roštmna plačana ▼ gotovim,
ŠTEV. 175.
V LJUBLJANI, pesieljek, 31. avguste 1986.
r«uuMe»a itoriilf* Din r—.
LETO n.
SHS .TPBgwwt»H.-K*svmr‘?&&*rT£-ac»acKK>v*«wt«
mom DNEVNIK
t~-----------------------
Uhaja vsak dan opoldne, izvzemil nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20*—, inozemstvo Din 80*—
neodvisen političen list
URBDNIBTV0 Df BPRAVNI8TT<fc SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TET. ti. TMiBFOE 6TXT. U&
RflkoplM m no vrafiaja — Ogkrf po
PiMMBim vprašanjem naj n pril*tt
ut odgovor.	q
pzi poštnem ček. urada Mn
Malo komentarja I
Vprašanje fuzije dveh velikih naših bank. Iz Zagreba nam poročajo: Kakor je znano, še Slavenska banka v Zagrebu ni imela glavne skupščine za prošlo poslovno lelo. Razlog temu se ima iskati v okolnosti, ker se že dalje časa vrše pogajanja med to banko in Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani v pravcu združitve obeh zavodov. Pri teli zavodih je angažiran v glavnem slovenski kapital, tako, da bi, ako pride do fuzije, 110-vostvorjena institucija bila pretežno ,slovenskega značaja in bi glavni sedež najbrže obdržala v Ljubljani. Ako pride do te fuzije, bi nova situacija imela največjo delniško glavnico med našimi bankami, dočim bi po jakosti poslov bila neposredno za Hrvatsko eskomptno banko.
Tako se glasi poročilo, oziroma tako so »poročali' v sobotni števil id -Jutra, iz Zagreba. Ta poročevalski komunike je na prvi pogled zelo mikaven, kajti nepoučenim ljudem predstavlja ojačenje slovenskega kapitala z ustanovitvijo no-ve »institucije«, kakor imenuje fuzijo »Slavenske banke« z »Ljubljansko kreditno banko : ali pa narobe. Ker pa smo na stališču, da kot neodvisen dnevnik absolutno ne smeiuo trpeti pri naših gospodarskih zavodih nikakih prikritij na-pram javnosti, posebno še, če gre za obstoj našega najstarejšega in največjega bančnega zavoda, si štejemo direktno v dolžnost, da podamo k temu poročilu iz Zagreba nekaj komentarja. Potreben je ta komentar radi lega, ker vprašanje fu-7>Se tou dveh bank ni samo vprašanje par akoijonarjev ali upravnih svetnikov, ampak kakor bomo nižje dokazali, emi-nentno vprašanje gospodarstva slovenskega naroda.
Večkrat smo že povdarjali in podčrtamo vnovič, da je »Slavensko banko« prevzela »Trboveljska premogokopna družba«, ki je ravno s teni postala zopet tuje-zemska družba, ker se je s tein anacijo-nalizirala! Govor o dveh zavodih, kojih delnice so v pretežni večini v slovenskih rokah, ampak zato, ker sedijo v uprav-»Tiboveljska družba« ima pretežno večino delnic Slavenske banke« v svojih rokah, ampak zato. ker sedioj v upravnem sveto štirje Slovenci, še ni bila in ni slovenska. Ravno »Trboveljska družba« je tista, ki pritiska na to, da bi prišlo do fuzije »Slavenske banke« z »Ljubljansko kreditno banko«,' kajti na ta način bi prišla v oblast tudi Ljubljanske kreditne«, našega res slovenskega, nepolitičnega denarnega zavoda.
»Zagrebški poročevalec« je napram slovenskemu narodu zelo milostljiv. V svojem poročilu pravi, da bi nova institucija svoj glavni sedež najbrže obdržala v Ljubljani. Torej, posito, sed non con-cesso, najbrže! »Trbovlje, kraj nesrečnega imena!«, dokler se bo tej družbi pustilo,da bo preko svojega delokroga kupovala s tujim kapitalom naša podjetja in jih prenašala iz Slovenije. Ljubljanska kreditna banka je bila ustanovljena v Sloveniji, tukaj je bil tudi njen glavni delokrog, y slovenskih rokah je bilo pre- j težno število njenih delnic, po šestih le- j tih svobodne države pa pride »Trbovelj- ; skac, da to naso banko prisili v fuzijo s , tujim kapitalom, ki je bil nabran na na- ■ ših tleh!
Naj se nam danes v času gospodarske i krize ne govori o jakosti delniške glavni- ! ce nove »institucije«. To bi bilo mikavo za gospodarska leta 1922 in 1923. Danes sili bolj v ospredje rentabiliteta velikih delniških glavnic. Delnice »Ljubljanske kreditne banke« imajo nominale 150.—, borzni tečaj denarja 225.-, »Slavenska banka« pa nominale 100.— Din, borzni tečaj 65—66 Din. Mislimo, da po'tej pri-
meri »Ljubljanska kreditna banka« fuzije pač ne potre’.,uje, greh pa bi naravnost bil, če bi šla iz naših rok v fuzijo s tujim kapitalom, dokler ji tega treba ni.
Odločno odklanjamo pritisk od strani
Trboveljske premogokopne družbe«, Id naj naša denarna podjetja pusti pri miru, ter kapital, nabran iz naše zemlje, porablja v druge namene, kakor pa nas gospodarsko podjarmljati. Kakor smo Slovenci s simpatijami gledali na mogočno premogokopno družbo takrat, ko je prenesla svoj sedež v Ljubljano in si zgradila lepo palačo na Aleksandrovi cesti, upajoč, da bo njeno delovanje — čeprav s tujim kapitalom, naši pokrajini v korist, ravno tako moramo danes konsta-tirati, da je izgubila med nami vse simpatije, ker je nasedla slabim svetovalcem, ki so jo pognali v gospodarska vprašanja, ki v njen delokrog ne spadajo! »Ljubljanska kreditna banka je bila na-cijonalno podjetje, stoječe strogo samo na gospodarskem stališču. Predmet politike je bila samo med svetovno vojno takrat, ko je znani ošabni avstrijski general rekel, da bi jo bilo najbolje zapreti, ker je bil Ivan Hribar — takrat v konfinaciji — njen predsednik. Drugače pči je bila v prvi vrsti poklicana kot banka, ki ima financirati in podpirati našo trgovino in industrijo. Taka je ostala do danes. Njene delnice so bile tako raztresene po celi Sloveniji, kakor le malokaterega denarnega zavoda. Vse to seveda do iakrat, ko jili je začela preplačevati »Trboveljska premogokopna družba«, odnosno dunajska »Landerbanka«, ki sla v najtesnejši ^ zvezi med seboj. S tem je »Trboveljska premogokopna družba« napovedala boj ne le delničarjem »Ljubljanske kreditne banke«, ampak slovenskemu narodu kot takemu, ker nam je hotela ugrabiti naš najstarejši in najmočnejši denarni zavod. Tega naj se »Trboveljska dobro zaveda. Odklanjamo vsako milostno izjavo, da bo sedež nove institucije najbrže ostal v Ljubljani. Ce bi nam »Trboveljska« vbe-žala s svojim premogom, dobimo nadomestilo v boljšem angleškem premogu za isto, če ne nižjo ceno, za naš najstarejši in najmočnejši bančni zavod pa ne bomo dobili nadomestila, če ga bomo pustili iz rok, da nam ga »Trboveljska odnese iz Slovenije.
Kot žurnalisti smo storili svojo dolžnost in jo bomo vedno, kadar bodo v nevarnosti naša narodna podjetja. Upamo pa, da bo tudi vlada storila svojo dolžnost in pokazala gospodom tujim kapitalistom pri »Trboveljski premogokopni družbi«, da koncesija za kopati premog še ni koncesija, kupovati domača podjetja in jih spravljati pod jarem tujega kapitala. Gospod direktor Rotter na Dunaju, ki je imel v Sloveniji zelo nespretne zaupnike, momentano so bili sicer dobri, ampak nič trajnega ni bilo — si bržkone misli, da pomeni SHS delati v naši državi s tujim kapitalom, kar kedo hoče. Prepričani pa smo, da bo sedanja vlada, če je s srcem in ne samo z jezikom na-lodna vlada, pokazala z dejanji, da nismo Kurdistan ali Afganistan, ampak konsolidirujoča se država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki v prvi vrsti skrbi za domači, potem se šele briga za tuji kapital.
VELIKI RADIKALNI SHOD V SKOPLJU.
Skoplje, 31. avgusta. Včeraj se je vršilo zborovanje radikalne stranke v hotelu Balkan. Zborovanje je posetil novi državni podtajnik Bora Milovanovič, ki je poročal svojim volilcem o političnem položaju. Navzočih je bilo 2000 ljudi.
Zemlioradniški kongres.
RAZPOLOŽENJE PROTI ZDRUŽITVI S H5*.
1
Btograd, 31. avgusta. Včeraj se je vršil kongres zemljoradniške stranke. Pred kongresom se je vršila predkonferenca, na kateri so diskutirali o vseh aktualnih političnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Na prvem mestu, kakor trde dobro obveščeni krogi, so govorili o fuziji s HSS. O tem se je razvila živahna diskusija. Sklenjeno je bilo, da HSS ni zem-ljoradniška stranka in da dela v vladi proti interesom zemljoradnikov. Nato so govorili proti novi carinski tarifi, ki jo je donesla nova vlada. Na koncu so sklenili, da se vprašanje fuzije s HSS pokre-ne o priliki diskusije o resolucijah.
Ves včerajšnji dan je trajal kongres
zemljoradniške stranke. Bila so na dnevnem redu izključno poročila glavnega odbora zemljoradniške stranke. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Voja Lazie. Govornikov je bilo mnogo; prav-tako so bili številni tudi oni, ki so kriti-! kovali dosedanje delo stranke, zlasti v finančnem pogledu. Popoldne je bila diskusija prekinjena in se danes nadaljuje. Novinarjem je vstop na kongres dovoljen. Dosedanja diskusija ni bila interesantna, ker se je vodila samo o nepolitičnih vprašanjih. Vprašanje fuzije s HSS bo rešeno na koncu kongresa ob priliki diskusije o resolucijah.
NASA VLADA PROTI BALKANSKEMU GARANCIJSKEMU PAKTU.
Beograd, 31. avgusta. Vprašanje garancijskega pakta, ki ga je postavil grški zunanji minister g. Rendis in katerega ima odobriti Zveza narodov, je izzvalo veliko nezadovoljstvo naših političnih krogov. Končno je bilo preko agencije Avale izdano poročilo, v katerem se govori o stališču naše vlade z ozirom na ta garancijski pakt. Naša vlada predloženega pakta ne more usvojiti. Kakor doznava vaš dopisnik, je naša vlada sedaj nasprotna sprejemu kakega garancijskega pakta na Balkanu, dokler ni povsem rešeno vprašanje odnošajev med Grško in našo državo. Istočasno se imajo likvidirati tudi nerešena vprašanja med našo državo in Bolgarsko. Prav radi te zadeve je odpotoval na Bled zunanji minister dr. Nin-čič, da o tem poroča kralju. Ninčič ostane na Bledu le malo časa , na kar se povrne
v	Beograd, odkoder bo potoval v Ženevo.
V K0MITSKE VPADE VMEŠANA TUDI 0FICIELNA BOLGARSKA.
Beograd, 31. avgusta. Velika župana v Bitolju in Stipu sta poslala notranjemu ministrstvu dva dokumenta, ki se nanašata na akcijo bolgarskih komitov. Iz teh dokumentov, ki so jih našli pri zasliša-vanju ujetih bolgarskih komitašev, se vidi, da je v komitsko akcijo vpletena tudi uradna Bolgarska. Material bo dobro služil naši vladi, zlasti izborno tudi ! na konferenci v Ženevi, ko bo prišlo na j vrsto to vprašanje. Dokumenta sta bila j takoj izročena zunanjemu ministrstvu.
!	w	m	mmabo«	f * uv»muo>vr3i -tt -1 iw» 1■ mu « 1 m
CAR BORIS OBOLEL.
Sofija, 31. avgusta. Bolgarski kralj Boris je obolel na griži. Sofijski politični krogi so zelo v skrbeh radi carjeve bolezni. Iz krogov bolgarskega poslaništva se nam poroča, da bolezen ni nevarnega značaja.
NASPROTJA ZARADI URADNIŠKIH SPREMEMB NA HRVATSKEM.
Beograd, 31. avgusta. V političnih krogih se mnogo govori o velikem nezadovoljstvu radikalov napram radidevcem v vprašanju spremembe državnih uradnikov na Hrvatskem. Znano je, da radi-čevci zahtevajo velike izpremembe, radi česar so radikali zelo nejevoljni. Odtod tudi dolgo bivanje notranjega ministra Maksimoviča na Bledu in zavlačevanje ukaza o spremembi upravnega uradni-štva na Hrvatskem, ki do tega momenta še ni bila izvršena. Radičevci vztrajajo j trdovratno pri svoji zahtevi. Vsi listi živahno komentirajo to nesoglasje med vladnima strankama. Ni znano, kako se bo zadeva uredila, najbrž pa bosta morala poseči vmes politična prvaka Aca Stanojevič in St. Radič.
PAVLE RADIČ V AVDIJENCI PRI KRALJU.
Beograd, 31. avgusta. Danes prispe najbrž v Beograd minister agrarne reforme Pavle Radič. Bil je v avdienci pri kralju ter mu poročal o zadnji seji Hrv. selj. kluba, na kateri je bilo govora o situaciji. Pavle Radič je med drugim poročal kralju tudi o agrarnih vprašanjih. Po prihodu P. Radiča se pričakuje konferenca vlade.
NINČIČ IN ST. RADIČ NA BLEDU.
Bled, 31. avgusta. Zunanji minister Ninčič in Stj. Radič sta prispela včeraj popoldne na Bled.
j	l-l.MII	■■■M . III.	n «,
i DEPUTACIJA PROFESORJEV PRI KRALJU.
j Bled, 31. avgusta.- Deputacija inozemskih profesorjev je bila včeraj ob 16. sprejeta v avdijenco. G. Živanovič je izročil Nj. Vel. kralju mal spomin s prve-j ga mednarodnega profesorskega kongre-] sa v Beogradu. G. K la vbije je razložil | kralju glavne točke programa mednarod-; ne zveze profesorjev. Kralj se je zelo za-nimal za srednješolsko reformo. Nato je j kralj seznanil goste z Nj. Vel. kraljico, i Navzoča sta bila tudi dr. Ninčič in St. i Radič.
!	n	|,
POPOLNO ZATIŠJE V POLITIČNI SITUACIJI.
■ Beograd, 31. avgusta. Politična situa-1 cija v Beogradu je v popolnem zatišju, j Vsi ministri razen g. Maksimoviča so od-| šotni in se povrnejo v Beograd danes, j Na nobeni strani ni pričakovati nobenih iznenadenj. Glavni dogodek so še vedno priprave naše delegacije za Ženevo in nezadovoljstvo, ki obstoji med radikali in radičevci. O tem se mnogo diskutira-
NAROD ODOBRAVA SPORAZUM.
Križevci, 31. avgusta. Včeraj se je vršilo prvo javno zborovanje radikalne stranke. Navzočih je bilo 2500 ljudi. Zborovanje so posetili tudi Momčilo Ivkovič, Gjorgje Jelenič in Aleksa Žujevič. Svoj prihod je najavil tudi Uzunovič, ki pa ni prišel. Predsedoval je Karlo Aidler. Pr-
vi	je govjoril Ivkovič, ki je pozdravil zborovalce v imenu Šumadije. Med njegovim govorom je padlo več medklicev in je morala intervenirati policija. Seljaki so zahtevali, da se besedilo sporazuma obelodani. Za Ivkovičem je govoril Jelenič, ki je razložil pomen sporazuma med radikali in radičevci. Na koncu so vsi navzoči vzklikali kralju. Med govorom Žujeviča ni bilo nobenih medklicev. Govornik je povdarjal, da je bil Pribičevič velika zapreka sporazumu in da se je moral umakniti. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri se odobrava sporazum med radikali in radii«vci.
>««v«rrj ~ r r-r ifiiit i niriirrfiiTiaiiii mhiim«    i i :
Resnica o disidentih.
««*** v&astsmsBamBamipmma:. ttr- tmmmm-- •■
»Slovenec« se je podal na nevarni teren samotolažbe. Svojim čitateljem servira lepo s frizi rane vesti o disidentih, razkolih, o reakciji med hrvatskim ljudstvom proti Radičevi politiki, vse to pa s prozornim namenom, da potolaži sebe in tiste, ki hote ali iz nevednosti podpirajo politiko užaljenih veličin. Ker pripisuje glavno glasilo g. Korošca poglavju
o	disidentih toliko važnost, nam bodi dovoljeno, podati k temu kočljivemu vprašanju par umestnih pripomb. SLS se torej nadeja, da bo nastala na Hrvatskem nova strankarska konstelacija in gospodje v Kopitarjevi ulici že gledajo v duhu, kako zmagoslavno bodo zborovali dr. Buč in njegovi prijatelji po hr-vatskih vaseh. Trumbiča že vidijo, kako ga dviga hrvatska inteligenca na rame, in »Hrvate jim je postal čez noč edina lektira . . .
Poglavje o disidentih je, kakor sem omenil, zelo kočljivo vprašanje. Ne za stranko, iz katere laki gospodje dezertirajo, marveč za dezerterje kot take. Povejte nam, gospoda okoli »Slovenca«-, samo en slučaj v kaki veliki, zares v ljudstvu zasidrani stranki, da se je posrečilo disidentom razcepiti svojo grupo ter preokreniti njen političen pravec v zaželjeno smeri? Nismo še pozabili, koliko so si obetali levičarji iz SLS, gg. Kremžar, dr. Gosar in Terseglav od tiste akcije okoli »Novega Časa«, toda: vprašajte jih, za koliko centimetrov se jim je posrečilo preokreniti strankino barko na levo ...
Slovenska javnost je v presoji strankarskih dezertacij vse preveč skeptična, da bi verjela tistim, ki zapuščajo svoje skupine, in ki skušajo z neke vrste demagogijo priti na površje. Kaj se je zgodilo s Stojanom Protičem? Mož je bil velenadarjen politik, poštenjak od pet do glave, publicist in retorik v eni osebi in brez njega si je težko zamisliti politično zgodovino Srbije v zadnjem polstoletju. Toda mož, ki mu je bila namenjena še velika naloga, je storil usodno napako: odšel je med
—	disidente. Ali je Stojan igral kot disident še kako vlogo? Tudi o Ljubi Jovanoviču je vedel »Slovenec« že parkrat poročila, da bo potegnil za seboj celo skupino radikalnih poslancev. Ali mislite, da se ni spomnil usode Stojana Protiča in Rankoviča? Zgodovina
Zagreb, koncem avgusta.
strankarskega fronderstva nam dokazuje, da
so se doslej izjalovila vsa secesijska gibanja.
Znano je, da je Lovrekovič zapustil Selj. stranko v tistih dnevih, ko je najhujše pel bič obznane. Ljudstvo je Lovrekoviča obsodilo in odklonilo. To, kar je hotel Lovrekovič takrat, je bila prava sramota. Ker ni imel legitimacije — ne od ljudstva in ne od predsedstva — je moral klaverno končati svojo politično karijero. Znano je tudi o vratolom-stvu gg. Šurmina in Drinkoviča. Hrvatska za jed ni ca je ostala, dobila je po naslonitvi . na HRSS pet, šest mandatov, Šurmin in Drin-kovič pa sta dobila — bosanski grb ... Da, taka je usoda disidentov in sličnih malkon-tentov pri vseh političnih strankah. Dr. Buč, Jagatič, Trajanovič, Došen in prijatelji se bodo lahko pri prihodnjih volitvah prepričali, da hrvatsko ljudstvo njihovega fronderstva ne mara. Pokazalo se bo — in tega se •»Slovenec« ravno boji — da ima Stjepan Radič ljudsko dušo popolnoma v svoji oblasti in da na Hrvatskem brez njega, oziroma IISS, ni mogoče prav nikakšna velika politika.
Kar pa se tiče zajedničarjev, bi bilo priporočati tako : Slovencu« kakor tudi mladi-nom, da naj nikar ne pričakujejo političnih čudežev od te gospode. Trumbič je inteligenten, prijeten gospod, a to še za politiko ne zadostuje. Hrvatska Zajednica je obsojena na vegetiranje. Če hoče imeti hrvatska inteligenca na vsak način luksus dveh, treh večno-načelnih opozieijonalnih strank, je to pač njena stvar, nikakor pa ne kaže najjačji slovenski stranki, graditi svojo politično koncepcijo na trhlo stavbo dozdevnih možnosti. Je res prava va - banque - politika, če klerikalci računajo na neko »iztreznitev« radičevih volil-cev. Naravnost smešno pa je, da si »Slovenec« in »Jutro« tako pridno sekundirata. Eno bi jima človek z Griča prav resno svetoval: ne delajte si nepotrebnih upov in ne zanašajte se na disidente! Če mi danes še ne verujete, si mislim, da ne poznate hrvatskih političnih razmer. Po prihodnjih volitvah pa bom skromno vprašal, kako neki se je obnesla »velepotezna« akcija hrvatskih dezerterjev.	Illjrieus	Viator.
oznanjajo razni propagatorji boljševizma, ampak se vlada s politiko trde roke in oborožene sile. Poglejmo samo na volitve v Rusiji. Med kmeti in podeželskimi proletarci je pravih komunistov samo dva do tri odstotke. Ti izberejo na raznih sestankih, ki se jih udeležujejo tudi večinski nekomunisti, izmed sebe zaupnike, ki so pretežno samo komunisti. Ti izbrani zaupniki volijo nato izmed sebe zastopnike v občinske odbore, ti zopet izmed sebe zastopnike v gubernijske odbore, ti pa zopet izmed sebe ljudske komisarje, tako da se ta procedura ponavlja štirikrat in pridejo na vodilna mesta le in samo pristni komunisti. Ves proces se vrši kot v mlinu, kjer pada zmleto žito od ene-na dnu kot prah fina in drobna moka. Kdor ne trobi s komunisti v en rog in se slepo ne pokorava njihovim sklepom, je takoj odpuščen iz službe in tako obsojen, da pogine od pomanjkanja in gladu. Vsaka organizacija ki ni komunistična, se razpusti, in Vazen komunističnih ne izhaja v Rusiji noben drug list.
Zato moramo ostro nastopiti proti taki notranji diktaturi, ki mora nujno roditi nezadovoljstvo m ki na ta način ogroža svetovni mir. Stopiti moramo v ostro borbo za demokratiziranje Rusije, za svobodo tiska in vsaj osnovo svetovne civilizacije in svobode. Na iugi strani pa moramo nastopiti za priznanje Rusije m druge ze prej naštete potrebe Ekonomski položaj delavstva v Evopi
V	Washingtonu se je vršila pred leti svetovna konferenca za osemurni delavnik, na Kateri so bile sprejete obširne in podrobne tozadevne resolucije, na katere so pristale
Dr. Topalovič o marsejskem kongresu.
Včeraj dopoldn* ob 10. uri je predaval v salonu restavracije pri: Levu« član glavnega odbora Socija!i»tične stranke Jugoslavije in njen delegat na kongresu Socijalistične De- i lavske Internacijonale v Marseille-u dr. Živ- i ko Topalovič. Na povratku v Beograd se j« ustavil v Ljubljani, da poroča o mednarodnem socijalističnem kongresu v Marseille-m in o mednarodnem položaju. V začetku svojega govora se je opravičil govornik, da vsled prevelike utrujenosti ne more držati daljšega predavanja in da se vsled tega omejuje la n* . splošne kratke podatke.	j
RasroJ ia delo socijalisma.
Jagoslovenska delegaeija na kongresa je 1 obstojala za vsa glavna politična vprašanja le is ene same osebe. Vrhu tega pa se je še letošnji kongres razlikoval od prejšnjih v tem, ‘ da se glavno delo ni obravnavalo na plenarni seji, nego v posameznih komisijah. Izredno številno je bila letos zastopana Amerika in kol prvikrat tudi Azija. V celem nizu rasnih političnih vprašanj sta najvažnejši sledeči dve vprašanji: 1. Zasiguranje miru in borba proti vojni, ter 2. veliki pokret narodov v Aziji. Tudi se je razlikoval letošnji kongres od prejšnjih v tem, da so izpolnili in zaključili vsebino bivših le fulminantni govori, obširno pisanje in številne resolucije, dočim je mogel letošnji kongres ugotoviti in zaznamovati lepe in vidne uspehe dela socialističnih strank v Evropi. Tega pa ne smemo pripisovati spremembi socijalističnih delavskih strank, temveč spremembi sveta vsled svetovne vojne in njenih zlih posledic. Kako je zrasla moč socijalizma, nam kaže dejstvo, da ima danes v Franciji delavska socijalistična stranka velik in odločujoč vpliv na politiko vlade, dočim pa je v Belgiji in Švedski tudi že v vladi. Danes imajo usodo Evrope v svojih rokah socijalistične delavske stranke. In radi tega ne zadostujejo samo pozivi na delavstvo, da naj bo solidarno v borbi proti vojni in za mir, potrebno je mnogo vztrajnega, faktičnega dela in močne volje ter velikih žrtev.
Najvažnejša stvar v delu za ohranitev miru j« boj proti militarističnim vladam Evrope. Uspešnost tega boja sta izkusila v Fran-•iji Poincare in takozvana vlada nacijonalne-ga bloka, ki se jima je uspešno zoperstavil ustanovljeni blok levice. Tudi na Angleškem so se izvršile v zvezi s tem skoro istočasno slične spremembe. Predsednika delavskih vlad, v Parizu Herriot in v Londonu Macdo-nald, sta pred dvemi leti dosegla v Ženevi znani protokol o razorožitvi. Da pa se zasigu-ra trajen mir, je neizogibno potrebno, da se
v vseh državah brez izjeme zniža stanje vojaštva, dokler »e ne doseže končne popolne razorožitve. In glavno delo za ohranitev miru je pa obseženo v dogovoru o obvezni arbitraži in mednarodnem razsodišču, ki ga morajo skleniti čimpreje vse evropske države, če bi se kaka država ne hotela pokoriti sklepu mednarodnega razsodišča, bi jo k temu prisilil skupni nastop vseh ostalih držav.
Socijalizem je danes že tako močan, da lahko pozitivno deluje za mir. Njegova moč je že tako velika, da v cilju miru postavlja ali odstavlja vlade, če in kadar je potrebno. Ta odločujoči vpliv na razmere v Evropi je posledica vztrajnega dela, velikih naporov in moči socijalistične internacijonale.
Dočim pa je mir v Evropi vedno trdnejši, se Daljni vzhod in splošno vsa Azija balkanizirata. Dokaz zato so nacionalni boji na Kitajskem in v Indiji, Afriki in Arabiji. Nikakor ne smemo pozabiti na te milijone in milijone, ki se nahajajo v pokretu, temveč jih moramo v njihovi težki borbi podpirati. O
vse udeležene države. Toda še danes se teh sklepov ne izvaja povsod, n. pr. v Nemčiji, kjer dela polovica delavstva dnevno po 8 in pol do 9 ur. Zato moramo nastopiti z vsemi močmi za splošno uvedbo osemurnika, v prvi vrsti v Nemčiji, ker drugače tudi ostale države ne bodo sprejele tozadevnih obvez. Zato K;..j^rebna čim skorajšnja mednarodna ra-tiiikdcija washingtonskih konvencij o osem-urnem delavniku.
Socijalizem in selo.
Socijalizem je doslej močno zasidran le med industrijskim delavstvom, na deželi pa je šele v povojih. Zato je potreben čim širši in globlji razvoj socijalizma med kmetskim narodom, ki je velik političen in pridobiten laklor. Zbirati moramo natančne podatke o življenju in delu sela in jih kot popolno celoto iznesti na prihodnjem kongresu socijalistične internacijonale, ki se bo vršil čez dve leti najbrže v Londonu. Tam moramo nastopiti s čim večjimi uspehi, ki jih pa moremo doseči le- z umerjeno stopnjevanim ukinjanjem kapitalizma in osvobojenjem delavstva izpod njegovega jarma.
Ko bo dosežen naš cilj in ustvarjena svetovna zajednica, tedaj napočijo vsemu človeštvu lepši in jasnejši dnevi.
crlr° ur0 trajajoče predavanje je zaključil dr. Topalovič s pozivom na čim vztrajnejše skupno delo, da bo lahko vsak s »ponosno samozavestjo vzkliknil: Živela Soeija-listična delavska internacionala.«
Predavanje je bilo od zborovalcev zelo toplo sprejeto.
Politične vesti.
tem vprašanju je sklepala na marsejskem ‘ kongres« posebna komisija za vzhodna vpra- , sanja.	;
Brezposelnost.
Toliko in važno vlogo igra v svetovnem
delavskem pokretu vprašanje brezposelnosti, j Dnevno čitamo o stalnem naraščanju breepo- j selnosti, ki prihaja posebno do izraza na Du- ! naju, v Franciji in Angliji. V Angliji je čez j 1 milijon stalno brezposelnih, ki jih podpira država, kar je zasluga bivše delavske vlade in socijalističnih delavskih strank ter njihove vzorne organizacije. Toda to ne more trpeti večno. Ljudje, ki ne delajo, ne morejo večno živeti na državne stroške. Na vprašanje, kaj je vzrok brezposelnosti, je lahko odgovoriti: Prekinjen je zvez in prometa z vzhodom. Vzemimo za primer Rusijo; ker ne more radi pomanjkanje trgovskih in političnih zvez izvažati preobilega žita, saj je pretežno agrarna država, tudi ne kupuje proizvodov iz industrijskih držav. Vsled nepovpraševanja po blagu so tovarne prisiljene ustaviti, ali vsaj omejiti svoje obrate, in brezposelnost raste z vsakim dnem. Kriza evropske industrije bo trajala, dokler se ne vzpostavijo prijateljske in trgovinske zveze z vzhodom.
Komisija za vzhodne države je razpravljala
o	dveh problemih: I. O prebujanju azijskih narodov in II. o boljševizmu, v prvi vrsti v Rusiji tu nato v celi Aziji.
Pekret azijskih uarudzv.
▼ Evropi je zaposlenih več milijonov de-lavsev, njihovih žen in otrok v tekstilnih tovarnah. Bombaž pa raste le v toplih krajih, kot so Azija, Afrika itd. Slabi stiki z vzhodom so podražili surovine, ki jih moramo uvažati od tam, in vsled tega je trpel delavec na svoji skromni plači. Toda ne le to, kapitalisti so šli še dalje. Pričeli so graditi tovarne na vzhoda, kjer imajo na licu mesta surovine in delavce, ki jim delajo do 16 ur dnevno in domala zastonj. Kako to vpliva na delovne razmere v Evropi, si lahko vsak sam predstavlja. Z ozirom na to vidimo, da ima problem probujanja vzhodnih narodov dve strani: politično in trgovsko. Današnji nacijonal-ni in delavski pokret v Aziji moramo zato le pozdravljati in podpirati. Ne smemo pa dopustiti, da bi se njihov boj za politično svobodo, za socijalistično in razredno organi-pitalistom spremenili v boj in pokolj med rme-no in črno ter belo raso. Le v ekonomski in kulturni skupnosti vseh narodov na svetu je zasigurano splošno blagostanje in trajen mir.
Socijalizem in boljševizem.
T splošnem so odnošaji socijalizma v Evropi in Ameriki do boljševizma v Rusiji dobri. Zato je potrebno čimprejšnje priznanje Rusije s strani vseh držav, dalje odprtje mej in vzpostavitev trgovinskih odnošajev. Kakor sicer pozdravljamo prebujanje vzhoda, vendar moramo nastopiti proti današnji politiki sovjetske vlade, ki stremi za tem, da ge vse obstoječe stanje nasilno zruši in da se uvede čisto drug in nov družabni red. Ta politika pomeni nov svetovni požar, novo svetovno vojno, ki bo veliko obsežnejša in strašnejša od bivše. Ta nova vojna more uničiti, kakor so pokazali najnovejši izumi, z nekaj bombami, ki so napolnjene s strupenimi plini, vso civilizacijo. Politika današnje vlade v Rusiji je enaka zdravniku, ki masira in masira bolnika tako dolgo, dokler ne izdihne. Proti takemu postopanju moramo energično nastopiti in delovati, ker sicer nismo socialisti.
V	Rusiji opažamo močan porast militarizma. Tam dejansko ne vlada ljudstvo, kakor to
—	Slovenski narod in sporazum. Pod tem naslovom je objavil posl. Ivan Pucelj v slo-
kH^a »Morgena« zanimiv uvodnik, ki ga podajamo v izvlečku. Krški nraznil- ie zapustil povsodi globok utis in slovensk narod spoznava, da mora biti tudi on soudeležen pri sporazumu. Napačne metode so udu-j e Poetiko dr. Žerjava, napačna taktika pa dr. Koroščevo politiko in zato niso Slovenci
hiacffn n?HMPani; Da se naJde P°t v novo situacijo je bila ustanovljena Zveza slov kmet
skega ]judstva iin zJ(di tega je biia tudi
splošno pozdravljena. Tako so se izjavili na- ' rodni socialisti pripravljenim, da podpirajo novi kurz Enako stališče zastopajo radikali pod vodstvom dr. Ravnika v Mariboru in ljubljanski radikali pod vodstvom dr. Ravni-
že^iaSe1 mef s.arnostojnimi demokrati se ze o„la»ajo pristaši sporazuma, kar kaže dr Kukovceva brzojavka, v kateri pozdravlja Kreki »shod. Pa tudi v SLS se je pokazal vpliv sporazuma in velik del njenih pri-K*’*, ‘lovskih, uradniških in zlasti kmetskih krogov doznava, da je sedanja potnika SLS napačna. Z ozirom na vse to je jasno, kam bo krenila slovenska politika v bodočnosti. Slovenci se zavedajo, da se morajo vsled svoje maloštevilnosti in zemljepisne lege nasloniti na najbližjega soseda — na Hrvate. Tudi gospodarsko so Slovenci preslabotni, da bi tvorili čisto samostojno ■ politično in gospodarsko enoto. S tem pa ni rečeno, da se Slovenci ne bi zavedali, da pri- j našajo v skupno gospodarstvo z drugimi bra- ‘ ti tudi velikih dobrin. Slovenci so razvili ; tekom stoletij močno lastno kulturo dn zato ' bo skupni stvari dobro služil samo tisti, ki bo vse to razumel in pravilno ocenil. Kdor pozna naše razmere in našo dušo, temu ne bo težko preteklost korigirati tako, da nastane nova doba, kakor jo hoče jugosloven-ski narod! Slovenski kmet je vedno pri-pravljen v tej smeri delovati in ti, katerim je blagor naše dežele pri srcu, bodo v nas našli vedno toplo podporo.
= Slovenska številka »Morgena«. Ob priliki otvoritve Ljubljanskega velesejma je izdal zagrebški list »Der Morgen« lepo urejeno slovensko številko. Uvodno stran krasi Tratnikova slika ljubljanskega magistrata. Nato se vrste članki: Pucelj: Slovenski narod in sporazum. Dr. Klein: Tres faciunt collegium. Erjavec: Obstojni problem Slovenije. Borko: Stoletni slovenski problem. Ty-kač: Gospodarsko življenje Slovenije. Potočnik: Temelji slovenskega gospodarstva. Milan Lilleg: Banke v Sloveniji. Dr. Oranicky: Trgovinske zveze med Slovenijo in Hrvalsko. Dobrila: Ljubljanska borza. Trboveljska pre-mogokopna družba. Dular: V. Ljubljanski velesejem. Zois: Razvoj in pomen modernih vzorčnih velesejmov. Bravničar:	Glasbene
razmere Slovenije. Dr. Vurnik: Slovenska upodabljajoča umetnost. Steska: Robba in njegov vodnjak. xy: Največji pesnik Slovenije Župančič s prevodom štirih njegovih pesmi. Nato slede še članki o naravnih krasotah Slovenije in o športu. Številko krasi mnogo lepih ilustracij. Redakcija »Morgena« zasluži za njeno pažnjo do Slovenije vso pohvalo.
= V pomoč od elementarnih nezgod težko prizadeti Bosni. Poslanca JMO Mustafa beg Kapetanovič in Hasan Milkovič sta intervenirala radi velikih elementarnih nezgod v Bosni, zlasti v Derventi, kjer je škode okoli 8 do 10 milijonov dinarjev. Ker se minister ne nahaja v Beogradu, je Kapetanovič posetil načelnika poljedelskega ministrstva in ministra socialne politike in financ. Vsi so mu obljubili, da bodo Derventi nakazali podporo. Kapetanovič je predložil notranjemu ministru posebno spomenico. Veliko neurje je bilo tudi v Banjaluki.
= Grško-jugoslovenski sporazum v železniškem vprašanju. Grški listi poročajo, da je bila v Parizu izdelana formula, po kateri bi se mogel doseči sporazum med Grško in Jugoslavijo glede železnice Gjevgjelija—Solun. Po tej formuli bi postala železnica last mednarodne družbe, od katere bi imela Jugoslavijo in Grška po 40, Francija pa 20 odstotkov delnic. Vest grških listov pa se uvodno še ne potrjuje. — Grški zunanji minister namerava predlagati na seji Zveze narodov, da se ustanovi za balkanske države obvezno razsodišče. To razsodišče bi tudi odločilo lastništvo železnice Gjevgjelija—Solun.
= Bolgarski komite še ne bodo dali miru.
V	Džumaji je zborovala macedonska organizacija. Zborovanje je vlada zelo dobro pripravila, ker se je imelo odločiti, če bodo ma-cedonski komite še nadalje podpirali vlado Cankova ali ne. Da si zasigura vlada sebi udano večino, je postopala z vso brezobzirnostjo. Kdor ni ubogal, ta je bil kratkomalo odstranjen. 1 ako je bilo v Nevrokopu in Mel-niku ubitih 70 macedonskih revolucionarjev, ,r,s?., proti Cankovu. Kongresa se j» udeležilo nad 2000 ljudi. Voditelji, Protoge-rov, oficirska liga in intelektualci so bili za Cankova, komitske organizacije pa proti njemu. S pritiskom pa je bil dosežen sporazum in so se vsi izjavili za Cankova. Na grobu Aleksandrova so nato vsi prisegli zvestobo ideji samostojne Macedonije. Tudi je bilo sklenjeno, da se odpošlje v Jugoslavijo 600 na novo oboroženih komit. S tem je jasno dokazano, da vlada Cankova nesramno laže, kadar govori, da skuša preprečiti vpade macedonskih komitašev na jugoslovenako ozemlje.
. — Zmaga opozicije v Rumuniji. Pri splošnih volitvah v kmetijske zbornice je zmagal« opozicija. Priborila si je večino v 35 okra-
jih, do Si m je vlada dobila večino samo V 2»
okrajih. General Avarescu je prodrl v štirih okrajih. Časopisje obširno komentira volilni rezultat. Opozicionalni listi poudarjajo, da s« volitve jasno dokazale, da je narod proti sedanji vladi. Zmaga opozicije je tem pomembnejša, ker je bil pritisk vlade zelo velik. Opozicionalni listi zahtevajo, da poveri kralj vlado opozicionalcem. Volitve so potekle v splošnem mirno, le v Galacu je moralo intervenirati vojaštvo.
= Amnestija v Albaniji. Ahmed beg Zo-
gu je pomilostil od 500 političnih albanskih beguncev 60, in sicer najuglednejše od njih. Pričakujejo, da bodo nadaljnje amnestije š« sledile. S tem si je Ahmed beg utrdil svoja pozicijo, ker bo večina amnestiranih prešla na njegovo stran.
—	Poljsko-litovska pogajanja se priln« dne 28. t. m. v Kopenhagnu. Namen pogajanj je doseči tesno zvezo med obema državama. Pogajanjem pripisujejo velik pomen.
= Avstralska vlada je z ozirom na rastoč* komunistično propagando prepovedala komunistom vstop v Avstralijo.
V	razstavi portretnega slikarstva sa Slovenskem od 16. stoletja do danes, predava msgr. Steska ob času velesejma po-čenši z današnjim dnem vsak popoldan ob 4. uri pri navadni vstopnini. Razstava je odprta v Jakopičevem paviljonu od
9.	do 6. ure.	*
PROPAGANDA ZA PRIKLJUČITEV AVSTRIJE K NEMČIJI SE NADALJUJE.
Dunaj, 31. avgusta. Predsednik nemškega Reichstaga Loebe se je mudil včeraj na Dunaju. Ob tej priliki je govoril avstrijskim nacijonalcem o zedinjenj« Avstrije in Nemčije.
PRIPRAVE ZA PRAVNIŠKI KONGRES.
Beograd, 31. avgusta. Včeraj se je vr-' šila konferenca beograjskih pravnikov.
! Kongres pravnikov se vrši 18. ali 20. sep-| tembra v Beogradu. Za kongres se vršijo velike priprave.______________
ŠPORTNE VESTI.
Zagreb, 31. avgusta. Včeraj bi so morala vršiti finalna nogometna tekma med Splitom in Zagrebom. Silovito neurje je to preprečilo. En del »kibicev« se je vrnil v Split, nekaj pa jih je ostalo v Za-] grehu. Tekma se vrši danes popoldne, s V Novem Sadu je B. S. K. porazil Vojvodino s 4:2.
V. Ljubljanski velesejem.
Ob pol 10. so se zbrali v soboto pred Ura-<lym Ljubljanskega velesejma številni odlični povabljeni gostje, da prisostvujejo svečani otvoritvi V. Ljubljanskega velesejma. Značilno za pomen Ljubljanskega velesejma je, da so bili prisotni zastopniki skoraj vseh držav, ki imajo v Jugoslaviji svoje konzulate.
Ko je prišel minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Krajač, je nagovoril predsednik Ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač zbrane goste približno tako-le:
Čast mi je kot predsedniku Ljubljanskega velesejma najiskrenejše pozdraviti gospodo, ki se je zbrala, da prisostvuje slavnostni otvoritvi naše pete razstave. Nato je spregovoril par kratkih besed, primernih resnim časom, v katerih obhajamo našo petletnico.
Svetovna gospodarska stagnacija in kriza je zajela tudi našo industrijo 'in obrt. Šlo je tako daleč, da se danes borimo za obstanek. S porastom dinarja se žal ni zvišala njegova kupna vrednost v državi sami. Produkcijski stroški se niso zmanjšali, cene blagu pa so jele padati.
Razni vzroki so povzročili gospodarski potres. Vse, kar ni bilo spočetka zdravo hindi-rano, se je jelo rušiti. V teh težkih časih, ko kriza najbrže še ni na vrhuncu, nam kaže velesejem edino pravo pot do rešitve, in ta je v podvojenem delu v stremljenju navzgor in naprej. Ča smo dosedaj kljubovali, nas ae sme strašiti tudi bodočnost. Treba je samo, da tudi merodajni krogi v polnem obsegu spoznajo naš težki položaj in uvidijo, da ni od naše borbe odvisno samo eksistenčno vprašanje poedincev, ampak tudi gospodarski obstoj ene najlepših pokrajin naše države.
Da bi bila slika celokupnega našega narodnega gospodarstva popolnejša, bo tudi letos prirejena kmetijska razstava, ki ostane voči-gled velikemu zanimanju stalno na repertoarju Ljubljanskega velesejma.
V	svrho popularizacije športa je letos prirejena športna razstava Za narodno zdravstvo jo nadalje velikanske važnosti higijen-ska razstava.
G. predsednik je nadalje izrazil svojo trdno vero, da bo velesejem oživljajoče vplival na našo industrijo, trgovino in obrt. V bodrilo nam bodi, da je prevzel najvišje pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj. Navdani iskrene hvaležnosti, se klanjamo našemu viteškemu kralju in mu kličemo trikratni »živio!« (Burni klici, sviranje državne himne.)
Končno se je gospod predsednik zahvalil v’sem prijateljem, podpornikom in sodelujočim, ki so pripomogli do letožnje prireditve. Nato je pozdravil vse navzoče goste, v prvi vrsti g. ministra dr. Krajača, zastopnike državnih oblasti, vojske, klera, reprezentante inozemskih držav, poslance in številne druge odlične zastopnike raznih korporacij in tiska.
Za njim je govoril minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Krajač. Omeniti mo-iamo, da smo bili ob priliki prejšnjih velesejmov navajena slišati govore zgolj konvencionalnega značaja, dočim je gospod minister dokazal globoko razumevanje za gospodarske razmere in resno voljo vladne podpore.
Glavna vsebina njegovega stvarnega govora bi bila sledeča: Sedem let mirovnega dela nam je omogočila Jugoslavija z nemalo zaslugo Nj. Vel. kralja. Pred vsemi drugimi pa °so razumeli njegova stremljenja gospodarski krogi v Ljubljani. Ljubljana ni samo kulturno središče, nego tudi reprezentanti-nja napredka cele svoje narodne okolice. Orgamizatorična moč Ljubljanskega velesejma je velika in v Ljubljani se je razumelo, kako se velikopotezno uporablja propagandna misel za odpiranje novega gospodarskega terena. Zanimivo je, da razvija bas perife-
rija države veliko aktivnost v gospodarskem življenju. Vlada si prizadeva za sodelovanjem z vami. Na vas je težišče, kajti vi ne korakate za časom, temveč s časom. Pozdravljam vašo privatno inicijativo, vašo gospodarsko in socialno silo. Res je, da povzroča fluktuaeija dinarja momentane zapreke. Toda to je znamenje zboljšanja, kajti dinar sili kvišku in držati ga moramo umetno nazaj. Vsa mlada generacija prihaja k vam, ogleda si vse in uči se pri vas. Današnji velesejem bodi temeljni kamen v našem gospodarstvu.
Nato je minister proglasil V. Ljubljanski velesejem za otvorjen.
OGLED VELESEJMA.
Po otvoritvi so se gostje razšli po paviljo-* nih. Minister Krajač si je v spremstvu zastopnikov vlade in gospodov od uprave ogledal skoraj vse izložbe, se pri nekaterih ustavil dalj časa in se čudil lepim uspehom naše industrije ter popolnosti naše trgovine. Ogled je trajal skoraj dve uri. Medtem je svirala godba Dravske divizije. Po ogledu so gostje šli v velesejemsko restavracijo in lunch, ki jim ga je priredila velesejmska uprava.
SOBOTNI IN NEDELJSKI PROMET.
Popoldanski obisk v soboto je bil zadovoljiv, vendar je prišlo mnogo posetnikov šele zvečer, tako, da so morali vsled pomanjkanja prenočišč spati v spalnih vozovih na kolodvoru, za kar gre zasluga postajenačehiiku g. Ludviku. Sejmski urad je prejel tekom popoldneva številno čestitk iz raznih krajev nase države, kakor tudi iz inozemstva. Inte-resenti-kupci so si šele ogledovali razstavljene predmete. Nj. Vel. kralja v soboto in tudi včeraj ni bilo.
OGROMNO ŠTEVILO NEDELJSKIH POSETNIKOV.
Vremenski preroki, ki so napovedovali lepo vreme, so imeli tokrat prav. V soboto je bil lep dan in tudi v nedeljo je ostalo vreme nespremenjeno, dasi je bilo nebo popoldne nekoliko čmerikavo. Toda najbrže se mu je zdelo grešno prepoditi ogromne množice, ki so tekom nedelje obiskale velesejem. Ta dan je obiskalo velesejem nad 20 tisoč ljudi. Večinoma so bili meščani in okoličani, toda tudi tujcev ni manjkalo.
Zanimalo bo, da je obiskalo higijensko razstavo 4200 ljudi, ki so se pohvalno izražali o prireditvi. Mnogo jih je sklenilo, da jo posetijo še enkrat. Na tem mestu bodi omenjeno, da je izšla tudi posebna številka »Zdravja«, ki se je natisnila v veliki nakladi.
Tudi prostori športne razstave so bili ves čas nabito polni in marsikdo, ki se doslej ni zanimal za telesno nego ali planinski zrak, je postal vnet športnik. Posebno pozornost je vzbujal aeroplan, ki poleti po velesejmu v ljubljanske višave. Da ne bo nesreče, bo skrbel najboljši jugoslovenski pilot.
V	nedeljo je posetilo velesejem precej tujcev. Omenimo samo belgijskega konzula v Zagrebu Rajčeviča -in številne dunajske trgovce. Na velesejem je prišla tudi večja skupina Bolgarov.
Podpredsednik trgovske zbornice v Skop-lju Peter Jakimovič je pripeljal v Ljubljano 44 Macedoncev, samih trgovskih interesentov. Nadalje je prišlo več trgovcev iz Prizrena in Ohrida. Tudi nekaj narodnih poslancev iz Hrvatske in Bosne si je tekom včerajšnjega dne ogledalo razstavo.
Končno naj še omenimo, da je sporočil italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero po tukajšnjem italijanskem kouzulu velesejmski upravi svoje častilke.
Večjih kupčij tekom včerajšnjega dne ni še bilo sklenjenih. Sklepale se bodo povečini tekom in koncem tedna. Po dosedanjem povpraševanju je pričakovati ugodne rezultate.
20 letnica Zveze za tujski promet v Sloveniji.
V soboto popoldne se je vršilo v	.
jalni dvorani Ljubljanske kredi?ne C . i*1'*1’ v ka!.euri se "a,n Pnkazuje danes,
v*:!!."0!1"0...:^r0lanje. v P‘-0slav;° 201et^e Strdi„VavStV00hJttPp°oiav “	P“
Zveze za tujski promet v Sloveniji, katerega je počastil s svojini posetom tudi minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Krajač.
Slavnostno zborovanje je »tvoril predsednik Zveze dr. Marn, ki je v uvodnih besedah naglasil, da se je odbor odločil proslaviti društveni jubilej baš v času ljubljanskega velesejma, ker hoče društvo izkoristili vsako priliko, da širi propagando za krasoto naše domovine. Na razstavi lahko vsakdo vidi,, kako je društvo delovalo in se razvijalo. Mnogo je bilo treba truda in žrlev, da je doseglo društvo tako lepe uspehe, ne v korist članom, marveč domovini, kajti društvo izpolnjuje važne gospodarske naloge naše države.
lJo teh kratkih besedah je predsednik pozdravil častne goste, v prvi vrsti gospoda ministra dr. Krajača, velika župana ljubljanske in mariborske oblasti dr. Baltiča in dr. Pirk-majeija, predsednika društva za promet slra-liaca v Zagrebu fcandora Alexandra, predsednika velesejma Frana Bonača, predstavnike mestne občine ljubljanske in mariborske ter številne druge ugledne zastopnike oblastev in raznih korporacij.
Nadalje se je dr. Marn spomnil treh umrlih članov, ki so s svojo požrtvovalnostjo dn agilnostjo mnogo storili za to važno ustanovo. l'o so: prvi predsednik Ubald pl. 1 rnkoczy, prof. Orožen in gostilničar Ravliekar, ki je zgradil ob Boh. jezeru hotel ^Zlatorog Go-stje so jim stoje zaklicali trikratni: Slava!
Končno je sporočil, da se pošlje udanostno brzojavko tudi Nj. Vel. kralju, ki je s svojo letno rezidenco »Suvobor« na Bledu razširil sloves naše divne Gorenjske daleč po svetu.
Glavni zvezni tajnik, „vlad. svetnik dr. An-drejka, je podal nato lepo in izčrpno poročilo
o	druitvenem delovanju tekom 20 let. Ker nam primanjkuje prostora, prinašamo danes •amo kratek pregled 20 letne zgodovine tega druJtva.
Tujski promet v Sloveniji je v organizirani
Pogoji modernega tujskega prometa bi se dali reducirati na dve prvini: objektivna lepota kraja in njena privlačnost ter skrb in spoznanje prebivalstva, da to izkoristi. Slovenija je že od nekdaj združevala obe prvini.
O	prvi ni treba govoriti, saj je že Krek vzkliknil: Ala, je ta zemljica krasna! — pač pa je treba govoriti o drugi.
Bele cerkvice na gričih, slovenski žrtveuik na Višavi, pričajo o spoznanju naših pradedov. Kvišku je hrepenel slovenski rod, da vidi čini več svoje zemlje in uživa njene krasote. Za to lepolo so se zavzemali vsi naši duševni heroji od Val. Vodnika do Otona Zupančiča.- 1 o spoznanje se je izkristaliziralo
1.	1893 v ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Ustanovitelji so spoznali, da predstavlja lepota naših krajev narodno gospodarski zaklad, ki ga je treba izkoristiti. Ti možje so bili Ubald pl. Trnkoczy, dr. Vinko Gregorič in dr. Val. Krisper, ki je ustvaril Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem.
Naslonivši se na obstoječe organizacije, so ustanovili 1. 1905 Zvezo za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Zveza se je lotila svojega programa od zgoraj, kajti po celi Kranjski ni bilo lokalne organizacije, ki bi se bavila s pospeševanjem tujskega prometa. Ustvarjati jih je pričela Zveza, in sicer jih je ustvarila mnogo že v dveh letih. Že 1. 1906 je /.veza izdala poučno brošuro: »Kako je mogoto povzdigniti tujski promet?« Sledile so lažne druge propagandne brošure, londonska razstava, krasno uspeli shodi, propaganda v tujih listih. V Boh. Bistrici je bilo ustanovljeno zimsko drsališče, ki je v kratkem zaslovelo po vsej državi.
Tudi v naslednjih letih se ni Zveza strašila ne truda, ne stroškov, da privabi v naše kraje čimveč tujcev in z njimi kapital. Po
1.	1918 jo je podpiral deželni odbor. Tudi dunajski mogotci go jo, navzlic temu, da je bila floveotka, vpoštevali, za kar ima ve-
like zasluge dr. Krisper. Važen moraeut za delovanje Zveze je bila otvoritev bohinjske železnice. Lepi razvoj je prekinila svetovna vojna.
Važna sprememba v organizaciji je bila pretvoritev Zveze, ki je bua do 1. 1914 zasebno društvo, v deželni zavod. L. 1919 se je zuova spremenila v komisarijat za tujski promet. Že eno ieto nato se je reorganizjral v gen. komisarijat, ki ga je vodil dr. Andreja. Zasiguraia se mu je stalna državna subvencija v znesku 300.000 lv. Uspehi niso izostali. Naša Gorenjska pa je posebno oživela z obiskom Bleda po tedanjem regentu Aleksandru. Uen. komisarijat se je na vse pretege trudil, da povzdigne tujski promet v vseli krajin, ki pridejo za ta promet v poštev. Sledile so spremembe v vodstvu, z njimi pa ni zaostalo delo, marveč je s krepko podporo številnih sotrudnikov uspešno napredovalo. Izdajale so se brošure v tujih jezik in in sploh storilo vse, da se privabi čim-več tujcev v naše kraje. Zveza je stopila v stik tudi s centralami inozemskih tujskopro-metnih organizacij, udeležila se je raznih razstav itd.
Ko se je moral dr. Andrejka 1. 1923 vrniti na svoje službeno mesto, se je Zvezi posrečilo najti agilno in podjetno moč v osebi sedanjega ravnatelja V. Pintarja, ki vodi s preizkušenim znanjem razsežne posl« še danes. |
roročilo je bilo vzeto g splošnim odobra- j
vanjeni na znanje, nakar je spregovoril g. minister dr. Krajač. V svojem govoru je omenil, da so imeli Slovenci trdne temelje za razvoj tujskega prometa, ko tega drugod še ni bilo. Za tujski promet je potreben neki povprečni kulturni nivo, kakor ceste, železnice, ljudska izobrazba, kar smo imeli Slovenci že pred 20 leti. Z druge strani pa je tujski promet sam važen za kulturno povzdigo naroda. V potovanju se izobrazi po-edinee, tujski promet vzgaja narod. Kar imamo Slovenci, nimamo še proti jugu. A tudi tam so divni kraji in ljudstvo, ki ima smisel za naravno lepote. Da se ni mogel razviti tujski promet, so krivi zgodovinski dogodki.
Danes, ko smo enotna država pa ima tujski promet še eno važno nalogo. Mlada generacija naj spozna svojo domovino, kajti kakor vpliva človek na zemljo, vpliva tudi zemlja na človeka. Če jo človek spozna, jo vzljubi in poroki so močna in enotna ljudska psiha. Mlada generacija sprejme ljudsko psiho in jo preda potomcem.
Končno je gospod minister častital Zvezi k 20 letnici ni izrazil željo, da bi obrnila svoje delovanje tudi proti jugu. Želi, da bi bila 40 ali 50 letnica še sijajnejša in da bi bila tedaj zapisana imena sedanjih požrtvovalnih mož z zlatimi črkami v zgodovini našega naroda.
Po burnih ovaeijah in častitkah dr. Windi-seherja in dr. Puca je predsednik dr. Marn zaključil lepo uspelo slavnostno zborovanje.
Prosveta.
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA.
A. Drama namerava vprizoriti sledeča dela.
1. Klasična: Soloklejevo tragedijo »Kralj Edip«, Shakeapearejevo tragedijo »Mac-Uetii« in komediji »Zimska pravljica« ter
Mnogo hrupa za nič«, Molierovo komedijo »Skopuhe, uoethejevo tragedijo »Ifigenija«, ocnmerjevo pravljico »Turandotka«, Urill-paizerjevo tragedijo »Ljubezni in morja valovi« m Kusa Ostrovskega dramo »Nevihta«.
2. Slovenska: V spomin 50-letnice rojstva Ivana Cankarja, ki bo maja I92ti, se vpnzori na novo začetkom sezije komedija »Za narodov blagor«. Sredi sezone se naštudirajo na uovo se »Hlapci« in po možnosti tudi »Lepa Vida«. Finžgar bo zastopan z »Našo krvjo«, katero je predelal. Zaslužni Danilo proslavi v drugi polovici sezone svojo petdesetletnico. Za to priliko si jo izbral vlogo »Dolia« v Jurčič-Govekarjevem »Desetem bratu«. Golar je izročil upravi izvirno dramo »Zapeljivka«.
3. Jugoslovanska:	Pripravljajo se:	Jože
lvakiča drama »Mojstrica Ruža«, Petroviča Sala »Vozel«, Begoviča drama »Božji človek«. Namerava se vprizoriti tudi Krleže »Vučjak« in na novo Nušičeva veseloigra »Svet« ter Petrovičeva drama »Mrak«.
4. češka: Poleg Schillerjeve »Turandotke« se vprizori za mladino še Julija Zeyerja pravljica v štirih dejanjih »Raduz in Mahu-leua«. Dalje liilberta drama »Drugi breg«, VVollmanna povojna drama »Čoln na morju« in v začetku sezone Langerjeva »Periferija«. Za predpust bo vprizorjeua zabavi in smehu namenjena Scheinpflugova »Druga mladost«.
5. Poljake bo zastopal Wyspijanski z » Varšavi janko«.
(J. Od ruskih del so poleg Ostrovskega »Nevihte« še v načrtu: Tolstojeva poučna ljudska slika »On je vsega kriv« in Andrejeva drama »Profesor Storicin«.
7. Francoska dela: Anatola Francea sati-!}a »Crainquebille«, Vildraca igra v treh dejanjih »Ladja Tenacity« in Lenormanda »Strahovi iz preteklosti*.
8. Poleg Shakespearja bosta iz angleške literature vprizorjeni: Shawa »Sv. Ivana« in Mannersa veseloigra »Pegica mojega srca«.
9. f’oleg klasikov Goetheja, Schillerja in Grillparzerja pa od Nemcev še drama Scha-loma Ascha »JBog maščevanja«.
10. Od Nordijcev Ibsnova drama »John Gabriel Borkmann«.
11. Italijanski deli sta v načrtu dve in sicer: Pirandella »Henrik IV.« in Nicodeniija »Scampolo«.
V	prvih dneh za časa velesejma bosta prvič igrani veseloigri »Pegica mojega srca« in »voželi. Sezona se prične s Shakespeare-jevo »Zimsko pravljico«. Druga premijera bo Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«. Dalje se za začetek pripravljata: »Periferija« in »Ifigenija«. »Pegico« in »Za narodov blagor« režira g. Skrbinšek, »Vozek g. Osipovič, »Zimsko pravljico« in »Periferijo« g. Šest, »Ifigenijo« pa gospa Marija Vera.
B. Opera namerava vprizoriti sledeča dela:
1. Slovanska: Fran Gerbič »Nabor«; Josip Hatze: »Povratak«; Josip B. Foerster: »Eva«; Leoš Janaček:	»Lisica zvitorepka; Ludomir Rozycki: »Eros in Psihe«.
2. Nemška: Mozart: »Figarova svatba«; Rihard VVagner:	»Tannh&user«; Rihard Strauss: »Saloma«; D’Albert: »Mrtve oči«.
3. Francoska:	Massenet:	»Manon; Ca-
millo Saint-Saens: »Samson in Dalila«.
4. italijanska:	Wolf Ferrari:	»Zvedave
ženske«; Calalani: »La Wally«.
Poleg nekaterih repriz in ponovitev iz prejšnjiii sezon poskušala bo uprava izvajati fte nekatere opera iz sledečega pripravljenega repertoarja: Musorgsky: «Hovanšči-na«; Kirnski-Korsakov: »Sneguročka« Verdi: »Othello« Wolf Ferrari: I quatro ru-steghi; Schillings: »Mona Lisa«; Baranovič: »Licitarsko srce«, balet itd.
•	Poleg teh del, katera preditavljajo program uprave v njenem umetniškem stremljenju namerava se uvesti tudi ciklus ljudskih predstav s popularnim programom.
Dela, ki so se uveljavila v minulih sezonah tako v drami kakor v operi, ostanejo samo ob sebi umevno tudi v bodoče na repertoarju.
Izvirna dela umetniške vrednosti, izročena upravi, se bodo vpoštevala.
Nori člani našega opernega ansambla. Za
sezono 1925-26 angažirala je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani sledeče nove moči: Za mladodramatske partije gospo Marijb Jenikovo iz Prage in kot operno subreto gospo Šefanijo Poličevo, članico beograjske opere. Kot junaški tenor je angažiran g. De-mitrij Orlov, ki je bil dosedaj član opernega gledališča v Kreefeldu v Nemčiji. G. Holod-kov, bivši član velike opere v Moskvi, sedaj stalni gost v Beogradu je angažiran kot junaški bariton. Lirične baritonske partije pa bode pel dosedanji član Narodnega gledališča v Beogradu g. Aleksander Balaban, ki je v predlanski sezoni sodeloval na našem odru. Za manjše lirične baritonske partije angažiran je domačin g. Janko Vladimir, bivši član mariborskega gledališča, kot basist bode sodeloval g. Emil Rumpel, bivši član opere v Ljubljani, Mariboru in Osijeku.
Književnost
V	založbi Ig. Kieinmayr & Fed. Bamberg, d. z o. l. v Ljubljani je izšel prof. Kapusov »Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol«. Knjigo odlikuje predvsem metodično sestavljen splošni del, ki v 2 poglavjih (1. poglavje obsega snov za I. razred, 2. pa za
11.	razred) ua osnovi mnogoštevilnih jasnih slik zelo spretno pojasnuje one pojme, brez katerih je opis posameznih rastlin nemogoč. Prvi del knjige obsega poleg najbolj navadnih brezcvetnih rastlin še 70 cvetnih, ki jih je opisal avtor preprosto, a temeljito; lastnosti vsake družine je pojasnil na tipičnem obče znanem primeru ter pridejal opisu tudi sliko. Rastline, ki so v biološkem in sistematičnem oziru važne, pojasnujejo v celoti in detajlih umetniško izvršene, četvero barvne podobe, ki predstavljajo 15 rastlin, med njimi 3 vrste orhidej, preslico, mah in 4 vrste gob. Poleg podob ima knjiga še 232 navadnih slik v tekstu, ki so, kot splošno ves tisk, čiste in jasne. Med slikami prevladujejo take, ki jih še ni bilo v naših knjigah. Splošno je oprema knjige, ki je trdo vezana, prvovrstna, dasi je cena Din 65.— v primeri z drugimi, neilustrovanimi povojnimi knjigami nenavadno nizka. Dodatek, ki zaključuje knjigo, obsega navodilo za herbar, seznam redkih in zato po zakonu zaščitenih rastlin, seznam rastlin po dobi razcvitanja in sloven-sko-latinski imenik. Da je avtor zamenjal nemška imena predvojnih izdaj s srbohrvat-skimi, je umevno in hvalevredno. Knjiga je dobila oblastno odobrenje in je upeljana kot učna knjiga na vseh zavodih že za leto 1925/26.
STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLEfENIN
Ustanovljena 1.1888 — Poštni predal 44 — Telefon 425
Varstvena mamica I
M. FRANZL & sinovi
(Lastnik FeliksFranzl)
, UUBUANA, Privoz 10
MAin "M7/J
Dnevne vesti.
PROTESTIRAMO.
Da ne bodo naši ljudje brez kruha, tujci pa v dobrih službah, je izdala vlada odlok, da tudi privatna podjetja ne smejo nastavljati tujih državljanov, razven v izjemnih slučajih. Ni treba posebej poudarjati, da je bil ta odlok tako potreben, da ni mogel biti bolj in brez dvoma bi našemu narodu mnogo koristil in dal marsikateremu Slovencu kruh
—	če bi se tudi izvajal.
O	tem pa govori zgovorno sledeči slučaj. Pri Trboveljski premogokopni družbi je nastavljeno dosti tujih državljanov. Tako tudi inženjer Heinrich, ki je nemški državljan. I)a ne bi izgubil službe, je vložil prošnjo za naše državljanstvo, in sicer naravnost na ministrstvo v Beogradu. Ministrstvo je njegovi prošnji ustreglo in gospod Heinrich je postal naš državljan.
Proti temu odloku ministrstva odločno protestiramo. Ne gre, da se podeljuje državljanstvo preko lokalnih uradov, ker pomeni tak centralizem skrajno krivico za vse one, ki nimajo tako dobrih zvez kakor pa dobro zapisani nameščenec tuje Trboveljske pre-mogokopne družbe. In protestiramo tem bolj, ker leže v Beogradu celi kupi nerešenih prošenj naših primorskih rojakov in češkoslovaških državljanov, ki imajo pač vse drugo pravico do našega državljanstva, ko inže-njerji iz Nemčije.
Ne vemo, če je minister sam izdal odlok
o	podelitvi državljanstva nemškemu inže-njerju in zato pričakujemo od slovenskih poslancev, da doženejo, kdo je tisti, ki daje nemškim državljanom naše državljanstvo, dočim Primorci in Čehoslovaki ne pridejo do te pravice.
— Cenj. naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice v svrho poravnave tekoče naročnine. One cenj. naročnike pa, ki so naročnino že za vnaprej posluli, prosimo da bi odali položnice svojim znancem ali prijateljem, da se 'na naš list naroče. Opozarjamo istočasno vse zamudnike, da oko v teku 14 dni ne poravnajo zaostate naročnine, da jim bomo list brez nadaljnega ustavili, naročnino pa iztirjali.
= »Jutro« je proslavilo svoj petletni jubilej s posebno številko, ki je bogata na upravičeni in še bolj na neupravičeni samohvali. Ta se kaže tudi v tem, da je »Jutro« čisto premolčalo one svoje dobrotnike, ki so skrbeli za potrebne tonde, iz katerih je »Jutro« krilo svoje velikanske deficite. Ob petletnici bi se »Jutro« tem svojim nesebičnim podpornikom pač smelo zahvaliti. Upamo, da »Jutro« to nepazljivost popravi v prihodnji številki.
— Mednarodni profesorski kongres v Beogradu se je bavil na svoji drugi seji z vprašanjem programa učnih načrtov in metod srednješolskega pouka, ki naj se reorganizira tako, da se doseže intenzivnejša osebna udeležba učenčev na pouku. Kot protagonist nove šole je nastopil predvsem slavni ženevski pedagog Feriere. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo, dasi so nam temeljni principi nove šole vsem znani. Govornik je žel velik aplavz. Za njim je govorilo še par kongresistov, med drugim prof. Vanlič v ime nu jugoslovenskih profesorjev. Vsi govorniki so soglašali s Feričre-ovimi izvajanji. Opoldne je priredil udeležencem kongresa specialni delegat francoske vlade Roche v Hotelu »Excelsior« obed, ki se ga je udeležil med drugim tudi naš prosvetni minister. Popol-dne so si ogledali kongresisti neko šolsko razstavo. Izražali sc se pohvalno o njej. petih se je zborovanje nadaljevalo. Ob pol csmih je bil slavnosten banket, ki ga je priredila kongresistom v hotelu »Falace« beograjska občina in ki se ga je udeležilo loO gostov. Banket je potekel jako animirano ter so ostali g09ti skupaj do pozne noči.
— Odlikovanje inozemskih profesor jev. 'L ukazon Nj. Vel. kralja so bili odlikovani vsi profesorji, ki so se udeležili kot delegati inozemskih vlad in profesorskih udruženj mednarodnega profesorskeg akongresa v Beogradu.
— Rumunski pravniki v Beogradu. V petek je prispelo na povratku iz Pariza v Beograd 70 rumunskih pravnikov. Beograjski stanovski tovariši so jim priredili banket, na katerega je bilo povabljenih 300 odličnih oseb Med rumunskimt pravniki se nahaja več uglednih politikov ,med njimi znam prijatelj Srbov, poslanec Pop-Csicso, ki je imel pogum nastopiti za časa svetovne vojne v bu-dimpeštanskem parlamentu zoper grozodejstva soldateske v Srbiji.
— Radi pomanjkanja učiteljev je odredilo ministrstvo prosvete, da morajo s pričetkom novega šolskega leta tudi vsi šolski nadzorniki poučevati na šolah. Vsak nadzornik mora prevzeti po en razred.
— Upokojitev učiteljev. Minister prosvete je podpisal ukaz o upokojitvi učiteljev. Glasom tega ukaza je upokojenih v Beogradu 43 učiteljev, v beograjski oblasti 44, v
ski 5, v vranjski 2, v kosovski !, v podonavski 16, v požarevački 9, v bregalniški 2, v ba naški 35, v raški 11, v zetski 8, v niški 16 v kruševački 6, na Hrvatskem in v Sloveniji pa 30.
— Bistirani dopusti. Delegacija ministi-stva financ je sistirala vse dopuste pri sledečih davčnih uradih: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Litija, Vrhnika, Tržič, Višnja gora Radovljica, Mokronog, Cerknica, Krško, Kočevje, Brežice, Maribor, Ormož, slovenji gradeč, Prevalje, Kozje, Marenberg, Murska Sobota in Dolnja Lendava.	...
— Nov vozni red. Prometno ministrstvo je odločilo, da »topi novi vozni red v veljavo šele 1. oktobra, mesto 1. septembra.
— Iz življenja koroških Slovencev. Zupan-stvov Dobrli vasi je rekviriralo dvorano in čitalnico '»Koroškega izobraževalnega društvo v Dobrlt vasi je rekviriralo dvorano in tiviralo je rekvizicljo * tem, da so prostori P£ftpi. Proti tej odredbi »e je pritožila last-
nica hiše »Hranilnica in posojilnica v Sinči vasi« na okrajno sodišče, ki je zasego potrdilo. Končno je prišla stvar pred nadsodišče v Gradcu kot zadnjo instanco. Nadsodišče je rekvizicijo anuliralo. Županstvo pa se na sodbo ne ozira, temveč je sporne lokale enostavno zapečatilo ter zahtevalo ključe.
— Imenovanja v srednješolski službi. Za prof. verouka so imenovani stolni kaplan Alojzij Rezman na mariborski državni gimnaziji, uradnik škofijske pisarne Franc Osterc n,; državnem ženskem učiteljišu v Mariboru in kaplan Alojzij Pavlič na državni realni gimnaziji v Murski Soboti.
— iz državne službe. Uvrščena sta višja . sodna oficijanta Valentin Rupnik in Leon Terstenjak v 3. skupino II. kategorijo, sodni oficijal Joško Čampa pa v 4. skupino II. kategorijo pri višjem deželnem sodišč v Ljubljani.
— Mučejne v bolgarskih ječah. Iz Cari-broda jioročajo: Neki bolgarski begunec, ki je prispel v naše mesto, pripoveduje, da je pobegnil iz sofijske ječe zato, ker mučijo tam jetnike na srednjeveški način, tako da večinoma umirajo. Nekemu odvetniko so zabili v podplate žeblje, za nohte pa potisnili igle. Druge jetnike pretepajo surovi pazniki do nezavesti z gumijevkami. V rane jim na- ' tresajo sol, v želodec jim vlivajo vodo. Mnogo jetnikov je že pomrlo, iz poslopja so jih j transportirali skrivaj ponoči:	j
— Gledališki igralci — doktorji. Sovjetska j vlada je podelila Meyerholdovi dramatični j šoli v Moskvi značaj visoke šole. Ta šola ima i odslej pravico promovirati svoje učence po absolviranju študija za doktorje. Študij traja tri leta ter ne obsega samo dramatične umetnosti, temveč se razteza na vse panoge, ki pridejo pri predstavljanju gledaliških iger v poštev, kakor so na primer dramaturgija, literatura in arhitektura odra.
— Poštna in brzojavna milica v Italiji Iz Rima poročajo: »Uradni list« objavlja dekret o uvedbi prostovoljne poštne in brzojavne milice.
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ki je bila doslej dvoletna, se je spremenila v enoletno. Pogoji za sprejem so razpisani tudi v »Kmetovalcu« od 15. avgusta t. 1. Prošnje za sprejem se morejo pošiljali še do 1. oktobra, ker je začetek novega šolskega leta za novince preložen na prve dni novembra, o čemer se bo vsakega prosilca posebej svoje-časno točno obvestilo.
— Pot ciklona. Pot ciklona, ki je izne-nadil pretekli teden Subotico, se da natančno zasledovati. Vleče se skoro v polkrogu preko Beograda v Bosno in Hercegovino. Naknadno se poročajo med drugim sledeče po drobnosti: V Derventi ni ostala od 2000 hiš niti ena nepoškodovana. Ze par dni pred katastrofo je pripekala silna vročina, polagoma pa so se zbirali težki temni oblaki. Nevihta je trajala samo 20 minut. Padala je
toča v velikosti jabolka. Zrna so bila težka po 25 dekagramov. Toča je razbila mnogo strešne opeke in šip. Ciklon je porušil nekaj slabejših hiš. Pod ruševinami je bilo izkopanih več žen in otrok, vendar so jih rešili
—	vsaj kolikor je doslej znano — vse žive. Bolnice so prenapolnjene s težko in lahko ranjenimi.
— Neurja na Nižjem Avstrijskem. Kakor znano, so divjale te dni na Nižjem Avstrij- ' skein hude nevihte. Vsled tega so narasle . skoro vse reke. Vodomer v Donavi pri Dunaju kaže 3.30 m nad normalom. V Gniundenu je poplavljen mestni trg. Hallsthdtsko jezero je narasilo v eni uri za tri centimetre. Poplave so povzročile veliko škodo. Velik del žetve je uničen. Mestoma je pretrgan avtomobilski promet. V turistovsko kočo na Pendlingu pri Kufsteinu je udarila strela ter poškodovala pet oseb. Voda je odnesla več mostov. Železniška proga Amstetten—Selz-thal je bila vsled zemeljskih plazov na par mestih tako poškodovana, da je bil nekaj
. časa promet prekinjen.	,
j _ Vremenske katastrofe na Japonskem.
: Iz Tokija poročajo: Tu se je utrgal te dni ; opetovano oblak. Vsled nalivov je v Tokiju
i	4000, v Jokohami po 1000 hiš pod vodo.
_ potre9 in orkani v Italiji. V Bariju in
i	Tarantu, kakor tudi v več drugih mestih in ! vaseh Apulije je bil dne 26 t. m. precej mo- . čan potres, ki mu je sledila huda vročina. I Toplomer je kazal v senci 40^ stopinj. V Ba- j riju in Carnico-u je bilo poškodovanih več ■ hiš V toskanski provinci Grosseto je divjal j močan orkan. 16 oseb je bilo poškodovanih. ] Mnogo hiš je porušenih. — Vas Pontole pri , Trstu je popolnoma uničena. I ogrnilo je mnogo živine. Brzojavna in telefonska zveza jo pretrgana. Vinska in žitna letina je uničena. Skoda se ceni na približno 1 milijon lir. — Tudi iz Pulja porffčajo o hudih nevihtah. Poškodovanih je bilo več ladij.
— Velik požar pri Novem Sadu. v petek ponoči je upepelil velik požar v Sajlovu pri Novem Sadu poslopja Matice Srpske in poslopja njenega soseda. Požar m bil prijavljen niti policiji niti požarni brambi. Opazila ga je policijska patrulja ki je jahala v daljši distanci tam mimo. Skoda je zelo velika. Uvedena je preiskava, ki naj ugotovi, kaj je povzročilo požar.
- Velik požar v Sofiji. V petek je iz-bruhnil v nekem predkraju Sofije, v katerem prebivajo večinoma kmetje in delavci, požar, ki je uničil ves del mesta. Kako je požar nastal, še ni pojasnjeno.
  Osa povarofcila avtomobilsko nesrečo.
Te dni se je peljal ravnatelj Oskar Fuchs v svoiem avtomobilu po neki dunajski cesti. Nenadoma mu je pričela letati osa okrog nosa Poleg njega sedeči šofer jo je hotel sicer s čepico odpoditi, toda ravnatelja je osa kljub temu tako razburila, da je izgubil pn-čujočnost duha ter zavozil v neko drevo. Vsled močnega sunka se je pokvaril avtomobil, da ni mogel več naprej, ravnatelja in šoferja pa so obrezale po obrazu črepinje steklenega vetrobrana, da sta morala iskati zdravniške pomoči,
— Krvavi izgredi v Palermu. »Tribuna« javlja iz Palerma, da je prišlo tam do velikega pretepa, iz katerega se je razvilo streljanje. Tri osebe so bile ubite. Policija od umirajočih ni mogla poizvedeti, kdo so bili napadalci. Domneva se, da je zločin zagrešila »mafija«.
— Škof ali pustolovec? V Veroni je sedel te dni na zatožni klopi originalen in zagoneten možakar Giuseppe Rusch po imenu. Zagovarjal se je radi tatvine mašne obleke. Rusch trdi, da je rojen v Hoehstadtu pri Niirnbergu. Po končanih teoloških študijah je živel baje več let v Orientu. Napisal je več teoloških in filozofičnih brošur. L. 1913 se je vrnil iz Orienta ter se naselil v Veroni. Tam je živel zelo rezervirano ter se bavil samo s teologičnimi študijami, zraven pa je pridno molil ter živel z neko svojo sestrično v božjem strahu Bogu dopadljivo življenje. Leta 1916 se je seznanil s cerkvenim dostojanstvenikom don Bassijem, ki mu je dovolil, da je celebriral v cerkvi sv. Anastazije par maš. Kmalu nato so ga kot tujca izgnali. Svoje efekte je pustil pri don Bassiju, ki jih je shranil pozneje v nekem skladišču. Po vojni se je vrnil Rusch v Verono. Na svoje neprijetno presenečenje je konstatiral, da mu je bila za časa njegove odsotnosti ukradena vsa mašna obleka, dočim so vse njegove ostale stvari baje zgorele. Dobil je zato 1000 lir odškodnine. Leta 1924 je prišel k njegovi sestrični neznanec, ki ji je ponudil v nakup mašna oblačila. Rusch jih je kupil ter opetovano v njih maševal. Nekega lepega dne pa je prišel don Bassi, ki je agnosciral mašno obleko kot svojo last ter dal pobožnega škofa aretirati. Don Bassi, pri obravnavi koi priča zaslišali, je potrdil večino Ruschevih navedb, toda Izjavil je, da mu je bila mašna obleka ukradena približno ob istem času, ko se je Rusch od njega »po angleški« poslovil. Tudi je Bassi mnenja, da Rusch ni duhovnik, temveč pustolovec. Temu mnenju se je pridružilo sodišče, ki je obsodilo Ruscha radi tatvine na 7 mesecev ječe. Kljub tej sodbi pa je v Veroni dosti ljudi, ki menijo, da je Rusch nedolžen. Rusch trdi, da je bil posvečen za mašnika v Stambulu. Sodišče se je informiralo ter dobilo odgovor, da je bil svoječasno tam res posvečen za mašnika neki Rusch — samo da mu je bilo ime Bonifacij ne pa Josip. Kljub vsemu pa nastopa Rusch že 40 let kot škof, ne da bi se bil samo eu-
*	krat izdal, da je slepar, kar tudi ni ravno enostavno.
HBBBG£ia»BflBBflBBBBHBB»i
Vsakovrstno perilo
dobiš najceneje pri tvrdki
4800 po 80 let starih ljudi. Od teh je samo 1364 moških, 3513 pa žensk. Vzrok temu, da prevladuje število žensk v toliki meri, ni samo dejstvo, da je na Dunaju sploti več žensk kakor moških, temveč nedvomno tudi dejstvo, da žive v splošnem ženske dalj časa, kakor moški. Iz statistike povzemamo tudi, da živi na Dunaju 101.364 žensk v starosti od 21 do 50 let brez moža, kar pomeni, da na Dunaju vsaka peta ženska nima sreče, da bi dobila moža.
»B1IDDHA"
čaj na velesejmu. Oglejte si H paviljon št. -461—465.
Ljubljana, Sv. Petra c. 20.
1BBIBIBBBBIBBBBIBBBBKI
— Mlada dekleta — fasadne plezalke. V
Wrexhamu na Angleškem so se zagovarjale te dni tri deklice v starosti 12, 14 111 16 let radi vloma v modno skladišče. V skladišče so prišle skozi okno, kamor so. priplezale po okraskih fasade in žlebu. Poleg tatvine imajo na vesti hudobno poškodbo tuje lastnine. Cesar namreč niso mogle odnesti, so razrezale. Starejši dve romate za pet lei v prisilno delavnico, mlajša pa je morala obljubiti, da bo dve leti poštena.
— Igralec — tat. Odličnemu milanskemu igralcu Luigiju Montesantu je bil ukraden na uunajski operi, kjer momentano gostuje, zlat prstan z dvema dragocenima safirjema in dva briljanta v skupni vrednosti 1500 šilingov. Igralec je izpovedal, da pride kot tat v ^poštev samo ena oseba, mož, ki se mu je predstavil kot umetniški kritik dr. hr.lers-Faber. Montesantu je možakarja prijazno s prejel. Kmalu po njegovem odhodu je zapazil tatvino. Po osebnem opisu je sumila policija, da je osumljeni identičen z bivšim igralcem Julijem Konradom Farberjem. Mladi mož je iz jako ugledne rodbine. Še pred par leti so ga smatrali za zelo nadarjenega Igralca. Pozneje se je udal pijači ter postal morfinist, kokainist in homoseksualec. Od onega časa je imel večkrat s sodiščem opraviti Od leta 1921 dalje je zagrešil celo serijo lopovščin. Leta 1923 so ga proglasili sodni izvedenci v Salzburgu abnormalnim, la izvid je izkoristil dečko v to svrho, da je izvršil nebroj tatvin in goljufij. Vsled tegaje sedel seveda zopet mnogokrat na Miomi klopi. Mnenje psihijatrov glede njegovega duševnega stanja je variiralo, vendar pa je bil Farber v zadnjih letih štirikrat interniran v blaznici. Sedaj ga preganjajo, kakor omenieno, radi tatvine zlatega prstana m dveh briljantov. Kako bo stvar izpadla, se se
ll0_I Roparski napad pri Damasku. »Daily
i	ter a UD poroča iz Damaska, da je napadla in oropala večja roparska tolpa v bližini niesui transport zlata tamkajšnje perzijske banke. Pri tem so bili trije angleški perzijski vojaki težko poškodovani.
-	Za tast sestre. V mestnem parku v Banjaluki je prišlo te dni do krvavega obračuna. Tobačni delavec Nika Jovičič, oženjen in oče več otrok, se je zaljubil v mlado deli e Milevo Kordič. Nikova žena je izvedela, aa ima njen mož z Milevo intimno razmerje. J se pa ni upala sama nastopiti, je na u < dva Milevina brata na svojega moža. Brata, od katerih je eden aktiven narednik, sta pričakovala Jovičiča v parku ter ga napadla. Eden od njiju mu je potisnil bajonet v prsi ter mu predrl srce, tako da je obležal Jovičič na »mestu mrtev. Pri zaslišanju sta brata priznala ter izjavila, da sta izvršila dejanje to, da maščujeta čast njiju sestre. .
—	4890 osemdesetletnikov na D“nal“;
som pravkar izdane statistike živi na Dunaju
— 300.000 posnetkov v minuti. Kakor poročajo iz Londona, ima angleška vlada za vojaške svriie kamero, s katero je mogoče napraviti 300.000 posnetkov v minuti. Človeško oko more'sprejeti samo 30 utisov v minuti.
— Avtonomno židovsko ozemlje v sovjetski Rusiji. Kakor poročajo iz Moskve, je izjavil predsednik ukrajinskega sveta ljudskih komisarjev Čumbar na kongresu ukrajinskih sovjetov, da se bo ustvarilo, ko se pomnoži židovsko kmetsko prebivalstvo v Hersonu židovsko avtonomno ozemlje z lastno židovsko upravo. Ljudski komisar je izjavil, da se mu zdi mogoče, da se ustanovi v Hersonu avtonomna židovska republika. Število židovskega kmetskega prebivalstva znaša momentano 30.009 oseb. Ukrajinska vlada bo dala na razpolago še za 7.000 židovskih družin zemljišča.
— Melanholični severni medved. Iz Londona poročajo: 25 • let starega severnega medveda Sama v londonskem zoologičnem vrtu, ki je bil poseben ljubljenec otrok, so morali te dni usmrtiti. Pred par meseci je poginila namreč njegova tovarišica Barbara. Od onega časa je postal Sam melanholičen. Nič več se ni hotel kopati in jedel je tako malo, da je bil končno podoben okostnjaku-Nobeno sredstvo ni pomagalo, da bi se bil Sam potolažil radi izgubljene svoje življen-ske tovarišice. Končno so sklenili, da ga rešijo trpljenja ter ustrele. Dober strelec je oddal na Sama iz kratke distance dobro namerjen strel, ki je zadel medveda v srce ter ga ubil.
— Vaška tragedija. Župan vasi Miserieux v Lotaringiji se ga je te dni prav pošteno navlekel. To se za župana pač ne spodobi, pa najsi bo tudi 54 let star, tem manj, če ni bila pijače deležna tudi žena. Tegp mnenja je bila tudi županova boljša polovica, ki je inscenirala velik kraval, ko so prišli gospod župan domov. Ko je ženici zmanjkalo besed, je pograbila palico ter jih naložila lii-ožii dobro porcijo na grbo. Pa io ji še
ni zadostovalo. V svoji besnosti jo pogrnbilu
puško ter grozila pomilovanja vrednemu možu, da ga ustreli. Mož pa ni holel biii rešen na ta način svojih zakonskih težav: Bal se je umreti1, zato je planil k svoji Ksantipi tel' ji hotel izviti puško iz rok. Pri tem sta manipulirala zakonca tako neprevidno, da se je puška sprožila. Strel je zadel^ hudo ženo v bližino srca tako, da je obležala na mestu mrtva. Njen mož je bil tako močno vinjen, da ga niti to ni iztreznilo, temveč je legel mirno spot. Trezen je bil šele zjutraj, ko so prišli ponj orožniki.
— Sovražnik ovratnika. Če amerikanski listi ne lažejo, se je začelo v Sant Franciscu v zadnjem času gibanje za odpravo moškega ovratnika. Seveda se je ustanovila za podporo kampanje zoper ovratnik tudi posebna liga, katere predsednik je neki doKtor Scan-dang, voditelj tamkajšnje blaznice. Ta zdravnik se je obrnil popolnoma resno do javnosti s sledečo izjavo: »V ječah in blaznicah je mnogo nesrečnežev, ki so izgubili pamet vsled tega, ker so se udarili pri iskanju ovratnega gumba, ki pade tako rad na tla, ob mize in omare. Ce se take stvari ponavljajo leta in leta, se lahko zgodi, da človek vsled stresljajev in sunkov zblazni, /.ato odslej ne bom nosil več ovratnika.« Mož je oči-vidno sam zrel za norišnico.
— Trik. ki 3e je slabo obnesel. Pred sodiščem v Madrasu je stal nedavno neki lha-mu Shetty, že večkrat predliaznovan tat, ki je bil obdolžen, da je ukradel zlato verižico. Ker je pri njem niso mogli najti, so ga preiskali radioskopičnim potom. Pri tem so ugotovili, da ima ukradeno verižico v želodcu,
v	nemalo začudenje zdravnika pa se je pokazala na sliki tudi silhueta slona. Tatu so nato operirali. V njegovem želodcu so našli verižico in majhno zlato statueto slona.
— ižruštvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 2. septembra 1925 ob 20. un
i	v veliki dvdrani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije. Naslov: Ljubljana, Sv. Petra c. št. 12, podpritl., vhod iz ulice »za Creslom«.
1— Mestna elektrarna ljubljanska je otvo-rila na Mestnem trgu poleg magistrata razkošno urejeno lastno prodajalno, ki je v kras njeni okolici. Opozarjamo na inserat v današnji številki našega lista.
—■ Popolnoma varno naložite denar v l,juu-liansko posojilnico r. z. z o. z- v Ljubljani, Mestni trg 6, ker jamčijo za vloge vsi zadružniki ne le s svojimi deleži, temveč se s stokratnim zneskom istih.
— Kako prideš najceneje do motornega kolesa v Ako kupiš srečko za loterijo Jugoslo-venske Matice, ki se vrši dne 30. septembra
1	I. Cena srečki je 10 Din. Dobitke tvorita dva motorja in petindvajset navadnih moških io žemskih koles znamke »Tour de France« iz svetovno znane francoske tvornice »Peugeot«. Srečke so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji m v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani. — Dobivale se bodo tudi v ljubljanskih trafikah.
Slavnostna otvoritev razstave portretnega slikarstva na
Slovenskem.
V	soboto, 29. t. m. je bila v Jakopičevem paviljonu slavnostno otvorjena razstava por-tretnega slikarstva na Slovenskem. Vabilu na to kulturno prireditev se ni bogvekaj številno udeležilo naše občinstvo; pogrešali smo celo razne osebnosti, katerih položaj sam jim nalaga dolžnost, da se podobnih prireditev udeležujejo. Toda kljub temu je bila portretna razstava izročena javnosti na način, ki je bil dostojen njenega visokega namena in vrednosti. Po končani otvoritvi velesejma je prispel v Jakopičev paviljon trgovinski minister g. Krajac s soprogo in s svojim spremstvom, ki je obenem zastopal prosvetnega ministra, kakor je bilo javljeno predsedstvu Narodne galerije. Z njim so prišli zastopniki diplomatskega kora v Ljubljani, med njimi konzu avstrijske republike g. Troll s soprogo in nemški generalni konzul iz Zagreba ter veliko število narodnih dam z gospo dr. Tavčarjevo na čelu in predstavniki naše kulturne politične javnosti. Razstavo je otvo-ril predsednik Narodne Galerije, g. Janez Zorman, ki je po kratkem pozdravu izjavil sledeče:
Prireditev, ki jo imate, gospoda moja, pred seboj, je nadaljevanje sistematičnega umet-nnshjQcrn dela, katerega je Narodna galerija že pred leti pričela z zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva in s svojimi publikacijami. Letos je svoj program omejila na raz-sli vo portreta na Slovenskem, ki naj se Vani tu pokaže v svojem zgodovinskem razvoju.
V	ta namen je zbrala slike, ki so se zdele za razstavo dovolj pomembne, iz javnih m zasebnih zbirk Slovenije, in se danes zaveda, da je, 'četudi se ji je posrečilo kljub znatnim žrtvam in obilnemu trudu razobesiti tu le majhen del iz zakladnice portretov, ki jih hrani naša domovina, podala javnosti vendar dovolj jasno sliko te naše umetnostne panoge. To je prva umetnostna razstava te vrste med Slovenci, in ko se Je Narodna galerija odločila, da jo priredi, sta jo k delu nagnila zlasti dva motiva.
Kakor še nikoli doslej, je na tej razstavi zbrana galerija osebnosti, velikih in malih, neznatnih in mogočnih, ki so živele in delovale, trpele in se borile med našim narodom izza 16. stoletja, izza onega časa, ko se je naša narodnost prvikrat jela konkretno formulirati. Med mnogimi neznanimi obrazi bo-*te tu našli marsikatero drago nam obličje mož in žena, ki so imeli v naši narodni zgodovini važno ulogo; marsikateri naših zaslužnih prednikov, čigar dediščina je postala sestavni del naše sedanje kulture, vstaja tu,
i	sredstvi umetnosti ovekovečen, pred nami u groba. Kakor gotovo je pomanjkljivo poznavanje lastne preteklosti bila največja hiba naše dosedanje narodne vzgoje in vzrok napak našega značaja ter mnogih naših »motnih dejanj, tako trdno je bila Narodna K"i«rija preverjena, da z zgodovinsko razstavo^ portreta pobudi zanimanje za to našo težko, a vendar lepo zgodovino in da stori
*	tem potrebno dejanje nacijonalne vzgoje.
»rugi motit, ki je Narodno galerijo pri <>lu vodil, ja umetnostne narave. Zgodovin-
ska razstava slovenskega slikarstva nas je 1 izučila, da je po tem splošnem in površnem pregledu potrebno podrobno delo. Zato smo se odločili, da zberemo in razvojno uredimo 1 portret, t. j. ono vrsto slikarstva, v kateri se splošni formalni razvoj prav tako jasno zrcali, kakor v vsaki drugi slikarski panogi, ki ga je pa tu še zanimiveje opazovati, ker se javlja na človekovi osebnosti, ki je bila vedno najvažnejši in najizrazitejši predmet likovne umetnosti. In tako imate tu, gospoda moja, razen zgodovinskega pregleda tudi pregled stilnega slikarskega razvoja na Slovenskem od dobe naše renesanse do impresionistov in ekspresionistov, če jih hočete tako imenovati.
Lastni idealni cilji, ki so Narodno galerijo vodili pri razstavi, so jo učili, da zna tudi ceniti požrtvovalnost tistih institucij in osebnosti, ki so ji z zaupanjem izročile svoje umetnine in s tem razstavo portretov omogočile. Za marsikoga ni bila majhna žrtev, ko se mu je bilo ločiti od ljubih obrazov, na katere so ga vezale morda najintimnejše vezi, in od slik, ki jih smatra za največjo dragocenost in najlepši kras svojega doma. Tem iskrenejša hvala jim gre vsem, ki so iz spoznanja, da se obravnava važna zadeva, podredili lastne interese skupnosti in za dobo razstave svoje umetnine nam vsem podarile. .
Gospoda moja! Otvarjam razstavo in želim le še, da bi nje sadovi nagradili našo dobro voljo in idealizem tistih, ki so pri njej kakorkoli sodelovali.
Po predsednikovem govoru so si gostje ogledali razstavo, ki jo je v podrobnosti razlagal predsednik Zorman. Minister Krajač je z velikim interesom sledil predsednikovim pojasnilom in ostal v paviljonu celo uro. Pri odhodu je g. Zormanu iskreno čestital na tako lepo uspeli prireditvi. Njegovim čestitkam so se pridružili tudi ostali gostje in funkcionarji.
Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem je izredno okusno nameščena v vseh prostorih Jakopičevega paviljona. Razstavljenih je že sedaj preko dvesto portretov približno sedemdesetih mojstrov; v kratkem se zbirka pomnoži še za eno sobo, ker prispo še slike, nabrane v zasedenem ozemlju. Ker se je ta pošiljatev zakasnila, tudi še ni izšel velik strokovni katalog. Narodna galerija je ob priliki te razstave izdala tudi poseben umetniški plakat, delo slikarja Sternena. Plakat je štiribarvna litografija in je motiv posnet po freski iz 15 stoletja, ki se nahaja na stari cerkvi v Slovenjgradcu. Ta freska predstavlja oba cerkvena ustanovitelja, moža in ženo, slikal jo je slikar Andrej iz Ostrega in je eden od najstarejših portretov na Sloven-j skem. Našo javnost ponovno opozarjamo na ! razstavo portretnega slikarstva na Slovenskem in uverjeni smo, da s številnim obiskom ' Narodni galeriji dvojno poplača njen plemeniti trud: da jo gmotno podpre, na drugi j strani pa, da ji dokaže svoje razumevanje za j njene napore, da proži naši inteligenci novo ; kulturno hrano.
Radiofonija.
XIV.
iap*driva stenografe. — Svetoma raistara r Newyorku. — Razno.
O priliki svetovnega cionističnega kongre-*a na Dunaju se je izborno obnesla naprava, ki nadomešča stenografe. — Govorniki imajo Pred seboj mikrofon; govorjena beseda pride ‘»mikrofona najprej v ojačevalca in od tu v “jak (Lautsprecher), ki oddaja govor v fo-nogramski valjarček. Diktafoni so že predvojna iznajdba, ki je bila ponekod tudi v rabi (posebno v odvetniških pi-® „,°,dv.etnik kadarkoli narekoval vlo-f* na sodnije, dopise strankam itd. na valjar.
Stenotipistka je potem po diktatu z valjarja pisala na stroj). Prav tako tukaj moče jo takoj sproti pisati na pisalnih strojih malo prej izrečene govore. Ko je govornik končal, more takoj že dobiti svoj govor v celoti napisan.
—	Kjer so take naprave mogoče, bo sodelovanje stenografov skoro nepotrebno, razun v slučajih razburljivih debat, medklicev itd.
Francija je prva vpeljala na kolodvorih radiofonsko klicanje, oznanjevanje odhodov in dohodov vlakov in sploh vse potrebne oklice na potnike. — Službujoči uradnik sedi na prostoru, odkoder ima pregled po celem
prostoru, kjer vlaki odhajajo in prihajajo. Govori v mikrofon pred seboj in mnogi lijaki (Lautsprecher) glasno in razločno obveščajo potnikom vse potrebno.
V Newyorku bo od 14. do 19. septembra druga svetovna radio razstava na prostoru 180.000 štirjaških čevljev. Udeleži se je 325 tovaren, med temi 60 najbolj znanih koncernov za radiofonske izdelke. — Največja atrakcija bodo javna izvajanja popolnega sistema za brezžično pošiljanje luči, toplote in gonilne sile. Neki skandinavski izumitelj pa bo kazal, kako je mogoče pošiljati v daljave hlad in mraz. Taka naprava se imenuje: radio refrigator in obrat za eno celo lete bo stal celih 50 centov, torej pol dolarja. — Ako je vse to res (— previdnost je nasproti ame-rikanski reklami potrebna! —, potem bodo Skandinavci po zraku pošiljali hlad in mraz v vroče južne kraje. Takega blaga jim ne zmanjka, saj so pred kratkim anektirali ves severni tečaj naše zemlje, »odkoder bodo prijetno hladili prebivalce vroče Afrike-. Morda jim bodo pošiljali tudi dež in sneg!! Zakaj pa ne!? Radio vrši same čudežne reči!
O	novem angleškem pošiljalcu Dawentry sem že poročal. Dostavljam, da ga na Dunaju že prav dobro sprejemam na svoj trocev-kasti Broadcasting R R 3 (Wien V., Brau-hausgasse 6). Kadar ni tistega postranskega vrišča potepuharskih valov, tedaj čujem londonske koncerte skoro tako dobro, kakor dunajske na dober detektorski aparat. In avgust je najslabši čas v letu za sprejem na take daljave. Na jesen in pozimi bo vse še veliko bolje. — Dawentry je sklenil pogodbo z amerikanskim pošiljalcem v državi Maine, da si bosta menjala koncertne sporede. Tako bomo torej tudi mi slišali amerikansko godbo preko velikega pošiljalca Dawentry. — Tudi Nemčija je šla za tem vzgledom. Nemški postaji Nauen in Konigsvvusterhausen bosta prinašali koncertni spored ameriške postaje New Jersey.
Avstrijska radio družba Rawag postavlja v Solnogradu že drugo vmesno pošiljalno postajo (Zvvischensender); prva taka postaja je v Gradcu na val 404, ki se izborno ponaša.
— Prve poskuse smo imeli te dni.
V Hamburgu pripravljajo interesanten poskus. Potapljač (Taucher) bo imel v čeladi vrneščen mikrofon. Ko se potopi blizu Hel-golanda na dno morja, bo opisaval vse, kar bo tam videl,, a pošiljalec »auf der Alster« blizu Hamburga pošlje njegova poročila in doživljaje v eter.
Unione Radiofonica Italiana je postavila v Milanu pošiljalno postajo z energijo 1-50 K W (kakor sedanji dunajski). Dolžina valov bo 308 m. — Doslej je tam poslovala postajica na pol K W in val 545, ki ga pa menda ni bilo mogoče slišati niti na južnem Tirolskem.
— Ako so predpogoji ugodni, boste mogli v Sloveniji lepo slišati tudi Milan.
V Monakovem začne v kratkem poslovati veliki pošiljalec na 10 K W. Računajo na to, da ga bodo mogli slišati v okrožju 200 km z dobrim detektorskim aparatom. — S trocev-kastim aparatom ga boste morali dobro sprejemati tudi v Sloveniji.
Na Švedskem posluje danes 5 glavnih in 7 vmesnih postaj. Zdaj postavljajo še dve postaji.
Španija pa hoče tekmovati z vso Evropo. Doslej redno poslujejo 4 pošiljalci: dva v Madridu, v Sevilli in Bilbao; v Madridu postavljajo še tretjega na 6 K W in val 440; za tem pridejo na vrsto Valencia, Salamanca in San Sebastian. Vseh hočejo postaviti 25.
15. t. m. je odšel iz Hamburga v Berlin pr-
vi	vlak, ki je bil opremljen z radio postajo za pošiljanje. Z vlaka so pošiljali slavnostne govore raznih zastopnikov države in udeleženih družb. — Odslej bo mogoče z vlaka govoriti z vsakim telefonskim naročnikom. — Ni prostora v okvirju mojih dopisov, da bi opisoval, kako se vse to vrši.	A.	G.
Širite „Nar. Dnevnik**.
0
OBISKUJETA REDltO
I i '
mt
MATICA I
Gospodarstvo.
X Dobave Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbe glede dobave jeklene žične vrvi.
— Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7. septembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 60.000 kg-čistega bencina; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pozamentarijskega materijala ter glede dobave kartonskih kart in tiskarskega papirja. Dne 9. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede elektrifikacije postaj in kurilnice Ljubljana gl. kol.; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave sestavnih delov za brzojavne, telefonske in signalne naprave. — Dne 10. septembra t. 1. pri Gradjevinski upravi mornarice v Tivtu glede dobave opeke, apna in portlandskega cementa; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave podložnih ploščic in usadic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobav® številk, črk itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave. Ekonomsko odelenje direkcij« drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 31. avgusta t. 1. pismene ponudbe za dobavo kuvert, do 2. septembra t. 1. pa ponudbe za dobavo 2.000 kg svinčenih zalivk. (Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odele-nju direkcije državnih železnic v Ljubljani.)
— Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 14. septembra t. 1. pri direkciji državnega rudnika, Zabukovca pri Celju gled* dobave 10 vagonov krajnikov. — Dne 15. septembra t. 1. pri komandi vojnega okruga v Otočacu in pri komandi mesta v Gospiču in Bihaču glede dobave mesa za predmetu* garnizije. — Dne 16. septembra t. 1. pri komandi mesta v Sisku glede dobave mesa za sisačko garnizijo; pri komandi Petrinjskega vojnega okruga v Petrinji glede dobave mesa za garnizijo Petrinja. Dne 17. septembra t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave mesa ea garnizijo Banjaluka. Dne 22. septembra I. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu gled* dobave stavbenega materijala. — Dne 23. septembra t. 1. pri direkciji državnih žetez-nic v Sarajevu glede dobave železne pločevine. — Dne 24. septembra t. 1. pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani gled* dobave 20.000 kg ovsa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo y Ljubljani interesentom na vpogled.
Irdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana.
(71)
V oklopniaku okoli sveta,
Spisal Robert Krafl
»No seveda,« se zopet oglasi Adam, »dajmo možu, kar je zaslužil — pošteno porcijo na zadnjo stran.«
»Dobro, kaznujte ga, a ne bodite nečloveški,« reče 3« Leonor in izgine.
»Ne, nek vpije Adam za njo. »Kar mirni bodite, to je popolnoma človeško, tu ni nič nadnaravnega. Torej, moj dragi prijatelj in slaščičar s strupom,« se obrne k Oglyju, »koliko dobite, če pripeljete avto v Peking?«
Ves uničen sedi mož na stolu. Najbrže se je šele sedaj prav zavedel, kaj je izpovedal in kakšne posledice bodo nastale zanj. Prijazne besede, ki jih izgovori zeleni možiček s svojim pevajočim glasom, ga zopet nekoliko ožive.
»Dvajsetpettisoč dolarjev.«
»Dvajsetpettisoč dolarjev. No, ob te vas nočem pripraviti — te boste dobili — lepo vam jih izplačamo na vašo zadnjo stran. Tu, bodite tako prijazni — lezite na tale stol.«
In zeleni možiček primakne stol, ki ga najprej skrbno obriše z rokavom.
Mladi mož kar ne more razumeti.
»Mr. Hartung, izvolite pomagati gospodu. Tako — tako je dobro — tako je lepo — zdaj pa vzemite njegovo glavo med svoje noge — tako — tako je prav — in ti, Tom, ti boš držal noge, da ne bo preveč brcal.«
»Ali imate pripraven bič?«
»Bič? Ne, oh ne, z bičem ni nič, z njim ni mogoče tu dobro zamahniti. Charly, pridi sem.«
Monter je bil že tu; oni, ki je zavrtel vijak še nekoliko, čeprav je bil navit s ključem. Njegove roke so bile tudi po tem ustvarjene; vsak medved bi ga zavidal za njegove tace.
»Torej pazite, dragi mister Ogly, ta gospod vam izplača dvajsetpettisoč dolarjev v bankovcih po tisoč
—	štejte z njim, da se ne zmoti — in če se ušteje in morda preskoči kako število — kar povejte. Torej začnimo: tisoč dolarjev — dvatisoč dolarjev...«
In tako šteje Adam dalje. Zraven pa tresk za treskom, še vse drugače, kakor če igrajo pijani kmetje s kartami. Mr. Ogly pa tuli v vseh škalah.
»Osemnajsttisoč dolarjev...«
»Aah, oaaaaahhh — stoj, stoj, stoj, stoj, stoj...«
»Devetnajsttisoč dolarjev... no, kaj pa je? Ali ni prav? Ali ste dobili premalo? Dvajsettisoč dolarjev.«
»Počakajte!« reče Georg, rad bi bil govoril tiho, moral pa je prevpiti rjovenje delinkventovo: »Nehajte kričati! Kaj je to?«
Toda na stolu ležeči vpije le še bolj, in Adam sliši tudi tako, kaj meni Georg.
2e nekaj časa je bilo slišati glasove, ne v šupi, pač pa zunaj, postajali so vedno močnejši, bilo je, kakor, da se bliža rjoveča množica, in sedaj se čuje neko čudno ropotanje in gromenje.
Adam pa kar ne odneha.
»Dvajsetentisoč dolarjev... no, kaj pa?«
»To je kitajska ljudska druhal, izgleda, kakor, da hočejo vdreti vrata!«
»Dvajsetdvatisoč dolarjev... no, pa zakaj ne bi?« »Nekaj nameravajo zoper nas ali pravzaprav zoper avtomobil!« »Dvajsettritisoč dolarjev... no, pa zakaj ne bi?« »Dozdeva se mi, da kopičijo pred vratmi les!«
»Dvajsetštiritisoč dolarjev... no, pa naj štor* k), če jih zabava!«
»Zapro nas! Prekinite proceduro!«
»No, počakajte, takoj sem gotov — nočem biti nikomur nič dolžan. Dvajsetpettisoč dolarjev. Tako, končano je! Ali je prav? Podpišete pa lahko pozneje.«
Adam odda Oglya obema delavcema in stopi h Georgu in tudi Leonor se jima pridruži. Nepotrpežljivo je čakala, kdaj bo konec kazni, čeprav se je vršilo mnogo hitreje, kakor pa smo mogli povedati
»Kaj je to?«
Še vedno je slišati človeško rjovenje in eoptk »a vrata, toda ropot se že oddaljuje.
Stopijo iz avtomobila in hočejo odpreti vrata — ta se odpirajo na ven, a zunaj je zapreka.
»Zaprli so nas in nam zabarikadirali izhodi«
»To ne velja nam, temveč avtomobilu, ki je tu tuja prikazen,« meni Georg. »Ko smo se vozili sem, sem opazil, kako čudno se vede ljudstvo, kako nezaupljivo so pogledovali neznani voz. Najbrž so sedaj š« slišali Oglyjevo rjovenje, morda so nas že preje slišali, ko smo govorili ter nas opazovali, vsaj zelo pazljivi nismo baš bili.«
Da, Georg je imel najbrže prav... toda to pojasnilo ne izpremeni položaja. Stopijo v voz in zapeljejo v vrata. Ta se niti ne premaknejo. Vzamejo večji na tek, .vedno več konjskih sil — a vse zaman. Vseh sil niso smeli razviti. Avtomobil so porinili delavci v šupo, obrnjen je bil z zadnjim koncem proti vratom in četudi so bile trdne oklopne plošče, izdelala jih je le človeška roka.
(Dalje prih.)
Vsem obiskovalcem velesejma
se priporoča prvorazredna
restavracija »LJUBLJANSKI DtfOR“
Prvovrstna domača in primorska kuhinja
Špecijaliteta: pristni kraški teran in vsak dan morske ribe
Cene fako umerjene
S spoštoTanjem BOGDAN PUPOVAC lastnik
F>ri ^Solncii
€*
K. WIDMAYEB
PogaCsrJev trg (:a vodo)
Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in drobno
<BBHBBBBBBBBaBaBBEiaBBaHgag8!iBBBBBBBHBBBEBBBg HflB
Najboljše manufakturno blago po najnižjih cenah prodaja „Ohlačilnica“ v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
Oglejte si zalogo!
D. M. or. VALERIJI VALJAVEC
špeeialistinja za otroike bolezni
blvia islstentlnja na otroški kliniki v Strasbourgu orciinira
v MARIBORU, Maistrova ulica 13
od 11. do 12. in od 14. do 16. ure
le pri tvrdki
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo. svetovno znanih znamk _ „GRITZiER“ - „ADLER“ — „PH0HIX'‘ Isto tam posamezne dele za stroje In ao esa. Igle, olje, jermena, pneumatika. Pouk o vezenju na stroj brezplafen! Vetletna garancija! Na vellto I	Na	malo!
Trgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
dobite vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje na veliko in malo po najnižji dnevni ceni.
QDDPDDODDDDQ 3
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom imel z 29. avgustom 1.1. naprej tudi popoldan vsakovrstno sveže - - pecivo. - -
Pekarna
0
o
0 Dunajska cesta št. 5.
Q
;cacacacac3DC3C3ac3oa
MALI OGLASI
Bmm oglasom do » boaad Din Sr—, **aka Badaljna bosoda
m
Stare jute]
•d manufakture ali volne kupuje v vsaki množini skladišče Konopjuta d. d., Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
Znanja želi
Poročila bi se rada
gospodična, trgovsko naobražena, z mladim inteligentnim gospodom v itarosti 30 let z nekoliko premože-»jent, ki bi služilo v razširjenje trgovine. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe. Dopise le s sliko je vposla-ti na upravo »Narodnega Dnevnika« F*d šifro »Sreča«.
dobro situiran gospod z istotaka gospodično ali vdovo srednjih let. Ponudbe na upravo lista pod »Lepa bodočnost «.
Išče se
Bi
is 1. september stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz kuhinje in sobe. Ponudbe tia upx-avo lista pod »Stanovanje«.
Hotel in ralam® lil
Gramofon
dobro ohranjen, se po ceni proda Naslov pove uprava.
nasproti glavnega kolodvora, priznano dobra kuhinja, prvovrstne pijače, vedno sveže pivo — zmerne cene.
BBBBBBBB| ■Hi
Ustan. leta 1879. Telefon 553
iioiavniisist
AVGUST
MARTINČIČ
Prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji.
Priporoča
napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše Izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča pred-pečnike iz železa in bakra.
S
Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi 1 — Avtogeno varenje in rezanje
Novo otvorjena prodajalna
ljubljanske mestne elektrarne
na Mestnem trgu poleg magistrata,
■
■
je bogato založena z vsakovrstnimi električnimi svetilkami, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, likalniki in drugim elektrotehničnim materijalom.
Vse vrste žarnice za razne napetosti vedno na razpolago. Sprejemajo se v to stroko spadajoče inštalacije in popravila.
S
m
m
n
IIIC3B
m
mošnjo zlata 11 j
si bolečin In jeze ne morete odpraviti, ki Jih povzroča
slab čevelj
Nasprotno pa Vam splošno znana tovarna
CARL POLLAK D. D.
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 68
da priložnost, da si
samo za časa sejma
za
malo cteriairja kupite
i
prvovrstne čevlje j
Reklamna prodaja samo za časa sejma
na drobna za 1 par po Din 140’— 150'— 162'— 164'— 170'- po Din 173'- 175'— 184 — 194*—
Prodaja dnevno, tudi v nedeljah in jjraznitcitk brez presledka od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečeri
■
S
BODITE POZOKNI MA MA SE L E T A K E 1
8
■
■e
Kupijo se
16 vendar	I	dobro	ohranjene	smuči.	Ponudbe	z
J	navedbo	cene	pod:	»Planinski	nap-
it. afjfiolji
t
St. 5.555!
Ceniu ine niste ogovorili? (Mladost).
Oglašajte v <tNaroclnem Dsievniku
Tovarna
čevljev
Peter Kozina & K2ž, Tržič
•• ’ 1 ' a'	>	i■ bft .ui 'D	•' i
1	“.. .,	>r.[	'ji o-, a i; fte .sr >-J n -i :■■■:	i	.
prodaja od danes naprej svoje izdelke po zna no
znižanih cenah.
Interesenti glede samoprodaje dobe pojasnila na
Velesejmu, paviljon „1".
■1 lirfomot'
-•i-'	i
d nav bi rt lir* efftmi i !/.
p