Leto V., štev. 45
Uubllana, četrtek, 21. februarja 1924
Cena 2 Din
Uhi»t» »b < »intrat. ,
5t»ne mesečno 20-— Din ta inozemstvo 30-— B neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
jEilo&ičeva cesta št I6/L T-jlefoa St, 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStvo t
L|ubl|aoa. Preiernova
ul. it M. Telet, it SS.
Podružnici t
Maribor, Barvarska nI. t Cel|e, Aleksandrova e.
Račun pri p iStn. fiekor. zavodu Siev. 11.812.
Ljubljana, 20. februarja.
Vest, da je narodna skupščina odo-fcriia jugoslovensko - itailijanskj sporazum, je pobudila v vsej Italijanski isvnosti izredno aadovolistvo. kak >r ca Ze nI bilo kmalu čutiti ob Se tako važnih, za Italijo srečno uspelih d'>-tptikih.
" Italijanski tisk je Se ves 5as, odkar eo W'a v tiru pogajanja za sporazum, ubiral strune, kl so bile naravnost Bu-jjorito mile v primeri z vsem onim, malo prej ob vsej svoji slro-
rje
isti a
Pakt opozicije se podpiše vsredo
DAVIDOVIČEV KONČNI PROJEKT. - POKRAJINSKE UPRAVE NAJ OSTANEJO. - SEJE KLERIKALNIH IN SPAHOV1H STRANKARSKIH
VOt)STEV,
nsiiTnilojSe, kar ee je sploh ruojto vreči v obraz Jugoslaviji in }ugftelo: retskemn narodu. Odkar pa je bl! spo-rjzmn podpisan v Rimn, pa je treba slkrito priznati, da v ita'i.ia->skoTn tisku ne le ni bilo najti Sal besedi-e rm i:aslov Jugoslavije, trm ve i; resna in (rszna rnzmotriv&nja o bodočem razvo-j prijateljskih odnosa, v ined lm-nn narodoma in državama in o'i/ilno ■remijenje za čim boljšrn, eifljltej Hjb spoznanjem Jugoslavije ter njenih l»-r.ier, seveda pTcdvsem gospodarjih. Danes piše ita'i'anskl tisk vse iiiholj-e o Jupoale.vljl in listi naravnost tekmpVV> med seboi v razkrivanju porih lepih in dobrih lastnc.-t! na jiroslovenskpvn narodn ln novih neizčrpnih virov bliigostania, ki so odpri". m jugoslovetiskih tleh njihovemu Isjtnemn prebivalstvo in vsem tlim, ki so tn n prijatelji. Celo Jugoslovanih v Italiji se piše nekoli-
obzlrne^fe. Šš pred kratkim prekipeva toča mrž-a, danes prav tako prekipevajoče 'elistvo! — Koliko narejenost-i in ifl-kvenosti je vrne«, nočemo preiskati. Ootovo je. da Igra tudi tn veliko ilngo 5tali'anf>ki tomneram^nt: iz eks-n>ma v el-^^em, včeraj boj na nož. >«» na »Ihibezen do smrti». In ker ta ljubezen zgrajena predvsem na »tn pros!u.lf<m ««aero e?oismo», bo kžaia. če in dokler je bo ,1 u g o -t a v i j a »vredna«. Pod tem po-toirm od"i.ra'o lački listi jncrosloven-kširin m italijanskemu narodu v nju-•>m skupnem snovaaija in dejanju zasilno bodočnost.
Sknp*Bina», nravi rimski «Messas»-to», «je včoraj z veliko vočino oilo-irila i,tn,"i<i.««.ko - jo?oslovenski spo-aznm za Reko. Pknpščina je priznala fitrebo, da se Jugoslavija preko reš-:esra vpraša" \i tesneje nasloni rti ob-MjenO Italib). To zb!i*anje, ki se mira sedaj ustvariti tudi na posod a r s k e m polju, poda trdno tnvlho Ts^rsndro F.vrope in krepko lveljavl'an'n poffVtK-th in proizvodnih akhdnih virov obeh drŽav. Štiri leta ladlo? so pnemagana in seda i Je tre-■a, da naroda v vsakdanjem delu oži-in r>zvi:eta to pridobitev siru, ki so io dosegli državniki v svoji kVftvpmostl in virsrk! zavesti naci.io-alne dolžnosti praiviliio toJmačett zgo-brinsko realnost.»
Tako ln podobno se gh.=e pripombe ■tiransko".'! tteka k odobritvi jugoslo-(;n«ko - italijanske?« sporazuma v ju-oslover«'-! n*«**"! skn^čini. V švo-rn navdušenju za stvar je prezrl vos iliar tekom razprave v ''tunšiSnl ln »I ?e za spo-nzmi r1a«ovnti tndi opo-»nirin da bi italijanskemu, naro-i! Prikazal stvar v s"ainp!s.i luči in ''i predori'. Irsko tudi vm iusrosloven-J<1 narod bremeni po prijateljstvu z ita-ijansktm. kako je tako ta sporazum resniel temelj nove, presrečne bo-ločnoafj pnrodov. Povoda pa no Se	opomina, da gre
hvala zn vso to boločo srofto tistim, i fo zvpiVl snornznm. in ltali!fl.n«kemu 'roiu p! trfba i^emovstJ oseb. ko r6. a 'V samo ena. ki micli. sni je in dela sn,l ter mu kuje v«o sročo, on. vodja,
'^ivotvorimo tor«i ln raz-viinimo to riiobitev miru v svo^m vsakdani elu, da bovvn vredni r»p ln velikih »l ki so nam to dali! Pamo Sal. da 'a "fvsnodn PaSič ln Ninčič tako kma-okrevala in sta se tako podvizala z df)hri.tvi'o pn(*ra:7.uma v skuv^Bini. in iivno t.ilro lfi.1. da se enako podvizu-'ta s skl»nn,ifeni t.vovinsko pogodbe, "'ti ''e bj bila nokoliko počasnejša, bi SH, kl so tudi tokrat dobtli namesto ™ha k"men, primorski .Ttigosloveni, prič"kovati vsaj majlien drobec ^ te velike dobrote, seveda tndi le ftsr^in,-,,	sg namreč drSavrro-
jorske voMtve izvršile mimo iin zako-llo. ker bi v«ilod se ne započateme fiu-crni r-^M P!n>om in Peorradom Rim Pazil, da hi ne nrlčlo do dogodkov, i hi motffl. Pa niti teara nI bilo'... Na£ a,riv) v primoriu je itak že navajen, a sm — w»>W'«!n ka^ar gre za Pri-"hitve. flrSBa« le to ena tnmelinlh tndi za bodoBi razvoj odmoSajov
I>anes so it-7i'anski listi ie mnogo ®sneiBi to prične so razprav«' o na-
Beograd, 20. lebruarja, r. Danes do poldne sta se v časo seje narodne nknp-6čine sestala dr. KoroSeu in Davjdovič, bl je railniil svoj delinilivul načrt za opozicijski blok. Davldovičev načrt ue rat-tera ne sama na sodelovanje apazirijskih strank v parlamenta prod radikalsk! vladi, temveč tndi na slnčaj prevsetja vlade. Dr. KoroSee jo vzel Dnvldnvifav program ri tnanje trr Ja sklical sejo svojega kluba ta jattl dopoldne ob pol 9., na kateri bo Člane kluba seznanil n predlogi g. Davidovima. Na'o potuje g. Koroiee r Ljub
vidovlč, KoroSee In Spaho. Kakrr se govori je v tem sporazuma predvideno, da pofameino pokrajine nase kraljoviae naenkrat obdriijo svoja apravna srcdlsfa v Zagreba, Ljubljani, Sarajevu itd. Tokra finska oprava v Sloveniji bl vršila pa naloga ministrstev tekoč« upravne posle, večje in nojčelne zadevo pa bi ostale ran-tralizrino. Glavna podlago tporunma tvori rai£irjeni Harinkovlčev načrt o ta-moapravah. Itafnna se, da bo dr. Koro-See na peta v Ljubljana, ali nazaj grede v Zagrebu seinanll radije vre s Davida-
Ijano, kjer se bo vršila seja vodstva SLS. | vičevim predlogom. O. Pavidorič je va Smatra se, da bodeta SXS. in SpahoTa! semn dopisniku rajidličnejo demontiral stranka predloge akreptirali. V torek ali i vesti, da bi demokratska stranka vodila v urodo se ima eporarum rodigira'1 ter | kake pregovore s ridikali. sestavili v protokola, ki ga podpiSejo Da-;	-
Zakon o Hipotekami banki sprejet
PRAVNA POGODBA S ČEŠKO IN ZDRAVSTVENA S POLJSKO STA
ODOBRENI.
Beograd, 20. februarja, p. Danes do> poldne ob 9. jc narodna skupščina naj daljevala načelno debato o proračunu. Pred prehodom na dnevni red je pro« motni minister odgovarjal na nekatera vpraSania poslancev radi slabih razmer na naših železnicah. Nato je dobil be« sedo najstarejši poslanec v skupSčinl radikal Qroovac u črne nore. Govoril je ves dopoldan do 12.20. V svojem dolgem govoru je orisal zgodovino srb« skega naroda od početka, ko sc je po« javil na Balkanu, pa do danes. ObSirno je razpravljal O zgodovini Skadra ter označil pomen tega mesta v srbski zgo« dovini. Grajal je, da je naSa država prl> pustila, da je to mesto preilo v tuje ro« ke. Ko je govoril o razmerah-In življe« nju v novi državi Jc priSel v oster prepir z bosanskimi muslimani, katerim je za« meril, da trdijo, da Bosna ni srbska. Končal je z izjavo, da bo glasoval za proračun. N'a to je bila sej« zakllučena in prihodnja sklicana za popoldne ob 16. uri.
Popoldanska seja se je pričela ob 16. uri 30 nvn. Na dnevnem redu je zakon o državni hipotekami banki. Ko jc poro čevalcc dr. Grgič (rad.) prečita! pred« log vlade, jc minister Kojič govoril o pomenu državne hipotekame banke ter med drugim naglaSal, da naj hipoteka.-, na bank« v današnji denarni krizi, v kateri bo nahaia vsa država, deluje kot regulator kredita. Pri glasovaniu v na« če'u je bil pred'og vlade sprciet. Opo« zicija jc glasovala proti, ker večina ni hote'a sprejeti njenih spreminjevalnih predlogov.
V podrobni debati je najprej govoril finančni minister, ki je pojasnil zakon
o državni hipotekami banki in predlagal da se načrtu doda odstavek: ^Začenši od leta 1922 bo glavna državna blagajna zadolževala državno hipotekarno hanko za anuitete, katere je dosedaj pošiljala za račun banka dogovornim bankam, ob računavajoč poslane vsoto po kurzu. predvidenem po čl. 28 zakona o likvida« cijl moratornega stanja, v bodoče pa za anuitete, katere plača dr/svna hipotekar na banka. Razliko med teni in borznim kurzom bo finančno ministrstvo porav« nalo državni hipotekami banki. Potreb« ne vsote se bodo sprejele v budžet. Ta razlika sc ne bo računala kot čisti dobi« ček pri razdelitvi tantljcm«. Večina jo dodatek sprejela, nakar jc govoril šc posl. Nastas Petrovič ter j« bil zakon tudi v končnem glasovanja sprejet.
Dru^a točka dnevnega reda so bih proSnje In pritožbe, med njimi prošnje velikega Števila zdravnikov v Srbiji, dn sc oprostijo od polagania državnega fl» zikatnega izpita in prošnje za vračuna« nje vojnih let. Prošnje so bile po pred« logu referenta soglasno odobrene.
Tretja točka dnevnega reda je bil na> črt zakona o pogodbi sklenjeni s češko« slovaško repuhliko radi ureditve vza« jemnih pravnih odnošajev. Četrta točke pa je bil zakonski načrt o konvenciji med na£o drž»vo in poljsko republiko o zdravntjfltl' pomoči. Za oba načrta jc v žel H. da utrdijo prijateljski odnošaji s Poljsko In Češkoslovaško glasovah tudi opozicija ter sta bila v načelu ln v podrobnostih sprejeta soglasno.
Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri z dnevnim redotn: obtožbe opozi« cije proti dr. Lazi Markoviču.
Ratifikacije se izmenjajo danes
Razprava o obtožnici proti Lazi Markoviču
NOVI SPORI V RADIKALSKEM KLUBU.
Beograd, Ž0. februarja, p. Na dnev-nom redu jutrišnje se.'e narodne skupščine je obtožba opozicije proti dr. Lasi Markoviču. Dasi ima.!o radikali zagotovljeno večino s strani dzemljota, katore-
pina poslanca Rankovida, je vztrajila na tem, da dobi Rankovič jutri besedo. Ker Je grozila sicer z izstopom, je klub končno pristal, da govori »udi Mihajlo Ran-kovič, toda pod pogojom, da bo poleg
mu »o dali ogromne koncesije, so »rudar | napadov na Markoviča zahteval tudi. da
silno nervozni V radikalskem klubu jo danes popoldne Pašič poudarjal, da je potrebna železi« disciplina, kl edina more rešiti položaj radikalne stranke. Sku-
so izroči sodišču sedem demokratskih ministrov. Rankovič in njegovi tovariši bodo nato zapustili sejo.
ODHOn FRANCOSKEGA POSLANIKA.
Beograd. 20. lebruarja. p. Danes ie bilo na dvoru poslovilno kosilo, ki sc je priredilo francoskemu poslaniku v Beogradu Clemens Šimons, ki odhaja v Pariz na svoje novo mesto.
MEDJIMURC1 NOČEJO POD MARIBOR.
Beograd, 20. februarja, p. Zastopniki pridobitnih organizacij lz Cakovča so vložili v narodni skupščini proteft proti pridelitvi Medjlmurja mariborski obla«
sti.
SNEŽNI ZAMETI V BOLGARIJI.
Beograd, 20. lebruarja. r. Rndl velikih snežnih žametov na Bolgarskem danes ni prispel nit! en vlak. Državne železnice so ustavile Izdajanje direktnih voz nih listov na Bolgarsko. Orijentekspres je obtičal v snegu.
stoipu opozicije v narodni skupščini. Polagoma se čiri spoznanje, da večina naloga naroda sporazumu ne zanpa, in laiki tisk posta'a nervozen. T.epe besede pač ne držro doleo in Italija bi morala z dejanji pokazati, da razume strahovito žrtev, ki ji io bila doprl-nošena. Nam pa danes manjka v o r e - njena dejanja ln zato nas ljubeznivo besede iz Rima. -netijo hladne .... >	, , *.
EVAKUACIJA BAROSA IN DELTE V SOBOTO.
JANSKEGA ČASOPISJA.
Rim, 20. februarja, j. Izmcntava ralilikc- rimskih diplomatskih čilskih llsihi mod Jugoslavijo ln Italilo st' bo predvidoma izvršila Jutri V soboto bodo italijanske cele izpraznila Delto in Baron. Ob priliki prlklopitvo mesta Reke. ItaliU bodo prirejene velike svečanosti stične onim ob anekslji Trsta ln TrUlenta.
GLASOVI ITALI.
krogih najboljši vtis. 2 velikim zadovoljstvom se dostav. Ha. da bo Imel pakt zelo važne posledic« za oba naroda.
»Messagero« meni, da .dokazuje ratifikacija željo po miru obeh turodnv ln da so Mussolinl, Ninčič In Pašič rešili vpra-
Slavlja se bodo adclezili tudi člani vlada, i Sanje na edino mogoči način. Beograjske AneJtilja Reke bo tzvrkna s kraljevskim j vladne stranke in opozltlja so pokazal? dekretom.	svojo korektnost In upoštevale težavni
ddea Nazionale. dostavlja k ratliika-! položaj. S pogodbo Je ooloZaj tla Jadranu cijl sporazuma v beograjskem parlamcn-1 stabiliziran In normalni rezvoj gospodar-tu, da Je abstincnca Slovencev dokaz za I skega življenja zagotovljen, to, da so oni najhujši nasprotniki pakta j Beograd, 20. fobruarja. p. Kralj je ^ čigar veliki pomen sta v ostalem priznali sinoči podpisal zakon o ratifikaciji rimskega sporazuma in danet. je general Bodrero odpotoval z ratifikactjskO list; no v Rini. General Bodrero «e vrne fe« [4 dni v Beograd kot poslanik Italije r.:i našem dvoru. Zajedno t o jim Je zapustil Beograd dosedanji odpravnik poslov g. Summonto, ki js po odhodu Negrottis. zastopal Italijo tur vodil pogajanja o sporazumu t Italija
obe državi. Tudi jugoslovanske opozicijske stranke morajo priznati, da so mirni odnošaji ined obema državama boljši in da se to vprašanje ne da rešiti z občutki ljubezni ali sovraštva. Sedaj Je treba sklenjen sporazum Izvesti, pri čemer bo Imelo obmejno prebivalstvo težko nalogo;
Oflcljozna agentura «Volta» doznava, da fe ratifikacija v Beogradu napravila v
Jugoslavija dobi Skader?
PRED POLITIČNIMI SENZACIJAMI. — PRIHOD MIRIDITSKE DEPU. TACIJE V BEOGRAD. — ITALIJANSKE KONCESIJE ZA REKO, ODKLONITEV PREDLOGOV KONFERENCE BALTSKIH DRŽAV.
Beograd, 20. februarja, r. Že povodom odločitve razprav« o rimskem e porazih mu sem Vnm javil govorico, da jo pri
dra in horbo našega naroda, d« ga drii v svoji oblasti. Rekel je, da 1'určiji niti tedaj, ko so turški konji drveli po
Čakovati v zvezi z reškim vprašanjem ! madžarskih poljih in ko se je zelena še političnih senzacij. Danes se ponov« i prorokova zastava vila nad Budimpešto, no rkenaša vest, da jo Italija pri poga« ni gospodarila v krajih okoli Skadra. janjih v Rimu pristala, da ae nc bi upi. vendar pa jc mednarodna • l.onfercne* rala, ako bl na podlagi izražene ielje letu 1922 na lahko roko dala Skader prebivalstva Jugoslavija inkorporirala ; Albaniji. Oraovac veruje, di sc bo t» Skader.	popravilo, ker se je ra Skader žrtvovalo
Izgleda, da je zadeva 6edaJ po odo« nad 10 tisoč najboljših naših junakov, britvi sporazuma stopila v resen Stadij. | Kazen Skadr« jo treba dobiti tudi Tu • Prijavljen je prihod voditelja katoliške, raboš, ki dominira r.; samo md Skari« ga albanskega plemena Mirldltov v Beo rom in njegovo okolico, temveč t':di grad na čelu mlrlditske delegacije, kl bo i nad Skadrskim jezerom in dolino Vlei« zahtevala, da »e Skadar s okolico prU ! nja. Apelirajoč na domače sile, ua med* Mopi naši kraljevini. V zvezi s tem je narodne faktorje, na francoski nari-d In
RUMUNSKA KRALJICA PRIDE V RIM.
Zaroka princa Nikolaja s princeso Malaldo.
Napol), 20. iebruarja. e. Za 26. februarja Je napovedan prihod angleSke ladje «Byron» z Malte. Z ladjo prispe rumunska kraljica, ki ostane v Napolju dva dni In odpotuje potem v Rim. Smatra se, da je rumunska kraljica pospešila povrnitev v Italtio zaradi zaroke rumunskega princa Nikolaja z Italijansko princeso Ma-faldo.
SOVJETSKI POSLANIK V RIMU.
Rim, 20. februarja. J. Italijanska vlada Je dala agrement za Imenovanje Jurjenje-va za ruskega poslanika v Rimu. Jurje-njev Je bil dosedaj sovjetski zastopnik v Pragi. (Opozarjamo na zanimive Izjave JurJenJeva, ki Jih priobčujemo na 2. strani. Urcd.)
NOV ŠKANDAL V AMERIKI.
Newyork, 20. februarja, e. V vladnih krogih vlada veliko razburjenje, zaradi razkritja novega škandala. Prišlo je na dan, da Je neka banka z zapada, člje Ime pa se skriva, skušala vtihotapiti v zvezno banko dva milijona ponarejenih dolarjev, da bi dobila zanje prave. Pravosodni minister Je odredil preiskavo. Javnost stoji pod vtlskom, da se razkrije eden največjih bančnih škandalov,
•.načilen govor radikalnega poslanca iz Cmc gore Oraovca, ki jc vzbudil veliko pozornost v parlamentu. Oraovac je v svojem govoru pojasnil zgodovino Ska«
na parlament jc Oraovae zahtev:!, d* so nam Skader vrne. Smatra se, d^ ii Oraovac govoril v sporarjmu z vlado.
Iz Grčije
Atene, 20. februarja, b. Venizeloa razpravlja danes v svojem listu o predstoje-čem plebiscitu bi meni, da Je gotovo, da bo ljudsko glasovanje dalo najmanj 130 tisoč glasov večine za republiko. On sam vztraja brezpogojno na zahtevi po ljudskem glasovanju, kl mora biti popolnoma svobodno. Nastop ekstremnlb republikancev bi mogel oležkočiti ustanovitev stabilne republike ln izolirati Grško v diplomatskem oziru.
Debata v narodni skupSčivil se vedno bolj zavlačuje; prijavljenih Je še vedno približno 60 govornikov. Vsled tega je bilo sklenjeno, da so omeje govori ca 10 irluut in sc sklicujejo tudi nočue sejo. Upati je, da Venlzelosova Izjava ne bo zgrešila svojega vpliva na opozicijo.
NOVA DEMISIJA V BUDIMPEŠTI.
DnfMmpešta, 20. februarja. ). Jnstlčnl minister Emil Nagy je danes Izročil ministrskemu predsedniku svojo demisljo, kl Je bila sprejeta. Nagv le postal vsled raznih izjav pri članih kabineta In opozicije nemogoč.
BRZOJAVKE Z MARSA?
Greenvlrh, 20. lebruarja. e. Tukajšnjo radiobrzojavno postajo so predvčerajšnjim celo poldrugo uro neprestano motile zelo čudne rndiobrzojavne transmisije, besedno razdeljene in sinbrouitno popolnoma točne, pri čemer pa so samo črke «», <h», ci» in «a> odgovarjale mednarodni abecedi. Po mnenju inženjersklh Izvedencev sta bila dolgost valov in zvok iskre popolnoma različna od vseh doslej nn zemlji znnni'i sistemov. Take transmisije so se pojavile že pred leti ln soda j se zopet, kakor sa je tedaj, živahno razpravlja, ali te transmisije ne prihajajo morda s planeta Marsa.
STRAHOVIT CIKLON NA ŠPANSKEM.
Madrid, 20. februaria. e. Vse okrožje Alicante je opustošli strahovit ciklon. V Orlhcil Je voda segala do prvega' nadstropja hiš. Prebivalstvo, ki ga Je zbudilo zvonenje, ie zapustilo hiše, ne da bl moglo kaj rešiti. Več hiš se Je razsulo, vsi poljski pridelki so uničeni. V Jarcl Je voda razdejala deset kilometrov državne ceste. V murcljskl pokrajini Je tudi vse pod vodo. Vlada Je poslala v prizadete kraje mornarico z rešilnimi sredstvi.
Iz Belgije
Padec belgijskega franka. — Možnost vladnega padca.
Bruselj, 20. februarja, s. Tukaj zasledujejo z veliko pozornobtjo padanja in dviganje belgijskega franka, kl je še večjo ud francoskega- Vlada fi prizadeva z različnimi ukrepi preprečiti nadaljnji padec. Na včerajšnjem kabinetnem svetu je naznanil ministreki predsednik Theunis, da je bilo sklenjeno /manjšati celokupni budžet za 1700 milijonov. Izjavil je tudi, da smatra padec za pupol-noma neupravičen. Reparacijsko vprašanje še ni bilo po njegovem mnenju nikdar tako blizu rešitve, kakor je da.net-.
Bruselj, 20. februarja, h. Kakor poročajo listi, ee je bati v Belgiji ministrske krize. V vladnih krogih se boje, da ho prišlo do glasovanja o francosko - belgijski carinski pogodbi. Dvonljivo je, ali se bo naSla večina za pogodbo. Kakor domnevajo, bodo debate o tem predmetu trajale še ves teden.
Inozemske borze
20. lebruarja:
CUttnJ: Beograd 7.80, New-York 577.7S London 21-84, Pariz 23.05, Milan 24&\ Praga 16.75, Budimpešta 0j014, Bukare&U 3.10, Sofija 4.45, Dunaj 0.008125.
TRST: Beograd 2115 do 20.40, Dunaj 0.0325 do 0.0330, Budimpešta 0.04. do &05, Praga 67.40 do 67.80, 1'arlz 07.50 do OS, London 100.15 do 100.39, New-York 23.20 do 23.30, Curih 402 do 405, dinrrj 29.25 do 29.50, dolarji 28.20 do 28.30, carinski trankl (20 zlntih) 88.40 do 88.80, uradni tečaj zlato lire 45150.
DUNAJ: Borza vsled benZne stavke ni poslovala.
PRAGA: Beograd 43^0, Dunaj 480, Berlin 7.80, Rim 151.125, Budimpešta 8.70, Pariz 146, London 150.05, New-York 34.90, Curih 606.50.
BERLLN (v milijonih): Beograd 57.855, Milan 181.545, Praga 121.695, Pariz 179.550, London 18,084.750, New-York 4.189.500, Curih 728.175.
LONDON: Beograd 840, Berlin 19.8, Pa-rlz 108.75, tlim 100.12, Švica 24.85, New-York 429.81, Dunaj 805.000, BukareSta 770, Praga 148.25.
NEW-Y0ItK: Beograd 128, Berlin 22, London 429.68, Pnrtz 414.25, Švica 17.81, Rim 429.25, Dunaj 1412, Budimpešta S4, Praga 200.50.
Valutna panika na Madžarskem
ODSTOP FINANČNEGA MINISTRA. - ZASILNE ODREDBE VLADE. JURIS NA TRGOVINE. - ZAUPNICA VLADL
d. Budimpešta, 20. februarja.
Odstop finančnega ministra Kallava je ▼ neposredni z,•«7.1 z rapidnim padcem madžarske krone. Vsa opozicija je namreč enoduSno očitala Kallayu, da je po svoji nozmožnosti zanrivil valutno katastrofo. Ker so se množili glasovi proti njomu tudi v vladnih vrstah, je Ka11ay včeraj z>-ečor po izredno burni seji državnega zbora, na kateri je opozicija ob popolni pasivnosti vladne večine onemogočila njegov ekspoze, podal državnemu upravniku IIorthyju svojo demlsijo. Hor-tli.v je demisijo sprejel in poveril z za-U-srlm vodstvom fina.nčnega ministrstva trgovinskega ministra Valkota.
Današnji «llradni li3t» bo objavi! če danes ali jutri dvo zasilni naredbi, ki «:ij omogočijo borbo proti deruti madžarske krone. Prva in redila določa, da se smejo odslej naprej dajati samo valori-2'rani krediti, druga pa pooblašča vlado, da sme na račun velikesra notranjega po-t-ojila pobrati tekom prihodnjih mesecev štirikratni znesek lanskeja dohodninskega in šestkratni znesek lanskega premoženjskega davka. Vlada upa s prvo od-ledbo zajeziti valutna špekulacijo, z drugo pa zmanjšati obtok novčanic in ob-enom dobiti sredstva za bo bo preti pad-ou krone in «1 omogočiti ukinjanje tiskanja novih bankovcev.
Panika med prebivalstvom ae še ni prav nič polegla. Draginja še vedno narašča, trgovine so oblaganj, blaga pa ni. Deloma ga je res zmanjkalo, največ pa so ga trgovci poskrili, ker računajo z n,oižnostjo Se hujfoga padca krone. Tr-juvci se zlasti odločno protivijo napovedani valorizacijski narjdbi in zahtevajo, da se potem tudi njim dovoli, da
nastavijo cene v zlati valuti, kar pa bl pri današnjih razmerah čez noč podražilo vse živlienske potrebščine za 80 do 60 odstotkov.
Budimpešta, 20. februarja, h. Vtled de-mislje finančnega ministra Kallarja ee je sploSni položaj nekoliko pomiril, vendar pa je borza ostala še vedno rezervirana. V ospredju interesov stoji vprašanje, kdo bo prevzel nasledstvo Kallaya. Kot naj-resnejši kandidat se imenuje bivši ministrski predsednik Ladislav Lukncs, kol nadaljnji kandidati pa bivši tlnančni minister Teleki, guverner Av6tro-ogrske banke Popovics, državni podtajnik Scho-ber, trgovski minister Valko ln pariški poslanik baron Koranjl. Zasilne odredbe glede valorizacije kreditov emisijske banko kakor tudi glede predujmov iz zasilnega posojila se smatrajo tako od opozicije kakor tudi od vlado za neizvedljive Opozicija razpravlja seda] o tem, kako b'! zrušila nn valutnem problefnu celo Betlj-lonovo vlado. V narodni skupščini nadaljuje svojo napade proti vladi v naj-ostrejšl meri. Stališče ima tem lažje, ker postaja vsled odpora nove angleške vla-de od dne do dne bolj dvomljivo, ali bo mogoče realizirati veliko Inozemsko posojilo, na katero zida sedanja vlada vse svoje načrte.
Budimpešta, 20. februarja, s. Tudi današnja seja parlamenta je bila izredno burna. rosi. Rakovsky je izzval politično debato, v kateri je posegel tudi ministrski predsednik grof Bethlen, ki je slavil vprašanje zaupnice. Zaupnica je bila »prejeta z veliko večino in ob burnem odobravanju vladne koalicije, ki je prirejala Bethlenu viharne ovacije.
samo klerikalci In muslimani, tudi radičevci pristajajo na pogajanja na osnovi Marinkovičevega projekta. Jasno Je. da se ne da več voditi na osnovi zgodovinskih granlc temveč edino na bazi dejstev In novih razmer po ujedinjenju. Pet let tega nI dolga perioda, vendar zadostna, da se radičevci In drugI vendar že enkrat spravijo na tla pozitivne politike v Interesu države In naroda.
Julijska krajin; volitve
-Ai
Rusija
Odnošajl med
m
Evropa
.'"»-'••ivijo ln sovjetsko republiko.
("Razgovor s predstavnikom SSSR v Pragi gosp. K. Jurjenjevom.)
Praga, 18. februarja.
Te dni sem govoril s predstavnikom moskovske vlade g. Jurjonjevein, ki mi jo zatrjeval sledeče:
Savez sovietskih socijalističnih republik gre za tem, da napravi stike z ■"somi državami sveta, stiko miru, prijateljstva in -<v!-vwhrskeea sodelovanja. Sel a j se ne more več na jti nobenega objektivnega motrilca, ki hI dvomil o miroljubnosti zunanje politike sovjetskega saveza, ki se jasno razvidi iz pisan ia uradnega tiska, temveč v zndnipm času v konkre; ih korakih SSSR v svetovni areni. Z druge strani prihajajo zapadne evropske državo vedno bolj do prepričanja, da konsolidacija sovjetskega saveza stalno napreduje.
Vlada Macdonaldova je pokazala zadostno rcalneca razumevanja, ko se ni dala zapeljati z izmišljotinami o »krizi vlade, v RusijL Anglija ja prišla do prepričanja, da d mogoče še dalje odlagati pravno priznanje SSSlt in stališče vlade delijo tudi liberalci. Široke ma«e v Anrdili. kakor tudi trgovski in industrijski krogi so z V--voljstvom sprejeli vest o pri/.i anju
li trditev o težki krizi stranke in so-vjotske države. Navzlic izgubi, ki jo je pretrpela stranka z Leninovo smrtjo, je stranka <Hn< močnejša. edm«tv«nr-j ša, kot je kdaj bila.	S. K.
Ugibanja o opozicijskem bloku
Ujjiii^.ija, kako se bo razvila poil-tična situacija, se nadaljujejo. Po navidezni razdeljenosti opozicije pri glasovanju o rimskih pogodbah je naravno. da se pojavliajo kar najbolj ko-rajžne kombinacije. Skenea, ali se bo posrečilo blok ustanoviti, postaja v gotovem d rtu časopisja vedno večja, na drugi strani pa se ponavljajo govorice O pogajanjih za novo koalicijo mod radikali in demokrati,
Akoijvno so z opozicijonalne strani zatrjuje, da se pogajanja za opozicijski blok nahajajo v povoljnem razvoju in demokrati tudi enorgiftno demantirajo vosti o pogajanjih x radikali kot popolnoma neosnovane, je vendar zanimivo zabeležiti vsaj nekatere informacije beograjskoga in zagrebškega časopisja.
Zagrebfke .Vovosti. trdijo, da se pričenja upravičevati njihova skeptično« t, s katero so kar s počotka začele motriti akcijo za sestavo opozicijskega bloka,
_...... ^	V dokaz navajajo svoje
SSSR. Naši prijateljski odnošaji in go-, najnovejše doznanje iz .zanesljivega spodarski stiki z Nemčijo se vedno |<Radičevci niso niti malo zado-rolj utrjujejo. Poe-aja.nVi z 11 n I i j o ki voljni z dosedanjimi rezultati poga-jo tudi že obnovila di.nlomatičn : stike, i.j?ni- pri nilh vlada sledefte slivačanje: o v polnem teku. Obe državi imata Korošec, Spaho in Da vido vid naj bi se
ie izdelan gospodarski in poliVni načrt za utrditev normalnih odnosa "t. v. Norveška je sledila Angliii.
Ruski oficijalni tisk je dosti odkrito formuliral odnošaj zunanje politike so-vjet-ske-ra stivoza nasuro'i F ranči-j i. Stvarni interesi, ki hi delili Francijo od SSSR, ne obstojajo, nasprotno, mnocri realni interesi siliio obe državi, da stopita v normalne odnošaje.
Imol som žo priliko trovoriti oliširno o problemu fteškoslovaško-ru-skih odnošajevv razgovorih z moskovskimi novinarji. Samo željo lahko izrazim, da dobijo ti odnočaji v interesu obeh republik čim več jasnosti ln konkretnosti.
V kratkem zaftnelo popaiania, ki bodo imela nalogo, da v celi širini re-bi i o vprašanje mod SSSR ln Romunijo. Pogajanja se bodo vršila na Duna ju. Upam. da dovedejo do dobrega soseilskeca odnošaja, potrebnega enim kakor dragim.
j Odnošaia med Jugoslavijo In SSSR je na mrtvi točk l Doba dol-gega kolebanja vlade SflS, dolia diskusije v tlnku ln inicljativnih korakov posameznih nam naklonjenih dltiloma-tov in oseb je že končana. Kakor Sitem v beograjskem ofjeftelnem tisku, se je postavila vla/la SIIS na staliSi«, da se nni vpraJanJe rvdnofciiev z Rusijo od?odl nn pozne KI čas. da se vidi, kake koristi boiln Imele druge države, ki so stopile z Rusijo v normalne odnošaje. Jugoslavija » to iziavo potrjuje svojo prlncMjelno pripravljenost priznan la SSSR v primernem momentu. Prisiljen na sem Iz In viti, da nično ntališče ne odgovarja d-* u časa. Jav-ra r nenie SSSR čaka sedal konkretni > "ke fn Je zelo *k optično na tiram .cfiellalnl prlnravllenostl*. SSSR jo pokazal !e dn«tl lojalnosti nanram .lit-goslnvri. A ko hoče .!n"n*tn vija »ftaka-ti». taMm čaka tudi Rnsi'a.
VprnSanle di»kiisi1e o ruski komunistični stranki je v tem momentu izgubilo aktualnost. Dogodki bo dementira-
stavili ožji opozicijski blok na osnovi revizije ustave. S prihodom radičcvcev v Beograd bi nastal širši blok, a ne več opozicijski, tomveč revizijo-n i s t i 6 n i, ki bi prevzel vlado z nalogo, da provede revizijo ustave. Toda po nedellski korf»-enci vlada v radi-čevskih krogih prilična skopsa gloJe uspeha cmoziciiskega bloka, ker Koto-šec in Spaho doklej nista mogla doseči niti tega. da bi dosegla glavne po-gojo za sestavo bloka, namreč, da bi demo" r^te —*——"a k pristanku za revizijo ustave. Davidovih predlaga zaenkrat samo to. da bodi opozicijski blok složen v zrušenju vlade, vse osla !o pa da bi se kasneje uredilo. On za enkrat nudi samo Marinkovičcv projekt o srmounravah, dočim se o reviziji nikakor noče ir,«"n iz!aviti. TUo radičevci tudi no računajo resno na sestavo rcvizljonističnetra bloka, so noodlo&ni in rezervirani. Isto pa se bolj in bolj opaža tudi pri Korošcu in Spalni. Radičevci bodo v skorajšnjih dneh poslali dr. Mačka k Radiču na Dunaj in se šele r>o nlcc-ovcm povratku lahko —7i.«'ri'*p<n V-kl zanesljivejši skle-pL 7aenkrat je silimo samo to. da se opozieli.skemu bloku nudi samo negativna baza. namreč rušenje vlade, a se 11 bo na tej bazi motrel blok tudi osnovati. ni nikakor sigurno.*
Radikali zadnje dni z veliko vnemo govorijo o koaliciji z demokrati — znak kako tesno |lm le pri srcu. Tako so dopisniku .Novosti, razlagali nekateri radikalskl poslanci potrebo nove koalicije, smatrajoč, da bl se v novem skupnem delu dal najbolje urediti notranji položaj. PovdarJall so, da b! nova koalicija morala prvo pozornost posvetiti .hrvatskemu vprašanju. In siccr na ta način, da bl skupno z radičevci likvidirala hrvatsko-srbskl spor. Istodobno Je eden Izmed vodij zcmljoradnkov izjavil, da nikakor ne verjame v možnost koalicije brez ozira, da so demokrati prvi vzeli Inlcijatlvo opozicijskega bloka. 2e zdaj Je Jasno, da blok pridobiva vedno pozitivnega tla; ne
Ko ie pred približno poldrugim letom Musso'.ini prevzel Italijansko vlado, si Je fašistovska stranka takoj postavila med svoje glavne naloge preureditev vo'itnega reda. Kakor v mnogih drugih parlamentarnih drža vali, je namreč v Italiji dozdaj veljal proporčni volilni sistem, ki je imel za posledico koalicijske vlade, pod katerimi je radi bogate no« tranje diferencijacije Italijo životarila.
Nov volilni sistem v ItaMji je večin« ski. Stranka, ki dobi vsaj 23 odstotkov vseh oddanih glasov in ki postavi svo. je kandidate v vseh okrožjih, kjer bodo volitve, prisodi osrednji volilni urad v Rimu dvotretjinsko večino v zbornicL Na ta način pride do absolutne premo« čl v deželi samo ena stranka, po dosc Panjih ugledih fašistovska.
Po novem volilnem redu šteje zbor« niča 5A5 poslancev plus enega (za Rd ko). Na veČino torej odpade 336 za« stopnlkov. Ostala tretjina odpade po posebnem ključu na manjšinske liste. Ako bl pa večinska lista ne dosegla predpisanih 25 odstotkov vseh oddanih glasov, potem sledi tole postopanje: osrednji volilni urad sešteje vse gla« sove, ki so jih dobile manjšinske liste v vsakem volilnem okrožiu In deli to število t številom manjšinskih poslancev katere voli dotično okrožje. Rezultat volitev pove manjšinski količnik. Vsa» ka manjšinska stranka dobi toliko po« slanccv, Icolikorkrat Je manjšinski ko« lifnik zspopaden v številu glasov, ki so bili oddani za listo v dotičnem okrož« ju. Znahltl preostalo poslansko mesto se prisodi tisti stranki, ki ima pri de« lltvi največji ostanek. Že iz tega torej izhaja, da je nov italijanski volil«) ai. stem načelno večinski. Proporcijonnlcn je le pogojno, in se od običajnega vo« iilnega proporca razlikire tudi za slučaj da večina ne dobi 25 odstotkov g!a« sov.
Italiji Ima 15, oziroma 16 volilnih okrožit. Scdanie volitve se bodo vršile 15ti!i volilnih okrožjih. Julijska Krajina tvori eno samo okrožje ter ohseqa mesta Trst, Videm, Pulo In Zader in I.astovo z vsem upravnim zalediem. — Naibrže se prišteje sedaj k temu tudi Reka.
Fnšistovskl volilni red je hudo pri« zadel vse manjšinske stranke. Na-usod-neiše'pa je udaril stranki narodnih ma> njšin Jugoslovenov in Nemccv. Ker volilni red določa, da volilni znak ne sme biti oaamllen, t. J. samo v enem volilnem okrožiu, so se morali Julijski Jugoslovcnl sporazumeti s poadižkimi Nemci, sicer bi bili brez Izgleda, da do« be kakšen mandat, ker bl bila njihova lista radi osamljenosti razveljavljena.
V Juliiskl Krailnl dobi večinska lista 15, manjš-ne skupaj pa 8 poslancev. — Ker bo večina fašistovska, odpade osem poslanskih mest sorazmerno med manj« šinske stranke. Juijoslovcni računajo, da dobe v najslabšem slučaju gotovo dva mandata, v najugodnejšem pa štiri. Najvažneiše junoslovcnsko vprašanje ob volitvah v Italiji je vprašanje sloge in enotnega nastopania, kateremu se morajo podrediti volile! do zadnjega moža.
no In skrajno reakcijonamo v deželi. — ( strategijsko pripravljena za napad In tj
Reveži so bili židje, ali ša mnogo huje obrambo na naših Alpah, v srcu na$r\ se je godilo zmernim socijallstoin, ki so dežel. Ml bomo sedaj po prepustitvi Rej;« jih kratkomalo pobijali, jih metali v i Sele čutili vso težlno novega sosedstvj Donavo, jih streljali, zapirali itd. Teror 1 Naši trgovski krogi se za sedaj še ve£^ je bfi tako strašen, da se je v ogorčen j lijo ureditve zadeve, pa tega veselja h nem protestu zgražala vsa Evropa tn ao« kmalu konec. Ako nismo mogli Odhrj.
cijallstične stranke sosednih držav so celo proglasile bojkot ultrarcakcljonarne Madžarske. Pri tej akciji jc bila baš Macdonaldova delavske stranka močno udeležena.
Ošabni madžarski grofje so seveda nadaljevali s svojimi nasilji Volilni red v parlament so tako preuredili, da je onemogočil širokim množicam sodelova« nje, smatrajoč, da so se s tem zavaro« vali za vedno.
Ali Macdonald se Je spomnil nedavne preteklosti in je Budimpešto koj začet« koma opozoril na nevzdržnost obstoje« čega režima. Seveda je postala vladnim možem v Pešti stvar sila neprijetna. Nič ni kazalo drugega, da se tudi na to stran Bethlen pokaže oportunista. Poslal jo V London etfega od voditeljev socijalne demokracije, poslanca Juliusa Peindla, ter mu stavil za Macdonalda v evidenco koncesije, ki naj potolažijo angleškega delavskega voditelja. Baje bi tudi de« misija sedanje vlade ne bila nemogoča žrtev...
Koliko se bo Macdonald dal voditi po nagibih Ustne stranke, koliko pa bo pre vladalo državno stališče, se bo poluza« Io kmalu.
Angleški pritisk na Madžarsko
Nova težava za madžarsko posojilo.
Madžari kar nimajo sreče s svojim vnanjim posojilom, ki ga smatrajo zn predpogoj finančne in sploh gospodarske sanacije države.
Sprva je bila poglavitna ovira posojilu zadržanje Ma'e antante, ki je zahtevala udeležbo pri kontroli glede porabe posojila, češ' da more le tako Imeti garan, cijo, da se zapadnocvropska Ifiunčnu pomoč ne bo zlorahljala za oboroževal« ne namene in ogrožanie miru in obsto« ječega stanja v srednji I.vropi.
Ko je grof Bethlcn uvldel, da ne gre drugače se je uklonil in pričel .razum, no. politiko namesto .čuvstvene«, dasi je seveda v slednji njegova prava po, doba. Pričel Je iskati boljših stikov s svojimi inaloantantniml sosedami, ia, prej • češkoslovaško, ki je takorekoč merodajna za politično taktiko Male antante, vsaj napram Madžarski.
Tako so «e pričele stvari pri Zvezi narodov sukati ugodneje za Madžarsko. Tedaj pa je nastopila nov« ovira, -n to t nepričakovane strani. Pri angleških volitvah je zmagala opozicija In držav« no krmilo Je prevzela naposled Mscdo« naldova delavska vlada, kar je povzrn« čilo, da so v Budimpešti postali zopet močno zamišljeni. In kmalu ao se poni« vili glasovi, da bo Macdonald nasproto« val madžarskemu posojilu, dokler Mad« žarska ne da garancijo — za demokrs-tlčnejšl režim, nego vlada sedaj v Mag« yarorszagu.
Nekako pozabilo se Je že, kar so po« če'l podivjan! I!orthyievl krvolokl po Madžarski, ko se je zrušil .komunlstič« nI* režim Bele Kuna. Takrat so probu« jeni Madžari divjali z nezaslišanim te« rorjem zoper vse, kar ni bilo šovinistih
Politične beležke
+ No torej. Resnica prihaja počasi, a sigurno na dan. Stavili smo NSS par sitnih vprašani, O. Deržič pa se nekam Izmika In zahteva dokaze na vprašanja, ki smo Jih stavili, mesto da bl dal odgovore. Prvi pa se Je Istinl začel bližati urednik .Narodnega dnevnika, g. Ivan Tavčar, ki je pač duševni vodja ostankov NSS. On prizna, da Je za plačo v službi pri .Narodnem dnevniku., samo pravi, da dotlčnlh 12.000 kron ne prejema kot narodni socijalist, ampak kot privatna oseba. Njegov službodajalec nI NSS, ampak konzorcij .Narodnega dnevnika., to so 4 stranke. A kdo plača? Notorlčjio je, da ne konzorcij temveč Jadranska banka kot radikalska blagajna. Ona Izdaja list, za kojega konzorcij daje Ime. Q. Tavčar je priznal vse ln kdor v tej luči opazuje preokret NSS v radlkalijo, bo razumel vse. — Na druga naša vprašanja NSS še nI dala zadovoljivega odg^ vora. Ako politična stranka skupno z dru 20 politično stranko izdaja politični list, je to pogodba ln zveza. Stranke, ki skupaj Izdajalo politične dnevnike, si resno ne morejo biti nasprotne. Jutri bodo skupaj priredile shode in skupaj postavile kandidate. NRS in NSS sta politično zvezani. Manjka še odgovor o milijonski podpori, kako se je uporabila. Računi .Nove Pravde, bodo prišli na dan, če jih še tako skrivate. Ko je .Jadranska, sanirala neki narodnosoclalnl zavod. Je bil pozvan v načelstvo g. Juvan.
+ Nespretno umikanje. Pretekli teden Je glasilo SKS pavšalno napadlo napredno učiteljstvo, da najeto za denar uničuje kmečki pokret Za to nlzkotnost so prejeli zeleni generali zaslužen odgovor, pred sod nI Jo pa, če ue bodo podlo zlezli pod klop imunitete, bodo imeli priliko dokazovati svoje trditve. Včerajšnji • Kmetijski list. sc klaverno vleče nazaj, češ da ni mislil vseh učiteljev, ampak samo «posamezne». Torej o .posameznih. velja lažnjlva obdolžltev, da so za ^ogromne vsote, bankirskega valpeta dr. 2erjava (vse Izrazi .Kmetijskega lista.) stopili v boj zoper SKS! Zdaj bo tem bolj dolžnost SKS, da obla vi Imena teh posa meznih učiteljev In dotlčne ogromne zneske. .Kmetijski Ust. pravi sedaj, da je bilo več takih slučajev nJemu JavlJenlh. Toliko lažie Jih boste objavili. Mi smo pregledali vse strankine račune od 1. 1919 naprej. Našli smo pač vsote, ki so Jih zahtevali in dobili Iz strankine blagajne JDS člani vodstva SKS, koja se Ima za svoj edini volilni uspeli 1. 1920 zahvaliti požrtvovalnosti JDS. Našli smo torej Imena gospodov, kl še danes sedijo v vodstvu SKS, a učitelja nismo našli nobenega, ne tedaj ne kasneje. .Kmetijski Iist> prlobčuje tmll pismo kmctovalca, kl pri znava, da pristaši SKS ne vejo pravega odgovora na razloge JDS. Poštena beseda, kajti partizanski separatizem In blazna politika vodstva SKS se braniti ne dasta. Danes je vodstvo 6KS vede ali nevede največja zapreka za mogočen polet napredne misli na deželi. Ako se trudi noč In dan, da zadrži vse, kl mu še verjamejo, mesto da bl se nesebično potrudilo In pomagalo JDS pri delu, ko ječa cilj Je, da vsi naprednjakl složno maršl-ramo skupaj proti klerikalcem. Kdor govoriči, da je -'upe- politični boj kmetov, obrtnikov In drugih slojev za državne Ideale In zoper klcrlkalfzem, za gospodarske Interese naše pokrajine In našega ljudstva, — Izdajstvo nad kmečkim stanom, temu nI pomoči.
+ In memoriam. Pod tem naslovom piše beograjska .Politika.: Milanski Cor-rlere della Sera odkrito priznava, da smo z Izročitvijo Reke Izkazali Italiji nelzrcč-no dobroto In milanski Ust se čisto nič ne sramuje, postaviti nam te dobrote pred oči: Jadransko vprašanje Je rešeno v duhu Italijanske vojne proti Avstriji, diplomatsko Je to ojačenle Italijanske meje v julijskih Alpah! Res Je. Po neizprosni logiki se bo Italijanska zgodovina razvijala v odnošajlh do Jugoslovenstva v smeri kakor se Je Avstrija razvijala. Popolnoma oslgurana na Jadranu, svobodna svojih kretnjah na vzhodu In na Sredozemskem morju, popolnoma oboroJcua Je
tiitl rapallske pogodbe, v kateri |e bilo še neke VTStc ravnotežje med našimi pravi, cami ln tujo lakomnostjo, kako bomo mogli braniti rimski dogovor pred noviH zahtevami ln spori?. -i- Tiskovni Škrat Je razsajal včertj naši politični notici, kjer smo pojas. njevall razliko med unltarlzmom ln cen. trallzmom. Dokazali smo, da ie unitari. zem lahko povsem dccentrallstičen in da najob?lrnejše samouprave državnega je. dinstva nič ne ogrožajo. Mesto lzrar< unltartzcm. se je dvakrat pomotno u. skalo .militarizem., kar Je pač dokaz, d» Je našemu korektorju ta Izraz bil prillS. iu) toliko znan kakor gospodom okrog .Slovenca r.
Po svetu
Protlboljševiški opor i vzhodni Sibiriji še vedno ni udnšen. Po povoČCih angleških listov se vstaja celo šid In j« pritegnila nase baje tudi cele oddelka rdeče armade. V Blagovješčensku je b0» proglašena monarhija in sestavljena pro-vizorifina vlada, h kateri pripadajo tudi rdeči gardisti. Sovjetska vlada je progla. sila nad vsem upornim ozemljem obsedno stanje. V Moskvi Jolže japonsko is kitajsko vlado, da podpirata, aibirsk« vstaše, ki jih vodi ManikovskL
— Vesti o odstopu angleškega ministrskega predsednika Macdonalda eo i* širile po angleškem opozicionalnem is nato seveda tnd: po drugem evropskem časopisja. Nastale so rsled poročil o slabem zdravju novega premijera in e nj» govi preobloženostl z delom. Slnžbcrii komunike zunanjega urad« (Foreigno Office) včeraj vse vesti o nameravanem odstopu odločno demantira. In zatrjuj«, da se je Macdrnaldovo zdravstveno eta-nje v zadnjih dneb znatno zbcdjšalo
Rusija in Carigrad
Angleško javno mnenje ožita Churchillu, da Jo on kriv Številnih porarov angleške momariejs v svetovni vojn-Churchill je bil mod verno mornnrišk: minister. Kot tak se je živo zanimsi za fronto. On je uvode! tanke. Tod.t postopal je svojeglavno. Njegov} nasprotniki sedai zatrjujejo, da ni povišal strokovnjakov in da ie vse delil sam. Radi teri da so Nemci potonil: v južnoameriških vodah cel oddelek ar-glečkih Vrifa.-k ln radi tega da je iz-podletel kombiniran napad na Antwer-pon z mor ja in na kopnem. Se več ljudi in munieije na je potrosila Angliji za ponosrefonc obleganje Dardanel. Svoj čas ae je odločil Churchill na « napad proti mnenju višjih s.nglefkii> in francoskih vojaSkih krogov s Ki-tehenerjem na 6elti. V svojih pravkar obi.ivijonih sipominih oživlja Churchill tudi to za/levo, katera je pv.vzrti&i svoj čas padec njogovoga l-.j!xiieta.
Churchill zatrjuje, da angleško no mnenje s KitchenerjMn in admiralom Fteherjem na čelu nI razumelo velikega pomena napada na Dardan-'--Da bi bilo priznalo voiatko vodstvo nana-du tak pomen, kakor on, (Clinr-chill), bi se vojna labko VimCala dvo leti poprej. Turčija in tod: Roigariji bi morali skloniti mir. V Rusiji pa n* bi Vla izfaruhi.Ua revolucij. Toda nafte ni razume! Churchilla. Vse mn je nasprotovalo. V.Ojno ministrstvo ni hotelo odpoftlati v Galipoli veft nego eno Ii vizijo strelcev, pa še ta je prišla prepozno.
Glavna zapreka napada na Pardant-le pa 'e bil t>o mrrmhi rhurebllla m»J-; »ar. Antanta io namreč pričela cleliu kožo že nenMteflra medvedu. DaHme-!e še niso bile zavzete, a zavezniki f« «e že nrlčcti prepirati za tiiih po-est. Najbolj zanimivo je, da nit! ni bil jabolko V>r",-'-i C«,-iT!>d sa,m! Zavezniki niso hoteli r>dk»on?,t.l d'iig dntWJ»« oravice in časti vkoraknnia v Carigrad na Mu zmagovitih oddelkov. Misli« so menda, dn ne bo n'hče hotel neje izprazniti rasodenraa mesta. Vi«* ie vojno rxwriWvo antante ni hnte!« lat? vojakov. Edina armada, katera 1,1 lahko nrišln v poStev, se je nahaial* v Orči'1 Orki — ♦-'■-nt Se nu>o vedeli, komu bl se pridružili. K**" Konstantin se le navduševal zn svojnea sorodnika \VHhrimn. Venizelos je btl pristal antante. Dr,,~r""ti so na"»li vse svo-'e sile ln bo končno prepričali atensko vlado o nravllnem	rtrfka 1» h-
in vila, da se bo udeležila vojne In i0 že poslrla vovištvo v PnHanele. Toda vse to je pokvarila RnsPa.
Nikolaj 11. le *e'el	za M;
silo fn V> olloč.no IzVivfl. da n» dovoli TrSkim vo takem vkorakati v Carir"''; Spvftla so se f-ške Rim na ti j* takij obrnile dni"nm. PnHanpUko oh'p?anj» ie končalo predč-'i.»t.no In nečastno-To ie izvnlo na Angleškem ve!'ko rt«-hiirjctije ln Churchill ie moral Iti v p®1 koj.
»NesreJVif ni »ki c.ir.» nlV Church«"-.Je sam določil svojo usodo.*
Ali ste že poslali ^
naročnino za „Jutro^
IU
Preureditev šolske oprave v Sloveniji
roroSali smo o reEen ju ministra prodate, s k^erim s® ukinja odelenje za jj; »n bogočastje na pokra iinski upra-v-;. Odsek za vere je stavljen na razložen je velikemu županu, mesto pobalinske prosvetne instance pa vrši ^sle gosp. r.r-vk kot ministrov deleči,t' Pravni položaj ie po obnarodova-Jjn SinovniSkega za': on a ta, da je v sniMln člena 59. te^a zakona imenovanja ričiteliev višjih gnip prešlo na krajin, ostale grupe pa imenuje minister, jii pa more prenesti to pravo na podrejene organe. Zakon o višjem šolskem svetu in drugi Eolski zakoni so torej, v kolikor srp za imenovanja, de-rogirani in ne veljajo več.
M'sto dosedanjih pokrajinskih 5ol-jkib instanc Je te dni začela poslovati iPro^v'---'! v«—va za Sloveriio*, k! je neposredno podrejena ministru. Šef prosvetne nnravo ima staviti "rodloge ia provedho likvMacre dosedanjo ijnrave. Tedaj so bo odločila nsoda višjega šolskega cveta za. dobo do no-veua šolskega zakona.
Potrebno je. tla ostane ta Institucija t nt enotna prosvetna upravna to posvetovalna oboist za področje obeh velikih županov ohranjena in je prlča-tw:ti. dn bo ministrstvo prosvete v pp'M. mori nviiževalo koristi in pomen visje-ca Šolskem sveta.
UČITELJICE ROČNIH DEL.
Od 112 učiteljic ročnih del jih je ra, dikalsk* vlada reducirala in to z trnjem od 8. februarja 1024. Ker pa to te- učiteljice nameš&ene definitivno » pravilno sistevMranib mestih, se je imelo rešenje o njihovi redukciji done-iti do t. J«-—.-', i»VM. kakor predpisuje člen 224. činovniške>~a zakona. Ker Se zanje do tega dne rešenje ni ooneslo, se jih mora smatrati, da so adržane nasvoMh položaiih. Učiteljice ročnih dol bodo redukcijsko rešen je lahko nspeSno izoodbiiale s tožbo na Državni S,i vet. SomlSljonlcam izdela tii-tožbo na željo »Pravovarstveni od-dele': tajništva v LjnbljanL
Naši ljudje v Ameriki
Odkar ie priseljevanje v Združene države Severne Amerike tako strogo omejeno, vlada pri nas večje zanimanje za razmere v Južni Ameriki. Tam Je že naseljenih tud! precej Jugoslovenov ln po-rcfcod se nahajajo lepo uspevajoče naše kolonije. Toda pridobitne razmere so sc v zadnjih letih znatno poslabšale. Tako posnemamo Iz pisem naših Izseljenlkov v Argentinilt da le dobiti delo In to jako težko delo !e pri poljedelstvu. Kdor ga Kc drugod, bo hudo razočaran In mesto zaslužka bo naše! — lakoto. Predvsem se v drugih strokah zahteva vsaj primitivno znanje Španskega jezika, v strojni Industriji pa brez angleščine ne prideš nikamor. V nekem pismu poroča pisec, da te sedem tednov (skal dela, predno se mu je posrečilo v notranjosti dežele, daleč od Buenos Aires, dobiti delo prt neki tovarni za mesne Izdelke. Za tnalo plačo je mora! težko delati od Juha do večera po 12 ur. Pa že ta skiom-zaslužck so Izplačevali neredno. Po Iva mesca delavci niso dobival! plače ln tf je kdo odločno zahteva! svoj zaslužek, £ ie ravnatelj pustil s policijo odstraniti. Kdor nima sorodnikov al! znancev v ArgentlnlJI, naj se nikakor ne poda tja. Tudi v Argcntlnljo bodo v ostalem priseljevanje omejili In otežkočlli. Dotični takonski predlog Je v drž. zbornici žc vložen.
•
Združene države Se"cinc Amerike nadaljujejo svoj boj proti priseljevanju. Po novem prtseljevalnem zakonu, kl se navala pred washingtonskIm kongresom, bl Is Jugoslavije smelo komaj tisoč Izseljen-
cev na leto v Združene države, dočim je dosedanji iugoslovertsk! kontingent znaiai 6800. Slovenski ameriški listi poživljajo Vsa jugoslovenska društva, da v!ože prt vladi protest proti temu zakonu.
Da Industrijska podjetja zadobe zadostno število delavcev, ki se je vsled omejitve priseljevanja lz Inozemstva zmanjšalo, si pomagajo s tem. da privabljajo Iz južnih držav črnce. Tako je pro-šlo leto samo v državo Illinois prispelo stotlsoč zamorcev, ki so Jih zaposlili pri industrijskih podjetjih.
Sedaj pa nekaj slovenskih vesti:
V	Clevelandu, Ohlo, se b« 1. marca 1924, vršla slavnostna otvoritev »Narodnega doma«. To bo ena najpomembnejših narodnih slavnostl v Ameriki. Za veličastno poslopje se ie deset let nabiralo.
V	očlgled vedno bolj omejenega priseljevanja se vsiljujejo rodoljubu vprašanje: kaj bo Iz narodnih domov, ustanovljenih pp Slovencih v Ameriki v 20 aH 60 letih? Najbrž se bo v njih gojil angleški jezik, ameriška kultura bo našla tam zavetje in razvoj — taka je usoda članov narodov, kl Iščejo kruba v tujini. V Jugoslaviji Je prostora za tujce naia kri pa sc izgublja po celem svetu.
V	Plttsburgu, Pa. je umrla Marija Roje, soproga Franka Rojca; 18. ianuarja L 1. je bila ob spremstvu velike množice svojih rojakov pokopana.
V	Clevelandu, O. Je umrla Marija Strnjene, stara žele 22 let, doma Je bila v Št Janžu na Dolenjskem. V Ameriki je bila dve leti, razen ene tete nl Imela drugih sorodnikov v Ameriki.
Evropska prvenstva v drsanja. V pondeijek so končale v Krlstijaniji drsalne tekme za prvenstvo Evrope. Prvak Evrope je posta! Norvežan Roald I^rsen s 7 točkami, pred Fincem Thunbcrgorn (16 točk) in Oskarjem Larsenom. Izidi posameznih'tekem so: 500 m: 1. Oskar Larsen (Norveška), 44.T, 2. Thunbcrg, 3. Roald Larsen. 5000 ra: 1. Roald Larsen 8:43, 2. Moen, X Thunberg. 1500 m: I. Thunberg 2i23, 2. Roald Larsen 2:21, 3. Moen. 10.000 m: 1. Roald Larse.n 17:40, 2. Moen 17:58. — Vsi hnenovanl tekmovale! so z velikim uspehom nastopili tudi na zimski Ollmpljadl v ChamonUu.
Sličice iz predmestja
Ljubljana, 19. fvbruarja.
Sredi vasi sta se srečala, se ogledi-la na vse strani in si dejala, da jima bo tamkaj dobro bili. Bila sta to črui ciganček Janko Nikoli č iu njegova mlada »ženica* Jovana Kalc-andaro-vič. Vi dan i so dobri ljudje in so jima dovolili, da sta sc naselila v vasi. Nekdo je bil celo tako prijazen, da jima jo odstopil za stanovanje svojo klet. Cigančka sta bila v resnici nenavadno prijazen parček. Imela pa sta eno napako: golfa sta namreč ni-ravnost neorloljivo ljube en do pit jate živali in je marsikdaj kaka.grahka' ali «čonka» dala z glasnim kokodakanjem izraza svojemu nerazumevanju za že skoro p*«vs'!livo prijazno«1. Tt se .ie godilo ohičaino zveč>r aH ponoči, ko je vso že mirno snalo. Podnevi pa sta hodila okrog po hišah In s kri tičnimi pogledi ooazovala po k'jukah obešene obleke. To 6ta tudi kupovala, vočl•■at "-n jo odnesla kar brez plačila. Dobrodušni Vičani so se končno svojih gostov naveličali in pozvali stražnika. Ko so vsi trije tako korakali po cesti, pa sta se clgančku Jtui-ku zazde'a svet in prostost tako lep.', da ju je hotel kaniti kar za celih 25 dinarjev. V prav ciganski zgovornost! le hotel oreoričat! moža postave, -da je to velik denar in vrednn odkupnina za reven ciganski na,rč»k. Stražnik ru ne pozna te-m iezifca in zato sta bila že popoldne oba spravi iona za .imr*-Senimi okni sebi v žalost (n « V.im
kokošim v blagor . . .
« * •
Nekje v ŠKki imata mati in hči -rvo-
jo hišo, tako da bo Metka bogata nevesta. Ker to ni kar tako od muh, in je Metka za ženitev vrh tega ž» > av ugodna, jo mnogo starih fantov brenčalo za njo. A samo brencelj Tinč-ek se ji je zapičil v njeno srce. Posebno je bil zaverovan v njen desni čevwj, ki so ga sicer gledali tudi ljudje, ki niso brenčali za njo. Bil jc namnč malo »po6vedran», kar pa na koncu vseh koncev ni njč buloga. Kot skronmo dekle ie namreč- Metka uosi-Ia te čevlje Se par let. To potrjujejo vsi, ki io poznajo. Titiftova vztrajnost je Metki tako imponirala, da ji končno no dolgem moledovanju spustila v karnfico. Takrat pa sta so pri podiia okoli oglov hiše dva rivala. V divji ljubosumnosti sta stopila pod okno in iz tišine noči je cdjoltnila a rodna pesem: »Pa tista bo moja, ki na en čevelj svedra . . .!* In kakor bj se nikoli ne. čula' nobene druge, sta zavPala ono in isto kaki dve uri'. To-da Metka je medtem že povedala li-netu, da je samo njegova, va !>a( ji Je bil ta neznansko hvaležen. V podkrepilo je okrog 8. /.juMaj odprl okouce. 1'ro'f se je v temi še sklonil in pograbil nekaj trdega. Tedaj pa Je kakor blisk udarjla njegova roka z Metkinim posfedranlm čevljem enega izmed ka-tiicev blaženih fcrenotkov po ustih. »Čofb- fri izpadla sta mu dva zoba. Šo drugi »čofv ln čevelj je tičal v rokab tretjega zaljubljenca. Tu se je hipouia za bliskalo in pod oknom jc sta! stražnik. Po razburjenih pojasnilih izza si da in zunai jo stražnik pobral pošv.e-drani Čevelj, si preje So natančno Ogleda! oba izbita lejvt zoba in se nato kar najbolj vljudno poslovil. Po Šiški pa se govori, da pride Metkin, pošvedrani Čevelj kot »corpus d>\lioti» v sodno dvorano.
Svečanosna rkademlja t spomin šantlda.
1. marca se bo v Mostaru vršila 6vo-čarlostna akademija v spomin nedavno preminulega srbskega pesnika Alekse Santlia. Ob tej priliki nastopi kot slavnostni govornik beograjski vseuČ. prof. dr. Vlad. Corovič, kl bo predaval o 5>an-tlčevem pojavu v srbski književnosti. Mo-starsko društvo »Prosveta* zbira sedai denarne prispevke za Santlčcv književni fond Iz katerega se bodo delile nagrade za naiboljše literarne proizvode v srbski literaturi.
Ameriška «Narodna Odbrana® za naša humanitarna društva.
Že pred vojno sc Je ustanovila v Ameriki rodoljubna organizacija srbskih emigrantov. kl Je vložila v beoitrajsko ..Upra vo Fondova. poldrugi milijon dinarjev. Ta vsota ie leta In leta ležala v blagajni ne da bi se kdo pobrigal zanjo. Končno se jc za stvar zavzel g. Radosavljcvič, predsednik udruženja rezervnih častnikov v naši državi, fzposloval je rešitev zadeve tn sednj Je denar razdeljen takole: Narodna Odbrana dobi 250 tisoč Din, Kolo Srpsklh Sestara 400 tisoč Din, Jadranska straža 100 tisoč Din, Prfvrednik 400 tisoč Dln, Dom slročadl pobijenih svečenika 100 tisoč Dln. Ostanek bo deponiran za ev. nove potrebe. Tako je dar srbskih emigrantov na plemenit način Izpolni! svoj namen.
Srbska proslava pesnika Branka Radičeviča.
28. marca letos se zelo svečano proslavi stoletnica rdjstva srbskega pesnika Branka Radičevfča, o katerem, jc naš lisi že ponovno pisal. Proslava se bo vršila na dveh mcstlb: v Srcmskih Karlovcih kjer je bila doma Brankova duša, In v', Brodu na Savi. kjer je bil Radtčcvlč rojen.' Protektorat nad svečanostjo v Srem-sklh Karlovcih Je prevzela Matica Srpska V Novem Sadu, kateri s" Je pridružil tudi delegat Srpske Književne Zadruge v Beogradu. Slavnostna odbora bosta dva:
v W!ovšketn bodo večinoma Karlovča-u!, kl bodo skrbeli za to, da proslava na Brankovtb duševnih tleh Izpade kolikor mogoče svečano ln častno. V Brodu na Savi bo proslava bolj službena. V hišo. kl stoji na mestu Radlčevldcvcga rojstnega doma, se vzida spominska plošča. Tu bo govoril Imenom Srpske Književne Zadruge prof. Vlad. Corovič, za mesto Brod pa prof. Martlnovič. Tako se bodo Srbi povsem dostojno oddolžili spominu svojera velikega omiadinca.
Dopisi
JEZICA. Prostovoljno gasilno društvo »Ježica* priredi v nodeljo dne 2-4. fobr. predpustno veselico v prostorih gospe Pranje Curider na Jožici. K. obilni udeležbi vabi odbor.
MLDVODE. Medvodskl lovci prirede v nedeljo dne 24. febr. v prostorih gostilno g. Jože Jesiha v Medvodah veliko lovsko vusolioo z raznovrstnim sporedom. Prlifetek ob 3. uri popoldne. Odb.
RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Uadovljici uprizori v nedeJjo dne 24. februarja oh pol 4. uri popoldnu fantastični igrokaz ^Morilec*. Bogati podjetnik Serban odreče denarno pomoč svojemu prijatelju Rolnerju, s katerega ženo ima ijuhavno razmerje. Reinor, misleč, da je gospodarsko uničen, so ustreli. Serban je vide! svojega mrtvega prijatelja in sb čuti krivega njegovo srnrtl Pod vtisom pogovora, ki ga je imel prej z blaznim filozofom dr. Da.uielljem, se mu prikaže v sanjah mrtvi prijatelj kot obtožitolj, >.eni njegova kot priča, dr. Danlel pa kot sodnik, ki ga obsodi zaradi umora. Serban zblazn! lri pride v blaznici zopet v dotiko z dr. Douielljem, ld mu razodene r*snico, da n! nobene pravičnosti na svetu. Pod težo teh besed se »morilec* zgrudi in umre. Ta Igrokaz ee je Igra! že z veliklra uspehom na svetovnih gledališčih In bo zaradi bvojo posebnosti gotovo ugajal tudi našemu občinstvu.
HOTEDRSICA. Volitve so končane. Za ¥upnna ,0 izvoljen g. Ivan Albreht, trgovce v Ilotedrfiei. f>odžupanom pa g. Jožo Turk iz Ilotedrši-« }n g. Frane Na-gode iz Ravnika. Vsi trije so odločno naprednega mRljenja in v narodnem ozira, kar jo mksj ob moji treba, še posebno poudariti, kristalno cisti. Občina Je torej v pravih rokab in bilo bj vse v rodu, toda naše poročilo, g. nrednik, bi oo bilo popolno, ako hi »o ne spocr.ili tudi naših nasprotnikov. Ne gre jim namreč v glavo, da se je ljudstvo naveličalo prejšnjega gospodarstva in n.ia v obč, odboru ln da zahteva ljudstvo od župana, kot uradne osebe, pravičnega nadstrankarskega uradovanja. V svoji fanatični zaslepljenosti in onemogli jezi mi maščujejo sedaj nad ubogimi rokodelci, ki niso šli volit — nikamor! S peklensko zlobo skušajo škodovati in stresajo svojo jezo nad vsakomur, ki mislijo,.da je od njih odvisen. Tako početje jo treba javno ožigosati! A!i vas ni aram, vi novodobni inkvizltorji? Ali je to krščanska ljubezen do bližnjega? Pozabiti tudi ne smemo, da jo stopil v akcijo tudi nežni spol, ki so med 6eboj kosa v laganju in obreko «anju. Prvenstvo jo gotdvo dosegla žena bivžaga kl-movca, menda zato, da bo v «cajtengali». SIcer se pa razpoloženje bliža normalnim razmeram.
ST. RUPERT. V naši občini nekdo zažiga poslopja. Pozno jeseni sta bila na Laverci v malem presledku zažgana ko zolec in opekarna, januarja meseca pa .je vsak dir.gi oziroma tretji večer, vso-tej mr-d šesto in sedmo uro gorelo na Okraju. To je vinogradniška gora s posameznimi t?stresenimi malimi hišicami in vinskimi brami. ,Dne .4 januarja je zgorel fcircelnov hram, dne 5. januarja Oraccrjevf zapuščena, hiša, naslednji ".e-čer Grojakov bram, čez nekaj dni On-kova hišica in kmalu zopet Rižarčna hišica Pri neki druji koči Jo začetek ognja zapazila lastnica in ga še pravočasno pogasila. Našla je podtaknjeno eorečo go bo. Ljudje na Okrogu so bili preplašeni
In so prečuli eela noči; tudi orofnOd m biLi marljivo na delu. Očividno J« bilo, da zažiga hudoben domačin. Po petaoi požaru so pritirali razjarjeni OkrolAani k orožnikom slaboglasnega Fortunata, oženjenegu, a še mladega domačina iz Ukroga kot osumljonegm požlgalea. V, njegovi koči <o n&šli tudi take gobe. Se daj se nahaja v novomeških zaporih. Ljudjo na Okrogu, pa tudi v St. Uupar-tu In okolici so so oddahnili. In res dalje časa -a tem ni bilo požara. Končam Januarja pa je bilo zopet, za žgano in jo zgorel neki pod na Okrogli, to pot pa v jutranjih urah. Na podlagi nekega pisanja in drugih znakov so aretirali orožniki neko potenuSko Žensko iz Okroga, b>-je prlležnioo žo zaprtega Fortunata..
LAŠKO. Društvo rudniških nameščen-cov ee kar najtopleje -zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k popolnemu uspehu II. plesnega venčka dno 9. fobr., katerega namen je bil podpreti fond za dru-Jteeoo knjižnico. Predvsem gro naša zahvala obitolji gospoda ravnatelja inž. Widru, osobito pa njegovi toprogi, katera je kot pokroviteljica prireditve toliko požrtvovalno sodelovala in tako po-mogia udejstviti plemonite cilje društva.
RAJHENBURO. Pravijo, da je umrl pred kratkim ugleden mož, ki je imel v ustih 14 zlatih zob. Ko je mimo ležal ca svojem odrn, približajo t>o mu tri ženske. Brate daj zobe! S pomočjo velikih klešč so bili zobovi kmalu popipanl, Pravijo, da jo mrlič, ko so mu z vso tllo potegnili prrl zob, maice pogledal, nakar so bo ženske sila prestrašile in plavijo, da b! so biift skoraj nekaj zgodilo. Pa je bilo zlato močnejše od strahu. Pravijo, da bl bila etear ostala prikrita, kor f« je vršila pri zaklenjonih \Tatih, d.i pa je prišel neki ožji sorodnik in so sil;', začudil, zakaj da zaklepajo mrliča. Ker mu stvar ni bija. po godu, je naznanil zadevo. Pravijo, da. preiskuje oroitaiStvn celo stvar.
LOČE PRI POLJCANAH. Marljivo ueitel.ist.vo je uprizorilo ua šolfkem odru dobro uspelo otroško prireditev. Nastopili so »Robinzoni* v mični trideja.nfci ia v »Snegulfiiel* ljubki in korsrjzni fkra-teljekl, ki so se posebno priljubili občinstvu Nov! šolski oder jo piostoren in okusno slikan te: jo do izvršitve velikega dela pripomogla ne?c-bi£na skrb ia vzajemnost glavnih člniteljcv. Naj sa nam le pogosto odkrije zagrinjalo odrj. k novim t dftavam in uvidevnost Sto-vilnoga pr.-1 -alstva bo po močeh poplačala ves trud in požrtvovalnost vzgojiteljev naroda.
ST. PETE« POD SV. GORAMI. Zadnji čas s« j«- začeto tudi pri nas jako živahno družabno življenje. Zasluga gre v prvi vrsti narodno požrtvovalnemu tu obče priljubljenemu zdravniku dr. Ku-neju. Pred dobrim me?eoem ee jo vršila družabna prireditev, koje fiUti doblčrls je hil namenjen za Jugr;idor. Matico. Pr-i tečoni teden pa 'e privabil v oku>no de-korirario dvorano g. K rane rja prirejeni lovski ples mnogoštevilno domačine, --tudi goste iz daljnjih krajev, k.-.kor ia Kozjega, Podsrede in Podčetrtka. Za prijetno družabnost, ir. zabavo, a tudi v* žolodeo j« bilo vsestrinsko preskrbljeno, na plesišču pa tfl jo razvilo živahno vrvenje, ki je trajalo do ranega jutr.-., Slične prireditve naj bi se večkrat' vršilo ker so na ta način utrjujejo dobri odnosa ji in prijatel is.ke vezi med razunini-štvom in ljudstvom.
DOLNJA LENDAVAi V nedeljo dna 17. febr. se .je vršilo zborovanj« okraj, učit. društva za dolnjelendavskl okraj, katero je posetil tudi okr. sol. nadz. g. Fran Cvetko, ki je podal izčrpen referat o delovanju v in izven šole, za. kar jo Zel javno zahvalo. Ka oiičnem zboru, ki se je nato vršil, je bil Izvoljen za predsednika društva nad'ičitelj Frinjo Gotob Zborovanje Je bilo dobro obiskano, kar znači, da se prekmursko učiteljstvo zanima za napredno šolstvo. Istega dna popoldne ob 13. uri so je vršil tudi izredni občni zbor Sokola, ua katarem ja bil soglasno Izvoljen za starosto br. Fn-njo Golob.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Cctitck, 21.: »Lillom«. (Ljudska predstava.) Izv. Petek, 22.: »Hamlet*. A. Sobota, 23.: »Tri maske*, »Smešne pre-cljoze., »Priljudni komisar«. Izv.
Ljubljanska opera Četrtek, 21.: Zaprto. Petek, 22.: »Tosca*. B. Sobota, 23.: »Oosposvctskl sen». Ob 3. Pop. Dijaška predstava.
šentjakobski oder v LiublJani
Nedelja, 24.: »Vražji Rudi*.
Celjsko gledališče. Petek,-23.; »Mamzelle Nitouche*. Izv.
Mariborsko gledališče.
Četrtek. 21.: »Mogočni prstan*. A. Peick, 22,: Zaprto.
Sobota, 23.: »Pri treh mladenkah*. B.
Ljubljanska drama. Ljudska predsta-po nizkih cenah bo danes v četrtek " 8. zvečer. Uprbsorl se po dolgem odboru Molnarjeva zabavna, slikovita in iuhovila Igra <Liliom», kjer nastopijo v Slavnih vlogah gg. Wtntrova, Rogozova "'karteva, Peček. Rogos itd.
Inscsnacija »Mogočnega prstana"
JMaribor, 18. februarja,
Mariborsko gledališče so potisnili go» tov! krogi v Beogradu v poseben kot, kljub temu pa deluje z vso vnemo. Na vratih je zapisana sicer subvencija, v hramu pa le umetnost.
V soboto 16. t. m. Je bila premiera: prišel je tudi sam gospod avtor Id še mnogo drugih, ki jim je mar naša umef« nost Vendar nismo bili brez praznine. Igra Je ogrela vsakogar.
Mene je posebno zanimal oder kot prostor, kjer se vrši dejanje pravljico. Rcžiral in Insceniral jo je g. Bratina in so' Je poslužil mogočnega prstana svoje ga duha. Preštudiral je igro In oder ter postavil pravljico v najhofjši okvir. Da bi mu napisal zato izpričevalo bl bilo brezpomembno, ker si ga je napisal s«m najbolje in k temu moramo samo čestl« tati.
G. Bratina Je razdelil oder na troje delov z uporaho svetlobe tn teme. Tako ie lahko organsko spojil vse slike v ce« 'otno skupino ter s tem stopnjeval vsa« ko celinsko dejanje do najvišjega, do bujne kralievske dvorane devetega kr.i<
lja. štiridejajiska pravljica se secnično vzdigujo z vsebino in se izliic do naj« večjega razmaha v zadnii sliki v vrhu* nec srečo vsebine pravljičnega dejanji. Sredstva, ki jih jc inscenator vporabll, so zc'o preprosta in z njimi je dosegel vse. Umevno je, da bi v boljših razme« rah uveljavil popo'noma svoje velike načrte, jasno je žc pokazal svojo delo v Insccnaciji . Hasencleverjevcga »On. stran«, ki g4 lahko imenujem vratolom. no stvar za mariborske razmere. Dosc gel je uspeh in sedaj nadaljuje svojo začrtano pot z najboljšim uspehom, za kar mu lahko vsi izrečemo svoje priznanje.
Vsebina pravljice sc pričenja v borni koči, kjer nl kruha ne groša. Z nizkim in malim okvirjem je bila najbolj izra« žena enostavnost in preprostost; osebe so sc gibale uokvirjeno. Razlika dimen« zij od borne koče pa tja do dvorane v palači devetega kralja so tvorila na), večji kontrast To bi bila v Splošnem glavna karakteristika inscenaeije; druga pa Je skupna vez slik vsakega dejanja. Oder jc bil razdeljen na dvoje od katc reea zadnja polovica je bila zopet raz« deljena z mostovžem in stopnliščcm ob straneh, ki je ostalo neizpremenjeno v vseh dejanjih. Le malenkostne prttikllne so lzprcmlnja'e aH spopo!njeva!e seenič« no sliko. Na ta način so je dalo uprizoriti vnepretrganem tempu prvo dejanje T ozirorn na slike zi tuš ljubi vsakdani! kruh.	■ ,,. ,
Drugo dejanje pričenja zopet v borni koči, pa le trenotno kot v povdarek sle. deči inscenaciji, ki se razširi v vse dl« mcnzijc. Tudi v tem dejanju stopi in« scenacija v sklad z vsebino, posebno v prizoru, ko opazujejo car, ministri in drugI zahajajočo solnce. Na vzvišeni vo randi jc skupina, svests si 6vojc zmage, spodaj pa stojita mladenič in trpeča majka. Dejanje je s tom podčrtano, u« ve!javlja se dinamika prostora. Sično so dogaja v tretjem dejanju. Četrto de. lanje prikazire nov kraj, deželo devo« tega kralja. Dobro zamišljena In Izrvcdc« na je prva slika v ločitvi zunanjega sve« ta od bližino kraljeve palače potom ob« zidja, od koder naznanja glasnik Ijud« stvu gospodarjeve ukaze. Zadnj« slika se pa koplje v bogastvu in razkoš:u. V prostornosti sc dviguje visoko kvtšku In se širi v ospredje. Le par zaves in pre« prog je tu, dalje oriientalsko okno — ker Jo to deveta dežela. Poleg tega vi. dirno vzvišen prostor (kraljevi prostor) odkoder grme bliski in-ukazi gospodovi. Vrhunec vsega je vrhunec sreče.
»Mogočni prstan* Je dosegel na mari« borskem odru tudi v secničnera oziru najlepši uspeh.
S tipe.
Turneja lludoSesIvenikor. Člani moskovskega »Hodožestvenega teatra*, kt so pravkar dovršili svoje gostovanje v Zagrebu, bedo prihodnje rini gostovali v Beogradu, kjer ostanejo trt ali štiri dal.
Iz Beograda pojdejo v Novi Sad, Sarajevo, morda tudi v Osijek, odkoder krenejo v Sofijo, kamor Jih jč povabila uprava bolgarskega narodnega gledališča.
Hudožestveniški «Strifek Vanja* » Zagrebu. V ponedeljek 18. t m. »o Ru-dožestveniki v Zagrebu odigrali cStrlčka Vanjoi od A. P. Cehova. Ta komad spada med kabinetni repertoar moskovske umetnostne trupe in je bil temu odgovarjajoča tudi podan. Ce' iva reproducirajo Hudo-žestveniki s posebnim spoStovahJem, sa] jim je izhodišče njihove samorodne sub-lilne, čiste umetnosti. Naslovno vlogo ja igral g. Masalittnov tako pretresljivo, da je bilo občinstvo ganjeno do solz. Verni tovariši v Igri so mu bili: gg. Pavlov kot Teljegln, Komisarov kol delavec ter Varuhov kot dr. Astorov. Profesorja Scrc-brjnkova je predstavljal g. Barov, Sonjo ea. Krlžanovska, Benickajo ga. Dnjeprova, Jeleno Andrejevno p« gn. Germanova, umetnica velikih kvalitet, kl se lahko vrporedl z največjimi gledališkimi umetnicami, kar jih je kdaj delovalo na odru. Sknpna igra je bila Izdelana v tančtne. Iz cele predstave je dihala divua ubranost. ki je publiko potegnila popolnoma za seboj.
Isprememba v opravi beograjskega Narodnera ?li>rfal!šFit. G. MIlan Grol, dol-(joletnl upravitelj beograjskega Narodnega gledališča Je na laslno prošnjo upokojen. Intandnnf O Je opusti! rad! politike in novinarstva. G. Grol se namre! hočs popolnoma posvetiti javnemu Življenju tn
Domače vesti
tn
I kateri z ogorčenjem protestirajo proti nameri vlade, da ukine delo na železniški progi Murska Sobota-Ljutomer-Ormož, Poljanske doline, ime sem pa sproti	vlade i« tem bolj »vojevoljna,
pozabil, je lična farna cerkev, posve-, ^er krediti za progo bili dovoljeni. La patronu sv. Valentinu. Bntmno- , * romanje t Svleo. V .vrbo upozuanja '	....... Švicarskih razmer m za poglobitev gospo-
PATRON VALENTIN. Domača legenda. V gorenjski vasici onstran gorč
• PosUns rastrupljcnjn. Antonija Kapi, I ponovi jutri, 22. t. m., točno ob pol 21. žena Šoferja, stanujoča v Komentkega j svoje predavanje v dvorani Kazine zavse ulici, je vsled nesrečnih družinskih raz- člane in članice ljubljanskih sokolskih mer v samomorilnem namenu Izpila »tek- j druStev.
leničico Hzola. Nezavestno so jo z rešil-j u— Sokol v Stepanjl vasi priredi v
nim vozom prepeljali v bolnico, kjor so ji nedeljo 24. svečana pri bratu Krcgarju
ga srca so vsi faraJii, ni »liberalca« mod njimi, ne zahaja tja noben pohiija-I3v list. Gospodarijo kakor pač letina iH. tn kadar jim sadje dobro obrodi, nakuliajo žganja pozimi. Pa kakor so btroge postave in žganja reki kotli pod varstvom poštokljivih fina/ncarjev, je bnimnim faranom šinila v glavo premetena misel. Ni hudir, so '"jili, da bi ijtni leblaitarji izvohali kontrabant In tx) kotle skrili v cerkev v varstvo pa-trona Valentina.
A sam Bog ve, ali patronu sosednje {are sv. Peregrinu ni bila po volji najnovejša hratova patronanca ln je mi nila zgolj iz zavisti v sanjah razodel fi-tiancarie-m. da sv. Valentin podpira kontrabant žganjeknhe. So prišli flnan-car'i lepega jutra v vas, naravnost v cerkev in za oltar, kakor k ofni. glej, pa so n:isli celo znloco vaških kotlov.
Nič ne porajtajo brumni vaščani s fa^moštrmn vred, da so so morali po-bliže seznaniti s »trojimi postavami;
darsklb odnošajev med našo državo in Švico namerava švicarski konzulat v Zagrebu priredit! ekupno potovanje v Švico. Za potovanje bi priSli v prvi vrsti v poštev indusirljcl, trgovci in obrtniki, pridružit! bi so smeli pa tudi drugi, kakor turisti itd. Natančnejše se bo še priobčilo.
•	Velikodušen čin. Komite za prevzemanje Južne železnice je na vlogo mestnega magistrata ljubljanskega odločil, da se za prevoz trupla pokojnega pesnika Josipa Stritarja iz Rogaške Slatine v Ljubljano odpadajoča vozarlna v zneakn 5400.20 Din opusti.
•	Za rodbino Lipirar je darovalo Gospodarsko in napredno društvo za Šentjakobski okraj v Ljubljani ŽSO Dln. Hvala lepa! Nad"ljnje darove prcwi In sprejema tajništvo JDS. v Ljubljani.
•	Drobiž iz Mnkronnga. Nn Brečjem vrhu se Je poročila hčerka g. Sinjorja, župana občine Trebelno. Po start nnvadl so tudi streljali. Nek! posestnik Iz Radje
rast jim pa le ostane, da so slovenskim : vasi, oče treh otročičev, so Je hote! pre-
žganjarsklm kotlom dali zaščitnika ln patrona. Ker je sv. Valentin tudi z.i hožjafit, se stvar dobro ujema ln bi bilo priporočati, da se brumni vaAčani v imenn vseh slovenskih kontrabantarjev in žranjarskih kotlov radi nadnJinje-ga obrnejo na knezoškofljskl ordina-rijat.	Ssa.
pričali, čemu možnar ne poči, čeravno Je vrvica ie dogorela. V tem trenutku poči; možnar na eno — možakar z razbilo gtnvo
izpraznili želodec ln ie sedaj Izven vsake nevarnosti.
• Velik vlom. V noč! na t8. t m. so vlomili neznani tatovi v delavnico krojača Albina Drča v Dolenji vasi pri Prebold« ln ukradli 120 m moSkaga sukna, t5 m klotn, več obleke ln raznih dragocenosti. Skupna škoda znaša M.802 Dln.
Kino »Ljubljanski dvor"
21., 22., 23, 24 februarja
PETER VELIKI
velika historična drama v 6 ilei&niib v »lavui in nsalovni vlogi Emil Jannins* Straši o muko v temnici izvržene nad carjevim sinom
A'0'Tfjtjera in njegova tra^ižaa omrt
Iz Ljubljane
u— Brezuspešen poskus. »Jutro* je
nedavno grajalo, da je župan dovolil ce. stnim železničarjem oprostitev od noč* nega gostilniškega In kavarniškega dav.
nunski
*
člani
znanstvene »ka-
na drugo stran - ln svatbe Je bilo ko-	k«. Nc gre seveda za tramvajske usluž.
nee. — V llrastovlel Je umrl Anton Stro-	bence, temveč za princip. Ce Ima župan
jinc, splošno priljubljen mladenič. Vsled	pravico dajati davčne privilegije cm
nekega prepira so ga v Jeseni napadli	skupini gostilniških gostov, potem jo im« trije pretepaču osuvalt z boksarjem ln
obdelali z nožem. Dobrega Strojlnc«, • katerim Je sočustvovala vsa okolica, ohra-
demije r Kl-akovem. Beograjska vseufl- nlmo v nnjboljSem spominu, liška profesorja Slobodan Jovanovič in | * Trboveljske norim. Nočni čuvaj Va-A-'3 Gelič sla Imenovan« ta člana znan-! 'entln Plevnik na Dobrni Je bil 10. t. m. stvene akademije v Krakovu. Članov ponoči roparsko napaden in okraden za akademije je doslej trideset.	1100 Din. Storilec n! znan. — Dne 11. t. m.
• Konec jnrisdikcijo Inozemskih Škotov r«noČi Je neznan zlikove- vlomil v leseno v Sloveniji. Papež Je imenoval sporazum-, barako branjevke Justine Bellhar ln JI no z našo vlado ljubljanskega Škofa dok- pokradel klobas In drugih stvari za več tarja Jegliča za apostolskega admlnlstra- 8,0 dinarjev. — Pri podletju Dukič zato rji onesa dela krške škofijo, ki je pri- poslenl delavec Ivan Jelčlt rodom Iz Mo-padel naši državi in Je znan |>od Imenom <,,or»- ie Preveril slikarskemu pomočni-
Jezsrsko, mariborskega Škota dr. Karlina pn za apostolskega administratorja drugo-ga dela krike Škofije, ki se nahaja na na-č-m ozemlju In je znan pod Imenom Mežiška dolina, kakor tudi dela sombntelj-slte Škofije, ki je prišel pod našo kraljevino.
*	Službene SoTin« z dna IS. t. m. prinašajo »Konvencijo o ribolovu na Jadranskem morju», ki je b1' odpisana od tehničnih delegatov ili" : Jugoslavije na Brijonskik otokih dn- 14. septembra 1921.
*	Pozlr vsem up kojencem, njih vdovam ln sirotam ter nezgodnim reutnikom v Sloveniji. Ker se še do danes niso uredile pokojnine starih upokojencev, njih vdovam in sirotam vseh vrst ter nezgodnih rentnikov, vas opozarjamo že sedaj, •ia bodite pripravljeni na skupni protestni shod, knterega skličemo v Ljubljani. Dan in uro bomo pravočasno naznanili po časopisih. Koalicijski odbor upokojencev.
*	Italijanski visokoiolci na Snšaku. Vretekli petek je dospelo okoli 300 italijanskih visokošolrev iz Padove na Reko. Ko so si ogledali »osvobojeno* mesto «o v manjših skupinah preSli tudi na Jugoslovanska tla iu razgledali SuSak in Trsat. Do incidentov ni prišlo, ker so se dijaki ponašali dostojno.
*	Naseljevanje v Kanado. IzselJentSki odsek ministrstva za socijalno politiko poroča, da je kanadska vlado dovolila, da se spomladi priseli v Kanado gotovo število poljedelcev iz naše države, ki bodo zaposleni na tamošnjih veleposestvih. V mesecu marcu lahko odpotuje 1000 poljedelcev. Izseljenci pa morajo bili pismeni In zdravi.
*	Dograditev ormožke leleir.lce r negotovosti? Zaupniki JDS. iz ereza Ljuto-mer-Gornja Radgona so na srezkem zboru prošlo nedeljo sklenili resolucijo, v
ku Konradu Camerju več slikarskih predmetov v vrednosti 300 Dln In pobegnil. — Josip Mrvar, rudar. Jc dne 14. t. m. t
pravico dajati tudi vsaki drugi skupini ljudi in končno b! se moglo zgoditi, da črnordeč« koalicij« oprosti nočnega dtv. k« vsakogar, kdor bi se izkazal z Izkaz, nico SLS sli JSS (tako se mend* n«zi> v«jo magistralni klcrosocijslisti). KJert« klicem je potvarjanje železna srajca. Zato se nismo prav nič čudili, da je »Slo venec* zasukal našo notico tako, kakor da ne privoSčimo tramvajskim uslu2> bencem dotične olajšave. Hinavec! Ob. čin« naj tramvajskim uslužbencem, ki morajo v noči po službi iskati okrep« čitve, da posebno doklado in nikdo ne bo imel nič proti temu. Nasprotno. To« ds magistralna gospoda naj se z ma« lcnkostniini privilegiji ne igra sncijal« nega pravičnika, zlasti ne v hipu. ko
»Cerlnu* v Stepanji vasi predpustno ve selico z raznovrstnim sporedom.
o— S. K. Hermes priredi v soboto, dne 23. t. m. »Plesno maškerado* v ho« telu »Belevue* v Šiški. Pridite vsil
u— Slovensko zdravniško druStvo. — Znanstvena seja, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne v ženski bolnici. Predava dr. Ivo Pirw Metodika in tehnika zdrav« stvene propagande. Demonstrira dr. P. Deiranceschi kirurgične in ginekološke slučaje in dr. M. Ambrožič infantilen skorbut In Intrakutano vakcinacijo. j u— Nepovabljeni gost V vodmat« skem okraju se je že nekaj dni klatil mlad nepoenanec. V soboto ga je zane« slo na Zaloško cesto in se je znašel v stanovanju prof. Rcpiča, kjer si je pre. vidno priče! ogledovati razne prodmoto. Račune pa mu je prekrižala gospa, ki g« je zasačila, nakar Je v tenii pobegni!. Pričel je lov za nJim. V Prisojni ulici je skupno s stražnikom srečala navidez čisto mirnega človeka, za katerim pa je nakrat privpil dijak Jože Petrič, stanu, joč na Ahacljevi cesti. Mirni pasant se jo na to nenadoma podvizal. Stražnik je poatsl zato nanj pozoren in ga je še pravočasno zagrabil za dežni plašč, ki ga je neznanec ukradel trenutek preje dijaku. Ko je priSla bližje tudi gospa, je spoznala v arotirancu avoiega nepo« vabi lenega gosta. Bil je to Rudolf Bar. tolini iz Križa pri Kamniku.
u— Policijske prijave preatopkov. Od torka na sredo so bili prijavljeni polt« ciji naslednji slučaji: 3 izgredi, 2 radi kaljenja nočnega miru, 10 prestopkov cestnega policijskega reda. 3 radi preko, račenja policijske ure, II radi kršenja pasjega kontumaca in I radi nedostoj« nega vedenja.
Počivavškovi gostilni rnzlnpal drugim bo- i p""'«-'"*-. """ «» * "'l'- ™ slom neke i o solunski front! In se pri tem ' P"™«*«. * .1« »v°J"n uradnikom od« Izrazil žaljivo o krni i u. Odvedli so pa v zapor. — Gostllničnrko Marijo Zmrzlak v
meni, da bo v politiki lahko več koristil kakor na polju prosvetnega dela.
Izredni občni zbor Strokovnega udru-ženj"a jugoslovenskih obllkujočih umetnikov v področju Slovenije se vrSi v soboto 1. marca t L ob 4. popoldne v hotelu Union (v rožcah). Odbor.
Knjiievni jubilej Uorisava SlsnkovUa. Srbski pisatelj Borlsav Stnnkovič praznuje sredi prihodnjega meseca 251etnico svojega pisateljevanja. Naša gledališča proslave ta dogodek z uprizoritvijo njogove drame »Koštana*. — Borisav Stankovi« ni zelo plodovlt, toda njegove novele in zlasti roman »Nečista krv» je poln razna sile In sugestivnosti miljejn, radi česai gre Stankoviču vsekakor eno prvih mes« v sodobni srbski literaturi.
Matavnlj v teščini. Pisatelj Stmo Mn-tavulj, prijeten in duhovit pripovednik srbo-hrvatake literature je tedaj prlromal med Cehe. »CeSke Slovo* prinaSa v po<|. listku prevod njegovega romana »Bako-nja fra Rrne». I»M dnevnik Je Izdal prej že dva druga znamenita srbska romana: Stankovlčevo »Nečisto krv* in Sremčeve-ga cPopn Čira ln Spira*.
Cehi r Berlinu. Berlinska državna opera uprizori sredi meseca marca t L »anačkovo »Jenufo*. Opera na Kflnlgs-platzu proslavi 2. marca 100. obletnico Smetane s »Prednno nevesto*. Ce*' zel j pridno delajo zs popi^nri- •?*n svr."' ft.a«-be med Xenv:i !n m i i f la
MarlH Reki nad Trbovljami je opeharil invalid Florjane o 500 Dln, katere mu je Izročila, da ji kuni tobak v Zagorju. Denar je baje zapil ln pobegnil.
•	Bitka na Trobeljnem. V nedeljo Je bila na Trebeljnem pri Mokronogu prava bilka. TamošnJI čevljar, ki Ima tudi gostilno, Je v prepiru • svojo leno priSel do zaključka, da je najprlpravnejSe, ako jo nekoliko »prerahla*. Gostje in tudi dva njegova pomočnika so aeveda priskočili ženi nn pomoč. Čevljar Je nato enega gosta krepko udaril, prvemu pomočniku odgriznil mezinec desne roke, drugemu pa da! »znamenje* a čevljarskim noiem v desno stegno, katero mu bo lzlcčila Sele bolniSnica. Drugo Jutro Je seveda takoj obema odpovedal, sam se pa menda Se ni prijavil orožnikom.
•	Uboj t ptujski okolici. Minulo nedeljo je priSel v Klcarje v ptujski Okolici k posestniku Mlakarju, kjer so (antje In dekleta luSčili koščice, precej vinjen 21 letni Jože Kolarii in zakričal: »Sedaj tem tukaj jaz. sam Lucifer* ter v tem hipu potegnil nož ln se vrgel na lTlelnega fanta Janeza 1'ihlerja. Sunil ga Je z nožem med rebra ter mu prerezal žilo vodnico. Plh-ler je bil takoj mrtev. Kolarič Je napadal še druge, dokler se ni posrečilo ga ugnalL Orožnlška patrulja ga je aretirala in odvedla na sodišče.
•	Ustreljen t levo roko Je bil delavce Filip Rakovec Iz Litije. Ko Je stopil iz domače hiše na prag, sla prišla mimo dva neznanca. Eden Je sprožil samokres in ga težko ranil. Dakovec Je bil prepeljan
v bolnico.
•	Od vlaka povožen. Na progi med Ca-kovetm ln Kotorlbo Je naSel progovni čuvaj v noči od 14. na 15. L m. od vlaka povožonega moža, kateremu sta manjkali obe nogL Moža, ki Je ležal v nezavesti, — prepeljali v Cakovee, njegove Iden tilete pa niso mogli dognati, ker se ni za vedel ln tudi ni Imel pri sebi nobene legitimacije, Ni Se ugotovljeno, ali gre za samomor ali pa se je zgodila nesreča.
•	Razne nezgode. Delavcu Kavčiču Andreju v Roni pri Kamnika se jo pri kopanju iIov!ce »esula zemlja in ga podko-pala Dobil je težke poškodbe. — V delavnici državne železnice v Ljubljani Je eksplodiral akumulator. Koščki želeia so zadeli mojstra Malovrha v levo oko la ga močno poSkodovalL Oba poškodovanca »o prepeljal) bolnico.
•	roslcdire ljubosumnosti. V Mindi čevcu pri Djnkovu Je vrgel kmet Kflnlg Iz ljubosumnosti tvojo leno v vodnjak kjer Jo je naSIa njena lOletna hčerka VaSčani so najprej mislili, da gre za nesrečo ali samomor, loda kmnlu te Je dognalo, da te Je Izvršil strnšen zločin, KS-nlg Je bil aretiran In Je zločin priznal.
•	V smrt raili izpili- mol«. V lirvnl skem selu Kremnnu se Je odlTnln te dni f-iostnn rodbinska drama. Radi pretirane žMosli za umrlim soprogom se je obesila vdova Stnnn Jankovlč. fitirl dni je nepretrgoma Jokrlr. 7" p.voi'e-. »no?-m, n re!r tega dne sv •» > h	l-.-Tith r« mornar.
rekla tramv. karte ter jih razdelila med pcominentne svoje prvake s podžupa« nom dr. Stanovnikom na čelu. »Slove« nec* sc izgovarja, da ti obč. svetniki stanujejo zelo »oddaljeno*, med tem ko ao magistralni uradniki, katerim so bile karte odvzete »bližje« magistratu. Mi pa poznamo mnogo nižjih in siromašnih magistralnih uradnikov, ki atanujejo Se bolj oddaljeno nego siromaki Stanovnik Pire in Tokan, katere je po »Slovencu* gospod župan »spoznal za vredne in po. trcbne» (!) brezplačnih tramv. kart.
u—• Seja občinskega sveta odgodena. Zs danes jc bils sklicana seja ljubljan. skega občinskega sveta, na kateri naj bi se nadaljevala proračunska razprava. — Crnordcča koalicija pa je porinila kot prvo točko na dnevni red službeno pra.
»Kino Ideal"
predvaja od ftrtka 21. do v&tev&j nedelje 24. t. m.
Plamen
življenja
radarska tragedija v 6 dejanjih z igralko Priscila Dean
M |»VV
Sodišče
§ Smola. V t«trni eelld je bdel pod. jot«u tat. Dolgčas mu Je bilo ln zvevla so tako lepo sijale.,. Poskusil je arefe narahlo je splezal skozi okno tar se u. poti! k prijatelju, ki je sunoiral v bliji. ni v najnovejši stanovanjski hlSi, pri. krojeni lz enega vagona, za več družic Prijateljevi pa so očividno Sli na koncert ali pa v gledališče, ker nl bilo nikog>> doma, vrata pa ao bila po nesreči od. kienjaria. Ubegli uzmovič si Ja pokels! ivijstaljere nedeljske obleke, ki je lepo
,'Hijena in zložena ležala v kčvčepj. ^oeasi »i jo Je prilastil in obenem ni po-zabil na kravato in čevlje. Ko je ime) vso toaleto pri roki, se mn ni zdelo vet vredno, čakati na prijatelja Stopil ja iz dvorane — tedaj pa ga je že čakal neki drug prljatolj, ki se ga je tesno oklenil in str. skupaj pošla nazaj v trdno zidj. no ln zanesljivo kamenito zgradbo, kjtr bo Se sedaj po odločitvi ljubljanske^ deželnega sodiSSa potrpel preko zimt; nato pa se bo, kakor je sam Izpovedal, za vedno odpovedal neprostovoljni državni službi, v katero je prri« stopil h v trinajstem letu starosti.
§ Jugoslovanski baron v zapor. Nth ustava sicer ne pozna plemičev, grofov in ne baronov, vendar se razne modro, krvne zapuščine avstrijskih časov po naših krajih ne morejo odvaditi teh is-pih naslovov in tudi ne z njimi združen« nadutosti. Med ta inventar stare Sare spada tudi rajhovskl Nemee »baron. Karo! Etrer, ki Je tleer pri?«! nekoč ii okobee Leipziga, pa je zaradi tvoje gn-ščine v Zg. Knngotl nad Mariborom op-tiral za Jugoslavijo. GraSčak hoče tnrej biti jugoslovanski baron, vzvISen nsd ostaMml državljani, ki t« morajo poko-ravatl aakonom, naredbam in predpiion. Zlasti noče lipeki baron spoštovati cest-nih predpisov. 8 tvojim avtomohiloi drvi po cestah kot bi Šlo za stavo. Lansko lota je dne 0. avgusta i največjo naglice vozil od Kungote skozi Dolgi dol in nl zmanjšal brzine niti na ovinka, niti dal signala, čeprav sta mn peljali nasproti dva voznika. Ta malomarni«! je zahtevala straSno žrtev. Voznik Alojzij Gro« je priSel pod kolesa, odkoder io ga privlekli vsega krvavega z razbito glavo ln zlomljenimi rebri Dolgo j» ležal r polni nezavesti. Le sila mladost: ga Je obranila pri življenju. V pondeljek je o\rožro sodišče obsodilo Karla Eger-ja na 14 dni strogega zapora, oltfigoma Grosn pa je bila priznana le malenkostna cdškodnina 5000 Din. Poškodovar.i se je zoper to nizko odškodnino pritožil, »tiarou* pa seveda tudi zaradi — kazni.
Iz Maribora
a— Mariborski drobiž. Glavna carl. narnica priredi danes, v četrtek ob 20. v prostorih trgovske Sole na Zrinjskcg« trgu carinsko konferenco. — Varnost« nim organom v Ptuju se je posrečilo ujeti tudi tretjega vlomilca iz okrožne« ga sodfšča, Remana, tako da so sedaj vsi trije vlomilci pod ključem. — 45« letni delavec v delavnici južne železnice
Protest pri županu, ki jc priznal umestnost protesta ter je takoj odredil pre« ložitev seje na prihodnji četrtek.
u— Bodite obzirni! Tako prosimo ono neštete funkcijouarje raznih ljubljanskih druStev, ki se večer za večerom obračajo telefonlčno na naSe uredništvo In hočejo po telefonu oddajati razne društvene ob-juve. Službujoči uredniki so ravno v večernih urah žo itak preobloženi z delom, lako da Jim je nemogoče sprejemati po telefonu Se društvene objave, ki so vrhu tega po navadi Se podvržene objavnl pristojbini. Društva, oziroma njihovi funkcl-jonarjl naj zuto oddajajo objave tekom dneva v upravnlštvo (PreSernova ulica SL 54) in le v tcb nujnih slučajih Se kasneje v urHništvu. A to vselej pismeno, nikdar telefonlčno. Toliko, da ne bo nepotrebnih zameri
u— Zahvala. Za v«e izraze simpatij, ki. so mi jih slovenski krogi, posebno znan-stvenl literarni in akademski pokazali, povodom mojega Imenovanja na strasbur-ško univerzo, se ob rvojem odhodu lz LJubljane prav toplo zahvaljujem. Med njimi prežite dni bom obranil vedno v najlepšem spominu ln *u navezane slike bom gojil na svojem novem mestu naproj v prepričanju, da bodo v skupno korist obeh prijateljskih narodov. L. Tesnlere.
u— Ura na ljubljanski glavni poŠti. Poroča se nam: Glavna poŠta v Ljub. Ijanl se nahaja v ccntrumu mesta in marsikdo kontrolira svojo uro po poStnl ker se na njo najbolj zanese, sli se zelo moti, ker ta ura skoraj nikdar ne kaže pravega časa. Razlika med njo in želez« niSko uro znaSa prav pogostoma tudi deset minut in marsikdo se je že kesal da se je zanesel na poštno uro. Ta ura, ki služi orijentacijl tolikih ljudi, bi mo« rsla biti prav točno kontrolirana vsak dan in uravnana po srednjeevropskem času. t. J. pn onem času, ki se ga drži tudi že!czn>ca, ker edino na ta način bo odgovarlal« svolemu namenu.
u— Predavanje »O umiku is Albanije leta 1915.» Prof. g. Josip Jcras, čegar zadtiie predavanje v društvu »Soča* o umiku srbske vojske In naroda leta 1915 čez Albanijo je vzbudijo nenavadno po. zornost, ie je odzval vabilu Sokola II ln
Franc Raner je radi prevelikega zavžitja gmatiko za občinske nameščence, o ka. alkohola zblaznel ter so g« morili pre. tere vsebini opozicije niti obvestila nit | peljati v bolnico. Proti temu omalovaževanju opozicijskih ;	. _ ,,
skupin je vložil obč. svetnik g. Turk',	Iz Celja
e— Poroka. Poročil se jo v sredo, dne 20. t m. g. Jož. Celcgin, poročnik v Splitu z gdč. Zlato JoStovo, hčerko prof. Ant. JoSta na Savi pri Celju. — Bilo srečno.
e— Iz državne službe. Minister pro« svete je nastavi! kot namestnega učite« ija za realistično skupino na državni realni gimnaziji g. Stantcja, abs. Hiozo* fa iz St. Jurja ob j. ž.
o— Ljudsko vseučilišč«, V pondeljek, dne 18. t. m. je predaval adm. kapotan Maks Ko^ač iz Maribor« »o eksploziji in razvoju eksplozivno tehniko*. Preda, vanje je bilo zc'o zanimivo ter je zaslu. žilo večje število poslušalstva. Žal, da se je sploSna brezbrižnost za nadaljno Izobrazbo v vseh slojih ie tako razpasla, da je treba naravnost občudovati vztraj nost in idealizem Ie redkih mož, ki tako vzorno vzdržujejo . ljudsko vseučilišče.
e— Občni zbor gremlja trgovcev v Celju se vrši v pondeljek, dne 25. t. m. v mali dvorani Narodnega dom« z običajnim dnevnim redom.
e— Sokolska miškerada. Kakor ob!« čajno priredi celjski Sokol tudi letos na pustno nedeljo, dne 2. marc« v vseh gornjih prostorih Narodnega doma ma« škerado, za katero sc obetajo zelo ori« glnalne skupine mask.
Osebne vesti s poŠte
PremeSčsnl io: upravnica V. rs:-roda Franja Zinauer lz Vojnika na Reči co na Paki, poštarji, oziroma poftariv; VI. razr. L Novak, Jesenic« na Gorenjskem v Radovljico, Ana Kupe«, Rečios na Paki v Olje, Anka Rehar in DuKcs. SkerI od mariborske pošte 1 k mariborski poŠti 2, Olga Goričan iz Sombora Maribor, Mara Kolar z Rakeka v Novi Sad, Marica Kasjak iz Maribora k Sv. Lovrencu poleg Maribora, začasna fH> štarica I. razr. Mara Grims od Sv. Lov-renca pri Mariboru na Jesenice (Gor.) in Milena Mursa iz Male Nedelje v Tu7.1o.
Reducirani s pravico do pokojri-ne so: kontrolor L razr. Evgen Križaj " Ljubljani, kontrolorja TI. razr. Ivan Na-potnik v Ljubljani in Fr. Hafner v Celja; kontrolor ni. razr. Matija Meden v Lja-Mjant; činovniki, ozir. činovnice II. razr, Iv. Nagu na mariborski kolodvorski pošti, Mara Lichtonegger v Ljubnem, Ilirija Nvkl v Ljubljani; činovnlk IB. ra«. Fr, Zehelj v Gornjem gradu; činovniki, ozir. činovnice IV. mzr. K. Tiefengrober v Mariboru, Matilda Drožan v Žužemberku, Marija Gori čar v Rimskih Toplicah; člnovnlcl IV. razr. Mnlkl Vargazon Mariboru in Terezija Vrančič v Novem mostu; poštar I. razr. R. Tomine v Ms riboru in poštariea L razr. Antonija Mi-lavec v Ljublja.nl; poštarlcl II. razr. M«' rija Petsche in Ana Rupar v Ljubljani, poStarlce III. razr. Franja Majdič v Kranju, Ana Mohar in Roia Lesiea v Ljubljani, Antonija Poj« in Krista Sattlor Mariboru; poStarica IV* mzr. Marija Na'* beshnher in poštar Ludovik Bonae " Ljubljani; poštarji, ozir. poštaric« V. raJ-nda Ljudmila Piščaneo v Ljubljani. MIha Jazbee in Fr. Kranjo v Mariboru, Ciril ITavliček v Celju, Rudolf Murmnrr v Oplotnici, Angela Mure v Dol. Logatcu: poštar VI. razr. Marko Mlletič » Ljubljani, poštaricl VI. razr. Mariji Schlich pri Ksaveriju v Savinjski dolini in Loa, Sotl v Celju.
Vremensko poročilo
LJubljana ?0 febrnari* 1924.
l.jahllinH ?0fl nad moriem
Krat opaiovania
Liubljan* . LJuhlisna . Ljnbljans . Zagrali . . Beograd Dunaj . , Iran . I mirnost
ob
7. U. «1. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
Zračua temperatur*
761 t 765-7 7«7-3
763	6 16S-I 7H51 7H7 0
764	3
-16 —27 -10 -1-0 -10 -60 —»00 -ro
Veter
Ing
iirezTetrs se v. Tih brea vetra
se* sap, brozvetrs
Utilaino 0-10
me« več obl. oblačno tneg
Padavine nim
10
8-0 80
V LJubljani barometer vlljl, temper. aii|a
Dunajsko vremensko poročilo: V Avstriji jc bilo davi zelo meglena Temperatura Je padla v višjih legah do — 10 stopinj In sc Je podnevi omilila. Popoldne se je približala ničli, v Gradcu Je znašala cclo -b 2 stopinji. Vremenski položaj
meula
jamo	01
megla
Solne« Tshsjs ob 6-56. taha s ob 1 "'33
se Je vsled razširjenega visokega tlak' tako Izboljšal, da ie pričakovati konca mrzle periode. Napoved za četrtek: Jasno, mestoma jutranja megla. Temperature podnevi neka) nad ničlo.
in sveta
Trnst za faraonovo slavo
Tutankhamen! Tutankhamm! Senzacija nad senzacijami. Ne samo vsa Evropa, temveč ves svet le požiral opise o grobnici, v kateri že tritlsoč let leži egiptovski faraon Tutankhamen, kl se celo po treh tisoč letih maščuje nad skrunllcl svojega groba, kaznujoč Jih s smrtjo!
Dolgo je trajala ta stvar, sedaj bo pa končala, kakor se vidi, z afero, čisto navadno poslovno afero, četudi stvar nl Izmišljena ali pretirana, ali Izkoriščana je bila tako, kakor bi obstojal nekak trust za Izkoriščanje ubogega Tutankhamena, oziroma njegovega preko tritlsoč let starega trupla.
Stvar je v tem: Cela zadeva Tutan-ktiamenovega groba se je spremenila v cekak monopol londonskega velikega linevnlka »Times«. Raziskovalec Carter ce Je dogovoril s »Timcsom« da napravita Iz cele zadeve trustovskl posel. Poprejšnja egiptovska vlada Je bila zelo prijazna In uslužna nasproti Carterju In on je to izkoristil na ta način, da nikogar ni pustii v grobnico, ker je dal za-stražltl vse dohode. Seveda, ako se j: dobro plačalo, se |e že prišlo v grobnico, ali plačati se Je moralo res prav dobro, ker trust Cartier-«Times« ie hotel Imeti lep dobiček od Tutankhamena. In vse novice o izkopavanju so Imele vedno prve »Times«, drugI listi so moral! ponatlskovatl Iz nje In tako Je tudi to nosilo lepe novce. Ubog! novinarji, kl niso prišli od »Timesav in so hotel! od Carterja ka) zvedeti, so morali to drago pla-latl, kakor se je sploh moralo vse dobro plačevati, kar se Je videlo ali slišalo o grobnici.
Slučaj pa je nanescl, da se je v Egiptu spremenila vlada. Na vlado Je prišla nacionalistična stranka In njen predsednik Je Zuglul-paša. Ta Je pod vplivom egiptovskega javr.cga mnenja, k! nl rado gledalo tega Carter-«Tlmesovega« privilegija, zahteval od Carterja, da pusti novinarje v grobnico In da jim pokaže vse, kar Je videti, ne samo koščke zidov !n da naj rezervira za egiptovske liste poročila o Izkopavanju ^tankbamnovega trupla. Razuri tega ie moral pustiti Carter v grobnico tudi drugo publiko, r.e samo svojih prijateljev In onih, k1 so dobro plačali.
Carter Je posta! nervozen ln Je takoj dal zapreti Tuiankhamnovo grobnico, da bl na ta način ustrašil egiptovsko vlado. Ta Je bila pa energična ln je sporočila Carterju, da zemljišče, ki ga on zapira pravzaprav nl njegova last ln !e postavv la egiptovsko stražo pred Tutankhamno-vo grobnico, kl Je ne bo več preiskoval Carter, temveč egiptovski znanstveniki, arheologi, s sodelovanjem francoskih učenjakov.
Tako je doživel trust Carter-«T1mes» fiasko In bo moral sedaj likvidirati, ker je zamenjal starega egiptovskega kralja s petrolejsklml vTelc! in rudniki...
Osofon, slušalo za zobe
Tehnični strokovnjaki se po nasvetih zdravnikov že dolgo bavijo z ml slijo, kako bi naglnhim omjgoCT flo-mavanje zvokov. Izmislili so si v tr e/rho raznovrstne aparate, ktterdi se nasrlušel poslužujejo, da vjamejo vsaj lieka tlstoe-a, Česar smo obPani deležni brez drugih pripomočkov.
Najnovejša Iznajdba na tem "riju ju osofon. Tme aparata iizhala od dveh besed: os (kost) in phon (glas). Iznaj-ditelj aparata je Američan, piše se tiernsb'ieh In izdala tam proko oceana dve tehnični reviji: »Science tod In-vention« ter »Radio - News«.
Zdravo uho sprejema zvoke po-F.redstvom bobniča, ki vod! zračil'1 tresljaje dalje do živcev. Zvoke posreduje izredno fin, komplicirano sestavljen ušesni aparat Kožčeno ogrod-je igra pri tem nemalo vlogo. To stališče je upoStcval Gomsbach, ko je izume! svoj oeofoti.
Aparat je precej enostaven. Ka ročnem držalu sta pritrjeni dve tuljavi, kl sta zvezani z dvema košPkoma trdega kavčuka. Vsaka tuljava l:na svojo žico. ki je v kontaktu z elcktrLPno baterijo, močno 6 voltov. TavSok ima obliko dveh zob, ki stojita drug * rbu drugega ta sta v sredi ločena. 7.oba sta zvezana z železno membrano. Na-glušec položi kavčuk rahlo na z oho, posluša in — čuje. Tako mu zobje nadomeščajo ušesa.
Popolnoma gluhim ljudem seveda tudi osofon ne more poimgati. Foskn si pa so pokazali, da pri njih npar:it ni brez vsakega pomena, Z njegovo pomočjo so namroP polagoma prišli do tega, da so začeli medlo razumevati besede, katerih poprej sj.loh niso mogli dozruivafi potom slušnih živcev. Osofon ima torej pred seboj neko b loiinost Mogoče bo kdaj u&akal, da ga uvclcjo v zavode za gluhoneme ter pripomogel k pravemu aparatu za glhšce. Zdravim r* bo nedvomno pomagal do tega, da bodo s zobmi poslušali radiotelefonijo.
Ford kot železničar
»Jutro« Je že poročalo o velikih Fordovih tovarnah, katere Izdelujejo dnevno 7000 avtomobilov. Ford hoče zvišati to število na 10.000 In zida v to svrho se nova poslopja. Imamo tudi celo strokovno literaturo o Fordu in njegovem delovanju, a ta manj govori o zunanjem razmahu podjetja nego o njegovi notranji uredbi. Ford Ima namreč svoi posebni delovni sistem. Njegovi organizacijski načrti upoštevajo Intenzivno Izrabljanje delavskih moči, nalvlšjo produkcijo pri najmanjši!) Izdatkih, ter so nadvse poduč-ni.
NI pa treba misliti, da spada Ford k navadnim pristašem v Ameriki razširjenega sistema »izžetnanja delavcev«. Nje- j govl delavci dobivajo za 8urno dnevno delo vsaj 6 dolarjev namesto običajnih štirih. Ford po možnosti tudi ne odpušča 1 delavcev; on rajši krajša delavni čas,ako tovarne nimajo dovolj dela. To njegovo početje Je novost za Ameriko, kjer sc navadno odpust! delavec —- od težaka In do ravnatelja — brez vsake odhodne odpovedi. če se zmanjša obrat. Navadno ima vsak ameriški delavec nekaj prihran kov, da labko preživi čas, dekle; ne najde nove službe. Podjetniki niso vezani na rek. Nastavljen« Je zaposlen samo toliko časa, dokler ga pot rebule jo-, leto al! mesec dni aH kakor nanese priložnost
Za Fordov način delovanja )e značilna sledeča zgodba z železtllco Dctrolt, Toledo and Ironton Kailroad, katero je kupil Ford leta 1920 na začudenje vseh njenih delničarjev. Ta popolnoma pasivna proga v državi Ohlo Je dobila cclo zasmehovalno Ime »930 km rjavih tračnic«. Ford ie začel svoje delovanje z ukrepi, kl so se zdeli nerazumljivi železniškim strokovnjakom. Povečal je za 20 odstotkov plačo vsem nastavljcncem In Istočasno zmanjšal cene voznih listkov za 20 odstotkov. Ravnateljstvo Ic poslal v pokoj. Nadomestil ga Je z ravnatelji svoje avtomobllne tovatne, kateri niso nikdar prej služIli na želcznlcI. Da se prelevijo tudi vsi ostali nastavljen-cl, Je skrajšal Ford delovni dan na 8 ur In Je vpeljal počitek ob nedeljah. Nedeljski vlaki so bili radi tega reducirani na minimum.
Gospodarski svet Amerike Je proroko-val kralju avtomobilov takojšen polom, primerjajoč Forda s ščuko, kl Jc šla io-vlt na kopno. Toda vse to nerazumljivo postopanje Je obrodilo drugačen sad. Še Junija 1920 Je odgovarjajo vsakemu dolarju dohodkov pri podjetju 1.18 dolarja lzda'kov, torej 18 ccntov Izgube, junija meseca naslednjega leta pa so znašali Izdatki le 53 centov. Železnica je postala aktivna.
Vzrok čudeža le bda Izdatnost 8-urne-ga dela. Ford ie odpravil navadno raz-
delitev opravkov In obenem potrato časa. Strojevodja Je moral v prostem času pomagati snažtti vozove, če je to bilo potrebno. Blagajnik je pomagal kolegu sestavljati vozne listke, če je odšel vlak In se je bjagdlna zaprla itd. Vsi nastav-lieoci do zadnjega kurjača so morali zelo pridno delati, da se Izboljša promet.
Tri mesce pozneje je narastel Železniški promet dvakratno, dasi se je zmanjšali število nastavljencev skoraj za polovica Izgube vsltd tatvin so se znatno skrčile. Pisarniški Izdatki, denar za tiskovine In sllčno, so se zmanjšal! za polovico. Premoga se Je porabilo !e eno ■ tretjino prejšnje količine. (Detroit Kall-1 road je pred vsem tovorna železnica, ! Ima 70 lokomotiv, 3800 tovornih vozov in! j sarno 2? potniških vlakov.) Polagoma so I nariščall tndl dohodki. Junija 1920 Je
geslavije. V teh državah prebiva povprečno 8 odstotkov žldov. Amerika ima 3 milljohe 850 tisoč lzraelltov. Od svetovnih i nest Ima največ židovskih prebivalcev Newyork (1,643.000 al! 25 odst.). New yorku sledita Varšava (310.000) in Dunaj (300.000). V Jugoslaviji sta najbolj židovski mesti Osijek In Zagreb.
X Kje so dnevi najdalj?,!. Zanimivo Je, kolik je najdaljši dan v raznih deželah. V Parizu traja najdaljši dan 16. ur !3 minut v Sudanu traja najdaljši dan 12 ur 40 minut na Kubi 13.IS, na Jugu Alžlra 14:02, v Španiji 14:50 ur, v Pe-trogradu 18 ur 45 minut Iz te statistike pa >e treba izvzeti kraje polarnih noči in polarnih dn!. Tako je v sredini Grenlandije ln na severu Aljaške dan dolg 70, noč
pa 55 koledarskih dni. V Nov! Zelandiji dan 117 noč 93, na Spltzberglh dan 137, noč pa 123 koledarskih dni po 24 ur. X KcduJ rastejo ljudje. Fiziolog Ane-
pcle.t je napravil zanimivo statistiko o tem, kako ljudje rastejo. Po rezultatu njegove statistike raste človeško telo do 30 leta. Povprečno zrastu človek v prvem letu 148 mm, v drugem !ctu 93 mm, v. I v petnajstem 53. Ob 18. do 20. leta zna-I v petnajstem 53. Od IS. do 20. leta pna-ša njegova letna rast 8 mm, od 20, — 30. leta pa le še po 1 mm.
5 UNCERftGODFRAMC BAR
a uiiuviintiuu pisalih stroji
S UUBIJANA, CANKAR. NAB. 6. Tel. 407
slovanskem svetu
! Imela Železnica
tisoč dolarjev pri-
mankliaja, enrj leto pozneje pa 31! tisoč dolarjev eiobl&a.
Zdal leva roka lo sledila, se z milom — Zlatorog — umlla. Ne mislile, da to le šala — koi roka bela le postala.
(V'ad»lfcvtal£ olftd:.)
X Konec premoga ln petroleja. Slavni švedski učenjak Arrhenlus Je v nedavnem predavanju trdil, da se dajo premogovna ležišča oceniti, ako se letn! prldobltck pomnoži s ftOOOi Iz tega pa ne sledi, da bl premog zadostoval še za 6000-fet kajti poraba premoga je vedno večja Irt premnogo ležišč premoga Je v laki globini, da je onemogočeno vsako kopanje, ker Je ondi vročina 70 stopinj C. Anglija bo Izčrpala svoje premogovno zaklade prej kot v sto IctJh. Petroleja bo zmanjkalo v 60 letih. Severni Ameriki bo zmanjkalo petroleja že pred letom 1940. Najbližje nadomestilo so vodne sile. Toda če tudi bl se mogle Izrabiti vse vodne sile sveta, bi komaj nudile polovico energije, kl nam jo dajeta sedaj premog to petrolej. Ostajata še veter In — solnce.
X Najlepša Američanka. Kmctica miss Norma Neablock lz Toranta Je prejela pri tekmi lepotic v Ncwyovku prvo nagrado In naslov najlepše žene v Ameriki. Zanimivo je znati, da je ona edina Izmed množice tekmovalk, katera nl rabi la nlkakoršnlh umetnostnih pripomočkov za lepotlčje. Miss Neablock je stara šele 17 let lina krasen, neoporečno pravilen obraz, temnosive žive oči in dolge kostanjeve kodraste lase.
X Zldje na naši zemlji. "L' Amalrc Amerlco — Julf«, revija, katero urejuje dr. Llnflcld, ravnatelj statističnega urada za raziskovanje židovskega naroda, Jc nedavno objavila Interesantno statistiko, kl našteva na naši zemeljski obli 15 In pol milijona žldov. V Evropi jih živi dve tretjini od tega števila, na Ameriko odpade ena četrtina, ostale pa Je treba porazdeliti na Azijo, Afriko In Avstralijo. V Evropi živi 8,750.000 žldov na ozemlju. katerega imenuje dr. Linfleld »centralno židovsko Evropo«. To srečno ozem Ue obsega: Poljsko, Ukrajino, Belo Rusijo, Litvo, Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Rumunijo ln sedaj tudi del Ju-
Profesor dr. Leopold
Heyrovsky t
V noči od nedelje- na pondeijek je umrl v pragi vsenPUifikl M-ofaEor dr. Leopold Hfcyrov=kv, star 72 let..
Češka jnrtdiiirta veda je izgubila z njim enega svojih prvih predstavite-!>iv. Ni ga	»a češkem. ki ne bi
pozna! irne.ia ln tiol profe^om Heyrov. rfcesa, f-tre-'ovmjaka v rimskem pravu, kl je temelj pravnih študij.
Prof. dr. Leopold Uevrov«k$, rojen
1 novembru (K.V? v Če*k'J> !eievi-
cah, je spadal še k profesorskemu zboru *ku™>e Pe.frko-nMnfcke praške univerze.. Ko se je let". 1SS2. univerza delila, je rirfa,or>il kot najmlajši Plan med pravniki na st.olloi r!m°lr»-'a prava kot, izredni profesor na čeSko um vorzo, Za. rednega nrofesorjs. je bil taltnovjvn 1SOO. TI**' <\v ttrli CtflM St? niso !m'-l; PtAvelmll pravniških kniicr, kajti tudi PeRM juristj so takrat' nisrtli večinoma v n»m*kf-M jeziku. fTeyrov?k/- <-o ie Iriil tefVe naloge ter je mt*««*!? 5eško v<rnw*Sko termi-nr»1ogi'o. Bil je dvakrat dekan pravniške fakuPete tn let* IflOH./fl. rektor univerze.
DljaSt.vo je ;nvlo v nrof. Herrov-sk'-o r<s,--> '-Hon-ne^i ttP!Wa. ampak tudi v t»oc}!fi!r<em o'>-o poffrtvovaJjie^a zaščitnika tn dobrotnika.
HejTOvs'—r^n.mvtve^o delovanlo je sr16bo3cn in obsežno. Njegrivo r>rvo delo je: cCbiT d!v- reehtficb- Geslal-tnng der publle!st.iehen OWiara»ion» (1878), s katerim se je bibllitim.'. Njegovo !/ivl'e.rifko delo ps je ,.b.-'-v-'! spi-. »Pčfi'ny a svstiint rimskAho nvA va soukrosnPho« (7>godovina !n sistem rimskega privatnega pravni 'z hva 1001 ./8. To delo «pa.la mol npl.se sveto vrt etra Uo«na. Prod twn je Ušel sni« »Tnstltuee prAva. Hm*ksho». Mitnj^ih ►.ni'ov jp vrsta. Leta 1&0S. j-.' bil ITpvrovfktf vzvollfin za	Kr'lov-
»kč Fes. t>\tc\. nauk in !. 1004., odnoa-no 1007. za Slana Česl.e akndemJJe znanosti In nmetnostl. Ko je Heyrov-sk^ leta 1023. slavfl svojo sedemdesetletnico. s« jnnilant in nj-.^ovi vdr-ni mV-nci. ki j;h .ie nepregledna vrsta, niso aVemtnlalt toliko sedtmideaet.l.-Anice, am^a-k StlrldeeotletnSeo znanstvenega, profesorskega In pisateljskega, delovanja ne.vTOvn?ltega.
Nkirova mOnumentnlna dela za-go-tavliaio velikemu pokojniku hvaležnost. čeft-.oga. naroda in slavno ime r-a vse čase.
Pokojnik je bil velik prijatelj našega naroda in ponovno je povzdignil svoj rrlas za njogove pravice. Posebno ie vzljubil iu£fosIove,nske dijake, ftu-diraioiše v Pragi. Skoro vsako leto je oriH na oddih na Bled In Jezersko in čutil se je na slovanskih tleh kakor doma.
Njesrovo truplo so vpe.pelili v kre-matorijn in polože zemske ostanke d.v nes na državne stroške v Funteon. Zapustil je vdovo, tri hčere (katerih ena .le norofen.i s t.ržačkim odvetnikom drjom. E. Starfirm") in dva sina, ki eta oba univorz.itef.na profesorja.
Slava Titovemu Fnominul
Slovanski geografski kongres v Pragi
Po izpodbitdi beograjskega profesorja (jeogralije J. Ovijičs je sklonila konferenca strokovnjakov v Pragi oktobra 1023, da priredi leta 1924. v Pragi kongras slovanskih sjeegrafov in etnogralov. Izvoljen le odbor, kl mu uačeluje profesor J. Polivka, podpredsednika sta prof. Pur-Irv.ie, ravnatelj državnega geologlčnega zr-od« in general Rauscb, poveljnik Zemljepisnega zavoda MVO., tajnika profesor Švambtr« in prof. Salamon, blagajnik pa ped ravnatelj Žlvnostcuske banke Pilit
Kongro« bo tvorilo 8 sekcij, in sicer: 1.) sekcija za kartografijo, geofiziko, geodezijo, hidrogratijo, m«teoro!opljo in kll-matologljo, 2.) r.n geomorfologijo bi geologijo, 8.) za geotrtuniko. 4.) za antro-j/ogeografijo Lil gospodarsko geografijo, 5.) za anlropologijo, etuografljo, demografijo in (iocljologijo, t5.) sa regionalno geografijo, 7.) zn šolsko gec7rufijo, 8 ) w organizacijsko geografijo.
Gluvna naloga l;on«rosa bo: podati ® velikih obrisih sliko tega, kar se je storilo uri polju slovanske geografije in etne-grafijn ln določiti program sistematičnega tlela za bodočnost, zagotoviti v?-ijemue prijateljske stike iu vzajemno pitdpom med strokovnjaki vseh slovanskih narodov in držnv ter u>tvariti »rajuo organizacijo.
Kako Je rastla Praija. Leta Mi?, je Imele Pragu, ii? ti oč prebivalcev, koncem 10. stoletja £-'> tisoč, pt> tridot-itJet-ul vojni jo imola, le ?o do 27 t!so8 ljudi. Leta 177;. jc bilo v Pragi i<j zopet, 80.000, let«, 17^0. do 181.S. f.-i sope samo 7.1. oziroma P7 tlfoS prebiralcev. Leia 18S2. Je imela ie zopet M.48' lete lfiai. 102.-! 11'«. leta. 1o 10. p 1O0.S50 pre bivaleev. Leia 1857. jo uaraftlo Etovllo na 200.722. lota 1S«>!>. ni 230.700, leta,. 16i«X na «4.145, le«.i l-t'.'". . S9T.2«f. Le',-i, ipoft. -iu: , Pra^a {..>! Btilllbn* prebivalcev, let: 1910. je irr.eiu 1.631 ir: leta 1021. pa. 670.657 prebivalcev,
Novo delo o Tolstem jo ntpl aJ grof 1 Sjor LvodB Tol.'. '. -.'-t. >-t5nopoi;jr:Sk<-ga apostola. V tnfj! jc- oMebl Tolstega razmer-- do ufrnvu tj^pos^odno okolice in družbo, k! so j-i shajala ua To! stega domu. Lvovlčero delo nudi vpogledu r postanek npb./> rili do! velikega pisatelja lu mislec V prvi vretl poja«^ njnjn postanek sKreutzorjove sonate^ in aram »Moč, tcmo> ter .'/.iti n<rtvec». Gradivo jo sijajno zlasti ker prihaja h (prvo roko in m dvoma n;id njegOvo av-I rentlčnostjo. Publikacijo je izdalo risko ' založništvo »Plamen« v Pragi.
Usoda bolgarske knjiga jo zolo žalostna in ne odpira n prihodnost niti najmanj:.} razveseljive perspektive. Literarni trg preplavlja pornografična. literatura, detektivski romani, kriminalne storijo. Dohra bolgarska knjiga nazaduje, ljudstvo požira 6trup iu špekulanti z instinkti maso polnijo svoje žepe z denarjem. Čitalnice In knjižnico propadajo, pisatelji živijo v bedi. Tako opisuje »o/lolv no bolgarsko proevato V. Parušev v sofijski »Zori«.
Vilko Mazil
V čakalnici
Mlada in lepa gospa Podlogova je bila skoro ne<poznana v mestu, daei je živela tu že veti let Tipala je doma v številnih gospodinjskih poslih, zakaj okoli sebe je imela že troje deee, ki je ni hotela prepuščat! tujim rokam, bivala je tako samo deei ta možu. vzorna mati ia žeoa, ki ji danes ni kmalu para.
Namenjena k zobozdravniku, je sre-Pala na stopnicah starega znanca svo-j^sa moža, ki se je baš vraSaJ od or-liinacijo.
»čakati bo treba,« je pripomnil gospod Vilar. ko mu je povedala svojo pot. «Pa saj vam ne bo dolgčas, prav gotovo ne,» se je poslovil s prijaznim nasmehom.
Oospn Podlocova }e očividno zmotl-živahen hohot, ki ga je bila Pnla pred vrati. V čakalnici »o bile same Ženske, ki so radovedno merile neznano paeifentko od klobuka do pet. dokler ni sedla na pleteno klor* pod zr-cn'om ln odprla knjigo, ki jo je blJa prinesla s saho. Nekntere ho inHe v rokah foorlo In kos platna, da so s! mo-ffp pTO?anjat1 čas s šiva.nlem in veze-n'em, drittre so pletle aH krpale noga-vle«, aH Imele kako drngo ročno delo. Nekaj pa jih je brezizrazno gledalo po
IsobL natrpani s staromodnim pohištvom in vsakojakimi slikami, kakor bulll 51ov"V v be-'"ste razglase na. zaprtih uradnih vratih.
(Jez nekaj trenotkov se je obrnila mršava gospodična k sosed!, da U mu daljevala prekinjeni razgovor.
»Tega še niste vedeli, da je norel tudi za Jerinovo Vido?«
»Nisem vedela, ne.«
cSai je imela že balo,» je potrdila ena, ki je krpala nogavico.
»O, pa koliko drugih ima Se na vesti!« je poudarila mr?avn gospodična. •»Ampak se bo onokel. kakor se je tisti njegov prijatelj Podlog, ki mu tudi ni biia nobena dota zadosti velika,«
»Kje pa je tdaj ta Klovek?« Je hlastno vprašala rdeče-lasa dama pri peči Ln položila prtiP, ki ga je imela v delu.
»Doma, doma!« se je zahohotaia
ona v Škodoželjni nasladi.
»Pri svoj »lepi« žen!,« je prasnila v razposajen smeh neka druga poleg klavir ia. Vse so se zarežale ob tej opazki.
Gosoa Podlogova je postala pozorna, tn.kaj zdelo se ji .je, dn imajo zdaj v zobeh njenem moža. Vendar se je oprezno potajila v kiljigo, kakor da ne poslu'«,
»Kaj, tla se je ret oženil?« te Je Pudila rJečolaska, - - • • • •
»Kaj že! Saj ima že troje, ali celo Petvero otrok.«
»Neko P^ljakino je pobral, al! kaj. pa še menoa gkilasto ta starejšo od eebe.«
Etičen srneh je pretrgala ženska, ki je priSIa iz ordinaeijske sobe, kamor je vsto. 3a tdaj rdečelaska.
»Ta menda tudi žaluje po njeim,» je letelo na rdečelasko.
«A-a?« so so spogledale ta nategnilo obraze.
»Kajpal Stara ljubezen; kaj še no veste?« je šepetala ona pri klavirju.
»Tudi tam nekje okoli Postojne se je ženM. Pravijo celo, da ima tam otroka.«
»V Skofjj Loki Ima tudi enega.«
»In tud! z neko natakarico ▼ Siškj.«
Od smeha so se tolkle ob kolena.
»Bofrvo. če se o vsem tem kaj sanja njetrovi ioni?« je rekla tista pri klavirju.
»Najbrže ne. drugaPe bl ga ne gledala, pa Pe b! bila še taka pokvekn.«
«3e take nl bil vreden,* je sodila ena pri oknu. »Jaz bi pa ne marala, pa Pe bi bil zlat. Takega pujsa pa že ne. Ze ime kaže. da je v njem vso podlo.«
«To je pa Imenitno: Podloe — podel. Imenitno, imenitno!« s« je režala rnrSava gospodito- In smeha nl bilo zlena konec.
Rdečelaska t-e je vrnila. Na vrsto je t priSa tista pri klavirju. Kmalu nato j« '
vstopil prileten duhovnik ta pogovor se je zasukal v drugo stran.
Čez nekaj časa So se zopet odprla vrata Čakalnice in vstopil je »ara Podlog. Vedrega obraza, kakor je bl! navadno, se je ozrl po ženi to se ji približal.
»Ali Se ne boš Prišla na vrsto?«
Gledala je v knjigo ta komaj da mn je dala odfrovor.
Kakor da je plani! jastreb med golobe, s« je mahoma izpraznilo pol čakalnice. Trrn"wtle so ee druera SO z najrazličnejšimi izgovori. Ko se je vrnila iz ordinaeiiske so^e tista ki je prej Bedela ob klavirju, je začudeno gledala po svoji družbi. Podlogov pogled pa ji je zaorl 6apo in odneslo jo je skozi vrata kakor v strupenem preoihu.
Zdaj je bila ra vrsti gospa Po-llo-gova, ki s! je tako prihranila dobro uro čakanja- In morda je bila zato petem kaj bolj milostna svojemu možu
pri -.i?!'rase vanju vesti« . . .
Osel
Nekega due se je obrnil osel k človeku in vprašal:
»Zakaj me zaniCuješ? Zakaj imenuješ ravno mene — ©sel?«
Človek je pomislil in odgovoril: »Ne more« oporekati, da ravnaš v mnogih re<ieh aeumaeje kakor druge Živali.
Le poglej n. pr. svojo hrano! Mar ni dovolj temnejših, vonjivejših in oku*-nejših želiš''; v naravi, nego ju osat.? Toda ta ž rež ravno osat.»
Osel si je vzel te besede k »rcu in je takoj za, zajntrcik pohnu-taj najlepši rožni grm.
Slučajno je, prišel mimo lisjak ia ga je videl.
»Dobro jutro, neel!« mu je laldicai, »in dobeT t<sk!«
Osel se je užaljor. okrenil: »Jaz nisem osej . . . oeli 2ro osat, ... jaz pa zajtrkuiem rože!«
Lisjale ga je dolgo ogledoival. »In ti teknejo — rože?« je vprai-ial konfino.
»Nak!« je prizna.! resnicoljubni osel.
<Osat pa ti je teknil! čemu si torej pustil osat?«
»Ker so ljudje rekli: le osli žro osat,» jo vzdihnil Ooci. »Trdijo, da so rože mnogo odlioncjša hrana . . .»
Tedaj so je lisjak od smeha preko-picnjl.
»O ti norec!« je vzkliknil, »in zato nočeš bit! veP osel?! Mar ne veš, da Je dvakratni in trikratni ose! tfet", k' ojiušča ono, kar mu je všeč. samo zato, ker se zdi ljudem zanič?«
Tedaj se je osel vrnil k r>rP'«' nemu osatu. In poslej se čuti pr! svo-.jj bran! srečnejšega in zadovoJjnejge->orikoll Človek.
Hela Hofmn-i.
ospodarstvo
Konferenca o Državni obrtni banki
Zagreb. 20. februarja.
V prostorih Trgovske in obrtniške zbor uice v Zagrebu se je vršila danes pod predsedstvom zborničnega predsednika g. Vladimira Arka konferenca, r.a kateri se je razpravljalo o zakonskem načrtu za astanovitev Pooblaščene državna obrtne banke.
Predsednik beograjske obrtniške zbornice g. Milan Stofanovič, kl ie med prvimi sprožil Idejo o ustanovitvi kreditne institucije, kl b! s cenenimi krediti podpirala obrtniško podjetnost ter pospeševala čim intenzivnejši razvoj obrti, je podal navzočim zastopnikom obrtništva podrobno porciilo o početku akcije ln o njenem razvoju do danes, ko je dosegel načrt zadnjo tazo in bi se moral ie prihodnje dni predložiti plcnumu skupščine.
Referatu le sledila živahna diskusija. Tajnik Saveza hrvatskih obrtnikov %. Cupak ie ostro napadal način, kako je bil izdelan načrt, ki odgovarja mogoče interesom srbllanskega, nikakor pa ne prefanskega obrtništva. G. dr. Pless je Lot zastopnik Trgovske in obrtniške- zbornice za Slovenijo grajal, da se ni vprašala zbornica za mišljenje o načrtu, 1:1 ne. vpašteva zahtev slovenskega obrtništva. Apelira) ie na g. Stojanovlča, naj podvzame vse potrebno, da bo dobila zbornica vsekako še priliko, da uveljavi zahteve, ki jih iinajo slovenski obrtniki glede snujoče se Državne obrtne banke. Iz Slovenije je govori! še g. Džamonfa is Maribora, ki je bil odločno proti sedanji obliki zakonskega načrta.
Predsednik g. Vladimir Arko je po končanih diskusijah naprosil g. Stojar.ovlča, naj bi ministra g. dr. Kojlča čim prej obvestil o rezultatih konference na kateri se je ugotovilo, da Je sedanji naiir. osnovanja Državne obrtne banke popolnoma pogrešan. Obrtništvo zavrača Idejo centralizirane bančne Institucije in zahteva za.posamezne pokrajine podrr. i -p'.-w'jjo avtonomijo.
izza smrti upravičenca. Ta določba je absurdna zato, ker je potrebno večkrat celo leto dni, da ee najdejo nasledniki, a iu dragi strani onemogoča kakršnokoli finanulelno transakcijo zaradi nosi-gurno?ti koncesije.
Pisec zaključuje, da so v projektu določbe, ki veljajo odino v Turčiji, da je projekt iz pravne in tehnične strani ne-točen, nedosleden in nesodoben v vsej svoji celoti, in to bolj uego katerikoli obstoječi rudarski zakon v državi. Na projektu je očividna tendenca centraliziran ja oe!o administracije v rokah minl-v.tra, ki more delati, kar mu je milo in drago, in to tembolj, ker je ta rak on pomanjkljiv in nejaeen.
Anketa o projektu rudarskega zakona
Te dni se je vršila v Trgovski iu obrtniški zbornici v Para je ro anketa zastopnikov rudarskih upravičencev in podrtij o projekta novega rudarskega zako-ju. Iz ankete priobčujemo nekatere zanimivosti. Sklenilo se jc, da zastopnik Trgovske iD obrtniške zbornico g. JelavK1 na anketi pri generalni direkciji rud v Peogradu (ki se je vršila včeraj) zast>-pa, v pogledu projokta novega rudarskega zakona nastopno stališče:
t.) Morajo se uvaževati dosežene praoče. J.) Administrativna kompeton^a se taosa urediti analogno administrativnemu In tehnične ran aparata Bosne iu Horco-govjne tc-r naj se ne koncentrira vso v rokah siftistra '/a, šume lu rade, ki je P') r.oveui piojckta edina upravna in tiadzonia oi'2st. 3.) Dosega rudarskih pravic nora b.ti cenena in ue zvezana a :i'nimi etroški, taksami in davki, kako?. to predvideva projekt. 4.) Iz projokta. na j se izločijo vse določbe, ki prep.-.v tavajo _rW:ionaliio plasiranje tgjega kapitala in vurovanje nacionalnih inttre-rov.
Na anfcetj je prevladovalo mišljenje, da w ta projekt kot nepripiaver. sploh zs--o-gjf© iu da . izdelajo strokovnjaki in Interesenti nov projekt na temeljn obstoječe!^ zakena za Bosno in Hercegovino, vtioftevajoči pri tem modeme institucije. Nov projekt naj tim bolj omogoča rudarsko industrijo ter preprečava nepotrebno Špekulacijo in rudarsko groznico, ki ee je lotila dela manjših pdvrednikov, Ijaieri nimajo niti dovolj znanja niti dovolj potrebnih srodstev za, razvoj rudarske industrije, a drže v rezervi med mnogimi nerentabilnimi tudi mnoge rentabilne radarske predele.
Med sarajevskimi Interesenti vlada »plošno mišljenje, da js projekt novega radarskega zakona eesMvljen zelo površno in malomarno. Neki sarajevski pravnik je objavi! v sarajevskem «Ju-poslavenskem listu* o tem projektu članek, iz katerega, povzemamo-
Osnova rudarskega zakona, ki naj velja, za celo državo, je vsestransko po-ipanjkljiva. Nedostaiajo p potrebne definicije glavnih pojmov, niso regulirani posebni odnošaji tudi v. primeri kolizije razsib interesov; z» vsako malenkost se odrejajo • drage komisije in se končno dajejo svobodne roke g. ministra za šume in rude, da deli koncesije po evbjl Uvidevnosti, bar bo eignmo izzvalo odpor.
Takse in globe so povečane od 6 do 56-icrat. Pravica iskanja io z enim dovoljenjem omejena na tri sroze. Cas trajanja te pravice je prekratek, ker traja le eno leto.
Od nadaljnjih izvajanj omenjenega pisca omenjamo kritiko določbe, da Imajo npra ričanei pravico samo na one vrre rud, ki jih prijavijo, Ako kdo drugI dobi kon-nesijo na isti prostor, toda na drugo rado, nastane kollzija Interesov ter Ima » takem primeru prvo la zadnjo končno besedo minister za Sume in rade. To se pravi; Nihče ne more reči, da je siguren pooblašftenja, ki ga posoduje.
Pravica iskai,ja je čisto osebna, a pravica Izkoriščanja preide na naslednike sitno, ako Jo prijavijo po treh mescih
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Turščica: baška, stara, 1 vagon 230; maroapril, duplikat kasa, 49 vagonov 245 do 257.5; baška, 10 vagonov 235 do 210; marc--april, 100 odst. kasa, 6 vagci« nov 225 do 230; april, maj, duplikat kasa, 35 vagonov 252.5 do 257.5; maj« juni, 27 vagonov 257 do 2(50; sreraska, 3 vagoni 245. Moka; 3 vagoni 500; <6: , 2 vagona 200 do 800, Tendenca živahnejša.
Ljubljanski živinski sejem ("20. t m.) Dogon 210 korij, 03 volov, H krav, 8 telet in 5 prašičev. Cene za kg žive teže; voli I. do 14. II. 12 do 13, III. 11 do 13. buše 10 do 10.50, krave za klobase 7.50 do 9 Din. Par dobrih konj sc je tržil povprečno po 20.000 Din. Kupčija z go« vejo živino je bila srednja, s konji pa slaba.
Vinski trg (20. t. m.) V vinski kupčiji vlada stalna stagnacija. Porast dinarja jc onemogočil tudi najmanjši irvoz. — Tudi za domači konzuin se v splošnem ne kupuje tnnoce. V Sloveniji so cene t- glavnem neinrcmrnjene in se glblteic Se vediio povprečno med 4 do 8 Din za liter po kakovosti. V zellnskem in hrodskem kotanj se prodala jo vina po 3-50 do 5 Din za liter. V Banatu je ne> kaj živahnejša trgovina. Cene lOodstot. nim vinom se gibljejo med 2-50 do 3.5tT Din za liter. Rdeča vina iste jakosti no. tirajo 3.75 do 4 Din, a vsaka nadaljnla stopinja alkohola 25 par več. Cene dal« metinskim vinom ab Bakar so bile med 3 do 4.50 Din za liter. Srbijanska sme« derevska in župska vina se tržijo po 3 do 5 Din za liter. Radi porasta dinarja se pričakuje oslabljenjc cen.
= Pridelovalni stroški za hmelj. Pišejo nam: Anketa izkušenih hmeljarjev je po temeljitem razmotrivanju in na podlagi zanesljivih podatkov dognala višino pridelovalnih čtroškov hmelja v letu 1928, Kakor znano, je množina pridelanega hmelja v raznih krajih in pri raznih posestnikih relativno zelo razllč-ca, to so pravi, da je rodovitnost hmelja zelo neenaka. Naiskrbnejše obdelovanje v najboliših iegah često povzroča veliko razočaranje, ker pridelek daleko zaostaja za pričakovano množino. Dognalo se Je, da je leta 1923. dalo 1000 hmeljekih rastlin najmanj 80, največ pa po 200 kg suhega hrn.ilia. Pridelovalni stroški so znašali v prvem primeru 823, v drugem pa 175 kron za 1 kg suhega hmelja. Ker je lani hmelj dal povprečno od 1000 rastlin 140 do. 100 kg pridelka, so znašali torej povprečno pridelovalni stroški 200 do 220 kron za 1 kg suhoga hmelja.
= Mjša Industrija I zanatl, njine osnov icr. stanje, odnosi, važnost, putevi, prošlost i budučnost. ITI. deo. Sestavil Milivoj M. Savič, nafeiaik ministrstva trgovine 1» Industrije. Sarajevo 1923. Cena 35 Din. Izdanje ministrstva trgovine in industrije. 583 strani. Vsi trije deli Vsebujejo doslej najtemeljitejše razpravljanje o na?i industrij! in obrtih ter služijo s svčjimi obllpimi podatki za prak lično upoznavanje našega gospodarstva. Opisanih je v tretjem delu preko 140 raznih industrij in obrti. Knjiga g Savi oa zasluži resno pozornost strokovne in Širše publike in je doslej najboljši priročnik našo industrije.
= Agrarna biblioteka. IV. knjiga. Ill-Ja Bošnjak: Težačka hemija (Kmetijska kemija). Za vse, a posebno za naše kme-'ovalce, je potrebno, da poznajo temeljna načela kemije, ld jo tako važna za tol mačenje vseh pojavov, ki se dogajajo v naši prirodi. Naš kmetovalec orje, seje, lanje, predeluje svoje pridelke, a ne ve, kako pride do svojih plodov, zakaj sq ti enkrat boljši, a drugič slabši, In ne ve, kako bi zboljša! pridelke in kako bi preprečil zle pojave, ki mu uničujejo njegove pridelke. G. Ilija Bošnjak, direktor enološke postaje Bukovo (Negotln) je uvidel potrebo takšne knjige in je res mojstrsko v lahko razumljivem hrvatskem jeziku sestav!! spis o kmetijski kemiji. Našim kmetovalcem priporočamo to knjigo, zlasti onim, Id kolikor toliko umejo hrvatski Cena je (2 Diti, za p» 5to 3 Din več. Dobiva se v knjigarna.1! ter v uredništva «Meje», Zagreb, Sndnld-ka aliea 9. Naročila za knjigarnarje sprejema knjigama Zabavne biblioteke v Zagreba, Frankopanska ulica 1.
= «H.eJa», list za poljoprlvredn, Industrija I trgovina. St. S vsebuje: A. liri-bar; Sporazum s Itnlljom. -— Inž. St). Juri« — A. P. Jaeobson: Danska poljo-
Iprivreda. — J. Lohmer: Neprljatelji agrarne reforme. -- Dr. Fran Spnier-Muys: Agrarna politika i ajfiairo Oj^racije v
Siovenaokoj. — Tlija Bošnjak: Težačka hfroija. — Bilješke. — Razno vljesti. — Književnost, — Uredništvo in uprava lista se nahajala v Zagrebu, SudniSka ulica. štev. 9.
Izvoz jajc Iz naše države je zaašal prosto leto po statističnih podatkih okoli '2100 vagonov. Izvozile so (v zaokroženih številkah); Hrvatska in Slavonija 690, Račka istotako tiCiO, Slovenija. 200. Bafat 300, Srbija 150, Bosna 110. Slovenija jo torej razmeroma Uvozila jako veliko količine.
henkur* v Sarajevu. Na trgovinsko firmo Avde Muhameda Nuhiča je otvor-jen konkurz. Pasiva znašajo 664.000 Din.
= Ustavljen blagovni promet na bosanskih železnicah. Te dn: je sarajevska železniška direkcija ustavila zaradi trau-pfirtiranja turščice za pasivne kraje ves blagovni promet. Dovoljeno }e le sprejemanje živijerjkib potrebščin do 300 kg. Ker te meve občutno ogrožajo sarajevsko trgovino, je tamošnjo trgovsko društvo zaprosilo direktorja Prokiia, da jomonu dovoli tudi sprejo.n ostalega b!a ga do dveh kolijov la 800 kg.
Dobava. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani so vrši dne 1. marca ofertalna licitacija gledo dobave 5BOO kg balo kovin«. Pogoji to nahajajo v vpogled pri ekonomskem edelenjii te direkcije vsak delavnik od 10. do 12. ure do-l«o!due (Oosposvetska cesta, nasproti Volesejniu\ kateremu je vposlati kolko-vauo ponudbo Jo I. marca.
Licitacija za nabavo električnega materiala za direkcijo državnega rudnika v Velenja se vrši dnu 10. maria ob 11. uri pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu. Podrobnejše v »Uradnem listu* St, 12 z dne 14. febr. •
i.-r Mor.opolska taksa pri oDravfo. Osl-jeSka t-.-orticj vžigalic ^Dpiva--, to naše največje podjetjo te vrste, je plačalo lani 08£80.800 Din na monopol^k! taksi.
^ Poljska produkcija v nekaterih balkanskih državah. V leta 1p23, je pridelal Jugoslavija (v tisočih q): pšenice 10.844, tursfice IŽ.816, ječmena 4765, ov-sa. Ž8DS; Bolgarska: pšenice .10 555, t.nr-SCIce 5590, jočmena 2674, ovsa 159; Ra-cmuslu: pšenic« 26.916, tiirSčlos 57.456, Ječmena 15.012, ovsa 9246; Madžarsko: pšenice tfi.4!8, turšfilco 14.01(1, ječmena 536B. ovsa 3708.
n. Banca Commerclale Trlestlna. Uprav n| svc.t banko jo sklenil povišanje delniške glavnice na 75 milijonov lir. Na glavni skupščini banke se bo predlagala loto 1923, 8-odstot.na dividonda, to je 10 lir na delnico.
Zlati na da vek v Bolgarski je povl-šap h, te p'ača Carina g 15 levi v bankovcih za i zlati lev do 29. febr.
= Rusko notranje posojilo. Iz Moskve poročajo: Sovjetska viada jo razpisala notranje posojilo v znesku 100 milijonov zlatih rabljev po 8-odst. obrestih.
Domače borze
20. februarja.
ZAGREB. Na efektnem tržišču tendenca nespremenjena. Promet erednjl. — Na deviznem tržišču so tečaji napram včeraj znatno popustili. V početku je vladala čvrstoča, ki je popuščala, a pod konec je nastopilo zopet učvrščenje. Promet je bil živahen. Največ se Je trgovalo v devizah na Dunaj, Italijo, Prago ln ftvlco. Noti-rale so devize: Amsterdam 2035 do 2905, Dunaj 0.1111 do 0.1181, Bruselj 2^7.5 do 282.5, Budimpešta 0.205 do 0.295, Bukarešta 41 do 44, Italija izplačilo 841 do 845, Kristljanija ček 1070 do 1080, London izplačilo 841.5 do 344.5, New-York ček 78.87 do 79.87, Pariz 8S2.5 do 3375, Praga 2S1 do 284, Švica 1377.JS do 1890; valute; dolar 78 do 0, aK 0.1125 do 0.1145; efekti: Banka za Primorje 0 do 65, Brod-ska 70 do 71, Eskomptna 158 do 160, Hipotekama 86 do 87, Jugoslavenska 138.5 do 139.5, Ljubljanska 235 do 237, Praštediona 685 do 990, Riječka 90 do 92, Sla-venska 0 do 107, Srpska 189 do 140, Slavonija 159 do 161, Trbovlje 765. Vevče 175 do 180, 7 odsL Investicijsko 59 do 60.
BEOGRAD. V devizah Je bilo jlanes dosti blaga ln je Narodna banka Intervenirala le v devizi na Ženevo. Nolirale so devize: Amsterdam 2910 do 8000, Dunaj 0.1115 do 0.1120, Bruselj 285 do 286, Budimpešta 0.206 do 0.208, Bukarešta 42.25 do 42.75, Italija 842.5 do 84S.5, London 340.5 do 840.75. New-York 79.10 do 70.20, Pariz 833 do 835, Praga 282 do 232.5, Sofija 60 do 61. Svita 1865 do 1370; valuto: d61ar 75 do 7&
gorje. Društvi Gornji grad la Velenje ee radi trajne nedelavuoeti Črtata, odsek zagorskega Sokola Medlja-Izlake pa se likvidira.
V župi včlanjena društva štejejo 8250 članov, od tega DDl naraščaja lu dece. Krojev je 260 članskih ia 153 za članice. Društva so imela v preteklem lotu 84 javuih nastopov ter okrog 150 izletov ln zabav, 36 predavanj, 269 nagovorov v telovad-nlcan, imajo 19 knjižnic z 2087 knjigarni, 7 pevskih, 14 dramatičnih, 8 glasbeno in 5 gradbenih odsekov. Pač pa je sokolski tisk še mnogo premalo razširjen. Živahna je tudi akcija za lastne sokolske domove, kl jih imajo dosedaj v župi tri društva, dve jih pa gradita.
2upa je imela nekaj nad 29.000 Din dohodkov in 26.000 Din izdatkov.
Tehnično poročilo je podal načelnik Je-rin. Zupa ima tri okrožja, celjsko, posavsko -in savinjsko. Okrožni izleti so bili v Konjicah, Šoštanju ln Zagorju, iupai izlet pa v Trbovljah. Na njem je nastopilo 73 telovadcev, 83 telovadk, 107 nnraSČaja ln 163 dece. Na nara'sfajskem dnevu v Celin Iti septembra je nastopilo 382 uara-ščajnikov in dece, žujiue članske tekme 26. avgusta se je udoležilo .82 telovadcev in S3 telovadk. Zupa imu 52 prednjakov, 16 prednjačic. Telovadnih ur je bilo 72T7.
Zupnl nadzornik dr. Stemplhar je poudarjal, da je po društvih 5e vedno premalo prednjakov in je predlagal, da sa poleg vaditeljsklh tečajev prirejajo tudi upravni tečaji za društvene blagajnike in tajnike.
Pri volitvah je bil izvoljen za starosta dr. Gvidoti Sernec (Celje), za podstaro-sto Ferdo Poljšak (Zagorje) in A. Ročnik (Šoštanj), za načelnika .lerin (Celje), za nnčelhico Cernejeva (Celje).
Letošnji župni izlet se vrši 21. Julija v St. Jurju ob j. z. Zapni prispevek se določi na .4.50 Diru
vršon «Tyršev dom», morda leta 1928.
ob desetletnici narodnega osvobojenji, to pa jc gotovo, da ne more hiti prej, nego bo v Pragi prim. zletiSče. Doslej Je zadostovala Letna, toda danes je tanj stadion za kolesarske in konjske dirke. Kje napravijo novo zletišče. Je težka ■vprašanje. Vendar je upati, da se vso uredi, saj je sklicalo rninistretvo zdrav« stva in telesne vzgoje strokovno anke< to v tej zadevi Upati je, da bo dala država vsaj izkopati in poravnati tU zn narodno Olirnpljado.
Odstop staroste COS. Iz Prage nattt poročajo: Dr. Scheiner, starosta Češko slovenske Obce Sokolske Je odstopil. Poskusi, da se ga pridobi za preklic de« misije, so ostali brczuspeSni. O vzrokih odstopa Usti ne poročajo uičesar.
Sokolsko življenje na Češkem je v ' zadnj. času nenavadno živahno. Dan n dnem se vrše občni zbori žup in enot, ki pretresavajo In pregledujejo minulo delovanje in delajo načrte za bodoče delo. Letos obhajajo Cehi nenavadno Vo liko jubilejev (n. pr. 2ižkov, Smetanov, j Macharjev itd.)' in pri vseh teh slavno« stih bo udeleženo tudi Sokolstvo. So. kolstvo prireja številne večere s preda« ' vanji ln koncerti, zlasti po deželi, bavi se s celo vrsto novih stavbnih sokolskih podjetij, župnih vadlteljskih tečajev ia izletov. COS. priporo$a vsem svojim 60« kolskim župane, da razpravljajo na svo« ' iih občnih zborih o Tyrševem domu v Pragi in o sokolskem tisku. V prvi vrsti priporoča «Vestnik Sokolskyn, kl se ti« ska Že v 33.000 izvodih, dalje revijo So kol, naraščajski list Sokolske Besedy m list za sokolsko deco aVzkrišeni«, kl ima 20.000 naklade.
Sokolsko društvo v LJubljani (Narod« ni dom) naznanja svojemu članstvu, da bodo od srede, 20. t. rn. dalje uradne ure vsak delavnik od 18. do 19. v dru« fitveni odb.orovi sobi (Narodni dom), pritličje levo. Pozivamo članstvo, da čimprej poravna članarino, tako zeosta« lo, kakor za tekoče leto.
Člane sokolskega društva v Ljubljani opozarjamo na predavanje br. Jerasa, kl bo govoril v petek, 22. t m. ob pol 21. uri V dvorani Kazine o umiku preko Albanije. Radi posebne zanimivosti sno« vi se poziva članstvo, da se predavanja polnoštevilno udeleži.
Sokol Bled praznuje v nedeljo, 24. t m. interno slavljc; otvori namreč novo dograjeno dvorano. Delo slavi svoj praz uik. Leta 1922 si Je društvo s pomočjo zavednih članov kupilo svoj dom ob najprometnejši cesti na Bledu. Čutili smo, da s tem šc nismo dosegli vsega, manjkalo nam je prostora, kjer bi se lahko vršil« telovadba. Sedaj se nam je tudi ta želja izpolnila, dobili smo oder, ki bo odgovarjal vsem potrebam. Gotovo sc ga bodo posluževale tudi igralske družbe poleti tekom seziie, ka« terim je bilo doscdaj na Bledu nemožno uprizoriti kako igro. Vabimo k našemu sl&vlju vse napredno domačine in oko« ličane. Spored je mnogovrsten In se za« ključi s prosto zabavo in plesom. Z-ače« tek ob 19. uri. Zdravo!
Kdaj bo pri'iodnji vsesokolskl zlet? Češki listi pišejo, da je zanimivo zašle« dovati, odkod prihajajo prva vprašanja o z'etu. To niso sokolske župe, ampak predvsem občinstvo, ki stoji izven so« kolskih vrst. Sokolstvu samemu nalaga z'et le ogromno delo in denarnih žrtev. Kdaj bo prihodnji vsesokolskl zlet, še ni znano, morda leta 1926., ko bo do«
Občni zbor celjske župe
Prošlo nedeljo te je ob nepričakovano veliki udeležbi delegatov tn članstva vršil v Celju občni zbor Celjske sokolske župe. Župni starosta dr. Sernee je podal splošno poročilo o delu v preteklem letu, omenjal glavne napake in ovire, kl so ee pojavljale tako v župi kakor posameznih društvih. Sledita so poročila Zupnlh funkcionarjev, lz katerih izhaja, da Šteje fupa 22 društev. Društvo Slovenjgradee ee je iz prometnjh orfrov prlkloplle mariborski župi Na novo se Je osnovalo društvo v narodno ogroženem Rogatcu. Početno delovanje tega društva Je prav povoljno.
Vsa društva, razen dveh, so agilna, prednnčijo jI ni pa Celje, Trbovlje ln Za-.
Šport
Prvo UaUiansko nogometno moštvo, kl bo po vojni Igralo v Jugoslaviji, j« moštvo Torino F. C™ kl Igra S. In 9. marca v Zagrebu proti jugoslovanskema pr. vaku Gradjanskemu. Milanska »Gazzetta dello Šport* pdudarja v svojem člančlča o tem gostovanju, da Ima prvi poset Italijanskega moštva poleg športnega tudi velik politični pomen. Torino F. C. spada med najboljšo italijanske klube ln je v mednarodnih tekmah, zlasti lani v Parizu, dosegel lepe uspehe.
Nogomet v Beograda. Beograjska Jugoslavija le prošlo nedeljo premagala ta-mošnji Jadran z izredno velikim seorom 14 : 1.
Dunajski Slovan priredi 22., 23. ia 24. marca mednarodni nogometni turnir, pri katerem bodo sodelovali beograjska Jugoslavija, hrnski klub 2ldenlce in S. C. Kinlszi lz Temešvara,
Arne Borg plavalni molster Avstra. lile. V Hobartu (Avstralija) ie Šved Ar-ne Borg pri prvenstvenih tekmah premagal na 880 jardov avstralljskega mojstra Beaurepalre v 10:57.8. S tem je zrušil svoj lastni rekord na tej progi ki ga Je z 11:09.1 postavi! v GSteborgu. Odslej Arne Borg ne bo več startal, da se pripravi za Olimptiado.
Gradlaiuki v Turilll Takoj po tekmah s Torino F. C. odpotuje Gradjanskl s 14 igralci in enim kluhovira funkcionarjem pod vodstvom sc. VVelssa na svojo turnejo v Turčijo, kjer bo Igral 14. marca v Carigradu prvo tekmo s klubom Oalata Serall. 16. marca Igra proti Sp. Cj Alton Ordu, 18. marca pa proti grškemu teamu. Sledi tridnevni odmor, nakar nastopi Gradjanski 21. marca proti C. Bagshe. Ni Izključeno, da bo igra! 23, marca tekmo tud! s turškim olimpijskir.r moštvom.
Tw|ci y Ljubljani
Od torka na sredo je prenočilo v Ljub ljani skupno 131 tujcev in siccr v ho« telu;
UNJON: Bloch Josip, trgovec. Trst; Kuchal Gustav, trgovec, Zagreb; Benko Josip, Industrijalec, Mur. Sobota; Bauer Ludvik, trgovec, Trst; Bleivveiss Josip, "tapetan, Tivat: Zom Alfred, direktor, Dunaj; Čerkask A'eksander, kocertrist, Meograd; Demšar Štefan, trgovec, Tržič; Fscker David, prokurist, Dunaj; Fran« loš Fran'o, tov. ravnatelj, Maribor; Iv. Fortič, elektrarnar, Idrija: Fašing Fran, trgovec, Zagreb; Fvck Maks, tovarnar, Kranj; Graven Ludvik, nadlnžcnjer, Bu» lapest; Komaner Rudolf, trgovcc, Dra« vograd: Konradi Artur, direktor, Magde burg; Kovačič Miha, trflovec, Dobova; Kohn Robert, trgovec, Dunai; Kranic Zdravko, trgovec, Celje; Lobl Izidor, uradnik, Dunaj; Madella Alojz, Industri •alec, Milan: Mathem Alfonz, inženjer, ArteTiare; Miszlikouski Josip. trg. pot« nik, Trst; Pachter Ivan, uradnik, Dunaj: Rimsa Ado'f, direktor, Sarajevo; Slade Anka, zasebnica, Troglr! Stiki« Alojzij, poročnik avtokolone, Skoplje; Schvvein« '■turger Karol, trgovec, Dunaj; Schoen ■Mdo, trgovec, Zagreb: Tachfer Narcis, trg. potniki Trst; Tonlattl Oskar, trg., Zagreb; VVebcr Ivan, posestnik, Cerven« 'ca.
SLONi Auguštin Ivan, trgovec, Skof« <a!oka; Andorluh Fric, trgovec. Borov. IJe; Bartol Rudolf, trg. s6trudnik. Loški i>otok; Blum Hinfco, trgovec, Zagreb; Babnik Ivan, skladiščnik, Gradec; Maks Boysen, potnik, Berlin; čeme Bcrta, tr« govka, Gorje, B'ed; Dauber Wolf, trg. notnik, Dunaj: Fric Franc, trg. potnik, Vrhnika: Flesch Josip, uradnik, Zagrob; Gonda Frane, trgovec z živili. Murska Sobota; Gre goreč Anton, pose-stnlk, Mengeš; Gunborn Teodor, inžen'er, Ba» ■len; Jcrausch Maks, trgovec, Maribor; Jendrič JuraJ, trgovec, Vel. Belkerek;
Križ Marija, poscstnica, Prezid; Merit Hubert, zas. uradnik, Kotoriba; Nebel Amor, potnik, Dunaj; Pistulka Henrik, potnik, Dunaj; Roth Franc, trg. potnik, Subotica; Rosenberg Josip, trgovec. Sen« ta; Urbapčič Adolf, mesar, Celje; Wid« mar Ferdinand, art. potpuk., Kamnik.
JU2NI KOLODVOR: Grego Karol, Iesotržec, Trst; Nemgar Marija, hči po« sestnika. Laze; Rautar Ivan, trg, Pla« nlna; Skočelič Katica, posestnica. Za« greb; Schibitz Emil, uradnik, Kočevje; Šubič M, Ivan, trgovec, Ziri; Schon R-, potnik, Zagreb; Zivič Mirko, zasebni!:, Zagreb.
LLOYD: Bitango Franc, trg. pomoč« nik, Mostar; čengič Beg Mehmed, mizar Kamnik: Goluh Josip, trg. potnik, TržlS Mura Josip, posestnik, Novomesto; Me« miševič, Sejid, trgovec, Sarajevo; Josip Povodnik, trgovec, Maribor.
SOČA: K ukor Fran, pre^L fin. korttr., Trebnje; Prinčič Ivan, zasebnik, Bitnje; Pokrajao Mile, delavec. Dolenja Kova« čica.
TRATNIK: Engel Artur, potnik, Du« naj; Jeriček Ludvik, trgovski poslovod« Ja, Raihenburg.
ŠTRUKELJ: Detel« Oto, vladni svet« nik, Preddvor; Lutz Slegmund, tehnik, Bludcnz; Mlhelčič Alojzij', vinotržec, Celje; Pogačnik Ciril, trgovec, Podnart; Rajh Josip, posetnik, Ljutomer; Riesch Josip, potnik. Maribor; Rug Peter, trg, Libeliče; Scholer Josip, trgovec. Trebi« nje, Kor-: Stefančič Josip, trg. potnik, Maribor; Stoviček Karol, posestnik, Le« skovec; Warmuth Anton, trgovoc In ve« leposestnlk, Brdo, Kor.
Poleg tega v gostilnah: De Schiav« 12, češnovar 8, Amerikane<! 13, Lozar 3, Novi svet 2, Možlna in Ravnik po 1.
I astnik In Izdalatell Konzorcll »Jutra«, ildaitvitrnl urednik Pr. Broaovlfi.
I Isk Delniške tiskarne, 4 d v Ljubljani,
Anto« UJovtc:
^Narodna" umetnost in »umetna" umetnost
(Misli povodom fllhirmonlčnlh kooccrtov Jugoslovanske glasbe.)
V lanskem »Ljubljanskem Zvonu« le priobčil g- Marij Kogoj zanimivo porodilo o smereh moderne glasbe v Evropi. Miselna podstava njegovemu poročilu ie bila neka Ideja, katere nI nikjer Izrecno izrekel ali precizno formuliral, dasl jo jo dobro čutiti iz vso vsobine poročila. Ideja namreč, da je duJcvno ozračje vse Evrope, vključlvši Rusijo, popolnoma homogeno, da ie torej du5evnost vseh evropskih narodov v bistvu na Isti razvojni stopnji In da bazira na prllično enakih tazvoinih prilikah. Ta ideia b! se dala na •;ratko označiti kot Ideja evropskega ■nternacljonalizma in enotne evropske umetnostne kulture. Njegovo razmotrl-vanle bi bilo v redu, če bi držala ta pre-tnlsa. Toda mnenja sem, da ie ta preicisa rmotna.
NI dvoma, da nahajamo v Evropi narode, katerih kulture se izrazito ločijo. Zipadne narode lahko smatramo za narode, M Imajo stare kultura, dočim, če se pomikamo proti vzhodu, naletimo na narode Jako mladih kultur. Med narodi mladih kultur so zlasti oni, kl so šele prod kratkim časom dosecH politično samostojnost. Politična samostojnost !e po mojem mnenju bistveni pogoj, da more narod v polni meri razviti svojo speci-ielno kulturo. Mod mlade kulturne narode se po navadi štejejo oni, katerih Imenoma poznani duševni tvorci so ii veli šele pred kratklpi časom. Narod, cigar kulturne tvorbe so povsem anonimne, se običajno ne šteje med kulturne narode, dasl je v tem stališču videti neko nedoslednost Zakaj anonimna narodna pesem, anonimna narodna ornamentlka itd. čisto gotovo tvori del narodove kulture. Kar torej po običajni rabi besede razlikuje stare In mlade kulturne narode, torej edino le to, ali segajo Imenoma znani duševni tvorci naroda le v ..as najbližje preteklosti ali pa za več stoletij nazaj.
Pri tem se pa kultura kakega naroda še ne more za staro šteti tedaj, če Je kak narod, kakor n. pr. naš, v daljši preteklosti sporadlčno produclra! kakega duševnega tvorca, kl nI Imel s svojim narodom drugih stikov kot samo svoje
pokolcnjo. Razlikovanje med mladimi ln starimi kulturami v zgoraj navedenem zmislu pa vsebuje važno jedro, namreč to: če se pojavi v narodovem življenju grupa i m e u o m a znanih duševnih tvorcev, Je to znamenje, da ie narod začel Intenzivno duševno življenje, dočim anonimna narodova kultu: a pomenja le bolj divjo ln počasno duševno rast neroda. Ce pa stoji, da nahajamo v Evropi narode, katerih kulture kežejo velike razlike v starosti, je po sebi Jasno Ha so duševne potrebe teh narodov recimo v današnjem prerezu popolnoma različne. Če se n. pr. pojavi v francoskem narodu kaka umetnostna struja, le smatrati, da je trenutnim dušovirtm potrebam francoskega naroda primerna In da jc njeno individualno obliko in rast določila vsa bogata preteklost ln tradicija francoske kulture. To Je na starem močnem deblu francoske kulture danes najnovejši po-ganjk In posebni sad; toda nI pričakovati, da bi prav tak poganjk ali sad moglo roditi povsem pritlično stebelce kake oisto mlade kulture. To malo stebelce Ima povsem drugačne potrebe ln ker le drugačne vrste, bo obrodilo tudi povsem drugačen sad. Res le sicer, da spričo velike evropske civilizacije, spričo Izrednih komunikacijskih sredstev vsako duševno dogalanje ln vsak pojav v kul-' turi zapadnlh narodov vpliva na sodobno življenje mladih narodov, toda napačno b! bilo misliti, da bo samo Iz tega vpliva mogoče izrastlo pri mladem narodu kaj sličnega kot Je istočasno ustvaril narod stare kuiture. V takem slučaju marveč nastane pri mladem narodu povsem lastna tvorba, kl nosi sicer sledove vpliva sodobnega duha stare kulture, vendar je pa ta nova tvorba mladega naroda v svojem bistvu Izrazita In oblikovana v glavnem le po mladosti svoje lastne du-ševncstl. Treba ml Je opozoriti kot primer le na to, kako se je v generaciji Zupančič-Cankar uveljavil vpliv tedanjih francoskih «dekadentov».
Natorna in uprav blologlčna poteza pri vsakem mladem narodu je pa, da se, razvijajoč enako posameznemu indivlduiu, poskuša čimbolj osamosvojiti. Pri gotovi stopnji razvoja se pri vseh mladih narodih pojavi ta tendenca: osamosvojiti se
od mogočnih vplivov starejših kultur In podati svoji kulturi ne samo osebno-
indivlduelno, temveč tudi narodno-lndlvl-duelno lice. Tako nastajajo v vseh narodih v gotovem stanju razvoja pokretl, kl z Izrazito borbenostjo nastopijo proti vplivom tujih kultur In kl Imajo potrebo, najti si potov do lastnega Izraza. Taki naravni nacljonallstičnl pokretl so v glasbi glasbene tvorce povsod obrnili na Čisto vrelo narodne glasbe. Tako se le, zgodilo pri Rusih, kjer je z geslom glasbenega nacljonalizma znana grupa peto-rlce Musorgskega, Rlmskcga-Korzakova, Borodina, Kjuja in Balaklrjeva postavila rusko glasbo ua povsem nova tla. Igor Stravlnskl nI nič drugega nego nadaljevanje Iste smeri.
Isto pot do lastne kulturne osamosvojitve je ubrala hrvatska In srbska glasbena moderna. Neposredna posledica tega stremljenja je, da se je začel Izredno Intenziven študij narodne glasbe, kl Je rodil veliko množino Izdaj, v katerih so srbski ln hrvatski skladatelji skušali narodne pesmi podati v Indlvlduslno-idealni obdelavi Nekateri skladatelji so se pri tem posluževali kompozitorlčna tahnike, kakršno Inla zapadnoevropska glasbena kultura, med tem ko so drug! poskušali najti povsem samosvoja kompozltorlčno-tehnlčna sredstva, stremeč po tem, da bi narodna pesem tudi v kompozitorični tehniki nosila povsem samosvoje, njeni posebni vsebini primerno lice.
Edino pri nas Slovencih ta razvojna stopnja po mojem mnenju še nI nastopila, kajti z narodno pesmijo se pri nas niso še pečali naši skladatelji kot z palljatl-vom, ki naj bl odstranil tule kulturne vplive, temveč lini le bila naša narodna pesem po večini lo nekak mehanski fol-kloilstlčen objekt, objekt domnevno brez Izrazite narodne llzljognomtje. Zato se kulturni vplivi zapadne glasbe pri nas čutijo najmočneje.
Kot Že omenjeno so se zlasti pri slovanskih narodih v dobi dozorevanja do lastne Individualne glasbe skladatelj! naslanjali na' narodno pesem tudi na ta način, da so Jo motlvlčno Izrabljali, snujoč na njej večle glasbene oblike. Zanimivo je, da so to storili, verujoč nekako dogmatično In brez pomisleka v vrednost nafodne pesmi, Interesantno bi bilo razglabljati, s čim Is upravičeno to Instinktivno občutenje la spoznanje viednostl ln pomembnosti narodne pesmi. Danes je že
splošno prevladalo mnenje, da tudi narodna pesem v svoji bistveni vsebini In obliki n! produkt naroda kot kolektiva, temveč da lo je nstvarll anonimni posameznik, narodni pevec. Način torej, kako je nastala narodna pesem, ul prav □ič različen od onega, kako nastaja umetna pesem. Oboje Je ustvaril posameznik. Razlika med obema Je po mojem Ie ta, da je vltaliteta narodne pesmi žo preizkušena In s tem je narodna pesem postala zanesljiv In vezen odraz narodove pslhe, dočim pr! umetnih tvorbah, zlasti pri onih, ustvarjenih šele pred nedavnim časom, manjka še ona časovna dlstanca, kl edina more biti merilo za vitalitcto duševne tvorbe In s tem tudi merilo za vrednost umetnine. Mod umetno pesmijo In med narodno pesmijo In torej med •umetno, umetnostjo In med »narodno, umetnostjo ni druge razlike, kot da Je vltaliteta narodne pesmi In umetnosti že dognana ln s tem tudi fiksirana njena vrednost, dočim je pri umetnih tvorbah to vprašanje ponajveč že odprto.
V jugoslovanskih koncertih Filharmo-nlčne družbe bo vrlo zanimivo opazovati smer In razvojno stanje naše glasbe, katera pri nas kakor pri vsakem mladem in nerazvitem narodu gotovo stremi v smer osamosvojitve ln Izoblikovanja svoje posebne narodno-lndlvlduelne fiziioguo-mije.
Slika, kl nam jo bodo nudili ti štirje jugoslovanski koncerti, bo na polju glasbe !n torej v malem pokazala razvojno starje in celotne duševno s t! našega Jugoslovanskega uaroda. Zakaj glasba, kot vsa umetnost, je sestaven In velepotntm-ben dei narodove pslhe.
Čehi o Jugoslovenkah
»Zentkj Obior>, rent tesltreh len, je
prinesel v It. 1,—1 1. 102«. »Dopis s io-goslavie*, ki ga Je v dostavnem prevodu prinesel »Slovenski Narod* t dne 10. februarja 1924. — Zdi »a mi, da le leial ta »Dopis z Jugoslavie* v uredništvu «2enskega Obzora* najmanj« dve leti, preden je zagledal luč sveta. To sklepam iz sledečega:
Dopisnik ali dopisnica »Dr—a» pravi, da Je bil kongres jugoglovenskega ienstvs v Beogradu »minolo leto, v resnici pa je bi! septembra meseca leta 1910.1 Dalje govori a »izboral Jugoslovanski 2enl», kl jo lz<la]a <Zofka Kvodrova*. Toda »Ju-
goslovanska 2uia> j", ia!, prenehala Izhajati io leta 1920. Najmanjo tako dolga tudi ne Izhaja več <Sloveuka», kl Jo js kratko dobo izdajala »Krščanska ljudska
stranica*. Prva napredna »Slovenka* ju izhajala v Trstu od leta 18'J7. do 1902. Dopisnik ne vo nlCe=ar o ustanovitvi (Narodnega leiiBkftga Saveza SI1S.* v Zagrebu julija 1920., ki obsega danes 22* Jugiv slovenskih ženskih organizacij, o plonar-uih sejah Istega Saveza v Novem Sadu aprila 1621. ter v Splitu oktobra 1921. ta
0	velcpcmembnem ženskem kongresu v Ljubljani julija leta 1022.
O tem kongresu so prinesli evejčat obširna poročila ter uvodne olanke »Jutro:, »Slovenski Narod*, »Jugoslavija* ln »Učiteljski Tovariši. Pr«v na toin kongresu Je bil tudi sprejet predlog delegatke in odbornlce »Osredujo zvezo češkoslovaških ženskih društev v državi SIIS.J iz Novsga Sada, ge. Štefanije Mlčatkove. uaj bi »e ustanovila »Vseslovenska tenska nt-za* s Oehoslovakinjami na vela.
Dopisniku tudi ni znano, da J« bilo leta 1922. poleti nad mesec dni 11 Jugii-slovenk, brbklnj, Hrvatic in Slovenk tu Ct&koalovatkem, kamor so priSle prouča-vat češkoslovaške kulturne, gospodarske in socijalne naprave. Dalja dopisnik n« pozni ižeiibkeja Pokreta*, ki izhaja i*> D. leto v Heogruuu in dopisujejo vanj Srbkinjt'. Hrvatic« ln Slovenke, ne lista »Ženska MJsao», glasilo hrvatskih krščanskih ženskih druftev, in ae »2enskegs S\ i*, glasilo slovenskih ženskih dru-tlev v Julijski Krajini, kl Je tudi * Sloveniji zelo razširjan.
Gosp. Dr—a ne omenja niti s besedloo karitativaega dela Narodnega tonakegs Ssveia, sloven. del; pokazal je svoj najlepši uspeh z ustanovitvijo — »Dečjega in Materinskega doma kraljiee Marije* v Ljubljani, kl ga opravlja druktvo »Dečji dom*. Tudi Je pozabil, da so jugoslovanska feministična društvu, oa čelu triu »Ženski Pokret* ir Beograda ln »Splošno žensko druitvo* lz Ljubljane, ustanovil« v jeseni leta 1928. v LJubljani »Feministično alijanso v državi SHS. Tudi o tej altjansi so nail napredni Usti obSlrno poročala
Vse lo popravljam, da no bl Cehoslo vaklnje, zlasti pa Jugoslovenke, ki so mor da nedavno fltalo omenjeni zastarani do-pi", mislile, da Jugoslovensta« lene v iad-
1	njih letih res ničesar ne delamo.
Minka Govekarjeva.
	Vsaka
	beseda
	SO par
, T .n. mil NHAI	...impiHn.ni. i n ...... — . — -...- ----- ------- - ----
u pisemc) v n«pr«J rise« m lahke tudi « sosmkah Ns vpraSasia odgnvaoa »pr..« Is, 6» H vprašanju prlloiena znamka sa odgovor ur Bsiiipulaoljeka prl.tojbl«« (t OI »V
Tsl
Pohištvo.
Vompletn« barvane apalnloe
o. 3200 Din tn peresni vime-ti po 420 Lila. — Sprejemam r.aro«lIa tn popravila. Franc "upančle, mtHrska podrn J-BiCm, Glino« 20, VI«. 3S38
Podjetje z lokalom
'aLroflno plet«ijc), dobro tflo-tv3 na prometnem krajo sred! mesta, ee ta 175.000 Dlo rroda. Rent reflektaotl naj Oglasijo pod ..Podjetje 176.000 Um" na upr. Jutra.
8722
(iščejo)
Šivanja vajena
fforpoeitns,	ir.i-Bta bia-
fajolfarke alt ka.' sllCneg« v t-Kovtnt. Naslov rove urrava ..Jutra".	SS«7
Pletenine
^eab vrst ln predtlkkartja
rofnlh del — najmodernejši •--orel — po aaln!?Ji cenL — L. Turk. Prta Skotijo IU.. T prejšnjem poslopju Kreditne banko.	2808
Mlad uradnik
verrlraD v dvost«\-netr 1raJ1-govodatvu, imoioi: s-'' -.■nska, srbobrvatake ln nem!!'.« korespondenco, 2ell premenlt! Hlutbo, najraje na-de2&'.o. — Naslov pove uprava „Jutrs".
am
Samotna opeka
ss notranjo obtldavo apne-strt, 700 komadov, naprodaj. Naslov po v o uprava „Jutra"
S856
Proda se:
2 vagona tepe sladke Vrne: 1 elegantna rumena kotlja; 1 kobila, 4 leta stara, sive barve, vteoks IS tn pol petfll. Pojarnlla daje lastnik Frar: Rlbnlkar, mesar, Hrastnik o-j SavL	8664
Pozor, Amerikancl! ! Met^čna soba
Naprodaj Je lepo P«™'« 1	licem prt debel gospodinji,
gospodarskim poslopjem bllrv	moJnostl s posebnim vho-
dvoh niest. 10 nlnut oddalje-	Jom _ Poaodbe na uprav«
no od kolodvora - Cens aelo	, Juu»- pod ,.Nujno". »»09 ,
ugodna. Pojasnila daje Frano ______ _ I
Cof, ves Dorfnrje, p. Skofja 1	" 1
Loka, Gorenjsko. 8SJ7	Dve jobl odstopim
kot podnajemniku, opremijo- i nt ali po dogovoru, onemu, kl posodi 10-12.000 Pls m 1 leto. Osebna garancija. -Cenj. ponudb« pod „3 sebi" na upravo ,,Jutra". 88S7
Praktične patentne fotelje
fiklopne postelj«)
Knjlgovodja-chef
korespondeat ▼ petih Jeslkm, atrokovijak v ataerlk. knjigovodstvu s petletno prakso, Ieli Ispremenltl eluftbo. — Sprejme 'udi nekaj ur dnev-
Vreče
vseh vrst M sopet t calegl pri tv. 8. Verinlk, LJubljana, Sodna ullug ta 4, 11 u 888 S
(dobe)
Hotelsko sobarico
lrvegbano kot drugo, !Me ho-til ttroUelJ	3080
no. Ponudbe pod „1. mareo" na upravo „Jutrs .
8STC
Mladenič kt la dovrttl Itlrt gtmnaslje tu en letnik vil. Sa, IMe mesta pisarniškega praktt-ksota sil kaj allfnega. — Ponudbe oa upravo „Julra" pod ..Vesten".	8904
1200 vre«
l-o Dlo 2'80, vporabath za offlje, embelaio Itd., odda ..Konkurenclja", Zg. SMka.
888S
Ugodna prillkal
mtkupa ta stavbenik« tn >t-iarske moj-tre! — Proda se radi likvidacije ti proste roke tn po telo ugodolh pogojih : ve« strojev ta izdelovanje cementne, tldne ln rtrefin« opeka, lomlloc va kamenje, popolnoma nov c BorttraT)c*m ta pesek, dve preiieeljlvl baraki, trdo kriti (888 la 814 ms). traCnlce. vogbnPke s kipaml. rasno orodje In priprave ta tldelo-vgnje medsten It glpea ttd. Ogled« se lahko vsak Caa. — Pojasnila daj« ..Hltrotld" T likvidaciji, Mnrlbor, Prelec-ssts ulica va	8711
.Posest'
Snažno sobico
; (VB« profesor (br«s sobot« ta
Realltetna pisarna, d. t o. *., Ujubljana, Poljsnska cela 17 ' prodaja:
STANOVANJSKE HI IB T 0^lJer'"Ponudbe"Bi'Vpravi predmertjlh Ljubljane, nt. jutrV'. ^ (lfra ,,B»,k|ca". | stanovanja takoj prosta, po ,	««,0
| 82.500. 100.000, 150.000 In 1____
176.000 Din ;	I
gostilno in trgovino, jc.ooo kron nc—.-de
10 km od Ljubljano a itlrt j	Krv" " ~ °
oral« temljiKa. t Inventar- . dem onemu, kl nt poltse Jem, 175.000 dlnkrjev i stanovanje <a sami a, obsto-KOLODV. RESTAVRACIJO, 1 '' <ve» neopremlj.nlh
iii

nudi najceneje, kakor tapctolik« Isdelk*
R. SE¥ER, 889>
speoijalna ealoga tapetniških izdelkov, Ljubljena, Gosposvctska cesta 6. 1'rodaja llmo In moriko travo na veliko ;n drobno.
— Konkurenčne cene! =====
Otroški voziček
dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe s oeno ln naslovom ns upravo ..Jutra" pod Itfro ..VotiSek".	3850
dvo-, 01 enonadstropno v sob . souporabo kopalnice, v prometnem industr. kraju, »redlnl mests. ee mogoe« T lep gostilniški ln tolenjai* »ovl hUl Vhod po mofrmsU nI vra kompleten loven- ! s atepnjttea. Nagrado plaiara tar, goapodareka poslopja, ^ Pavjemu etanovanJai -| kupoo krasna ekslstesi asa.- Ponudbe pod ..tdobnont na
Dira
aa »ttaetlh. v prav dobrem
stan,lU, po hlittl ceni ln drva, 80—30 »i, kostanjeva, po 460 K m, naprodaj. — Naslov v opravi .iJutra".	8301
IŽčem tapetnlka
t-t ve6 kosov dela na domu, • Ponudniki naj navedejo v kVrho primerjave ceno ta 1 tofo. saino sn delo; tu, kar treba, dobavim sam. — Pod ..Tapotntk" ns upravo ,Jutra* 8871
Brivskega pomočnika
popolnoma tturjenega v britju ln strllenju, se takoj sprejme. Matija BukovCan, Celje, Kralja Petra eoeta Stev. 27.
8803
Kontorlstlnja s sabetno prakso, .e takoj
sprejm«. Zahteva s« tnanje tlovenSfIne Id netuSiMne; tns-aj« laetlna dajo prednost. — Oterte t navedbo veeb pi*. <utkov la ptafs M opravo »Jutra" pod ,.PomoG 117".
8910
Iščem potnika
VI potuje po celi Jugotlavtjt, Proti provltljl Ponudbe pod ,Soliden" na upravo ,Jutra', 8748
Šivilja
•Protaa. orna la kl Ima de-ber okus. staoujoea v LJtb-ijnnl ali ovollcl, se sprejme v modni trgovini. •» Pismene Ponudb« s navedbo spoeob-hoatl os postal predal 88.
8708
Trgovski pomočnik j
«t«rej»a mo«, VI bl Imel veselje tudi ta potovanje, te
*rejme v manufakturoo In galanterijsko trgovino. — Naši«* povo uprava „Jotra". t	863
Snažna kuharica
kl sns dobro kuhati. IS«e slutbo pri orolnlklh ali ft-1 nancl. Bila Je ie v taki Službi. Ore tudi h kakemu vdovcu a malimi otroci. Ponudbe na: HaroSek N., pofitnoleteee Studenci pri Mariboru. 8808
Vzgojiteljica
kt rno neVollko Elvatl I« ro?-na dela, ItCe mesta pri betJSI drusttit. Naslov pove uprava ..Jutra".	8886
Perfektna etenogratinja
slovensko nemfiVv, strojepiska s mnogoVie prakso — lAfle elutbo. Ore tudi aa detalo. — Ponudbe pod ,,Mnogoletna praksa" ns upravo ..Jutra".
8701
KnMgovodJa.
bllanclst, II«« v prostih arah tvefer tapoalepja pri kakem podjetja. — Cenjen« ponudb«
pod ..nilaselst" as upravo ..Jutra".	8*1«
4 7» ¥t
Tonsalnt-Langenscheldt
metod« ra uCenJe franeolMs«, ItallJonMin«, ru»4ln«, praktično m trpelno vetan« la Murct - Ssndert, lit. J- und Schul«8rterbo h d. englltclien Spraehe, vse kakor novo, po rn liani cenL lile, pove upr. .Jutra".	»870
Stihih hrastovih desk |
r-relnjevlh. orehovih, po 4,00 K m", fronl-o vngon. prodata takoj todarju al mizarju. — I Alojzi) BUnltovie kolav v DnttKO pr' Metliki. Kt»
Vrtni pu«pan
Prodam lepo sadike c*. 25 em visoke. Coaa po dogovoru. —■ »Imen tialoh. Most«, tirov-clca.	8903
2 maškeradr.n kostima se oddaeta. — Oeledsta se v trnovim Jelafn, Gllnce p.-l Ljubljani.	8808
Za nakup opeke
prvovrstne, strelne, taretn«
In navadne ter aotldne Ja najugodnejša prilika. Rstpo-JllJanJ« na v • postaj«. —
Istotam te cddajo sattupstva. Naslov pod ,.Opeka" aa upr. „Jutra".	3836
Kopalna peč in banja
dobro ohranjena, to kupi. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Kopalna peC '. 3800
Ljubliauski Zvon
letnik 1023 prvo itevllko. kupi Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica ia 54.
Portal z rolo-om
ra trgovino (1 vrata t It-loibl) ,se kupi. Ponudbo t navedbo cene ln vellkoetl pod ..Portal" na upravo ..Jutrs".	8725
kupca
■Igurana. Din 750.000: ENONADSTR. H ISO ob Tr-iaikl cesti, velik vrt, ta^ koj prosta dva stanovanja, 300.000 Din: KONFEKCIJ. TRGOVINO s bogatim Inventarjem, zalogo, lokalom la delavnico, Nn 120.000: BANATOHIJ, krasen tn ob-eeten. ldUicen kraj Gorenjska. 47 proetorov, 8 oralov vru, parka la gozda, taat~ na vodna m«1, ugodni plačilni pogoji. Din «26.00 0. Dalje krasne vil«, gra£Glnsfca posestva, razna treovsk« 16
upravo ..Jutra"
8767
Mesečno sobo
po moSnostl s posebnim vbodom, pri boljtl napredni rod hlnl. I»f»m
Ponudbe pod vo ,,Jutre".
1. marcert. — Vlg" n« upra-8740
mmm
Kompanjona
Ite« doblikanesno Industrij sko podjetje s kapitalom Oln
100.000 -Ponudbe pod Slfro „r>obl{Vanoeno" , Jutra".
Resnega znanja
5el| gospod v evrho »enltr a
— Ponudbe s sliko na upravo
..Jutra"
„Muc«k". 3815
73.000 Din posojila
ne« t«-irna v Ljubljani pni: najrisjoinu obrestovanju. --Ponudb« pod ,V1«oke obres:1' □a upravo ,,JuLra". 88-10
Berite!
V r.&Jem lA vtame prostor sa
trostllnliika posestva, kmetska uosllluo : laotno koncesijo in poaeetva, stavbno purcele Itd. opravo tflr BOl^lui SKladlSfett. po nizkih cenah tn ugodnih - Gro tudi - lastnikom v plačilnih pogojih	SB8S drulbo. - V Mlilni Juknoga
Koloovora so tUdI vzamo go
Lipe
rirlma. stojese aH v hlodih n smrekov gozd za posekati, 5 mfnut oa kolodvora VII
stilno uprava
najem, Naslov pove
„Jutra.	8880
Pisarna
marje, nnprodaj. — Pojesnna ' v blHInt eodnljc, I električno daje Joalp Matjan, Vlžmarje razsvetljavo ln telefonom, fr
»a ai.
Pletllnl stroji
8tyr!s ft-TO. atrrta 6 Is pol —36. Vlktorla « In pot—83. tVedermano 5-85 — dobro ohranjeni, po nitki cesil naprodaj. — Kupim, evetit. tudi ■amenjsm stroje st. a. od 50 m naprej. — Loj M Kristan. Zapute-Leac«.	S800
Cehalček In kor ei levo
teme kupujemo. Sever S Komp Ljubljana, Wo!fova ulica 12.
NaprodA) J« ve«Ja mnoitna
sortiranili jabolk. Nulov pov« uprava „Jutrs".
8882
Med
Otomana
dobro ohranjena, s« prod«. — Naalov pov« oprava „Jutra".
3787
KA39
je rsntvsns sismlta pri'BstM aajlKillih In najtrpetoejtih
ievliev.
Dragotln Rogtli,
Uarlbor, Koiifti o. 19.
LaaiDš delavnica ia roJno delo. rss/a
pristni, planinska evetlltes. ve« sto kilogramov po ceni proda Ivan Kraioveo,
nitki
Dve hiši
neposredno tik vevflke papirnica, pripravni ta vsako obrt, takoj naprodaj. Naslov pove Uprava ..Jutra".	8859
Vrt za zelenjavo
«« odd« v najem. — Kotel Tratnik. Ljubljana. 8828
lllša
velika stanovanjska s več
stanovanji, veliko kletjo In vodovodom. M poceni proda v Celju, Breg — Ved pov« Anton tnklrrltt. Leskove« zadovtnsk pri Krik sna. 8778
3878 odda e 1. aprilom. ---pove uprava ..Jutra".
Na-lov 3761
Kavarna
v večjem mesto Slovenije, sn oildu s vsera Inventarjem tslogo v najem. Potreben kapital 100—160.000 dinarjev. Prednost. Imajo samo strokovno sposobni. Cenjeno po. nddbe na npravo ..Jutra" pod ,.Kavarna 800". 8012
čebelar, trna prt Prevaljah.
870»
Hi?o n pekarijo
na promstaetn tneeta, p-odam radi bolem!. Pojasnila daje: J o k o p 118, pekarna, Br«. lic« M. 11.	8884
Večje kmečko posestvo
M proda It prost« rok« t I vsemi gospodaraklml poslopji
1 t lepim ssdnlm vrtom, njivami, travniki tn gozdovoma. V blil se nahaja »tara dobro pnrnnns gostilna ob cesti Skofja Loka—kolodvor. Ns Seljo se proda celi so-»t-odarsk! Is Bostltntt-*! Inventar. Natančnega pojnsnl-ta daje M. KržlSnlS, Rn.1-. b«nhurt ^ v. - f lir
Opremljeno sobo
tBO mlrss go«podl«oa. kt j« ras das odsotna. Ponudb« oa upravo „Jutrs" pod ,.Od--—»	8853
Majhen lokal
s« 1B£« proti visoki odikod-
nlnl v okolišu slavne pofito al| maitlctrcta. Ponudbe pod (llfro ,/ral.oJ 10" na upravo ,, Jutra".	8S35
Skladišče
s pisarno v K"i'>dvortV1 uit. el, ee takoj odda. — NukIov pov« uprsvs .Jutrs". 8743
Sobe
po aetnostl s poaetmtia vbs-dom, IMera s I marcem. — Ponudb* na uprave nJulra" pod ..Poaeben vhod". 8881
6000 kron dobi
kdor pomaga mlrnt stranki bret otrok do stanovanja ene sobe In knhlnje. Stanovanj« j« lahko v mestu sil na vi. ču, v Mostah sil t oiii-ii. -Pcr.'t5be na upravo ,.Jutra" f«l .Jiiros atraaka", 8843
V najem ali na račun
>. takoj odda gostilna ns telo prometnem kraju, event. se tudi tako] proda. Ponudbe pod ..Prorietnl kraj 950" na upravo nJutra".	„e04
25.000 Din posojila
se ffle« za eno leto proti dobrim obrcetlm. Naslov pove, nprava ,,Jutra".	£&&4 t
Pee doberinan
rjav, 7 mesecev «tar. s marko ta 252. se Je zatekel. 81111
ua Ime ,.Boy". Kdor o nJem kaj ve. naj blagovoli »pore eiu na naalov: A. Varil«. Cesta na Gor. ielezaico kt. 7. proU nagradi.	»607
Družabnika
sprejme vefje, le popolnoma v poljano mliamko podjotje t strojnim obraloia -. lastni hi-SI. Potreben katiltal 75 do ItJO.OOO Din, t ali brez oseb- | nega sodelovanja. — Ponudbe pod ,,Tovarna pohletra" na I upravo »Jutra".	2821
Srebrna damska tira
se J« Izgubila v soboto sve. er od Vzajemne posojilnice do TraotMekanike ulic«. Najdi (clj naj Jo odda V Vzajftnn'
i.osojllnlcl.	3?48
Mlad, Idealen učitelj
3*11 znanja s neino dovo ne-omnticicvana preteklosti, »ts-ro do vi let — e kakim pre-molenjem. bodisi v denarju ali v posestvu. Prednost gre učiteljici lz Staj. Slovenije. — Dopis« s sliko oa upravnllitvo ,.Jutra" pod „Prva poualad".
8803
Polenovka
namočena, te dobi vsak petek tor tudi med tednom pri tvrdkl Fr. kham. »stprot-hotela ..Union".	89I>
Lope dekorae. rastline
kakor palme In lavorjl v vetj niaoltnl ta razne prireditve ln plesne veselice na raapo-lago. — Vo« pov« Viktor Korsika, LJubUanat Kongresni trg.	17«.
PERILO
p.
ter nin« modno la galan terljsko blago kupit« aaj esnels pri tvrdkl
JAKOB LAH
Maribor^ Glavni trg 2.
Izlel je v knjigi
T^f^sni in pristojbin.is pravilnik
Kdor plaSnje takse In pristojbino potrebuje poleg rak ona tudi pta-vilnik, kl zakon razlaga in pojas-noje. Knjiga kl obsega 340 strani, volja i poštnino vred Din 43-60 in se narofa pri
Tiskovai zadrugi v Ljnbljaui
Prešernova nI. 64.
! «Vidtt, dragi moj Wi!fried!» pravi >016, »vldifi, fe je moj teledjnamo v «joti rejo sličun kakemu kompliciranemu električnemu stroju s izmeničnimi toki visoke frekvence, kakor jih je j^adn je čase i sumil fizik Tesla... A (a »ličnost je le navidezna .. - Navidezno poznanj so fl tudi ti-le štirje transformatorji! ... In oni-le žaromet tam. ki je postavljen na vrhu tistega itibra ki saga iznad vsega stroja, on! Saromit ne pošilja morda svetlobnih žarkov, ampak magnetne žarke! Ti žarki bi se dali primerjati z s-žarki — seveda so ii"? končno jačjil — in sicer v tem, da prodro ne samo nekatere snovi v določeni daljavi, ampak vse stvari, •vso t>r.or, kakor jaz hočem... Jaz sera, iti merim in dajem žarkom dolžino v4 lov, jaz sem, ki jim ukazujem: ,do sdm in ne dalje' — in oni me ubogajo. Krstil sem jih za Omega-ž?-,;o.»
»Razumem vse to.» prekine rosno Wilfried Gloja- »Omega-žarki prenašajo tvojo voljo v poljubna razdalje ... Potem se vrnejo in ti sporoče, kij se je zgodilo vsled vpliva tvoje neodolji-ve volje. To poročilo prevzame telo-ilvnamo im ga s»y>roe' dalje v elušalo in v magično kupo ...»
»ToBno, Wilfvied!»
«|MU Toda, kje je vzrok, kaj je sredstvo tega čudovitega prenosa misli? Kako to, da tvoj teknijmamo, Čigar ime (t e 1 o e -- konec, daljava, dj-namis = sila) ei si zelo srečno izbral, ne odpošilja hertzovih valov aH pa rfintganovlli žarkov? Kako, da razpošilja teJodjnamo voljo, namesto da oddaja znane vale in žarke? ..
«Wilfried, oglej si teh sedem mrtva-Ekfh glavi* prav; G16.
Ob bokn stroja leži na platinasti prečki sedem mrtvaških glav/druga oc. druge oddaljene po potindva.fcet eenti-

metrov. Vse so med seboj zvezane z
električnimi žicami, razen tega pa Se s posebnimi .debelimi kabli s strojem samim..
In te glave eo teledynamu podeljevale mističen in temačen enačaj. Električne žice so vodile iz njihovih črnih očesnih votlin, kabel pa je vo-' di! skozi usta mod s ve. teč! mi se zobmi in odhajal zadaj na tilnik«, kjer so je pričenjala hrbtenica, ko so bilo te mrtvaške glavo Se žive in polne sive snovi, prevlečene z mesom iu kožo, žive glave živih ljudi!
Trenutek molka. G16 in Wi!fried opazujeta % neko svečanost.j-; atraSuo mrtvaško skupino.
Naenkrat pa G16 razlagajo Spregovori;
<Tu v teb glavah leži jedro mojo čudovite iznajdbe, ki bo h meno napravila gospodarja sveta..
Poslušaj, Wllfried!
V Wahallari, indijskem svetem pismu, Id sem ga dobi! v nekem starem svetišču v Dolliih, kl ga Angleži šo ni.--o razkrili in ga pozna le ducat brali-niansklh svečenikov ... v NValiallari torej sem čital. da so Indijci poznali že osemnajst vekov pred Kristom neko tvarino, kl ima to lastnost, da zgosti v sebi človeške misli in jih porom ojačene oddaja v neskončne daljo .. . Prečita! sem si skrbno ona me'.ta v knjid, ki govore o tej Čudoviti tvarini. Tn prišel sem do prepričanja. da. ona tvarina ne more biti nič drugega kakor radij! DA, naš moderni radii! Radi j, ki sta ga znova odkrila ,Curi<\iova ;n gospod Bčmont, a tibetanski magi so ga poznali že t»«oče in tfroče let, poprej in delali ž njim poizkusa ... A njegove čudne lastnosti so maco najbrž prestrašile, da .iih niso razkrili širsomu svetu . . . Magi so
umrli in njihova veda se je ohranila le na nedostorvnih Wahallarinlh listih >.»
G10 umolkne.
VVilfriod ga vos čas mirno poeluSa z zaprtimi očmi
Po kratkem pre molka Gld povzame:
»Spominjaj se boš, brat, sledečega:
Prod nekaj leti so bili ukradeni trije grami ra<lija iz Edison o vega laboratorija. Takrat je tatvina povzročila mnogo govorjenja na zemeljski obli.»
»Dd., spominjala ee.» odgovori tiho Wiifr!ed.
»•Brez dvoma si že ngenll,» povzame G16. i Ta t sem bi! jai. Potreboval sem radij, potreboval nujno. Da ga pridobim v laboratoriju? To bi mo stalo lete in leta napornega dola! Da ga kupim? Na vsem sveto je bilo takrat le 50 gramov radija, raztresenega v malih količinah pri tem in onem... In vsak ga je ljubosumno čuval, etra->11 in varčeval ž njim, čeprav »e iz-Irablia neskončno počasi! . . . Največjo količino ga jo Imel Eilison. Še! sem v Maxlison-Square. Mislim, da mi ni treba pripovedovati, kako som M ga polastil. Naj ti zadostuje, da 6em ga dobil.
Potem sem se vrnil v Delhe ln začel delati po navodilih tVahallare . . .»
Zopet, molk. Obraz G16ja XITT. postane nakrat strašen, uprav luciferski.
»Koliko noči se».n prečni! Koliko trjv-Ijenia me jo stalol Koliko mučenja! Koliko krvi je moralo teči! Tisoč človeških možganov, iztrganih lz še živečih glav, sem moral predelati po formuli, kl sem jo našel v \Vahallari: iž njih sem dobi! tri grame, sive tva-rine . . .
Wilfric-d! Takrat je bila doba. ko sc odrasli moški niso smeli drzniti Iti v mraku v gozd, pod katerim le.ži ono svetiSČe, ne da bi tvegali, da jih neznanci napadejo, odvedejo, privežejo na deske, "t,kalpirajo in jim iztrgajo živim možgane . . .
Oni trije grami sive tvarine, ki »«m jo trideset ur podvrgel vplivu radioaktivnim emanacijam, so tvorili zgoščo-
valee, pomnoževalee in od dajalec mojih misli; eoveda je bil takrat stroj Be zelo nepopoln. In od takrat ni bilo brahmanom nič voč treba o šil M mi svoje sužnje v gozd, da jih u jamam. Zadostovalo je, da sem le hotel, in ljudje ao sami od eebo prihajali k meni . . .
To Je trajalo tri leta.
MfcJiS si lahko, koliko ljndl sem moral pobiti, da sera dobil iž njihovih možganov tri grame one sive tvarine, ki je ima vsak človek le v neskončno mali množini . . .
Angleška vlada, k! o moji navzočnosti in o mojih poizkusih seveda nI vedela nič. se je čudila in pripisovala izgubo tolikih ljudi lakoti ...
Tako sem si pridobil dovolj sive tvarine, da napolnim ž njimi teh sedmero mrtvaških glav . . .»
G16 umolkne.
A \Yilfriod takoj prekine molk.
»Počemu si si izhral baš mrtvaSke
glave in ne kako drug« bolj znanstvena posode za shran ien.je? . . .»
»Simbolizem, Wilfried!» zamrmra 016 ln se nasmehne. »Simbolizem, remini-semee in če bočeg, oddolženje .'. . Dž! Ustvaril sem si, s pomočjo VVahal-lare sem si ustvaril poke vseobčo clo-voške možgane s skoraj božanstveno vsom ogočn ost k>; ti možgani obstoie zdaj v sedmih izvodih. Mar ni bilo pravično in primemo, da dam tem nadčloveškim možganom tabernakel, ki jim po vsei pravici najbolj pristoja? Človeška glava, sedež možganov, se mi je zato zdela najprimernejša, da vanjo shranim novo tvarino.»
Zopet premolk.
<Ostalo.i. nadaljuje potem 016 XIII., -ostalo m! je bi'a igračam sestavljanje človeške radioaktivnosti s hertz-bran-Ivievo tn erootfts-roentgeiiovo radioaktivnostjo, dalje prhporno oddajalee in sprejemaloe. oj&čeme s kondenzatorji. kl jih vidiš tu na levi telodynama. in kl love, zgoščajo in razpošiljajo flnld perisivHtov: to so fvo, v bistva glavne poteze moje iznajdbe . . .
Poleg tega Imam Se stroj, ki pomno. žuje v neskončnost fluid mojih možganov tn pošilja v neverjetne dalje ne. skončno povečano mojo Invultacljssko, hipnotično, svetiovidno, sugestivno la dezlnkarnacijsko moč, kl sem si jih pridobil pri študiju tajnih knj« od Ni. kolaja F lamela pa tja do Wahalla,. rije . . .» G16 umolkne. A takoj dvigne roka »Toda . . .» Molk.
NVilfried je za klopi! oči Zdaj jih zo. pet odpre in se vprašujč obrni k Najvišjem u Gospodu; / »Toda? . . .» Glo počasi nadaljuje: »Toda moj toledynimo šo ni ix>poln. Za zdaj lahko deluje samo v eno sme? in rte na več strani hkrati. V mojem teledvnam« je sedem mrtvaških glav, VViilfried, a samo edon je v mojem stro-ju eentralizator in dtfuzor. to je ona-la! platinasta kapsula a kristalnim pokro-' vum . . . RaznmeS?
Med tem ko se pečam recimo z Lam., pasom, ki sem ei ga l«po Izoliral za svoj poizkus, sem brez moči naprimer napram NyetaJopn, o katerem že orl 21. maja dalje ne vem več. kaj je ž njim ... A tudi če bi pusta Lam pas na strani sem naiprnm Nvotalopu vse. eno popolnoma brez moči, ker »1 ne morem, da so tako izrazim, odpreti njegovih m ožgan . , . Da bl namreč pri n'em kaj dosegel, bi bi! moral prej zroeriti na tem-le kefalometro, ki ga tu vidiš, kapaciteto fluida njegove vo-lie. A njegova kapaciteta, prav tako kakor tudi Prillantova ln Lourmelovj, ie tolikšna, da je to-le merilo na kefa-lometni. sploh.ne more zaanamovati..»
»Kaj torej?* vpraša Wilfried lahno razburjon.
Darujte, da rešimo sokolski Tabori

PRAGI • 23. MARCA 1924

Stroji za sladoled.
Tovarna priprar sa
iziislorauje iedu iu sladoleda ter hladilnih omar. »js/.
,Drava1 d. d. Maribor.
2sbtavi)ta prospekt«!
Hajn&odnejla prl.lka sa nakup
vsakovrstnega blaiia, ki je ratsuvlieno T 17 skupinah • Nad 2000 razvtaeljaloeT
Izredne potovalna ugodno ti
43°/, popusta na deSttoslovaikih želez-nenh, veljav o tudi za brtovlalie 74",'» znižjini vizum sa potni list
Pojasnila la Ugttlmaolj« daja Če8koalova'kt konznUt	Aloma Oonjpany, n.so.s.
LJnbtJan«, Brise •	LJiiMlua, Ktmgro.nl Irg S
IINHIIHIIHK
Denarja ni!
Va mali trud dobi vsakdo j jjri meni popolnoma zastonj blago za mušLo ali ionsko obleko, kotenico, platno, nro budilko itd. — IPoSljita mi «a pojasnilo cnamko ta odeovor in tvoj ■ jiatanAen naslov. Josip I BaU6, Litija. 673/a I
Rabim nujno
doc Milnici (StpassBndecher)
rabljeni, 5e ravno ne v najboljšem stanj«, toda defekt je sporočiti na naslov Venčealav Vilar, Ljutomer. ?6S/a
Harocaite, iitaite in razSir^aite
m
Preden nakoplta svilo za plesne tollets, oglejte st Batoffo pri 97 U
n. aSlnkovlG nas!. R. Sdss
LJubljana, Kastni trs 19.
Prodaja c« konkareačoni česali!
se nrctia i
Mtlilr
» trgovino z mešanim blagom, vino- in žganjetočem, skladiščem ta tudi 25 vag inov, posebuo za deželne pridelke sposobna, v indu-trijskem kra,u, vatSnem križišču južne železnice v Sloveniji. Hiša ima 18 kompletnih stanovanj SO metrov fronte, zraven spada tudi iest oralov gozda
Sijajna bodo&nosti "V1)
Vprašanja na poitnl predal 53, Celie. ki daje natanftia in podrobna pojasnila.	77H/a
ZAHVALA.
763/a
Vsem, ki so t dnevih nesreče, ob prebridki izgubi najinih ljubih otrok
ZorKe in Francka
sočovstvorali t nama, se najiskreneje zahvaljujeva
Fran in Lojzka Samec.
Polje, dne 19. februarja 1921
Halcenejše in najboljSs
SO	«76
vžigalice
iz Tovarne užigalit i RuSoli.
** Velika zaloga vsega elektrotehnik ** ••	nega materij ata	**
o motorjev ^
5 svetilnih teles _
■fi	Si
© gradnje	»3
»5	elektpam 0
d inStalaoljo C1
Elektrotehnično podjetje q M Leop. Tratnik »
M Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. M
Kupim
osobni avtomobil
tinejše znamke, novega tipa, malo rabljen. Ponudbe z navedbo cene pod .Avto" na upravo ,,Jutra"
Krompir
debel, zdrav, prebran, bel in rožnat, kupujem za dobavo takoj. — Ponudbe z označbo najnižjo cene je poslati na adreso:
Predojevič, Nova Gradška.
Kdor rad Sita lepe povesti, naj naroči splošno priljubljene
romane Jutra",
Do aedaj so tzšll sledeči: FEREAL CUENDAS:
Veliki inkvizitor.
Zgodovinski roman lz dobe Španske inkvizicije, Cena Din 30--, po pošti Din 2'- yc2.
IIARRY SHEFFs HgJ papeŽfl.
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost !n nenravna Življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja
in hčerke Lukrecije Borgije. BroSIrano Din 30'-, vezano Din 36, po poŠti Din 2'- več.
CLAUDE FARRERE: CllCJiril , ^
UUSal jI« Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20'-, po poŠti Din 1*50 več.
FR. IIELLER:
Blagajna velikega vojvode.
Roman. Cena Din 15'«, po poŠti Din 1'50 več. FR. HELLER:	'
Prigode gospoda Collina.
Šaljiv detektivski roman lz velikega sveta. Cena Din 10' po poŠti Din l'&0 več.
Knjige se naročajo pri upravnlštvn «Jutra» v LJubljani, Prešernova ulica 54.
IPF MODNI ATELJE M. ŠARC ^EŠKE IN FRANCOSKE nim
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 4
(V NADSTROPJU OBRTNE BANKE)
HITRA IN OKUSNA IZVRŠITEV
NAJFINEJŠE DELO
O.
.■^eSS&tefi)