m\
>iM»KB(evaam7-s
Izhaja vsak petek.
■ ■
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
Haračnlna znaša:
celoletna .... K 4 — poluletna ...... 2’—
četrtletna.......V—
Posamezna štev. .. OiO
g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
St. 35.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1913.
Leto VI.
Pokoncu glave!
Slovenska katoliška misel je v nedeljo, dne 24. avgusta praznovala slavce, kakršnega Ljubljana še ni videla. Vršil se je namreč četrti katoliški shod, ha katerega so prihitele deputacije naših organizacij, cele slovenske domovine. Slavnost so v ogromnem številu Počastili tudi bratje Hrvatje, Čehi in Poljaki. Zastopani so bili katoliki vseh jugoslovanskih zemelj naše monarhije. Shod se je pričel v soboto dopoldne z dijaškim zborovanjem. Gostje so prihajali iz raznih krajev z navadnimi in Posebnimi vlaki, tako da se je Ljubljana v kratkem napolnila in se je pričelo živahno gibanje po cestah in ulicah. Ljubljana se je kljub terorizmu hi prepovedi liberalcev odela v praz-hično odejo. Raz hiš so vihrale po-hosne slovenske, hrvatske in papeževe Zastave. Slavnostni sprevod, ki se je v hedeljo dopoldne pomikal preko merskega mosta mimo južnega kolodvora v Zvezdo k sv. maši je bil glasno ^Pričevalo neumornega katoliškega-krščansko socijalnoga organizatorič-hhga dela, katerega je izvršilo naše ljudstvo v dobi od prvega katoliškega shoda. To so bile čete zavednega naroda. To so bili povečini ljudje, preizkušeni v ognju boja za resnico in pravico. Tu ni bilo kimavcev, tu ni bilo dvomljivcev, tu ni bilo ljudi, ki bi ne vedeli, kaj hočejo. Pa tudi ni bilo ljudi, ki bi hoteli kdaj zatajiti katoliška demokratična načela, iz katerih izvira sha naše organizacije. Nad štirideset tisoč ljudi — deputacij vseh slovanskih katoliških plemen, osobito Hrvatov in Slovencev — je pričalo javno o moči in pomenu katoličanstva v Slovanih, dričalo pa tudi o zavesti narodne skup-hosti in vzajemnega socialnega dela.
V Zvezdi je bila sv. maša, katero je s!užil prevzvišeni zagrebški nadškof dr. Bauer. Po sv. maši pa je prevzvi-Sehi knezoškof ljubljanski izročil v ^’arstvo Mariji združeno slovansko družino. Prečitalo in od množice z Navdušenjem odobrile so se vdanostne 3zjave sv. očetu Piju X., cesarju in prestolonasledniku. Godbe so zaigrale ce-Sarsko himno, topovi na gradu so za-^rorneli, srca zbranega naroda pa so se '•'adovala in divila v navdušenju za svete nazore krščanstva in slovanske bodočnosti. Zadonela je staroznana in ePa slovenska pesem »Ti o Marija«, za djo pa »Lepa naša domovina« in »Kje dom je moj«. Bili so nepozabni tre-hutki srčnega navdušenja, ki more iz-
Uožganski valovi, družba z omejeno zavezo.
»Jaz ne bom imel nič z mestnimi ljudmi.«
»Kako pa hočete potlej ustanoviti družbo?«
»Počakajte me,« odvrne Ivan, poljubivši jo. »Zdaj se je lotim in jo naredim.«
»Želela bi, da bi ne bila družba,« bravi ona. »Družbe so tako nevarne, ^li se ne morete spomniti kaj pripro-stejšega?«
»Obljubim vam dve reči,« odgo-J°ri. »Družba, ki jo ustanovim, bo plačevala toliko, kolikor tista, ki jo usta-iavlja vas oče in niti za vinar nečem hkogar oropati. Tudi nečem vzeti niti 1harja od nikogar.«
j. »Zdi se, da ste svoje reči zelo go-lovi.«
»Sem. Samo ena reč je, ki si jo izgovorim. Moje ime ne sme na dan v ti rem. Nekaterim mojih ljudi bi to ne hho všeč.«
»Oče gotovo ne bo tega zahteval, '-e bi pa, bi jaz ne šla za njim.«
»Vi ste izborno dekle,« pravi Ivan Mn zdaj: z Bogom. Moje podjetje mi «o vzelo vsako dopoldne; danes popol-dhe pa grem igrat polo. Jutri se vidiva.«
»Oče ni rekel, naj me ne obiščete?«
virati le iz zavesti dobre stvari in neumornega dela.
Po končanem opravilu se je jel pomikati sprevod skozi mesto proti domobranski vojašnici, kjer se je vršil slavnostni shod. Tisoče in tisoče ljudi je stalo v najlepšem redu ob cestah in ulicah ter se divilo krasni prireditvi. Seveda so bili med radovedneži tudi liberalci, toda kakor začarani so občudovali, kar se jim je zapovedalo po njih časopisju proklinjati.
Četrti katoliški shod je otvoril č. g. kanonik dr. Gruden in je predlagal za predsednike g. dr. Fran Jankoviča, državnega poslanca v Kozjem, in Vel. De-želiča, bibliotekarja v Zagrebu, čemur so zborovalci navdušeno pritrdili. Nato so se vršil pozdravi dostojanstvenikov. Ob pol 2. uri popoldne je bil shod končan, ljudje so se pa razšli okrepčat in ogledovati mesto. V ponedeljek, torek in v sredo pa so se vršila razna zborovanja in posvetovanja o vprašanjih izpopolnenja delavnega načrta za bodočnost.
Narod pa se je vrnil v svoje domove, nanovo okrepljen in osokoljen z orlovsko jasnim pogumom, da brani zapuščino svojih dedov: vero in domovino ter tako vrši oporoko pradedov, ki so jo napisali in pečatili z lastno krvjo.
Katoliška je bila, je sedaj in mora biti v bodočnosti hrvatsko - slovenska domovina!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
DELAVSKO VPRAŠANJE.
(Govor dr. Zajca v socialno-političnem odseku katoliškega shoda.)
Delavskemu vprašanju so posvečali vsi dosedanji slovenski katoliški shodi, ki so se doslej vršili, veliko pozornost. Naravno in opravičeno je tedaj, da posveti temu vprašanju čim večjo pozornost tudi IV. slovensko-hr-vatski katoliški shod. Saj vzroki, ki nas silijo k temu in okolnosti, ki nas nagibajo razpravljati o delavskem vprašanju in položiti temelj bodočemu delu na tem socialnem potu, so neprimerno močnejši kakor kdaj poprej. Delavsko vprašanje sili na površje silneje, zlasti v naših južnih slovenskih in hrvatskih deželah spoznajmo katoličani o pravem času važnost tega socialnega vprašanja. Resnica je in nihče ne more utajiti dejstva, da je še vedno kmečko ljudstvo vzdržujoč element slovenskega in hrvatskega naroda. Ali prezreti ne moremo, da stopajo poleg kmečkih
»Ne, tega ni rekel.«
»Potlej si naredim jutri za vas prosto,« mu odvrne. Tesno ji je bilo pri srcu, ko je odšel. Njen oče, to je bilo res, je preosnavljal svoje veliko zasebno podjetje v družbo z omejeno zavezo, toda tu je šlo samo za to, da se dobi več kapitala in da se ložje opravijo ogromni, naraščajoči posli, ki jih je bilo kot plohe. Podjetje, ki ima premalo kapitala, mora propasti samo zato, ker prevzame več naročil, nego jih more kapital obdelati, in novega denarja vložiti v to pomen j a samo, da mora iti srečno naprej. To, kar je oče hotel, je bilo zdravo denarno gospodarstvo, toda obupen strah jo je mučil za Ivana, češ, da hoče po lahkomiselni poti sam sredi mesta in stresati svoj denar lopovom.
Ta misel o ustanovitvi dobička-nosne družbe, ki bi zanjo delal dopoldne, popoldne pa igral polo, se ji je zdela zelo otročja. Videla je svojo poroko vedno dalje oddaljeno.
Ivan ni imel tako temnih prikazni. Oglasil se je samo pri svojem zastopniku, mu je dal kratko navodilo, ček za 250.000 kron, je obedoval in poiskal svoj vlak.
»Dragi Turant,« je pisal ponoči, »vaša hči je ravnotako neumno čudna, kakor vi in zato ne ostane druzega, nego vama obema ustreči. Vsled tega sem ustanovil družbo in sodim, da
interesov tudi interesi delavstva med slovenskim in hrvatskim narodom vedno močneje v ospredje. Ni dvoma, da postane delavstvo tudi v naših južnih slovenskih in hrvatskih deželah faktor, na katerem bo tudi slovela naša narodna individualnost, ki bo s kmečkim ljudstvom se borilo za »krst častni in svobodo zlato«. In vsled tega pravilno trdim, da je od izboljšanja kulturnega in gmotnega stanja delavstva odvisna bodočnost našega naroda. Živel bo večno naš narod, dokler bosta kmet in delavec živela in dihala zanj, dokler se bosta na skupnem temelju borila in odbijala sovražne sile. Iz tega sledi, da bi grešili nad celim narodom, da bi si nakopali odgovornost, katere ne bi mogli nikoli zagovarjati, če ne bi posvetili rešitvi delavskega vprašanja največje pozornosti.
Važnost tega vprašanja hočem takole označiti:
1.	Najvišji interes slovenskega in hrvatskega naroda je gotovo ta, da ostane vsa njegova kultura, vse njegovo duševno in gmotno blagostanje zgrajeno na temelju krščanskega svetovnega naziranja. Zato moramo stremiti za tem, da se tudi vsled socialno-gospodarskega razvoja vedno bolj naraščajoče delavske množine ne odtujijo krščanskemu svetovnemu naziranju, ki prepaja naše kmečko ljudstvo in iz katerega tudi naše delavske množice po večini izhajajo. Dejstvo je, da tvorijo ravno razmere, v katerih živi delavski proletarijat, najugodnejša tla za verski indiferentizem in za brezverstvo. To velja ravnotako za neorganiziranega delavca, kakor za onega, ki je organiziran v socialni demokraciji. Neorganiziran delavec je siromak v gmotnem in moralnem oziru, beda ubija v njem vsak zmisel za višje ideale. Kolikokrat tak delavec ne pozna urejenega in zadovoljnega družinskega življenja. Za primerno izobrazbo si ne more prizadevati, ker mu nedostaja možnost. Skrb za vsakdanji kruh mu ne pušča časa, da bi mogel misliti na kaj drugega kakor na to, kar zahteva kruti boj za obstanek. V socialno-demokraških društvih pa delavca vzgajajo zistematično v materialističnem duhu, v sovraštvu do krščanstva in vsega, kar sega preko posvetne in tuzemske kulture. Čim bolj se množi ta delavska masa, tembolj narašča nevera, tembolj se celo javno življenje razkristjanjuje, tembolj vleče ta vrtinec tudi ostale stanove za seboj. Zato pa nastane za nas dolžnost, da iščemo
smem popolnoma mirno obljubiti, da
bo tako delala, kakor tista, ki jo ravnokar vi uvajate na denarnem trgu. Mislim, da tu ni razloga, zakaj bi ne bila Marica in jaz tako dobra tovariša kot vedno, medtem ko jaz zaupno čakam uspeha svoje sreče.
Podjetje, to vem, me bo močno težilo, toda navsezadnje ne bom na slabšem, kakor Jakob, ki je moral služiti štirinajst let, preden je dobil deklico, ki si jo je želel. Poskrbim, da dobite v šestih mesecih poverovljeno računsko poročilo o mojem podjetju. Mislim si, da je le pametno, da zahtevam: Če pojde moje podjetje tako dobro kakor vaše, potem se bova mogla jaz in Marica opročiti brez kake daljnje očetne trgovske sitnosti.
Vaš odkriti	Ivan Čenel.«
Viljem se je silno zasmejal, ko je to bral.
»In na vsezadnje,« si je mislil, »je dobil fant pogum.«
Narekoval je pismo, ki je v njem sprejel Ivanovo zahtevo, in tu se je reč v toliko končala, kolikor je zanimala starega trgovca. Ivanu ni branil sestajati se z Marico, kolikorkrat sta želela; branil se je samo lenega zeta, ki nikoli ni nič delal. Moža, ki more vse svoje dni zapraviti, ni razumel in ga tudi ni želel razumeti. On sam je trdo delal celo življenje in to se mu je zdelo dobro.
sredstev, temu ođpomoči. V obstoječih razmerah je edino uspešno sredstvo v to svrho strokovna organizacija, ki skuša, stoječ na temelju krščanskih načel, izboljšati gmotni položaj delavstva, ne da bi pri tem trpeli njega najvišji duševni in kulturni interesi.
2.	V Avstriji vedno bolj pada število onih, ki se samostojno pečajo z obdelovanjem zemlje, v istem razmerju rastejo množine nesamostojnega indu-strialnega in obrtnega delavstva. Industrija in obrt raste, to je suho dejstvo, s katerim moramo računati. Industrija in obrt pa napreduje in bo napredovala tudi v slovenskih in hrvatskih deželah. Moderne pridobitvene metode prodirajo tudi v južne kraje, patriarhalnost izginja in kmalu bodo izginili tudi zadnji sledovi naturalnega gospodarstva, nov rod vzrašča, vrste nesamostojnih delavcev se množe, množe se pa tudi sužnji kapitala. In ta proces se nahaja V naših deželah šele v začetnem štadiju, kajti bogati neizrabljeni naturni zakladi jugoslovanskih dežela večinoma še čakajo moderne tehnike in delavnih rok, da jih izrabijo v prid moderni kulturi. Kakor pa je ta proces združen z velikimi nevarnostmi v verskem oziru, tako tudi v narodnem. To pa zaradi tega, ker se velik del onih mas, ki pri nas zapadejo delavskemu proletariatu, obrne v tujino. Najgloblji vzrok temu pojavu je ta, da je pri nas zaslužek nizek in ker manjka pri nas kvalificiranega delavstva tako, da skoraj vsa boljša mesta zavzemajo tujci, naši pa odhajajo za težake na tuje. Tako izgublja slovensko in hrvatsko ljudstvo najboljših moči, bodisi za vedno, bodisi začasno ali pa periodično v obliki takozvanega sezijskega dela. Medtem, ko domovina pogreša domačih delavskih moči, se naše mase v tujini raznarodujejo in izmozgajo.
3.	Tisti del delavskega proletariata pa, ki ostaja doma, ostane po velikem delu neorganiziran in nezaveden in se nikakor ne povzpne. Dočim se kapital združuje v kartelih, je delavstvo razbito, brez stanovskega ponosa, obsojeno v sužnost. Kar se pa organizuje v socialnodemokraškem taboru, pomeni za nas neprecenljivo izgubo.
Nastane vprašanje, kaj se je glede na delavstvo pri nas izvršilo, kakšno je stanje našega delavstva in v čem nam je treba najbolj izpopolnitve.
Predvsem je konstatirati, da se je od naše strani v primeri s skrbjo, ki se posveča kulturnemu in gmotnemu
Od časa do časa je vprašal Čenela, kako mu napreduje družba, toda vedno ga je ta odpravil s praznimi odgovori. Marica sama tudi ni bila bolj srečna. Za vsako vprašanje je imel Ivan kak temen odgovor, dasi se ni prav nič videlo, da bi bil kaj pobit.
»Ne vidi se, da bi žrtvovali kaj preveč vašega časa svoji družbi,« mu pravi Viljem nekega večera. »Če mi nogo odtrgate, boste našli, da ste udarjeni.«
»Noge vam za ves svet ne bom trgal. Vi ste mi rekli: če morem ustanoviti družbo, ki bo nosila, se bova z Marico poročila. Jaz se bom tega držal. Medtem pa vas moram prositi, da ne motite mojega dela z vprašanji, ki nanje nečem odgovoriti.«
»Prav je tako, fant. Jaz sem vas samo prijazno posvaril.«
»Upam, da ne boste izgubili vsega svojega denarja v mestu.«
»Mirni bodite, dragica,« jo zagotovi Ivan. »Reč je v zelo zmožnih rokah. Ko pride čas, vam bom mogel pokazati poverjeni računski dokaz, da je moja družba dala znatno dividendo.«
»Ali je ta vaša družba, bodi že kakršnakoli, kotirana na borzi?« vpraša Viljem.
»O ne. To je premalo izvirno,« odvrne Čenel. »Vsak Tom, Dick in Harry od kake družbe si pridobi kotacije na borzi.«
L
blagru drugih stanov, glede na izboljšanje položaja delavstva še vse premalo storilo. V tem oziru bo treba naše delo podvojiti. Zmisla za to vprašanje ne manjka, pač pa teoretično zadosti naobraženih in praktično izvežbanih moči, ki bi se mogle stalno posvetiti delavski organizaciji. Krepko jedro za uspešno izpopolnitev delavske organizacije v duhu naših načel obstoja. Dasi je tudi pri nas strokovno organizacijo delavstva začela socialna demokracija, se je od naše strani v primeroma zelo kratki dobi in z velikim entuziazmom ustvarila organizacija zlasti tovarniškega delavstva — tobačnega, papirnega, fužinskega, predilniškega, — ki se je v velikih bojih izkazala kot trdna tvorba, na katero moremo zidati dalje. Obrtno delavstvo, železničarji, kovinski delavci, zidarji, nadalje rudarji so po pretežni večini socialnodemokraško organizirani. Najmanj je preskrbljeno za nestalno in sezijsko, gozdno, kmetijsko delavstvo, oziroma dninarje, za razne vrste uslužbenstva po trgovinah in podobno.	(Konec prih.)
XXX
DELAVSKA ORGANIZACIJA.
(Resolucija katoliškega shoda.)
Jugoslovanska Strokovna Zveza stoji na temeljih krščanskih načel, razloženih v enciklikah Leona XIII. in Pija X., ter pričakuje pravične konečne rešitve socialnega vprašanja le v udej-stitvi krščanskega svetovnega nazi-ranja.
Jugoslovanska Strokovna Zveza zahteva zlasti:
1.	Intenzivno skrb za delavstvo in delavske družine v verskem oziru zlasti v meševitih krajih, posebno pozornost je posvetiti slovenskemu delavstvu v Gradcu in gornjih štajerskih krajih ter omogočiti, da se vrši le-tod dušno pastirstvo v materinem slovenskem jeziku.
2.	Čim hitrejše pospešenje socialnega zavarovanja.
3.	Rešitev vprašanja brezposelnosti.
4.	Skrajšanje enajsturnega delavnega časa.
5.	Z ozirom na delavsko varstvo je zahtevati zlasti zakonito uredbo kartelov v obrambo delavstva in konsumen-tov, zakonito zajamčen j e stalnosti delavstva industrialnih in obrtnih podjetij, zakonita zaščita strokovnih organizacij in omogočenje tarifnih pogodb, zakonita uredba obveznih razsodišč za poravnave sporov med delavstvom in delodajalcem. Podpirati je z vsemi sredstvi delavstvo v boju proti ljudskim boleznim, zlasti v boju proti jetiki, alkoholizmu, nalezljivim boleznim in drugim ljudskim boleznim, ter v ta namen širiti zlasti pouk o higijeni med delavskim ljudstvom, pospeševati higijeno po obratih ter skrbeti za delavska stanovanja s tem, da se pospešujejo zgradbe eno in dvodružinskih delavskih domov. Dalje je posvetiti vso pozornost strokovnemu šolstvu, vzgoji delavske mladine ter delavskega naraščaja ter vzgoji ženske delavske mladine v gospodinjstvu. Dalje je posvetiti posebno pažnjo zanemarjeni mladini po mestih in industrijalnih krajih ter v to svrho podpirati privatna društva in javna zastopstva pri delu na polju oskrbe za zanemarjeno mladino.
6.	Shod priznava nujno potrebo, da se krščansko delavstvo strokovno druži, zlasti je Jugoslovanska Strokovna Zveza organizacija katoliškega delavstva, katero je podpirati, da se širi in krepi po vseh avstrijskih kronovi-nah, koder biva slovensko in hrvaško delavstvo. Dalje izreka shod, da je dolžnost tudi javnih zastopstev podpirati Jugoslovansko Strokovno Zvezo v delu za blagor in napredek delavstva.
7.	Vse resolucije prvih treh katoliških shodov, kolikor niso obsežene v teh resolucijah in kolikor niso postale kakorkolisibodi brezpredmetne, ostanejo v veljavi i nadalje.
XXX
Sv. Uršula na Plešivcu. V nedeljo, dne 24. avgusta, je priredilo štajersko okrožje J. S. Z. tretji veliki slavnostni izlet na visoko goro, ki meri 1696 m. Krasen je bil izlet na Kozjak, še lepši je bil na Oljski gori, a takega kot je bil pri Sv. Uršuli, ga še ni videl slovenski Štajer in ne Korotan. Že v soboto, dne 23. avgusta, zvečer so prispeli štajerski in koroški Slovenci na goro. Najprej je bila večerna služba božja, nato pa zaupno zborovanje jamskih delavcev. Delavski organizator J. S. Z. Vekoslav Zajc nam je razlagal velike krivice, ki se gode v jamah, a da se vse to odpravi, nam je zahtevati skupno svojih pravic in se organizirati v J. S. Z. Delavci so z velikim veseljem sledili temu važnemu, praktičnemu zborovanju. Po shodu pa so starotrške cer-
kvene pevke in pevci iz Šoštanja zapeli par mičnih pesmic, posebno je vsem ugajala slovenska himna »Lepa naša domovina«. Drugo jutro v nedeljo je bila procesija ob 6. uri, nato pridiga in slovesna sv. maša. Po sv. maši se je zbralo na stotine koroških in štajerskih Slovencev pred ondotno gostilno, kjer se je pričelo zborovanje. Organizator J. S. Z. Vek. Zajc otvori zborovanje in pozdravi koroške in štajerske Slovence. Obširno nam je nato razlagal pomen sloge med Slovenci na Štajerskm in na Koroškem. V slogi je moč, tako je poudarjal, da se čim preje združijo vsi slovenski delavci v J. S. Z. Z velikim navdušenjem so sledili zborovalci ter glasno klicali Živio! Nato je nastopil vrli zaupnik J. S. Z. iz Starega trga g. Jernej Slemik, ki je v svojem izbornem govoru vabil ljudi k pristopu v J. S. Z. ter navduševal k verskemu življenju. Pismen pozdrav nam je poslal č. g. kaplan Blaž Brdnik iz Starega trga z že mnogokrat uresničenim izrekom: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. Nato se je krasno uspelo zborovanje, ki nam bode ostalo v trajnem spominu, zaključilo.
J. S. Z., Skupina Gornji grad, priredi v nedeljo, dne 31. avgusta t. L, ob 2. uri popoldne v gostilni gospe Fišer veselico s sledečim sporedom: 1. Nagovori. — 2. Pristop novih udov. — 3. Koncert z različnimi točkami. — 4. Šaljiva pošta in srečelov. — 5. Prosta zabava. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Storimo svojo dolžnost.
Malokdaj se po delavskih organizacijah in časopisju priporoča delavstvu vršiti vestno svojo dolžnost. In vendar je to vprašanje ravno za delavstvo samo najbolj važno. Da, reči se mora, eno najpotrebnejših in prvih vprašanj. Morda bi marsikdo vprašal: Zakaj pa? Na to vprašanje odgovor ni težak. Naravno in zato tudi splošno znano je, da slone človekove pravice v prvi vrsti na njegovi dolžnosti. Dolžnost je torej podlaga pravicam. In ker v današnjem socialnem boju zahteva delavstvo pravic, mora imeti za to tudi vzrok, ta vzrok so pa ravno dolžnosti, ki jih nosi delavec, oziroma delavski stan do družbe in na katerega se tudi v vsakem slučaju v celoti opravičeno sklicuje. Kdor izvršuje dolžnosti pö-šteno in vestno, more in sme nositi tudi bolj pokoncu glavo. Tak človek sme marsikaj zahtevati, o čemer mora drugi, ki v tem oziru nima čiste vesti, molčati. Zato more delavstvo le tedaj z vso resnostjo zahtevati raznih udobnosti, kadar ve, da stori v polni meri svojo dolžnost. Le tedaj pa more z uspehom kazati tudi na krivice, ki se mu gode, brez da bi se mogel kdo resno protiviti upravičenim ugovorom delavstva v takih slučajih. Gotovo je tudi, da bode vsak pošten in resen človek vpošteval onega bolj, ki smatra svojo dolžnost za resno in jo tudi v tem smislu izvršuje, kakor pa onega, ki dolžnosti ne smatra resno. To velja za vsakega posameznega človeka, kakor za družine, občine, dežele, države in posamezne stanove. Posebno pa je v tem vprašnju prizadet delavski stan. Kolikokrat se ravno proti delavskemu stanu slišijo zabavljice glede izvrševanja dolžnosti. Pri vsakem boju za zboljšanje razmer delavcev se najdejo ljudje, ki v prvi vrsti zabavljajo in skušajo s tem škodovati delavstvu. V takih slučajih more delavstvo uspešno odvračati napade, ako je v polni zavesti vršitve dolžnosti.
Človek kot družabno bitje mora ravno zaradi družabnosti vršiti razne nujno potrebne dolžnosti. Dolžnost kot podlaga pravici je podlaga vsakega reda. Brez dolžnosti ni mogoča nobena organizacija človeštva. Brez dolžnosti ni varnosti za človeka samega. Brez dolžnosti bi bil človeški rod samemu sebi najhujši sovražnik. Divjaki na primer, ki poznajo le malo dolžnosti, se koljejo in pobijajo med seboj kot divje zveri. Čim višje stoji človek kulturno, tembolj ceni in razumeva dolžnosti, ki jih ima vršiti proti bližnjemu in celi človeški družbi. Družabna dolžnost se pričenja v družini in se razteza do naj-višjih državnih in cerkvenih organizacij. Kako važno vprašanje je vršitev dolžnosti, nam lahko priča dejstvo izvrševanja ene največjih krščanskih zapovedi:	»Ljubi svojega bližnjega
kakor samega sebe.« Ko bi vsi ljudje vršili to dolžnost, potem bi ne imeli socialnega vprašanja. Na zemlji bi bila nekaka nebesa. Ne bilo bi sovraštva, jeze, ubojev, pretepov, goljufije, krivega pričanja, žaljenja, tatvine, izrabljanja ljudi v sebične namene in zaničevanja ljudi, ki so primorani si z ročnim delom služiti kruh. Človek bi človeka spoštoval in ljubil, vpošteval in
mu nalagal le toliko bremen kot delo, v kolikor bi ta v resnici z zadovoljstvom mogel opravljati. Ker pa ljudje splošno ne vrše družabnih dolžnosti, morajo pa nositi gorje, kot posledice tega.
Zato pa vršimo vsak v svojem krogu stanovske in družabne dolžnosti, ako hočemo, da dobi na zemlji pravica veljavo. Nobeno naziranje, nobena filozofija nam ne more pomagati, ako ne vršimo potrebnih dolžnosti. Ne pozabimo, da je gorje prišlo na zemljo z onim trenutkom, ko je prvi človek pozabil na dolžnost. Izvrševanje dolžnosti je eden prvih pogojev za socialno ozdravljenje človeštva.	r.
Bolniško zavarovanje v raznih državah.
(Konec.)
Švedska ima prostovoljno zavarovanje. V letu 1910 je bilo na Švedskem 55 mR. prebivalcev, med temi 1 mil. mezdnih delavcev. Zavarovanje se vrši sploh kakor v Italiji. Prispevki so znašali na osebo 1104 m., podpore pa 8'52 m. na člana ali L40 m. za dan bolezni.
Danska ima tudi le prostovoljno zavarovanje in se vrši popolnoma tako kakor v Švedski, le da dobi bolnik tudi zdravnika, oziroma zdravljenje v bolnišnicah. Danska je imela leta 1911 2-8 mil. prebivalcev ter 0 5 mil. mezdnih delavcev. Bolniški prispevek znaša povprečno za osebo 8-37 m., podpora pa 13 77 m., ali 2-99 m. Razsodišče je brezplačno, razsoja nadzornik bolniških blagajn in ministrstvo enotranjih zadev.
Tudi Finska ima prostovoljno zavarovanje. V letu 1909 je bilo 3 mil. prebivalcev, med temi 0 5 mil. mezdnih delavcev. Zavarovanje se vrši kot na Laškem. Blagajn je bilo 182 s 43.261 člani. Prispevek znaša na osebo 9 99 m., podpora pa 10-30 m. ali za dan bolezni L87 mark.
Španija je imela leta 1910. 20 milijonov prebivalcev ter 7 milijonov mezdnih delavcev. Zavarovanje, ki je prostovoljno, se je vršilo po pomožnih društvih in pridobitnih zadrugah. Prvih je bilo 1200, drugih pa 70. Vse drugo se vrši kakor v Italiji.
Na Nizozemskem je prostovoljno zavarovanje. V letu 1909. je bilo 5'9 milijona prebivalcev ter T5 milijona mezdnih delavcev. Zavarovanje se vrši v 616 prostih bolniških blagajnah z 500 tisoč člani. Prispevki znašajo povprek 8'7 mil. mark. Bolniške podpore tako kot v Italiji, le z izpremembo, da se dobi tudi zdravnik in zdravila, toda brez bolniščnine.
Luksemburško ima prisilno zavarovanje za delavce in nastavi j ence do 2400 mark letne plače. Prebivalcev je bilo v letu 1910. 260.000 z 55.000 mezdnimi delavci. Zavarovanje se vrši po krajevnih bolniških blagajnah in prostih pomožnih blagajnah. Pri 63 blagajnah je bilo 37.736 članov. Prispevke plačujejo delavci sami in so znašali 1'43 mil. mark, ali za vsakega zavarovanca 37‘8 mark. Bolniška pod-poi’a je: Prosto zdravljenje, torej zdravnik in zdravila, 50% bolniška podpora od povprečnega ali dnevnega zaslužka za čas 14 tednov. Porodniška podpora 4 tedne. Bolniške podpore se smejo tudi zvišati. Stroški so znašali 1 32 mil. mark ali za bolnika 42'36 mark in za dan bolezni 3'48 mark.
Švica. V Švici je za vse državljane prosto bolniško zavarovanje. Med 3’8 mil. prebivalcev v letu 1910. je bilo okoli 800.000 mezdnih delavcev. Zavarovanje se vrši po prostih bolniških blagajnah ter je bilo zavarovanih kakih 800.000 različnih oseb. Prispevki so kakor v Italiji. Država (zveza) pa prispeva za moške člane 2‘80 mark, za ženske 3‘20 mark, za blagajne, ki dajejo poleg zdravniške oskrbe in zdravil tudi bolniščnino 4 marke, na leto. Za porode in dojnino po 16 mark. Delodajalcev se ne sme siliti k prispevkom. — Podpore so:	Prosto zdravljenje in
zdravila ali pa bolniščnina, ki znaša najmanj 80 fenigov dnevno. Podpora traja 180 dni v zaporednem preteku 360 dni. Za porodnice velja ista podpora za dobo 6 tednov, poleg tega pa slučajno še podpora za dojenje. Prepire razsoja redno sodišče.
Srbija ima prisilno zavarovanje za delavce v trgovini in obrti in prostovoljno za one, ki niso prisiljeni, do vsote zaslužka na leto 1600 mark. V letu 1910. je imela Srbija 2‘9 mil. prebivalcev in kakih 56.000 mezdnih delavcev. Zavarovanje se vrši po deželni zvezi krajevnih delavskih zavarovalnih zadrug (postavljenih na vzajemnost in samoupravo) ter bratovskih skladni-vpah za rudarje in po penzijskih zakladih državnih in privatnih obratov. Za-
varovalnine (premije) plačujeta delavec in delodajalec vsak polovico. — Bolniška podpora: Prosto zdravljenje (tudi v bolnicah) in dnevna denarna podpora, po stopinji nesposobnosti za delo. Vse to se daje zavarovancem in njih družinam. Ista podpora pri nosečnosti zavarovanih delavk 12 tednov. V danih razmerah pogrebščina.
Grška nima zavarovanja razen v trgovinskem zakonu določene oskrbe obolelih mornarjev in po bratovskih skladnicah rudarjev, ki skrbe za bolniško oskrbo. Grška je imela leta 1910. 27 milijona prebivalcev.
R u m u n i j a ima prisilno zavarovanje za obrtne delavce in rokodelske mojstre. Prebivalcev je bilo v letu 1911. 7‘07 mil., med temi 250.000 mezdnih delavcev. Za zavarovanje obstoje bolniške blagajne, velike rokodelske zadruge in proste pomožne blagajne s približno 140.657 zavarovanimi osebami. Doneski bolniških blagajn obstoje iz prispevkov članov, in sicer plačajo delavci tedensko po plačilnih razredih 4, 16, 24, 36, 48 fenigov. — Bolniška podpora se daje: a) Prosto zdravljenje, zdravila in bolnišnina, 50% povprečne plače družinskih očetov, 35% za samce, ali pa prosta zdravniška oskrba v bolnici in bolniščnina v znesku 25 % za družinske očete in 10 % za samce, b) Porodniška podpora 6 tednov, c) Posmrtnina po plačilnih razredih 48, 56, 64, 72, 80 mark.
V Rusiji, ki je štela leta 1910. 145'6 mil. prebivalcev, se nahaja 6'5 mil. mezdnih delavcev. Delavsko bolniško zavarovanje je za delavce v obrti (v tovarnah, rudnikih, fužinah, na privatnih železnicah, cestnih železnicah, pri plovbi po rekah z izključenjem malih obratov) evropske Rusije in Kavkaza. Kot zavarovalnice služijo krajevne vzajemne bolniške blagajne s samoupravo, katerih je 4000 s približa0 2'5 mil. zavarovanimi osebami. Prispevkov dajejo delavci tri petine, delodajalci pa dve petini v odstotkih plače. — Bolniška podpora: a) Prosto zdravljenje ali oskrbovanje v bolnišnici do 13 tednov (mora preskrbeti podjetnik)-b) Bolniščnina, polovica do dve tretjini plače za delavce, ki imajo skrbeti za sorodnike (svojce), četrtino do polovice plače pa za samce, in sicer za čas 26 tednov, c) Tedenska podpora (najbrž porodnicam) za 6 tednov do 100% plače, d) Mrtvaščina se izplača od 20- do 30-kratne višine dnevne plače. Razširjenje teh podpor na družinske člane zavarovancev je dovoljeno. Razsojajo pa zavarovalni uradi, zavarovalni svet in redna sodišča.
»Naša Moč« podaja slovenskemu delavstvu predstoječe podatke z namenom, da jih delavstvo tudi študira. U teh podatkov se da precej soditi, kake so delavske razmere v posameznik državah.
Med brati in sestrami.
Iz ljubljanske predilnice. Vratar in delavstvo. V predzadnji številki »Naše Moči« smo omenili, kako sm° srečni v ljubljanski predilnici, ki imamo toliko gospodarjev. Mimogrede sm° se tudi nekoliko dotaknili našega vratarja, seveda smo ga prijeli za pravo žilo. Seveda s tem se mu vzame ugled pri glavni direkciji. Kako rad bi tudi on prišel do veljave v tovarni, pa do-sedaj se mu še ni posrečilo, razen v' nekaj slučajih z dobro namazanim jezikom. — Šuštarček (tako pravim0 našemu vratarju) si domišljuje, da bi se moralo delavstvo tudi njemu pokoriti. Po njegovem okusu ni urejen» kuhinja, nam se zdi, kako rad bi se on polastil tovarniške kuhinje. Domišljuje si, da se v kuhinji delajo dopisi z» »Našo Moč«. Čudno! Saj vendar sedanja posestnica kuhinje ima samo liberalne liste, da jih čita, kakor pride poj tem v kuhinjo »Naša Moč«. — Naš vratarček je tudi rad na razpolago ravnatelju, da toži delavstvo, zdi se s mu celo v zabavo, ako katerega delavca s svojim jezičkom spravi iz tovarne-Kar večkrat poizkuša, pa se mu vselej ne posreči. Zakaj je moral stari delavec od vrat, da mora opravljati samo nočno službo? Ali ni to za delavca poniževalno? Baje se je šuštarček že izrazi1’ da je on v tovarni prvi za ravnateljem1 Koliko takih slučajev bi lahko še navedli! Pa čitatelji že po teh par zgledih spoznajo, proti komu se ima delavstv0 še poleg kapitalizma boriti. Ali nl ravno v ljubljanski predilnici delaV: stvo do skrajnosti izmučeno, skoraj smemo trditi, da tudi najslabše plačano. Pa se najde še človek v tako maj' hni osebi kot vratar, da delavstvo sik»' nira. Temu novodobnemu vratarju Pa povemo prav na glas:	Do vrat si z0,
morebiti ne bo dolgo, da boš na ulic.1' Upamo, da te tovarniško stanovanL in urni jeziček ne bodeta rešila. Za *
bomo poskrbeli, ako se prav hitro ne poboljšaš. Delavstvo, ki je organizirano, ima pri glavnem ravnateljstvu še prosto besedo, da govori. Ugnali smo deloma že ravnatelje, enega ali drugega, tudi uradništvo v tovarni je postalo bolj pohlevno, ko vidi, da je delavstvo od dne do dne bolj tesno združeno v organizaciji. Prav tako, tudi delavec in delavka sta ustvarjena po božji podobi, zato se ju mora spoštovati ravno tako kakor ljudi, ki nosijo dolge suknje in na nosu ščipalnik. — Postal pa bo ponižen in še manjši kakor je sedaj, naš vratar.
Okno v svet.
Na katoliškem shodu so vzbudile splošno pozornost delavske deputacije iz Pruskega. Znano je, da se slovenski rudarji redno selijo na Westfalsko, kjer delajo v premogovnikih in zaslužijo čedne vsotice. Pred časom so^ si Ustanovili lastna slovenska katoliška društva, v katerih se pridno shajajo in gojijo poleg stanovskih vprašanj tudi Prav pridno domačo slovensko govorico. Prišli so s krasnimi, sicer nemškimi, toda s slovensko trobojnico vdelanimi zastavami. Bili so v rudarski opravi s častno stražo pri zastavah, ki je v sprevodu korakala poleg zastav z golimi sablami.
V Ijubljani so zborovali dne 16. in
17. t. m. pristaši »Narodne delavske organizacija«, ali kakor se označujejo (N. D. O.) iz Trsta. Gospodje, ki so bili lepo zaprti in sami med seboj, so prepisali iz kršč.-soc. in soc. dem. programa ’iekatere točke za] delavska varstvo in jih proglasili za njih lastni Program in podlago delovanju. Kdo bi Se ne smejal! Rešili so tudi kmeta. To-Ca tudi to »žavbo« so morali poiskati ! »klerikalni lekarni«. Gospoda so kri-Caü po zadružništvu, katerega so nasproti Slovenski Ljudski Stranki svojedobno tako grdo pobijali, da rešijo par liberalnih oderuhov. Radovedni smo, ako se gospodje še spominjajo, kako so hoteli leta 1906. dobiti v Ljubljani ha javnem shodu v »Mestnem Domu« sklep proti splošni volilni pravici in so prignali v ta namen tudi (seveda na duhu bolne) delavce. Ne trdimo, da so bili na tem sestanku zbrani le isti. Toda da hočejo s tem »zaflikati« ono strainko, ki delavcu ne privošči pravic, pa sami ne morejo utajiti. Sicer pa ni-
sl ba y 2806, /■■////C
so toliko zborovali ljubljanski, kakor tržaški pristaši.
Delavci in katoliški shodi. Nekateri zaslepljeni in nahujskani delavci, ki pripadajo soc. demokratični stranki, so na vse mogoče načine ruvali proti katoliškemu shodu, in če bi bilo po njihovem, bi se katoliški shod sploh ne vršil. Toda ti ljudje ne pomislijo, da se je med Slovenci pravo delavsko gibanje pričelo šele po prvem katoliškem shodu. Na katoliškem shodu se je prvikrat izrekla beseda, »pravico hočemo delavstvu, ne milosti.« Zato naj si zapomnijo tisti, ki sicer ne po svojem trdnem prepričanju, temveč nahujskani od brezverskih ljudi, mečejo blato zaničevanja na prireditve, ki imajo čisti namen dvigniti duševno in materi-elno delavski stan.
VARSTVO PROTI ZASTRUPLJENJU Z ŽIVIM SREBROM PRI IZDELOVANJU ŽIVALSKE DLAKE.
Francoski minister za delo in socialno skrb je izdal dne 20. avg. 1912 posebni pouk o nevarnosti dela v delavnicah živalskih dlak. Vsak podjetnik te vrste industrije je obvezan, da da takoj na lahko vidnem kraju v delavnih prostorih razobesiti tozadevni pouk, ki se glasi:
Živo srebro in njega zveze so strup, ki pridejo v človeško telo lahko tudi vsled dihanja (prah, para) s hrano vsled nečistih rok in miz; skozi kožo, ako je razpraskajta in ima vreznine. Ako ima kdo vreznine, prasketine ali druge kožne poškodbe (brazgotine), naj naznani to takoj obratnemu vodstvu. Pred jedjo in pitjem si je skrbno umiti roke z milom in izmiti usta z dobro pitno vodo.
Dobiti je takoj zdravnika, ako je čutiti v ustih bolečine, zobobol ali pa če se nahaja preveč sline, ako se tresete, ako se pojavijo otekline na nogah, rokah ali pod očmi.
Tudi v naši državi je mnogo takih podjetij, kjer delavci vsled živega srebra veliko trpe.
TRILETNA SLUŽBENA DOBA V FRANCOSKI ARMADI.
Francoska zbornica je v svoji seji dne 18. t. m. sklenila s 358 proti 204 glasovom, da se uvede v francoski armadi triletna službena doba. Nadalje se je sklenilo, da bodo letniki 1910, 1911 in 1912 služili le dve leti.
ŠTEVILO REKRUTOV SE ZOPET POVIŠA.
Z Dunaja se poroča, da namerava vojna uprava zahtevati, da naj se število rekrutov za skupno armado in za avstrijsko deželno hrambo poviša za 35.000 do 40.000, za ogrsko deželno hrambo pa za 6000 do 8000 mož. Vladi se še o tej zahtevi vojne uprave nista sporazumeli. Dosedanja tozadevna pogajanja niso bila obvezna. Povišanje se izvede v več letih. Vojna uprava predloži svojo zahtevo prihodnji skupni ministrski konferenci. Če skupen ministrski svet predlogu pritrdi, se predlog pi’edloži jeseni delegacijam. Vojna uprava utemeljuje svojo zahtevo s povečanjem armade v Nemčiji in glede na uvedbo triletne službene dobe v francoski armadi.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj, — Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, drž. posl. — Tisk Kat. tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Tovarne za asbestškrili „ZEHIT"
Idmžba z om. zav. iftor» Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materlial
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73


Solidno izdelane
dežnike m solntnike
priporoča
po najnižjih cenah
L Mikusch, Ä'Ä
~7£.
ZA_____/C.
JBogata zalaga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Morini UUBLJHHH
1. HUSI JUl Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drotmim Dlanom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa itd.
3*redtiskanje in vezenje monogramov in
vsakovrstnih drugih risb.____________H
m	Pozor, slovenska delavska društva!	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cešniku) LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
m	Postrežba poštena in zanesljiva.	m
m
Ljubljana
j PAira ulici
priporoča svojo
veliko zalogo čevljev do-:: natega izdelka ::



	X	
		
		
		
Tovarniška znamka.
— 140 —
Če je domnevati, da so v rovu razpočni plini, se ne sm ezviršiti poskušnja z gorečo lučjo.
Poskušnjo zraka je vsekakor ponavljati tako dolgo, da se'pokaže uspeh brez zadržka.
3. Apnenice in druge globenice.
§ 4. Apnenice in druge globenice, ki so nevarne prometu na stavišču, se morajo pokriti tako, da se ne udro ali zadostno trdno zagraditi.
4.	Odri.
a) V obče.
§ 5. Vsak oder je treba strokovnjaško napraviti iz zdravega, namenu primermo močnega in s prejšnjo rabo v njegovem prerezu ne oslabljenega lesa varno, da ustreza napredku zgradbe.
Za podiranje odrov je ukreniti pripravne uredbe, da se morejo trami, stebri, vodi, spone in druge velike in težke sestavine odra spuščati varno po vrvi ali kako drugače spraviti doli brez nevarnosti za osebe, ki so pod odrom.
Iz lesa moleče žeblje je treba odstraniti ali zavihniti, če le mogoče pred prevozom, vsekakor pa preden se lesenina dalje rabi.
Kadar se naklada gradivo na odrih, je skrbeti za to, da se s tem ne ovira promet.
b) Odri na dolgih stebrih (»1 an t e n a h«j).
§ 6. Pri odrih na dolgih stebrih morajo dobiti stojala trdno oporišče in počezni vodi varno ležišče; ako se celi oder ali posamezni njegovi deli rabijo postrani, je treba narediti zadostno močno križno oporo. Izvanredni odri, na primer odri za stolpe, za razsežne prestave i. dr. se morajo umetno povezati.
V vseh odrovih nadstropjih je položiti primerno gosto močne in široke deske, kojih konci ne smejo čez viseti. V zabrambo, da se ne zvrnejo ljudje z odra in da ne pada doli gradivo ali orodje, je narediti doprsno ograjo in na zunaj vznožne hlode.
Komunikacijo k različnim odrovim nadstropjem in med njimi je urediti z mostički, stopnicami, lestvami, toda vedno tako, da je ™ropjaritl na OClre in delovne moste samo od nadstropja do nad-
c) Iz zida moleči odri.
§ 7. Pri odrih, molečih iz zida, se morajo hlodi znotraj tiščati navzdol z varnimi opiracami ali zunaj z zadostno močnimi oporami podpirati proti zidu; tudi je s primernim utrdili zabraniti, da se ne izmaknejio postrani.
— 137 —
omenjenim v prvem odstavku, da se popolnoma doseže učni smoter. Toda tudi to privzemanje v celem ne sme trajati dalje nego šest tednov.
§ 6. Pomožni delavci, o katerih je delodajniku znano, da so oboleli za zastrupi j en jem s svincem, se smejo le, ko je zdravnik dognal, da so zopet ozdraveli in sposobni za obrtna dela, pri katerih se porabljajo svinčena belina ali svinčevite spojine, vnovič privzemati k tem delom, prav tako za snaženje v § 1. omenjenih delovnih prostorov ter v § 8. omenjenih posebnih delovnih oblek.
§ 7. Svinčena belina in svinčevite spojine se ne smejo z roko drobiti ali mleti ter z oljem ali firaežem gnetiti, temveč le z meha-niškimi pripravami, in sicer tako, da so delavci pri tem napolnjevanju in predevanju svinčenih tvarin zadostno zavarovani zoper razvijanje prahu in da ne pride prah v delovne prostore. Vendar sme, če je treba, posamezen delavec z roko nastrgati tedensko količino 3 kg svinčene rdečice in k večjemu 0 5 kg drugih svinčenih barv, izvzemši svinčeno belino.
Suhi, svinčeviti laki ali kleji se smejo odbrusiti ali s plovcem oddrgniti le, ko so se poprej pomočili. Brusilni glen in ob brušenju nastajajoče odpadke je treba odstraniti, dokler so še vlažni.
Pri gradnjah se morajo v § 4.. odstavek 3. in 4. omenjena dela, ako se ne opravljajo pod milim nebom, vršiti v ločenih prostorih, v katerih mora biti razločno razvidno, da se tukaj dela s svinčeno belino ali svinčevitimi spojinami.
§ 8. Podjetnik mora skrbeti za to, da se delavci, ki delajo s svinčeno belino ali svinčevitimi spojinami, poslužujejo posebne delovne obleke in pokrivala, ki morata biti primerno osnažena. V obrtnih podjetjih z neč nego 20 delavci mora dotičnim delavcem podjetnik pripraviti primerno delovno obleko in pokrivalo in skrbeti za to, da se redno snaži.
Nadalje mora podjetnik dati delavcem, ki imajo opravila s svinčepo belino in svinčevitimi spojinami, na razpolaganje vodo (za pitje in umivanje), umivalne posode, ščeti. milo in brisače v primerni množini in kakovosti.
Prav tako mora podjetnik pripraviti delavcem, ki imajo opravila s svinčeno belino in svinčevitimi spojinami, respiratori e za opravila, pri katerih se razvija več prahu.
§ 9. V stanovalnih in spalnih prostorih, pripravljenih za pomožne delavce, se svinčena belina ali svinčevite spojine ne smejo niti shranjevati, niti se ne sme tam s temi tvarinami manipulirati.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova nlica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Sladni čaj-zajtrk!
Ifv.ll 50% prihranka In okusen zajtrk, južina! dose-All■ žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladnekave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Hflnrl ve(*n0 bolj priljubljen. Povsod xUVg zavoj 60vin. UlUb 8 Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7llvi2l1vfol karne Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, siltl Uw JBS Josefstädterstrasse štev.25, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
II i\
FR. P. ZAJEC, kĻa
------Izprašani optik.------------
Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Na]večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo I n at a n -čno po naročilu I in zdravniških pred-* piših. —
Nadalje priporočam svojo veliko §58;
izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni p o. najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je o^ ’ed iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata z?' « * ji j šib ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
a!
Lek»„PriM“Mr.Pa.OcliiDC
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanjn otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Blbje olje, steklenica l krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
..................................
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: i
I BIOGLOBIN
E	=
= Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. 1 = V steklenicah po K 3‘50 in K 2-— v vsaki 1 I lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	1
M= R. Sušnik
s	rz
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ i 1	Ljubljana, Marijin trg.	1
HiiiiiimiiEiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiigimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmE
Edina in najkrajša linija d Hmeriko!
Samo 5 dni! f
iz Hawre v New-York
francoska prekmurska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo
ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in, raznih lončenih izdelkov
----- Mnogokrat odlikovana.
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVJffl MinSIH L«!1!!“!:
..	Danajska cests 17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
Hajholiša, naisigiimeiSa prilika za Sledenje!
Liudshn Posojilnico
regisfrovana zadruga * neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni li, nasproti iioteia „lim“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 0 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4'75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 138 —
§ 10. Delavci, ki imajo opravila s svinčeno belino in svinčevi-timi spojinami, so dolžni določilu primerno rabiti pripravljeno jim delovno obleko in pokrivalo in se posluževati pripravljenih respira-torjev pri vseh delih, ki so združena z večjim razvijanjem prahu.
Ti delavci si morajo pred odmori za jed in ob sklepu dela dobro osnažiti obraz, usta in roke.
Nadalje se morajo ti delavci na delaviščih vzdrževati uživanja žganih opojnih pijač in tobaka (cigar, cigaret, tobaka za pipe, žvečenje in nos) in smejo jedi in pijače, ki jih je strogo prepovedano hraniti v delovnih prostorih, použivati le v določenih odmorih za jed izven delovnih prostorov in, kjer so za to odločeni prostori v njih.
III.
Predpisi o posebnem nadzorstvu.
§ 11. V delovnih prostorih, v katerih se dela s svinčeno belino ali svinčevitimi spojinami, je treba ta ukaz nabiti na lahko dostopnem mestu in ga vzdrževati tako, da se da vedno čitati.
Vsakemu delavcu, ki se privzame za dela s svinčeno belino ali svinčevitimi spojinami, je brezplačno izročiti ob nastopu službenega razmerja en izvod zapomnice, ki je tiskana kakor priloga temu ukazu, in dotične delavce je vpisati v poseben zaznamek.
Delodajnik mora skrbeti za to, da se v prejšnjih odstavkih omenjeni delavci, ko se pokažejo prva znamenja obolelosti po svincu, takoj napotijo k zdravniku bolniške blagajnice.
V	obratih, v katerih ima opravila več nego 20 delavcev, mora delodajnik skrbeti za to, da delavce, ki imajo opravila s svinčeno belino in svinčevitimi spojinami, vsaj vsake tri mesece preišče zdravnik, ali imajo znamenja kake obolelosti po svincu.
V	tem obratu naj preiskujoči zdravnik vpiše vsakokratno opravo zdravniške preiskave ter nje uspeh v seznamke, ki jih je pisati po odstavku 2.
Te seznamke je na zahtevanje predložiti državnim nadzornim organom.
IV.
Kazenska določila.
§ 12. Prestopki tega ukaza se vzamejo v kazensko uradovanje po ministrstvenem ukazu z dne 30. septembra 1857. leta (drž. zak. št. 198), ako jih ni kaznovati po občnih kazenskih zakonih ali kakor prestopke obrtnega reda.
V	varstvo stavbinskih delavcev so bile z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 7. februarja 1907, drž. zak. št. 24, izdane sledeče odredbe:
— 139 —
I. PREDPISI V Z AB RAMBO NEZGOD.
1. Temelji.
§ 1. Kadar se kopajo temelji ter ob zemeljskih delih sploh, je obračati posebno skrb na varno podpiranje. Izpodkopavati zemljo je nedopustno. Rob jame mora biti vsaj pol metra na široko brez vsake obremenitve z zemljo, gradivom itd.
Ako je nastalo deževje, je treba stene, oziroma podpore, preden se začne delati in med delom od časa do časa preiskati, ali so trdne in po uspehu ukreniti potrebne varnostne naredbe.
Poleg stoječih zgradb se smejo, ako imajo te zgradbe manj globoke temelje, nego nova stavba, novi temelji izvršiti in za to potrebna zemlja izkopati le kos za. kosom, in sicer vsak čas v dolžini, ki ne presega 2 m.
2. Rovi za vodnjake s kvadratnim prerezom se morajo v vseh okolnostih tesarsko obiti. Okrogli rovi se smejo, če se ne obzidajo, izkopati le v popolnoma trdem svetu.
Kadar se obzidava vodnjak, se sme ob vodoravni legi obojnih hlodov naenkrat odstraniti le po en hlod, in sicer šele tedaj, kadar je zidava do spodnjega roba tega hloda zadaj trdno napolnjena. Kjer je svet zelo rahel, prodnat itd., se na celo višino rahle plasti sveta tesarsko delo sploh ne sme odstraniti, temveč se mora zadaj napolniti in zasuti. Pri zabijalnem tesarskem delu se mora zidovje enega polja zadaj zamašiti do prihodnjega vodoravnega venca, preden se odstranijo navpični zabijalni hlodi (obojni hlodi).
Gradijo, s katerim je zidovje zadaj zamašeno, se mora vedno trdno naphati.
V vodnjakovem rovu je tik nad glavo delavcev narediti hranilen strop, pod katerega lahko stopijo delavci, da se varujejo pred padajočimi predmeti.
§ 3. Preden se spusti ali gre kdo v vodnjak ali vodnjakov rov, se mora brez ozira na njegovo večjo ali manjšo globočino, prav tako kakor preden vstopi kdo v že rabljene greznice in stare kanale, ugotoviti, ali ni v njem dušilna sapa. To je ugotoviti tako, da se počasi spušča vanj navadna svetilnica z gorečo lučjo, ali kako drugače zanesljivo.
Če se je s tem, da je ugasnila luč, ali z uspehom morda opravljenega drugačnega poskusa določilo, da je motri dušilna sapa, jo je treba odstraniti z zračnimi sesalkami ali ventilatorji, če jih ni, pa tako, da se vlije vroča voda ali da se spuste vanj vedra z neugaše-nim, poprej z vodo politim apnom.