Letnik 1913.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VII. — Izdan in razposlan 1. dne februarja 1913.
Vsebina: (Št. 15 in 16.) 15. Ukaz, s katerim se pooblašča c. kr. pomožni carinski urad Nabod odpravljati žive rastline. — 16. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja
1906. 1.
15.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 10. januarja 1913. 1.,
s katerim se pooblašča c. kr. pomožni carinski urad Nahod odpravljati žive rastline.
Dodatno k ukazu ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, trgovino in finance z dne 15. julija 1882.1. (drž. zak. št. 107) o opreznostih, na katere je paziti v prometu z inozemstvom, da se ne zalrosi trtna uš (Phylloxera vas tat rix), se pooblašča c. kr. pomožni carinski urad Nahod iz inozemstva prihajajoče pošiljatve, ki obsegajo pod št. 2 dodatka h gorenjemu ukazu (priloga C' k § 18 izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi, oddelek a, točka IV) oznamenjene predmete, odpravljati .po predpisih, obstoječih za odpravljanje takih pošilja-tev po pooblaščenih uradih.
Zaleski s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.
16.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 22. januarja 1913. 1.,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I.
Naslednja določila na podstavi člena V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako:
Na koncu odstavka 3 prip. k št. 147 je pristavili :
Da se zanesljivo spozna pridevek jeklenili opilkov (jeklenega peska) k zrnatemu smirku, kar z magnetom ni mogoče, se izvlečejo iz kakih ig. smirkovega vzorca z magnetom njega držeči se deli in se segrejejo z razredčeno solitrovo kislino z l-2 gostosti (1 prostominski del koncentrirane kisline in 1 prostominski del vode). Ako so se pri-dejali jekleni opilki, se dvigajo obilne rjave pare, smirek, ki ima samo od stroja za drobljenje neznatne količine kovinskega železa, pa razvija samo slabo rumenkasto barvane pare.
V t. 19 obč. prip. k razr. XXII—XXV, oddelek V, je na koncu prvega odstavka vzprejeti naslednje opozorilo:
(SlovenUch. )
7
Zaradi razločevanja posnemkov usnja, kakor pegamoida, grabiola, granitola itd. (imenovanih tudi umetno usnje), ki se kakor tkanine tudi oca-rinjujejo po natančnejši kakovosti, od knjigo-veškega platna in voščenega sukna glej prip. odstavek 3 k št. 324 in prip. 1, odstavek 6 k št. 325.
V prip. k št. 324 je vzprejeti naslednji tretji odstavek :
Knjigoveško platno se razlikuje od posnemkov usnja, kakor pegamoida, grabiola, granitola itd. (imenovanih tudi umetno usnje), ki se kakor tkanine ocarinjujejo po natančnejši kakovosti, s tem, da imajo ti posnemki vode ne prepuščajočo prevleko, knjigoveško platno pa ima samo apreturo s skrohom. Ako postane torej blago, če se pomoči z vodo, motno, je knjigoveško platno, ako pa ostane neizpremenjeno in se sveti, gre za umetno usnje.
Glej tudi prip. 1, odstavek 6 k št. 325.
Zadnji odstavek prip. 1 k št. 325 je črtati in zanj postaviti:
Razen umetnega usnja, omenjenegavtretjem odstavku, so tudi posnemki usnja kakor pegamoid, grabiol, granitol itd. (imenovani tudi umetno usnje), to je impregnirano blago, ki ga je kakor tkanine ocarinjevati po natančnejši kakovosti. Za razlikovanje voščenega sukna od umetnega usnja te vrste, ki ima prav lako kakor voščeno sukno zoper vodo neobčutljivo površino, je paziti pred vsem na duh —• pri voščenem suknu povsem značilen (po firnežu lanenega olja), pri umetnem usnju jako različen (po kafri, vanilji in drugih dišavah). Ako se površina pomoči z metilalkoholom,' nastane pri umetnem usnju moten belkast madež, pri voščenem suknu pa ne.
Zaradi razlikovanja teh posnemkov usnja od knjigoveškega platna glej prip. odstavek 3 k št. 324, Glede ocarinjevanja blaga za zagrinjala na valjcih (rouleaux), tapete itd. glej t. 19 V. oddelka obč. prip. k razr. XXII—XXV.
V prip. 1, točka d k št. 432 je v tretji vrsti črtati besede: „die das Vierfache der Dicke überschreitet“, in na njihovo mesto postaviti: „ki presega 12»»«“. Isti odstavek je dopolniti z naslednjim stavkom :
Tudi z 1 '5 mm in manj debelimi in manj nego 12 mm širokimi fubrikali je ravnati kakor s pločevino, ako niso izdelani s ploščenjem, temveč rezani iz pločevinskih tabel (prip. 1, odstavek 2 k št. 434).
Prvi stavek prip. 1, odstavek 2 k št. 434 vštevši besede „.. .. unter die Bleche (Nr. 432)“ je črtati in ga nadomestiti z naslednjim besedilom:
S ploščeno (iz okrogle žice z valjanjem narejeno) žico, koje širina ne presega 12 mm, je ravnati kakor z žico št. 434; navadno ni nad 15 mm debela in spoznati jo je na njenih značilnih, zaokroženih, hrapavih, od ploščenja prihajajočih robovih; tipi ploščene žice so paragonska žica za stojala dežnikov, žica za travelerje (Ringläufer) i. dr. Ploščeno žico 15 mm in manj debelo in 12 mm širine ne presegajočo, potem iz pločevine rezane reči, ki se spoznajo na gladkih, ostrorobnih sečnih ploskvah, pa je brez ozira na debelost tari-fovati kakor pločevino št. 432; dolžinska razsežnost takih rezanih pločevinskih pramov normalno ue presega 2 m.
Naslednje besedilo omenjenega odstavka 2 od „geplätteter Staid oder Eisen.. .. “ do „... .als Blech der Nr. 432 zu verzollen“ je pustiti za nov tretji odstavek.
V	prip. 1, odstavek 1 k št. 466 je v četrti vrsti po besedi „Stahldraht“ vriniti: „(tudi iz ploščeno žice, imenovane v prip. 1, odstavek 2 k št. 434).“
«
V	prip. 7, odstavek 1 k št. 488 je v drugi, oziroma tretji vrsti namesto besede „tafelförmigen“ vstaviti „v obliki tabel irf drogov“.
V	prip. 1 k št. 503 je črtati drugi stavek „(Das zumeist .... wahmehmon.)“ in ga nadomestiti z nastopnim stavkom:
Večinoma običajna kositrova svinčnica se razlikuje od čistega kositra v obliki droga s tem, da se le oslabljeno čuje značilni kositrov krik, če se sloči, in da pušča na papirju znatne sledove svinca.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Zaloški s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.