Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001, Siran 79
TEMA
Predhodna objava/1.03
Ana Mlinar
obnova hiše čigoc 26, naravni park lonmo pode
Eden od ciljev konservatorske stroke je obnova in revitalizacija kulturne dediščine. Zaradi vrste negativnih okoliščin v vaških naseljih, od ekonomskih do demografskih, kakor tudi zaradi pomanjkanja sredstev na ravni republike, so obnovljene stavbe ljudske arhitekture zelo redke. Zato je obnova celotne stavbe in njene ožje okolice povod zu predstavitev metodologije dela, težav, rezultatov in nove namembnosti. Ena od domačij je bila obnovljena v naselju Cigoč na območju Naravnega parka Lonjsko polje, v obdobju med letoma ¡997 in 1999.
Park se nahaja na poplavnem območju ob Savi. med Siskom in Gradiško, ki je /uradi naravnega ravnotežja ier periodičnega poplavljanja ohranilo svojo biološko raznolikost, na primer številne rastlinske in živalske vrste, ki so v Evropi izumrle že pred tridesetimi in več leti.1
Znotraj parka se nahaja tudi petnajst vaških naselij ob levi obali reke Save, 7. nizom ohranjenih elementov v povezavi z življenjem človeka ter njegovim bivanjem ob teki in močvirnih poljih. Zato je tam kot le malo kje Pestra kulturna krajina, v kateri sta še ohranjena tradicionalni način življenja in obdelovanje zemlje z visoko ravnijo ekologije, V tej mozaični pokrajini izstopa tradicionalna živinoreja s starimi pasmami domačih bivali, kot sta znani križanec domače svinje z divjo ter Posavski konj. Arhaični način živinoreje z mešanimi krdeli svinj. konj. krav in gosjih jat na zelo velikih pašnih Površinah predstavlja enega od redkih ohranjenih starosrednjeevropskih pašnih pcjsažev. Ore za evropsko posebnost in dediščino globalnega Pomena. Mednarodno združenje za varstvo narave je Park uvrstilo med sedem primerov, ki predstavljajo
najboljše načrtovanje ohranjanja narave v rurainih območjih Srednje iu Vzhodne Evrope. Vsi podeljeni statusi in priznanja obvezujejo k visoki stopnji varovanja vse tiste, ki gospodarijo, upravljajo, uporabljajo, raziskujejo ali indirektuo vplivajo na kvalitete parka. Problematika varovanja in predvsem uporabe v skladu z naravnim ravnotežjem ali načrtovanim razvojem iu tudi problematika dobre prczenlacije kulturnih in naravnih danosti sta torej zelo prisotni.
Z ustanovitvijo Javnega zavoda naravni park Lonjsko polje je urejeno tudi vprašanje glavnega skrbništva oz. prepoznavanje ter sistemsko reševanje obstoječih težav. Naselje v tem zelenem in mirnem pejsažu nedvomno bogati celoten prostor in prispeva k njegovi raznolikosti. Obdelane njive, pisana cvetlična polja in poti dajejo Lonjskemu polju prepoznavno obarvanost in specifično krajinsko sliko. Slikovito je stavbarstvo iz lesa: nadstropne hiše. hlevi, svinjaki, seniki in vodnjaki. Najstarejši objekti so zgrajeni ob koncu 18. stoletja, največ pa jih je iz 19, stoletja.
Poleg prostorskih in stavbnih lastnosti, načina življenja iu gospodarjenja na starih agrarnih temeljih so se ohranila tudi rokodelska znanja, še posebno tekstilno, ter pesmi, plesi, šege in navade ter mnoge druge oblike ljudske ustvarjalnosti.
Čeprav tvori kulturna dediščina skupaj z naravno pomembno celoto, edinstveno na Hrvaškem, pa tudi v Evropi, je njeno stanje nezadovoljivo, saj so številne hiše in gospodarstva zapuščena, sanacijski in varstveni ukrepi pa zelo redki oziroma največkrat izvedeni v neskladju z izvirnimi materiali in gabariti. Obstajajo tudi predsodki in negativno stališče do tradicionalnega stavbarstva, pa tudi do lesa kot gradbenega materiala, zato ga v primerjavi z opeko ali betonom podcenjujejo. Pozitivnejši odnos vseh družbenih dejavnikov do vaških kvalitet je pogoj za ohranitev posameznih elementov kulturne dediščine.
]. Schncider ■ Jacobv Martin & trn Harlmut, Park prirode Lonjsko polje, raznolikost uvjetovana poplavljrvanjem, Hrvatsko ekološko društvo. Zagreb 199.1.
2. Gugiii Goran. Tradicionalno pašarenji; u parku prirode kao turist i (ka atrakcija. V: Bilten parka prirode Lonjsko polje. vol. L Jasenovac 1999.
,1. Sehncider ■ Jacobv Martin. Vrijednusti Parka prirude Lonjsko polje i poplavnor področja rijeke Save (Posavine), V: Bilten parka prirode Lonjsko polje, vol.!, Jasenovae 1999.
4. glej opombo I
S.E.D.
TEMA
Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001. stran 80
Južno proCelje
Hiša številka 26, izrazito slabo stanje (posneto pred obnovo), arli. načrt S, Jovič, 19i)5 (zahodno pročelje, na katerem je viden nagib).






fai m
Najbolj sprejemljiv model varovanja vseli kvalitet je integralna zaščita naravne in kulturne dediščine. Cigoč je za Posavino tipično vaško naselje, nastalo ob samem vodotoku. Leži v zahodnem cielu naravnega parka Lonjsko Polje. Je blago podkvaste oblike, ki spremlja obliko starega savskega rokava Tišina, imenovanega tudi Stara Sava ali Jarak. Do danes je ohranjena značilna matrica enostranskega naselja ob cesti. Domačije so gosto nanizane, postavljene na iztegnjenih parcelah, ki sc na ožji strani dotikajo prometnice. Stanovanjske stavbe so večinoma nadstropne, imenovane čardaki ali hite na trem, njihova povprečna starost pa je približno dvesto let. Zgrajene so iz hrastovih brun. na pročelju pa imajo poudarjene zaščitne strešice, stopnice, preddverje in okrasne detajle. Poleg stanovanjske stavbe se na vsaki domačiji nahaja še nekaj stavb, potrebnih za delovna opravila, spravilo blaga, orodja in različnega premoženja. Zaradi ohranjenih značilnosti tradicionalnih vaških elementov ter zanemarljivega števila novih in netipičnih zgradb, je bil Cigoč uvrščen na seznam zavarovanih naselij. Glede na velikost vaškega prostora ter število hiš spada med manjše vasi v okviru ravninskega dela Hrvaške. Žal je zapuščena že tretjina hiš, pa tudi precej preostalih se uporablja le občasno, CiU najnovejših akcij je zato revitalizacija ter podpora tistemu delu prebivalcev, ki želi lam živeti in gospodariti.
Pomembne so tudi nove kulturne in turistične vsebine v vasi, pa čeprav so šele v povojih. Družina Rastovec je za potrebe kmečkega turizma obnovila nadstropno hišo.* Etnografska zbirka družine Sučič je nastala iz velikega števila ohranjenih uporabnih predmetov, pohištva, noš, orodja, različnih pripomočkov in drugih, za te kraje značilnih predmetov. Danes je dovolj raznolika in bogata ter kot pomembna krajevna kulturna vsebina dostopna javnosti."
Zaradi vrste naravnih pogojev skoraj na vsaki zgradbi gnezdijo bele štorklje, tako da jc bil leta 1994 Cigoč proglašen za Evropsko vas štorkelj.10 Ob dnevu proglasitve oziroma ob dodelitvi diplome
junija 1994 so za prebivalce, številne goste in strokovnjake pripravili predstavitev naravne in kulturne dediščine Cigoča."
Slovesnost so organizirale pristojne strokovne ustanove na ravni republike, županije, občine ter predstavniki vasi, v njej pa so na določen način sodelovali tudi vsi prebivalci.
Regionalni zavod za varstvo kulturnih spomenikov v Zagrebu (danes Konservatorski oddelek) je izdal brošuro o kulturni dediščini, v kateri je izpostavljena potreba po ohranitvi in obnovi kulturne dediščine. Krajane je tudi povabil k sodelovanju pri slovesnosti, izboru inventarja za posamezne hišne razstave ter jih spodbudil k prezentaciji družinske dediščine. Večje število domačij se je spremenilo v prave žive muzeje s hišnim inventarjem, domačini v nošah pa so demonstrirali posamezne domače obrti (rokodelstva) ali pa po lastnih domačijah vodili obiskovalce. Dan proglasitve se od takrat praznuje vsako leto in vedno spodbuja k ohranitvi naravne in kulturne dediščine. Slabo stanje stavbne dediščine ter propadanje zaradi zapuščanja kot tudi prodaja in namerno rušenje stavb so že od nekdaj zaskrbljujoči. To bi bilo še posebno pogubno za Cigoč, saj bi se z uničevanjem stavb zmanjšalo število štorkljinih gnezd, s tem pa bi postal vprašljiv tudi pridobljeni status. V iskanju novih vsebin je Konservalorski oddelek v Zagrebu v letih 1995 in 1996 pripravil vse potrebno za obnovo in revitalizacijo ene od domačij. Izhodišče je bilo. da ima Čigoc pogoje za varovanje tako naravnih kot kulturnih lastnosti, da pa je stavbni fond zelo zapuščen in je zato obnova najboljša vzpodbuda in najbolj prepričljiv primer za ohranitev dediščine.
Domačija št. 26 je izpolnjevala vrsto formalnih, strokovnih in pravnih pogojev, saj je tipična za ta kraj in ima lastnosti kulturne dediščine . poleg tega pa je natisnjena in prepoznavna na plakatu ter Listini ob proglasitvi za Evropsko vas štorkelj, v javnih glasilih in strokovni literaturi. Glede na to, da ni bila naseljena, ji je bilo mogoče dati javno funkcijo, kar je bil tudi pogoj
Glasnik S E.D. 41/3.4 2001. stran ¡81
TEMA
[f.D.
Hi&i številka 26 - potek del. foto: Ana Mlinar, X-1997
za financiranje iz državnega proračuna.
Čeprav je hila v zelo slahem gradbenem stanju, je
ohranjena v izvorni obliki.
Domačija je dovolj velika, da se lahko v njej zadržujejo obiskovalci, sprejme pa lahko tudi večje skupine. Ohranjene so gospodarske stavbe, dva vodnjaka in sadovnjak. Locirana je v delu naselja, kjer je največja koncentracija štorkljinih gnezd, gnezdi pa sta tudi na hiši in na hlevu, Z lastnikom nam je uspelo doseči najemni dogovor.
I lisa je potegnjena v globino parcele in s krajšo stranjo obrnjena proti cesti. Zgrajena je 1. 1867, v njej pa je vse do leta 1938 prebivala zadruga Miletičev. Gre za leseno nadstropno stavbo manjših dimenzij (7 \ 4,8 m), ki ima v pritličju en prostor, v nadstropju pa dva, z bočnim enoramnim stopniščem. Temeljna konstrukcija je sezidana iz ročno izdelane opeke, debeline približno 30 Cm in zelo majhno globino. Nadzidek je prav tako grajen z opeko z vezivom iz zmesi mulja in savskega peska. Nanj je položen lesen tram »donja šiba* ali »pocek«. Konstrukcija je iz hrastovih brun. debeline približno 8 cm, širine med 19 in 17 cm, z vogalno »nemško« vezavo, tli je po dolžini učvrščena z lesenimi klini - mozniki. V nadstropju bruna povezuje vertikalni vezni tram. v višini stropa pritličja in nadstropja je na polovici hišne razdalje tram, ki drži celotno konstrukcijo. Strešna kritina je iz ročno izdelanega bobrovca, enojnega kritja, Pritličje, »šuta«, je bilo prvotno v funkciji mizarske delavnice. Do obnove je bil ohranjen ves inventar (mizarski delovni pult in različno orodje). V nadstropju je bivalni prostor, imenovan »luža«, in zunanji prostor z
gankom, ki ima na koncu stranišče. Tla so v pritličju iz zbile zemlje, v nadstropju so čez zemljo položene deske, na podstrešju pa so Ic-tc položene z utorom na »pero«.
Hiša ima značilno oblikovano zunanjščino, simetrično razporejeno dvoje majhnih oken s polkni v nadstropju,
5. Konzcrvatorski oddelek v Zagrebu je naselje CigOČ proglasil za kulturno dobrino/Odločbo šl.: UP/1-612-08/ 98-01/321. KI: J32-19-04-98-01/ 98 /AM/BS.
(V Hiia Ne tonite iti Zvonka Rasrnvcaje bila razglašena za kulturni spomenik ž Odločbo it.: UP/1-61108/ 98-01/144. KI: 530-19-03-97-03-9H-I/AM/BS (Konzcrvatorski oddelek v Zagrebu).
7. H biografska zbirka družine Sučič je zavarovana z Odločbo Številka: UP/1-612.08/98-01/ 242, KI: 532-19-0,1-98-1/ AM /BS (Konzcrvatorski oddelek v Zagrebu),
R. Zaradi koncentracije štorkljinih gnezd so strokovnjaki ornitologi razglasili Čigoč /a Evropsko vas štorkelj. (Martin Schncider * Jacoby. ornitolog, vodja projekta ob podpori Združenju evropske naravne dediščine EURONATUR).
9.	Petni Ksenija. Mlinar Ana. Čigoč, Luropsko selci rodu: prezentacija i otuvunje tradicijske kulture Lonjskog polja. V: I n form nI (c.i Museologica 24 (1-4) 1993. MDC, Zagreb 1994.
10.	Petrii Ksenija. Mlinar Ana. Cigoc, Europsko selo roda. Regionalni zavod za zaštitu spomenika kuliure. Zagreb 1994,
11.	Ohišnico Številka 26 {lastnik Stjepan l.aktaiit, skrbnik Vesna Podnar) je Konzerva I orsk i oddelek v Zagrebu razglasil za kulturni spomenik z odločbo Številka: UP/ 1-612-0S/970I/I62, KI: 532-19-03/ 97/AM/BS.
12.	Statična ekspertiza Božiča Maric, dipl, ing. gradb.. CONEX, d.o.o., Zagreb.
13.	Petne Ksenija. Mlinar Ana, Park prirode Lonjsko polje, Cigoc br. 26. Stadija obnove i revitalizacije- konzervatorska dokumentacija. Državna uprava za zaštilu kuliurne i prirodne baStlne. Zagreb 1994.
TEMA
Glasnik S.E.D, 41/3.4 2001. Siran 82
V
Po obnovi hiše so sc vrnile štorklje in celotna domačija je poslala zanimiva za obiskovalce, foio: Ana Mlinar. VII-1999
slikovito oblikovana vrata s poudarjeno geometrijsko izrezljanim osrednjim delom. Na pročelju so preprosti okrasi: rezbarski zaključek slemenske lege in napuše glavnega pročelja, izrezljan z motivi krogov in križcev. Stanje pred obnovo je bilo ocenjeno kot zelo slabo z znaki ogroženosti."
Največjo skrb je zbujala zmanjšana nosilnost zaradi globinskih poškodb konstrukcije in pomanjkanja glavnih nosilnih elementov.
Očitne so bile površinske poškodbe brun in konstrukcije, les je gnil, lišaji in mahovje so načenjali površinsko piast. Zaradi deloma razkrite strehe je bilo močno poškodovano ostrešje, zlasti nad gankom. Projekt obnove je temeljil na konservatorskih pogojih, definiranih v študiji z obsežno etnografsko, zgodovinsko, prostorsko gradbeno, arhitekturno in fotografsko dokumentacijo, zbrano na terenskih raziskavah."
Na podlagi podrobne konservatorske dokumentacije je izdelan tudi arhitekturni projekt z vsemi tehničnimi podrobnostmi glede realnega stanja, količine materialov, instalacij in sanitarij.1"
Delo se je začelo jeseni ¡997, nadaljevalo v gradbeni sezoni naslednjega leta, končano pa je bilo maja ¡999.17 Zajemalo je sanacijo temeljev, zamenjavo gnilih desk. statično utrditev s klini, zamenjavo elementov strešne konstrukcije, pokrivanje strehe s staro strešno opeko, rekonstrukcijo stopnišča, preddverja v nadstropju in stranišča. Obnovljeni so bili vs.i poškodovani konstrukcijski elementi, manjkajoči deli pa rekonstruirani po vzoru izvornih oblik, materialov in
načinov obdelave.
Zaradi predvidene javne namembnosti je bilo treba zagotoviti najnujnejše bivalne in higienske standarde, kol npr. stranišče v pritličju, ki ga prvotno seveda ni bilo, ter električno napeljavo s priključkom za telefon. Podstrešje je toplotno izolirano, na novem podu iz desk v nadstropju ni več nabite zemlje, pa tudi pritličje je opečno tlakovano.
Temelji so betonski, na njih je zgrajen nadtemeljni zid iz stare opeke. Med postavitvijo temeljev je bila hiša dvignjena, vsi manjkajoči elementi pa rekonstruirani. Nadstropje je po starem receptu in tehnologiji ponovno onietano z ilovico.
O poteku del je posnet tudi dokumentarni film, ki prikazuje vse pomembnejše faze obnove in rekonstrukcije ter dokončno ureditev notranjega prostora in dvorišča."
Ob detajlni obnovi hiše so bila najnujnejša dela opravljena tudi na hlevu. Parcela je zravnana in bočno ograjena s plotom, vzporedno z ulico pa je postavljena ograja iz letvic.
Domačija ima javno funkcijo, namenjena je obiskovalcem, ki lahko v njej dobijo informacije o kulturni in naravni dediščini Lonjskega polja. Mizarska delavnica v pritličju stanovanjske hiše je rekonstruirana ter opremljena z ohranjenim inventarjem. Vsa dela je ob pomoči nekaj donatorjev financiralo Ministrstvo za kulturo. Del stroškov izdelave dokumentacije je financiral Zavod za varstvo narave pri Ministrstvu za gradnjo in varstvo okolja (danes Ministrstvo varstva okolja in gradenj).
Glasnik S,H,D. 41/3,4 2001. stran 83	TEMA.
S.E.D.
V pritličju je z obstoječimi m nekaj na novo zbranimi predmeli prezen tirana mizarska delavnica, foto: Ana Mlinar. 11-2000.
Kljub temu. da so že za nami. pa je treba navesti tudi težave, ki so spremljale projekt; od pravno-premoženjskih v fazi priprave fizične obnove, del, povezanih s strokovnimi dilemami, do financ. Težko je bilo najti izvajalce, saj znajo danes le redki delati z lesom po tradicionalni tehnologiji. Demontirale in ponovno vračanje relativno krhkega materiala zahteva posebno pozornost in večji napor kot delo z novimi materiali, kot sta denimo beton, plastika ipd. Finančna sredstva pritekajo v omejenih vsotah enkrat letno, ne glede na opravljeno količino dela. nujnost posega ali dela izven popisa stroškov. Vrednost obnove domačije s pripadajočim zemljiščem je velika v širšem kontekstu varstva kulturne in naravne dediščine, tako na izobraževalnem, vzgojnem in kulturnem nivoju. Njen cilj je spodbudili:
-	preprečevanje rušenja tradicionalnih stavb na račun gradnje novih, našemu okolju najpogosteje tujih,
-	vzdrževanje in varstvo stavbne dediščine, ki neusmiljeno propada na območju celotne Hrvaške,
-	revalorizacijo preostalega tradicionalnega stavbnega fonda zaradi kulturne dediščine, uničene v vojni (z zemljo so zravnane številne vasi v Slavoniji. Baranji, Banovini, Liki in Dalmaciji),
■ spodbujanje revitalizacije tradicionalnih gradbenih tehnik in opozarjanje na pristop in metodologijo revitalizacije starih lesenih hiš. ki se jim spreminja namembnost.
Hiša je že prevzela novo funkcijo, na zunanjem prostoru domačije pa so organizirana predavanja m pedagoško delo, kot npr. opazovanje štorkelj, risanje, občasne
razstave, igre. folklorni dogodki ipd. Najvažnejši cilji obnove in revitalizacije so izobraževanje, vzpodbujanje podobnih akcij in bogatenje naravnega parka z novimi kulturnimi vsebinami.
Donatorji: Zupanijski urad za kataster in geodetska dela Sisak. Hrvaško elektrogospodarstvo, Zagreb (DP Elektra Sisak. Sunja in Termoelektrarna Sisak). Conex. d. o. o,. Zagreb, Organizacija, metodologija in nadzor: strokovnjaki Ko n se morskega oddelka v Zagrebu,
Ksenija 1'etrič. dipl. ing. arh.. konzervator. višji svetnik, konservatorski nadzor.
Ana Mlinar, etnolog konservator. višji svetnik, koordinacija projekta.
14.	Jovič Svjetiana, dipl. ing, arh. 1'ark prirode Lonjsko polje. Čigoč br. 26. Arhitektonski projekt, Al1 IS. d. o. o., Zagreb 1995.
15.	»Lukinič«. s. p. o. Sisak.
16.	Mlinar Ana, Park prirode Lonjsko polje; figoč- Europsko selo roda. Obnova tradicijske kuče -Čigoč 26. dokumentarni videofilm. lastna produkcija. 1999.
17.	Investitor; Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške,