•o
Its ¡o
-O
ir-
im
ï«n in !©
-t-»
90,6 95,1 95,9 100,3
Celje preplavilo petje mladih
Ne pivo, vre v pivovarni!
Št. 27/Leto 66/Celje, 5. april 2011/Cena 1,10 EUR
□
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Sonce je najcenejše, a »ugasniti se ga ne
jM J mm Najprej jih množično postavljamo, predvsem na šolah in d ■ W vrtcih. Naposled se le vprašamo, kako lahko objekte s sonč-
no elektrarno na strehi tudi varno pogasimo.
Odprt dosje: Jure Plevnik, si res živ ali zakopan?
Stop obvoznici v Lučah!

Akcija hujšanja: tudi barve topijo kilograme!
¡16 M
Celjske kegljačice tretjič zmagovalke evropske lige

Sonce je najcenejše, a »ugasniti« se ga ne da!
V Sloveniji na srečo še ni bilo požara na objektu s sončno elektrarno - Kako bi se gasilci z njim spopadli, če bi gorelo podnevi? - Neposredno gašenje je praktično nemogoče - Pobude za spremembo zakonodaje
Na objektih PGE Celje je sončna elektrarna začela delovati novembra lani. Kar precej vztrajni so morali biti celjski poklicni gasilci, da so prišli vsaj do osnovnih navodil, kako ravnati v primeru požara. Kovačeva kobila v Celju torej ni bosa, a kaj lahko bi bila.
»Gasilci smo usposobljeni za gašenje stvari pod električno napetostjo - načrtujemo pa, da si bomo ogledali vse večje objekte, na katerih so sončne elektrarne. Da bomo pripravljeni na specifike v primerih, če bi bilo treba posredovati,« pravi Janko Požežnik in opozarja, da požar na objektu s sončno elektrarno prinese s seboj še druge nevarnosti. »Pri gorenju modulov prihaja do nastajanja strupenih plinov, zato je treba absolutno gasiti z dihalnimi aparati. Pri sončnih elektrarnah ne moreš izključiti napetosti, dokler je svetloba, je tudi napetost. Tretji problem so padajoči elementi, ali moduli ali kaj drugega, kar lahko pada s strehe. In vselej, kadar je prisotna elektrika, je tu tudi možnost, da pride do električnega udara, torej preskoka elektrike na drug material in se požar in nevarnost širita naprej,« našteva in ne pozabi niti na to, da so sončne elektrarne navadno nameščene na strehah, torej težje dostopne, po modulih na strehi pa seveda ni mogoče hoditi.
V energijsko vse bolj potratni družbi so vprašanja, kako zagotoviti dolgoročno oskrbo z energenti, postala del vsakdana. Sonce, veter in voda ne zanimajo več le zapriseženih ekologov, ampak so obnovljivi viri energije tudi sestavni del državnih energetskih strategij. Da po tej poti stopa tudi Slovenija, se nam je zdelo lani, ko je v drugi polovici leta praktično vsak teden na kakšni večji strehi - praviloma pa na tovarniških halah in osnovnih šolah ali telovadnicah
-	zaživela nova sončna elektrarna. Po zapletu sredi leta - ali je za postavitev sončne elektrarne potrebno gradbeno dovoljenje ali ne
-	se je mudilo, saj je država do konca leta jamčila višje cene za odvzem proizvedene električne energije v javno omrežje. Pa je res vsak objekt primeren za postavitev sončne elektrarne?
Brez kančka slabe vesti bi temu pritrdili, glede na vse prednosti, ki jih ima sonce kot vir energije - je poceni oziroma zastonj, tehnologija za njegovo »predelavo« je varna, vrhunska se ponaša z vse večjim izkoristkom in ne onesnažuje okolja. Dvomljivci so sicer opozarjali, da Slovenija le ni tako s soncem obdarjena kot na primer Španija, a tehnologija v fotovol-taični industriji napreduje izredno hitro in zdaj so na trgu sončne celice, ki jim za proizvodnjo električne energije zadošča že dnevna svetloba. »Te pa je še v turobnih jesenskih in zimskih dneh dovolj,« razmišljajo tudi lastniki družinskih hiš, ki bi na prisojno stran strehe name-
POGODBA O ZAPOSLITVI PLAČILO MALICE PLAČAN PREVOZ NA DELO REGRES ODPRAVNINA ODPOVEDNI ROK BOLNIŠKO NADOMESTILO PORODNIŠKA POKOJNINSKA DOBA
stili sončne module vsaj za lastne potrebe. »Za ogrevanje sanitarne vode, že to bi se splačalo,« je slišati.
Ob tem je bilo povsem v ozadje potisnjeno vprašanje, kako je s požarno varnostjo sončnih elektrarn. Res je, da so sončni moduli sami po sebi zelo varni in je ob strokovni postavitvi elektrarne le malo možnosti, da bi do požara prišlo na njej, a kaj, ko lahko zagori v objektu, na katerem je nameščena. To se lahko zgodi tako v podjetju, kjer je pričakovati veliko gospodarsko
7.\eza sivMfli/i sMikalor^WSIiirtiiije
ANDREJA B., REDNO ZAPOSLENA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
škodo, kot tudi v različnih ustanovah in stanovanjskih hišah, kjer bi bila ogrožena življenja. Podnevi - ko sončne celice proizvajajo
ANDREJA B., MALA DELAVKA
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
DA, A ZA TRETJINO NIŽJA
električno energijo - je namreč neposredno gašenje praktično nemogoče!
Posredna nevarnost je (pre)velika
»V tujini je s fotovoltaiko več izkušenj, tudi s požari na objektih s sončnimi elektrarnami. Pri nas takšnega požara še nismo imeli, vsaj ne podnevi, ko so sončni moduli aktivni in torej pod napetostjo v povprečju nekje do 800 voltov (V). A smo se glede na naraščajoče število sončnih elektrarn konec lanskega leta tega problema resno lotili, zlasti z obveščanjem in dodatnim usposabljanjem naših prostovoljnih gasilcev,« uvodoma pove Matjaž Kla-rič, poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Res je namreč, da lahko fotovoltaične naprave predstavljajo pri nepravilnem in nepremišljenem gašenju požara ostrešij ali drugih delov objekta smrtno nevarnost. Skupina modulov je podnevi v sončni svetlobi močen električni vir. Večji sistemi proizvajajo do 1.000 V napetosti, smrtno nevarna pa je že enosmerna napetost 120 V.
Matjaž Klarič
Graditelji sončnih elektrarn se očitno ne zavedajo nevarnosti, ki jo v požaru ti sistemi predstavljajo za gasilce. »Naše intervencije v primeru požara na objek-
TOREK
A,
tu s sončno elektrarno bi bile tako v vsakem primeru usmerjene na zavarovanje ostalega objekta, kjer ni fotovoltaike, in ne v neposredno gašenje,« je odločen Klarič, ki dodaja, da nihče ne more izpostavljati življenj gasilcev. V javnosti namreč še vedno prevladuje mnenje, da namestitev fotovoltaičnih sistemov na strehe stavb ne vpliva na požarno tveganje, medtem ko so gasilci in strokovnjaki za načrtovanje požarne varnosti prepričani nasprotno - da torej v goreči stavbi povečujejo požarno tveganje, tudi nevarnost za gasilce in druge intervencijske enote ter nesorazmerno vrednosti naložbe večajo požarno škodo. Za razliko od javnih električnih sistemov je v fo-tovoltaičnih enosmerna napetost, ki jo sistem pretvarja v izmenično s pomočjo pretvornika, nameščenega nekje v stavbi ali ob njej. A tudi v primeru, če napravo na pretvorniku ločijo od omrežja, ostanejo tokokrogi modulov do tega mesta še vedno pod napetostjo, če na module sije svetloba.
Zagorelo le enkrat, in sicer ponoči
V Sloveniji je bil doslej en sam požar, posredno povezan s sončnimi elektrarnami. Februarja je zagorelo v skladiščnih prostorih vodilnega proizvajalca sončnih celic, v preboldskem Biso-lu. A ta požar ni primerljiv s tistim, ki bi se zgodil sredi sončnega dne ob delujočih sončnih modulih.
»Ob požaru v Bisolu smo dobro sodelovali. Narejena je bila analiza takratnega ukrepanja in oblikovali smo delovno skupino, v kateri so tudi predstavniki resornih ministrstev in strokovnjaki iz podjetja Bisol. Ta skupina zdaj pripravlja natančna navodila, kako ravnati v primeru tovrstnih požarov,« pojasnjuje Klarič in dodaja, da je njihovo delo usmerjeno v obveščanje gasilcev o lokacijah sončnih elektrarn in v pripravo zakonskih sprememb za več reda na tem področju, zlasti bi moral biti Pravilnik o požarnem redu bolj zavezujoč za vse objekte s sončnimi elektrarnami. Ob tem seveda tudi v posredovanje natančnih navodil
Ali si želimo prihodnost, v kateri se besed regres, odpravnina, plačilo malice, plačan prevoz na delo, bolniška, porodniška spomnijo le starejši? Vse to odpravlja zakon o malem delu. Naša skupna odgovornost je, da težko priborjene delavske pravice prenašamo iz roda v rod. Zakon o malem delu je napad na delavske pravice.
Glas na referendumu PROTI zakonu o malemu delu je glas za prihodnost delavskih pravic.
10. 4. 2011 ni samo referendum o zakonu o malem delu. 10. 4. 2011 je dan boja za ohranitev delavskega dostojanstva!
ČETRTEK PETEK
u	9
no	9E
MALO DELO = NIČ PRAVIC
prostovoljnim gasilcem, kako ukrepati na terenu. »Za nas je še vedno edina sprejemljiva taktika pri gašenju zagotavljanje maksimalne varnosti gasilcev, kar lahko v posameznih primerih tudi pomeni, da pri intervenciji gasilci le nadzorujejo požar in varujejo okoliške objekte.«
Kovačeva kobila v Celju ni bosa
Da je v Sloveniji na tem področju »en prazen prostor, ki ga bo treba na vsak način zapolniti«, pravi tudi Janko Požežnik, direktor in poveljnik Poklicne gasilske enote Celje. »Ko smo mi lani na streho namestili 46 kW sončno elektrarno, nam nista ne proizvajalec modulov ne podjetje, ki je montiralo, dala nobenih navodil oziroma dokumentacije, kako ravnati v primeru požara. Upam si trditi, da je popolnoma enako tudi drugod. Na naše vztrajanje nam je podjetje, ki nam je namestilo sončno elektrarno, vendarle posredovalo neka nemška navodila, ki smo jih sami prevedli in na tej osnovi izdelali načrt, kako ravnati, če bo posredovanje potrebno.«
Janko Požežnik
Res je, da v Sloveniji ne obstaja dogovorjen sistem gašenja požarov na objektih, kjer so nameščene sončne elektrarne. »Očitno je bila v državi prevelika polemika o tem, ali gradbeno dovoljenje ali ne, da bi poskrbeli za varnost in dali ustrezna navodila, kako ravnati v primeru požara - na to se očitno nihče ni spomnil. Mi zdaj imamo navodila in pripravljeni smo posredovati,« še pravi Požežnik in dodaja, da se sončne elektrarne lahko gasijo zgolj tako kot vsaka druga električna stvar pod napetostjo. »Ne smemo gasiti z nobenim sredstvom, ki je prevodno, ostane torej samo suh prah. Prepričan pa sem, da gasilske enote
niso opremljene z zadostno količino tega prahu. V Celju se prav zdaj pogovarjamo o nakupu večje količine. Problema skladiščenja sicer ni, seveda pa to stane in za običajne potrebe takšnih količin ne potrebujemo,« še dodaja prvi mož celjskih poklicnih gasilcev, ki imajo trenutno v skladišču 500 kilogramov suhega prahu, kar ne bi bilo dovolj niti za gašenje na lastni strehi.
Vsak objekt s sončno elektrarno mora imeti ustrezno opozorilno tablo, v PGE Celje pa kot nujne ukrepe v primeru požara na takšnem objektu naštevajo: uporabo dihalnih aparatov, izklop prezračevalnih naprav, izklop razsmer-nikov (prekinitev električnega toka med moduli, razsmerniki in omrežjem), ki ga mora opraviti strokovno pooblaščena oseba, evakuacijo ljudi iz nevarnega oziroma ogroženega območja, pri gašenju je treba upoštevati dodatno obremenitev ostrešja, spremljati možno požarno širjenje s termo kamerami.
»Vsem, ki se odločajo za namestitev sončne elektrarne, bi priporočil, da že ob podpisu pogodbe od proizvajalca oziroma podjetja, ki bo postavljalo sončno elektrarno, zahtevajo vso dokumentacijo glede reševanja, varovanja in gašenja. Po mojem so to varnostno dokumentacijo proizvajalci dolžni zagotoviti,« je prepričan Požežnik, ki še pravi, da bi morala v državi zakonodaja narekovati tempo, ne pa capljati za dogajanjem. »Prehitevalo se je po desni, vsi so lovili roke, pri tem pa se je zanemarjala varnost.«
Fotovoltaika ni upoštevana
V Pravilniku o požarnem redu, ki velja zdaj, so natančno določeni objekti, za katere je treba izdelati požarni red, požarni načrt in načrt evakuacije, saj v Sloveniji teh načrtov ni treba izdelati za prav vsako stavbo. V gasilskih vrstah so prepričani, da bi moral biti prav vsak objekt s sončno elektrarno z vidika požarne varnosti obravnavan bolj skrbno in bi moral imeti tudi obvezno izdelan požarni načrt.
Če je to, kaj naj vključuje načrt evakuacije, bolj kot ne jasno vsem, pa je med požarnim redom in požarnim
Za požar na objektu s sončno elektrarno je več različnih vzrokov, še najmanj možnosti je, da bi zagorela sama elektrarna, saj je sistem zaščiten pred udarom strele, material, iz katerega so izdelani moduli, pa je zelo težko gorljiv. Gasilci ugotavljajo, da je več kot polovica požarov posledica človeške napake, do požara lahko pride v samem objektu, posredno zaradi sončne elektrarne pa zaradi napak pri montaži električne napeljave ali pregrevanja električnih vodnikov in posledično kratkega stika, zaradi katerega lahko zagori. Verjeli ali ne - električne vodnike zelo ogrožajo glodalci, in ker miši in podgane tudi niso tako neobičajne na nenaseljenih podstrešjih, je pri razvodu električnih vodnikov treba še posebej paziti.
V Sloveniji je bil doslej edini požar, posredno povezan s fotovoltaiko, februarja v skladišču vodilnega proizvajalca sončnih celic. A v preboldskem Bisolu je zagorelo ponoči in sončne celice niso bile aktivne. (Foto: SHERPA)
načrtom bistvena razlika. Poenostavljeno prvi prinaša navodila, kako ravnati, da do morebitnega požara sploh ne bi prišlo, ter opozorila oziroma navodila, kako naj se obnašajo ljudje, ki bi se v primeru ognja znašli v objektu. Drugi pa je veliko bolj pomemben za gasilce in pripadnike ostalih intervencijskih enot, da se lažje in seveda tudi bolj varno spopadejo z ognjem in reševanjem ogroženih ljudi in premoženja. Požarni načrt je tako »grafični prikaz celotnega objekta in njegovih posameznih delov z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride«.
Še najbolj pomembno pa je to, da mora lastnik ali uporabnik objekta izvod požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na tem območju, pred izdelavo požarnega načrta pa lahko gasilce tudi zaprosi, da mu svetujejo pri pripravi načrta. Ta mora vsebovati prikaz objekta v prostoru in prikaz požarne varnosti objekta; torej vse podatke o legi in namembnosti vseh objektov na zemljišču; stopnji požarne obremenitve; intervencijskih poteh in postavitvenih površinah za gasilce in druge reševalce; visoko in nizkonapetostnih elektrovodih in napravah; plinovodih ali vodih požarno nevarnih snovi; hidrantnih omrežjih in drugih vodnih virih za potrebe gašenja; prisotnosti nevarnih snovi in eksplozijsko ogroženih prostorih ter o gasilskih orodiščih. Ob morebitnem posredovanju pa so seveda še kako dobrodošli tudi podatki o mejah požarnih sektorjev znotraj objekta; odprtinah v zidovih in stropovih z zaporami; dostopnih poteh; evakua-cijskih poteh in stopniščih; posebno požarno nevarnih prostorih; prostorih, kjer se ne sme gasiti z vodo; prostorih, v katerih je prisotno sevanje; električnih transformatorjih in napravah za
oskrbo z energijo ter stikalih za te naprave; tlačni opremi; legi plinske požarne pipe ter vgrajenih sistemih aktivne požarne zaščite, opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom.
IVANA STAMEJČIČ Foto: Arhiv PGE Celje
»Saj to je skoraj tako, kot da bi na šolo prilivali bencin,« je bilo slišati zaskrbljene vojniške občinske svetnike, ki so na župana in hkrati predsednika GZ Vojnik-Dobrna Benedikta Podergajsa naslovili vprašanje, ali gasilci vedo, kako ravnati v primeru, če bi prišlo do požara na OŠ Vojnik ali večnamenski dvorani v Novi Cerkvi, ki sta lani dobili sončni elektrarni. Podergajs jim je pritrdil, da je gašenje tovrstnih požarov specifično in jim zagotovil, da GZS pripravlja za prostovoljne gasilce natančna navodila.
Za šankom
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»...hik...hik...to, da me boli buča je vsekakor posledica brozge, ki jo mešajo pivovarski upravitelji in nikakor ne prevelike količina piva! Kelnerca, daj še en vrček!«
GOSPODARSTVO
V teh dneh kroži šala, da v pivovarni počnejo vse, le piva ne delajo več.
Ne pivo, vre v pivovarni
Pivovarna Laško danes: odstopi nadzornikov, nezadovoljstvo delavcev in še vedno velik minus
Pivovarna Laško ne tone samo v dolgovih, kar kažejo tudi lanske številke. Še bolj jo poleg vseh vprašanj, povezanih s prodajo deležev, pretresajo odstopi nadzornikov in nezadovoljstvo zaposlenih, pri čemer naj bi imelo dogajanje skupen očitek o nadaljevanju pivo-varniške vojne.
Izjemno odmeven je dobeseden razpad nadzornega sveta, saj sta v njem samo še dva člana, Peter Groznik in Vladimir Malenkovič. V četrtek je namreč odstopil predsednik Marjan Mačk-ošek, sledil je odstop predstavnika zaposlenih Andreja Kebeta, od drugega, Bojana Košaka, pa naj bi svet delavcev zahteval odstop. Sodu je menda izbilo dno vztrajanje predsednika uprave Dušana Zorka, da za članico uprave za finance imenujejo Mirjam Hočevar, dosedanjo prvo finančnico Uniona. Kot očitajo, je Hočevarjeva vodilno funkcijo v Unionu zasedla v času pivovarske vojne - to-
rej je delala v ekipi, ki se je borila proti prevzemu Laškega. Tudi zato mnogi odstope nadzornikov povezujejo z dolgoletnim sporom med obema pivovarnama oziroma z željo nekaterih, da Union postane spet ljubljanski.
Zaradi načina glasovanja (predstavnika zaposlenih nista glasovala, Groznik in Malenkovič sta bila za, Mačkošek proti) se slišijo vprašanja, če je sklep o imenovanju Hočevarjeve sploh veljaven.
Prodajanje megle?
So se pa v petek, sicer preko elektronske pošte in brez podpisov, oglasili zaposleni v Pivovarni Laško (tako v sindikatu kot v svetu delavcev so zanikali, da bi pisali
Mirjam Hočevar naj bi v upravi zamenjala Roberta Šego, ki je odstopil sredi marca zaradi subjektivnih in objektivnih vzrokov.
to pismo). Vlado in lastnike družbe so pisno pozvali, naj se nehajo igrati s premoženjem davkoplačevalcev in z njihovimi delovnimi mesti ter sprejmejo odločitve, ki bodo v korist podjetja in njegovega razvoja. Zaposleni so med drugim zapisali, da z začudenjem in zaskrbljenostjo spremljajo medijske informacije in dezinformacije glede morebitnih prodaj deležev v pomembnih gospodarskih družbah, pri čemer izpostavljajo spreminjajoč se načrt prodaje deleža v Mercatorju, informacije o dokapitalizaciji pivovarne in pismo uprave Mercatorja o skupni prodaji večinskega paketa delnic trgovca.
»Medtem odstopajo člani uprave in nadzorniki, vse to pa se dogaja v času, ko pivovarna nujno potrebuje sanacijo in svež denar,« so zapisali in dodali, da vse skupaj spominja na prodajanje megle javnosti, dokler ne bodo podjetja iz skupine Pivovarna Laško dokončno shirala in jih bo nekdo napol zastonj drugega za drugim pokupil - pri tem zaposlene skrbi, da so lastniki kupca že izbrali.
Minus, ki ne obeta
Ob vsem tem »cirkusu« tudi številke o poslovanju niso spodbudne. Skupina Pivovarna Laško je lani ustvarila skoraj 26 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je ta v letu 2009 znašala 162 milijonov evrov. V celotni skupini so lani prodali 4,2 milijona hektolitrov vseh pijač, kar je 7,2 odstotka manj kot leta 2009. Padec utemeljujejo z zunanjimi dejavniki: vremenskim okoliščinam so dodali posledice krize in širjenje diskontnih trgovcev Lidla in Hoferja na slovenskem trgu. Tudi zato vodstvo opozarja, da je finančni položaj pivovarne zelo resen. Visok finančni dolg obremenjuje tekoče poslovanje ter ogroža njen obstoj in razvoj. Za rešitev likvidnostnega položaja se je tako Laško skladno s petletno strategijo lotilo postopkov prodaje vseh nestrateških naložb, kar, kot je znano, buri precej duhov in odpira dodatna vprašanja. »V primeru uspešno končanih prodajnih postopkov bo skupina močno zmanjšala svojo zadolženost, ki je konec lanskega leta znašala skoraj 400 milijonov evrov,« je navedla uprava.
Delavci Pivovarne Laško, ki so sicer omenili, da se ne upajo poimensko izpostavljati, so javno pismo naslovili na predsednika vlade Boruta Pahorja, ministra Franca Križaniča in Darjo Radič, predsednika uprave KD Boruta Jamnika ter predsednika uprave NLB Boža Jašoviča.
Podobno kot posluje skupina, so tudi v pivovarni beležili precej slabše rezultate od pričakovanih. Samo v Laškem so namreč lani ustvarili več kot 6 milijonov evrov čiste izgube, kar je sicer bistveno bolje kot leta 2009, vendar so se lani precej zmanjšali prihodki pivovarne. Pivovarna je lani prodala manj kot milijon hektolitrov piva, kar je 4,1 odstotka manj kot leto prej. Laško manjšo prodajo piva beleži predvsem na domačem trgu, a tudi na trgih jugovzhodne Evrope, medtem ko je na ostalih tujih trgih, predvsem na trgih EU, opazna rast prodaje piva.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Ugodnejši ritem borze
Wall Street je minuli teden povsem prezrl japonske in libijske grožnje ter si privoščil enega najboljših tednov v tem letu. Vlagatelji so delnice kupovali v pričakovanju objav lepih dobičkov prvega letošnjega četrtletja.
Dobički korporacij, ki so vključene v indeks S&P 500, naj bi porasli za 14 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Tudi končni podatek o rasti ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju je pozitivno presenetil. Bruto domači proizvod je napredoval za 3,1 odstotka, kar je bolje od februarske ocene (2,8 odstotka).
Vlagatelji očitno stavijo na nadaljevanje okrevanja svetovnega gospodarstva, medtem ko vladna kriza na Portugalskem ni zadušila pozitivnega vzdušja, saj gre za enega manjših gospodarstev v Evropi. Predstavniki Portugalske so tudi izjavili, da zunanja pomoč državi ne bo potrebna, medtem pa se svetovne bonitetne agencije pripravljajo na nižanje bonitetne ocene Portugalski.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 28.3. IN 1.4.2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	70,01	2.076,51		7,69
CETG	Cetis	18.00	0.00		0,00
GRVG	Gorenje	12,18	200,51		-0,98
PILR	Pivovarna Laško	12,10	5,15		-3,20
JTKG	Juteks	23,95	3.90		-11,31
ET0G	Etol	79,00	0.95		-12,22
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v minulem tednu nekoliko okrepila. Indeks DAX je teden končal 3,9 odstotka višje in je v petek dosegel 7.145 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 2,6 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 pridobil 2,4 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje končala 1,9 in 2,4 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ podražil za 1,5 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.340 indeksnih točk.
j INDEKSI MED 28.3. IN 1.4.2011 |		
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBIT0P	842.90	-1,11
Dolar je v tem tednu pridobival v primerjavi z evrom, saj utegne Fed prej od napovedi zaostrovati denarno politiko. Evru ni koristilo niti, da so portugalske obveznice zadnje dni padle na rekordno nizko raven. Vrednost evra se je v primerjavi z dolarjem v sredo gibala pri 1,41. Cena za sod za-hodnoteksaške nafte se je nekoliko znižala, kar je posledica napredka libijskih upornikov v boju zoper režim Gadafija. Cena za sod nafte se je v sredo gibala pri 104,5 dolarja. Med surovinami se je najbolj podražilo srebro, ki je kljub visoki ceni pridobilo dodatnih 2,8 odstotka in pristalo pri 3.736 dolarjih za trgovano enoto. Kapitalski trgi so ponovno dobili zalet navzgor po nekaj dobrih makroekonomskih rezultatih. To pa je tudi močna vzpodbuda tako za Evropsko centralno banko kot za Fed, da bosta prej kot predvideno dvignila obrestne mere.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
vsako hišo, ki da kaj nase.
Barve spremenijo dom
I	JUB d.o.o.
I	Dol pri Ljubljani 28
I	SI-1262 Dol pri Ljubljani
I	T: 080 15 56, E: info@jub.si
I	Član Skupine JUB

JUBIZOL

sada


H
Z JUBIZOL FASADO
DO OBČUTNEGA PRIHRANKA ENERGIJE
Fasadni sistemi JUBIZOL - 40 % prihranek energije in 10-letna garancija
S primerno toplotno zaščito fasade lahko najhitreje in najučinkoviteje znižate stroške ogrevanja hiše v zimskem času, poleti pa preprečite segrevanje notranjosti in znižate stroške hlajenja. Z izvedbo fasadnega sistema Jubizol, za katerega JUB nudi kar 10-letno garancijo, boste letno prihranili več kot 40 odstotkov energije!
Za izvedbo fasade lahko vsak delavnik med 8. in 18. uro ali ob sobotah med 8. in 13. uro pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 15 56 ali pišete na e-naslov: info@jub.si. Ob naročilu fasade JUBIZOL je izdelava barvne študije brezplačna!
Na www.jub.si preverite prednosti JUBIZOL fasadnih sistemov STANDARD, NATUR, COMFORT in PREMIUM
COMFORT
Vsi JUBIZOL fasadni sistemi imajo evropsko tehnično soglasje (ETA), ki ob pravilnem vzdrževanju jamči za popolno funkcionalnost sistema najmanj 25 let. Pomembno je le, da je fasada pravilno izvedena in primerno vzdrževana.
Za izdelavo barvne študije pokličite arhitekta v JUB Design Studio
Pri izbiri primernega barvnega odtenka za fasado ali notranjost vaše hiše se lahko posvetujete z JUB arhitektom, ki vam bo pri odločitvi pomagal s primeri izdelanih barvnih študij. Za posvet z arhitektom pokličite 01/ 588 4218.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Novo-stari lastniki v
v
C^^^ W0 ^ Unior prodaja četrtinski delež v družbi Štore Steel -J	I Q 11 Tako v Zrečah kot v Štorah so obeti boljši
Marjan Mačkošek, ki je sicer minuli teden bolj izstopal zaradi odstopa z mesta prvega nadzornika Pivovarne Laško.
Glede na številke tudi Uniorju kaže bolje, saj je bilo poslovanje zreške družbe v prvih dveh mesecih leta bistveno boljše kot v enakem lanskem obdobju. Prihodke je povečala za več kot četrtino, na 24,7 milijona evrov. Letos naj bi tako Unior ustvaril dva milijona evrov čistega dobička, medtem ko je imel lani za okoli 2,8 milijona evrov izgube. V Uniorju se trenutno pripravljajo tudi na vstop na Ljubljansko borzo, po trenutnih načrtih pa bi se kotacija predvidoma začela konec maja.
Posel ustvarjajo tudi veleposlaniki
Savinjsko-šaleško regijo je v četrtek obiskalo približno 30 veleposlanikov, akreditiranih v Sloveniji. Obisk so začeli v Velenju, nato so si ogledali Gorenje, Terme Topol-šica, BSH Hišne aparate ter nazarski muzej gozdarstva in lesarstva, obisk pa končali v Logarski dolini.
Veleposlanike so sprejeli oziroma spremljali župani in predstavniki gospodarstva. Kot je ocenil velenjski župan Bojan Kontič, je bil obisk eden pomembnejših dogodkov za regijo in izjemna priložnost za sodelovanje z državami, iz katerih veleposlaniki prihajajo, tako na gospodarskem kot tudi na drugih področjih. Podobno je omenila tudi Jasna Klepec v imenu organizatorja, Območne razvojne agencije Saša: »Predvsem smo želeli pomagati podjetjem in lokalnim skupnostim, da navežejo stike in izkoristijo poznanstva. Posel pač ustvarjajo ljudje in zagotovo je lažje, če spoznaš koga, ki lahko odpre pot na tuje trge. Če drugega ne, v Saša regiji lahko pričakujemo, da se bodo vrnili kot turisti in rekli kakšno lepo besedo o naših krajih v tujini.«	US
V Logarski dolini je predvsem ženski del občudoval filcane izdelke iz Solčave.
Uprava Uniorja pod vodstvom Gorazda Korošca je dobila soglasje nadzornikov za prodajo 25,1-odsto-tnega deleža družbe Štore Steel, svoje najpomembnejše hčerinske družbe. Omenjeni delež si bodo razdelili Družba pooblaščenka Že-lezar Štore, Kovintrade, Di-nos in nekateri posamezniki, ki so že zdaj solastniki Štore Steel in so uveljavili predkupno pravico za odkup tega deleža.
Dokončno naj bi posel sklenili aprila, vrednost prodaje pa bo določena na podlagi cenitev. Neuradno se govori o osmih milijonih evrov, ki naj bi jih Unior iztržil za četrtinski delež v družbi Štore Steel, po končanem poslu pa bo imel v lasti še 30-od-stotni delež, s čimer bo lahko vplival na praktično vse pomembne odločitve v družbi. Družbeniška pogodba Štore Steel namreč določa, da morajo biti vse pomembne odločitve sprejete s 75-odstotno večino, kar pomeni, da bo Unior tudi po prodaji ohranil strateški vpliv v družbi.
Pred prodajo se je dvignilo precej prahu, čeprav so v Uniorju večkrat poudarili, da so v minulih letih večkrat reševali štorsko železarno, tudi v ob-
dobju, ko je takratni švedski partner želel železarno le izčrpavati, prav tako so ji z naročili pomagali predlani.
Zadovoljni tudi v
Štorah
»Že od leta 2003 je lastniška struktura znana. Prodaja Uniorjevega deleža, ki ga kupujejo ostali družbeniki, pomeni samo, da se bodo lastniška razmerja nekoliko spremenila oziroma bodo družbeniki bolj uravnoteženi. Tako ni mogoče pričakovati spremembe poslovne strategije,« pravi direktor štorske družbe Marjan Mačkošek in dodaja, da je strategija zasta-
vljena zelo ambiciozno. »Pri enakem številu zaposlenih načrtujemo povečanje rasti na 200 tisoč ton letno, kar pomeni, da bo treba vsako leto za 15 do 20 odstotkov povečati proizvodnjo glede na obstoječo raven.«
šnega prodora na ameriški in avstralski trg, kot največji uspeh pa šteje Daljni vzhod. Veseli smo, da smo na Kitajsko prišli kot prodajalci in ne kot kupci, saj nimamo namena kupovati poceni materialov in jih vgrajevati v svoje proizvode. Prisegamo na kakovost in ta je naše edino vodilo,« o delu s pisali, ki v podjetju Vivapen puščajo sled uspešnega gospodarjenja in so obenem plod spretnih družinskih dogovarjanj ter sprejemanj odločitev, pripoveduje Petra. Njihov paradni konj so črni-
Lani so v Štorah prodali 126 tisoč ton, za kar so iztržili 97 milijonov evrov in ustvarili 1,2 milijona evrov dobička, kar v primerjavi z letom 2009 pomeni podvojitev proizvodnje. Najpomembneje pri tem je, tako pravi Mačkošek, da so si povrnili tržne »pozicije«. Tudi za letos so obeti zelo spodbudni, saj imajo v družbi Štore Steel več naročil, kot so jih sposobni realizirati.
V Štorah še vedno čakajo na potrebna dovoljenja za dokončni, tudi uradni zagon nove valjarske proge. Gre za več kot 20-milijonsko naložbo, ki je pomembna za nadaljnje delo v družbi. Kot je povedal Mačkošek, proga obratuje poskusno, okoljevarstveno dovoljenje od ministrstva za okolje in prostor pa pričakujejo v prihodnjih dveh mesecih.
US, foto: GrupA
la in črnilni vložki, nalivna peresa in rolerji ter brisalci za črnila. »Vsi trije sklopi se dopolnjujejo. Nalivno pero in roler ne bosta puščala sledi brez črnila, in ker ljudje radi napišemo kaj narobe, je treba napako zbrisati,« naslednica družinskega posla ponazori enostavno sobivanje proizvodov. Njihova pisala, kamor uvrščajo še flomastre, tehnične in kemične svinčnike ter stojala in lončke za pisala, so najbolj dobrodošla za vse, ki pri svojem delu veliko pišejo, obenem pa služijo kot uporabno in všečno darilo.
Brez zlatih peres ob bok najboljšim
K tujcem so Melanškovi sprva »pokukali« v obdobju slovenske tranzicije kot do-
bavitelji nemškega podjetja Herlitz. Kolebali so med odločitvijo, ali naj postanejo trgovina ali se usmerijo v proizvodnjo. »Želeli smo razvijati svoje znanje in tehnologijo in izbrali slednjo. Zagotovo je proizvodnja težja in daljša pot do zaslužka, obenem pa delo na dolgi rok. Miselnost slovenskih trgovcev, usmerjena v nižanje cene in kakovosti in pristajanje na vse njihove pogoje, že na začetku ni sovpadala z našo usmeritvijo. Želimo delati na dolgi rok in dobro, zato smo sodelovanje videli v tujih partnerjih. Ob tem ne opuščamo želje in ciljev, da kot slovensko podjetje ostajamo prisotni doma.« Pisala proizvajajo bodisi pod svojo ali tujo blagovno znamko.
Med gospodarsko krizo nov zagon
Gospodarska kriza se jih ni dotaknila v tolikšni meri kot nekatera druga slovenska podjetja, kar je posledica njihove razpršenosti po različnih državah in trgih po svetu. To jim je omogočilo tudi bolj strateško ravnanje in boljšo pripravljenost na krizo. »Sicer pa morajo ljudje pisati tudi v krizi in v takšnih časih se porodi marsikatera misel, ki jo je treba zapisati, da ostane in pusti pečat,« napol v šali pove Petra. Zagon v kriznih časih jim je dala tudi lastna izdelava nalivnega peresa, imenovanega My.pen, izdelanega pod nemško blagovno znamko in najbolj prodajanega peresa v Nemčiji. Istočasno so razvili tudi tehnologijo do-vajalnega sistema za črnilo, ki je »motor« vsakega peresa in rolerja. »Imamo kar nekaj konkurentov, toda nimajo vsi dovajalnika,« o prednosti pred drugimi pravijo v Vivapenu. S pomočjo evropskega denarja so posodobili orodjarno za proizvodnjo dovajalnega sistema in kupili plazmo, zaradi katere črnilo od črnilnega vložka do konice pisala lepše teče ter prinaša ekološko osveščenost. Njihova pisala v prihodnje ne bodo imela zlatih konic in se ponašala z dragimi kamni, velik uspeh Melanškovih pa bo priti v elitno skupino svetovnih proizvajalcev peres za šolsko in pisarniško uporabo, ob tem pa izumljati nove tehnologije, se truditi pri inovacijah, razvijati lastno orodje in se posvetiti tisku.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
1W
SPODBUDNE ZGODBE
Pisala so njihovo
okno v svet
Družinsko podjetje Vivapen ohranja kulturo pisanja - Še nepravi čas za slovenske trgovce
Rokopis je kot vizitka človeka, ki razkriva njegov kulturni in družbeni položaj. Izražanje osebnosti skozi pisavo v današnji informacijski dobi žal vse bolj izgublja pomen. Dokaz, da izgovorjene besede izginejo, napisane pa ostanejo, so Melanškovi iz Spodnje Savinjske doline.
Njihovo več kot štiri desetletja dolgo razvijanje pisal je naložba v ohranjanje kulture pisanja. Pisalo in pisanje - za marsikoga samoumeven pojav - družinskemu podjetju Vivapen na široko odpirata okno v svet. Začelo se je z manjšo orodjarsko delavnico Jožeta Melanška in njegovimi kooperantskimi deli z večjimi podjetji, kot je bilo Aero Celje. Melanškova proizvodnja vložkov za črnila v nekem obdobju Aeru ni pomenila večjega posla. Na hitro se je bilo treba znajti in za proizvode najti resnega kupca. Našel ga je na nemškem trgu, ki mu ostajajo zvesti od leta 1967. »To je bil prvi korak k razvoju pisal,« se takratnih poznih osemdesetih let spominja njegova hči, sicer direktorica
in vodja prodaje v podjetju Vivapen Petra Melanšek.
Črnilo, pero in brisalec
»Takratna zakonodaja obrtnikom ni dovolila zaposliti več kot tri ljudi, zato je obr-tnica postala tudi moja mama. Vsak s svojo obrtjo sta združila moči v en posel, povezan z orodjarno in kovinoplastiko.« Družinsko podjetje se je, preden so se dokončno ustalili v Celju, še nekajkrat selilo. Začetkom v Žalcu je sledila delavnica v Mozirju in nato v Nazarju, delo so nadaljevali v najetih prostorih podjetja KLS na Ljubnem ob Savinji, proizvodnja flomastrov in brisalcev pa je od njih zahtevala še več prostora. Našli so ga v obrtno-poslovni coni v Buko-vžlaku, kjer je zraslo veliko podjetje z upravnim in s proizvodnim prostorom. Podjetje zaposluje 71 ljudi. »Prisotni smo v več kot tridesetih državah po svetu. Največji delež vsega posla predstavlja nemški trg. Po kulturnih navadah nam seveda ostaja blizu Evropa, kjer smo najbolj prisotni, ob tem se veselimo lani uspe-
V dobrih tridesetih letih je iz orodjarske delavnice Jožeta Melanška zraslo uspešno družinsko podjetje za proizvodnjo pisal.
Rdeča luč za lučko obvoznico
Potem ko je bil za obvoznico mimo Luč sprejet državni lokacijski načrt, civilna iniciativa nasprotuje 5 milijonov evrov vrednemu projektu
Več kot dve desetletji je minilo od uničujoče poplave, ki je uničila dobršen del Luč. Kot kaže v zadnjem času, je hudo načela odnose v eni najbolj idiličnih slovenskih vasic, ki se ji je zaradi načrtovane obvoznice »zgodila« civilna iniciativa oziroma je svoje mnenje glasno povedalo Društvo Luč - združenje za trajnosti razvoj Luč.
Vemo, da je bilo v poplavi uničenih precej domov, zelo hudo je bila prizadeta praktično vsa infrastruktura ob Savinji. Neprevozna cesta do Ljubnega, od sveta odrezane Luče, noči brez elektrike ..., je le nekaj podrobnosti, ki se porajajo ob spominu na grozno novembrsko noč v letu 1990. Potem so se začeli obiski in obljube, kako hitro bo vse popravljeno. Vendar je trajalo kar nekaj let, da so Luče dobile sodobnejšo cestno povezavo s spodnjim delom Zgornje Savinjske doline. A še ta prenovljena cestna povezava se je streljaj pred Lučami ustavila. In »stoji« že lep čas, očitno pa bo tako še nekaj časa, čeprav - roko na srce - v primeru Luč za zastoj ni kriva država.
DLN že sprejet
Pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste Radmirje-Luče, skozi naselje Luče, od katere se sredi naselja odcepi cesta proti Povolovlje-ku in Kamniku, je leta 2004 podal takratni minister za promet, leto kasneje pa se je s pobudo za ureditev Savinje na območju Luč za zagotavljanje poplavne varnosti priključil še minister za okolje in prostor. Kot sta ugotavljala, obstoječa regionalna cesta poteka skozi
naselje Luče v zelo neugodnih horizontalnih in vertikalnih elementih. Ozko grlo predstavlja odsek skozi naselje, kjer zaradi obstoječe pozidave na nekaterih mestih ni mogoč nemoten dvosmerni promet, medtem ko je s prometno varnostnega vidika obstoječa cesta povsem neustrezna.
Alojz Selišnik, štva Luč
predsednik dru-
Vseeno se v kraju kar nekaj let niso znali (ali hoteli) odločiti, ali bi popravili obstoječo cesto skozi Luče ali bi zgradili tunel ali bi ubrali kakšno drugo pot. Veliko možnosti v ozki stisnjeni dolinici na sotočju Savinje in Lučnice ni. Po dolgotrajnih pogovorih, sestankovanjih, anonimkah in še čem je dozorela odločitev: obvoznica mimo Luč.
Krajani so predlagali več tras, kjer naj bi šla obvoznica, stroka predlaga tako, ki bi potekala po severni strani naselja Luče. S celjske strani bi krenila proti Breznici, skozi ta vulkanski masiv bi zgradili predor, nato bi cesta šla po nasipu ob Savinji, presekala tako imenovano Prodje in se vrnila na obstoječo cesto proti Solčavi. Z urejenimi izvozi pred Lučami in za njimi pa bi poskrbeli, da ne bi pregnali turistov.
Za to traso so lani sprejeli državni lokacijski načrt, v katerem so predvidene prestavitev, zamenjava ali zaščita vseh prizadetih energetskih, komunalnih in elektronsko komunikacijskih omrežij in naprav.
Petmilijonski projekt »stoji«
Po sprejetju DPN naj bi direkcija za ceste letos izvajala predvsem aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije (projekt za izvedbo in projekt za gradbeno dovoljenje). Nadaljnji postopki, ki jih bo treba izvesti, so parcelacija zemljišč, nato odkupi zemljišč, pridobitev gradbenega dovoljenja in postopek izbire izvajalca gradbenih del. »Celotna investicija je ocenjena na približno 5 milijonov evrov, gradnja pa na 3,4 milijona evrov,« so pojasnili na ministrstvu. Večino denarja naj bi pridobili iz evropskih sredstev, del bi dodala država, so bili načrti, ki pa jih je močno omajala lučka civilna iniciativa.
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
www.gorenje.si
Župan občine Luče Ciril Rosc: »Občina je pri pripravi DLN sodelovala, kolikor je bila naprošena, Civilna iniciativa, ki se je angažirala žal šele v zadnjih mesecih, ima pač drugačen pogled na to problematiko. V resnici več kot 20 let po poplavi še vedno ni enotnega stališča. Upam, da se bo dalo pogovoriti oziroma uskladiti različna mnenja, ker je to za kraj bistveno. Verjetno bomo še poskušali poiskati kompromis, ker se je treba zavedati, da smo tudi časovno precej na tesnem in se bojimo za evropski denar. Gradnja obvoznice je v resnici precejšnja rak rana, ki deli ljudi, obe strani pa pravita, da sta se pripravljeni pogovarjati. Upam, da bomo znali stopiti skupaj in strniti vrste, saj bo to ključno za razvoj kraja.«
zidu. To je povsem nesprejemljivo,« trdi predsednik društva Luč Alojz Selišnik.
»Prepričani smo, da je potrebna revizija oziroma dodatne študije v zvezi z obvoznico, saj še vedno, tudi po sprejemu DPN, nimamo pravih odgovorov.« V grobem je društvo proti gradnji obvoznice zato, ker ne rešuje cestnih zagat skozi kraj oziroma zaradi prometnih, ekoloških in gospodarskih vidikov. Kar se prometa tiče, po mnenju društva ni razloženo, kje in kako bo tekel avtobusni promet, kod bodo proti Podvolovljeku
vozili tovornjaki ter kako bo speljan tovorni oziroma dostavni promet proti Lučam.
V društvu je kar nekaj lastnikov zemljišč, ki bi jih obvoznica na koncu Luč povozila. »Na Prodeh je edina rodovitna in ravna zemlja v kraju, sedaj pa naj bi tam speljali beton in asfalt, sredi najlepših njiv pa zgradili ogromen rondo. V Lučah potrebujemo vsak kvadratni meter rodovitne zemlje,« je poudaril Selišnik, pri gospodarskem vidiku pa nizal podatke o številu turistov, ki bi jih s tunelom speljali
V Društvu Luč-združenje za trajnostni razvoj Luč si želijo primernega dialoga pred sprejemom pomembnih odločitev, skrbijo za kulturno življenje v kraju, izpeljali so že nekaj prireditev, v ospredju pa so odločitve o prostorskih načrtih, pri čemer so glede nadaljnjega prostorskega razvoja kraja računali na delavnico o prostorski ureditvi.
Društvu Luč med drugim očitajo, da ga sestavljajo neuspeli kandidati na volitvah in tisti, ki s krajem nimajo povezave, vendar so to že preveč lokalne zgodbe. Oziroma, če bi poslušali Selišni-ka: društvo sestavljajo tisti, ki jim ni vseeno za Luče.
mimo Luč. »V resnici bi kraj ogromno izgubil, tega pa mu obvoznica zagotovo ne bo povrnila.«
Najprej cesta skozi kraj
Predlog društva, ki nikakor ne želi konflikta, temveč dialog, je, da se najprej rešijo cestne zagate skozi Luče. Da se zgradi nov most, reši promet proti Podvolovljeku ... skratka precej podrobnosti, ki jih drugi ne poznajo, domačinom pa so še kako znane. Zagotovo je treba razširiti cesto, rešiti problem parkiranja .
»Želja je, da se za Luče naredi prostorski plan, ki bi ustrezal karakterju alpske vasice in lepega kraja; plan, ki bo trajnostni in bo upošteval danosti ter možnosti za preživetje.« Kot je še povedal Selišnik, je v pogovoru z direktorjem Fickom dobil zagotovila, da je projekt Obvoznica Luče sicer na čakanju, dokler ne bodo znani rezultati urbanistične delavnice oziroma do prihoda ministra, denar pa bo na vsak način ostal v ožji regiji - če ga ne bodo porabili za obvoznico, bo zagotovo namenjen za rekonstrukcijo ceste.
US
Tudi z direkcije so sporočili, da Društvo Luč - združenje za trajnosti razvoj Luč pripravlja delavnico o optimalni prostorski ureditvi naselja, ki naj bi bila izvedena v dveh do treh mesecih. Na zadnji seji se svetniki v Lučah niso strinjali s sofinanciranjem te delavnice, kar po svoje kaže na velika nasprotja v kraju.
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
Tako močno, da se je v četrtek pri predsedniku CI Alojzu Seli-šniku oglasil direktor direkcije Gregor Ficko, sredi aprila pa naj bi spor oziroma nesoglasja poskušal zgladiti minister za promet Patrick Vlačič. Projekt se je začel leta 1994 in ima zato najdaljšo brado v Savinjski regiji. Je tudi eden redkih projektov, točneje edini od desetih predvidenih tunelov, ki bi lahko bil izveden, saj je državni lokacijski načrt že sprejet. Zato mnogi pričakujejo, da pomisleki CI postopkov in gradnje le ne bodo ustavili, čeprav so do dogovora s člani društva Luč postopki ustavljeni.
Luče ob obvoznici
»Zadnja javna obravnava DLPN, precej na tiho, je bila lani poleti. Sicer so celotni načrt pripravljali tako pod mizo v sodelovanju med državo in občino, občani smo bili premalo vključeni. V resnici smo doživeli prvi šok, ko je bil DPN uradno sprejet, saj smo šele potem spoznali vse profile in višine: te gro-mozanskosti ni nihče pričakoval. Če povem samo eno podrobnost: na koncu, pred priključkom na cesto za Logarsko dolino, bo obvoznica tekla po 3 metre visokem
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kakšen je postopek in kolikšni so stroški, da iz njive naredim zazidljivo parcelo? Ali je mogoče postaviti vikend na travniku brez gradbenega dovoljenja?
Glede na to, da je za urejanje prostora na svojem območju pristojna lokalna skupnost, predlagamo, da na občini, na območju katere je vaša nepremičnina, podate predlog za spremembo kmetijskega zemljišča v zazidalno oziroma stavbno zemljišče in dodatno pridobite vse potrebne informacije glede tega. Vikend oziroma počitniška hišica spada med enostanovanjske stavbe in je za gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predhodno je treba na pristojni občini preveriti, če je takšna gradnja v skladu s prostorskim aktom, ki ureja to območje.
Rad bi zgradil bazen, ki bi ga bilo mogoče pokriti v zimskem času ter ga uporabljati kot zimski vrt. Ali je potrebno gradbeno dovoljenje, tej potrebujem in kakšen je postopek?
Za gradnjo bazena in nad njim zimskega vrta, ki skupaj tvorita manj zahteven objekt, potrebujete gradbeno dovoljenje. Na pristojni občini je treba najprej preveriti, če je takšna gradnja v skladu s konkretnim prostorskim izvedbenim aktom. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vložite na pristojni upravni enoti, k vlogi pa je treba priložiti dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, druge listine, če tako določa zakon, in dokazilo o pravici graditi, £e ta še ni vpisana v zemljiško knjigo.
Kje dobim uporabno dovoljenje za objekt?
Po Zakonu o graditvi objektov je pristojni organ, ki izdaja uporabna dovoljenja, upravni organ za gradbene zadeve (praviloma pristojna upravna enota na območju RS), ki je za gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta izdal gradbeno dovoljenje. Na pristojni upravni enoti vložite zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Priloge, kijih morate priložiti k zahtevi, so odvisne od vrste objekta, za katerega želite pridobiti uporabno dovoljenje. Za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo
projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi. Za ostale vrste objektov pa morajo biti k vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja, v kateri je treba navesti, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, ter številko in datum gradbenega dovoljenja priloženi projekt izvedenih del, geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji, dokazilo o zanesljivosti objekta, drugi podatki in dokazila, če jih za to vrsto objekta določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon, navodilo za obratovanje in vzdrževanje pri zahtevnih objektih in program prvih meritev obratovalnega monitoringa, kadar so takšne meritve predpisane. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja opravi upravni organ ogled ali tehnični pregled, s katerim se mora ugotoviti, ali je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, daje objekt zgrajen v skladu z gradbenimi predpisi in s pogoji, določenimi za gradnjo ter predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir, ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi, ali je projekt izvedenih del (PID) izdelan v skladu s predpisi, ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba. Po opravljenem tehničnem pregledu lahko izda upravni organ, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, uporabno dovoljenje.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Šentrupert-Velenje: ponovna presoja
Kar trije ministri s predsednikom računskega sodišča »stojijo za odločitvijo« o novi, menda hitri presoji podatkov za izbor trase med Velenjem in Šentrupertom
Močna ministrska trojka, okoljski Roko Žarnic, prometni Patrick Vlačič in kmetij ski Dejan Židan, je s predsednikom računskega sodišča Igorjem Šoltesom po ogledu trase Velenje-Šentrupet sporočila, da so se odločili za revizijo oziroma ponoven pregled vseh podatkov, ki so bili na voljo v študijah različic za izbor najbolj ustrezne trase med Velenjem in avtocesto. Kdaj bo revizija končana, si niso upali napovedati.
»V zadnjem času so se pojavljale razprave, če je predvidena trasa Velenje-Šentrupert res najbolj primerna, zato smo si jo >v živo< ogledali. Odločili smo se, da je treba narediti revizijo oziroma pregled dosedanjega postopka odločanja in podlag za opredelitev te trase. Na podlagi tega bomo s strokovnjaki sprejeli dokončno odločitev, ki pa mora biti tako utemeljena, da bomo ovrgli dvome o vplivih različnih interesnih skupin. Zavedamo se, da se bodo ne glede na to, katera odločitev bo >zma-gala<, še vedno našli nezadovoljni posamezniki ali skupine,« je ob zdaj nesojenem priključku v Šentrupertu sporočil predsednik Šoltes. »V bistvu smo soočili videnje v naravi, kasneje pa
Četverica se je, zaradi novinarjev, ustavila tudi ob nesojenem priključku v Šentrupertu.
bo stroka presodila, katera bo dokončna odločitev.«
Ministri so pojasnjevali svoje vidike, med drugim je minister Židan poudaril, da je njegova
pristojnost ohranitev kmetijske zemlje. »Ni bil namen tega obiska, da se popeljemo po trasi in s prstom pokažemo, katera je prava. Dosegli smo soglasje,
IZJAVA TEDNA
»Fajn je dobiti občutek na terenu, da vidiš, kako izgledajo stvari v naravi.«
Minister za promet Patrick Vlačič po ogledu trase Velenje-Šentrupert
Z leve: Vojko Korošec, Goran Lukič, Karmen Leskošek, Žiga Schmidt, Janko Požežnik, Mitja Lešnik in Borut Cink
Pred odločitvijo o malem delu
V Klubu študentov občine Celje so v četrtek pripravili okroglo mizo z zgovornim naslovom Malo delo - da ali ne? Sedem govorcev je uvodoma nanizalo argumente »za« oziroma »proti« zakonu, v skoraj dveurni razpravi pa je bilo dovolj časa tudi za vprašanja.
Povabilu kluba študentov so se odzvali predstavnika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukič in Vojko Korošec, Dijaške organizacije Slovenije Mitja Lešnik, Študentske organizacije Univerze v Mariboru Žiga Schmidt ter celjskega mestnega odbora SDS Janko Požežnik, ki so nizali argumente »proti« zakonu o malem delu. Da slednji prinaša veliko dobrega, tudi za mlade, ki se ga očitno najbolj bojijo, pa sta trdila direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Karmen Leskošek in Borut Cink v imenu LDS.
Korošec je prepričan, da zakon uvaja malo delo kot novo obliko dela, ki je negotova, brez dostojanstva in ne prinaša zadovoljstva delavcem. Lukič zakonu očita, da je zastavljen preveč široko in ob študentskem delu ureja še položaj brezposelnih in upokojencev, kar je preobsežna problematika za en zakon. Schmidt je to dopolnil z nizanjem številk - v primeru, da bo zakon potrjen, bo veljal za okrog 500 tisoč upokojencev, 120 tisoč brezposelnih in približno 200 tisoč dijakov in študentov. »Bo 270 carinikov, ki jih bodo prerazporedili v nadzor izvajanja tega zakona in hkrati še dela na črno, res dovolj, da ne bo prihajalo do zlorab?« se je vprašal. Lešnik je ob tem še zavrnil očitke, zakaj mladi toliko delajo, namesto da bi se raje učili. »Saj ne bi delali, če bi imeli naši starši dovolj visoke plače, če bi bil urejen sistem štipendiranja. Tako pa nam
vlada j emlj e že pridobljene pravice, brezplačen topel obrok, na primer.« Da zakon ni prava rešitev in se z njim prikriva le nesposobnost vlade, da bi se spopadla z gospodarsko krizo, je prepričan Požežnik, Cink pa je opozoril, da v primerjavi s študentskim delom, ki ne nudi nobene varnosti, malo delo prinaša kar nekaj zagotovil. »In nenazadnje, več denarja bo tudi za štipendije, res pa ga bo manj za študentske organizacije.«
Očitke, da bi malo delo lahko izpodrinilo delo za nedoločen
Od jutri predčasno glasovanje
Tisti, ki bi se radi udeležili referenduma o malem delu, pa v nedeljo ne bodo doma, lahko izkoristijo možnost predčasnega glasovanja. Volišča za predčasno glasovanje bodo praviloma odprta od torka do četrtka od 9. do 17. ure v prostorih upravnih enot, kjer ima sedež okrajna volilna komisija.
za te dni. Preverjanje bo zdaj postopek podaljšal, vendar ne zaradi nepravilnosti pri našem delu, temveč zaradi dodatnega preverjanja, ki se bo začelo nemudoma.« Minister je še opozoril, da gre za zahtevno področje, ki bo zahtevalo svoj čas, ob čemer je vzel v bran načrtovalce na ministrstvu: »Včasih gre za seštevanje hrušk in jabolk. V teh postopkih gre za nabor treh različnih kvadratur, ki se med sabo lahko razlikujejo. Izračuni na prvi stopnji so bili strokovni in kakovostni.«
Minister Vlačič je zagotovil, da se bo trudil, da bodo dvomi čim prej odpravljeni. Tudi zato je izpostavil, da se po njegovem zaradi revizije postopek umeščanja v prostor za zdaj veljavno traso ne bo pretirano zavlekel. »Odstopa-
nja v podatkih v resnici begajo in dolžni smo preveriti, če v dosedanjih postopkih ni bilo kakšne večje napake, saj je to >fer< do vseh vpletenih. Težko je namreč primerjati podatke na podlagi različice in idejnega projekta. Na neki točki pa bo le treba zaupati - ne moremo na primer zidati treh cest, da bi na koncu videli, katera bo bolj poceni.« Vlačič je še enkrat izpostavil štiri parametre, ki so jih preverjali pri izboru tras: »Treba je le odpraviti dvome, če je bilo v postopku vse, kot mora biti. Če pa bi bila študija tako napačno narejena, da bi zavedla odločevalce, bo treba namesto trase Velenje-Šentru-pert govoriti o drugi možnosti. Sam sicer zaenkrat ne vidim težav za omenjeno traso.«
US
da jo mora izbrati stroka, sem pa pristaš tega, da je treba proizvodnjo hrane povečati in ne zmanjšati.«
Zagotovo dlje
Minister Žarnič je opozoril, da bo revizija zagotovo zavlekla gradnjo hitre ceste, pričakuje pa, da bo odgovornost nosila civilna iniciativa. »Javna razgrnitev osnutka državnega lokacijskega načrta Šentru-pert-Velenje je bila predvidena
čas in s tem pravice, ki jih imajo delavci po Zakonu o delovnih razmerjih, česar se najbolj bojijo sindikati, je Leskoškova zavrnila, češ da bo malo delo zgolj ena od oblik dela. »In to urejena in nadzorovana; na zavodu za zaposlovanje bo enotna evidenca, ki bo služila tudi za nadzor nad prekoračitvami. Omejeno bo število ur - tako za delavca kot za delodajalca. Mladim se bo malo delo štelo tudi kot tako želene delovne izkušnje, po katerih povprašuje vsak delodajalec.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
mm
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javnih razgrnitvah
-	dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bežigrad-Bukovžlak in Vrhe
-	dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Ljubečna- Šumer
I.
1.	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bežigrad Bukovžlak in Vrhe, ki ga je pod številko projekta 012/10 izdelalo podjetje Vizura Vitez, d.o.o., Celje. Ureditveno območje zajema parcele 1092, 1093/2, 1091/2 in 1093/1, vse k.o. Teharje.
Gradivo iz prve točke bo od 13.4.2011 do vključno 13. 5. 2011 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu KS Teharje, Teharje 56, Teharje
Javna obravnava bo 18.4.2011 ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
2.	Mestna občina Celje naznanja ponovno, skrajšano javno razgrnitev: dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Ljubečna-Šumer, ki ga je pod številko projekta Š 91/08 izdelalo podjetje Ar Projekt, d.o.o., Sevnica.
Ureditveno območje zajema parcele 1354/1, 1355/1, 1355/2, 1345/8, 1352/2, 1344/5, vse k.o. Trnovlje. Gradivo iz prve točke bo od 13.4. 2011 do vključno 28.4. 2011 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu KS Ljubečna, Kocbekova 45, Celje
Javna obravnava bo 18.4.2011 ob 14. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
II.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 28.4.2011 (Ljubečna) oziroma do 13. 5. 2011 (Vrhe) podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Vrhe« ali »Ljubečna«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Številka: 3505- 6/2009 3505-16/2008
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
iz NAŠIH KRAJEV
Je vlada skregana z zemljepisom?
Med šestimi občinami Obsotelja je Rogaška Slatina edina, ki je po novi vladni uredbi ni uradno med obmejnimi problemskimi območji - Postojna in Slovenj Gradec sta na primer obmejno območje
ROGAŠKA SLATINA - »Kdor trdi, da Občina Rogaška Slatina ni obmejna, je skregan z zemljepisom,« se je na zadnji seji občinskega sveta Rogaške Slatine pritoževal svetnik in podjetnik Mirko Justin. Slatinska občina ima deset kilometrov meje s Hrvaško ter je v celoti v 10-kilome-trskem obmejnem pasu, na robu mesta je mejni prehod Rajnkovec ... V vladni službi za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter v vladi tega ter še česa drugega očitno ne opazijo.
Po uredbi o določitvi obmejnih problemskih območij Slovenije, ki jo je vlada na predlog vladne službe za lokalno samoupravo sprejela pred nekaj dnevi, Občina Rogaška Slatina kot edina med šestimi občinami Obsotelja ni uvrščena med obmejna problemska
območja. Slatinčanov prav tako ni med občinami, ki na takšne obmejne občine mejijo. V Občini Rogaška Slatina so zato presenečeni, nazadnje so bili ogorčeni na zadnji seji občinskega sveta, ki od vladne službe zahteva, da upošteva dejansko stanje slatinske občine ter naj znova preveri čas, ki ga Slatinčani potrebujejo za dostop do najbližjega avtocestnega priključka. To je namreč eden od pogojev, ki jih postavljajo v Ljubljani za vključitev v obmejna območja.
Med tremi merili za vključitev občin v obmejno problemsko območje izpolnjuje Občina Rogaška Slatina pogoja, da živi več kot polovica njenega prebivalstva v 10-kilometrskem obmejnem pasu ter da ima tudi primanjkljaj delovnih mest, nima pa podpovprečne gostote poselitve. Še več, Ob-
»Obmejna problemska območja določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. To so obmejne obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine,« odgovarjajo iz vladne službe za lokalno samoupravo. Po različnih kriterijih Rogaške Slatine začuda ni med njimi, uvrstili pa so različne druge občine, med njimi na primer Postojno, Slovenj Gradec, Ajdovščino, Bohinj, Kranjsko Goro, Ravne na Koroškem, Tržič .
Sedež Občine Rogaška Slatina, občine, ki je v celoti v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Po vladni uredbi Rogaške Slatine ni med uradnimi obmejnimi občinami, sta pa tam na primer Postojna ter Slovenj Gradec.
čina Rogaška Slatina nima po tej uredbi niti dveh pogojev za določitev občin, ki neposredno mejijo na obmejne občine, saj naj bi bila od avtoceste oddaljena manj kot 45 minut, prav
V Rimskih termah se že razvajajo prvi gostje.
Terme pripravljene na ponovno slavo
RIMSKE TOPLICE - Rimske terme z dvatisočletno tradicijo, ki so zadnji dve desetletji samevale in trenutno predstavljajo največji investicijski projekt na področju turizma v Sloveniji, so minuli teden dobile dovoljenje za začasno obratovanje za dobo enega leta in že sprejemajo prve goste. Uradno bodo šestnajste v nizu slovenskih term odprli konec maja, saj imajo še nekaj dela z ureditvijo okolice termalnega kompleksa.
V hotelih Sofijin dvor in Rimski dvor s štirimi ter Zdraviliški dvor s tremi zvezdicami so poleg sodobno opremljenih 190
sob s 357 posteljami gostom na voljo svet savn, kongresni center s številnimi dvoranami, wellness in rehabilitacijski center ter razne kopeli in bazeni. Po besedah direktorice Rimskih term Marjane Novak stavijo predvsem na naravne danosti, kot sta zdravilna termalna voda in klima, ki ju je priznalo tudi ministrstvo za zdravje, čakajo še na status naravnega zdravilišča.
Čeprav so terme po vseh težavah in zapletih pred in tudi med obnovo le dočakale srečen konec, se Novakova zaveda, da se pravo delo za trenutno 55 zaposlenih zdaj šele začenja. »Treba bo napolniti kapacitete in zadovoljiti pričakovanja gostov,« je dejala ob predstavitvi novih term, katerih oživitev je stala 48,5 milijona evrov.
BA
Foto: SHERPA
O prebujanju Rimskih term smo podrobneje pisali v 18. številki Novega tednika 4. marca, ko smo v rubriki Naša tema predstavili dvajsetletno zgodbo oživljanja zdravilišča.
tako ima premalo območja v okviru zaščitene Nature 2000. Slatinčani trdijo, da potrebujejo do najbližje avtoceste (oddaljene 30 kilometrov) po svojih izračunih povprečno 46 minut,
Na odgovor zdravstvenega doma čakajo skoraj leto
VELENJE - Prejšnji teden smo pisali o težavah v reševalni službi Zdravstvenega doma Velenje, na katere so opozorili reševalci. Med drugim so opozorili tudi na napačno zaposlovanje, da nekateri zasedajo delovna mesta, ki jim po izobrazbi ne pripadajo, pri čemer so nekateri kar sedem plačnih razredov prenizko in spet drugi štirinajst plačnih razredov višje.
Vodstvo ZD Velenje vse očitke reševalcev zavrača, zato smo vprašali tudi na ministrstvo za zdravje. Odgovorili so nam, da so junija lani v ZD Velenje opravili nadzor nad izvajanjem zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Konec julija 2010 so z ministrstva za zdravje zdravstvenemu domu poslali vmesno poročilo o opravljenem nadzoru. Ker so ugotovili nepravilnosti, so zahtevali pojasnila, ki jih do danes še niso dobili. Z ministrstva so sporočili še: »Pojasnila smo poizkusili pridobiti tudi od direktorja ZD Velenje, vendar niso zadostna.« Tudi zato končno poročilo o nadzoru še do danes, po skoraj enem letu, ni zaključeno.
Včeraj so se glede velenjske reševalne službe sestali reševalci, vodstvo zdravstvenega doma in župani treh občin ustanoviteljic. O čem so se dogovorili, če so se, bomo še poročali.
ŠK
minuto več kot zahtevajo v Ljubljani. To je zaradi gostega prometa s številnimi tovornjaki na poti proti Hrvaški, vožnje čez 15 naselij z omejitvijo hitrosti ter čez sedem železniških prehodov, od katerih so kar trije na Grobelnem, opozarjajo Sla-tinčani. Prav tako opozarjajo na slatinsko brezposelnost, ki je posledica zapiranja velikih podjetij, nazadnje Steklarske nove.
Škodo priznavajo
Odkar so na občini izvedeli, kakšno kislo juho jim kuhajo v Ljubljani, seveda ne čakajo križem rok. Občinska uprava je z opisanimi dejstvi v začetku marca protestirala pri vladni službi za lokalno samoupravo,
ki jo je župan mag. Branko Kidrič obiskal osebno ter pojasnjeval položaj Rogaške Slatine. Z nastalim položajem so prav tako seznanili Skupnost občin Slovenije ter Združenje občin Slovenije. Potem ko je vlada uredbo že sprejela, so prejeli odgovor vladne službe za lokalno samoupravo, ki odgovarja občini zlasti zaradi poglavitnega slatinskega ugovora, oddaljenosti od najbližje avtoceste. »Model je izračunan za celotno Slovenijo, kar lahko vpliva, da so izračuni lahko v škodo tistih, ki se na poti srečujejo s prometnimi zastoji. Ta vidik smo podrobno preučili, vendar ne najdemo metodologije oziroma objektivnih podatkov, ki bi takšne dogodke lahko zajeli,« je odgovoril namestnik direktorja v vladni službi za lokalno samoupravo mag. Igor Strmšnik.
V občinski upravi v Rogaški Slatini vidijo to sporno uredbo kot posledico novega zakona o skladnem regionalnem razvoju. »Trenutno je težko oceniti, kakšne posledice bo imela,« komentira župan Kidrič ter omenja, da naj bi bil naslednji razpis za podjetnike dostopen samo za tiste, ki so iz občin znotraj uradnih obmejnih problemskih območij. Takšne podatke imajo v občinski upravi iz vladne službe za lokalno samoupravo. »Če bo ta uredba pozneje vplivala tudi na možnost prijave občn na kakšen razpis, pa se bo še videlo,« dodaja župan. Slatinčani so v vsakem primeru ogorčeni ter istega mnenja, na glede na politična in druga nesoglasja. »Od tega je odvisen nadaljnji razvoj naše občine,« je osupel občinski svetnik Anton Plevčak.
BRANE JERANKO
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje SpaceDelux
IZJEMNA PROSTORNOST
Samostojni pomivalni stroj Gorenje
AAA
AQUA STOP
V Gorenju popolnoma zaupamo v brezhibno
delovanje sistema AquaSTOP, zato vam skozi celotno življenjsko dobo pomivalnega stroja
v primeru izlitja vode zagotavljamo povrnitev vseh stroškov, nastalih zaradi izlitja.
•70o
649;Se-EPE-

HI549,90 eur]
GS 65324 W
10 programov • 14 pogrinjkov • zakasnitev začetka pomivanja do 12 ur
•	SpaceDelux tretja košara
•	Avto program • 3 v 1
•	program HIGIENA • program hitrega pomivanja
•	senzor umazanosti vode • MultiClack sistem polnjenja • raven hrupa 48 dB • poraba vode 12 litrov
Priročna tretja košara razširja možnost pomivanja na kar 14 pogrinjkov! Vanjo udobno namestite pribor, omogočeno je tudi ločeno zlaganje daljšega pribora ali kavnih skodelic. Takšna razporeditev zagotavlja boljše pomivalne učinke, izjemno enostavno uporabo in optimalno izrabo pomivalne površine.
www.gorenje.si
Z gradnjo vodnih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini bodo tudi Celjani bolj varni pred naraslimi vodami. Kdaj bo to, je trenutno še težko napovedati.
Do zadrževalnikov še dolga pot
Arheologi bodo prečesali območje vodnih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini - Državni prostorski načrt do konca prihodnjega leta?
Na Celjskem je bilo na račun države v zadnjih letih glede uresničevanja poplavne varnosti izrečenih ničk-oliko kritičnih besed. Te so se nanašale tudi na sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN) za ureditev vodnih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini, pri čemer država zamuja že peto leto!
Šele zadrževalniki v Spodnji Savinjski dolini bi namreč zagotovili višjo stopnjo poplavne varnosti območjem v porečju Savinje, tudi Celju. Čeprav se na državni ravni
nekaj vendarle premika, bo na DPN treba še nekoliko počakati.
Pred sprejetjem DPN, ki je po več kot desetih letih priprav trenutno v fazi iz-
delave osnutka, je namreč treba na območju načrtovanih zadrževalnikov opraviti podrobnejšo analizo prostora, ki vključuje tudi predhodne arheološke raziskave. Arheologi iz centra za preventivno arheologijo pri zavodu za varstvo kulturne dediščine so na terenu že od konca marca, pri čemer bodo raziskave trajale do junija. Kot so sporočili z okoljskega ministrstva, kjer pripravljajo DPN, bodo raziskave obsegale površinski pregled odprtih površin s sprehodom čez zemljišče in s pobiranjem vseh najdb na površini ter površinski pregled zaprtih površin s kopanjem testnih (40 centimetrov globokih in prav toliko širokih) jamic na travnikih in v gozdovih. Jame bodo po pregledu takoj zasuli. Če bodo arheologi ugotovili, da so potrebne natančnejše arheološke raziskave, jih bodo opravili šele po sprejetju uredbe o DPN in v soglasju z lastniki zemljišč.
Podatki o morebitnih najdbah bodo nato vključeni v okoljsko poročilo, ki bo podlaga za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje. Kot so nam povedali na okoljskem ministrstvu, naj bi bila osnutek DPN in okoljsko poročilo javnosti v obliki javne razgrnitve in obravnav predstavljena v poletnih mesecih. Ker gre za obsežen projekt na velikem območju, je mogoče pričakovati nemalo pripomb, ki jih bo seveda treba preveriti in uskladiti, pri čemer na okoljskem ministrstvu pričakujejo, da bi državni prostorski načrt lahko bil sprejet v prihodnjem letu.
Rešitev tudi za Celje in Laško
DPN predvideva gradnjo desetih zadrževalnih bazenov ob Savinji in Bolski, ureditev Bolske na območju Gomilskega ter Savinje na celotnem obravnavanem območju načrta. Zadrževalniki v Spodnji Savinjski dolini so najpomembnejša obramba pred naraslimi vodami tudi za Celje in Laško (tu je v sklopu proti-poplavnih ukrepov predvidena tudi ureditev Savinje na območju marijagraškega ovinka). Poplavno varnost Celja pa bi znatno izboljšali tudi projekti, ki so jih pripravili na Mestni občini Celje, investitor pa je okoljsko ministrstvo. Kot pravi vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer, gredo postopki po načrtih, vloga za črpanje evropskih sredstev je tako rekoč pripravljena, tako da bi se sredstva lahko začela črpati še v tem, zagotovo pa v prihodnjem letu. Projekt poplavne varnosti na območju mestne občine Celje je ocenjen na malo manj kot 35 milijonov evrov. Od tega bo 29,5 milijona iz ko-hezijskega sklada primaknila Evropa, preostanek, torej dobrih 5 milijonov, bo država zagotovila sama. Protipoplavni ukrepi na območju Celja - predvidena je ureditev nasipov na praktično vseh vodotokih, delno tudi zalednih vodah, gradnja štirih suhih zadrževalnikov, tudi protipoplav-nih zidov in nasipov - naj bi se izvajali do leta 2014.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: GrupA (arhiv NT)
O denarju v skupni občinski upravi
VOJNIK - Primerov medobčinskega sodelovanja v skupnih občinskih upravah na Celjskem ni prav veliko. Občine se kljub priporočilom države, ki takšno sodelovanje tudi finančno vzpodbuja, doslej niso prav pogosto odločale, da bi posamezna področja bolj racionalno in hkrati kadrovsko bolj kakovostno uredile. V Vojniku imajo s tovrstnim sodelovanjem dobre izkušnje.
Še največkrat so se občine povezovale v medobčinske inšpektorate in redarstva, kot primer skupne občinske uprave pa je spomladi leta 2004 prva zaživela naveza za proračunsko računovodstvo med občinama Tabor in Vransko. Za drugo skupno občinsko upravo za področje proračunskega računovodstva občin Vojnik in Vitanje so vojniški svetniki zeleno luč prižgali prejšnji teden in bo uradno zaživela s 1. julijem. Do ustanavljanja skupne občinske uprave je prišlo na pobudo Vitanj-čanov, kjer za občinske finance skrbi zgolj ena delavka in je v primeru daljšega dopusta ali bolniškega staleža zelo težko zagotavljati opravljanje vseh nalog tega sicer zahtevnega delovnega področja. V začetku leta sta župana obeh občin podpisala pismo o nameri, potem so sledili postopki za tudi formalno ustanovitev skupne službe.
Skupna občinska uprava, ki bo imela sedež v Vojniku, bo slabe tri četrtine svojega dela opravljala za Občino Vojnik, četrtino za Vitanje, obe občini pa bosta s skupno službo tudi prihranili. »V skupni občinski upravi bodo zaposlene tri naše dosedanje delavke
in za polovični delovni čas še ena iz Vitanja. Sedež službe bo v prostorih vojniške občinske uprave, a kolegica iz Vitanja bo del svojega delovnega časa dosegljiva tudi v matični občini,« pojasnjuje vodja vojniške občinske uprave Mojca Skale in dodaja, da se takšno sodelovanje občinam tudi finančno izplača. »Vojničani bomo prihranili 45 tisoč evrov letno.« Država bo namreč delo skupne občinske uprave sofinancirala v višini 50 odstotkov v preteklem letu realiziranih odhodkov, povezanih z opravljanjem nalog in vsemi ostalimi stroški, vezanimi na proračunsko računovodstvo.
V obeh občinah že imajo izkušnje s sodelovanjem, saj so Vojničani in Vitanjčani soustanovitelji medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki deluje za osem občin. Da je takšno sodelovanje dobro, je prepričan tudi vojniški župan Benedikt Podergajs. »Če bo skupna občinska uprava za področje proračunskega računovodstva zaživela na pobudo Vitanjčanov, v Vojniku razmišljamo, da bi za sodelovanje na področju urejanja prostora zaprosili večjo sosedo - Mestno občino Celje. Področje prostora imamo sicer dobro urejeno, nenazadnje smo ena redkih občin, ki ji je v zadnjih letih uspelo >spraviti skozi< tri občinske prostorske načrte, a nimamo svojega urbanista,« pojasnjuje župan Podergajs. V primeru, da bo prišlo do sodelovanja med Celjani in Vojničani, tako slednjim ne bo več treba vedno znova sklepati pogodb z zunanjimi strokovnjaki s tega področja.
IVANA STAMEJČIČ
Od nekdaj kazni za »nezdravo« spolnost
CELJE - V Zgodovinskem arhivu Celje so predstavili XVII. letnik revije Zgodovina za vse. Kratki predstavitvi revije je sledilo izjemno zanimivo predavanje z izsledki kulturne in pravnozgodovinske raziskave o spolnih delik-tih na Celjskem med leti 1927 in 1931.
Avtorica raziskave, s katero je pred nedavnim diplomirala na oddelku za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti, je Tjaša Podvratnik iz Šmartnega ob Paki. Na podlagi ohranjenih kazenskih spisov, med njimi tudi spisov Okrožnega sodišča v Celju, Podvratnikova prikazuje predsodke takratne družbe, predstave o spolni vzgoji in spolnosti, glavne akterje in njihove motive za storjene zločine ter žrtve spolnih delik-tov. Avtorica je za raziskovanje izbrala obdobje v letih 1927-31 z namenom, da ponazori odnos sodne oblasti do spolnih deliktov, pri čemer se je po letu 1929 spremenila zakonodaja. Po stari avstrijski zakonodaji je v veljavo vstopil zakonik kraljevine SHS, ki je bil dosti manj restriktiven in je zmanjšal obseg kazni za spolne zločine. Občevanje z živalmi je po starem zakoniku veljalo za hudodelstvo nečistosti zoper naravo z zagroženo kaznijo težke ječe od enega do petih let, po novem zakoniku pa je šlo zgolj za prestopek, za katerega je storilec v zaporu presedel do enega leta.
MJ, foto: GrupA
wfiiirw.novitedNiik.com
Jure Cvitan je gotovo eden najbolj subtilnih celjskih umetnikov. V nasprotju z mnogimi se sprašuje, ali je kot umetnik in izjemen slikar res osvajalec nekoristnega, kot je naslovil razstavo, ki so jo v petek odprli v Likovnem salonu Celje.
Cvitan zastavljeno tezo, četudi tega noče, zanika. To, kar je pokazal, že zaradi postavitve razstave presega samoizpraševanje, v katerega se je s to razstavo podal. Likovni salon je spremenil v pravi bunker. Vanj se gledalec poda po ozki in v temi komaj vidni brvi ter skozi ozko lino na levi zagleda prvo platno, na katerem je Cvitan v številnih samopo-dobah pravi heroj. Ko pogleda skozi enako ozko desno lino, vidi Jureta v številnih »pozah« povsem skesanega, obsojenega, polnega sarkazma do samega sebe.
Jure Cvitan pravi, da ga njegov položaj umetnika že dlje časa preganja. Že lani je v Galeriji Plevnik-Kron-kowska na več izvirnih
platnih, naslikanih z enako tehniko, s fluorescenčnimi barvami in ob učinkih, ki jih pokaže ultravijolična svetloba, s samopodobami razmišljal o tem in se obtoževal. »Tema je tokrat nadgrajena. Na prejšnji razstavi sem se opravičeval samemu sebi za napako, ki sem jo storil, za napačno izbrano življenjsko pot. Tokrat gre za bolj resno zavedanje in razmišljanje o tem, kaj je prava pot. Tudi ko enkrat to ugotoviš, te >podre<, če ugotoviš, da je bila tudi ta napačna,« pravi Cvitan.
Izbral je težko temo in zelo nenavaden način ogleda. »Postavitev je zasnovana kot vojni bunker z dvema linama, vsaka je usmerjena na eno platno. Vse to govori o mojem notranjem boju med dobrim in slabim, med ironijo in samoironijo, med kreiranjem in uničenjem. Na eni strani se pojavim sam kot junak, ki sodim sam sebi, na drugi strani se smejem samemu sebi v obraz. Smejem se tistemu, ki mi hoče soditi - sebi torej.«
Mesto včeraj ... in jutri
Na razstavi Celje, mesto?! mladi razmišljajo o mestu, kot si ga želijo
Jure Cvitan tudi na najnovejši razstavi v Likovnem salonu Celje razmišlja o sebi kot o umetniku.
Cvitan proti Cvitanu
Na razstavi v Likovnem salonu Celje se razglaša za osvajalca nekoristnega
Ob samoportretih v različnih bojnih in drugih položajih obe platni »vreta« od podrobnosti. »Gre za figuralično slikarstvo, pri katerem uporabljam svetlobo za drugačen učinek. V figurah podrobnosti gradijo odnose, zgodbo figur, poglede, ki skozi okence gledajo nazaj opazovalca in skozi obe okenci prehajajo nazaj do figur na drugi strani, na drugem platnu, in ustvarjajo njuno medsebojno vibracijo. Skesan s posmehom - to postanem, ko neham biti heroj,« pravi Cvitan.
Cvitanov dvom ni zgolj premislek o sebi, temveč tudi spopad s samim seboj. Jure Cvitan se je tudi tokrat, podobno kot v lanski razstavi v Galeriji Plevnik-Kronko-wska, naslonil na samoizpraševanje. Če so bile prejšnjič v ospredju aluzije na film Modri žamet, so tokrat strelske računalniške igre. Razstava, ki jo je težko opisati - videti jo je vsekakor treba.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
V	Muzeju novejše zgodovine Celje sta hiša kulture in muzej v petek odprla razstavo del celjskih učencev in dijakov, ki so sodelovali v domišljijskem mladinskem natečaju Celje, mesto?! 1451-2011-2571. Na natečaju je 41 mladih razmišljalo o mestu in njegovih prebivalcih v prihodnosti, kakršna naj bi bila v njihovih očeh čez 560 let.
K sodelovanju so ob začetku leta povabili celjske osnovnošolce zadnjega triletja in dijake srednjih šol, ki so lahko ustvarjali v treh kategorijah - literarni, likovni in večzvrstni. Odzvale so se tri osnovne (III., Lava in Frana Roša) ter štiri srednje šole (Gimnazija Celje - Center, poslovno komercialna šola, srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja ter šola za hortikulturo in vizualne umetnosti). Strokovna komisija je ocenila 58 prispelih del učencev in dijakov, ki jih je vodilo 11 mentorjev.
V	besedi, slikah in videu so mladi ob častitljivi obletnici Celja razmišljali o mestu nekoč, danes in zlasti jutri. Prav ta del razstave zasluži največ pozornosti. Kajti mladi v besedah in slikah le niso bili tako zelo futuristični, kot bi bilo mogoče pričakovati. »Zlasti je zanimiva razlika v drznosti razmišljanj osnovno- in srednješolcev. Slednji so že bolj obremenjeni z znanjem in s se-
danjostjo, zato ostajajo v svojih delih v teh normativih, ko si predvsem želijo, da bi bilo že danes nekaj drugače. Osnovnošolci so v teh razmišljanjih nekoliko bolj odprti,« je prispela dela komentiral Gregor Deleja iz hiše kulture. In dodal, da je natečaj izpolnil pričakovanja, kljub temu, da so pričakovali večji odziv mladih. »Toda to, kar je prišlo, je odlično in tudi strokovna komisija je menila tako. To pomeni, da imamo mlade, ki si upajo razmišljati, in na te mlade moramo staviti, da bodo tudi v naprej razmišljali o svojem mestu.«
Likovni del razstave je izjemno zanimiv. Ne le zato, ker prinaša celjske vedute, kot jih še nismo videli. Bolj zato, ker jih ob razmišljanjih o mestu čez davna leta ohranja in jih zna umestiti v futuristično podobo rastočega mesta, polnega stolpnic, čudnih prevoznih sredstev, a tudi rožnih vrtov, parkov in zelenic. »Ta dela vsebujejo globoke želje po tistem, kar naj bi mesto Celje imelo. To so želje po plesu, veselju, rožnatih ulicah, želje po spojitvi vsega, kar je bilo nekoč, je danes in bo jutri. Slike izžarevajo vso utopičnost, ki je bila prisotna skozi dolgo, dolgo zgodovino Celja,« je likovni del razstave ocenila Alenka Domjan.
BRST Foto: SHERPA
Mladi so o svojem mestu razmišljali v besedi, sliki in videu.
SAl/TE SURMADI...
o4da|a, ki zaupa |azz, etno frj Hue glasbi...
vsak torek ob 21.00 na Mlu Cel|e 90,6» 95.i 95,9 in 100.3 MHz
Pokrovitelj odda|e [e BANKA CEU E
NE ZAMUDITE ...
... regijskega srečanja lutkovnih skupin Lutkarije in vragolije, ki bo v četrtek od 8.30 v Hermanovem gledališču Muzeja novejše zgodovine Celje. Gre za srečanje lutkovnih skupin z območja delovanja izpostav javnega sklada kulturnih dejavnosti iz občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Rogaška Slatina, Velenje in Žalec. Lutkarstvo je v razmahu, zato je bila letos za uvrstitev na regijsko srečanje prvič potrebna selekcija. Na dveh območnih srečanjih, na Dobrni ter v Šmartnem ob Paki, je lutkovni strokovnjak in ustvarjalec Matevž Gregorič za nastop na regijskem srečanju izbral sedem lutkovnih skupin. V četrtek bomo tako videli predstave Škratovega lutkovnega gledališča Celje, Lutkovnega krožka OŠ Ljubečna, kar dve predstavi Lutkovnega gledališča Velenje, predstavo KD Smeško Celje, pa OŠ Blaža Arniča Luče ter skupine IQ Mladinske gledališke šole KD Svoboda osvobaja in Gimnazije Slovenske Konjice. Nastopilo bo 53 lutkarjev, njihove predstave pa si bo ogledala državna selektorica Jelena Sitar, ki izbrala skupine za uvrstitev na državno srečanje lutkovnih skupin Slovenije. To bo 24. maja v Ljubljani. Letošnji program poleg lutk za najmlajše prinaša tudi lutkovno predstavo za starejše, kar je še posebej zanimivo in dobrodošlo. Vstop prost ...
S Pesemco v festival
Celje bo te dni zaživelo z mednarodnim mladinskim pevskim festivalom
S Pesemco, z območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik, se bo jutri, v sredo, v Celju začel že 29. mednarodni mladinski pevski festival. Vse do nedelje bodo dvorana Celjskega doma in mestne ulice ter trgi, v nedeljo tudi Stari grad, prizorišče petja mladih.
Pesemca je tradicionalni uvod v festival. Na letošnji se bo s svojim izbranim sporedom na dveh koncertih (ob 16.30 in 19. uri) občinstvu predstavilo 22 šolskih pevskih zborov iz omenjenih občin, v katerih poje okoli 830 mladih pevk in pevcev. Njihove nastope bo kot regijska selektorica spremljala dr. Dragica Žvar, ki bo zbore ocenila in najboljše izbrala za nastop na regijskem srečanju.
Festival se bo uradno začel v četrtek, ko bo ob 20. uri v Celjskem domu otvoritveni koncert, na katerem bosta nastopila Zbor Antona Schwaba z zborovodkinjo Alenko Goršič Ernst in Komorni zbor Megaron ljubljanske škofijske gimnazije z zborovodjem Damijanom Močnikom. Zbor Antona Schwaba je bil ustanovljen leta 2009 kot projektni vokalni sestav Hiše kulture Celje in je ponudil možnost pevcem med 15. in 25. letom, da so lahko nadgradili svoje ljubiteljsko pevsko
udejstvovanje. V njem prepeva več kot 70 dijakov in študentov iz Celja in okolice. Prvič se je zbor predstavil javnosti z odmevnim projektom Händel & Haydn decembra 2009 in navdušil tako stroko kot ljubitelje. Po koncertu anglo-ameriške glasbe 20. stoletja februarja 2010 sta sledila še turneja v Belgijo ter nastop na mednarodnem tekmovanju v Neerpeltu, kjer so pevci in dirigentka osvojili najvišje število točko v svoji kategoriji in 1. mesto s pohvalo (cum laude). Komorni Zbor Megaron je vrh zborovske piramide štirih pevskih zborov škofijske gimnazije. Že leta 2004 so s Komornim mešanim zborom Škofijske klasične gimnazije sodelovali z münchenski-mi simfoniki pri izvedbi dveh kan-tat skladateljev Benjamina Brittna in Gabriela Faureja. S prvim nastopom na reviji ljubljanskih zborov so se takoj uvrstili med najboljše mešane zbore. Aprila 2005 so se udeležili tekmovanja Naša pesem v Mariboru ter osvojili zlato plaketo in priznanje za najboljši zbor, ki je prvič sodeloval na tekmovanju. V naslednjih sezonah se je nadaljevala rast kakovosti zbora z zelo uspešno turnejo po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski ter Slovaški. Zbor je lani na tekmovanju Naša pesem v Mariboru osvojil zlato plaketo, na
tekmovanju v Kanadi pa 2. mesto v kategoriji mešanih zborov in zmago v kategoriji ljudske glasbe. Občinstvo čaka odličen uvodni koncert.
Za izvedbo festivala je Zavod Ce-leia Celje pridobil 18 tisoč evrov od Ministrstva za kulturo RS in 20 tisoč evrov od Mestne občine Celje. Častna pokrovitelja festivala sta predsednik RS dr. Danilo Türk in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Festival se bo z dnevnimi Minut-kami za pesem nadaljeval vse dni na mestnih ulicah, tekmovalni del pa se bo začel v petek in končal v soboto. 13 za festival izbranih zborov prihaja iz Slovenije, s Slovaške, Češke, z Madžarske in iz Moldavije, tekmovali pa bodo v kategorijah mladinski, dekliški in otroški zbori. Podobo festivala bodo dopolnila strokovna srečanja in pevske delavnice, festival pa se bo uradno končal s sobotnim koncertom prvouvrščenih zborov in s podelitvijo nagrad in priznanj. Višek festivala bo nedeljski pevski praznik na Starem gradu z združenimi pevskimi zbori in nastopi gostujočih zborov.
BRST
Še ducat pesnikov za viteza
Drugi polfinale Pesniškega turnirja za naslov vitez - vitezinja poezije, denarno nagrado 500 evrov in kovano vrtnico, izvedli so ga v petek v Muzeju novejše zgodovine Celje, je med 12 nastopajočimi pesniki, ki so predstavljali svojo aktualno poezijo, prinesel še šest finalistov za mariborski finale, ki bo 16. aprila. Skupaj s šestimi iz prvega polfinala v Kopru je organizatori-ca, založba Pivec, dobila vseh 12 finalistov v izboru najboljše neobjavljene izvirne slovenske pesmi v tem letu.
Petkov pesniški muzejski večer je predstavil poezijo Tanje Alkvaič, Nine Bizjak, Matjaža Brulca, Katje Gore-čan, Alenke Kveder, Brede Pugelj, Ifigenije Simonovic, Marka Skoka, Žige Stopin-ška, Denisa Škofiča, Martina Vouka in Ksenije Krstic, ki je nastopila kar s pomočjo video posnetka, in sicer zaradi zapletov pri potovanju iz tujine.
Na sproščeni prireditvi je uvodnim pozdravom sledil pogovor s prvim literarnim gostom Zoranom Pevcem, vitezom Pesniškega turnirja 2006. Sledil je turnir, ki je pokazal, kako pomemben je pri uvrstitvi v nadaljnje tekmovanje nastop, še po-
V polfinalnem turnirju je svojo poezijo predstavila tudi Drameljčanka Katja Gorečan, ki ji preboj v finale ni uspel.
sebej, ker o pesmih glasuje tudi občinstvo. Strokovna žirija je po svoji presoji izbrala štiri finaliste - Tanjo Alkvaič, Ksenijo Krstic, Alenko Kveder in Martina Vouka. Dva finalista je z
glasovanjem izbralo občinstvo, največ glasov je dobila Nina Bizjak za pesem Krožim po Facebooku in s tem postala zmagovalka celjskega polfinala, ob njej je bil v finale izglasovan še
Denis Škofič. Osrednji literarni gost je bil Josip Osti, ki je v pogovoru predstavil svoje poglede na poezijo in pesniški jezik.
BS
Foto; GrupA
Znanost je lahko
Kar se mene tiče, zagotovo ne. Vsaj izkušnje iz šole mi niso pustile niti najmanjšega spomina na to, da bi lahko bilo kdaj pri fiziki, kemiji ali matematiki karkoli zabavnega. Mogoče je res vse odvisno od tistega, ki poučuje in zna zadeve predstaviti na smrt resno in dolgočasno ali pa morda stvari popestri z nazornimi, življenjskimi primeri, morda s kakšno anekdoto. Kar je verjetno težko, se strinjam, če učni načrti zahtevajo, da v kratkem času obdelaš vse tisto, kar bi morali učenci in dijaki na koncu znati. Ampak ko potegneš sku-
načine. Na primer Haldane, ki je v času po prvi svetovni vojni proučeval, kako bi potapljače in podmor-ničarje rešil težav, ki jih je povzročalo delo v morskih globinah (na primer dekompresijske bolezni). Zanj je Bryson zapisal, da je poskuse izvajal na sebi in svojih bližnjih. Tako je na primer kot »prostovoljko« za poskusno potapljanje uporabil svojo ženo. Ob tem je dobila napad krčev, ki je trajal 13 minut. »Ko je končno prišla k sebi in jo je nehalo metati po tleh, ji je pomagal na noge ter jo poslal domov kuhat kosilo.«
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje novinarjev - knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno bukvo, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
paj vse, kar naj bi vedel kot splošno izobražen človek o nekaterih temeljnih področjih človekovega bivanja in delovanja na tem planetu ter kanček tudi o tem, kako ta deluje, se ti zdi, da zeva praznina pri vsem skupaj. Saj ne, da ti ne bi pred leti v glavo vbijali na stotine podatkov, problem je, kako iz njih sestaviti logične povezave in razumeti vzroke in posledice. Ob tem, da človek pač veliko stvari pozabi in da je navsezadnje koristno nekatere obnoviti.
Ta občutek »slabe vesti« je bil torej eden od razlogov, da se mi je zdela knjiga Billa Brysona ob prvem stiku dovolj privlačna in berljiva, da bi lahko iz nje izvedela kaj, kar mi je manjkalo. Na skoraj 500 straneh se namreč na »ameriški«, poljuden in duhovit način loteva razlage o tem, kako so znanstveniki raziskovali vesolje, Zemljo in življenje na njej, kako so nastale sodobne vede, kot so geologija, fizika in kemija. Ob tem predstavi živopisno zbirko čudaških, tekmovalnih in genialnih znanstvenikov, ki so običajno prišli do svojih spoznanj na neobičajne
V tem stilu se bere celotna knjiga, ki pa je po mnenju nekaterih premalo strokovna in ponekod preveč poenostavljena oziroma ima celo povsem napačne trditve, kot so ji na spletu očitali nekateri znanstveniki. Morda so krivi prevodi, s katerimi se lahko marsikaj spremeni glede na izvirnik, so avtorja zagovarjali drugi in trdili, da je knjiga za povprečnega bralca vsekakor zanimivo in predvsem zabavno branje, ki ga vsak razume. Resda nisi po vsem skupaj »razsvetljen« z vsemi spoznanji znanosti, a nekatere zanimive ugotovitve vendarle ostanejo.
O avtorju
Bill Bryson je ameriški avtor na področju poljudne znanosti, ki živi v Angliji. Napisal je vrsto uspešnic, ki v slovenščino niso prevedene, razen omenjene knjige, ki je izšla pri Mladinski knjigi leta 2005, pet let kasneje pa če Čisto kratka zgodovina skoraj vsega, posebna izdaja za mlade, kjer naj bi našli odgovore na »butasta« vprašanja, ki jih v šoli niso upali zastaviti.
TATJANA CVIRN
www.radiocelje.com www.iiovitednik.com
Dobra igra in zmaga prinesli olajšanje
Celjani do polnega izkupička šestič, Velenjčani že devetič
Pred tisoč gledalci so Ce-
ljani v Areni Petrol popolnoma nadigrali Lendavčane v 25. krogu 1. SNL. Še vedno so deveti, priložnost za novo zmago pa bodo imeli že jutri proti Kopru.
V 44. minuti je Romana Bez-jaka nepravilno zaustavil Ma-tjašec (odrinil ga je očitno, sicer brez potrebe), z bele točke pa je bil zelo zanesljiv izjemno razpoložen Zoran Pavlovič. Slednji je asistiral v globino tako med igro kot po prekinitvah. V 74. minuti je izvajal enega od mnogih prostih strelov, v gneči tik pred vrati pa se je najbolje znašel Gorazd Zajc. Le malce kasneje je Pavlovič izvedel strel s kota, najvišje pa je skočil Marko Krajcer in z udarcem z glavo zapečatil usodo gostov. Nekoliko prej je zatresel okvir vrat, višji poraz sta Nafti preprečila Zajc in Firer. Gostje so si edino priložnost priigrali v 90. minuti. Sicer je v celjski obrambi navduševal Serge Akakpo, malodane brez napak sta bila levičarja Sebastjan Gobec in Klemen Medved: »Končno smo potrdili svojo kakovost. Prikazali smo vrhunsko predstavo, najboljšo v zadnjem obdobju. Odvalil se nam je kamen od srca. Izpolnili smo vse naloge, ki nam jih je naložil strokovni štab. Upam, da bo obisk gledalcev tudi jutri takšen, kot je bil v petek.«
Po suspenzu se je v moštvo vrnil Dominik Beršnjak: »Igra je posledica kvalitete treningov. Še naprej moramo tako delati. Gledalcev bo več,
če bomo igrali napadalno. Prej smo igrali preveč obrambno in tudi sam ne bi želel gledati takšnega nogometa.« Trener gostov Damir Rob je bil prepričan, da je bila enajstmetrovka prestrogo dosojena, in na tem je gradil celoten alibi, čeprav je bila Nafta neprepoznavna. Domači strateg Damjan Romih si boljšega štarta pri ponovnem poskusu na celjski klopi ni mogel želeti: »Fantom se za storjeno zahvaljujem in jim čestitam. Upoštevali so vsa navodila, po prvem doseženem zadetku so se popolnoma sprostili. Toda to je ena stopnica, pred nami jih je še enajst.«
Celjani so Koprčane (jutrišnje tekmece) v prvi četrtini prvenstva doma premagali z 2:1, na Bonifiki pa je sledil poraz s 7:3, ko se je poškodoval Marijo Močič, do tedaj najboljši celjski nogometaš.
Tretjič zapored je zmagal Rudar, tudi po zaslugi Dragana Čadikovskega, ki je zadel dvakrat za 1:4 v Kranju. Velenjčani so počivali le v nedeljo in včeraj, danes pa bodo odpotovali v Lendavo. Bo trener Robert Pev-nik še četrtič zapored osvojil vse tri točke?
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1. SNL
Gorazd Zajc se je vztrajno odkrival in prihajal do priložnosti, takole pa je povišal vodstvo CM Celja na 2:0.
Celjanke tre zmagovalke
lige Guma počila pri hitrosti
Kegljačice celjskega Lanteksa so tretjič postale evropske klubske prvakinje. V finalu evropske lige v nemškem mestecu Bad Langelsalza so premagale srbski Pionir iz Subotice z 8:0, v setih 18:6, in po letih 2004 in 2008 spet osvojile evropsko krono, potem ko so bile v tem tekmovanju trikrat druge in enkrat tretje.
Brigita Strelec je v finalu podrla 602 keglja, v polfinalu proti Elektromuresu celo 628: »Pred turnirjem nismo pričakovale, da bomo tako dobro igrale. V finalni tekmi smo vse navdušile. Zadnje preizkušnje niso obetale mojega vrhunskega rezultata, vendar sem en teden pred odhodom v Nemčijo dobro trenirala in napravila velik korak naprej.« V šampionski ekipi Lada Gobca so bile še Barbara Fidel, Rada in Nada Savič, Anja Kozmus, Eva Sajko in Gorda-
na Radič. Nada Savič je dejala: »Na zaključnem turnirju so ekipe zelo izenačene in ne veš, kaj lahko pričakuješ. Zato poraz Bamberga v polfinalu za nas ni bil povsem presenetljiv. Odloča predvsem znanje, pa vendar tudi kanček sreče.« Torej je bilo še najbolj dramatično na avtocesti, ko je med vračanjem pri hitrosti 165 kilometrov počila guma klubskega kombija? »Ja, res je. Imele smo smolo na cesti, na tekmovališču pač ne. Vse se je srečno izteklo.« Večina tekmovalk Lanteksa bo nastopila v slovenskem dresu na svetovnem ekipnem prvenstvu maja v Sarajevu: »Želimo si čim višjo uvrstitev, za to se trudimo že precej časa.« Vtise je strnil tudi trener Lado Gobec: »Težje je bilo v polfinalu, Romunke so bile zelo dobre. V naši ekipi so tri igralke odlično kegljale, tri pa nekoliko slabše. Toda naše skupno število podrtih
CM Celje (4-2-3-1): Muj-činovič - Medved, Krajcer, Akakpo, Bakarič - Gobec, Beršnjak - Močivnik, Pavlovič, Bezjak - Zajc. Igrali so še Firer, Štraus, Popovič.
Rudar (4-4-2): Jahič -Jeseničnik, Novakovič, Ci-pot, Jelečevič - Mujakovič, Tolimir, Trifkovič, Rotman - Čadikovski, Bratanovič. Igrali so še Kelenc, Korun, Mešic.
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	LUKA KOPER
4.	OUMPIJA
5.	RUDAR
6.	HIT GORICA
7.	NAFTA
8.	TRIGLAV
9.	CM CELJE
10.	PRIM0RJE
25	15
25	14
25	12
25	9
43:16 52 38:22 47 38:33 40 37:29 35 46:37 34 7 10 30:38 31
5	12 34:41 29
7	11 26:44 28
8	11 32:41 26
6	14 30:53 21
Zgodovina se ponavlja
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so premagali vodilno moštvo lige za prvaka Gorenje.
Tako kot pred dvema letoma, ko niso imeli več možnosti za naslov. Tokrat jim je to uspelo brez Pajoviča, Vugrinca, Zormana, Gajiča, Kozline, Kokša-rova, Žvižeja in Metli-čica! Izjemna zasedba, kajne? Za prvo zmago po poldrugem letu so blesteli Žiga Mlakar, Momir Rnič, Gašper Marguč, Nejc Poklar, tudi David Razgor in Gregor Potočnik, pa vratar Mirko Alilovic s 16 obrambami, ki je nato za Sportske novosti dejal, da je bil prihod v Slovenijo njegova življenjska napaka ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Vsak zadetek je bil razlog za veselje. Levo je Nejc Poklar, desno Gašper Marguč.
Košarkarice z novim pokroviteljem
Policista izkoristila minuto odmora
V 5. krogu lige za prvaka so celjske košarkarice še četrtič v tej sezoni izgubile s Kranjsko Goro. Izid v dvorani Gimnazije Celje Center je bil 62:69.
Tekma je bila izenačena do zadnjih minut, trener Damir Grgič pa je nato izpostavil, da se je njegova ekipa preveč ubadala s čudnim sodniškim kriterijem. Gostje so imele 28 prostih metov, domačinke pa le 11! Bistveno je, da se je celjska ekipa s pomočjo Tjaše Gortnar enakovredno kosala z Gorenjka-mi. Ana Turčinovic je zbrala po 17 točk in skokov, Lea Jagodič jih je dodala šest: »Trener nam je čestital za igro. Dobre smo bile v obrambi, v napadu pa nam ni šlo. Pravzaprav je bil slab naš met. Ko bomo razpoložene v tem elementu in če bomo ponovile igro v obrambi, potem bo finalna serija zelo zanimiva.« Gorenjke imajo vseh 25 zmag in bodo v končnici imele najboljši štartni položaj, Celjanke pa imajo trenutno tri zmage več od tre-tjeuvrščenih Mariborčank.
Celjski klub je pred sezono zapustil dolgoletni pokrovitelj Merkur, potem pa so košar-karice začele nizati zavidljive predstave, ki so jih pripeljale na zaključni turnir Jadranske lige, česar ni nihče pričakoval. Včeraj pa so dobile novega generalnega sponzorja. Klub se bo imenoval ŽKK Athlete Celje. Podjetje Proan GmbH, katerega direktor je Jernej Brilej, bo v kratkem prišlo na tržišče z novo
Policista sta želela preveriti, kako je s statusom tujk pri ŽKK Celje. Toda to sta storila kar med obračunom vodilnih ekip. Med minuto odmora sta - na začudenje gledalcev - pristopila do trenerja Damirja Grgiča, ki pa seveda ni mogel potešiti njune radovednosti.
linijo športne prehrane Athlete. Gre za družino proizvodov, namenjeno vsem športnikom, tako profesionalnim kot rekreativnim. Direktor kluba Matej Polutnik je po podpisu enoletne pogodbe dejal: »Po odhodu dolgoletnega generalnega pokrovitelja sem ves čas verjel, da bo prišel nekdo, ki bo prepoznal naš klub kot možnost za promocijo svojih proizvodov. Naj omenim še Cinkarno Celje, ki nima proizvodov za maloprodajo in širok
krog odjemalcev, se je pa v teh težkih časih vseeno odločila, da bo pomagala našemu klubu in postala velik sponzor. Pomoč je namenila predvsem razvoju mladih igralk. To je pravzaprav povsem skladno z našo filozofijo zadnjih let. Želim si, da bi vsi, ki imamo radi žensko košarko v mestu ob Savinji, dobili nov zagon in da bi vrnili naslov državnega prvaka, kamor spada, torej v Celje.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
g ■■ v
StjlC
3 evropske
165 kilometrov na uro
Najboljša tekmovalka Lanteksa je bila tokrat Brigita Strelec.
kegljev je bilo precej višje od romunskega. Finalni nastop je bil povsem drugačen. Dekleta so se navadila na kegljišče, odigrala zelo izenačeno in v tem primeru nas je zelo težko ugnati. Srbkinje so napredovale v zadnjih letih in imajo drugo najmlajšo ekipo takoj za našo, medtem ko so Nemke že malce starejše in iztrošene.« Spet je v ekipi
Rada Savič. »Imela je krajšo prekinitev, nato je odigrala zadnja kroga domače lige, tokrat pa je bila spet med našimi najboljšimi kegljačicami. Je že izkušena, ima močan lučaj, dvomesečni premor se ji ne pozna več,« je zaključil Gobec, tvorec najboljše ke-gljaške ekipe na svetu.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 25. krog: CM Celje
-	Nafta 3:0 (1:0); Pavlovič (4411 m), Zajc (74), Krajcer (77), Triglav - Rudar 1:4 (0:2); Ovči-na (47); Mujakovic (38), Čadi-kovski( 41, 52-11 m), Rotman (68), Koper - Maribor 3:0 (0:0), Domžale - Hit Gorica 2:0 (1:0), Primorje - Olimpija 2:2 (1:2).
2.	SL, 19. krog: Interblock
-	Šmartno 1:0 (0:0); Valenčič (85), Dravinja - Šenčur 2:2 (1:1); Štante (28), Lazarevič (66); Novak (16), Haušer (65). Vrstni red: Interblock 34, Aluminij 33, Dravinja 31, Bela krajina 28, Mura, Drava 26, Dob 25, Krško 20, Šenčur 19, Šmartno 16.
3.	SL - vzhod, 16. krog: Kovinar - Veržej 6:1 (5:0); Panto-vič (13), Perpar (26, 31), Kos (40), Drobne (41, 61), Malečnik
-	Zreče 1:0 (1:0), Odranci - Si-mer Šampion 2:4 (1:2); Oma-novič (17-11 m), Kožar (32), Žagar (73), Djuranovič (81-11 m), Stojnci - Šentjur 2:0 (1:0). Vrstni red: Odranci 38, Simer Šampion 34, Kovinar 30, Tro-mejnik 25, Čarda, Grad, Malečnik 23, Dravograd 22, Zreče 20, Veržej 19, Paloma 18, Stojnci 15, Bistrica 13, Šentjur 9.
Štajerska liga, 16. krog: Peca
-	Mons Claudius 1:2 (0:1); Pun-garšek (10), Muratovič (73), Šmarje - Podvinci 3:0 (0:0); Neskič (60, 80), Asllanaj (79), Poljčane - Rogaška, 0:0, Zavrč
-	Šoštanj 5:2 (2:0); Umihanič (48, 49). Vrstni red: Zavrč 46, Šoštanj 37, Pesnica 32, Šmarje 28, Pohorje 27, Marles hiše 24, Poljčane, Rogaška 20, Peca 19, Podvinci, Ormož 14, Koroške gradnje 13, Mons Claudius 11, Gerečja vas 10.
MČL, MNZ Celje, 12. krog: Vransko - Radeče 1:1 (0:0);
Krivec (51); Tutič (89-11 m), Pivovar - Kozje 0:1 (0:0). Vrstni red: Krško B 26, Žalec 25, Kozje 16, Radeče, Vransko, Pivovar 9, Brežice 6.
MALI NOGOMET
1.	SL, 21. krog: Casino Safir
-	Dobovec 3:1 (2:1); Hrovatič (13). Vrstni red: Litija 46, Oplast 45, Puntar 41, Dobovec 38, Tomi Press Bronx 33, Casino Safir 23, Izola 15, Sevnica 3.
2.	SL, 21. krog: Kebelj - Nazarje 1:2 (1:1); Oblak (3, 34). Vrstni red: Nazarje 45, Benedikt 39, Kebelj 35, Viktobirit 33, Ajdovščina 26, Slovenske gorice 25, Velike Lašče 24, Weber, Tomaž 20, Maribor Branik, Zavrh 16.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 3. krog: Zlatorog - Krka 57:90; Panic 15, Vujasinovič, Lapor-nik 9, Kovačevič 8, Dimec 6, Božovic 3, Omic, Nikolič Smrdelj, Atanackovic 2; Pa-vič 20, Dragič 16, Hopsi - Ge-oplin Slovan 73:60; Sebič 13, Venta 12, Mijajlovic 11, Svi-ridov 9, Godler, Vrsaljko 8, Podvršnik 7, Vašl 5; Krušič 18, Čigoja 16, Elektra - Helios 71:83; Nuhanovič, Bilič 15, Miljkovic 11, Lelič 10, Jeršin 8, Horvat 5, Lekič 4, Vidovič 3; Person, Raymond 17. Vrstni red: Krka, Union Olimpija 6, Hopsi, Zlatorog, Helios 5, Geoplin Slovan, Elektra, Maribor 3.
1. SL, liga za razvrstitev, 4. krog: Parklji - Šentjur 66:83; Čebašek, Krejič 14; Ferme 17, Šimovic 16, Pelc 12, Ivanovič, Ručigaj 11, Sebič 8, Držič 6, Oset 2. Vrstni red: Šentjur 27, Mercator 22, Parlji 20.
1. B SL, 25. krog: Hrastnik
-	Konjice 89:79; Brčina 21, Koritnik 19; Rap 21, Sivka
19,	Jereb 16, Šipura, Meglič, Gačnik 6, Mlakar 4, Teraš 1, Grosuplje - Rogaška 72:96; Lobe 2l, Jerman 18; Ambrož 18, Tomič 17, Spešič 16, Smaj-lovič 15, Jotič 10, Pešič 8, Petrovič 7, Polajžar 3, Kos 2. Vrstni red: Rogaška 48, Šenčur 47, Kraški zidar 43, Portorož 41, Radovljica, Litija 40, Grosuplje, Hrastnik 39, Postojna 34, Nova Gorica, Primorac Branik 33, Medvode 32, Triglav 30, Konjice 29.
2. SL - vzhod, 22. krog: Vrani - Nazarje 81:47, Terme Olimia - Lastovka 110:100. Vrstni red: Radenska 43, Terme Olimia, Bistrica 39, Rodd 37, Posavje 34, Calcit 33, Ježi-ca 32, Lastovka 31, Vrani 29, Nazarje, Fenomeni 27, Union Olimpija B 22.
1. SL (ž), liga za prvaka, 5. krog: Celje - Kranjska Gora 62:69; Turčinovic 17, Barič 14, Gortnar 10, Bosilj 7, Klav-žar, Jagodič 6, Klein 2; Oblak 28, Komplet 19. Vrstni red: Kranjska Gora 50, Celje 46, AJM 43, Ilirija 40, Triglav 39, Ježica 34.
1. SL (ž), za razvrstitev, 3. krog: GVT- Rašica 75:44; Šrot
20,	Lesjak, Javornik, K. Klanč-nik 10, Zdovc, N. Klančnik 8, Krajnik 5, Božičevič, Kalšek 2, Domžale - Rogaška 48:62; Lesjak 13, Ivanc 11; Kvaternik 17, Jurše 13, Baloh 11, Ilievski 8, Svetič 7, Krebs 4, Vodeb 2. Vrstni red: GVT 6, Rašica 5, Rogaška 4, Domžale 3.
ROKOMET
Pokal EHF, povratna tekma četrtfinala: Gorenje - Göppingen 26:22 (11:10); Miklavčič 6, Cehte, Golčar, Gams 4, Medved 3, Musa 2, Manojlovic, Bajram, Štefanič 1; Thiede 6, Oprea 5.
1. SL, liga za prvaka, 3. krog: Celje Pivovarna Laško -
Gorenje 28:24 (14:13); Mlakar, Marguč, Rnic 6, Poklar 4, Potočnik, Razgor 2, Toskic, Ra-nevski 1; Musa 5, Miklavčič, Štefanič 4, Manojlovic, Golčar 3, Medved 2, Cehte, Šimič 1. Vrstni red: Gorenje 44-6, Ci-mos 43-7, Celje 34-16, Loka 30-20, Trimo 27-23, Maribor Branik 26-24.
1. B SL, 19. krog: Mokerc -Celje Pivovarna Laško B 29:28 (13:10). Vrstni red: Krško 35, Izola 32, Sviš 29, Sevnica 26, Škofljica 17, Ajdovščina 16, Kočevje 15, Celje B, Grosuplje 14, Velika Nedelja 11, Železniki 10, Mokerc 9.
Pokal RZS, polfinale: Krka - Celeia Žalec 35:19 (14:13), za 3. mesto: Zagorje - Celeia Žalec 40:21 (21:11).
ODBOJKA
1. SL (ž), 2. tekma polfinala končnice: Calcit - Aliansa 3:1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 5. 4.
NOGOMET
1. SL, 26. krog, Lendava: Nafta - Rudar (17).
Sreda, 6. 4.
NOGOMET
1. SL, 26. krog: CM Celje - Koper (18).
KOŠARKA
1. SL , liga za prvaka, 4. krog, Laško: Zlatorog - Hopsi (19), Maribor - Elektra (20).
1. SL, liga za razvrstitev, 5. krog: Šentjur - Mercator (19).
1. SL (ž), liga za prvaka, 6. krog: Celje - Ilirija (19.30).
ŽENSKE VSTOP PROST


NK CM CELJE
NK LUKA KOPER
ARENA PETROL, 6. 4. 2011 ob 18.00
Jure Plevnik
»Med odmorom sva bila skupaj v parku za ekonomsko šolo. Jure je naenkrat dejal, da se je pripeljal njegov kolega, in odhitel k njemu,« nam je povedal Primož Pančič. Bil je sošolec Jureta Plevnika in on je tisti, ki ga je videl med zadnjimi. Plevnik naj bi se nato v šolskem parku poslovil od Pančiča, odšel in sedel v vozilo znanca. Od tu se je začela zgodba zapletati in še danes ni jasno, kaj se je točno dogajalo 7. aprila 2000.
Drži pa, da so kriminalisti v preiskavi ugotovili, da je bil kasneje tisti dan signal Plev-nikovega mobitela zagotovo na območju Zgornje Savinjske doline in da je oseba, h kateri naj bi Plevnik sedel v avto, v preiskavi lagala. Že 11 let traja preiskava, ki ni do danes dala niti enega konkretnega dokaza, da je Plevnik živ ali mrtev, čeprav je vložena tudi ovadba zoper neznanega storilca zaradi umora.
Seveda se po 11 letih nihče ne more sprijazniti z odgovorom, da »preiskava intenzivno poteka« ne glede na trud kriminalistov, ki se je stopnjeval šele nekaj let po izginotju. Zdaj ni več skrivnost, da v začetku preiskava ni bila takšna, kot bi morala biti. Še več: na fakulteti za varnostne vede naj bi na predavanjih izpostavili ravno to preiskavo v prvih mesecih izginotja kot šolski primer, kako se ne preiskuje tovrstnih dogodkov. Toda če je res prišlo do kakršne koli malomarnosti pri preiskavi, do danes za to ni nihče odgovarjal.
Rezultatov, ki bi pokazali, ali je Plevnik živ ali mrtev, še vedno ni. Je pa res, da je vsako leto več tistih, ki bodo začeli javno govoriti tisto, kar pred leti niso, čeprav morda poznajo ključne podatke. Mi smo se pogovarjali z dvema Juretovima sošolcema, ki sta
bila tudi zaslišana na policiji, a z njegovim izginotjem nista povezana. Poklicali smo ju, ker sta Plevnika poznala zelo dobro. V javnost tako prihaja vedno več informacij o enem najbolj skrivnostnih izginotij v Sloveniji. Toda ključno vprašanje je: kdaj bodo spregovorili tisti, ki vedo največ?
Tema v preiskavi?
»Po Juretovem izginotju so me večkrat zaslišali, toda vedno sem imel občutek, da kriminalisti tavajo v temi. Govorili so mi, da naj povem, kje je, češ >da ga zagotovo skrivam doma<, kar sem dojel kot nesramnost,«
nam je razlagal Pančič. Jureta je resda videl med zadnjimi, ni pa videl tega, da je Plevnik sedel v avtomobil znanca. Sta pa Plevnik in Pančič bila zelo dobra prijatelja, toda da bi bilo Jureta česa strah, ni začutil nikoli. »Kolikor se spomnim, me je Jure ravno na dan izginotja celo prosil, da - če bi me njegova mama vprašala, kje je - naj povem, da je na nekem rojstnem dnevu. Sem pa domneval, da se z nečim ukvarja, saj je imel veliko denarja, a o tem ni želel nikoli govoriti, četudi ga je kdo o tem spraševal,« nam je še dejal Pančič. Vprašali smo ga, ali mu je morda
Njegova duša ne bo mirna ...
Na nekaterih spletnih forumih še vedno odmeva naša reportaža pred leti, ko smo se odpravili k osiješki jasnovidki Jasminki Čosic, ki naj bi (neuradno tudi policiji) pomagala najti nekaj pogrešanih. Čosiceva je zahtevala, da njene izjave posnamemo in če bo le mogoče izročimo policiji. To smo tudi storili, vendar nikoli nismo dobili povratne informacije, da je ta posnetek kdorkoli na policiji sploh poslušal.
Nekaj srhljivih podatkov, ki nam jih je nanizala:
Jure Plevnik je mrtev, umrl naj bi 7. 4. 2000 ob 21.09 po daljšem mučenju.
»Ni šlo za strelno orožje ..., tudi za hladno orožje ne, predmet, s katerim so ga ubili, ima zvezo z elektriko ...«
»V njegovo smrt so vpletene 4 osebe, vsaj ena bo slej ko prej spregovorila. Dve osebi sta rojeni v znamenju tehtnice, dve v dvojčku. Prav tako sta dve osebi starejši, dve sta bili stari približno toliko kot Jure. Ena oseba od teh ima nekaj na obrazu, brazgotino ali bolj izrazito čeljust. Eden od vpletenih se je večkrat zanimal za potek preiskave in ta oseba je na nek način povezana z nekim poslom, ki se opravlja v uniformi, vendar ni bil policist, možno pa je, da je imel določene zveze s policijo.« (Tukaj naj bi bili podatki grozljivo podobni podatkom o osebah, o katerih se ves čas govori, da bi lahko kaj vedele .)
Dve osebi sta v izjavah lagali (to naj bi bilo res).
»Objekt, kamor so ga pripeljali, ni kmetija, ni počitniška hišica, je pa zelo specifičen in povezan z eno od teh štirih oseb, objekt se ne uporablja vsak dan, je dokaj izoliran od ostale okolice ... je na območju, kjer >se živi in se ne živi< ... (Iskalne akcije so pogosto v težje dostopnem Teru v Savinjski dolini).
Truplo Jureta Plevnika bodo našli.
Na Generalni policijski upravi deluje tudi skupina kriminalistov, ki naj bi preiskovala do zdaj še nerešene primere najhujših kaznivih dejanj (umorov). Zato nas je zanimalo, ali preiskujejo tudi primer Jureta Plevni-ka, saj je vendarle vložena ovadba za umor. Z GPU so nam odgovorili » ... da kriminalistično preiskavo vodijo celjski kriminalisti v sodelovanju s kriminalisti Uprave kriminalistične policije«. Ko smo jim še enkrat pisali, ali to torej pomeni, da primer preiskuje posebna skupina za umore, kot smo jih sprva spraševali, so nam pojasnili, da je primer tej skupini znan in da celjski kriminalisti sodelujejo s skupino v Ljubljani po potrebi ...
Jure Plevnik, si res živ ali si zakopan?
Preiskava Juretovega izginotja za študente kriminalistike šolski primer, kako se ne preiskuje ... - Šele leto po dogodku po izjavo?
Plevnik kdaj omenil, da bi kam odšel in se ne bi več vrnil v Slovenijo. »Enkrat me je vprašal, kam bi lahko šel, če bi imel dovolj denarja, da ga ne bi našli. Omenjal je države bivše >Juge< ...«
Znan slovenski geograf dr. Dušan Plut je pred leti v Peruju naletel na mladega Slovenca, ki se mu je sicer predstavil in dejal, da je iz Domžal. Fant naj bi bil zelo podoben Plevniku, kar je Plut sporočil tudi policistom. Ko so nato preverjali neznanega mladeniča, se je izkazalo, da oseba s tem imenom in priimkom sploh ne obstaja. Kdo je torej bil?
Pančič nam je še dejal, da je Plevnik bil v zelo dobrem prijateljskem odnosu s fantom, ki se vseskozi pojavlja kot oseba, ki o izginotju zagotovo ve več, kot trdi, vendar mu kriminalisti ne morejo ničesar dokazati. Po naših podatkih niso ničesar pokazale niti tajne metode policijskega dela, očitno prisluškovanje in zasledovanje. Nato smo poklicali še Matjaža Koširja, ki je s Plevnikom preživel osnovnošolsko prijateljstvo, v času srednje šole sta bila na ravni kolegialno-sti. Kot Pančič nam je tudi on omenil, da se je videlo, da je Plevnik tesno prijateljeval s fantom, h kateremu naj bi usodnega aprila sedel v avto. Njegovega imena javno ne moremo zapisati, saj mu kakršna koli krivda ni bila pravnomočno dokazana. »Ga je pa Jure zelo občudoval, to je bilo opazno,« nam je razložil Košir. Glede na to, da je z Juretom preživel kar nekaj časa, smo mu postavili enako vprašanje kot Pančiču - ali je Jure kdaj izrazil željo, da bi šel v tujino? »Pogovarjala sva se
o tem, vendar meni takšne želje ni izrazil. Bil je na nek način >lokal patriot< in mislim, da bi raje ostal v Celju, če bi se že odločal med odhodom v tujino in med Slovenijo. Imel je ambicijo, da bi imel veliko denarja,« nam je dejal Košir. Torej bi mu veliko pomenilo »postavljanje« pred tistimi, ki jih je poznal. Toda če bi odšel v tujino, je bil tak človek, da bi zdržal tako dolgo, ne da bi se oglasil najbližjim? Ne smemo pozabiti, da je bil Plevnik takrat star le 17 let. »V tistih časih je navzven deloval kot trdna in močna osebnost, ne vem pa, če bi lahko tako dolgo na tak način živel tudi v realnosti,« nam je odgovoril Košir. Pri razmišljanju se bolj nagiba v to smer, da Plevnik danes ni več živ. Nam je pa povedal podobno kot Pančič: »Čeprav sva bila v dobrih odnosih, mi Jure ni pokazal želje, da bi bil v njegovi ožji prijateljski družbi. Teh ljudi niti nisem poznal, zanimivo pa je, da so oni vedeli, kdo sem jaz. Zato domnevam, da sem
mu kdaj služil za >alibi<, da je pač v nekaterih situacijah rekel, da je z menoj, počel pa je kaj drugega.« Košir ga opisuje kot mladeniča, ki je dajal občutek, da se morda ukvarja z zadevami, o katerih ni rad govoril.
Dovolj zgovoren podatek je tudi naslednji: Plevnika je računalništvo v srednji šoli učila Marija Kolenc, h kateri so kriminalisti prišli enkrat in to šele po enem letu od izginotja. Takrat naj bi jo spraševali, kako vešč je bil Plevnik z računalniki in katere spletne strani je obiskoval na šolskem računalniku. »Po enem letu se profesor tega pač ne more spomniti. Če bi prišli prej, bi to lahko brez problema pregledali,« nam je dejala Kolenčeva. In ima prav. Glede na to, da se ves čas govori, da je Plevnik s svojim »hekerskim« znanjem preko spleta pridobil več deset tisoč evrov denarja iz tujine, ali ne bi bil takšen pregled nujen v prvih tednih in mesecih preiskave in ne šele po enem letu?
SIMONA ŠOLINIČ
KOMENTAR
Juretova resnica. Kmalu?
»Jure Plevnik« je na spletu v zadnjih letih zelo iskan termin. To dokazuje tudi statistika vnosov njegovega imena v različne iskalnike, od koder spletno iskanje vodi do naših prispevkov o pogrešanem Celjanu. Tudi na nekaterih forumih je videti zanimanje ljudi o tem primeru. Pa kljub temu pogosto slišim ob novinarskem preiskovanju ozadja izginotja očitek » ... oh, zakaj se spet govori o tem ...« in (kar je še huje) »kaj spet hoče ta njegova mati...«. Ali tisti, ki tako mislijo, mogoče vedo, kakšen je čas, ko bi se morali starši sprijazniti s tem, da ne vedo, kaj se je zgodilo z edinim otrokom? Je to morda 1. november, ko mati ne ve, ali bi prižgala svečko v spomin edincu, ali so to morda obletnice srednješolske mature, kjer se srečajo vsi njegovi sošolci, le njenega sina ni, ker ne ve, kje je? Dvomim, da se ti ljudje sploh kdaj vprašajo, kako je, če kar 11 let nimaš odgovora, kaj se je zgodilo z ljubljeno osebo. Kako dvolično. Pa kolikokrat od istih slišim, da je najhuje, če izgubiš otroka.
Volja in moč Juretove matere Ike Plevnik sta zgodbi za filmsko platno. Trdno sem prepričana, da jo bo vztrajnost pripeljala do odgovora, kaj se je zgodilo s sinom. Če bi se to izginotje zgodilo danes in bi se izkazalo, da kdo v prvih tednih preiskave resnično ni opravil svojega dela, tako kot bi moral, bi o tem mediji pisali na veliko. Zahtevali bi morda, da nekdo za to tudi odgovarja. Toda ne. Zgodba je »stara« 11 let in jo je škoda pogrevati. Jure Plevnik pač ni del »elite« in niso našli »krvnega madeža«, ki ga niso raziskali... Ah, ja, in Ika Plevnik je za mnoge, ki jim nikoli ne privoščimo, da bi izkusili njeno trpljenje, že malo »tečna« z iskanjem svojega sina .
Verjamem, da Jure ni več živ. In da je bil žrtev umazane igre. Toda nekdo, ki ve, kaj se je zgodilo, bo zagotovo storil napako in takrat bo resnica prišla na dan. Res je. »Njegova duša ne bo mirna«, dokler se ne bo resnica odkrila. Sama.
Ko smo pred leti vrtali v ozadje, smo bili opozorjeni, naj bomo previdni. Zakaj? Če se Jure zdaj sonči na kakšni tuji obali in leži na kupu denarja, ki naj bi ga dobil s »heka-njem«, zakaj bi moral kdo biti previden pri poročanju ... Je mar kdo nevaren?
SIMONA ŠOLINIČ
Humovit
I z/LrastliH&fUt
maloprodajna trgovina CINKARNA CELJE
cc
»
SOL NAVITAS
STROKOVEN IN ZAUPANJA VREDEN PARTNER ZA FOTOVOLTAIKO! Zaradi širitve obsega poslovanja
zaposlimo: VODJO PRODAJE
Pričakujemo:
VII. stopnjo strokovne izobrazbe elektrotehnične smeri, poznavanje področja fotovoltaike, izkušnje v prodaji,
aktivno znanje angleškega aLi nemškega jezika,
pozitiven odnos in profesionalnost pri delu s kupci, samostojnost,
komunikativnost, pogajalske sposobnosti.
Ponujamo:
ustvarjalno in dinamično delo,
možnost nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, stimulativno nagrajevanje za zavzetost in uspehe pri delu, delo za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z življenjepisom in ustreznimi dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi oglasa na naslovu: Sol navitas d.o.o., Opekarniška cesta 15 b, 3000 Celje, s pripisom ZAPOSLITVENI OGLAS ali na elektronskem naslovu info@sol-navitas.si
www.sol-navitas.si
VEDEŽEVANJE ODSLEJ ŠE CENEJE
Vas zanima Ijutežen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupile minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.
i'% "t090,
Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju en&ga leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko hrez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali t moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
Umrl zaradi hrane?
55-letni Celjan umrl v lastnem stanovanju zaradi ognjenih zubljev
Šest celjskih poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Gaberij je v nedeljo, nekaj minut po 20.30 uri, moralo posredovati v enem izmed stanovanj v Kocbekovi ulici v Celju. V njem je zaradi požara umrl 55-letni D. K. Kljub hitremu posredovanju reševalcev, gasilcev in policistov, moškega niso mogli rešiti.
Kriminalisti še vedno preiskuj ej o natančen vzrok smrti, 55-letnikovo stanovanje pa je bilo včeraj še vedno zapečateno. Sosedje so šokirani, vsi še vedno ne vedo, kako se je lahko zgodila takšna tragedija. Pri 55-letniku naj bi v nedeljo bil prijatelj, ki je zanj skrbel in ga tudi večkrat obiskal. Domnevati je, da si je moški želel zvečer pogreti hrano, nato pa je izbruhnil požar. Nekateri bližnji stanovalci, ki so v nedeljo zvečer v Kocbekovi nemo opazovali delo gasilskih ekip in policije, menijo, da je moški morda vmes zaspal in pozabil hrano na štedilniku. Prvi podatki namreč kažejo, da naj bi zagorelo ravno za-
radi pregrete hrane. 55-letnik je v stanovanju živel sam, po pripovedovanju znancev je pred leti zanj skrbela mama, po njeni smrti pa poleg njega v stanovanju ni bilo nikogar. Bil naj bi prijazen, včasih
šibkega zdravja, toda težav z njim v stanovanjskem bloku nikoli ni bilo. Kot smo izvedeli, pa so enkrat v bloku vendarle bili v strahu, ko naj pred časom v stanovanju že opazili dim, a so pravočasno
preprečili, da bi prišlo do večjega požara. Točen vzrok smrti bo znan po opravljeni sanitarni obdukciji. Policisti zaenkrat ne sumijo na nasilno smrt.
SŠol, foto: SHERPA
Stanovanje je bilo dan po smrti lastnika še vedno zapečateno.
Nesrečni vikend za kolesarje in motoriste
Umrl kolesar, poškodovanih več motoristov
V Vonarju je v nedeljo nekaj minut po 14. uri v nesreči umrl 61-letni kolesar iz Kozjega. Vozil je proti Sodni vasi, v bližini ribiškega doma v Vonarju pa je s kolesa padel po cesti in obležal mrtev. Toda to ni edina nesreča, v kateri je bil udeležen kolesar minuli konec tedna. Zaenkrat nepojasnjena je nesreča, ki se je zgodila v soboto na Mariborski cesti v Celju. Mlajši motorist je pri Citycentru tr-
čil v kolesarja, oba sta kraj nezgode zapustila, kasneje pa je kolesar zaradi poškodb iskal zdravniško pomoč. Policisti zaradi razjasnitev okoliščin pozivajo očividce, da pokličejo na 113 ali na anonimen telefon policije 080 1200.
Minuli konec tedna se je na Celjskem poškodovalo tudi več motoristov. Na cesti Celje-Velenje, ki je ravno za motoriste izredno nevarna, se je izven Črnove v soboto
popoldne huje poškodoval 40-letni voznik motorja. Trčil je v voznika avtomobila, ki je z glavne ceste zavijal levo in mu presekal pot. Motorist jo je v soboto skupil tudi v Lo-žnici pri Celju, kjer je trčil v voznika avtomobila. Tretja sobotna nesreča motorista je bila na Bežigrajski cesti v Celju, četrta v Lesičnem, na cesti Šentjur-Kozje, peta v Laškem, kjer se je poškodovala sopotnica na motorju.
Med voznikom avtomobila in motorja je »počilo« še v nedeljo, in sicer v Dobrnežu pri Slovenskih Konjicah. Prav tako v soboto se je v križišču Jurčičeve in Trubarjeve ulice zgodila nesreča, v kateri se je poškodovala peška. Vanjo je na prehodu za pešce trčil voznik osebnega avtomobila in po nesreči s kraja odpeljal. Tudi v tem primeru policisti upajo na pomoč očividcev, ki naj pokličejo na 113. SŠol
IA KRATKO
Dojenček padel na tla
Nenavadna nesreča se je zgodila v nedeljo dopoldne v Babni Gori pri Šmarju pri Jelšah. Pri padcu na tla se je huje poškodoval komaj šestmesečni dojenček, dobil naj bi namreč poškodbe glave. Po naših podatkih naj bi mama skupaj z otrokom doma nesrečno padla, otrok pa naj bi pri padcu z glavo udaril ob tla.
Družina je takoj poklicala reševalce nujne medicinske pomoč iz Šmarja, ki so otroka oskrbeli in prepeljali do Gorice pri Slivnici. Tam je malčka čakala in prevzela zdravniška ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči in ga s policijskim helikopterjem odpeljala v ljubljanski klinični center. Zdravnik naj bi se za takoj šnji helikopterski prevoz odločil tudi zato, ker se takoj ni vedelo, kakšne poškodbe je dojenček dobil pri padcu, avtomobilski prevoz pa bi lahko terjal še dodatne poškodbe. Ni znano, ali je bil otrok po padcu morda tudi v nezavesti. V akciji so sodelovali še prostovoljni gasilci iz Slivnice, ki so morali zavarovati kraj pristanka in vzleta helikopterja ob Slivniškem jezeru.
Tri metre v globino
V petek popoldne se je na Škofiji zgodila delovna nesreča. Pri prekrivanju strehe gospodarskega poslopja se je hudo poškodoval 38-letni delavec. Ta je pri odstranjevanju stare kritine stopil na sredino salonitke, ki je pod njegovo težo popustila. Skozi odprtino je padel v trimetrsko globino na betonska tla
objekta. Prvo pomoč so mu nudili prijatelji, nato pa so ga reševalci odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Nevarno prevračanje traktorja
V	Zbelovski Gori pri Slovenskih Konjicah se je v petek popoldne poškodoval 78-letni traktorist. S pripetim trosilcem gnoja je vozil po lokalni cesti Zbelovska Gora-Lovnik, med vožnjo po strmem klancu navzgor pa se je prestavna ročica nenadoma premaknila v prosti tek, nakar je traktor kljub zaviranju začel vzvratno drseti. S priključkom je vozilo udarilo v betonsko škarpo in se začelo nevarno prevračati. Voznik je ostal ukleščen v traktorju, ki se je ustavil na strehi kabine šele ob bližnjem gospodarskem poslopju. Moški se je v nesreči hudo poškodoval, trenutno se zdravi v mariborskem kliničnem centru. SŠol
Do smrti zbil 4-letno deklico
V	prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj na lokalni cesti v Okonini, je umrla komaj štiriletna deklica. Do nesreče je prišlo, ko je voznik avtobusa, ki je ob cesti v Okonini odložil dva dijaka, pri speljevanju trčil v otroka. Po naših podatkih naj bi se deklica igrala ob cesti, ko je avtobus speljal, pa naj bi nenadoma stopila pred vozilo. Deklici so prvo pomoč nudili takoj na kraju trčenja, iz Ljubljane je prišel tudi policijski helikopter z zdravniško ekipo, ki bi otroka takoj prepeljal v klinični center. Toda deklica hudih poškodb ni preživela. Umrla je na kraju nesreče.	SŠol
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Od kralja do berača
Člani akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so v torek dobili nalogo, da si en dan v tednu zapisujejo, kaj pojedo za obroke, in to pretvorijo v enote prehran-ske piramide. Pregovor, ki pravi, da zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan in zvečer kot berač, jim je kot nasvet dala Tatjana Škornik Tovornik, samostojna strokovna sodelavka na oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Vsak, ki si tako zastavi jedilnik in med glavne obroke doda še dve malici, je gotovo na pravi poti do dobrih prehranskih navad.
Stalnica in uvod v torkova srečanja ekipe je še vedno tehtanje. Ne gre za tekmovanje, gre za spremljanje, kaj se dogaja s telesom in kilogrami, ki kopnijo in so zato dobrodošla motivacija. Tokrat je vse to v hudomušno pesem prelila Ivana Žvipelj. Ona in »sotrpini« so v tem tednu odložili 27,6 kilograma. Številke si lahko predstavljate tudi tako, da en kilogram na teden manj predstavlja idealno izgubo telesne teže, pri čemer upoštevajte,
da tisti, ki imajo občutno preveč kilogramov, le-te hitreje izgubljajo kot tisti, ki imajo manj odvečne teže. Po tehtanju dobijo vsi listek, kjer je številka s težo le eden od številčnih podatkov. S Tatjano Škornik Tovornik so spoznavali podatke, ki jih analizira in beleži tehtnica. Odstotek maščob, masa maščobe, mišična masa, odstotek vode v telesu, masa kosti, podatek, koliko energije potrebuje telo za delovanje, starost metabolizma, trebušno maščevje in indeks telesne mase so le nekateri. Ob vsem znanju, ki ga imajo in ga še pridobivajo, so tokrat s presenečenjem prisluhnili Alojzu Kuljadu. Čokolada, ki je znana kot pregreha, je bila predstavljena kot pomoč pri izgubljanju kilogramov. Male ploščice, polne vlaknine v dnevni priporočeni količini in oblite s čokolado, v kombinaciji s popito vodo dajejo želodcu občutek sitosti. Tako so lahko nadomestek v trenutkih, ko iščete prigrizek, čeprav morda niste lačni, a so želje po hrani prevelike. Seveda to ni nadomestek za obrok in rekreacija vseeno ostaja na urniku.
NASVETI ZA ZDRAVJE
Tatjana Škornik Tovornik zagovarja zdravo prehrano.
Bogati zajtrki in revne večerje, zmerno kosilo in dve malici so osnova za uravnotežen vnos hrane. Kombinacije živil so res lahko poljubne, a je dobro poznati prehransko piramido. Tatjana Škornik Tovornik jo je za lažjo predstavo primerjala s semaforjem. V svoje jedilnike vključimo bogat izbor s spodnjega, zelenega dela, zmerno s srednjega, oranžnega in čim manj z zgornjega, rdečega dela.
Zdrava prehrana mora po mnenju Tatjane Škornik Tovornik zadostiti štirim pogojem. Biti mora uravnotežena, kar pomeni, da vsebuje vse snovi, potrebne za življenje. Beljakovine so gradniki telesa, ogljikovi hidrati energija, maščobe skrbijo za topnost nekaterih vitaminov, vitamini in minerali pa so kot zaščitne snovi. Prehrana mora biti tudi varna, se pravi zdravstveno ustrezna in neoporečna. Za to, da je varovalna, gre zasluga vitaminom in mineralom, ki krepijo in ohranjajo naš imunski sistem. Gastronom-ska sprejemljivost prehrane je tista, ki jo naredi privlačno. Najprej jemo z očmi in hrana, ki je okusno in estetsko po-strežena, zbudi tek.
S petimi obroki dnevno telo ves čas dobiva ustrezno količino energije. Šola, služba in druge obveznosti ne smejo biti izgovor za izpuščanje obrokov. Priporočljivo je, da jemo vsake tri ure. Če se pošteno najemo le enkrat na dan, telo sprogramiramo, da shrani »zaloge za hude čase«. Tako kopiči odvečne kalorije, saj od enega do drugega vnosa hrane mine preveč časa. Tudi različne diete niso nič drugega kot kratkoročno programiranje organizma. Takoj ko se spet vrnemo k prejšnje-
Prehranska piramida je osnova za kombiniranje živil.
Barve in hrano si lahko predstavljamo tudi tako: ZELENA: ogljikohidratna živila, ki jih potrebujemo za energijo in delo; sadje in zelenjava z vitamini in minerali. Priporočen dnevni vnos predstavlja 10 do 16 enot škrobnih živil, 2 do 4 enote sadja in 3 do 5 enot zelenjave. Za boljšo predstavo: npr. pol kosa kruha predstavlja 1 enoto. ORANŽNA: beljakovine; mleko in mlečni izdelki, meso in zamenjave, kot so npr. stročnice. Priporočen dnevni vnos je 2 do 4 enote mleka in 2 do 5 enot mesa. Za boljšo predstavo: 1 enota je npr. 2 dl jogurta. RDEČA: maščobe in sladkorji. Ta živila je treba uživati zmerno oziroma čim manj. Če se le da, izberemo tista z manj maščobe.
mu načinu prehranjevanja, se vrnejo tudi vsi kilogrami in še kakšen za nameček. Zato je pomembno, da se izgube in kasneje ohranjanja želene telesne teže lotimo s spremembo prehranjevalnih navad in ne s črtanjem vsega, kar vsaj malo diši po kalorijah. Ob vsej pozornosti, ki jo namenimo hrani, je za naše zdravje dobrodošlo, da smo telesno dejavni vsaj pol ure na dan.
NENA LUŽAR Foto: TimE
Kilogrami so bili navdih za pesem Ivane Žvipelj.
TDPFIT
040 50 20 60
www.top-fit.si
akcija v aprilu
OBLIKOVANJE TELESA IN ZDRAVO HUJŠANJE!
FITNES za zdravje in lepo telo! CARBO za izgubo maščob in pomladitev kože! SAVNA za sprostitev in regeneracijo! PPREHRANA brez diete do zdrave uravnotežene prehrane!
- minus
Živimo zdravo vsaj en dan
Svetovni dan zdravja spet tudi na celjskih ulicah
Kolikokrat ste že slišali oguljeno frazo, da je zdravje največje bogastvo? Verjetno velikokrat. V teh dneh pa bo zdravje kar »špricalo« iz vseh medijev in dogodkov. V četrtek bomo namreč obeležili svetovni dan zdravja. Kot vsako leto pripravljajo ob tem dnevu v celjski občini številne aktivnosti, ki se bodo končale v soboto. V četrtek bo večina aktivnosti v središču mesta, v petek v mladinskem centru in krajevnih skupnostih, sobotni zaključek aktivnosti pa bo resnično aktiven: obetata se nam kolesarjenje in tek do Šmartinskega jezera.
Svetovni dan zdravja v Celju obeležujejo vsako leto. V četrtek se bo dogajanje začelo že ob 9. uri v Narodnem domu s posvetom, ki ga pripravlja Mestna občina Celje v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, ministrstvom za zdravje in inštitutom za varovanje zdravja. Na posvetu bodo predstavili kazalce zdravja in programe za odkrivanje nekaterih kroničnih bolezni. Ocenili bodo trenutno stanje in predstavili aktivnosti za izboljšanje zdravja v celjski regiji.
Informacije za zdravje
Sicer pa bo v četrtek zelo pestro izven mestne hiše. Ob 9.30 boste lahko na Sa-
vinjskem nabrežju preverili svojo kondicijo s hitro hojo na dva kilometra. Večina aktivnosti bo v Prešernovi ulici. Tam bodo svoje delo predstavili skavti, Športno društvo Gaberje bo postavilo otroški spretnostni poligon. Koronarni klub in klub nordijske hoje bosta obiskovalcem predstavila nordijsko hojo, Fundacija Utrip humanosti pa naraven stil življenja. Ker zdravje in način življenja pomembno vplivata tudi na vožnjo, bodo predstavitve tudi v smeri večj e varnosti na cestah. AMZS bo tako pripravil družinsko uro, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Celje pa bo predstavil akcijo 40 dni brez alkohola. Sicer pa bodo v središču mesta celjski vojaki predstavili tudi svoje sanitetno vozilo z opremo, poklicni gasilci bodo predstavili delovanje dvižne ploščadi za reševanje z višin, predstavniki celjske bolnišnice pa bodo opravili prikaz prve pomoči, medtem ko bodo njihove fizioterapev-tke na voljo za svetovanja.
V četrtek bo zanimivo tudi na Trgu celjskih knezov. Zavod za zdravstveno varstvo Celje bo predstavil svoj program To sem jaz, ki letos praznuje 10-letnico, v tem času pa so pomagali številnim mladim, ki se nanje anonimno obračajo preko interneta. Poleg tega programa bo
Tudi letos bosta šport in zdrav način življenja ob svetovnem dnevu zdravja prišla na celjske ulice.
celjski zavod predstavil tudi program Svit, to je program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Če boste želeli, se boste lahko od 10. do 13. ure na Trgu celjskih knezov tudi razgibali, saj pripravljajo celjski vojaki prikaz vadbe. Za dodatno zdravstveno varnost bodo poskrbeli dijaki iz Srednje zdravstvene šole Celje, ki bodo
JAVM VRTCI Mestne občine Celje
obveščamo, da bo
VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2011/12 potekal od 11. do 22. aprila 2011
s§r
Starši lahko vpišete otroke v vrtce:
•	VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE
vsak delovni dan od8.do 16.ure
Vpisujemo v enoti: SONCE. Kajuhova ulica 5, telefon: 428 64 57
E-pošta: vrtec.anice-cerneieve@guest.arnes.si Spletne strani: www.vrtec-anice-cerneieve.si
•	VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE
vsak delovni dan od8.do 16.ure
Vpisujemo v enoti: GABERJE, Mariborska cesta 43/a, telefon: 425 70 36 E-pošta: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletne strani: www.rcc-irc.si/vrtec
•	VRTEC ZARJA CELJE
vsak delovni dan od8.do 16.ure Vpisujemo v enoti: ŽIV ŽAV, Zagajškova ulica 8, telefon: 426 64 00 E-pošta: vrtec.ce-zaria@guest.arnes.si Spletne strani: www.vrtec-zaria.si
opravljali meritve krvnega tlaka, svetovali pa bodo tudi, kako si lahko ženske same pregledujejo dojke in moški moda. Za brezplačno merjenje maščobe bodo poskrbeli v Klubu Pinati. Da boste vedeli, kje lahko tudi poskrbite za svoje zdravje, bodo poskrbeli v srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, saj bodo dijaki pripravili predstavitev Voda in gozdovi kot vir zdravja, predstavila pa se bo
tudi občinska družba TRC, ki upravlja s Celjsko kočo.
Od teorije k praksi
Da ne bo dan zdravja samo v znamenju govorjenja, predstavitev in trkanja na vest, da bi lahko naredili za svoje zdravje več, so pripravili nekaj tudi za zabavo. Na odru pred Muzejem novejše zgodovine Celje se bo od 10. do 13. ure zvrstilo precej nastopajočih. Vrtci, osnovne in srednje šole, Glasbena šola Celje, Dom ob Savinji, Folklorna skupina MČ Slavka Šlandra, Top-Fit in drugi bodo pripravili pester kul-turno-glasbeni program. Nato bo ob 14. uri izpred Muzeja novejše zgodovine Celje krenil medgeneracijski pohod do visečega mostu.
Za veliko zabave bodo verjetno poskrbeli tudi »nogometaši«. Ob 12. uri se namreč na novozgrajenem igrišču pri I. gimnaziji obeta prava poslastica. Pomerili se bosta ekipa znanih osebnosti in ekipa slovenskih brezdomcev, ki bodo letos zastopali Slovenijo na svetovnem nogometnem prvenstvu brezdomcev v Parizu.
Tisti, ki prisegate na manj tekanja kot pri nogometu, se lahko pridružite balinarjem, ki bodo za Hotelom Štorman od 10. do 14. ure. Vse, ki bo četrtkovo dogajanje zlako-tnilo, pa se bodo lahko tudi zdravo najedli. Na celjski tržnici bo namreč odprta eko-tržnica, na kateri bodo pred-
stavljeni ekološki pridelki in način njihove pridelave.
Zdrava zabava
Da petek ne bo le zabava v Mestnem parku ob litru ruj-nega, bodo za zdravo zabavo poskrbeli v Celjskem mladinskem centru. V atriju (v primeru dežja v dvorani mladinskega centra) se bodo od 12. do 14. ure predstavile dijaške glasbene skupine celjskih srednjih šol. Sicer pa bodo v petek popolne pripravili v številnih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih predavanja o zdravem načinu življenja, a tudi o različnih boleznih in njihovih znakih.
Svetovni dan zdravja se bo v Celju končal s sobotnima prireditvama ob Šmartin-skem jezeru. Ob 9. uri bo Kolesarski klub Celje pri trgovini Giga sport, tam bo tudi sejem rabljenih koles, pripravil začetek kolesarske prireditve. Kolesarji bodo krenili na pot proti Ostro-žnemu, nato zavili čez Galicijo proti Žalcu, Polzeli, Bra-slovčam, Preboldu, Grižam, Petrovčam, Arji vasi, pa spet proti Ostrožnemu in Lopati ter končali na Šmartinskem jezeru.
Prav tako ob 9. uri v soboto bo gibanje Lifestyle natural z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje in s celjsko občino pripravilo tretji humanitarni tek oziroma hojo v boju proti debelosti. Vsi, ki bodo želeli hoditi zraven, mimogrede, organizatorji so zapisali, da bo z njimi »zamigala« tudi Špela Grošelj, se morajo prej prijaviti na info@l-n.si.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA (arhiv NT)
H!TR0 NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I	tudi letnik2011 AWi];I
s prilogo TV-OKNO! ^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Naj prhanje postane užitek
Klor splošno uporabljamo za kemično razkuževanje. Če pomislimo, da ta agresiven element uporabljamo tudi med prhanjem, ne smemo biti presenečeni, ko se pojavi reakcija na koži. Klor je nevaren tudi med vdihovanjem, zmanjšuje imunsko moč kože, povečuje dermatitis, psoriazo, ekceme, prhljaj, draži pa tudi oči.
Med kopanjem klor prodre v kožo in če po tem uporabimo vlažilno kremo, ostane ujet. Zato je pomembno, da ga odstranimo iz vode.
Ročka za prhanje s C-vitaminom C-58 - boljša prekrvavljenost, manj alergij
C-vitamin 100-odstotno odstrani klor iz vode. Ročka vsebuje ekvivalent 500 limon in prefiltri-ra 20.000 litrov vode. Prav tako odstranjuje trde minerale in omogoča prhanje s prečiščeno, osvežujočo vodo.
Ročka za prhanje s C-vitaminom imitira infrardeče žarke. Posebno obdelane luknjice 0,35 mm poskrbijo za razprševanje vode. Tako obdelana voda pospeši prekrvavitev telesa in obenem prihrani do 60 odstotkov vode.
Ko pridejo negativni ioni v naš krvni obtok, potekajo biokemične reakcije, ki regulirajo raven serotonina, vse to pa pomaga pri lajšanju stresa
(pomirjanje) in depresije, vpliva na povečanje naše dnevne energije in zaščito proti okužbam.
Z uporabo ročke za prhanje C-58 voda ne bo več imela vonja po kloru, ampak bo rahlo dišala po limonah.
		-
		{ /
	v._J A	n
t?		w
t « . © -		... B r
Test z termografom dokazuje obstoj infrardečih žarkov med uporabo.
a Svetle barve predstavljajo območja z višjo temperaturo. Temne barve £ predstavljajo območja z nižjimi temperaturami.
Ročka za prhanje izboljša zdravje vašega lasišča in las, prav tako bo svileno mehka tudi dlaka vaših ljubljenčkov.
Vse to in še več vam omogoča ročka za prhanje s C-vita-minom, ki jo lahko kupite za 70 EUR + DDV. Da bo prhanje res postalo užitek, pokličite še danes na 051 617 689.
Črevesje in črevesna flora
Naloga našega prebavnega trakta je bistveno bolj obširna, kakor si ponavadi predstavljamo. Razen prebave hrane in vsrkavanja hranilnih snovi ter vode v naše telo je seveda še velikega pomena funkcija izločanja odpadnih snovi preko blata. Malo kdaj pa se zavemo, da se v našem črevesju nahaja zelo pomemben del našega imunskega sistema! 70 do 80 % celic, ki ustvarjajo imunoglobuline, je ravno v tankem črevesju. Tu nastaja pretežno imunoglobulin A (IgA), katerega naloga je obramba »prve bojne črte«, torej IgA ščiti naše sluznice pred vdorom bakterij, virusov, glivic in drugih patogenov v naše telo. Ščiti nas tudi pred alergijami.
Pomembna pomoč pri normalen delovanju našega prebavnega trakta pa je tudi tako imenovana »črevesna flora«. Črevesna flora je skupek mikroorganizmov (bakterij in glivic), čigar naloga je zelo kompleksna. Pomagajo nam pri prebavi hrane, uravnavajo pH v prebavnem traktu, preprečujejo razmnoževanje
bolezenskih klic, ustvarjajo celo nekatere vitamine (npr. vitamin K) in vplivajo na presnovo in toksičnost zdravil.
Na ravnotežje črevesne flore imajo pomemben vpliv tako notranji (peristaltika, želodčna kislina, nekatere bolezni) kot tudi zunanji dejavniki (nepravilna prehrana, zdravila, aditivi v hrani ...).
Znaki neravnotežja črevesne flore so napenjanje, driske, zaprtje, zgaga, bolečine v trebuhu, utrujenost, motnje koncentracije, slabo splošno počutje, izpadanje las, lomljenje nohtov, alergije...
Če želimo razrešiti navedene težave, je treba najprej ugotoviti, za kakšno neravnotežje črevesne flore gre - ali je prišlo do razrasta glivic (npr. Candida albicans), patogenih bakterij ali parazi-tarne okužbe - in zaradi česa je prišlo do tega. Diagnostika je običajno kompleksna in zajema od mikrobiološkega pregleda blata, mogoče kolonoskopije, diagnostike alergije na hrano itd. do tako imenovanih »alternativnih« metod - pregled s pomočjo bioresonance, test s slino - pri sumu na glivično okužbo, kineziološki test .
Pri zdravljenju pa se osredotočimo predvsem na odstranjevanje bolezenskih klic, uravnoteženje flore črevesja s pomočjo probiotikov in prebiotikov in po možnosti na zdravljenje osnovne bolezni, zaradi katere je do neravnotežja sploh prišlo. Tudi pri terapiji ima lahko pomembno vlogo bioresonančna metoda, saj zelo uspešno pomaga pri odstranjevanju patogenih klic in uravnoteženju normalne flore.
Ključnega pomena pa je seveda tudi uravnotežena, zdrava prehrana!
Ordinacija v Murski Soboti:
Tel: 02 538 1605, Erika Žagar, dr. med.
Ordinacija v Podčetrtku:
Tel.: 03 582 9405, Erika Žagar, dr. med., Svitlana Smodej, dr. med.

MAGNETNA RESONANCA
SeptUl za kostno mišični sistem
Ob predložitvi kupona vam na storitev magnetne resonance nudimo 10% popust
Septum d.o.o. Več informacij na Smartinska 53 www.medicinski-center.si 1000 Ljubljana ali nas pokličite na 01 280 96 70
FILTRI ZA PRHO S C-VITAMINOM
-	C vitamin 100% odstrani klor
-	Infrardeče delovanje
-	Preprečuje izpadanje las
-	Preprečuje srbečico na koži in lasišču
-	Do 60% manjša poraba vode Cena: 70 € + ddv
PRHANJE RES POSTALO UŽITEK, POKLIČITE ŠE DANES 051 617 689
ATLAS PROFILAX
Enostavna, preverjena, nenevarna nemedicinska metoda za preventivo in samozdravljenje
ATLASPROFILAX -CENTER MARI05, d.o.o. Ljubija 124, 3330 Moziije
ATLASPROFILAX - CENTER MARI05, d.o.o. PA ATLAS
Konšakova 16, 2000 Maribor
Kontakt: Mario Zibret - 031 672 175, E-mail: mario.zibret@siol.net www.atlasprofilax-slo.si
POVEliELO d.o.o, alergije
mmi	glivične okužbe - candida albicans
težave po preboleli boreliozi v ^m »	1 protibolečinska terapija

Erika Žagar, dr. med.
Ordinacija v Murski Soboti: 02 538 1605 Ordinacija v Podčetrtku: 03 582 9405
Černelavci, Gorička ulica 61,9000 Murska Sobota
METTA INSTITUT
za celostni razvoj
Stara cesta 96h, Logatec
informacije: 051/421407 (Tadeja) info@mettainstitut.com www.mettainstitut.com
v sodelovanju s
ustanavlja šolo Core Energetics v Sloveniji Šolo bo vodil svetovno priznani psihoterapevt in učitelj Core Energetics® Walid Daw, Ph.D.
Smisel življenja je, da živiš svoj polni potencial!
GRE ZA OSVEŠČANJE, PRIDRUŽITE SE TUDI VI.
Za sodelovanje v akciji Za zdravje pokličite 070 735 395.
Dnevi zdrave prehrane
S projektnimi dnevi Zdrava prehrana, ki smo jih organizirali od 18. do 21. marca, smo imeli v Poslovno-komerci-alni šoli Celje drugačen način pouka in učenja. Dijaki so s pomočjo različnih vsebin spoznavali, kako začnemo dan zdravo, kakšen odnos je treba imeti do zdrave prehrane, kako vpliva prehranjevanje na telesno aktivnost.
Dijaki so si ogledali ekokmetijo, raziskali ponudbo zdrave prehrane v Celju, pripravljali sladice, zeliščne koktajle in izdelovali pogrinjke. Ob koncu delavnic so predstavili rezultate svojega dela z izdelki, pripravili predstavitve s plakati, projekcijami in izdelali e-časopis. Delo na projektnih dnevih je zahtevalo od dijakov več samostojnosti, samoiniciativnosti in odgovornosti. Preko izkustvenega učenja so se učili sposobnosti komunikacije in sodelovanja ter celovitega dojemanja, ki pripomore v vsakdanjem življenju k uporabnejšemu in trajnejšemu znanju. Na koncu smo bili zadovoljni vsi, ki smo sodelovali v projektnih dnevih, tako dijaki, učitelji in zunanji sodelavci, saj smo z ustvarjalnostjo, vedoželjnostjo in inova-tivnostjo dosegli načrtovane cilje.
AB
Očala za tretji svet
Lions klub Žalec je zaključil akcijo zbiranja starih in odsluženih očal. Posebne škatle, v katere so lahko ljudje odložili odslužena očala, so bile postavljene v osnovni šoli, lekarni, optiki Irman v Žalcu in na sedežu društva za slepe in slabovidne v Celju. Z akcijo je Lions klub Žalec zbral okoli 400 očal, s katerim je pomagal slepim in slabovidnim v nerazvitih državah. Delegacija kluba s predsednikom Robertom Čehovinom na čelu je očala v posebnih škatlah poslala na centralo kluba v Franciji, od koder jih bodo razposlali v Azijo in Afriko.
TT
Predsednik Lions kluba Žalec Robert Čehovin (z desne), podpredsednik in tajnik Marko Repnik, član Danilo Basle in zakladnik Vinko Kišič pred žalsko pošto
Nagrada I. gimnaziji v Celju
Četrtošolka I. gimnazije v Celju, Eva Zore, je bila na letošnjem frankofonskem dnevu izbrana za najboljšo igralko v skeču Les garçons et les filles. Odločitev komisije je bila težka, poudarili pa so, da je to nagrada celotni skupini.
Letošnji frankofonski dan - tradicionalna prireditev, kjer se s kulturnim programom v francoščini predstavijo dijaki iz cele Slovenije - je bil 24. marca v Slovenskem gledališču Celje. Kot vsako leto, tako tudi letos, so kaju-hovci z mentorico Carmen Deržek sodelovali pri organizaciji prireditve in s številnimi točkami v francoščini. Poleg omenjenega skeča
je namreč v uvodu nastopil oktet Kajuh s staro pesmijo C'est si bon. V bogatem tekmovalnem programu so nastopili Maruša Maligoj s pesmijo J'attendrai, ki jo je na klavirju spremljal Urban Ulrych, ter Žiga Deršek in Eva Podbregar ob kitari s pesmijo A la faveur de l'automne (mentorica Carmen Deržek), v skeču o fantih in puncah pa so nastopile maturantke Anja Suzic, Eva Černec, Eva Popovič in Eva Zore (mentorici Andreja Lorenčak in Carmen Der-žek). Vsi nastopajoči so prejeli številne pohvale za izvedbo in lepo izgovorjavo francoščine.
Prireditev sta vodila dijaka I. gimnazije v Celju Žiga Deršek in Anja Suzic.
Sožitje pomaga tudi v Savinjski dolini
Vsestranska skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju ter njihovih staršev in skrbnikov v minulem obdobju je bila nadvse uspešna, je ugotovila dosedanja predsednica Medobčinskega društva Sožitja Žalec Darja Cencelj na februarskem rednem in volilnem občnem zboru.
Gre za program celovite družbene skrbi oseb s posebnimi potrebami v celotnem obdobju njihovega življenja. Tako je društvo organiziralo številne izobraževalne seminarje, razna predavanja in aktivnosti v sklopu programa vseživljenjskega učenja. Člani se vključujejo tudi v program ohranjanja psihofizičnega zdravja na morju, pohodni-štva, kopanja in druge oblike rekreacije. Društvo je bilo tudi organizator izleta z ekskurzijo, družabnega srečanja in pomembnejšega novoletnega srečanja, kjer so obdarili vse s posebnimi potrebami.
Po poročilih blagajnika, tajnika ter NO se je razvila bogata diskusija, ki se je na-
našala predvsem na novi zakon o družinskih prejemkih z uveljavitvijo 1. junija, ki tej populaciji in njenim družinam v nekaterih členih ni najbolj naklonjen. Društvo si želi ureditev celodnevnega varstva tudi finančne pomoči še nekaterih ostalih občin, saj deluje na celotnem območju Spodnje Savinjski doline.
Vodenje te humanitarne invalidske organizacije je prevzela nova predsednica Ivanka Venišnik, dosedanja podpredsednica društva. Člani društva pa so se s simboličnim spominskim darilom zahvalili za vso dosedanje opravljeno aktivno delo dosedanji predsednici Darji Cencelj.
RIHARD KOPUŠAR
Nova predsednica Ivanka Venišnik (levo) se je zahvalila dosedanji predsednici Darji Cencelj.
Od leve: Anja Suzič, Eva Černec, Eva Popovič in Eva Zore
NASVETI
ISCEMO TOPEL DOM
Žalostna zgodba nekega psa
Za objavo žalostne, a resnične zgodbe smo se odločili predvsem iz razloga, da bo v pomoč in poduk vsem ljubiteljem živali, da bodo ukrepali pravočasno in jim ne bo treba podoživljati tega, kar je doživela posvojiteljica iz te zgodbe.
Posvojiteljica je pred slabima dvema letoma hodila s fantom občasno sprehajat pse v zavetišče za zapuščene živali. Ob tem se jima je porodila želja, da bi imela svojega kosmatinca. Na uradni spletni strani zavetišča sta si nagledala kuž-ke in se tudi za enega odločila. Ker še ni minil predpisan zakonski rok za oddajo kužka, sta morala počakati na dan, ko je to bilo mogoče. Kužka sta rezervirala in se dogovorila, da bosta prišla po njega, v kolikor se ne bo v zakonskem
roku pojavil njegov lastnik. Dogovorila sta se še za kastracijo kužka in ostalo potrebno za posvojitev. 10. marca sta prišla po izbranega kužka. Ta je bil živahen in ni kazal nikakršnih znakov, da bi bilo z njim kaj narobe. Naslednji dan okoli 15, ure je prvič bruhal peno, rahlo rumenkasto obarvano. Ker se stanje kužka ni izboljšalo, sta poklicala veterinarsko ambulanto zavetišča. Veterinar je naročil, naj kužka takoj pripeljeta v ambulanto. Tega posvojiteljica ni storila. Ker se kužku stanje ni izboljšalo, je njen fant 12. marca v dopoldanskem času ponovno poklical veterinarsko ambulanto zavetišča. Ponovno je bilo rečeno, naj kužka takoj pripelje. Kuža je bil prepeljan k veterinarju, a ne k veterinarju zavetišča. Tam so za njega napravili vse, kar so
Bine: »Nisem žalosten, le otožen sem!«
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
lahko, a je žal poginil. Po potrebnih analizah se je izkazalo, da je imel virus, ki je povzročil njegovo smrt. Seveda se je posvojiteljica, poleg tega, da je bila žalostna, počutila tudi na nek način opeharjeno in je svojo zgodbo o tem objavila na spletnem socialnem omrežju Facebook. To je seveda njena pravica, a zaradi čustvene stiske očitno ni pomislila na to, da bi kužku mogoče lahko rešili življenje, če bi ga takoj, ko so se pokazali prvi znaki, da je z njim nekaj narobe, pripeljala v veterinarsko ambulanto zavetišča.
Zavetišče redno izvaja DDD, kar pomeni, da dnevno čisti in razkužuje bokse. Zaposleni vedno uporabljajo razkužila, ki uničijo viruse, ki povzročajo nalezljive bolezni. Psi so v izolatoriju, dokler se ne ugotovi njihovo zdravstveno stanje, nato se jih prestavi v bivalne bokse. Pri čemer je bil omenjeni kuža ob posvojitvi zdrav, kar je potrdila tudi po-svojiteljica, ko ga je peljala na sprehod. Zavetišče redno izvaja hitre teste pri psih in mačkih, ki imajo kakršnekoli klinične znake kužnih bolezni. Vsi psi, ki pridejo v zavetišče, so takoj zaščitno cepljeni proti kužnim boleznim. Še 5 do 15 dni po vakcinaciji je hitri test pri psu lahko pozitiven. Kosmatinec je lahko brez kliničnih znakov bolezni in ima v sebi parvo-
virus, ki ga trosi naokoli. Takšnih psov je veliko in se jih običajno nikoli ne odkrije. Pes lahko dobi virus na sprehodu, saj dolgo preživi v okolju oziroma ob srečanju z drugim psom ali kjerkoli se zadržujejo drugi psi. Seveda ga lahko dobi tudi v zavetišču, kjer se parvoviroza
pojavlja, a trenutno ni v zavetišču nobenega sumljivega psa. Takoj ko pes dobi klinične znake, se je treba nujno zglasiti pri veterinarju, ker pes lahko hitro dehidrira, čemur sledi pogin. Psa je treba takoj rehidrirati in začeti zdravljenje, s čimer mu lahko rešimo življenje.
Poudariti je treba tudi to, da pred prihodom omenjenega kužka v zavetišču že dolgo ni bilo nobenega primera tega virusa niti ga ni zdaj. Očitno je kuža prišel v zavetišče že z virusom, ki je izbruhnil šele pri posvojiteljici.
ZORAN FLIS
ZELENA JEKLENKA PODARJA
10 LET
BREZPLAČNEGA PLINA B^H

Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 1115.
INFORMACIJE IN NAROČILO
(f(oi0H?)
VELIKA
V NAGRADNA IGRA
APRIL, MAJ 2011
^BUTAN
fry
PUN
hiša prijazne energije
ROŽICE IN CAJCKI
Rastlinice za
pomladansko zdravje (2)
Za spomladansko zdravljenje, razstrupljanje in čiščenje se najbolje obnesejo prav pomladanske rastlinice - v solati, soku ali pripravljene na kakšen drug način. V tem času nabiramo penuše, vodno krešo, navadno kislico, divjo mačeho, koprive, regrat, divji regrat oziroma smrdljivko, pljuč-nik, kurja črevca, dežen, nokoto, regačico, lopatico, čemaž, trobentice ...
Vodna kreša oziroma vodni česen
Silno prijetni na okus, lahko bi rekli pikantno pekoči, so listi vodne kreše (Nasturtium officinale), nenavadne rastline, ki se košati v počasi tekoči vodi. Kot naročeni so za spomladanske razkuže-valne, čistilne in poživljajoče solate. Angleži in Francozi jih naravnost obožujejo in cenijo celo bolj kot regratove. Nabi-
svojo prvo bolnišnico. Tako ga je imel vedno pri roki za zdravljenje svojih pacientov. Za čiščenje krvi po njegovem ni bilo boljšega sredstva. Angleži vam bodo kot iz stopa izstrelili, da vodna kreša vsebuje več vitamina C kot pomaranče, več kalcija kot mle-
ko, več železa kot špinača in več folne kisline kot banane. Vodna kreša se ponaša tudi z obilico vitaminov B1, K in E, magnezija, mangana in cinka. Slovi tudi kot odličen vir betakarotena, luteina in drugih antioksidantov, ki pripomorejo k zdravi koži, lasem in očem. Rezultati raziskav, ki so jih opravili v Združenih državah Amerike in v Angliji, nakazujejo, da naj bi redno uživanje vodne kreše zmanjševalo tveganje za nastanek in širitev raznih vrst raka.
Solato iz vodne kreše pripravimo brez večje umetno-
Piše: PAVLA KLINER
rati jih začnemo v aprilu, vendar jih trgamo zelo zmerno, saj uporabljamo le sveže in jih ne sušimo. Uporabimo jih v obliki solate ali iz njih iztisnemo sok. Liste in poganjke vedno odrežemo z nožem, da rastline ne izpulimo. Vodno krešo nabiramo samo v čisti vodi, pred pripravo pa jo vedno dobro operemo.
V silne zdravilne moči vodnega česna, kot nekateri tudi pravijo tej nakodrani rastlinici, je zaupal že Hipokrat. In to tako zelo, da je ob potoku, kjer je rasel, dal postaviti
Vodna kreša
sti: svežo krešo dobro opremo, jo zabelimo z olivnim oljem, okisamo z limono in dodamo na drobno narezano čebulo in česen. Tako pripravljeno solato pustimo nekaj časa stati. Kreša je izvrstna sestavina spomladanskih divjih solat. Dodamo ji lahko koprive, rman, regrat, artičo-ke, šparglje ... Sok iz vodne kreše dobimo tako, da njene liste in steblike močno pretlačimo in iztisnemo skozi čisto platneno krpo. Zjutraj spijemo kozarec presnega soka, ki nas očisti strupov ter požene na veliko in malo potrebo.
Navadna kislica
Tudi vi obožujete mlade liste navadne kislice (Rumex acetosa), ki jih kuhamo in uživamo kot spomladansko zelenjavo ali presne dodajamo solatam? Nemara še raje žvečite njena mlada, osvežujoča in prijetno kiselkasta stebelca? Že Sebastian Kneipp je zapisal, da »kislica ni le dobro zdravilo, temveč tudi izvrstna hrana za bolnike, ker čisti in popravlja kri«. Spomladi naj zato mlade liste kislice, ki vsebujejo veliko organsko topnega železa,
Kislica
uživajo zlasti slabokrvni ljudje. Ker je bogato obdarjena z vitaminom C, je zaželeno, da jo zobajo tudi ljudje, ki jim primanjkuje le-tega. Z zmečkanimi listi si lahko tudi masiramo dlesni ali jih žvečimo. Kratko in jedrnato lahko strnemo, da kislica čisti, krepi, osvežuje in pomirja ves organizem, zunanje pa ga tudi polepša. Cenijo naj jo tudi najstniki, saj se bodo z njeno pomočjo morebiti odkrižali kakšnega mozolja in aken. Kislica vsebuje velike količine oksalne kisline in kalijevega oksalata, zato z njeno uporabo ne smemo pretiravati.
Jod kot zaščita pred radioaktivnostjo
Vprašanje: Po nesreči na Japonskem veliko slišim o vplivu sevanja na naš organizem in o potrebni preventivi z uživanjem hrane, ki ščiti pred sevanjem, a tudi joda, ki naj bi preprečeval okvaro ščitnice. Ker se hči že zdravi z zdravili Euthyrox, me zanima, kaj naj še naredimo, da bomo preprečili eventualne posledice jedrske nesreče?
Odgovor: Hrana, voda, zrak, svetloba, sevanja imajo vpliv na organizem oziroma na metabolizem, ki je odvisen od notranjih in zunanjih dejavnikov. Z izpostavljanjem soncu se izpostavljamo tudi obsevanju, z zrakom, ki ga vdihavamo, vnašamo v organizem številne delce, razpršene v zraku, s hrano in z vodo pa tudi snovi, ki so lahko tudi nevarne. Zato je potreben stalen nadzor nad kvaliteto vode, hrane, zraka ...
Ta nadzor je pomemben zlasti ob dogodkih, kot je jedrska nesreča po potresu in cunamiju. Ob eksplozijah jedrskega reaktorja oziroma ob poškodbi se sproščajo v okolje radioaktivni elementi. Med njimi je lahko tudi radioaktivni jod, ki je pomemben element za normalno delo-
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
vanje ščitnice. Ščitnica pa je žleza, ki pomembno določa razvoj organizma. Pomembna je za razvoj v času nosečnosti, v času razvoja možganov, otroški dobi, puberteti, zrelem obdobju, pravzaprav v celem življenju.
Jod prihaja v organizem predvsem s hrano. V prebavnem traktu se veže na beljakovine ter se v ščitnici pretvori v jodid, ki je sestavni del ščitničnih hormonov - tiroksina in trijodtironina. Tako vezan jod je aktiven del teh hormonov in omogoča normalen razvoj živčevja. Pomanjkanje pripelje do različnih anomalij. Premalo joda v času nosečnosti onemogoča razvoj, kar vodi v širok spekter okvar in obolenj. Od zaostalega razvoja, mentalne zaostalosti, okvare
hoje, govora, sluha, rasti do deformacij telesa ... Krete-nizem je ekstremna oblika bolezni zaradi pomanjkanja joda že med nosečnostjo in je bila pogosta v deželah z veliko dežja, saj je voda izpirala jod iz tal, pri čemer je pomanjkanje joda v hrani privedlo do degenerativnih sprememb. Jod se je stoletja izpiral in reke so ga odnašale v morja.
Že rastline ob morju vsebujejo večjo količino joda kot v notranjosti (burja, veter, slanica), zlasti pa ga je veliko v morski soli, kopiči se v morskih sadežih (školjke, raki, ribe ...), a tudi v morskih algah.
Za normalno delovanje ščitnice
Danes ga dodajamo hrani. V glavnem v sol, pri čemer so ga poskušali dodajati tudi v jedilna olja in druge izdelke. Pomanjkanje joda privede do povečanega delovanja in rasti žleze ščitnice. Dodajanje joda v prehrano je obvezno v približno 90 državah po svetu. V sol se dodaja od 30 do 100 mikrogramov joda na gram soli. To predstavlja zanemarljiv strošek, so pa koristi neprecenljive. Vemo,
da v povprečju uživamo od 5 do 15 g soli na dan, čeprav zaradi preprečevanja hipertonije priporočamo še manjše količine. S takšno količino soli dobimo dovolj joda, ki omogoča normalno delovanje ščitnice. Dnevni odmerek je odvisen od starosti, pri čemer otrokom do 3 let priporočamo približno 50 mikrogramov joda na dan, nosečnicam 175, v času dojenja pa 200 mikrogramov. V celoti potrebujemo odrasli od 150 do 200 mikrogramov joda dnevno, kar je odvisno še od telesne mase, naporov .
Večina nas na ta način dobi dovolj joda z vsakodnevno prehrano, a lahko količino še obogatimo, če uživamo hrano iz morja, predvsem morske alge, kot so kombu, wakame, hiziki, pacifiške alge ... Pripravimo jih kot dodatek v juhah ali priloge jedem ali kot sestavni del znane japonske jedi suši. Tako dodan jod bo izpolnil biološke rezerve in preprečil vezavo radioaktivnega joda, ki ga bo mogoče prinesel veter z ogroženega območja.
Poleg vsega je pomembno tudi, da uživamo dovolj snovi, ki preprečujejo oksidacijo in sproščanje prostih radika-
Izogibali pa se bomo uživanju večjih količin hrane, ki vpliva na presnovo v ščitnici in zavira njeno delovanje. Ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, cvetačo, in druge zeljnice bomo za nekaj časa omejili na manjše obroke in še to le enkrat na teden. Pili bomo dovolj tekočine, predvsem čaje iz divje češnje z dodatkom zelenega čaja, osladkanega z javorjevim sirupom ali zgoščenim jabolčnim sokom. Verjetno bo potrebno še prisluhniti napovedim o sevanju in ozonskih luknjah in se izogibati nastavljanju soncu v gorah ali na morju, prav tako pa dežju, saj bo v takšnem ozračju možnost kontaminacije na prostem večja kot v zaprtih prostorih.
lov, ki istočasno omogočajo njihovo nevtralizacijo. S tem zmanjšamo učinek eventualnih škodljivih elementov. Priporočajo pitje zelenega čaja, sok iz plodov palme Akai, plodov nonija, aronije, dolgo delujoči vitamin C, pripravke iz alg, saj vsebujejo veliko polimerov, ki vežejo
in s tem omogočajo izločanje težkih kovin iz organizma.
HUJSANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
^^^^^^DrPirnatd^o^adagova^^
PRAV(N)I KORAKI
VELIKA NAGRADNA IGRA
Urejanje razmerij med etažnimi lastniki (2.)
V prejšnji številki smo na kratko in poljudno predstavili, kako in s čim naj bi se določila pravila za ureditev razmerij med etažnimi lastniki. Pojasnili smo, da morajo etažni lastniki določiti solastne deleže in skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih ter pogodbo o upravljanju. Le tako se lahko določijo temelji za uspešno sobivanje in tudi obratovanje in vzdrževanje objekta kot celote. Tako Stvarnopravni zakonik kot Stanovanjski zakon, izhajata iz predpostavke, da etažni lastniki vse zgoraj navedeno uredijo sporazumno. Kaj če to ni mogoče?
Kot smo že zadnjič omenili, višina solastnih deležev v veliko primerih še ni določena in še ni vpisana v zemljiško knjigo, čeprav je etažna lastnina posameznega dela že. Če se o višini solastnega deleža na skupnih delih in napravah etažni lastniki ne
morejo dogovoriti in skleniti ustrezne listine, lahko vsak posamezen etažni lastnik predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku s pomočjo izvedenca določi višino solastnih deležev. Tudi v primeru, da ni sklenjene pogodbe o medsebojnih razmerjih in se etažni lastniki ne morejo sporazumeti o njeni vsebini, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče opravi narok in nato presodi, kakšen bi bil najprimernejši način uporabe in upravljanja, pri čemer mora upoštevati splošni interes in interese posameznih lastnikov. Prav tako sodišče v nepravdnem postopku določi upravnika, če se etažni lastniki ne morejo o njem sporazumeti, in sicer se to zgodi v primeru, če gre za tako veliko stavbo, da je upravnik obvezen. V tem primeru sklep sodišča nadomesti pogodbo med upravnikom in etažnimi lastniki.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
Pomoč sodišča lahko posamezen etažni lastnik poišče tudi v drugih primerih: na primer če etažni lastniki ne morejo sprejeti sklepa glede rednega upravljanja, poseg pa je nujen za vzdrževanje objekta, ali če posamezen etažni lastnik posega na skupne dele (na primer brez soglasja etažnih lastnikov namesti klimatsko napravo na fasado, krši pogodbo o medsebojnih razmerjih) ... Mogoče je vložiti tudi izključitveno tožbo proti etažnemu lastniku, ki grobo krši hišni red in moti sosedsko sožitje. Pri uporabi večstanovanjske hiše pa ne gre le za zasebna razmerja in interese posameznih etažnih lastnikov. Z (ne)uporabo več-stanovanjske stavbe je lahko prizadet tudi javni interes. V takih primerih lahko ukrepa stanovanjska inšpekcija, in to na pobudo kogarkoli, ne le etažnega lastnika.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
Do polnega
vozička
brez mošnjička
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Vsako sredo
ob 12«	:
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
tus
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:. Naslov:_
95.1 95.9 100.3 90.6 h
Št. Tuš klub kartice: CDCEDCDCrOCED
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNJAKA E-KATEGORIJE - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM IN DOMAČEM PROMETU. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 11.4.2011; ERRA. TRGOVINA IN STORITVE. U.O.O.. GASILSKA CESTA 22.3202 LJUBEČNA NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) MEHANIK - SESTAVLJALEC NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO
-	M/Ž; SESTAVA NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO. MEHANSKA PRIPRAVA MATERIALA ZA MONTAŽO. NEDOLOČEN ČAS. 14.4.2011; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA U.O.O.. KULTURNIŠKA ULICA41.3DDD CEUE KLJUČAVNIČAR
VARILEC - M/Ž; VARJENJE. SESTAVLJANJE P0USKL0P0V V ŠABLONI. SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH POOSKLO-POV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH. DELO Z ROČNIM ORODJEM. VRTANJE NA STABILNIH VRTALNIH STROJIH. PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM. PREMEŠČANJE BREMEN Z VILIČARJEM. DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 8.4.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. U.O.O.. REŽIGRAJSKACESTAD.3DDDCEUE VARILEC. PREOBLIKOVANJE KOVIN- M/Ž;VARJENJE. REZANJE. OBLIKOVANJE KOVIN. BELO PO SKICAH IN NAČRTIH. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1B.4.2B11; OPTIS SERVIS. POB-JETJE ZA OPRAVLJANJE SERVISNE DEJAVNOSTI. U.O.O.. TBN0VELJSKACESTA2.3BBBCELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK-M/Ž; POPRAVILO VOZU. NEDOLOČEN ČAS. 1.5.2011; BO * SO TRGDVINA IN SERVIS D.D.D, SKALETOVA ULICA 13.3D0DCELJE VOZNIK
VOZNIK V MEDNABOBNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. NEDOLOČEN ČAS. 0.4.2011; K2 TRADE. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE. D.D.D, CESTA V TRN0-VDJE10.3D0DDEDJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PR0RESIDNALN0 PREMOŽENJSKI SVETDVALEC - M/Ž; KAJ PONUJAMO NOVIM S0UELAVCEM; PRILOŽNOST ZA GRADITEV IN RAZVIJANJE KARIERE. REDNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE. REUN0 PLAČILO. NAVZGOR NEOMEJEN ZASLUŽEK. PRIDOBIVANJE IZKUŠENJ V PB0BAJI IN PRI DELU S STRANKAMI. PRIDOBIVANJE KOMUNIKACIJSKIH VEŠČIN. SAMOSTOJNOST IN PRILAG0ULJIV0ST PRI RAZPOREJANJU UEL0VNEGA ČASA. VSO POTREBNO MATERIALNO P0UP0R0 IN POMOČ. POMOČ PRI IZGRADNJI IN ŠIRITVI RAZE STRANK. MOTIVACIJO V OBLIKI NAGRADNIH POTOVANJ IN IZOBRAŽEVANJ. KI POSPEŠIJO VAŠ USPEH. NEDOLOČEN ČAS. 0.7.2011; DPS - MASI. ZAVAROVALNO ZASTOPANJE. D.D.D, TRNJAVA 37.1225 LUKOVICA SREDNJASTROKOVNAALISPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA- SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM. TRŽENJE ZAV. PR0UUKT0V. PRIDOBIVANJE TERMINOV. PRIPRAVA IZRAČUNOV. DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 21.4.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. K0MENSKEGAULICA4.1DDD LJUBLJANA PRODAJALEC
PROOAJALEC VMPO PE ŠTORE-M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM. DRUGA DELA V TRGOVINI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ŽIVEX TRGOVINA IN STORITVE D.D.D. VOLČJA DRAGA. VOLČJA DRAGA 40.5203 VOLČJA DRAGA KUHAR
KUHAR - M/Ž; PEKA PIC. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 10.4.2011; PICERIJA »LIMB0«. PAVEL VERTAČNIK. S.P.. CESTANALJUBEČNO 48.3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
VZDRŽEVALEC - SERVISER - DELOVNO MESTO V ŽALCU
-	M/Ž; SERVISIRANJE SAMOPOSTREŽNIH AVTOMATOV NA TERENU IN V DELAVNICI. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 0.4.2011; AUTOMATIC SERVIS IZDELAVA AVTOMATOV ZA PIJAČE D.D.D, VANGANELSKA CESTA 5. BODO KOPER -CAP0DISTRIA
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
SERVISER VILIČARJEV - M/Ž; POPRAVILA VILIČARJEV. DELO SE IZVAJA PREDVSEM V CELJU. NEDOLOČEN ČAS. 14.4.2011; TERRA JCB. PODJETJE ZA GRADBENE. KOMERCIALNE IN FINANČNE STORITVE. D.D.D, DOLENJSKA CESTA 244.1000 LJUBLJANA STROJNI TEHNIK
KOMERCIALIST NA TERENU - ZA OBMOČJE CELJSKE. KOROŠKE IN ZASAVSKE REGIJE - M/Ž; SAMOSTOJNO PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV. POSPEŠEVANJE PRODAJE PRI OBSTOJEČIH KUPCIH. SKRB ZA UREDITEV PRODAJNIH MEST. PREVERJANJE ZANESLJIVOSTI IN POSLOVNOSTI KUPCEV. SKLEPANJE POGODB S KUPCI V OKVIRU POOBLASTIL. IZDELOVANJE POROČIL 0 REALIZACIJI NA TERENU. OPRAVLJANJE TERJATEV U0 KUPCEV. VODENJE REGISTRA KUPCEV IN SPREMLJANJE NJIHOVEGA ZADOVOLJSTVA. NEDOLOČEN ČAS. 8.4.2011; LMM PRDFESI0NAL PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE. D.D.D, POT ČEZ GMAJNO 100.1000 LJUBLJANA ZDRAVSTVENI TEHNIK SREDNJA MEDICINSKASESTRA-M/Ž; DELO V AMBULANTI ZAPOROV CELJE IN CENTRU ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG VZDRAVSTVENEM DOMU CELJE. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 15.4.2011; ZDRAVSTVENI DOM CELJE. GREGORČIČEVA ULICA 5.3UUUCELJE VIŠJASTROKOVNO IZOBRAZBA STROKOVNI SODELAVEC ZA MERCHANDISING - M/Ž; ZADOLŽENOST ZA UREJENOST PRODAJALN. SODELOVANJE PRI PRIPRAVI AKCIJ. POSTAVLJANJU KONCEPTA UREJENOSTI IZLOŽB IN PRODAJALN V SODELOVANJU Z OSTALIMI PODPORNIMI SLUŽBAMI. SODELOVANJE PRI PRIPRAVI KOLEKCIJ. DOLOČANJU IZD0BAVNIH ROKOV BLAGA V PRODAJALNE. DOLOČITEV POSTAVITVE SISTEMA ZLAGANJA BLAGA POSAMEZNIH K0LEKCIJ.S0DEL0VANJE PRI IZBORU BLAGA ZA PROMOCIJSKE MATERIALE. LETAKE. KATALOGE. IZPIRANJE BLAGAZARAZNE NAMENE0GLAŠE-VANJA(STYLINGI. M0BNE BEVIJE. OGLASI). DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 15.4.2011; METR0 TRGOVSKA DRUŽRA D.D, IAVA8.3000 CELJE
KOORDINATOR PRODAJE NA TUJIH TRGIH (HRVAŠKA] - M/ Ž; OBLIKOVANJE IN PREDLAGANJE PRODAJNE IN CENOVNE POLITIKE NATUJIH TRGIH SKLADNO S PRODAJNIMI CILJI IN RAZMERAMI NA TEH TRGIH. CENTRALO OBVEŠČA 0 VSEH DOGODKIH. RENDIH IN P0SERN0STIH V POSLOVANJU NA TUJIH TRGIH. PREDLAGANJE IZBOLJŠAV IN PRILAGODITEV POSLOVANJA LOKALNI ZAKONODAJI. SPREMLJANJE
KONKURENCE IN RAZVOJA TRGA.USMERJANJE IN NADZIRANJE DELA MALOPRODAJE NA TUJIH TRGIH.SKRB ZA PRENOS DOBRE PRAKSE IZ DOMAČEGA NA TUJI TRG. VODENJE ZAPOSLOVANJA VODILNEGA KADRA V MAL0PR0DAJI.USMERJANJE IN NADZIRANJE IZVEBB PRODAJNIH AKCIJ NA TUJIH TRGIH. SODELOVANJE PRI IZDELAVI RAZVOJNEGA NAČRTA IN STRATEGIJE DRUŽBE. SKUPAJ Z VODJI MALOPRODAJE PRIPRAVLJA PIANE PRO-BAJE-1 LETNIH IN OPERATIVNIH PLANOV).SPREMLJANJE PRODAJE. POSLOVANJA. STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI TER PREDLAGANJE USTREZNIH UKREPOV. NEDOLOČEN ČAS. 15.4.2011; METRO TRGOVSKA DRUŽRA D.D, LAVA 8.3D0DCELJE
INŽENIR STROJNIŠTVA ZA KONSTRUK-TORSTVO
STROJNI INŽENIR - KONSTRUKTER OPREME ZAAVTOMATI-ZACIJO-M/Ž; NAČRTOVANJE. KONSTRUIRANJE IN RAZVOJ NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO IN INFORMATIZACIJO V INDUSTRIJI. ZAŽELJENO JE POZNAVANJE SOUORNIH OROUIJ ZA KONSTRUIRANJE (NPR. SOLIDWDRKS). NEDOLOČEN ČAS. 14.4.2011; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.D.D.. KULTURNIŠKA ULICA 41.3UD0 CELJE VISOKOŠOLSKASTBOKOVNAIZOBBAZBA VODJA PROGRAMA OTROŠKIH ORLAČIL - M/Ž; ZADOLŽENOST ZA FONKCIONIRANJE IN OBVLADOVANJE NABAVNE VERIGE PROGRAMA OTROŠKIH ORLAČIL ZA POTREBE PRODAJE OD NAROČILA PRI DOBAVITELJU UO FINALIZACIJE PROCESA. SODELOVANJE IN SKRB ZA PRIPRAVO KOLEKCIJ LINIJE OTROŠKIH ORLAČILOR UPOŠTEVANJU ZAKONODAJE (STANDARDOV] S TEGA PODROČJA. PRIPRAVLJANJE LETNIH PLANOV NARAVE PROGRAMA ZA POTREBE DRUŽHE
V	SODELOVANJU S PRODAJNO SLUŽHO. ZADOLŽENOST ZA PRAVOČASNO NARAVO POTRERNIH MATERIALOV NA SVOJEM PRUGRAMU IN UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI DORAVE Z NAROČILOM. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 15.4.2011; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D.. LAVA S. 3000 CELJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST PRODJA VOZIL - M/Ž; PRODAJA VOZIL. NEDOLOČEN ČAS. 1.5.2011; RO * SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O.. SKALETOVA ULICA 13.3DD0 CELJE
DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA MARKETING
(VS)
»VODJA MEDNARODNE DISTRIBUCIJE« - M/Z; PBIBOBI-VANJE NOVIH BISTBIBUTEBJEV ZA POBBOČJE SLEDENJA
V	NAVTIKI V SKLADU S STRATEGIJO PODJETJA. REDNA KOMUNIKACIJA Z ORSTOJEČIMI UISTRIRUTERJI PREKO TELEFONA. E-POŠTE. MSN. SKYPE. USTVARJANJE NOVIH PRODAJNIH PRILOŽNOSTI IN NJIHOVA REALIZACIJA. PRIPRAVLJANJE PONUDB IN SPREMLJANJE NJIHOVE IZVEDBE. ANALIZA TRGA. BISTBIBOTEBJEV. PRIPRAVA IN IZVEDBA PRODAJNEGA NAČRTA. SODELOVANJE NA SEJMIH IN STROKOVNIH DOGODKIH DOMA IN PO SVETO. NEDOLOČEN ČAS. 14.4.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOSTV INDUSTRIJI IN LOGISTIKI. MARIBORSKA CESTA 1 C. 3D0DCELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONSTRUKTER-M/Ž; STANDARIZACIJA PROGRAMOV. SNOVANJE GENERIKOV. IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV. VODENJE PROJEKTOV. KONSTRUIRANJE. NEDOLOČEN ČAS. 13.4.2D11; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. U.O.O., BEŽIGRAJSKACESTA 0.3DD0 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR V PRODAJI TELEMATIKE - M/Ž; PRODAJNE AKTIVNOSTI ZA PODROČJE AVTOMATSKE IDENTIFIKACIJE. VODENJE IN AŽURIRANJE RAZVOJNIH NALOGOV V RAZVUJU TELEMATIKE. POMOČ PRI PRIPRAVI DOKUMENTACIJE ZA MEDNARODNE TENDERJE. DOKUMENTIRANJE. NEDOLOČEN ČAS. 0.4.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOSTV INDUSTRIJI IN LOGISTIKI. MARIRORSKA CESTA 1 C. 30D0 CELJE DOKTOR MEDICINE
STROKOVNI DIREKTOR BOLNIŠNICE - M/Ž; VODI STROKOVNO BELO IN JE ODGOVOREN ZA STROKOVNOST DELA
V	ZAVODO. VODI DELO STROKOVNEGA SVETA. PREDLAGA SVETO ZAVODA LETNI NAČRT STROKOVNEGA DELA ZAVODA. ZA PODROČJE STROKOVNO MEDICINSKEGA DELA PREDLAGA DIREKTORJU ORGANIZACIJO DELA IN ORGANIZIRANOST ZAVODA. SITEMIZACIJO DELOVNIH MEST TER OPISE DEL IN NALOG. ITD, DOLOČEN ČAS. 48 MESECEV. 0.4.2011; SPLOŠNA DOLNIŠNICA CELJE. OBLAKOVA ULICA 5.30D0 CELJE
UE LAŠKO
KLJUČAVNIČAR
IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH. ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 18.4.2011; EHO ELEKTRIKA. HLADILNIŠTVO. OGREVANJE D.0.0, BREZNO 7 A.327B LAŠKO
IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH. ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOVV DELAVNICI. NEDOLOČEN ČAS. 18.4.2011; EHO ELEKTRIKA. HLADILNIŠTVO. OGREVANJE D.0.0, BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA
DELAVEC - M/Ž; DELO NA ŽAGI S STROJI ZA OBDELAVO LESA.. NEDOLOČEN ČAS. 8.4.2011; PROIZVODNJA LESENE EMBALAŽE ADAM JECL. S.P. ŠENTRUPERT 03 C. 3271 ŠENTRUPERT
UE MOZIRJE
PRODAJALEC
PRDDAJNIK PE MOZIRJE-M/Ž; PRODAJA MORILNIH APARATOV. TUDI IZ PRODAJNO NAROČNIŠKIH AKCIJ MORITEL TER VSE DODATNE OPREME.SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ ZDRUŽDO MORITEL D.D. UREJANJESPREMEMB. PREKINITEV ITD NAROČNIŠKIH RAZMERIJ MORITEL. SPREJEMANJE IN REŠEVANJE REKLAMACIJ. DOLOČEN ČAS. 21 MESECEV. 5.4.2011; EVROFON. TRGOVINA. POSREDNIŠTVO IN STORITVE. D.0.0, KIDRIČEVAULICA 24A. 3000 CELJE PRODAJALEC DELIKATESE - M/Ž; STREŽBA BELIKATESE IN DELIKATESNIH IZDELKOV. SKRB ZAUREJENOST PRODAJNE VITRINE. SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. SKBBZABEB IN ČISTOČO NADELOVNEM MESTO.... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGRDTUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET MOZIRJE. NATRGU 53.3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
NEZNAN NAZIV
VOZNIK KAMIONA - M/Z; VOZNIK KAMIONA V MEDNARODNEM PROMETU AVSTRIJA - NEMČIJA. VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; FLOVID. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0, SVETI JERNEJ 4.3215 LOČE
KLJUČAVNIČAR
VZDRŽEVALEC. V PODROČJU VZDRŽEVANJA AVTOCEST. V ACB SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; PRI POPRAVILO MEHANIZACIJE OPRAVLJA KOVAŠKA. VARILSKA. STRUGARSKA. KLJUČAVNIČARSKA DELA IN OSTALA VZDRŽEVALNA DELA ZA POTREBE VZDRŽEVANJA TER OPRAVLJA TUDI DROGA DELA PO NALOGO PREDPOSTAVLJENEGA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 0.4.2011; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D.. ULICAXIV. DIVIZIJE 4.3000 CELJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC. PRIPRAVA RIBJIH JEDI. SOLAT. IZDELAVA IN PEKA PIC. JEDI NA ŽABO IN VSA DELA
V	KUHINJI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 10.0.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIKJANA« S.P. KRIŽEVEC 1.3200 STRANICE NATAKAR
NATAKAR (DELO NA DENCINSKEM SERVISU OMV) - M/Ž; STREŽRA PIJAČ IN OPRAVLJANJE DELA PRODAJALCA. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 24.4.2011; JONID MARKETING. KOOPERACIJA D.0.0.. LIPTOVSKA ULICA 45.3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC
PRODAJA NA TERENU - M/Ž; PRODAJA NA TERENU. VARNOSTNE NAPRAVE. DELO NA TELEFONSKI LINIJI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 8.4.2011; WARM0NT RADO OVČAR S.P. KAJUHOVA ULICA4.3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC. SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGROTUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET SLOV. KONJICE. OPLOTNIŠKA CESTA 1 B. 3210 SLOVENSKE KONJICE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK -PRIPRAVNIK- M/Ž; ZDRAVSTVENI TEHNIK. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 28.4.2011; ZASEDNA PEDIATRIČNA AMBULANTA BAMIB BABBANIN. BB.MEB, SPECIALIST PEBIATEB. MESTNI TRG 17.3210 SLOVENSKE KONJICE
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA(VS)
RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJ NOVIH IZDELKOV NA PODROČJU PLASTIČNIH PROFILOV. ODDAJANJE INICIATIV ZA NOVE PROJEKTE. PRIDORIVANJE IDEJ. PREDSTAVITEV PROJEKTOV OPRAVI. SODELOVANJE PRI OPERATIVNI VPELJAVI PROJEKTOV. ISKANJE USTREZNIH PONUDB. POGAJANJE Z DOBAVITELJI. KOORDINACIJA PROJEKTOV. FINANČNO VREDNOTENJE PROJEKTOV. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 11.4.2011; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA. D.0.0, SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SLOVENSKE KONJICE
UeSentjur
OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA
ČIŠČENJE PROSTOROV - M/Ž; ČIŠČENJE PROSTOROV IN OKOLICE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 9.4.2011; PODJETNIŠKO. POSLOVNO SVETOVANJE IN GOSTINSTVO MIRAN OJSTERŠEK S.P. STRMCA 104.3270 LAŠKO POMOŽNA GRADRENA DELA - M/Ž; KOPANJE ZEMUE. ZIDANJE. POLAGANJE ROBNIKOV. MEŠANJE MALTE. B0-LOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; BLISK BO NA. GRADBENIŠTVO. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE. D.0.0, ULICA FRANJA MALGAJA 5B. 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČ. NEDOLOČEN ČAS. 9.4.2011; PODJETNIŠKO. POSLOVNO SVETOVANJE IN GOSTINSTVO MIRAN OJSTERŠEK S.P. STRMCA 104.3270 LAŠKO
INŽENIR STROJNIŠTVA (VSŠ) UPRAVLJALEC STROJEV IN NAPRAV ZAORDELAVO KAMNA - M/Ž; OPERATER CNC STROJEV ZA ORDELAVO KAMNA. NEDOLOČEN ČAS. 0.4.2011; ST0NEX PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.0.0, CESTA LEONA DORROTINŠKA 18.3230 ŠENTJUR
ue Šmarje pri jelšAh
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA JEDI IN PIJAČ. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2011; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE-HOTELI ŠTORMAN. RIMSKA CESTA ID. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA PIJAČ. DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 8.4.2011; MM DAR. MIRKO MASNEC. S.P. SLAKE 1. 3254 PODČETRTEK PRODAJALEC
»PRODAJALEC MESAR - M/Ž; STREŽRA MESA IN MESNIH IZDELKOV. PRIPRAVA MESA IN MESNIH IZDELKOV. SKRB ZA UREJENOST PRODAJNE VITRINE. SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI RLAGA.SKRR ZAREB IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO...«. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGROTUŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET ROGAŠKA SLATINA. CELJSKACESTA 13.3250 ROGAŠKASLATINA KEMIJSKI TEHNIK
TEHNIK V KONTROLI - M/Ž; DELO V KONTROLNEM LABORATORIJU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 24.4.2011; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.0.0, ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA ULICA 54. 3250 ROGAŠKASLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER OROUIJ I. - M/Ž; KONSTRUIRANJE OROUIJ IN PRIPOMOČKOV PO LASTNI ZAMISLI IN PREDLOGU TEHNOLOGA IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ORODJA IN PRIPOMOČKE. PREDPISOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO ORODJA IN PRIPOMOČKOV NODENJE STROKOVNE POMOČI IZDELOVALCEM ORODJA SPREMLJANJE NOVOSTI NA PODROČJU RAZVOJA OROUIJ IN PRIPOMOČKOV SPROTNO PROGRAMSKO IZORRAŽEVA-NJE IN OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILO NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 5.4.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D.. ULICA TALCEV 1. 3250 ROGAŠKASLATINA PROFESOR PSIHOLOGIJE SVETOVALNI DELAVEC Z DOPOLNJEVANJEM POUČEVANJA PSIHOLOGIJE- M/Ž; ŠOLSKO SVETOVALNO DELO. POUČEVANJE PSIHOLOGIJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 0.4.2011; ŠOLSKI CENTER ROGAŠKASLATINA. STEKLARSKA ULICA 1. 3250 ROGAŠKASLATINA MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK - DELO V RAZVOJNEM LABORATORIJU - M/Ž; RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 24.4.2011; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.D.D.. ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA ULICA 54.325U ROGAŠKASLATINA
ueVelenje
DELAVEC BBEZ POKLICA
ČISTILEC - M/Ž; ČIŠČENJE VSEH PROSTOROV V CENTERU JAGER VELENJE IN NJEGOVE OKOLICE, DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 0.4.2011; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.0.0. LAŠE1/B. PODPLAT. LASE 1 D. 3241 PODPLAT PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC. SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO .... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGROTUŠ 00; TUŠ SUPERMARKET VELENJE. CESTA TALCEV 37. 3320 VELENJE
PRODAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM
PRI IZBIRI BLAGA. POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC. SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO .... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 9.4.2011; ENGROTUŠ OD.; ENGROTUŠ D.D. PE SUPERMARKET TUŠ ŠOŠTANJ. CESTA LOLE RIRARJAB. 3325 ŠDŠTANJ PRODAJALEC MESAR - M/Ž; STREŽRA MESA IN MESNIH IZDELKOV. PRIPRAVA MESA IN MESNIH IZDELKOV. SKRB ZA UREJENOST PRODAJNE VITRINE. SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. SKRB ZA BEB IN ČISTOČO NADELOVNEM MESTO.... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGROTUŠ OD.; TUŠ SUPERMARKET VELENJE. CESTATALCEV37.332U VELENJE PRODAJALEC MESAR - M/Ž; STREŽRA MESA IN MESNIH IZDELKOV. PRIPRAVA MESA IN MESNIH IZDELKOV. SKRB ZA UREJENOST PRODAJNE VITRINE. SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. SKRB ZA BEB IN ČISTOČO NADELOVNEM MESTO.... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGROTUŠ U.O; ENGROTUŠ D.D. PE SUPERMARKET TUŠ ŠOŠTANJ. CESTA LOLE RIRARJA 0.3325 ŠOŠTANJ PRODAJALEC DELIKATESE-M/Ž; PRODAJA DELIKATESNIH IN MESNIH IZDELKDVTER OSTALEGATRGOVSEKGA BLAGA. PREVZEM. SKLADIŠČENJE. ZARAČUNAVANJE. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 0.4.2011; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STOBITVE. D.0.0. LAŠE 1/B. PODPLAT. LAŠE 1 D. 3241 PODPLAT
PRODAJALEC - M/Ž; POLNJENJE PRODAJNIH POLIC. SKRB Z UREJENOST PRODAJNIH POLIC. SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. SKRB ZA BEB IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO .... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGROTUŠ OD.; TUŠ SUPERMARKET VELENJE. CESTATALCEV37.332UVELENJE PRODAJALEC - M/Ž; POLNJENJE PRODAJNIH POLIC. SKRB Z UREJENOST PRODAJNIH POLIC. SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZHIRIHLAGA.SKRHZAREDINČISTDČONA DELOVNEM MESTO.... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGROTUŠ U.U.; ENGROTUŠ D.D. PE SUPERMARKET TUŠ ŠOŠTANJ. CESTA LOLE RIBARJA6.3325 ŠOŠTANJ PRODAJALEC -SVETOVALEC ZA PRODAJO TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; PONUDBA IN PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA. PREVZEM TRG. BLAGA .... BOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 6.4.2011; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.0.0. LAŠE 1/B. PODPLAT. LAŠE 1 D. 3241 PODPLAT PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TESTILNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 21.4.2011; EMEŠE SVETOVANJE IN TRGOVINA D.0.0, KRANJČEVA ULICA 22. B22D LENDAVA -LENDVA
SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA
SKLADIŠČNIK - M/Ž; SKLADIŠČENJE TRGOVSKEGA BLAGA. PREVZEM. NALAGANJE. RAZKLADANJE. RAZVOZ TRG.. BLAGA. POMOČ V TRGOVINI. ODLOČEN ČAS. 1 MESEC. 6.4.2011; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.0.0. LAŠE 1/B. PODPLAT. LAŠE 1 D. 3241 PODPLAT SREDNJASTROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBBAZBA
VONIK TOVORNEGA VOZILA AVTODVIGALA - M/Ž; RAZVOZ TRGOVSKEGA BLAGA NA TOVORNEM VOZILO Z AVTOD-VIGALOM. NALAGANJE. RAZLAGANJE. SKLADIŠČENJE. PREVZEM TRG. BLAGA.. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 0.4.2011; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.0.0. LAŠE 1/B. PODPLAT. LASE 1 0,3241 PODPLAT KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVI ALI IZDELA HLADNE ALI TOPLE JEDI TER SLADICE PO MENIJIH ALI PO JEDILNEM LISTO. SPREMLJA KOLIČINO ŽIVIL V HLADILNIKU. HLADILNICI. ZAMRZOVALNIKU IN SKLADIŠČU .... UOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 15.4.2011; OKREPČEVALNICA »PRI RRIGITI«. GOSTINSKE STORITVE. D.0.0, SELO1BA. 332DVELENJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; IZVAJA PRIPRAVLJALNA DELA V OKREPČEVALNICI. SVETUJE GOSTOM PRI IZBIRI JEDI IN PIJAČE. PRIPRAVLJEN ORROK ALI PIJAČO SERVIRA GOSTOM ... M/Ž. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 15.4.2011; OKREPČEVALNICA »PRI RRIGITI«. GOSTINSKE STORITVE. D.0.0, SELO 10 A.332DVELENJE KOMERCIALIST(VSŠ)
KOMERCIALIST - M/Z; ODGOVORNI ROSTE ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU] IZDELKOV NOVIH BLAGOVNIH ZNAMK OB-GANKO. YODO IN MAXSLIZA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 8.4.2011; PLASTIKA SKAZA. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE. D.D.D., SELO 20 A. 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN STATISTIKE - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE DEJAVNOSTI NAČRTOVANJA IN ANALIZ OBRATOVANJA, V SKLADU Z DODELJENIMI ODGOVORNOSTMI IN PODBLASTILI. IZDELOVANJE PLANOV, STATISTIČNIH POROČIL. POROČIL O RAZPOLOŽLJIVI MOČI IN PROIZVODNJI, SODELOVANJE V PROJEKTNIH SKUPINAH. NEDOLOČEN ČAS. 5.4.2011; HSE D.D.D.; HSE D.0.0, POSLOVNA ENOTA VELENJE. RUDARSKA CESTA 0. 3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INFORMATIK
INFORMATIK SPECIALIST - M/Ž; SODELOVANJE PRI NA-ČRTOVANJO. USKLAJEVANJU IN IZVAJANJU STRATEGIJ INFORMACIJSKE PODPORE POSLOVANJA DRUŽHE IN SKUPINE HSE. SODELOVANJE PRI IZVAJANJU POSTOPKOV ZA ZAGOTAVLJANJE DELOVANJA INFORMACIJSKE PODPORE POSLOVANJA DRUŽHE IN SKUPINE HSE. SODELOVANJE PRI IZVAJANJU POSTOPKOV PRIDOBIVANJA POTBEBNE INFORMACIJSKE PODPORE IN SREDSTEV. NEDOLOČEN ČAS. 5.4.2011; HSE D.D.D.; HSE D.0.0, POSLOVNA ENOTA VELENJE. RUDARSKACESTAB. 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA
POMOŽNI MIZAR - M/Ž; POMOČ PRI RAZREZU MATERIALOV. SESTAVLJANJE ELEMENTOV. POMOČ PRI MONTAŽI IZDELKOV. ČIŠČENJE DELAVNICE. NEDOLOČEN ČAS. 9.4.2D11; KLJUČAVNIČARSTVO IN IZDELOVANJE POHIŠTVA. OLGA POTEKOS.P, LIHOJEG8A.3301 PETROVČE BLAGAJNIK - M/Ž; BELO NA BLAGAJNI. GOTOVINSKO IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE. SKRB ZA BEB IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 0.4.2011; ENGROTUŠ 00; SUPERMARKET TUŠ VRANSKO. VRANSKO 999.33D5VRANSKO NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 11.4.2D11; GOSTINSTVO. LIDIJA HEPAS. S.P. KALE 2.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI NATAKAR - M/Ž; STREŽRA JEDI IN PIJAČ. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2D11; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE-HDTELI ŠTORMAN. RIMSKA CESTA ID. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN TESTIRANJA HLADILNE TEHNIKE/TOPLOTNIH ČRPALK TER OVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO. - PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CER-TIFICIRANJA TEB STANDARDIZACIJE PBOIZVOBOV. NEDOLOČEN ČAS. 14.4.2011; TERMO SHOP D.O.O.. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO. RIMSKA CESTA 170.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA KOMERCIALE - M/Ž; VODENJE KOMERCIALNEGA TIMA. TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI] KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA. ZBIRANJE. PRIDORIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH. PRIPRAVO PONUDB IN POGOBB. NEDOLOČEN ČAS. 0.4.2011; APLAST PROIZVODNJA IN TB-GDVINAD.D.D, PETROVČE 115A.3301 PETROVČE
VODNIK
TOREK, S. 4.
17.GG Knjižnica pri Mišku Knjižku
17.00 (in 18.30) Glasbena šola Celje
Javni nastop učencev od 4. do 8. razreda
18.00 Knjigarna Antika
Cinkarniški literarni večer
gosta P. Dodič in G. Veber
19.00 Glasbena šola Velenje
Večer 2. U
razstava likovnih del in koncert
19.30 Anina galerija Rogaška Slatina
Eva
odprtje likovne razstave akademske slikarke Irene Polanec
193G SLG Celje
Sofokles: Antigona
Abonma Torek večerni in
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Skopuh
komedija MGL, za gledališki abonma torek
SREDA, 6. 4.
9.30 Dvorana Nova Velenje
Skupnost smo ljudje
2. mednarodni medgeneracijski festival
13.00 (in 18.00) Dom kulture Velenje
Olé
glasbeno-plesni spektakel
16.15 Na zvezdi in pred Mestnim kinom Metropol
Minutka za pesem
MMPF Celje
16.30 (in 19.00) Celjski dom Celje
Pesemca
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih in srednjih šol občin Dobrna, Vojnik, Štore in Celje
KINO
PLANET TUS
Spored 5. 4. in 6. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 15.00
Jutranje veselje - komedija 16.25
Moja neprava žena - romantična komedija 21.40
Rango - animirana družinska
pustolovščina, sinh
16.15
Usodni - znanstveno-fantastič-
ni triler
18.50
Justin Bieber - glasbeni dokumentarec, 3D 17.00, 19.20 Obred - grozljivka 20.50
Paul - znanstveno-fantastična
komedija
16.10, 18.30
Kako veš - romantična komedija
16.05, 18.35, 21.10 Odklenjen - triler 16.00, 18.20, 20.40 Prikriti udarec - akcijski domišljijski triler 21.20
Gola zabava - romantična
komedija
16.15, 18.45, 21.15
Hitro maščevanje - akcija
17.05, 19.15, 21.30
Cirkus Columbia - drama
18.35, 21.05
SREDA in ČETRTEK 20.00 Še vedno sem tu - dokumentarni
17.00 Kulturni center Laško
18.00 Dvorana ZKD Celje
18.45 Na zvezdi v Celju
Mačja šola
gledališka predstava učencev OŠ Primož Trubar Laško
Zavrtimo se
območno srečanje otroških plesnih skupin
Pregled literarnega ustvarjanja Milana Djakovica
Minutka za pesem
MMPF Celje
19.00 Občinska knjižnica Tabor
Galapagos in Ekvador
potopisno predavanje Francija Horvata z diapozitivi
19.00 I. osnovna šola Celje
Karma: Univerzalni zakon pravice
predava Tomaž Humar
19.19 Knjižnica Velenje
Preživeti z evrom na dan
predava Aleš Čerin
19.30 Narodni dom Celje
Mladinski pihalni orkester GŠ Celje
koncert, dirigent Bernard Belina
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Skopuh
komedija MGL, gledališki abonma
ČETRTEK, 7. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje
12.GG Na zvezdi v Celju
13.00 Vila Bianca Velenje
16.45 Na zvezdi in pred Mestnim kinom Metropol
17.00 Celjski dom
Lutkarije in vragolije
XII. regijsko srečanje lutkovnih skupin celjske regije
Minutka za pesem
MMPF Celje
Festival primerov praktičnega usposabljanja dijakov ŠVC v tujini
predstavitev izkušenj večtedenskega bivanja in dela v tujini
Minutka za pesem
MMPF Celje
Nastopi zborov
MMPF Celje
17.30 (in 20.00) Dom Kulture Slovenske Konjice
Tašča.com2
komedija; KUD Veseli oder s Ptuja
18.00 Mladinska knjiga Celje Pol sonca in Roža v soncu
predstavitev knjig Bine Štampe Žmavc
18.00 Glasbena šola Velenje Jaka Kljun
koncert kitarista
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Ali je Zemlja okrogla?
potopisno predavanje dr. Karla Natka
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Tihomir Pinter
odprtje razstave fotografij
19.00 Dom sv. Jožef Celje
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Železničar Celje vabi v soboto, 9. aprila na
19. tradicionalni pohod »Sloven'c, tvoj rod je hodil tod. Start bo pri železniški postaji v Laškem od 8.00 do 10.00. Startnina je 2 EUR.
19.00 Knjižnica Kozje
19.19 Knjižnica Velenje
Revščina in stiska v luči Svetega pisma
predava doc. dr. Maksimiljan Matjaž
Čitalniški večer
gosta Mito Trefalt in Metka Leskovšek
Nika Maj
predstavitev pisateljice in pogovor o knjigah; z avtorico se bo pogovarjala Andreja Ažber
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert harmonikarjev
19.45 Pred Celjskim in Narodnim domom
Minutka za pesem
MMPF Celje
20.00 Celjski dom Celje
Otvoritveni koncert MMPF
VOZILA
PRODAM
PRODAM
PRODAM
1238
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Izvajam notranje strojne omete, pleskarska in fasaderska dela
Inf. gsm:
040 46 06 91 ali 041 72 63 98
Strojni ometi Kokot, Ul. Paherjevih 4, Miklavž
»A •
2&K
ZLATARNA KRAGOLN1K
V ZLATARNI KRAGOLNIK V OTYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKAKRAGOLNIK d.o.o.. Kettejeva 12, Celje
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ODDAM
POSLOVNE prostore v skupni velikosti približno 30 m2, v 1. nadstropju objekta, odda v najem Društvo upokojencev Celje, Muzejski trg 7. Telefon 051 346-737.	1305
PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico ob cesti Arclin-Ljubečna dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295.	1323
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE v Novi vasi, 52 m2, prodam. Ostale informacije po telefonu 041 861-034.
1308
TRISOBNO stanovanje v Vrunčevi 1 v Celju, 61 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5441-281, kličite popoldan.
1318
A Polzeli prodamo stanovanje, 54 m2, dvosobno, adaptirano 2008, 1. nadstropje, lepo urejeno, opremljeno, ugodno. Telefon 041 944-887. p
CLIO 1,4, letnik 1995, bel, 5 vrat, centralno zaklepanje, servo volan, registriran do 1. 7. 2011, prodam za 300 EUR. Telefon 041 996-722.	1282
STROJI
ODDAM
CEPILEC na sveder prodam po ugodni ceni. Telefon 031 726-561. l 105
POSEST
ODDAM
OPREMLJENO počitniško hišico v avtokam-pu Indije, Pulj, prodam. Telefon 051 318-181.
1278
PRODAM
1233
HITRI KREDITI
LjublJ*n*h* «, 71
bo 4.500 o^
|a upokojen« ■ a uposlen» |Q4l
» 4ZASTAVLJALNICAM
w'-- W CELJE_
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve [
JWH'IHH'IH
Tel.: 031 503-140,051 633-832 ]| Fax: 059 233-752	JJ
E-mail: tial.sp@gmail.com	il
AGM NEMEC, d.o.o. Laško
Zaposli
a inženirja gradbeništva
za vodenje gradbišč na področju nizkih gradenj
i mehanika gradbene mehanizacije
Informacije na gsm: 041 625 913
AGM Nemec, d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
Na svetu vse mine, le spomini ne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
JANEZA MANSUTTIJA
(14. 10. 1934 - 24. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane sveče, svete maše in pomoč v težkih trenutkih. Hvala zdravniškemu osebju in medicinskim sestram na internem pulmolo-škem oddelku SB Celje, kjer je preživljal najtežje zadnje dni svojega življenja. Hvala g. župniku Kačičniku za lepo opravljen obred, za besede slovesa govorniku g. Viliju Za-
tlerju in cerkvenemu pevskemu zboru Ponikva. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
DEL stanovanjske hiše v Arclinu, stanovanje, oddam. Telefon 041 726-516.
1224
TRISOBNO stanovanje, garsonjero in dvosobno opremljeno stanovanje oddam v najem. Telefon 040 631-219. 1277 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 60 m2, v Kajuhovi ulici v Celju, obnovljeno 2010, oddam v najem zaposlenemu paru. Telefon 041 935-131. 1279
GARAŽE
NOVO bukovo mladinsko posteljo, 90 * 200, z vzmetnico in letvijo ter bukovo pisalno mizo, ugodno prodam. Telefon 031 772-848.	1222
OTROŠKO posteljico, velikost 120 * 60 cm, iz naravnega lesa, vključno z vzmetnico, baldahinom, zaščitnim blagom na ograji, vzglavnik, prešita odeja in dvakrat posteljnina, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03 ) 5743-332, zvečer.	1271
NOV posteljni jogi, nič rabljen, za bolniško negovalno posteljo, prodam po ugodni ceni. Telefon 5773-345. 1295
AKUSTIKA
PRODAM
GARAŽO v Čopovi ulici v Celju oddam za 50 EUR/mesec. Bojan, telefon 041 667-223.
LEPO ohranjeno šestdelno kredenco z dvodelno omaro, vse masivno, primerno za vikend, prodam po simbolični ceni. Telefon 040 479-0 9 8.
TELIČKO simentalko, težko 280 kg, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 031 325491, (03) 5743-577.
1310
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 832 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	1231
KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 132
DIATONIČNO harmoniko Eli, C, F, B, novo, rdeče barve, dva dodatna gumba, z garancijo, prodam za 1.550 EUR. Telefon 041 372-378.	l 110
NOV, zapakiran DVD, nič rabljen in pet DVD-filmov prodam za 50 EUR. Telefon 041 904-940.	1294
PRODAM
PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.
n
KOBILO mešanko, staro 9 let, svetlo rjave barve, ujahano, prijazno in kastrata, starega dve leti in pol, svetlo rjavega, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 613-269.	1264
TELIČKO simentalko, staro deset dni, prodam. Telefon (03) 734-7673. 1288 KRAVO, težko 650 kg, prodam ali menjam za brejo kravo. Telefon (03) 5796-085.
1312
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 575-777. Š 133 BIKCA simentalca, starega 7 mesecev, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 393-241.	1307
TELIČKE, težke 180 kg in pujske, težke 30 kg, prodam. Telefon 031 559-820.
L 109
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p NAVADNE ciprese prodam. Telefon 041 524-804, 5717-694. 1250 VINO, novejše sorte, mešano, belo in črnino ter sladek jabolčnik, prodamo. Telefon (03) 5798-253, 051 310-288.
1311
MALE okrogle bale, tretje košnje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 510355.	1314
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete F ish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n BURSKE mladice, brejo kozo za »pripust« z rodovnikom in okrogle bale, prodam. Telefon 041 649-414. Š 113 OVNA, pasma jsr, starega dve leti, stiskalnico za grozdje, na vodovodni pritisk, 120 l, LCD televizor lg, star dve leti, 81, prodam. Telefon 041 803-254. 1192 BIKCA, 120 do 130 kg in starejšo prešo na kamen, prodam. Telefon 041 824-851.
1298
V SPOMIN
6. aprila 2011 bo minilo eno leto, kar me je zapustil dragi sin
MARJAN OGRIZEK
(10. 12. 1964)
Iz srca hvala vsem, ki obiščete njegov grob, mu prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegova žalujoča mama in sorodstvo
Ni nam umrl, ker ne bi hotel več živeti, umrl je, ker ni mogel več trpeti.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj naju je zapustil dragi mož in ati
BRANKO DROBNAK
iz Globokega pri Šmarju (8. 10. 1952 - 23. 3. 2011)
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem Eurostila, sodelavcem podjetja Stobra IP, vsem zaposlenim oddelka ORL bolnišnice Celje, osebju ZD Šmarje pri Jelšah in vsem, ki ste nama v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Hvala vsem za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Stanka, hčerka Katja in ostalo sorodstvo
Čas hitro beži in novo leto je ponovno prineslo tiste dni, ki jih ne moremo spremeniti, niti pozabiti.
V SPOMIN
MARIJI SOVIČ
(4. 4. 2010) Ponikva Žalujoči vsi njeni domači
BUKOVA in hrastova drva, žagana na 33 cm, cena 60 EUR/m3, z dostavo, Le-sično, prodam. Telefon 051 803-280.
1300
31-letna, izobražena in privlačna ženska želi spoznati urejenega moškega do 48 let. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
1306
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
MMII.IIOIlitlllll.COII
1284
1270
n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
novi tednik
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
radio celje
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

ti
Nova zabava na vodi
S kolesom po vodi? Novost, vodno kolo, zaščiteno s patentom, je plod zamisli Staneta Novaka iz Žalca. Primemo je za vse generacije za zabavo kot tudi za športnike, ki želijo vzdrževati kondi-cijo na malo drugačen način. S tem izdelkom se bo avtor potegoval za naziv inovatorja leta v občini Žalec.
TT
www.novrtednik.com www.radiocelje.com
Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje je imela maturantski ples 18. februarja. Na sliki razred K-4. a
Prva vrsta z leve: Neja Tevž, Tia Tajnšek, Daša Jeseničnik, Maša Cerar, Anja Kranjc in Ana Kolar.
Druga vrsta: Žiga Tkalec, Matic Lešnik, Jan Štos, Klemen Otorepec, Simon Dobnik, Blaž Železnik in Žiga Koprivnik.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
IMAMO DOJENČKA
Po desetih letih je na Spodnje Tinsko k družini Benčina spet posijalo sonce, saj se je na valentinovo, 14. februarja, mamici Darji in atiju Benjaminu rodila hčerkica Sara. Težko jo je pričakoval tudi veliki bratec Gašper, ki jo sedaj zelo rad »pocrklja«.
FOTO TEDNA Foto: SHERPA
SREDIŠČE MESTA
Od srede 6. do sobote 9. aprila
MINUTKA ZA PESEM
STANETOVA ULICA 10
Od srede 6. do nedelje 10. aprila
SE SPOMNIŠ?
razstava
Več informacij o festivalu:
TIC Celje, Krekov trg 3
te!.: 03 42 87936, 03 49 25 081
e-mail:tic@celje.si.
www.celeie.inln}
Medijski pokrovitelj 29. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala
Brez vode ne gre.
MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
CELJE, SLOVENIJA; 6.-10. APRIL 2011