Poštnina plačana v gotovini S ped. in abbon. postale - II Gruppo 70% Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 26.000 Letna inozemstvo 1-ir 40,000 Letna inozemstvo, USA dol. 30 Poštno čekovni račun: Stev. 24 12410 m J Leto XXXVII. - Štev. 38 (1869) Gorica - četrtek, 3. oktobra 1985 - Trst Posamezna številka Lir 600 Maša še ni vse Deželnakonferencaoizseljenstvu Kardinal Ratzinger se v knjigi »Rap-porto sulla Fede« ustavlja ob raznih problemih v Cerkvi po zadnjem koncilu. Tako je posvetil svojo pozornost tudi liturgiji po koncilu. Ugotavlja razne pomanjkljivosti in stranpote, ki jih ni najti v koncilski konstituciji o liturgiji (Sacro-sanctum concilium). Posebej obžaluje, da je bila maša iztrgana iz celotnega češče-nja v Cerkvi. »Bogoslužno življenje katoličana se ne sme omejiti samo na ”obče-stvenost”: najti mora tudi mesto za osebno pobožnost, osebno molitev, čeprav mora tudi ta biti usmerjena v "skupno molitev”, tj. v liturgijo.« CELOSTNO GLEDANJE NA MAŠO Potem nadaljuje: »Liturgija je za nekatere zgolj evharistična daritev, ki jo pojmujejo samo pod vidikom "bratovske gostije”. Toda maša ni samo večerja med prijatelji, ki se skupaj zberejo, da obhajajo spomin na Gospodovo zadnjo večerjo s tem, da med seboj lomijo kruh. Maša je občestvena daritev Cerkve; pri maši Gospod moli z nami in za nas ter se nam daje v hrano. Maša je zakramentalno obnavljanje Kristusove daritve na križu; zato se njena odrešujoča moč razteza na vse ljudi, navzoče in odsotne, žive in mrtve. Moramo se znova zavesti, da sv. maša ni brez vrednosti, če se vernik dejansko ne obhaja. Ob tej zavesti razni dramatični problemi, npr. pristop k sv. zakramentom ločencev, ki so se znova poročili, izgubijo veliko na svoji stiski.« »Pojasnim,« pravi kardinal. »Če evharistično daritev doživljamo zgolj kot obed med prijatelji, potem kdor je od njega izključen, je zares odrezan od prijateljske skupnosti. Toda če se povrnemo k celostnemu gledanju na mašo, ki ni zgolj bratovski obed, temveč tudi Gospodova daritev, ki je učinkovita sama v sebi (deli milost) za tiste, ki so združeni v veri, potem tudi tisti, ki ne jč od evharističnega kruha, je vseeno v določeni meri deležen darov, ki se dajejo vsem ostalim.« ČEŠČENJE SV. EVHARISTIJE V nadaljevanju se dotakne še enega pojava: ugašanje češčenja sv. Evharistije. Izkušnja to potrjuje. V zadnjih 20 letih smo skoro pozabili na evharističnega Jezusa; ob vsaki priložnosti obhajamo sv. mašo, tako redko pa odpremo tabernakelj za če-ščenje evharističnega Boga. Kardinal pravi: »Pozabili smo, da je če-ščenje poglobitev občestvenosti. Ne gre za kako osebno, individualno češčenje, temveč za nadaljevanje ali za pripravo ob-čestvenega srečanja.« V tem napačnem gledanju smo opustili evharistične procesije za praznik sv. Reš-njega Telesa, v Italiji še posebej, ker je Cerkev pristala na odpravo tega praznika. Mnogi, zlasti mlajši duhovniki, opuščajo prve petke kot bi bili odveč. V tem oziru se je v 8. štev. Sporočil slovenskih škofij oglasil škof Stanislav Lenič. ČEŠČENJE SRCA JEZUSOVEGA »Starejši duhovniki še dobro pomnimo, kaj so pomenili prvi petki v župniji. To so bili dnevi spovedovanja, molitve, spravnega sv. obhajila. Bile so župnije, kjer so ta dan verniki tako napolnili cerkve kakor ob nedeljah. Mnogokje so bile uvedene adoracije pred prvim petkom s posebnimi nameni, zadnje čase še posebej z molitvami za duhovne poklice. Še imamo župnije,« piše škof Lenič, »ki bolj ali manj uspešno ohranjajo ta lepa izročila.« Res je, časi so se spremenili in ljudje so danes bolj zaposleni kot v preteklosti, tudi mladi. Kljub temu se da še marsikaj storiti. V vsaki župniji so še dobre žene, ki rade molijo. Tudi mladina in otroci bi prišli k pobožnosti prvih petkov, pa še kaka mati z njimi, če bi le dušni pastir znal ljudem približati pobožnost prvih petkov, če bi najprej sam veroval v njeno učinkovitost za versko življenje v župniji. O tej učinkovitosti se pa lahjo pouči v izkušnji preteklih časov, v nauku Cerkve in svetnikov, pa tudi v nauku nekaterih sedanjih teologov. Škof Lenič navaja prof. Hžiringa, ki velja za vodilnega teologa sedanjih časov, in njegovo knjigo »Srce Jezusovo - rešenje sveta«, ki je izšla v italijanskem jeziku in v nekaterih prevodih. SVETNIKI NAJ NAM BODO UČITELJI Toda zakaj bi klicali na pomoč samo bogoslovne učenjake, ko imamo še bolj varne vodnike v božjem češčenju in to so svetniki. Od sv. Tomaža Akvinskega, ki je uredil liturgijo praznika sv. Reš-njega Telesa, dalje ni svetnika, ki bi ne bil častilec sv. Evharistije in bi tega češčenja ne širil in priporočal. Protestantje, ki ne verujejo v zakramentalno bivanje Jezusa Kristusa v oltarnem zakramentu, so ohranili sv, pismo. Toda mi katoličani verujemo, da je sv. pismo Bog, ki govori človeku; sv. Evharistija pa je Bog, ki zakramentalno biva med nami ljudmi. Če v to verujemo, kako da pozabljamo na sv. Evharistijo izven maše in obhajila? Ko stopa slovenska Cerkev v evharistično leto, bi bil najbolj viden in otipljiv sad tega leta poživitev češčenja Srca Jezusovega in prvih petkov. K. HUMAR Od 26. do 28. septembra se je vršila v Gradežu tretja deželna konferenca o izseljenstvu. Sodelovalo je 254 delegatov, ki so prišli iz raznih delov sveta. Navzočih je ibilo tudi 87 članov deželnega odbora za izseljenstvo. Na konferenci je bila zastopana med drugimi osrednja slovenska izseljeniška oiganizacija »Zveza beneških izseljencev«. Svoja stališča, ki so jih njeni člani podali na konferenci, je zveza izdelala v razpravi, ki je več mesecev potekala v njenih društvih tako doma kot v zahodni Evropi in prekomorskih deželah. Najbolj obširno je spregovoril o problemih beneških izseljencev Adriano Mar-tinig, ki živi v Belgiji. Dejal je, da se je izseljevanje iz Nadiških dolin nadalj-valo tudi po potresu, ker dežela ni ovrednotila gospodarske obnove v teh ikrajih. Prisotnim je posredoval tudi nekaj vznemirljivih podatkov, ki kličejo k takojšnjim protiukrepom. Leta 1921 je bilo v Nadiških dolinah 17.640 prebivalcev, leta 1951 še 16.195, leta 1984 pa komaj še 7.669. Tudi po potresu leta 1976 se je nadaljevalo izseljevanje. Od takrat je odšlo 1.166 Nnii italijanska V Trstu so v ponedeljek 30. septembra izročili italijanski bornarici nosilko helikopterjev, ki nosi ime po Giuseppeju Garibaldiju. Pri tej izročitvi sta bila navzoča tudi ministrski predsednik Craxi in obrambni minister Spadolini, od cerkvenih dostojanstvenikov pa goriški nadškof in tržaški škof. Ladjo so izdelali v tržiških ladjedelnicah. V svojem govoru je Craxi med drugim rekel, da je dogodek praznik za nadvse italijanski Trst (italianissima Trieste). Brez dvoma teh besed ni uporabil naključno. Praznik pa je tudi za mornarico, ki je z novim plovilom mnogo pridobila na svoji učinkovitosti. Dejal je še: Italija je miroljubna država, ki se je za vselej odpovedala napadalnim vojnam in ki si prizadeva mednarodne spopade reševati na miroljuben način in potom diplomacije, zato bo tudi noiva ladja, čeprav vojaška, zgolj v službi miru. V tem okviru ima Italija svojo pomembno poslanstvo v Sredozemlju in proti Afriki, kjer obstajajo sicer žarišča spopadov in napetosti, pa tudi miroljubne države, ki si želijo prijateljstva z Italijo in potrebujejo dobrin, ki jih proizvaja. Posebej je omenil bivšo italijansko 'kolonijo Somalijo, >w kateri je še vedno živo čustvo prijateljstva do Italije.« Vendar v Trstu niso vsi z navdušenjem sprejeli nove ladje. Istočasno, ko je potekala slovesnost v pristanišču, je skupina pacifistov vpila ob srečanju z vojaki »Morilci, morilci,« PCI je osporavala primernost te gradnje, ko je toliko drugih ivečjih potreb, delavci pa so izvedli protestno povonko v obrambo ladjedelnice San Marco, kjer je 500 od 800 delavcev v dopolni blagajni. Zahtevali so tudi, da jih sprejme Craxi, ta pa je zahtevo odbil, nevoljen, da so za svoj protest izbrali prav ta svečani trenutek. sebnem pogovoru s papežem zadržal 15 minut. Nato ga je sprejel predsednik italijanske republike Cossiga, ki 'je dejal, da je ta obisk skupno proslavljanje demokracije, ki je zmagala v obeh državah. Oba predsednika sta se. sestala kar trikrat: najprej privatno, nato pri obedu in potem še v razgovoru ob prisotnosti zunanjih ministrov Urugvaja in Italije Andreottija in Iglesiasa. Dan nato je urugvajskega predsednika sprejel Craxi. Pogovor je tekel predvsem, kako dvigniti urugvajsko gospodarstvo, ki je zelo zadolženo. Temu je bilo namenjeno tudi delovno kosilo s Sanguinetti-jem, ki so se ga udeležili številni zastopniki podjetniškega sveta. V sredo 2. oktobra je Sanguinetti s svojim spremstvom iz Rima odpotoval v Madrid. Obnovljeno urugvajsko -italijansko prijateljstvo Že prejšnji petek 28. septembra je dospel v Italijo novi in po 12 letih prvi demokratično izvoljeni predsednik Urugvaja Julio Maria Sanguinetti, ki je prevzel predsedstvo države letos 2. marca, pri čemer je bil navzoč tudi ministrski predsednik Craxi. V Urugvaju je kar 40 % prebivalstva italijanskega porekla, kar velja tudi za sedanjega predsednika in ženo Marto Canessa, ki ga na potovanju spremlja. Sanguinetti se je ustaivil najprej na severu Italije, v Milanu in Genovi, ta ponedeljek pa je dospel v Rim, kjer je najprej z ženo obiskal Vatikan in se v za- lihruh nasilja m minskih mestih Začelo se je preteklo soboto. V Frankfurtu na Meni je priredilo v nekem hotelu zborovanje 80 članov novonacistične stranke, ki pa na volitvah ne doseže več kot 0,2 odstotka glasov. To je služilo za povod »anarhistom in alternativcem« (to oznako 'je dala nemška zvezna policija), da so ob nastopu mraka začeli z nasiljem po mestnih ulicah. Oboroženi z železnimi drogovi, verigami, steklenicami z vnetljivo snovjo, z zakritim obrazom in na motornih vozilih so se predali razbijanju izložb, zažiganju avtomobilov in trgovin. Že od leta 1968 se kaj takega v ZR Nemčiji ni dogajalo. Ob teh nastopih je policijska cisterna za brizganje vode na demonstrante povozila do smrti nekega punkovca (hipija), kar je dalo izgovor za nova divjanja, ki so naslednje noči poleg Frankfurta zajela še mesta Hamburg, Berlin, Munchen, Niirnberg, Tubingen, Karlshrue, Freiburg, Hannover, Gottingen, Stuttgart in Bremen. beneških Slovencev iz svojih krajev v furlansko nižino. V razpravo so od Benečanov in Rezijanov posegli še nekateri odposlanci iz Belgije, Švice, Kanade, Argentine in Avstralije, Walter Drescig in Ferruccio Cla-vora pa iz Čedada. Argentinci so omenja- li zlasti tamkajšnje slabe delovne pogoje in silovito inflacijo, ki uničuje njihove prihranke. Nujno bi bilo treba povsod, kjer živijo izseljenci, oskrbeti pouk v domačem jeziku, za kar bi bila potrebna finančna pomoč dežele, kakor 'tudi za kulturno dejavnost in gostovanje raznih skupin od doma. Beneški izseljenci so v svojih posegih (mnogi so zaradi pomanjkanja časa svoja poročila izročili predsedstvu konference v pisani obliki) odločno postavili zahtevo po ovrednotenju domačih krajev, istočasno pa tudi zahtevali globalno zaščito in večji poudarek vlogi Slovencev v videmski »pokrajini in deželi sploh. Izseljencem, ki se hočejo vrniti v svoje kraje, naj dežela nudi primerne denarne prispevke, da si ti znova ustvarijo svoj dom, pa tudi gospodarsko uveljavijo. Beneški izseljenci iz raznih prekomorskih dežel so tudi poslali predsedniku posebne senatne komisije Garibaldiju 1280 pisem z zahtevo po globalni zaščiti. Na konferenci so posegli v razpravo tudi 'nekateri politiki kot poslanec v evropskem parlamentu Mizzau (DC), senator Toros (DC), deželni tajnik PCI Viezzi, vendar prisotnim njihovi nastopi niso bili najbolj všeč, ker so izseljencem odvzemali čas za prikazovanje njihovih problemov. Konferenco je spretno vodil deželni odbornik Turello. Ta je v svojem sklepnem govoru večkrat Slovence imenoma omenil, konferenco pa sklenil s trojnim pozdravom »Arrivederci di cuore« v italijanščini, »Mandi dal cur« v furlanščini in »(Zdravo, se vidimo preče po svietu« v beneški slovenščini. Tudi predsednik deželne vlade Biasutti je nekajkrat v svojem nedeljskem posegu poleg furlanskih in drugih izseljencev iz dežele izrecno imenoval slovenske. Enako so v svojih nastopih storili tudi številni furlanski delegati. Beneški Slovenci so se torej vidno uveljavili. Tudi Ferruccio Clavora, ki je v nedeljo govoril o važnosti, da se izseljenci vrnejo v svoje kraje, pri čemer naj dežela da vse, .kar je potrebno ter poudaril potrebo sodelovanja med Furlani in Slovenci in zahteval spoštovanje narodnih manjšin, slovenske v prvi vrsti, je žel navdušenje med delegati. Ob koncu zasedanja je bil sprejet zaključni dokument, v katerem izseljenci terjajo večjo zaščito s strani dežele. Njenim upraviteljem so bili predloženi konkretni predlogi in zahteve. Uredilo naj bi se tudi vprašanje državljanstva ob bivanju v tujini, ki so ga nekateri izgubili kot tudi pravico do pasivne in aktivne volivne pravice. Beneški izseljenci so se po Gradežu čez dva dni ponovno srečali na Ravenci v Reziji. Tam so imeli šesti kongres Zveze. Kot predmet razprave so si zastavili »Nova politika za emigracijo — potrebne spremembe za leto dva tisoč«. Po pozdravih oblasti in gostov je podal poročilo predsednik Walter Drescig. Kongres se je zaključil s. sprejetjem sklepov in z volitvami. Predsednik ostane W. Drescig. Plohe v Sahari Po več letih popolne suše je v preteklih dneh obilen dež poživil oaze v Saharski puščavi. Med puščavskimi prebivalci je bilo presenečenje izredno. Otroci so z odprtimi usti lovili vodo, ki je prihajala iz oblakov. Žene so hitele polniti z vodo vse razpoložljive posode v strahu, da se bo božji dar prehitro ustavil. Plohe v maroški puščavi pa so sesule tudi številne koče, zgrajene iz blata in slame. jejo in položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji in Madžarski. Italija po desetih letih sprejetih obveznosti 'v Osimskih sporazumih še vedno ni sprejela celovitega zakona o zaščiti Slovencev v tej državi. Predsednik deželnega sveta Manzon je prav tako poročal o gospodarskem in političnem položaju v Italiji in deželi Fur-lanija-Julijska krajina, glede slovenske manjšine 'pa je priznal, da prihaja do zastojev in zapletov, da je ritem italijanskega parlamenta počasen, vendar da se bo v okviru dežele skušalo storiti vse, kar je mogoče. Po njegovem mnenju je politika majhnih korakov najbolj primerna. Naslednji pogovor je potekel v prostorih izvršnega sveta SR Slovenije, kjer je delegacijo sprejel njegov predsednik Dušan Šinigoj. Osrednja tema je bilo gospodarsko sodelovanje med obema pokrajinama. Marsikaj je že bilo načelno sprejetega, v praksi pa se še ni uresničilo. Te ovire bi bilo treba postopno odstraniti na obeh straneh. Italijanska delegacija je drugi dan svojega bivanja v Sloveniji posvetila obisku tovarne oblačil »Mura« v Murski Soboti, dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih, zdravilišča v Moravskih Toplicah in vinske kleti v Ljutomeru. Ob koncu obiska sta oba predsednika podpisala skupno poročilo, v katerem je izražena tudi želja, da bi bil čimprej izglasovan zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Delegacija naše dežele na obisku v Sloveniji Pretekli teden je opravila delegacija dežele Furlanija-uJlijska krajina dvodnevni obisk v Sloveniji. Vodil jo je predsednik deželnega sveta Luigi Manzon, ki pripada socialistični stranki. V Ljubljani jo je sprejel predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner. Ta je kratko informiral italijansko delegacijo o splošnem političnem in gospodarskem položaju v Jugoslaviji, še posebej pa o srednjeročnem planu za razvoj Slovenije do Jeta dva tisoč. Dotaknil se je tudi Osimskih sporazumov, kako se uresniču- Mednarodno zborovanje na videmski univerzi V dneh 26. in 27. septembra je bilo na videmski univerzi mednarodno zborovanje o večjezičnosti na ozemlju Alpe-Adria. Organizirala ga je omenjena univenza pod pokroviteljstvom Sveta rektorjev univerz, ki delujejo v okviru skupnosti Alpe-Adria. Na posvetu so sodelovali številni italijanski in tuji znanstveniki, med njimi profesorji iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Zahodne Nemčije. Profesorja Jože Toporišič in Mitja Sku--bic z ljubljanske univerze sta predavala v slovenščini, prvi o pomenu večjezičnosti za raziskovanje starejših obdobij slovenskega jezika in slovstva, drugi o romanskih vplivih v delih Alojza Rebule. Prof. G. Francescato s tržaške univerze je govoril o problemih otroške in mladostne dvojezičnosti v Furlaniji-Julijski krajini. V soboto 28. septembra so si udeleženci zborovanja ogledali Tiepolove freske v videmski nadškofijski palači, nato pa so šil na študijsko ekskurzijo v Čedad in v Nadiško dolino. Kongres cerkvenih pevcev v Rimu Evropsko Leto glasbe gre h kraju. .l-TAlIIA, 63 TELEF’ (0481) 82166/ 7 / 8 - TELE)f-461154 PAL GO I