelja Karla Mauser ja „Kaplan Kle-n[len‘‘, ki je vzeta iz življenja revnih ljudi p0 barakah v predmestjih Ljub-iane> potem knjiga „Malo spomina“, nekaj zanimivih zgodb iz življenja pok. dekana Benetka kot jih je sam napi-sa*> ter knjiga o Indiji in njenih zanimivostih izpod peresa g. Vinko Zale-tela in jo bogati mnogo krasnih slik.
Kraljestvo božje za leto 1964-65. knjigo je izdalo Apostolstvo sv. Ci-rila in Metoda v Trstu. Uredila sta jo msgr. Janez Vodopivec in dr. Stanko 'Janežič. Posebna vrednost letošnje iz-daje je v te,m> <ja ^javlja v slovenjem prevodu odlok o ekumenizmu ter °dlok o katoliških vzhodnih cerkvah, ki $ta bila sprejeta na tretjem koncilskem zasedanju 21. nov. 1964. Koncil je sprejel ta dva odloka z namenom, da po-aPeši obnovitev edinosti med vsemi ^istjani.
V Winnipegu (Kanada) so pri slo-venski fari v začetku septembra 1965 Začeli s slovensko farno šolo. Letos se j° vanjo vpisalo 50 slovenskih otrok. Razdeljeni so v tri razrede. Za Winni-kjer ni močne slovenske naselbine,
JL to lepo število.
Slovensko trctjeredno romanje na 1 taro goro (Gorica). Sredi oktobra je vodstvo slovenskega Tretjega reda iz 1 rice priredilo svoje vsakoletno ro-^anje, to pot na Staro goro nad Če-(a< om. Romanje je vodil p. Fidelis raner, O. Cap. iz Gorice, spremljal pa a je g. Jože Jurak. G. pater je maše-’ ff- J. Jurak pa je mašo vodil in J*0 evangeliju imel priložnostni nago-
vor. Na povratku domov so romarji obiskali znamenite cerkve, ki so jih med vožnjo srečali, a ne slučajno, ampak ker je bila to ena izmed točk romarskega sporeda.
Misijonsko predavanje v Gorici. 7. oktobra je bil v Katoliškem domu v Gorici kulturni večer, posvečen misijonski misli. G. župnik Bogomil Brecelj je predvajal barvni film o ugandskih mučencih. Nato je jezuitski misijonar p. Radko ‘Itudež povedal veliko zanimivosti v zvezi s svojim misijonom, ki je v severni Rodeziji, katera se danes uradno imenuje Zambija.
Shod mašnih strežnikov (Gorica). Na god sv. apostola Mateja, 21. septembra so imeli goriški in tržaški mašni strežniki svoj stanovski shod na Stari gori. Ministrantov je bilo okoli 150, skupaj z gg. duhovniki pa vseh romarjev okoli 160. Takoj po prihodu so v urejenih vrstah stopili v Marijino svetišče, kjer jim je g. Jože Jamnik v govoru nakazal pravilno vedenje mašnega strežnika. Po nasvetu oo. kapucinov, ki so obiskovalce radi pogostili, so si ti ogledali razstavo v videmskem semenišču o duhovnikih in misijonskih poklicih.
INOViCe
#e#e iZ
• Slomškova beatifikacija:	Mari-
borski škof dr. Maksimilijan Držečnik o tem sporoča: „Dne 9. oktobra sem se zglasil v družbi s postulatorjem Fr. Šegulom pri sv. obredni kongregaciji, da bi se zanimal, kako je s postopkom za Slomškovo beatifikacijo.
Sprejel me je kancler kongregacije, ki je povedal, da je v teku pregled Slomškovih spisov. Cenzor, čigar ime je tajno, je sporočil meseca maja, da bo skušal delo do letošnje jeseni izvršiti, kar se pa doslej še ni zgodilo. Upajmo, da bo do konca leta mogel izpolniti svojo obljubo. Spise pa mora potem dobiti še drugi cenzor v presojo. Ker je Slomškovih spisov izredno veliko, bo pregled spisov zahteval še precej časa; gotovo vsaj še eno leto. Med tem bo kongregacija .dala v revizijo latinski prevod vseh spisov škofijskega postopka. Ta prevod bi Se moral izvršiti v Rimu, pa smo dobili posebno dovoljenje, da pripravimo prevod doma. Kakor veste se je to zgodilo že lani. Vendar se mora po predpisih ugotoviti pravilnost prevoda. Upam, da to delo ne bo trajalo predolgo, saj je prevod strokovno izvršen in smo ga že v Mariboru revidirali, preden smo ga poslali v Rim. Tako stoje sedaj stvari. Kakor vidite, je postopek zelo zamotan, zato je treba mnogo potrpežljivosti, saj je znano, da se nekateri procesi za beatifikacijo vlečejo stoletja. Upajmo, da
se pri Slomšku to ne bo zgodilo, ker je bilo njegovo življenje in delo izredne" ga pomena za vesoljno Cerkev.
e 350-letnica šentjakobske cerkve 1 Ljubljani. V letu 1965 je poteklo 350 let, odkar je ljubljanski škof Toma* Hren posvetil veličastno baročno cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. V počastitev tega jubileja je bila v nedeljo 1“* novembra ob 17. uri popoldne posebni slovesnost. Pontifikalno mašo in pridigo je imel generalni vikar ljubljansk® nadškofije dr. Stanislav Lenič.
•	Zgornji Tuhinj. Veličastni prazni* so doživeli v Zg. Tuhinju 26. septembra 1965, ko je bil blagoslovljen nof> zvonik farne cerkve. Stari se je leta 1950 porušil. Načrte za novi zvonik j6 naredil prof. Valentinčič izredno posrečeno.
•	Sveti Križ nad Moravčami. V ne deljo 19. septembra je bila na novo blagoslovljena cerkev sv. Križa in noV' zvonik. Vse to so Nemci med okupacijo požgali, sedaj pa so domačini z ve likimi žrtvami vse tako lepo obnovil*: da zaslužijo vse priznanje.
•	Brezovica pri Ljubljani. Na roŽ"
novensko nedeljo, ki jo tudi sicer 1,8 Brezovici praznujejo zelo slovesno, ie ljubljanski generalni vikar dr. Stan*1’ Lenič blagoslovil novo krstilnico. Izde-

lana je po zamisli arhitekta Bitenca iz niarmora in kovine.
• Skupina študentov je s prosto-v°ljnim delom obnovila na pol porušeno farno cerkev na Planini pod Mirno go-r°. župnija Semič. Blagoslovitvi je prisostvovalo vse polno vernikov iz vse Bele krajine. Domačini so bili ponosni *n veseli obenem, da so bili lahko po dvajsetih letih zopet pri službi božji v svoji cerkvi.
® Mali evharistični kongres, o katerem smo že zadnjič kratko poročali, je bil 4, jn 5, septembra 1965 na Brezah. Brezjanska cerkev se je na to slav-je — proslavo 30-letnice evharističnega kongresa v Ljubljani — pripravljala že dalj časa. Po zamisli arhitekta prof.
. • Vurnika so ji pročelje in stranski vhod olepšali z mozaiki.
^a večerno pobožnost — 4. septem-l,ra "— se je zbralo nad 5000 ljudi. Po Vn ,erni maši je spregovoril dr. Vilko *''aidiga. Procesija z lučkami po kilometer dolgi poti je bila prisrčna in ganljiva. Bilo je med njimi mnogo tistih, hi so se udeležili pred 30 leti pobožno-st‘ mož in fantov na stadionu. Častno ^•"enistvo sv. Itešnjemu telesu so de-■ le številne narodne noše.
Vri polnočnici je spregovoril dekan domače radovljiške dekanije Anton Pe-^'0, župnik na Breznici, kjer je bil kr-Kčen veliki častilec brezjanske Marije aadškof Anton Vovk. V govoru je med 'ugim dejal: „Kar je bila Ljubljana Prod 30 leti, to naj bodo to noč v ma-m tudi naše Brezje. Isti najsvetejši ^ahrament je bil tam in tukaj, ista r< sjanska Marija takrat in danes.“
Pri jutranji maši — 5. septembra — je pridigal p. dr. Roman Tominec, ki je imel izredno čast, da je smel pred 30 leti spremljati milostno podobo Marije Pomagaj na njeni zmagoslavni poti z Brezij v Ljubljano.
Ob 9. uri pa se je začela glavna proslava tridesetletnice, ki jo jo vodil namestnik odsotnega nadškofa, stolni prošt in generalni vikar dr. Stanko Le-noč. Za to slovesnost se je v cerkvi in na širokem trgu pred cerkvijo zbralo nad deset tisoč ljudi. Bili so od vseh predelov Slovenije: od Prekmurja do Udin, od šmohora do Preloke v Beli krajini.
•	Stolni kapitelj. Sv. oče Pavel VI. je z bulo z dne 31. julija 1965 imenoval za kanonika Codellijeve ustanove pri ljubljanski stolnici dr. Ivana Merlaka, bivšega župnijskega upravitelja v Litiji. Umeščen je bil v stolnici 27. septembra 1965 in imenovan tudi za pravega konzistorialnega svetnika.
® Teološka fakulteta. Za nove predavatelje so bili imenovani: dr. Valter Dermota, SDB, za katehetiko in pedagogiko, dr. Marijan Smolik, za liturgi-ko in dr. Štefan Steiner, za moralno bogoslovje.
•	Grob se za grobom vrsti. V zadnjih mesecih je umrlo v Sloveniji več duhovnikov. Mnogim Slovencem po svetu so znani zlasti:
Ajdovski upravitelj Janez Kmet.
Umrl je 16. septembra v novomeški bolnišnici. Rodil se je leta 1917 v vasi Gornji Podšumberk, župnija Sela pri Šumberku na Dolenjskem. V duhovnika
je bil posvečen leta 1943. Od leta 1945 do 1947 je bil kaplan in vikar namestnik v Mirni peči, od koder je prišel v župnijo Ajdovec.
Kmet je znan kot pisatelj. Sodeloval je v raznih listih: Vrtec, Vigred, Slovenec, Domoljub, Bogoljub. Njegove daljše povesti pa so: „Prodana ljubezen rodne grude“, „Nove brazde“. „Dom pod Borštom“, „Zločin v Vranji dolini" in „Zgodba mlade Pavle“ ter „Poročni venec“.
Msgr. Janez Atelšek, zlatomašnik, zaslužni dekan in upokojeni župnik v Braslovčah, rojen leta 1882, je umrl 22. februarja 1965.
Alojzij Ciglar, upokojeni župnik, rojen leta 1893, je umrl 16. avgusta 1965 pri Sv. Juriju ob Pesnici.
Zlatomašnik Jakob Bohar je 18. avgusta 1965 zapustil ta svet v zdravilišču v Vojniku. Bil je dekan v Sv. Marjeti v Rimskih Toplicah.
Župnik Ivan Kupčič iz Cirkovce je umrl 28. avgusta 1965; Martin Uranjek, župnijski upravitelj v Stranicah je zatisnil oči 14. septembra 1965.
Biseromašnik Ivan Dolinar, starosta duhovnikov mariborske škofije, župnijski upravitelj pri Sv. Primožu na Pohorju, je umrl 28. septembra 1965.
Župnik France Pahulje iz Št. Petra pri Novem mestu je umrl 10. septembra 1965. Rojen je bil 1906 v Rakitnici pri Ribnici na Dolenjskem. Kaplanova! je v Škocjanu pri Novem mestu, Podzemlju, Črnomlju in Št. Petru, kjer je 1. 1942 postal upravitelj župnije.
Čudna so pota
Ljubljana še vedno žaluje za nepozabnim duhovnikom, gospodom protono-tarjem kanonikom Josipom šimencemi ki je bil mnogim tolažnik v težkih boleznih in rešitelj tolikerih duš... Da je pokojnega g. kanonika Šimenca, ki je z neustrašeno ljubeznijo iskal in reševal izgubljene duše, res vodila božja Previdnost, naj pričajo sledeče vrstice: !
V ljubljanski bolnišnici je ležala težko bolna gospa, ki si je želela spovednika. O njej je izvedel g. kanonik Šimenc in navzlic nevarnosti pred oblastjo, pohitel v civilni obleki z Najsvetejšim v bolnišnico. Ob vstopu v nakazano mu sobo so se vanj -uprle oči neke bolne žene, kateri so se dnevi že iztekali. Tako je v zmedi te, skoro -proseče žene zamenjal številko postelje-Pristopil je k njej in jo tiho vprašal-če je ona tista, ki želi spovednika. Zdrznila se je in mu povedala, da je žena partijca in, da spovednika odklanja-predvsem še brez dovoljenja svojega moža.
Spovednik se ni odmaknil od postelje — počasi je dvigal roko v zamah križa in se ozrl proti bolnici. Njea obraz se je zdrznil in njen pogled jc bil proseč... Težko je dahnila: „Častiti-ali mi morete dati odvezo?“ Drhtela I jc, po licih si ji polzele solze — tajn» se je spovedala in prejela Najsveteja" iz rok g. kanonika Šimenca.
Naslednji dan je žena izdihnila svojo dušo, katero je ;rešil g. kanonik Šimenc za večno življenje.
'^ad 800 otrok, fantov in deklet v ciiski šoli. V šolskem letu 1965 je l*° med Slovenci v Argentini nad 800 tr°k> fantov in deklet v slovenski šoli. r°ci so obiskovali osnovnošolske te-aje’ ^ Po številu, dekleta in fantje pa 'rednješolskega v štirih oddelkih.
Osnovnošolski tečaji so bili v sle-
e^'h krajih: Adrogue — 7 otrok, vo-
e*Jica ga. Marjeta Stariha, pomaga
Pr' Pouku g. Rudolf Drnovšek, verouk
l>3	S-	dr. Branko	Rozman;	Barilo-
che	-
i	o	otrok, poučuje ga. Zora Gr-
^Oč; Berazatcgui — 15 otrok, vodi ga. . ,t?a Omahna, verouk uči g. Jože Gu-ln> Buenos Aires — 29 otrok, vodi *\3- Darjana Batagelj, verouk pa g. Ju-'J Hode,	pomaga g.	Ignacij	Grohar;
k arapaehay — 41 otrok, vodi g. Alexander Pirc, verouk g. Matija Boršt-\\T’ 'pomaerata še g. Edi Škulj in gdč.
°Jca Pirc; Hurlingham —| 26 otrok, t _g(^- Katica Kovač, verouk g. An-^kuU> Morön — 92 otrok, vodi gdč. šefe8 ^arkež> verouk g. Matija Lamov-[r ’ Pomagata ga. Marija Geržinič in Angela Rajer; Hamas Mejia — 111 ’ v°di -gdč. Anica Šemrov, verouk ra A1°jziJ' Starc> pomagajo ga. Ve-pr ^°'0Zan» gd,č. Renata Sušnik, ga. vod,nC^a ^ester; San Justo — 115 otrok, dj. ^dč. Angelca Klanšek, verouk g. rj. A*°jzij Starc, pomagata gdč. Ma-Mi^	*n gdč. Majda Tomažin; San
,e?Uel 9 otrok; vodi gdč. Mija Mar-’ yer°uk n. dr. Alojzij Kukoviča; San rt’n "	126 otrok, vodi gdč. Katica
kat-3^' Verouk K- Gregor Mali, poma-pa 3 Kdo. Saša Hartman in g. Boris An(j Cr’ Transradio — 8 otrok, vodi g. reJ Selan, verouk g. Janez Kalan;
med ,
n 3 tn i
%/
Xreentini
Slovenska vas — 96 otrok, vodi ga. Zdenka Jan, verouk gg. Janez Petek, Ivan Jan in Valentin Vrečar, pomagajo g. Lovre Jan, gdč. Slavka Urbanija in gdč. Katica Lipovec; Mendoza — 40 otrok — vodi gdč. Lenčka Božnar, pomagata gdč. -Marica Triler in g. prof. Božidar Bajuk, verouk pa g. Jože Horn.
Slovenski narodni tabor v Slomškovem domu. V nedeljo, 14. novembra je bilo v Slomškovem domu v Ramos Me-jiji veliko narodno slavje. Dopoldne je bila blagoslovitev temeljnega kamna za novo stavbo Slomškovega doma, popoldne pa počastitev slovenskega narodnega praznika 29. oktobra, spomina dr. Janeza Ev. Kreka ob 100 letnici njegovega rojstva in dr. Antona Korošca ob 25. letnici njegove smrti.
Blagoslovitev temeljnega kamna je opravil g. prelat France Novak, župnik
Dviganje zastav na 13. mladinskem dnevu. V sredi predsednica SDO — Majda Tomažin in predsednik SKZ — Jernej DobnvSek
iz mesta Ituzaingo. Med mašo so peli pevci in pevke pevskega zbora iz Ra-mos Mejije pod vodstvom g. Gabrijela Čamernika. Napovedovalec je bil dr. Jože Krivec, govoril pa je g. Marijan Šifrer, predsednik Slomškovega doma.
Na slovenskem narodnem taboru so bili trije govori. Govorili so: dr. Brumen, Ruda Jurčec in Miloš Stare. Pevski zbor ,.Gallus“ je pod vodstvom dr. Savellija zapel štiri pesmi. Temu so sledili nastopi mlade folklorne skupine, ki jo vodi ga. Blejčeva, harmonikarji pod vodstvom g. Jenka in petje otrok
iz Morona pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve. 'Proti večeru pa je bila odrska slika Kmečki upori. Besedilo je napisal dr. Tine Debeljak, režiral pa Franci Holozan.
Spomin vernih duš. Na praznik Vseh Svetnikov so bile po vseh naših okrajih molitve za rajne. Osrednja pobožnost je bila v Slovenski hiši. Tu so bili najprej trije deli rožnega venca, nato sv. maša. ki jo je daroval g. msgr. ; Anton Orehar, pridiga in molitve pred spomenikom naših junakov. Na buenos-aireškem pokopališču „Chacarita“, kjer počiva zlasti veliko staronaseljencev, je maševal in opravil pobožnosti g. dr. Alojzij Starc, v San Justu g. Janko Mernik, v San Martinu g. župnik Gregor Mali, v ramoški cerkvi je pridigal g. prelat France Novak, v Slovenski vasi pa g. vikar Petek Janez.
Trinajsti mladinski dian. V nedeljo,
7.	novembra, je bil na Slovenski Pri- ! stavi v Moronu XIII. mladinski dan, ki sta ga pripravili naši mladinski organizaciji Slovenska dekliška organizma- : cija (SDO) in Slovenska fantovska zve- j za (SFZ).
Dan se je pričel s sveto mašo. Sv. . mašo z govorom je imel g. msgr. An- I ton Orehar. Popoldan je bilo najprej dviganje zastav, nato govor; nastopi, j igre in družabni del.
Slavnostni govornik je bil Jernej Dobovšek, predsednik SFZ. Nastopilo je nad 100 naraščajnic in mladenk, okrog 50 naraščajnikov in mladcev in nad 50 deklet. Nastope so pripravili: ga. Marijana Marn, ga. Vivodova, ga. Kraljeva, ga. Brasova, gdč. Hartmano-
va, gdč. Sušnikova, gdč. Hribarjeva, g. Tine Vivod, g. Tomazin, g. Mehle, g. Sušnik in g. Grohar. Fantje, odbojka-&ka reprezentanca SFZ, so se pomerili s češkim moštvom in zmagali.
Prireditev je lepo uspela. Obisk je bil izredno velik. Znamenje, da mladina dela, se pripravlja in daje mnogo upanja.
Proslava narodnega praznika. V soboto, 16. oktobra, so odborniki naših ustanov ter učiteljstvo in predavatelji Proslavili 29. oktober. Slavnost je bila v lepo okrašeni dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Imela je dva dela: Proslavo in slavnostno večerjo.
Proslavo je otvoril g. Miloš Staro. Govorili pa so: č. g. Jože Košiček, ga. Vera Debeljak, g. dr. Mačus in zastopnik mladine Jernej Dobovšek.
Pred proslavo je bila v kapeli Slovenske hiše sv. maša za vse voditelje
slov. naroda. Daroval jo je g. dr. Alojzij Starc. Med mašo je pel pevski zbor „Gallus“ pod vodstvom g. dr. Julija Savelli.
Proslave in slavnostne večerje se je udeležilo okrog 300 zastopnikov naše skupnosti.
Praznik Kristusa Kralja. Kot vrsto let tako je bila tudi letošnja proslava praznika Kristusa Kralja veličastna. Ob 6 zvečer je bila najprej zborna sv. maša z govorom g. msgr. Antona Ore-harja. Udeležba je bila silno lepa. Sko-ro vsi udeleženci so pristopili tudi k šv. obhajilu.
Po sv. maši pa je bila v dvorani Slovenske hiše drama „Umor v katedrali“. Drama je doživela tri predstave:	v soboto, nedeljo in ponedeljek.
Uprizorili so jo naši akademiki ob 10-letnici svojega društva SKAD. Režiral je g. Nikolaj Jeločnik, sceno pa sta izdelala gg. Ivan Bukovec in Andrej Duh.
POVERJENIKI:	KJE JE	KAJ
Argentina:		
Duinopastirska pisarna, Ramön Falcön 4168,		
Buenos Aires	Začeli smo novo leto	1
Z. D. A :	Pismo: Slovenski škofje rojakom po svetu	2
Rev. Julij Slapšak	Koncil vabi k edinosti	6
6019 Glass Ave. Cleveland, Ohio, U. S. A.	Zbogom, domovina	10
Slovenska pisarna Baragov dom	Pomen zakona in družine za narodnost	15
6304 St. Cl.iir Ave.	Pota sodobnega filma: „Dnevnik sobarice“	20
Cleveland 3, Ohio, U. S. A.	Zadeva za vse občane	23
	Iz dnevnika Janeza XX111.	31
Kanada:	Podrti viharnik	34
Ivan Marn. 131 A Treeview Drive	Za mlade ljudi	38
Toronto 14, Ont. Ca im da	Kakšen sem	38
	Razgovor o mladinski anketi	39
Trst:	Dnevnik Ane Marije	42
Marijina družba.	Šale	45
Via Risorta 3, Trieste, Italia	Uganka	40
	Človeku ni dobro samemu biti	45
Italija:	Improvizirani poklic	47
Zora Piščanc, Riva Piazzuttn 18,	Prisedite	48
Gorizia, Italia	Počitnice	49
	V družini	46
A vstrija:	Lemenatarji	51
Naročnino poSiljajte Mohorjevi družbi	Svetovne novice	55
v Celovec	Slovenci v svetu	57
	Novice iz Slovenije	53
Celoletna naročnina zaAr	Čudna so pota	00
Centim) in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguaya) 4MH pesov.	Novice iz Argentine	61
xa ZDA in Kanado		
5 dolarjev; za Avstrijo 95 šilingov	LETO XXXIII.	štev. 1	JANUAR 1966	
za Italijo 2.000 lir; drugod protivrednost dolarja.		
PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO!
Nakazila na naslov: Antonio Orehar Ramön Falcön 4158, Buenos Aires, Argentina
slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msg*-\nton Orehar); urejujejo dr. Al .Starc, dr. Br. Rozman Jurij Rode. Editor resp.: Msgr. Antonio Orehar, Ramč^1 Falcön 4158, Bs. As. Registre de la Prop. Intel. N9 843.966
Tiska Vilko S. R. L., Eslados Unldos 425, Buenos Air«?*
Januar v Sloveniji je ves ovit v snežno belino Na drugi strani platnic: Razglašenje Gospodovo
IZ UPRAVE „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA“
Z današnjo številko je „Duhovno življenje“ vstopilo v 33. letnik. Tudi t^te-s bo izšlo, če Bog da, na 880 straneh, kot že vrsto let. Reviji bo priključena priloga „Božje stezice“ za naše otroke. Naročnino še nismo mogli določiti. Odvisi namreč od celotnega gospodarskega stanja v Argentini in od pogodbe grafičnega sindikata. Prepričani smo, da boste razumeli in ko b« stvar jasna, čim prej poravnali naročnino, da bo revija lahko nemoteno izhajala in obiskovala rojake po svetu.
Ovitek: stud. arh. Jure Vombergar