Poštnina plačana v gotovini
S ped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir	26.000
Letna inozemstvo	1-ir	40,000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: Stev. 24 12410
m
J
Leto XXXVII. - Štev. 38 (1869)
Gorica - četrtek, 3. oktobra 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Maša še ni vse Deželnakonferencaoizseljenstvu
Kardinal Ratzinger se v knjigi »Rap-porto sulla Fede« ustavlja ob raznih problemih v Cerkvi po zadnjem koncilu. Tako je posvetil svojo pozornost tudi liturgiji po koncilu. Ugotavlja razne pomanjkljivosti in stranpote, ki jih ni najti v koncilski konstituciji o liturgiji (Sacro-sanctum concilium). Posebej obžaluje, da je bila maša iztrgana iz celotnega češče-nja v Cerkvi. »Bogoslužno življenje katoličana se ne sme omejiti samo na ”obče-stvenost”: najti mora tudi mesto za osebno pobožnost, osebno molitev, čeprav mora tudi ta biti usmerjena v "skupno molitev”, tj. v liturgijo.«
CELOSTNO GLEDANJE NA MAŠO
Potem nadaljuje: »Liturgija je za nekatere zgolj evharistična daritev, ki jo pojmujejo samo pod vidikom "bratovske gostije”. Toda maša ni samo večerja med prijatelji, ki se skupaj zberejo, da obhajajo spomin na Gospodovo zadnjo večerjo s tem, da med seboj lomijo kruh. Maša je občestvena daritev Cerkve; pri maši Gospod moli z nami in za nas ter se nam daje v hrano. Maša je zakramentalno obnavljanje Kristusove daritve na križu; zato se njena odrešujoča moč razteza na vse ljudi, navzoče in odsotne, žive in mrtve. Moramo se znova zavesti, da sv. maša ni brez vrednosti, če se vernik dejansko ne obhaja. Ob tej zavesti razni dramatični problemi, npr. pristop k sv. zakramentom ločencev, ki so se znova poročili, izgubijo veliko na svoji stiski.«
»Pojasnim,« pravi kardinal. »Če evharistično daritev doživljamo zgolj kot obed med prijatelji, potem kdor je od njega izključen, je zares odrezan od prijateljske skupnosti. Toda če se povrnemo k celostnemu gledanju na mašo, ki ni zgolj bratovski obed, temveč tudi Gospodova daritev, ki je učinkovita sama v sebi (deli milost) za tiste, ki so združeni v veri, potem tudi tisti, ki ne jč od evharističnega kruha, je vseeno v določeni meri deležen darov, ki se dajejo vsem ostalim.«
ČEŠČENJE SV. EVHARISTIJE
V nadaljevanju se dotakne še enega pojava: ugašanje češčenja sv. Evharistije. Izkušnja to potrjuje. V zadnjih 20 letih smo skoro pozabili na evharističnega Jezusa; ob vsaki priložnosti obhajamo sv. mašo, tako redko pa odpremo tabernakelj za če-ščenje evharističnega Boga.
Kardinal pravi: »Pozabili smo, da je če-ščenje poglobitev občestvenosti. Ne gre za kako osebno, individualno češčenje, temveč za nadaljevanje ali za pripravo ob-čestvenega srečanja.«
V tem napačnem gledanju smo opustili evharistične procesije za praznik sv. Reš-njega Telesa, v Italiji še posebej, ker je Cerkev pristala na odpravo tega praznika. Mnogi, zlasti mlajši duhovniki, opuščajo prve petke kot bi bili odveč. V tem oziru se je v 8. štev. Sporočil slovenskih škofij oglasil škof Stanislav Lenič.
ČEŠČENJE SRCA JEZUSOVEGA
»Starejši duhovniki še dobro pomnimo, kaj so pomenili prvi petki v župniji. To so bili dnevi spovedovanja, molitve, spravnega sv. obhajila. Bile so župnije, kjer so ta dan verniki tako napolnili cerkve kakor ob nedeljah. Mnogokje so bile uvedene adoracije pred prvim petkom s posebnimi nameni, zadnje čase še posebej z molitvami za duhovne poklice. Še imamo župnije,« piše škof Lenič, »ki bolj ali manj uspešno ohranjajo ta lepa izročila.«
Res je, časi so se spremenili in ljudje so danes bolj zaposleni kot v preteklosti, tudi mladi. Kljub temu se da še marsikaj storiti. V vsaki župniji so še dobre žene, ki rade molijo. Tudi mladina in otroci bi prišli k pobožnosti prvih petkov, pa še kaka mati z njimi, če bi le dušni pastir znal ljudem približati pobožnost prvih petkov, če bi najprej sam veroval v njeno učinkovitost za versko življenje v župniji. O tej učinkovitosti se pa lahjo pouči v izkušnji preteklih časov, v nauku Cerkve in svetnikov, pa tudi v nauku nekaterih sedanjih teologov. Škof Lenič navaja prof.
Hžiringa, ki velja za vodilnega teologa sedanjih časov, in njegovo knjigo »Srce Jezusovo - rešenje sveta«, ki je izšla v italijanskem jeziku in v nekaterih prevodih.
SVETNIKI NAJ NAM BODO UČITELJI
Toda zakaj bi klicali na pomoč samo bogoslovne učenjake, ko imamo še bolj varne vodnike v božjem češčenju in to so svetniki. Od sv. Tomaža Akvinskega, ki je uredil liturgijo praznika sv. Reš-njega Telesa, dalje ni svetnika, ki bi ne bil častilec sv. Evharistije in bi tega češčenja ne širil in priporočal. Protestantje, ki ne verujejo v zakramentalno bivanje Jezusa Kristusa v oltarnem zakramentu, so ohranili sv, pismo. Toda mi katoličani verujemo, da je sv. pismo Bog, ki govori človeku; sv. Evharistija pa je Bog, ki zakramentalno biva med nami ljudmi. Če v to verujemo, kako da pozabljamo na sv. Evharistijo izven maše in obhajila?
Ko stopa slovenska Cerkev v evharistično leto, bi bil najbolj viden in otipljiv sad tega leta poživitev češčenja Srca Jezusovega in prvih petkov.
K. HUMAR
Od 26. do 28. septembra se je vršila v Gradežu tretja deželna konferenca o izseljenstvu. Sodelovalo je 254 delegatov, ki so prišli iz raznih delov sveta. Navzočih je ibilo tudi 87 članov deželnega odbora za izseljenstvo.
Na konferenci je bila zastopana med drugimi osrednja slovenska izseljeniška oiganizacija »Zveza beneških izseljencev«. Svoja stališča, ki so jih njeni člani podali na konferenci, je zveza izdelala v razpravi, ki je več mesecev potekala v njenih društvih tako doma kot v zahodni Evropi in prekomorskih deželah.
Najbolj obširno je spregovoril o problemih beneških izseljencev Adriano Mar-tinig, ki živi v Belgiji. Dejal je, da se je izseljevanje iz Nadiških dolin nadalj-valo tudi po potresu, ker dežela ni ovrednotila gospodarske obnove v teh ikrajih. Prisotnim je posredoval tudi nekaj vznemirljivih podatkov, ki kličejo k takojšnjim protiukrepom. Leta 1921 je bilo v Nadiških dolinah 17.640 prebivalcev, leta 1951 še 16.195, leta 1984 pa komaj še 7.669. Tudi po potresu leta 1976 se je nadaljevalo izseljevanje. Od takrat je odšlo 1.166
Nnii italijanska
V Trstu so v ponedeljek 30. septembra izročili italijanski bornarici nosilko helikopterjev, ki nosi ime po Giuseppeju Garibaldiju. Pri tej izročitvi sta bila navzoča tudi ministrski predsednik Craxi in obrambni minister Spadolini, od cerkvenih dostojanstvenikov pa goriški nadškof in tržaški škof. Ladjo so izdelali v tržiških ladjedelnicah.
V svojem govoru je Craxi med drugim rekel, da je dogodek praznik za nadvse italijanski Trst (italianissima Trieste). Brez dvoma teh besed ni uporabil naključno. Praznik pa je tudi za mornarico, ki je z novim plovilom mnogo pridobila na svoji učinkovitosti. Dejal je še:
Italija je miroljubna država, ki se je za vselej odpovedala napadalnim vojnam in ki si prizadeva mednarodne spopade reševati na miroljuben način in potom diplomacije, zato bo tudi noiva ladja, čeprav vojaška, zgolj v službi miru. V tem okviru ima Italija svojo pomembno poslanstvo v Sredozemlju in proti Afriki, kjer obstajajo sicer žarišča spopadov in napetosti, pa tudi miroljubne države, ki si želijo prijateljstva z Italijo in potrebujejo dobrin, ki jih proizvaja. Posebej je omenil bivšo italijansko 'kolonijo Somalijo, >w kateri je še vedno živo čustvo prijateljstva do Italije.«
Vendar v Trstu niso vsi z navdušenjem sprejeli nove ladje. Istočasno, ko je potekala slovesnost v pristanišču, je skupina pacifistov vpila ob srečanju z vojaki »Morilci, morilci,« PCI je osporavala primernost te gradnje, ko je toliko drugih ivečjih potreb, delavci pa so izvedli protestno povonko v obrambo ladjedelnice San Marco, kjer je 500 od 800 delavcev v dopolni blagajni. Zahtevali so tudi, da jih sprejme Craxi, ta pa je zahtevo odbil, nevoljen, da so za svoj protest izbrali prav ta svečani trenutek.
sebnem pogovoru s papežem zadržal 15 minut.
Nato ga je sprejel predsednik italijanske republike Cossiga, ki 'je dejal, da je ta obisk skupno proslavljanje demokracije, ki je zmagala v obeh državah. Oba predsednika sta se. sestala kar trikrat: najprej privatno, nato pri obedu in potem še v razgovoru ob prisotnosti zunanjih ministrov Urugvaja in Italije Andreottija in Iglesiasa.
Dan nato je urugvajskega predsednika sprejel Craxi. Pogovor je tekel predvsem, kako dvigniti urugvajsko gospodarstvo, ki je zelo zadolženo. Temu je bilo namenjeno tudi delovno kosilo s Sanguinetti-jem, ki so se ga udeležili številni zastopniki podjetniškega sveta.
V	sredo 2. oktobra je Sanguinetti s svojim spremstvom iz Rima odpotoval v Madrid.
Obnovljeno urugvajsko -italijansko prijateljstvo
Že prejšnji petek 28. septembra je dospel v Italijo novi in po 12 letih prvi demokratično izvoljeni predsednik Urugvaja Julio Maria Sanguinetti, ki je prevzel predsedstvo države letos 2. marca, pri čemer je bil navzoč tudi ministrski predsednik Craxi. V Urugvaju je kar 40 % prebivalstva italijanskega porekla, kar velja tudi za sedanjega predsednika in ženo Marto Canessa, ki ga na potovanju spremlja.
Sanguinetti se je ustaivil najprej na severu Italije, v Milanu in Genovi, ta ponedeljek pa je dospel v Rim, kjer je najprej z ženo obiskal Vatikan in se v za-
lihruh nasilja m minskih mestih
Začelo se je preteklo soboto. V Frankfurtu na Meni je priredilo v nekem hotelu zborovanje 80 članov novonacistične stranke, ki pa na volitvah ne doseže več kot 0,2 odstotka glasov. To je služilo za povod »anarhistom in alternativcem« (to oznako 'je dala nemška zvezna policija), da so ob nastopu mraka začeli z nasiljem po mestnih ulicah. Oboroženi z železnimi drogovi, verigami, steklenicami z vnetljivo snovjo, z zakritim obrazom in na motornih vozilih so se predali razbijanju izložb, zažiganju avtomobilov in trgovin. Že od leta 1968 se kaj takega v ZR Nemčiji ni dogajalo.
Ob teh nastopih je policijska cisterna za brizganje vode na demonstrante povozila do smrti nekega punkovca (hipija), kar je dalo izgovor za nova divjanja, ki so naslednje noči poleg Frankfurta zajela še mesta Hamburg, Berlin, Munchen, Niirnberg, Tubingen, Karlshrue, Freiburg, Hannover, Gottingen, Stuttgart in Bremen.
beneških Slovencev iz svojih krajev v furlansko nižino.
V	razpravo so od Benečanov in Rezijanov posegli še nekateri odposlanci iz Belgije, Švice, Kanade, Argentine in Avstralije, Walter Drescig in Ferruccio Cla-vora pa iz Čedada. Argentinci so omenja-
li	zlasti tamkajšnje slabe delovne pogoje in silovito inflacijo, ki uničuje njihove prihranke. Nujno bi bilo treba povsod, kjer živijo izseljenci, oskrbeti pouk v domačem jeziku, za kar bi bila potrebna finančna pomoč dežele, kakor 'tudi za kulturno dejavnost in gostovanje raznih skupin od doma.
Beneški izseljenci so v svojih posegih (mnogi so zaradi pomanjkanja časa svoja poročila izročili predsedstvu konference v pisani obliki) odločno postavili zahtevo po ovrednotenju domačih krajev, istočasno pa tudi zahtevali globalno zaščito in večji poudarek vlogi Slovencev v videmski »pokrajini in deželi sploh. Izseljencem, ki se hočejo vrniti v svoje kraje, naj dežela nudi primerne denarne prispevke, da si ti znova ustvarijo svoj dom, pa tudi gospodarsko uveljavijo. Beneški izseljenci iz raznih prekomorskih dežel so tudi poslali predsedniku posebne senatne komisije Garibaldiju 1280 pisem z zahtevo po globalni zaščiti.
Na konferenci so posegli v razpravo tudi 'nekateri politiki kot poslanec v evropskem parlamentu Mizzau (DC), senator Toros (DC), deželni tajnik PCI Viezzi, vendar prisotnim njihovi nastopi niso bili najbolj všeč, ker so izseljencem odvzemali čas za prikazovanje njihovih problemov. Konferenco je spretno vodil deželni odbornik Turello.
Ta je v svojem sklepnem govoru večkrat Slovence imenoma omenil, konferenco pa sklenil s trojnim pozdravom »Arrivederci di cuore« v italijanščini, »Mandi dal cur« v furlanščini in »(Zdravo, se vidimo preče po svietu« v beneški slovenščini. Tudi predsednik deželne vlade Biasutti je nekajkrat v svojem nedeljskem posegu poleg furlanskih in drugih izseljencev iz dežele izrecno imenoval slovenske. Enako so v svojih nastopih storili tudi številni furlanski delegati.
Beneški Slovenci so se torej vidno uveljavili. Tudi Ferruccio Clavora, ki je v nedeljo govoril o važnosti, da se izseljenci vrnejo v svoje kraje, pri čemer naj dežela da vse, .kar je potrebno ter poudaril potrebo sodelovanja med Furlani in Slovenci in zahteval spoštovanje narodnih manjšin, slovenske v prvi vrsti, je žel navdušenje med delegati.
Ob koncu zasedanja je bil sprejet zaključni dokument, v katerem izseljenci terjajo večjo zaščito s strani dežele. Njenim upraviteljem so bili predloženi konkretni predlogi in zahteve. Uredilo naj bi se tudi vprašanje državljanstva ob bivanju v tujini, ki so ga nekateri izgubili kot tudi pravico do pasivne in aktivne volivne pravice.
Beneški izseljenci so se po Gradežu čez dva dni ponovno srečali na Ravenci v Reziji. Tam so imeli šesti kongres Zveze. Kot predmet razprave so si zastavili »Nova politika za emigracijo — potrebne spremembe za leto dva tisoč«. Po pozdravih oblasti in gostov je podal poročilo predsednik Walter Drescig. Kongres se je zaključil s. sprejetjem sklepov in z volitvami. Predsednik ostane W. Drescig.
Plohe v Sahari
Po več letih popolne suše je v preteklih dneh obilen dež poživil oaze v Saharski puščavi. Med puščavskimi prebivalci je bilo presenečenje izredno. Otroci so z odprtimi usti lovili vodo, ki je prihajala iz oblakov. Žene so hitele polniti z vodo vse razpoložljive posode v strahu, da se bo božji dar prehitro ustavil. Plohe v maroški puščavi pa so sesule tudi številne koče, zgrajene iz blata in slame.
jejo in položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji in Madžarski. Italija po desetih letih sprejetih obveznosti 'v Osimskih sporazumih še vedno ni sprejela celovitega zakona o zaščiti Slovencev v tej državi.
Predsednik deželnega sveta Manzon je prav tako poročal o gospodarskem in političnem položaju v Italiji in deželi Fur-lanija-Julijska krajina, glede slovenske manjšine 'pa je priznal, da prihaja do zastojev in zapletov, da je ritem italijanskega parlamenta počasen, vendar da se bo v okviru dežele skušalo storiti vse, kar je mogoče. Po njegovem mnenju je politika majhnih korakov najbolj primerna.
Naslednji pogovor je potekel v prostorih izvršnega sveta SR Slovenije, kjer je delegacijo sprejel njegov predsednik Dušan Šinigoj. Osrednja tema je bilo gospodarsko sodelovanje med obema pokrajinama. Marsikaj je že bilo načelno sprejetega, v praksi pa se še ni uresničilo. Te ovire bi bilo treba postopno odstraniti na obeh straneh.
Italijanska delegacija je drugi dan svojega bivanja v Sloveniji posvetila obisku tovarne oblačil »Mura« v Murski Soboti, dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih, zdravilišča v Moravskih Toplicah in vinske kleti v Ljutomeru.
Ob koncu obiska sta oba predsednika podpisala skupno poročilo, v katerem je izražena tudi želja, da bi bil čimprej izglasovan zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Delegacija naše dežele na obisku v Sloveniji
Pretekli teden je opravila delegacija dežele Furlanija-uJlijska krajina dvodnevni obisk v Sloveniji. Vodil jo je predsednik deželnega sveta Luigi Manzon, ki pripada socialistični stranki.
V	Ljubljani jo je sprejel predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner. Ta je kratko informiral italijansko delegacijo o splošnem političnem in gospodarskem položaju v Jugoslaviji, še posebej pa o srednjeročnem planu za razvoj Slovenije do Jeta dva tisoč. Dotaknil se je tudi Osimskih sporazumov, kako se uresniču-
Mednarodno zborovanje na videmski univerzi
V dneh 26. in 27. septembra je bilo na videmski univerzi mednarodno zborovanje o večjezičnosti na ozemlju Alpe-Adria. Organizirala ga je omenjena univenza pod pokroviteljstvom Sveta rektorjev univerz, ki delujejo v okviru skupnosti Alpe-Adria. Na posvetu so sodelovali številni italijanski in tuji znanstveniki, med njimi profesorji iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Zahodne Nemčije.
Profesorja Jože Toporišič in Mitja Sku--bic z ljubljanske univerze sta predavala v slovenščini, prvi o pomenu večjezičnosti za raziskovanje starejših obdobij slovenskega jezika in slovstva, drugi o romanskih vplivih v delih Alojza Rebule. Prof. G. Francescato s tržaške univerze je govoril o problemih otroške in mladostne dvojezičnosti v Furlaniji-Julijski krajini.
V soboto 28. septembra so si udeleženci zborovanja ogledali Tiepolove freske v videmski nadškofijski palači, nato pa so šil na študijsko ekskurzijo v Čedad in v Nadiško dolino.
Kongres cerkvenih pevcev v Rimu
Evropsko Leto glasbe gre h kraju. <Na pobudo posebnega odbora Apostolskega sedeža se je v Rimu zbralo okoli dvajset tisoč pevcev iz 24 držav. V četrtek
26.	septembra jih je nagovoril kardinal Avguštin Mayer, ki je prefekt Kongregacije za bogočastje. V nagovoru je poudari! na važno vlogo, ki jo imajo pri bogoslužju cerkveni zbori. Njihovo petje je sestavni ded bogoslužja in prispeva k češčenju Boga in k posvečenju ljudi. Po zadnjem koncilu so cerkveni zbori pri bogoslužju še bolj pomembni. Njihovo sodelovanje pa mora biti v soglasju s celotnim potekom bogoslužja. Kardinal je dejal, da je prav, da se ohrani staro glasbeno bogastvo, a ga je treba obogatiti z novimi skladbami. Cerkev pa še vedno daje prvenstvo gregorijanskemu petju.
■	Glavni tajnik sovjetske komunistične partije Gorbačov nadaljuje s pomlajevanjem partijskih vrst. Tako je poslal v pokoj 80-letnega ministrskega predsednika Ti-honova, ki je vodil sovjetsko vlado od 23. oktobra 1980. Seveda je kot običajno Ti-honov odstopil iz »zdravstvenih razlogov«. Nasledil ga je 5Metni Nikolaj Rižkov, ki ima lota Gorbačova.
Pismo z obtožujočo vsebino
Primorski dnevi na Koroškem
Poslaništva zahodnih držav so v Moskvi pod nenehnim nadzorstvom sovjetskih varnostnih sil in tajne policije. Pa ne morda iz strahu, da se tujim diplomatskim predstavnikom kaj zgodi, temveč da se sovjetskim državljanom prepreči dostop do teh stavib. Kajti lahko se primeri, da se domačin tja zateče, zaprosi za politično zatočišče in razkrije stvari, ki bi sovjetskim mogotcem ne bile po volji.
ZAŽELEL SI JE SVOBODO
Pa se to kljub vsemu nadzorstvu včasih zgodi. Tedaj se sproži ves sovjetski aparat. Tako se je zgodilo tudi 30. julija letos, ko je 31-letnemu delavcu Olegu Ali-fanovu uspelo prekoračiti prag francoskega veleposlaništva. Ni traja/lo dolgo, ko je poslopje obkolila četa do zob oborožene milice, poveljnik s činom polkovnika pa je po zvočniku pozival francoske predstavnike, naj mu izročijo »norega« državljana.
Medtem je nesrečni prabežnik rotil francoske diplomate, naj mu omogočijo odhod v tujino. Pa mu je bilo rečeno, da to ni mogoče, saj mora na to pristati tudi sovjetska vlada, ki mora dati izstopni vizum. Poleg tega pa si Francija ne želi ustvarjati problemov, ,ko je pred vrati obisk Gorbačova v Parizu.
Ob osmih zvečer Alifanov odneha. V spremstvu dveh francoskih diplomatov zapusti veleposlaništvo. Prav zato ni aretiran že pri izhodu. Francoza ga (pospremita do	prve	postaje	podzemske železnice in ga	tam	pustita.	Komaj	odideta, že
pristopijo agenti tajne policije in nesrečnega delavca odpeljejo. Od tedaj je za njim izginila vsaka sled.
Po skrivnih kanalih pa je prišla v javnost vsdbina pisma, ki ga je Alifanov pustil na francoskem poslaništvu. Francoski časopisi so ga že objavili, za njimi pa dnevnik «L’Avvenire». Naj z njim seznanimo še	naše	bralce!	Pismo	nosi datum
29. maja	1985,	je pisano na	roko in na-
slovljeno na glavni komite sovjetske partije.
VELIKA LAŽ
Preprost delavec sem — začenja Alifanov svoje pisanje — in dalam že 14 let. Pripadam tistemu sloju, ki ga je vaša partija razglasila za osnovo vse sovjetske družbe. Vsi časopisi poudarjajo važnost in pomen tega stanu. Ustava govori o delavskih pravicah in zatrjuje, da je delavec gospodar države. Toda če kdo izmed njih v pogovoru to zatrdi, ga vsi gledajo kot bedastega. 95 % vseh delavcev bi se smejalo, če bi jim kdo dejal, da so oni gospodarji.
In zakaj bi sc morali smejati? Ker morajo od 15 do 25 let čakati, da se jim nakaže stanovanje, do tedaj pa živeti ali v svojih družinah ali pa v skupnih delavskih barakah. Istočasno pa so priče vsak dan, kako partijski voditelji podeljujejo razkošna stanovanja svojim ljubicam, prijateljem in sorodnikom.
NEPOŠTENOST SOVJETSKE DRUŽBE
Pa se ob tem vprašam: kako to, da je ogromna večina teh dirigentov brez čuta za poštenost, pravico in spoštovanje bližnjega. Ovajisot let prebiram časopisje, pa še nisem v njem našel kritične besede na račun komunistične stranke. In vendar: če ima partija vedno prav, kako to, da je raven življenja v naši družtbi tako nizka?
Teoretično lahko delavec izrazi svoje mnenje in protestira, če so bile njegove pravice kršene. Toda vsak delavec dobro ve, da bo ob normalno delo, če bo to storil in da mu partija tega ne bo nikdar odpustila. In sindikati? Ti obstajajo samo zato, da se z njimi slopi zahodne države. Njihov namen je zgolj propaganden.
Alifanov potem našteva primere nepoštenosti v družbi. Dalavac, ki opravlja nadure, prejme le manjši dol; ostalo pobere delovodja ali kak direktor. Ti si prilaščajo gradbeni in strojni material ter vozila podjetij. Pogosto morajo uslužbenci svojemu predpostavljenemu graditi hiše in vile na račun podjetja. Ko delavec prejme plačo, ga na cesti ustavi milica in odvzame denar, obenem pa dalavca obtoži, da je denar zapravil s popivanjem.
NEZNOSNE ŽIVLJENJSKE RAZMERE
Toda k vsemu temu bi se dalo zapreti oči, če bi vsaj življenjske razmere bile znosne. Tako pa, 40 lot po končani zadnji vojni, so marsikje še vedno v veljavi živilske nakaznice. Delavec z ženo in otroki, 6e ni delal še deset let, sploh ni vzet na listo tistih, ki se prijavijo za lastno stanovanje, in če bi v teku prvih desetih let zamenjal službo, mora začeti znova. In ko je enkrat prišel na seznam, mora čakati še leta in leta. Da o neporočenih
(kot sem jaz) sploh ne govorimo. Do smrti so obsojeni na življenje v skupnih barakah, kjer nimajo na razpolago drugega kot posteljo.
V	Surgutu, središču petrolejske proizvodnje, kjer sem delal tudi jaz, ima delavec pravico do dveh kil in pol mesa na mesec, toda često mesa ni in ostane živilska nakaznica neizkoriščena; v moji vasi ljudje čakajo v vrsti na kruh in mleko cel dan. Kako se počutijo v zimskih dneh, ko je vse zamrzilo, ni treba posebej poudariti. Jedo, kar dobijo, zato toliko bolezni. Manjkajo zdravniški ambulatoriji in če v naselju ni niti telefona, kako naj se prebivalec obme na prvo pomoč? Želel bi, da bi se naši funkcionarji zdravili v enakih okoliščinah kot preprosto ljudstvo. Tako pa imajo svoje lastne bolnišnice, samo njim pridržane.
NESVOBODNE VOLITVE
Še nekaj bi rad omenil: volitve, na katerih naj bi 99% glasovalo za režim. Seveda glasujejo praktično vsi, saj drugače bi imeli kup težav. Sam sem včasih glasoval kar s šestimi volivnicami, ki so mi jih dali prijatelji v ibaraiki, da bi hišni starešina ne začel poizvedovati, kdo ni volil. In tudi vem, da je isti starešina z volivnicami, ki so ostale, volfl za vse odsotne.
Toda če bi ljudje res mogli svobodno izraziti svoje mnenje v poštenem glasovanju, bi predvsem zahtevali od vladajočih, da odpokličejo naše čete iz Afganistana. Kajti, le zakaj naj naša mladina tem umira? Samo da se pospeši svetovna komunistična revolucija! Toda zelo dvomim, da so med tistimi, ki so tam padli, sinovi ali vnuki pomembnih komunistov in važnih funkcionarjev.
* * *
S temi mislimi razočaranega delavca Olega Alifanova se njegovo pismo konča. Ni pa s tem končano trpljenje sovjetskega ljudstva. Vse, kar je ta preprosti delavec povedal, je res, krvavo res. A zaenkrat je svet razdeljen v dva bloka. In prav zaradi tega svobodni svet mimo prepušča sovjetske narode komunistični prisili. Gotovo si vojne nihče ne želi, a ves svobodni svet ima dolžnost, da bi opozarjal na nečloveški sistem, ki si je usužnjil toliko narodov in ljudstev.
Umrl je kardinal Poma
V	Bologni so pokopali kardinala Antonia Poma, ki je skozi 15 let vodil bolonjsko nadškofijo in bil tudi deset let predsednik konference italijanskih škofov (1969-1979). Pred dvema letoma se je zaradi načetega zdravja in starosti odpovedal vodstvu škofije, ostal pa še vedno v Bologni ter doživel, da je njegov naslednik Man-fredini že po nekaj mesecih umrl.
Papež je poslal sedanjemu nadškofu Biffiju telegram, v katerem omenja pastoralno vnemo umrlega, ki jo je pokazal najprej kot škof v Mantovi in nadškof v Bologni ter kot predsednik italijanske škofovske konference.
Na zadnjem koncilu je bil eden izmed štirih moderatorjev. Po koncilu se je zelo trudil, da bi se sklepi koncila vnesli v življenje italijanske Cerkve. Odločilno je tudi vplival na potek liturgične obnove.
Nove izvedbe oratorija »Vir ljubezni«
Teden zaključnih proslav na čast svetih bratov Cirila in Metoda bo v nedeljo 6. oktobra v cerkvi Ara Coeli v Rimu odprl oratorij »Vir ljubezni« slovenskega skladatelja Avgusta Ipavca. Oratorij bo izvajal celotni orkester RTV Ljubljana s svojim dirigentom Antonom Nanutom, otroški pevski zbor »Maria Regina« z Dunaja, mešani zbor »Sv. Frančišek« iz Ljubljane, zbor Bratov iz Slovenije, zbor sester iz Nemčije, Avstrije, Slovenije in Italije.
V isti sestavi bodo oratorij izvajali na praznik sv. Frančiška 4. oktobra ob 21. uri v Padovi v baziliki sv. Antona. Dne
5.	oktobra bo cela skupina nastopila v Assisiju v cerkvi sv. Frančiška. Celotnemu ansamblu se bosta tam pridružila še otroški zbor »Piccoli Cantori di Assisi« in zbor »Cantori di Assisi«. Predvideno je, da bosta ta dva zbora sodelovala tudi v Rimu v nedeljo 6. oktobra.
Generalni kapitelj klaretincev
V Rimu je na 22 generalnem kapitlju zborovalo 78 predstavnikov klaretinskega reda. V soboto 21. septembra jih je spre-je' sv. oče v Castelgandolfu. Priporočil
Od sobote 12. do nedelje 20. oktobra bodo razne kulturne skupine iz Goriške, Videmske in Tržaške oblikovale »Primorske dneve«, ki se bodo vršili v raznih krajih Koroške. Dneve prirejajo Krščanska kulturna zveza iz 'Celovca ter Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta.
Letošnji »Primorski dnevi« na Koroškem so že drugi po vrsti. Lansko leto pa so se Korošci predstavili v naših krajih. U-spehi in odmevi prejšnjih kulturnih sodelovanj so potrdili pravilnost tako zasnovanega prikaza kulturnih prizadevanj Slovencev v Italiji in v Avstriji. Zato so se osrednje kulturne organizacije v Gorici, Trstu in v Celovcu dogovorile, da nadaljujejo, in sicer izmenoma na Primorskem in na Koroškem, lepo zasnovano kulturno sodelovanje.
V soboto 12. oktobra se bodo »Primorski dnevi« začeli v Dobrli vasi, kjer bo nastopila dramska skupina PD »Štandrež« z veseloigro »Milijonarji v oblakih«, ki jo je napisal Janez Povše. V nedeljo 13. oktobra pa se bodo predstavili člani PD Mačkolje, ki bodo nastopili v raznih zasedbah v Šmihelu pri Pliberku.
V ponedeljek 14. oktobra bo najprej radijska oddaja v živo o problematiki Slovencev v Italiji, nato odprtje razstave likovnih del Edija Žerjala iz Trsta v Mohorjevi knjigarni. Zvečer istega dne bo predstavitev nove Rebulove knjige v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu.’ Nova Rebulova povest izide letos kot reden dar Celovške Mohorjeve družbe.
Program »Primorskih dnevov« se bo nadaljeval v petek 18. oktobra z okroglo mizo pod naslovom »Kulturno poslanstvo med manjšino in večino«.
V nedeljo 20. oktobra bo mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice »Primorske dneve« zaključil v Ledincah ob Baškem jezeru.
Kaj vse vznemirja oblast v Sloveniji
V	letošnji 31. številki tednika »Mladina«, ki izhaja v Ljubljani, je bil med drugim objavljen tudi obširen razgovor Bojane Leskovar z odvetnikom Vladimirom Seksom, ki je branil letos spomladi obtožence na političnem procesu zopet »še-
jim je, naj ljubijo duha molitve, notranjo zbranost, prostovoljno pokoro in vedro poslušnost predstojnikom. Generalni kapitelj je trajal skoraj en mesec. Za glavnega predstojnika je bil potrjen pater Gustavo Alonso. Red šteje trenutno okoli 3000 redovnikov in je razširjen med 45 narodi. Ima 378 redovnih hiš. Oskrbuje 37 misijonskih postojank, 257 župnij, 66 kolegijev in devet središč za visoke študije.
Ustanovitelj klaretinskega reda je Španec Anton Maria Claret. V Trstu imajo klaretinski redovniki župnijo v ulici San Anastasio blizu glavne železniške postaje.
Mednarodni razgovori o mistični ženi
Od petka 27. do nedelje 29. septembra so bili na lateranski univerzi mednarodni razgovori o cerkvenem poslanstvu Adrien-ne von Speyr. Ta žena je živela od 1902 do 1967. Bila je evangeličanske vere, v Bazlu v Švici pa je prišla v stik s kaplanom katoliških akademikov, kasnejšim teologom Hansom von Balthasarjem. Pod njegovim vplivom je prestopila v katoliško Cerkev. Takoj po spreobrnjenju pa je bila deležna bogatih izrednih božjih darov. Svoja doživetja je posredovala duhovnemu voditelju von Balthasarju, ki jih je popisal v desetih knjigah, katera pa so le delno izdana. Veliki švicarski teolog je večkrat dejal, da dolguje vsa svoja najgloblja spoznanja razgovorom z Adrienno von Speyr.
Uvodno predavanje je imel sam Hans von Balthasar in opisal mistična doživetja Adrienne von Speyer. Sveto mašo ob zaključku razgovorov je daroval kardinal Ratzinger.
Upravitelj dunajske nadškofije
Kanoniki dunajske stolnice so izvolili za upravitelja nadškofije dosedanjega generalnega vikarja in pomožnega škofa Helmuta Kratzla, ki je star 54 let. Cerkveni zakonik (kanon 428) določa, da do imenovanja novega ordinarija ni dovoljena nobena sprememba in ne sprejeta nobena odločitev, ki bi posegala v pravice prihodnjega škofa. Upravitelj skrbi le za redno upravo v škofiji.
sterico« v Beogradu. Razgovor ima naslov: »Videti sem bil kot strašilo.«
Ljubljansko temeljno sodišče je na zahtevo oblasti (beri: partije) 27. septembra na predlog temeljnega javnega tožilstva prepovedalo razširjanje te številke, češ da so v omenjenem članku lažne vesti, »ki bi utegnile vznemiriti javnost«. Te vesti, ki naj bi bile za javnost vznemirjajoče, ker so pač resnične, so ocene beograjskega procesa in razmer v jugoslovanskem pravosodju ter kazensko poboljševalnih domovih.
n
■ Papež Janez Pavel II. je v sredo 25. septembra zaključil svoje poletno bivanje v Castelgandolfu in se v dopoldanskih urah vrnil v Vatikan, kjer je imel takoj po prihodu običajno splošno avdienco ob sredah. Pričakalo ga je veliko vernikov, ki so prišli od vsepovsod. Govoril jim je o Bogu, ki je popolno 'bitje in zato ne more biti več kot eden. Omenil je tudi spopad med Iranom in Irakom ob Perzijskem zalivu, ki je v septembru prešel že v šesto leto trajanja ter je »za 'tamkajšnje prebivalstvo postal svojski način življenja: otroci se rodijo v vzdušju sovraštva in boja, mladi rastejo sredi medsebojnih spopadov, cele družine objokujejo svoje padle. Znova pozivam tiste, ki imajo v svojih rokah stvar miru in smisel za človekovo dostojanstvo, naj storijo vse, kar je mogoče, da obe strani, zapleteni v spopad, najdeta pot miru«.
■ V Rimu je prišlo do novega terorističnega napada, ki je prav tako kot prejšnji na »Cafe de Pariš« delo »muslimanskih socialistov«, ki so se namenili napraviti čim več škode britanskim ustanovam. Tako je neki komaj 16-letni Palestinec vrgel bombo na urad letalske družbe British Airways v središčni rimski ulici, pri čemer je bilo ranjenih 39 oseb. Na Cipru so pa trije palestinski gverilci vdrli na izraelsko jahto, ki je bila zasidrana v pristanišču Larnaka in ubili itri njene potnike - dva moška in eno žensko. Krajevna policija je vse tri morilce zajela in bodo postavljeni pred sodišče, izraelske oblasti pa so v povračilo poslale svoja letala nad Tunis, kjer ima voditelj Palestincev Jaser Arafat svoj glavni stan in ga obsule z bombami.
■ V Makedoniji v njenem južnem in jugovzhodnem delu so v soboto 28. septembra ob petih popoldne doživeli potres, ki je bil precej močan, saj je dosegel jakost 5,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres k sreči ni terjal človeških življenj, poškodoval pa je stare in dotrajane stavbe. Središče potresa je bilo v dolini reke Vardar med krajema Negotin in Demir Kapija.
■ Sovjetski zunanji minister Ševardnadze se je po 11 dneh bivanja v ZDA {udeležil se je zasedanja glavne skupščine Združenih narodov) vrnil v Moskvo, pred odhodom pa obiskal v Washingtonu severnoameriškega predsednika Reagana, kateremu je med dveurnim pogovorom vpričo Reaganovih sodelavcev izročil dolgo pismo sovjetskega voditelja Gorbačova, katerega vsebino pa bodo objavili šele po sestanku Gorbačova in Reagana v novembru. Sestanek ibo ipotekal v Ženevi.
■ Brixton, eno londonskih predmestij, je kakor pred štirimi leti doživel val nasilja, ki mu je bila policija le s težavo kos. V tem predmestju živijo v glavnem temnopolti ljudje, ki so prišli iz nekdanjih britanskih kolonij. Začelo se je z nepomembnim policijskim posegom, na katerega 'je nepričakovano reagiralo prebivalstvo tega okraja. Začelo se je plenjenje trgovin, požiganje hiš in vozil ter obmetavanje s kamni. Pri tem je bilo ranjenih 53 oseb, med njimi 16 policijskih agentov in dva ognjegasca, 45 izgrednikov je končalo v zaporu. Notranji minister Hurd je priznal, da predstavlja Bri.\ton velik družbeni problem. Oblasti so že dosti prispevale, da bi se zboljšalo življenje v velikih mestih in bodo s tem nadaljevale. A to ni dovolj. V prvi vrsti je treba ohraniti javni mir.
■ Prvič od začetka libanonske državljanske vojne se je zgodilo, da so bili ugrabljeni sovjetski državljani. V muslimanskem delu Bejruta so namreč odvedli o-boroženi neznanci tri ruske diplomate in zdravnika, ki je zaposlen na sovjetskem veleposlaništvu v libanonski prestolnici. Trenutno imajo muslimanski skrajneži v svojih rokah poleg omenjenih sovjetskih državljanov še 14 tujcev in sicer šest Se-vernoameričanov, štiri Francoze, tri Britance in enega Italijana.
Tone Kralj v Gorici in Trstu
Ob desetletnici smrti slikarja Toneta Kralja prirejata ZSKP iz Gorice in SP iz Trsta razstavo del Toneta Kralja, ki se nahajajo pri nas na Goriškem in Tržaškem ter v videmski pokrajini. To se pravi »Tone Kralj v Italiji«. Razstava bo od sobote 26. oktobra do četrtka 7. novembra v goriškem Avditoriju, nato od ponedeljka 11. novembra dalje v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Kamenčki
Laž je njihovo orožje
V	soboto 21. septembra je videmski nadškof A. Battisti podelil v Lješah (Beneška Slovenija) zakrament sv. birme 52 mladim. Po svečanosti v cerkvi je obiskal sedež občine. V odgovoru na razne pozdrave je prisotnim zagotovil, da se bo vedno prizadeval, da vsak vernik, bodisi italijanski bodisi slovenski, lahko svojo vero izpoveduje brez kakih ovir.
Ta nadškofova nastrojenost pa očitno ne gre v račun nekaterim nacionalistično prežetim nestrpnežem. V noči pred birmo so razstrosili po vasi letake, ki nosijo podpis neke »skupine vernikov« in na katerih je rečeno, da se cerkev prazni, ker se maše opravljajo v slovenščini. Mi bi bili veseli, če bi bilo to res, a dejstva so drugačna: v Lješah kljub slovenskemu prebivalstvu in slovenski občinski upravi v cerkvi ni ene slovenske besede. Prav zato je trditev »skupine vernikov«, da se cerkev prazni zaradi slovenskih maš toliko bolj smešna in dokazuje, da so avtorji letaka ljudje, ki živijo daleč proč od beneških vasi in vidijo »slovansko« nevarnost vsepovsod, tudi tam, kjer ni o njej ne duha ne sluha. Zatekati se morajo k laži, saj bi jih resnica že davno obsodila.
Vprašujete Odgovarjamo
Nekaterim se zelo mudi, da bi kaj kmalu odpravili iz šol poučevanje verouka. Ali je res taka sila? Ali ni bilo rečeno, da se po naših šolah ne bo nič spremenilo?
a.b.
1. O šolskem verouku smo spregovorili v »Katoliškem glasu« 5. septembra. Zapisali smo, da ima verouk po novem konkordatu svoje pravšno mesto v državni šoli vseh stopenj (razen univerze) in da se državljani dobrine verouka lahko po-služijo ali pa tudi ne.
2. Pri vpisu za novo šolsko leto (za 1986-87) bodo dijaki ali njihovi starši povedali, ali želijo verouk ali ne. Se bodo za verouk prijavili ali ne. Kaj bo s tistimi, ki verouka ne bodo hoteli, ni še jasno. To zadevo mora rešiti do konca novembra posebna komisija.
3. V posebnem protokolu, ki je bil podpisan skupaj z novim konkordatom 18. feburarja 1984, je rečeno, da za obmejne pokrajine veljajo še nadalje dosedanje norme, ki urejajo poučevanje verouka. Tu gre za Trst in Gorico.
Kratko rečeno: kdor na osnovni šoli ali na nižji srednji šoli ne bo hotel verouka, se bo moral odjaviti (to pravilo je sedaj v veljavi); kdor pa bo hotel imeti verouk na višji srednji šoli, se bo moral prijaviti.	I.š.
Zasedanje nemške škofovske konference
V	četrtek 26. septembra se je v Fuldi zaključilo jesensko zasedanje nemške škofovske konference. Zbranih je bilo 62 škofov. Pohvalili so papeževa stalna pastoralna potovanja, ki so vidno znamenje vesoljnosti Cerkve. Posebno so poudarili papeževo zavzemanje za varstvo življenja od spočetja dalje. Zbrani škofje so pozvali politike, naj ne bodo vsi ljudje prisiljeni s svojimi dajatvami za zdravstvene storitve plačevati prekinjanja nosečnosti. Druga zahteva pa je, naj se preprečijo zlorabe družinskih posvetovalnic, ki naj bi imele prvenstveno nalogo v tem, da zagovarjajo ohranitev življenja. Za podpredsednika za prihodnjih šest let je bil izvoljen 49-letni Karl Lehmann, škof v Mainzu.
★
■	Kot poroča avstrijska časopisna agencija Kathpress, se je 40.000 oseb {od njih osem desetin mladih) udeležilo romanja v marijansko svetišče Sastin na vzhodnem Slovaškem. Mladi so nosili papeške zastave (belo-rumena) in vzklikali sv. očetu ter zahtevali od oblasti, da dovolijo papežu obisk Češkoslovaške. Pridigal je eden od treh škofov, ki jih ima trenutno država, Julius Gabris, škof v slovaški Trnavi, na katerega oblasti pritiskajo, da bi odstopil. Zato mu je mladina dolgo ploskala.
OKNO V DANAŠNJI SVET
urn m Tm
»Blagouestnika z Vzhoda«
(Ob gostovanju v Komendi na Gorenjskem)
Aplavz me je prebudil iz skoro dve uri trajajočega razmišljanja. Igralci so bili razpostavljeni v skupen poklon. Njih nasmejani obrazi so žareli v luči zahajajočega sonca. Zaključila se je predstava. Predstava?
Je dramski prikaz »Blagovestnika z Vzhoda« lahko predstava? Po gledaliških pravilih gotovo — a za nas — za vse tiste, ki so prihiteli na ploščad Komende, ni bilo mar vse kaj drugega?
Kaj ste prišli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste prišli gledat, človeka oblečenega v mehka oblačila? (Lk 7,18-35).
Zazrl sem se v obraze igralcev: sami zreli možje in žene, fantje in dekleta, vsak s svojo zgovorno življenjsko zgodbo. Kaj jih je nagnilo, da so svoj prosti čas žrtvovali za realizacijo tega načrta? Zgolj veselje do igranja? Dolžnost? Notranje veselje, ob dejstvu, da lahko postanejo, čeprav le za nekaj ur, protagonisti naše davne zgodovine?
Vse premalo bi imeli od takih srečanj, če bi nam šlo le za zgodovinski revival. Čas si sam piše zgodovino! Nobena zgodovinska osebnost ne potrjuje epigonov, da bi ponovno oživela.
Knez Ratislav in Kocelj, njun dvor, duhovniki in menihi, rimski papež Hadri-
Na nedavni »pospravi taborov« je razširjeno tržaško vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije vzelo na znanje lepe rezultate poletnih dejavnosti tržaških skavtov in skavtinj. Kot je navada, so na seji tudi kritično in avtokritiono ocenjevali vzgojno in organizacijsko stran poletnih taborov in drugih dejavnosti. Spldš-na slika pa je zelo zadovoljiva: uresničili so vse štiri načrtovane tabore in o-mogočili kakim 240 mladim koristno in prijetno bivanje pod šotori v naravi, v slovenski družbi, odprti verskim vrednotam in idealom bratstva, poštenosti, službe bližnjemu.
Nekaj podatkov! Najprej so se podali na pot najstarejši, roverji in popotnice, predvsem tisti, ki niso bili zadolženi za kake službe na taborih mlajših. Od 10. do 20. julija so najprej opravili potovalni tabor po Karavankah (Begunjščica, Stol), nato pa so imeli stalni del tabora pri Zabičah pri Ilirski Bistrici. Bilo jih je 22, načelnica je bila Eva Fičur, duhovni vodja pa g. Jože Tomažič. On in mlajši bogoslovec sta v prvem delu poskrbela za gldbok duhovni program.
Za srednjo starostno vejo — izvidnike in vodnice — sta bila dva tabora. Tabor A je bil od 22. julija do 5. avgusta pri Viškorši v Karnajski dolini v videmski pokrajini. Tam so tržaški skavti taborili že pred tremi leti, letošnja izkušnja pa je potrdila mnenje, da bi bili potrebni čim pogostejši tabori med našimi rojaki v videmski pokrajini, ki po prvi nezaupljivosti pokažejo svojo hvaležnost in odprtost do mladih slovenskih gostov. Stiki z domačimi so bili res dobri. Udeleženci tabora, ki jih je bilo nad 70 in jih je vodil Marko Tavčar (za verski program so morali skrbeti sami ob pomoči glavnega asistenta in pa domačina, g. Bla-sutta), so obiskali Bardo in jamo v Za-varhu, prehodili so okolico, sodelovali s slovensko molitvijo in petjem pri redni maši v Viškorši in Bardu, poslušali predavanje o Benečanih prof. Viljema Cerna.
Tabor B za izvidnike in vodnice je bil od 29. julija do 12. avgusta pri Zabičah pri Ilirski Bistrici. iPod ohronki Snežnika je taborilo 57 mladih. Načelnica je bila Bruna Ciani, duhovni vodja pa bogoslovec Janez Žirovnik. Udeleženci so radi pripovedovali o hajkah in bivakiranju, ko so si sami kuhali v naravi, o urjenju drugih spretnosti in spoznavanju okolja. Zelo vidne so bile tudi skrbno izdelane in domiselne taborne zgradbe.
Najmlajši — volčiči in veverice — so tudi taborili pri Zabičah, in sicer na Graščini od 2. do 13. avgusta. Udeležencev je bilo 82. Načelnik je bil Aleks Sosič, duhovni vodja pa g. Tone Bedenčič. Poleg sprehodov in izletov so si naj mlajši privoščili avtobusni izlet na grad Snežnik, Mašun in do Cerkniškega jezera.
K uspehu vseh štirih taborov je veliko pripomoglo lepo vreme. Vsi so privabili tudi veliko obiskov starih skavtov, staršev in prijateljev ter drugih gostov. Tako je tabor v Viškorši med drugimi razveselil obisk tržaškega škofa msgr. Bello-mija, tabor B pa škofovega vikarja dr.
drijan, brata Ciril in Metod... o njih vemo že vse — za las ne moremo spremeniti njih dejanj..., a kakšno bogastvo nam lahko nudijo, če se jim znamo približati kot gledalci, skušamo odkriti njih ne vedno lahko življenjsko pot.
Prednost igralcev torej, poleg avtorja seveda, če smo lahko prehodili 'kalvarijo naše zgodovine: željo po osamosvojitvi, po jeziku, po veri... Besede in dejanj...
Dragi Moravani!... Ohranite svoje lepe pesmi, navade, običaje in jezik, vse to je božji dar! Izročajte ga svojim sinovom in hčeram, da bodo še pozni vnuki in pravnuki slavili božje ime v edinosti vere s Kristtisovo Cerkvijo na zemlji!
Igralci so še vedno razpostavljeni na odru. Koliko skritega bogastva sejejo z njih igro! S petjem in plesi! Se tega zavedajo? Verjetno ne. Žrtvovali so veliko ur za učenje, za vaje — tudi sedaj ob igranju — saj se morajo odreči stoterim svojim bolj mikavim rečem, a kaj je vse to v primeri s prej navedenim? Ko bi se vsakdo od njih tega zavedal, bi se še z večjim veseljem zavzel za to, kar ni samo igra, temveč seme besed, ki segajo v notranjo podobo človeka in ga oplemenitijo.
Ne, ni me predramil aplavz — bil je to hrupen TE DEUM — molitev stoterih rok, ki so s tem hvaležno pozdravljale tržaške blagovestnike.	A.R.
L. Škerla. Vsi tabori pri Zabičah so imeli zelo dobre stike s krajevnimi taborniki, s prebivalci okoliških krajev, doživeli so tudi obiske najvišjih občinskih in krajevnih predstavnikov. Zelo uspešni so bili tudi taborni ognji za prebivalce, ločeno pa za tržaške goste, ki so bili vsi odlično obiskani.
V	ostalem so si na taborih sledili dnevi, posvečeni tabornim zgradbam, skavtskim spetnostim, izletom, spoznavanju kraja in ljudi, duhovnim vrednotam, športnim i-gram in podobno. Celoletni vztrajni, velikokrat nevidni trud tolikih voditeljic in voditeljev je tudi tokrat obrodil prav lepe vzgojne sadove.
■
Reševanje deželne krize
Pogajanja med strankami deželne večine so v teku. Po zadnjih srečanjih, ki so bila v petek 27. in v ponedeljek 30. septembra v Vidmu oz. v Trstu ni še prišlo do novosti pri reševanju krize. Vsekakor kaže, da pride do skorajšnje obnovitve šestrankarske večine (DC, PSI, PSDI, PRI, SSk in PLI), možna pa je kasneje pritegnitev avtonomističnih sil (Lista za Trst in Furlansko gibanje).
Prihodnji sestanek deželnih tajnikov in delegacij bo v soboto 5. oktobra.
V nedeljo 29. septembra so v Tolminu na pobudo Kluba starih goriških študentov odkrili spominsko ploščo Albertu Rejcu 1899-1976, velikemu borcu za pravice primorskih Slovencev in soustanovitelju organizacije TIGR. Plošča je vzidana na pročelju Rejčeve rojstne hiše v Zalogu.
V senci košatega oreha pred hišo se je preteklo nedeljo dopoldne zbralo veliko ljudi, domačinov in drugih, ki so prišli iz raznih krajev Slovenije, iz Gorice in Trsta. Prisotni so bili Bertijevi sestri Mici in Vida, ki živita na domu, žena Tatjana in drugi sorodniki.
Pokrajina odobrila prošnjo za slovensko sekcijo ITI
Na zadnjem pokrajinskem svetu je bil odobren predlog odbornika za šolstvo dr. M. Špacapana, da se na ministrstvo za šolstvo pošlje prošnjo za odprtje triletja na slovenski sekciji tehničnega zavoda za industrijo ITI Galilei v Gorici. S tem je tudi konec upravičenih bojazni dijakov in njihovih družin, ki niso do sedaj vedele, ali bo slovenska sekcija sploh lahko nemoteno nadaljevala svoj obstoj. Širile so se namreč govorice, da je ravnateljstvo šole proti temu, da bi slovenski dijaki nadaljevali v svojem jeziku tudi zadnja tri leta pouka. Goriška pokrajina je s svojim dejanjem dokazala, da ji je pri srcu obstoj in razvoj naše naj mlajše šole in da bo še naprej skrbela za njeno vsestransko rast.
Nova škofijska imenovanja
Dolgoletni župnik v Borštu msgr. Jože Jamnik se je župniji odpovedal. Sedaj je v duhovniškem domu v Ljubljani. U-pamo, da bo toliko okreval, da se bo lahko vrnil v Boršt. Za župnijo skrbi sedaj Franc Vončina, župnik in dekan v Bo-ljuncu; pomaga mu Žarko Škerlj.
Tiziano Barbato, kaplan na Opčinah, je bil imenovan za župnega upravitelja v Rivoltelli; za kaplana na Opčinah je bil imenovan G. Marcovigi. S 15. septembrom je začela samostojno delovati nova župnija sv. Luka (Melara), za katero bo skrbel G. Vattovani. župnijo v Zindisu (Milje) je prevzel A. Scaffa; za kaplana v Rojan je prišel G. Secoli, ker je G. Cristanaz postal podravnatelj v semenišču.
Barkovlje
V	Barkovljah slovesno praznujejo praznik Rožnovenske Matere božje. V nedeljo 6. oktobra bo po maši ob 8. uri procesija s kipom Matere božje. Maševal, pridigal in vodil bo procesijo g. škof Bel lomi.
Sinhroton na Padričah in razlaščanje Slovenske zemlje
Zadnje čase je bilo veliko govora in razburjenja o sinhrotonu — o tej napravi za krožno pospeševanje gibanja e-lektronov — in o njegovem pomenu za vse tržaško gospodarstvo. Brez dvoma je lokacija na Tržaškem primerna. Sprašujemo se pa, zakaj se znanstveniki okoli konzorcija tako navdušujejo za teren pri Padričah, tostran avtoceste, ko bi s tem uničili dobršen del rodovitne zemlje in pristnega Krasa. Ali jim ni dovolj teren med konzorcijem in Bani? Sklicujejo se na ogromne stroške, ki bi jih utegnili i-meti pri izpodkopavanju terena. Toda znano je, da so tovrstne naprave v Ameriki vse pod zemljo. Torej?
Tu vidimo »dalekosežne načrte« te ustanove in njenih prijateljev. Ped za pedjo nam hočejo zasesti našo zemljo in se pri tem sklicujejo na nujnost objektov v prid napredka. Koordinacijski odbor zahodnega Krasa, ki druži vasi Bani, Ferluge, Trebče, Padriče, Gropado in Bazovico, je imel kopico sestavkov, srečanj z direktorjem konzorcija Anzelottijem, s tržaškim županom Ricchettijem, z deželnim odbornikom Rinaldijem in jih seznanil s problemom. Izdelal in poslal je potrebno pismo, v katerem je obrazložil svoje zahteve in skrbi. Vendar se zdi, da pro-tiuslug zaenkrat ni nobenih.
Kako to, da je vedno le naš človek tarča razlastitev, da mora vedno sklanjati glavo, ustrezati vsem in v zameno ne dobi niti ogrizene kosti? Ali nas res
Vse, ki so se udeležili slovesnosti, je v imenu Tolmincev pozdravil učitelj Ivan Rutar, ki je tudi povezoval točke programa. Proslavo je odprl moški zbor iz Po-ljubina pod vodstvom Francija Prezlja s pesmijo Pobratimija. Petje je spremljalo prijetno šumenje Tolminke, ki teče tik pod bregom za hišo. Spominsko ploščo je odkrila Rejčeva vdova.
Uradni govor je imel ravnatelj Goriške ga muzeja Branko Marušič. Podal je temeljit pregled življenja in dela Alberta Rejca. ‘Poudaril je tudi važno dejstvo, da je uradna Slovenija končno priznala TIGR-u tisto mesto v zgodovini Primorske, ki mu po vsej pravici pripada. Govorniku se je s toplimi besedami zahvalil predsednik kluba Zvonimir Lužnik. Za njim je spregovoril še prof. Franjo Dominko in v daljšem posegu nanizal nekaj zgodovinskih pripomb in osebnih spominov na prijatelja Bertija. Gledališki igralec Stane Raztresen je zatem povezal priložnostno misel s kratkimi citati v verzih in prozi. Slovesnost je zaključil že omenjeni pevski zbor in zapel nekaj značilnih narodnih pesmi, ki so lepo izražale domovinska čustva našega človeka.
Klub starih goriških študentov je tako ponovno pokazal svojo življenjsko moč in zvestobo poslanstvu, ki ga s skrbjo in ljubeznijo opravlja že dve desetletji.
L.š.
Človeka ni mogoče ceniti po tem, kaj zasluži niti kaj zmore, ampak po tem, kaj je (škof Ful-ton Sheen).
hočejo uničiti s perfidno politiko, s politiko nasmeška, potem ko nas niso mogli z grobo silo? Ali ni tu zopet vzrok več, da strnemo svoje vrste?
Bazovica
Smrt prizadene tiste, ki ostanejo. To boleče občutimo vsi, ki nas tiha žalost in iskrena ljubezen prikličeta k pospre-mitvi pokojnika k zadnjemu počitku. Po naših vaseh je še tak običaj, da gre za pokojnikom Skoraj vsa vas in veliko znancev iz sosednjih vasi. Ne manjka jih tudi od drugod. Ko zadostimo pogrebnim dolžnostim, se v tihi žalosti ustavimo pred našim pokopališčem, ki ga zadnje čase tržaška občina precej zanemarja, in pozdravljamo znance in prijatelje. V zadregi se moramo opravičevati in se izgovarjati za veliko nemarnost občinskih u-praviteljev glede odnašanja smeti izpred sicer kar dostojnega pročelja bazovskega pokopališča. In kot da temu ni dovolj — tu se nabira navlaka od vsepovsod in nima nikakega opravka s tisto, ki pritiče pokopališču. Obračamo se zato na občinske može, da pravočasno izpraznijo tu nastavljeno posodo in pozivamo ljudi dobre volje, naj je nikar ne polnijo z raznimi kuhinjskimi predmeti in odpadki. Dostojnost in pieteta sta tudi tu na mestu, mar ne?
In ker je tu govora o pokopališču — kdaj se bodo začela dela za njegovo povečavo?
Za bratsko pomoč v sili
»Župnija sv. Jerneja v Mačkoljah obstaja šele od leta 1963. Prej je bila ta vas samostojna duhovnija vsa povojna leta, se pravi, odkar je zaradi nove državne meje po letu 1945 bila odrezana od župne cerkve v Ospu.
Župna cerkev sv. Tomaža apostola v vasi Osp je stara komaj 150 let. Prejšnja župna cerkev za osapsko župnijo je stala v Osapski dolini ob vznožju tinjanskega hriba, kjer je še danes pokopališče ”Na fari”. Tista cerkev 'je bila posvečena sv. apostoloma Petru in Pavlu. V prejšnji dobi pa je stala ob solinah blizu Oreha in sicer ob mostu, čez katerega gre cesta v Milje, cerkev sv. Klemena, ki je bila sedež obširne osapske župnije, kamor so spadali kraji Gabrovica, Osp, Mačkolje, Plavje, Badiha, Štrmar in vse vasice na Miljskih hribih od Jelerjev do Hrvatinov in Korošcev. Meja med miljško in osapsko župnijo je bil potok, ki teče od Hrvatinov v morje.«
Tako stoji zapisano v brošuri »Slovensko cerkveno petje na Tržaškem« v u-vodnem poročilu za Mačkolje. Osapska župnija, kar je je ostalo v Jugoslaviji, šteje danes le kakih tristo prebivalcev v vasicah Osp in Gabrovica.
Osp je torej kraj blizu Mačkolj, a onkraj državne meje, ob jami Grad, iz katere priteka ponikalnica osapska Reka. Starodavne, že razpadajoče osapske hiše so bile zidane tik pod kraško pečino, da je mogla biti zadnja stena in del strehe same kar živa skalna pečina. Te razpadajoče hiše si je vredno ogledati na prijetnem sprehodu v še lepih jesenskih dneh. Ob prihodu v Osp nas pozdravita najprej visok zvonik, zraven njega pa na drugi strani ceste že omenjena farna cerkev. Zgrajena je bila na ne ravno trdnih temeljih navoženega materiala, ki ga je zadrževal močan in kamnit oporni zid. Žal se je pa to v zadnjem času precej razmaknilo, da se odpira v cerkvenem tlaku, v enem robu južnega zidu in v sami strehi zelo nevarna razpoka. Skrajni čas je, da se storijo najnujnejša dela, da se prepreči nadaljno širjenje razpok in uredi temelje tako, da se komaj poldrugo stoletje stara, pa lepa in bogato poslikana cerkev me poruši.
Bivši osapski župljani iz Mačkolj in nekateri Osapci, ki zdaj žive na Tržaškem, so se zavzeli, da po svojih močeh zberejo primerno vsoto denarja kot prispevek v sili za skromno pomoč pri tem nujnem reševalnem opravilu.
Cenjeni bralci, ki ste pripravljeni priskočiti na pomoč tej zelo revni župniji, pošljite svoje prispevke na uredništvo Katoliškega glasa ali v župnišče v Mačkoljah. Ljubi Bog bo stotero povrnil vsem dobrotnikom. Darove bomo sproti objavljali.
★
Čestitke
ACM Trst toplo čestita dr. Majdi Košuta in dr. Marku Oblak ob njuni poroki ter jima želi obilo božjega blagoslova.
Seminar o audiovizualnih pripomočkih
V petek 20. septembra je bil na gori-šk: pokrajini enodnevni seminar o audiovizualnih pripomočkih v šoli, ki ga je organiziral pokrajinski odbornik dr. M. Špacapan. Pozdrav udeležencem, ki jih je bilo res zelo veliko, je prinesel predsednik goriške pokrajine in pa predstavnik šolskega skrbništva dr. Leotta; spregovorila je tudi prof. Pecorari kot predstavnica šolskih okrajev.
Uvodni govor je imel naš slovenski odbornik dr. Špacapan, ki je podčrtal vlogo novih pripomočkov na področju poučevanja in posvaril zlasti pred možnostjo zlorabe slednjih s strani nepoučenega osebja: prav zaradi teh nevarnosti je pokrajinska uprava v Gorici organizirala tečaj o uporabi audiovizualnih aparatov, ki je namenjen prav osebju, ki se najbolj ukvarja z novimi metodami poučevanja.
Sledili sta predavanji dveh univerzitetnih profesorjev dr. Grassillija iz Trsta in dr. Robuschijeve iz Padove, v popoldanskih urah pa so bile na sporedu praktične vaje in prikazi.
★
Odgovor Mladinske sekcije SSk
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Deželni odbor Mladinske sekcije SSk potrjuje izjave, ki jih je navedel v prvem pismu.
V svoji trditvi, da je narod brez politike folklora, nismo nikakor podcenjevali vloge in važnosti gospodarskih, kulturnih in športnih organizacij, kar izhaja iz odgovora MO SKGZ. Jasno pa smo poudarili, da so vsa ta prizadevanja zaman, če m zraven samostojne politične stranke. V obstoječem državnem ustroju so namreč stranke in njih izvoljeni predstavniki tisti, ki dejansko odločajo o problemih na vsedržavni in krajevni ravni in torej tudi o bodočnosti naše manjšine (gospodarski razvoj, šole, dvojezični napisi...). Zgovoren primer je položaj Slovencev na Koroškem, kjer se manjšina kljub dokaj solidnemu kulturnemu in gospodarskemu delovanju nahaja v hujši situaciji kot je naša. Udeležencem III. tabora narodnosti je sam podžupan vasi Bistrica v Ziljski dolini pojasnil, da se dosedanja politika vključevanja v vsedržavne stranke sploh ni obrestovala, saj so prve uspehe dosegli prav s samostojnim političnim nastopom (Koroška enotna lista).
Prav tako se ne moremo strinjati s trditvijo MO SKGZ, da je naše gledanje na delovanje Slovencev, ki so vključeni v vsedržavne stranke, podcenjevalno in celo žaljivo. Iz našega pisma namreč izhaja, da kritično ocenjujemo pristop vsedržavnih strank do manjšinske problematike in njihovo upoštevanje vloge in dela slovenskih članov v teh strankah. To pa še ne pomeni, kot trdi MO SKGZ, da podcenjujemo napore slovenskih aktivistov. Mislimo pa, da bi bil njihov trud bolje poplačan, če bi nastopali 'kot samostojni politični delavci.
O tem pričajo tudi rezultati upravnih volitev na Goriškem: potem ko ni bil izvoljen v občinski svet noben slovenski predstavnik PCI, smo Slovenci upali, da bo kateri izvoljenih odstopil in mu prepustil mesto. To pa se ni zgodilo. Na listi PSI je bil izvoljen Slovenec, ki je prejel največ preferenčnih glasov v svoji stranki. Kljub temu pa je odborniško mesto PSI moral prepustiti italijanskemu tovarišu.
Vprašujemo se, če niso ta dejstva bolj žaljiva za slovenske aktiviste v vsedržavnih strankah kot pa naše trditve v prvem pismu?
Kar se tiče prisotnosti našega predstavnika v tržaškem občinskem odboru, izjavljamo, da je pokrajinski odbor SSk po zadnjih dogodkih v zvezi s prepovedjo razstave v palači Costami, tudi na pritisk Mlodinske sekcije SSk, sprožil preverjanje med strankami, ki sestavljajo to koalicijo. Protest v zvezi Z omenjeno prepovedjo je Mladinska sekcija SSk tudi osebno izrazila županu Richettiju med obiskom na tržaškem županstvu 14. septembra letos.
S svojim pismom nismo nikakor hoteli razbijati enotnosti zamejskih Slovencev, pač pa smo poudarili potrebo, da bi se vsi zamejski Slovenci združili v enotno stranko.
P. S. - Zahvaljujemo se očetovskim nasvetom Slovenske komisije pri deželnem vodstvu PCI za Furlanijo-Julijsko krajino. Želimo pa povedati, da nas rezultati vključevanja Slovencev v italijanske (narodnostno mešane? ) stranke vsekakor ne morejo prepričati. O enotnosti Slovencev pa menimo, da je akcijska enotnost, do katere smo zaenkrat prišli in katero podpiramo, le prvi korak, korak naprej pa smo predlagali mi, tj. enotno, le na narodnostnih temeljih zasnovano slovensko stranko.
Počastitev tolminskega rojaka
m. i *
t i "Ta
Občinski odbor v Gorici sestavljen
Po izvolitvi župana in odbornikov na občinski seji dne 9. septembra je potem prišlo tudi do porazdelitve mest v odboru samem. To na seji z dne 24. septembra, ko je župan dr. Scarano uradno sporočil resorje novoizvoljenemu občinskemu odboru. Ti so tako porazdeljeni: Mario Del Ben (PSI), podžupan in javna dela; Lanfranco Zuccalli (PSDI), starejši odbornik in mestne službe ter splošne zadeve; Niccolo Fornasir (DC), urbanistika, decentralizacija in programacije; Ar-mando Obit (DC), finance in proračun; Flavio Culot (DC), socialne zadeve; Andrej Bratuž (SSk), turizem, mestna policija in trgovina; Franco Obizzi (PRI), šolstvo, kultura in šport; Luciano Gentile (PSDI), osebje.
Medtem se je občinski odbor že večkrat sestal in razpravljal o zadevah redne uprave. Na dnevnem redu so bile tudi seje občinskega sveta. Na seji z dne 24. septembra je bilo na dnevnem redu tudi več interpelacij. Svetovalec SSk Damjan Paulin se je pozanimal, kako je z namakanjem v kmetijstvu zlasti na štandreš-kem področju.
Občinski svet se je tudi sestal v ponedeljek 30. septembra in odobril dolgo vrsto sklepov, ki jih je sprejel še prejšnji občinski odbor.
Seja ZSKP v Gorici
Po poletnih počitnicah so se člani Zveze Slovenske katoliške prosvete (ZSKP) zbrali na svoji redni seji 16. septembra. Po kratkem pregledu prireditev, ki so bile med počitnicami, so odborniki sestavili program, ki ga bodo izvedli v sezoni 1985-86. Največjo pozornost bo v oktobru posvetila Zveza razstavi del Toneta Kralja, ki bo v goriškem Avditoriju od 26. oktobra do 7. decembra in Primorskim dnevom, ki bodo na Koroškem od
12	do 20. oktobra.
Navajamo program prireditev v sezoni 1985-86, kot je bil izdelan in odobren na zgoraj omenjeni seji:
Od 10. do 14. okt. nastop zbora »Mirko Filej« in ansambla Lojzeta Hledeta v Belgiji;
od 12. do 20. okt. Primorski dnevi na Koroškem;
13. okt. koncert dua Lorenz-Šček v Katoliškem domu v Gorici;
od 26. okt. do 7. nov. razstava del Toneta Kralja v goriškem Avditoriju;
27. okt. misijonska prireditev v Katol. domu v Gorici;
9. novembra martinovanja;
10. nov. 40-letnica prvega slovenskega tednika na Goriškem v Katol. domu;
23. in 24. nov. Cecilijanka istotam;
5. decembra miklavževanja;
8. decembra Mala Cecilijanka v Katol. domu;
29. dec. božični koncert v Gorici;
31. decembra silvestrovanja;
5. in 12. jan. 1986 premiera štandreške dramske skupine;
26. jan. Nedelja katoliškega tiska v Katol. domu;
6. febr. Prešernova proslava v Gorici;
8. febr. pustovanje v Števerjanu;
9. febr. pustna prireditev v Katol. domu;
27. febr , 6., 13., 20. in 27. marca postna predavanja v Gorici;
31. marca Praznik pomladi v Doberdobu; 2., 26. in 27. aprila ter 1. maja Praznik frlalje v Rupi;
11. maja 40-letnica »Pastirčka«;
17. in 18. maja Briški praznik v Števerjanu;
od 24. maja do 8. jun. Praznik špargljev v Štandrežu;
8. junija Družinski dan v Gorici; od 10. do 20. junija prireditve glasbenih šol;
5. in 6. julija festival domače glasbe v Števerjanu.
Umrla je velika dobrotnica goriškega semenišča
V	nedeljo 29. septembra v 'jutranjih urah je v rodnem Tržiču v starosti 89 let umrla Lidia Pini. Naslednji dan popoldne so jo pokopali, potem ko je bila zanjo opravljena v cerkvi sv. Ambroža sv. maša ob koncelebraciji 35 duhovnikov. Navzoči so bili vsi gojenci goriškega semenišča.
Od mladosti je bila aktivna v vrstah Katoliške akcije, v daljnem letu 1929 pa je začela z delom za goriški semenišči, obiskujoč župnije in zbirajoč sredstva za vzdrževanje tolikih revnih gojencev. O-
benem je organizirala molitev za duhovniške poklice. Lani je odložila, ker ji starost ni več dopuščala dejavnosti, vodstvo semeniških sotrudnic. V več kot 50 letih je pripomogla, da je prišlo do duhovništva nad 250 semeniščnikov.
Njeno delo in krščansko pričevanje o-stajata trajen blagoslov za goriško Cerkev ter kličeta po nadaljevanju. In to bo naša najlepša zahvala.
A.Z.
Obisk občinskega odbora iz Venla na Holandskem
V	soboto 28. septembra je bil na obisku v Gorici občinski odbor iz mesta Venlo na Nizozemskem, ki je že dolgo vrsto let pobrateno z goriško občino. Najprej jih je na sedežu občinske uprave sprejel župan Scarano z odborniki. Tu je goriški župan izročil nizozemskim gostom spominska obeležja, med drugimi mestni pečat in grb. Župan iz Venla se je toplo zahvalil za sprejem, nakar sta oba odbora skupaj obiskala goriški grad in si ogledala Tiepolovo razstavo.
Popoldne so gostje iz Venla odpotovali v Gradež, kjer so si ogledali še glavne zanimivosti tega turističnega središča.
Moški zbor »M. Filej« bo gostoval v Belgiji
Moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice bo na povabilo društva »Slomšek« v Belgiji gostoval pri rojakih v -Limburgu. Odpotoval bo v četrtek 10. oktobra zvečer ter se vrnil v ponedeljek 14. oktobra ponoči. Obenem z zborom bo nastopal tudi ansambel »Lojze Hlede« iz Števerjana.
Kličemo jim: Srečno pot in obilo uspehov med rojaki v Belgiji!
Akcija za misijonarja Janeza Puhana zaključena
Ko smo v našem listu objavili pismo misijonarja Janeza Puhana z Madagaskarja, ki je prosil za 450 dolarjev pomoči, da bi mogel plačati delavce, ’ki mu gradijo dvoranico poleg cerkve, se je oglasilo 13 dobrotnikov, ki so skupno darovali 2,660.000 lir. Denar smo že poslali g. misijonarju. Poslali mu pa bomo še podobo svetogorske Matere božje, da jo izobesi v novi dvorani zato, da bo spominjala verne domačine na dobrotnike s Primorske.
Praznik krvodajalcev v Štandrežu
Letos se je ta že tradicionalni praznik krvodajalcev iz občine -Sovodnje vršil v nedeljo 15. septembra. Za kraj srečanja je bil izbran Štandrež. Zbirni prostor je bil pred kulturnim domom »A. Budal«, od koder so se predstavniki sekcij s svojimi prapori, člani in prijatelji podali v tamkajšnjo cerkev k sv. maši, ki se je darovala za pokojne člane sekcije. Pel je domači štandreški cerkveni zbor. Po maši so krvodajalci ob zvokih godbe na pihala iz Vileša krenili k spomeniku padlim, kjer je bilo polaganje vencev, od tam pa znova v Kulturni dom, kjer se je nato odvijal ostali program.
Praznika so se udeležile vse sekcije iz goriškega območja, nadalje iz Doberdoba in Foljana ter Rude, ki spadajo pod Tržič oz. Videm. Med gosti so bili predstavniki goriške občine, številno odposlanstvo Rdečega križa iz Škofje Loke in zastopniki Rdečega križa iz Ajdovščine, Prisotna je tudi bila delegacija zavoda »Janko Premrl-Vojko« iz Vipave. Nismo pa zasledili kakega predstavnika sovodenjske občinske uprave. Pri kulturnem sporedu je sodeloval mešani zbor »O. Župančič« pod vodstvom Elde Nanut.
Predsednik sovodenjske sekcije krvodajalcev Branko Černič je v svojem priložnostnem govoru med drugim dejal, da darovati kri za bližnjega pomeni izkazati mu ljubezen, drugim pa dati zgled nesebičnosti. Vse prisotne je pozdravil, še posebej še razne predstavnike.
Tajnica krajevne sekcije Marinka Batič je v svojem poročilu dejala, da so bili že od ustanovitve sekcije v Sovodnjah ■včlanjeni vanjo tudi krvodajalci iz Štan-dreža. Že takrat je bilo dogovorjeno, da se čimprej ustanovi sekcija tudi v tem kraju. Naj bi se to kmalu uresničilo, da se bo tako povečalo število slovenskih krvodajalcev! »Zato si želimo novih članov zlasti iz vrst mladih,« je izrecno poudarila. »Prav zato bomo danes dali majhno priznanje našima najmlajšima krvodajalcema, ki sta prav iz Štandreža; to str Orjana Marcin In Stefan Nanut.«
Dramski odsek PD »ŠTANDREŽ« uprizori veseloigro v dveh dejanjih
MILIJONARJI V OBLAKIH
v soboto 5. oktobra ob 20. uri
v dvorani cerkve sv. Štefana v Romjanu Organizira slovenski ženski pevski zbor iz Ronk
Vstop prost
Sledila je podelitev priznanj. Bronasto značko kot priznanje za 20-kratno darovanje krvi je prejel Benjamin Čemic z Vrha, za desetkratno pa Miralla Bulfoni in Paolo Braku iz Štandreža, Jožef Černič z Vrha, Adriano Malič s Peči in Bruno Peteani iz Sovodenj.
Kulturni spored je dvojezično povezovala Katja Tomažič, ki je tudi podala pesmico Franja Rojca iz Sovodenj, ki je tudi član sekcije. Pozdrave in čestitke so izrekli predstavniki Rdečega križa iz Škofje Loke dr. Možgan in predsednik RK Ajdovščina Ernest Rojc, v imenu KD »O. Zupančič« pa je spregovorila predsednica Elda Nanut.
Ob zaključku se je tajnica Marinka Batič zahvalila gori omenjenemu društvu za nudeni prostor, njegovim članom pa za pomoč pri organizaciji praznika, na dalje pevcem PD »Štandrež« za ubrano petje pri maši, članom zbora »O. Zupančič« pa za njegov nastop na prazniku, ki je spored zelo popestril ter končno vsem, ki so pripomogli k uspehu tega praznika. Sledila je zakuska za člane in goste, med katero sta igrala godba na pihala iz Vileša in ansambel »Obzorje« iz Železnikov (Škofja Loka). Odbor odseka je na kraju z zadovoljstvom ugotovil, da je praznik lepo uspel, saj se ga je udeležilo veliko ljudi. - Remo Devetak
Prva Slovenka je postala doktor teologije
Na ljubljanski teološki fakulteti je promovirala iz svetopisemskih ved za doktorja teologije s. Jasna Kogoj iz uršu-linskega reda. Rojena je v Ročinju pri Kanalu 7. oktobra 1944. Po končani gimnaziji je vstopila k uršulinkam in nadaljevala študij na teološki fakulteti v Ljubljani. Po magisteriju iz teologije je bila v Jeruzalemu, kjer se je pripravljala na zagovor doktorske razprave. Tega je o-pravila prejšnji teden na teološki fakulteti v Ljubljani z odliko. Tako smo dobili Slovenci prvo žensko, ki ima akademski naslov doktor teologije.
S. Jasna Kogoj je tudi edina, ki je po vojni vstopila v samostan iz kanalske dekanije. Čestitki se pridružujemo tudi mi z željo, da bi naredila veliko dobrega med našim narodom.
■	Do strahotnega krvoprelitja je prišlo v belgijski prestolnici Bruslju. Skupina treh zakrinkanih roparjev je -napadla dve veleblagovnici. V prvi so v trgovini ubili nekega občinskega delaivca, -vzeli s seboj mladeniča -kot talca in ga nato ustrelili, na begu pa še dva mimoidoča, hudo pa ranili 174etnega fanta. V drugi so še pred vstopom ustrelili delavca, ki je lepil volilne lepake in 12-letoega dečka, ki je v tistem hipu privozil mimo na kolesu, v trgov-ini pa blagajničarko in nakupovalca. S seboj so vzeli čuvaja, ki pa so ga nato tudi ubili. Skupaj torej osem oseb za borih nekaj tisoč belgijskih frankov.
OBVESTILA
Koncert duo Lorenz-Šček. V nedeljo 13. oktobra bo na vabilo SKPD »M. Filej« v Katoliškem domu v Gorici nastopil duo Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček (klavir). Znana slovenska -solista bosta predvajala vrsto Skladb domačih in tujih avtorjev.
Redna seja Zveze slov. katoliške prosvete v Gorici bo v ponedeljek 7. oktobra ob 20.30 v Katol. domu. Dnevni red: prireditve ob 1. novembru; komisije za razna kulturna področja; razstava Toneta Kralja; razno.
V	Marijini cerkvi na Pečah pri Boljun-cu bo v -nedeljo 6. oktobra ob 15. uri sv. maša.
Izobraževalni tečaj za veroučiteije slovenskih osnovnih in srednjih šol na Tržaškem. V sredo 9. in 16. oktobra bo ob 16. uri na državni srednji šoli »F. Levstik« na Proseku dr. Alojz Snoj, v okviru izpopolnjevalnega tečaja za profesorje -nižjih srednjih šol na Tržaškem, govoril o katehetu in katehetskih priročnikih ter o katehezi in šola. Zaradi pomembnosti tečaja -so vsi verouči-telji vabljeni, da se predavanj zagotovo udeleže. — Koordinator izpopolnjevalnega tečaja ravnatelj Umber-to Mamolo.
DAROVI
»Za Katoliški glas«: Leopold in Amelija Pangos 10.000 lir.
Za cerkev na Travniku v Gorici: Zal-ka Vendramin in družina 100.000 lir.
Za Alojzijevišče: -Anica in Zora ob godu msgr. Frančiška Močnika 30.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: Zorka Rožič z otroki -v spomin na Antona Vogriča
50.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: Karmela Pete-jar. namesto cvetja na grob Mirka Hmeljak 50.000 lir.
V	spomin pokojnih v družini: M. R. za gobave 100.000, za lačne po svetu 50.000, za Alojzijevišče 25.000, za sklad »Mitja Čuk« 10.000, za Katoliški -glas 15.000 lir.
Ob 17. obletnici smrti Jožefa Sirk: žena Hema za Katoliški glas, za Zavod sv. Družine, za »Našo pot«, za Katolišk-i dom in za cerkev pri Subidi po 20.000; -skupaj
100.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Pierina Škerlavaj in prebivalci s Kraške ulice v spomin na Ivana Sosiča (Laufarja) 200.000; CPZ Sv. Jernej, Opčine v spomin tragično preminulega Vincenca Miliča 100.000; Karlo in Terezija Rova-tti ob 25. obletnici poroke 100.000; Josip in Danica Krevatin ob svoji zlati poroki 50.000; priči ob poroki Svetlane in Roberta 45.000; Danila in Milena Poženel v spomin na štiri žrtve cestne nesreče na Opčinah 20.000; Karla Vremec-Gombač v -spomin na Rudija 15.000; razni
15.000 lir.
Za mladinski pevski zbor »Vesela pomlad«, Opčine: CPZ Sv. Jernej z Opčin v spomin tragično preminulega Vincenca Miliča 50.00; Josip in Danica Krevatin ob svoji zlati poroki 25.000 lir.
Za cerkev na Banah: Natale Budai za novo omaro v zakristiji 100.000; Josip in Danica Krevatin ob zlati porok-i 20.000 li-r.
Za cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, Opčine: U-bald Vrabec v počastitev spomina tragično preminulega Vincenca Miliča
40.000 lir.
Za sklad »Mitja Čuk«: časnikarji in u-službenci redakcije »Primorskega dnevnika« 241.000; CPZ Sv. Jernej - Opčine v počastitev spomina tragično umrlega Vincenca Miliča 50.000; Stanka in Jelka v spomin na Jasninega očeta 20.000; -Laura in Zofija Žagar namesto cvetja na grob Zofije Škerlj vd. Sancin 20.000; Stana Škerlj v spomin na Giancarla Gerdino 20.000; kolegi v spomin na Heleno Gantar in Ivico Simonič 25.000; svojci v spomin na -drago -sestro in teto Jožefo Sancin 15.000; Anica Gombač -namesto cvetja na grob Zofije Škerlj vd. Sancin 10.000; družina Žerjal, Trebče namesto cvetja na grob Matjaževega dedka Vincenca Miliča
10.000 lir.
Za nujno popravilo strehe Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu: Zinka -in Darko 100.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: družini Romano-Zuljan in Romano, Ricma-nje 50.000; družina Gulič, R-icmanjev spomin na očeta Angela 30.000; Nadja in Leandro Kuret, Ricmanje namesto cvetja na grob pok. Ni-not-a Hrvatič 20.000; Pepca Racman, Boljunec namesto cvetja na grob pok. Angela Gulič 10.000; Vera Turk, Trst v spomin na pok. Marijo Sen-ica za zastavo sv. Ciri-la iin Metoda 10.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in tudi drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Maša za edinost v Trstu bo v ul. Risor-ta 3 v ponedeljek 7. oktobra ob 17.30. Vabi ACM. Sledi-jo diapozitivi.
Društvo slov. izobražencev v Trstu, ul.
Donizetti 3 začenja v ponedeljek 7. oktobra ob 20.30 svojo redno sezono večerov in -predavanj. Na -prvem srečanju bo okrogla miza na temo: »Madjugorje - montaža, halucinacija ali resnica?« Sodelujejo msgr. L. Škerl, dr. Rust-ia in prof. Rebula.
JMn M JI
Spored od 6. do 12. oktobra 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša -iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 A. Goljevšček: »Volk in Rdeča kapica«. Radijska komedija za otroke. -11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.10 Lahka glasba. 15.00 Na počitnice. 16.00 Š-port. 17.30 J. Štoka: -»Ne kliči vraga«. Burka.
Ponedeljek: 8.10 Četrtkova srečanja. 8.40 Lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo... 13.20 Cecilijanka 1984: zbor iz Anhovega, dekliški zbor iz Števerjana in zbor Jezero iz Doberdoba. 14.10 Iz -šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »V deželi pravljic«. 16.00 Iz zakladnice -pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 8.40 Lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo... 14.10 Povejmo v živo. 15.00 M-ladi mladim. 16.00 Med Brd-i -in Jadranom. 17.10 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Arne Tornquis:t: »Rekviem«.
Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu. 8.40 Lahka -glasba. IOjIO -Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo... -13.20 Mešani zbor Rupa-Peč. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Igraj -se z nami tudi ti! 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna -kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
. Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 8.40 Lahka -glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo... 13.20 Slov. popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na go-riškam -va-1-u. -17.00 Kulturna -kronika. 17.10 M-i in glasba. 18.00 Štirideset -let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem va-l-u. 8.30 Lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo... 13.20 Revija ZCPZ 1984: zbor M. Kogoj, -dekliški sek-stet Slomšek in zbor Fantje izpod Grmade. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Iz fi-lms-kega sveta. -16.00 Iz zakladnice -pripovedništva.
17.00	Kulturna kronika. 17.10 Nabožna glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Lahka glasba. 10.-10 Koncertni in operni spored. 11.30 -Poljudno čtivo... 14.-10 Zaposlenost in nezaposlenost -mladih. 15.00 Otroški -kotiček: »Skrito - odkrito«. 16.00 Diskografija Slovencev v Italiji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Janez Povše: »Za -plačilo ti prinašam slovo«. Ljubezenska kriminalka.
DAROVI
Za Skupnost Družina - Opčine: družina Abelaf 50.000; Rudi Kalc -v spomin na Ivana Sosiča (Laufar) 30.000; Furlan, Sosič in Bernhardt namesto cvetja na grob Vincenca Miliča 20.000 -lir.
Za Tržaški oktet: Josip iin Danica Krevatin ob zlati poroki 25.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: družina Parenzan, Trst v zahvalo za opravljeni izpit 20.000; N. N., Gorica 10.000; Pepca Racma-n, Boljunec 5.000 lir.
Za obnovitvena dela v cerkvi sv. Jerneja v Mačkovljah: Silvio in Romilda Tul 100.000; N. N. 50.000; Anamarija Smotlak 50.000; -družina Gorjan 50.000; N. N. v blag spomin na pok. -Emilijo Tul 10.000 lir. Za lačne po svetu: Fani, Sovodnje 80.000.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
i a. '<*£ Ji
Vaš Hotel
34170 GORIZIA - GORICA (ITALY) - C(^RSO>.l-TAlIIA, 63 TELEF’ (0481) 82166/ 7 / 8 - TELE)f-461154 PAL GO I