PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA 1987
LETO XXIX • ŠT. 267 • CENA 300 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«.Ki JO JE 5. OKTOBRA 1934 UST ANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK
Večina delegatov je sprejela popravljen program ZIS
Po dolgotrajnem usklajevanju v matičnih odborih in seveda tudi v zakulisju so pri glasovanju proti takemu programu zisa enotni ostali le Slovenci in del delegatov iz Hrvaške
BEOGRAD, 15. novembra — Kljub maratonskim razpravam v petek, ki so na zveznem zboru in nato še na odborih za plan in družbenoekonomske odnose trajale kasno v noč, v soboto dopoldan ni bilo nič bolj jasno, kako se bo sprejemanje programa ZIS razpletlo. Zasedanje obeh dveh zborov zvezne skupščine, ki je bilo najavljeno za deveto uro zjutraj, se je pričelo šele ob 14. uri. Se naprej je namreč trajalo usklajevanje v matičnih odborih in seveda v zakulisju.
Kaj se je tam dogajalo, smo lahko novinarji le slutili, toda, ko so se delegati obeh zborov zbrali in glasovali o zaključkih, se je pokazalo, da so enotni ostali le Slovenci in del delegatov iz Hrvaške. Za sklepe, ki so bili enotni za oba zbora, je v zveznem zboru glasovalo 121 delegatov, proti jih je bilo 28, pet pa se jih je vzdržalo. V zboru republik in pokrajin je za sklepe glasovalo 58 delegatov. 14 jih je bilo proti, štirje pa so se pri glasovanju vzdržali.
Takšno merjenje moči je bilo pričakovano, pa čeprav so mnogi delegati, ki so v raznih odborih imeli tehtne pomisleke na predloženi program, kasneje program vendarle podprli. Mnogi delegati so vse dni zasedanja skupščine negodovali, da morajo razpravljati o stvareh, ki so jih tik pred tem dobili na mizo, še najbolj pa so bili jezni, ker so vedeli, da se pripravlja program ukrepov takoj za sprejetjem zaključkov in sprejemanje nekaterih zakonov po hitrem postopku. Tako je menil tudi delegat SR Hrvaške Branko Skok, ki je dejal. da so zadnji teden praktično vsako minuto dobili na mizo kaj novega, o čemer se niso mogli posvetovati s svojo bazo.
Po sprejetju sklepov je podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič v svojem ekspozeju pojasnil »paket« interventnih ukrepov in v njem najavil zamrznitev cen, delno tudi plač ter takojšnje povečanje cen električne energije.
• Plač v gospodarstvu in znanstveno raziskovalnih ustanovah ne bodo zamrznili, toda gospodarstvo bo moralo pri izplačevanju osebnih dohodkov gledati na razmerje bruto osebni dohodek — stopnja akumulacije. Deset gospodarskih panog, ki so doslej imele najvišje osebne dohodke (elektrogospodarstvo, naftna industrija itd.), bodo slednje morale izplačevati po družbenem dogovoru, vendar zmanjšane za 10 odstotkov.
v bazični industriji, prevozov na železnici, poštnih storitev, naftnih derivatov, kruha, olja, sladkorja in mleka. In ne nazadnje — napovedal je tudi enkratno devalvacijo dinarja.
Spet je sledil mučen in dolg odmor, nato pa so se okrog 20. ure delegati zveznega zbora ponovno zbrali, saj so se morali odločati o treh zakonih, ki naj bi jih sprejeli po hitrem postopku. To so bili zakon, s katerim se
• Zvezni izvršni svet je v sodelovanju s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi po seji skupščine SFRJ že sprejel sklep, s katerim je zvišal cene železniških storitev za 61 odstotkov, električne energije za 69 odstotkov, ptt storitev za 33 odstotkov, premoga za 62 odstotkov in kemikalij za kmetijstvo za 44 odstotkov.
Zaradi rasti dinarskih cen uvozne nafte so se zvišale cene njenih derivatov. Nova drobno-prodajna cena navadnega, 86-oktanskega bencina je 650 dinarjev za liter, supra ali 98-ok-tanskega pa 700 dinarjev za liter.
S ciljem povečati ekonomsko motiviranost za večjo kmetijsko proizvodnjo se je zvišala zaščitna cena pšenice pridelka leta 1988 na 210 dinarjev za kilogram, cena moke tipa 850 na 260 dinarjev in kruha iz te moke na 250 dinarjev. Tako je odpravljena velika razlika v ceni polbelega in belega kruha.
Višje so tudi rjene jedilnega olja, sladkorja in mleka, tako da stane liter olja v prodaji na drobno 1560 dinarjev, liter pasteriziranega mleka 555 dinarjev, kilogram sladkorja pa okrog 760 dinarjev.
• Podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič je delegatom že uvodoma povedal, da namerava zvezna vlada v okviru svojih pristojnosti sprejeti sklep o maksimiranju cen. še prej pa odpraviti razlike v relativnih razmerjih med cenami v dejavnostih, pri katerih so ugotovljena censka nesorazmerja. Taka prilagoditev cen naj bi bila zlasti v bazični gospodarski infrastrukturi, agroži-vilstvu in dejavnostih, kjer so neskladja največja. Sklep o maksimiranju cen izdelkov, pomembnih za vso državo, naj bi sprejel ZIS, o cenah izdelkov in storitev, ki so v pristojnosti republik, avtonomnih pokrajin in občin, pa pristojni organi v družbenopolitičnih skupnostih.
Cene. ki jih prosto oblikujejo ali pa zanje velja eden izmed režimov družbenega nadzora nad cenami, naj bi maksimirali na ravni letošnjega 1. oktobra.
Kot je povedal Miloš Milosavljevič, bo odpravljanje censkih nesorazmerij enkratno - z uvedbo gospodarskih intervencijskih ukrepov o maksimiranju cen, in sicer v naslednjih gospodarskih dejavnostih: v elektorgospodarstvu, premogovništvu, proizvodnji nafte in plina, proizvodnji naftnih derivatov, črni in barvasti metalurgiji (vključno z rudami, kovinami in primarno predelavo, kemikalijami za kmetijstvo), v proizvodnji cementa, proizvodnji živil (jedilno olje, sladkor, mleko, kruh in moka tipa 850). pri zaščitni ceni pšenice, v proizvodnji zdravil, v železniškem prometu, pri ptt storitvah in marži v trgovini na drobno z živili.
Na drugih gospodarskih sektorjih bo cene mogoče spremeniti le zaradi vpliva odpravljanja censkih nesorazmerij oziroma učinkov spremembe tečaja. To pa ne velja za tiste, ki so v prvih desetih mesecih svoje cene že povečali za več kot 120 odstotkov (povzetek govora Miloša Milosavljeviča objavljamo na 2. strani).
Menil je. da vsi ti ukrepi niso toliko stvar vlade, ki se tako ali tako menja, ampak velikega števila zvezne administracije, kre-atorjev določene politike, ki je na teh položajih praktično že desetletja.
omejujejo osebni dohodki, splošna poraba ter skupna poraba.
V izobraževanju in zdravstvu bodo izplačevali plače po samoupravnih splošnih aktih in se bodo lahko povečevale za stopnjo
Pregled cen bencina in dizelskega goriva v nekaterih evropskih državah:
	Super	Navadni	Dizel
Avstrija	774,59	748,48 626,63-722,37	
Grčija	599,83	560,88 292,12-296,02	
Italija	1117,93	1076,53	570,56
Madžarska	507,69-542,30	461,54	529.00
ZR Nemčija	591,97-640.79	555,35-604,17 506,53-555,35		
Španija	707,69	653,26	526,23
Švica	,	733,35	688,46	740,84
Francija	874,06	852,38	592,23
Jugoslavija	700,00	650,00	560,00
Vse cene so preračunane po tečajni listi na dan 14. 11. 1987.
rasti povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu republike ali pokrajine. Negospodarstvo bo lahko osebne dohodke izplačalo na osnovi septembrskih, povečanih za devetino razlike sredstev za osebne dohodke po devetmesečnem obračunu in povečane po osnovi usklajevanja z rastjo plač v gospodarstvu do 30. septembra. Nelikvidne delovne organizacije in izgubarji bodo lahko dobivali osebne do-
•	Pri nadaljnji pripravi aktov in ukrepov, ki jih bomo sprejemali za uresničevanje tega programa, posebej pri predlaganju ekonomske politike za prihodnje leto, bomo upoštevali predloge in pripombe skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, pa tudi mnenja, ki jih je bilo slišati med razpravo v delovnih telesih zborov skupščine SFRJ. Zvezni izvršni svet mora pri predlaganju ukrepov skupščini SFRJ in pri sprejemanju ukrepov, ki so v njegovi pristojnosti, najprej pretehtati njihove učinke, tudi na regionalni razvoj in razvoj gospodarsko manj razvitih republik in Kosova in vrstni red njihovega uresničevanja. Pri predvidenih ukrepih dolgoročnega značaja pa mora pretehtati njihovo realnost in kakovost oziroma usklajenost s sprejetimi družbenimi razvojnimi načrti.
•	Zveznemu izvršnemu svetu nalagamo, da mora po vsakem četrtletju poslati skupščini SFRJ poročilo o ukrepih in doseženih rezultatih pri zmanjševanju inflacije in stabilizaciji gospodarstva. V tem poročilu je treba pojasniti tudi učinke sprejetih ukrepov in podati predloge za njihovo nadaljnjo dodelavo, oceniti te ukrepe in opozoriti na subjekte, ki jih ne uresničujejo oziroma ne sprejemajo lastnih ukrepov in akcij.
Iz sklepov, s katerimi sta skupščinska zbora sprejela program ukrepov
hodke v višini od 90 do 95 odstotkov lanskega povprečja, povečane za odstotek rasti življenjskih stroškov.
Vsi ti predpisi o plačah bodo veljali zadnja dva meseca v letošnjem letu in prvih šest mese-
cev v letu 1988. Enako dolgo bo veljal režim tudi za skupno porabo (razen za stanovanjsko gradnjo) v podjetjih. Ta bo lahko dosegla le 80 ods‘totkov od mesečnega povprečja v prvih devetih mesecih letos. Zmanjšali se bodo tudi stroški za službena poto-
• Zaradi odpravljanja censkih neskladij se bodo proizvodne cene v industriji povečale za okoli 23 odstotkov, cene na drobno za 18 odstotkov, življenjski stroški pa za okoli 16 odstotkov.
vanja in reprezentanco. Za te predpise je glasovalo 106 delegatov zveznega zbora, 23 jih je bilo proti, štirje pa so se pri glasovanju vzdržali.
VASJA VENTURINI in TANJUG
TEMA DNEVA
Komu koristijo preglasovanja
Seveda smo spet slabe volje. Vlada in delegati so odločili, da bomo živeli še nekoliko slabše. Nič novega. Toda tokrat so nadvse odgovorno obljubili, da se splača potrpeti in še bolj zategniti pas. Kajti sredi prihodnjega leta naj bi bilo drugače — tako z inflacijo kot z našim življenjem. In čeprav se sliši še tako nepopularno in neprijetno, prav bi bilo, da vsaka republika in pokrajina stori vse za izpeljavo tistega, kar naj zaustavi drsenje Jugoslavije v katastrofo. To pomeni, da bi naj vsak v Jugoslaviji začel temeljito pometati pred svojim pragom — začel bolje delati in drugače skrbeti zase in za širšo skupnost.
O tem na dvodnevnem vročem zasedanju v zvezni skupščini seveda niso mnogo govorili. Pa bi morali. Kajti dramatične in zakulisne igre v skupščini, kjer je videti, kot da je na koncu vlada vsakemu delu Jugoslavije nekaj malega dodelila, so ponovno razprle eno izmed bistvenih vprašanj našega delegatskega sistema v skupščini — kaj se zgodi, če razvitejši deli Jugoslavije ne soglašajo s predloženimi rešitvami, ker menijo, da zmaguje nenačelni voluntarizem nad znanjem, in ker so prepričani, da taki ukrepi zavirajo ne samo njihov vitalni razvoj, pač pa dolgoročno tudi razvoj Jugoslavije.
Da, kaj se zgodi? Zgodi se, kot se je spet tokrat, in sicer, da so preglasovani. Ali ne gre v tem primeru za tako pomembna vprašanja držav kot republik in Jugoslavije kot celote, da bi se morali dogovoriti o drugačnem sistemu glasovanja v skupščini, predvsem pa imeti več časa za skupen razmislek? Konica jugoslovanske ekonomske in družbene krize prepričljivo dokazuje, da bi se morali. Med drugim tudi zato, ker so se delegati zdaj dokončno spremenili v poslance.
Morebiti pa je zdajšnja terapija s šokom hkrati zadnja priložnost, da se sprevidi, da tako ne gre več. Kajti če po dobrih šestih mesecih ne bo otipljivih rezultatov, na koga se bosta naslonila zvezna vlada in delegatska skupščina? Čigav mandat bosta še imela?
JOŽE VOLFAND
Naj živi Levstikov spomin!
RETJE, 15. novembra — Z vaških streh se je odtekal prvi letošnji sneg, moški zbor iz vehkolaškega KUD Primož Trubar je zapel Prešernovo Zdravljico. Tako se je pričelo spominsko srečanje v Levstikovem rojstnem kraju, posvečeno 100. obletnici njegove smrti. O Levstiku in njegovem kulturnopolitičnem, borbenem značaju je spregovoril dr. Matjaž Kmecl, Jože Javoršek, pisatelj in Levstikov rojak, pa je odkril njegov doprsni kip, darilo kiparja Jakova Brdarja. (P. K., foto: Marjan Zaplatil)
Bo novo vlado sestavil Gona?
Liberalci bodo najverjetneje edina žrtev vladne krize v Italiji, ki so jo sami povzročili
OD NAŠEGA DOPISNIKA i
RIM, 15. novembra — »Kriza treh dni«, je italijanski tisk poimenoval sobotni odstop 47. povojne vlade. Njen predsednik Giovanni Goria je po 109 dneh, potem ko so iz koalicije in vlade izstopili liberalci, odnesel izstopno izjavo predsedniku države Francescu Cossigi. Ta je danes že začel predvideno proceduro posvetov o imenovanju novega mandatarja. Pričakujejo, da bo njegovo ime znano že jutri ali najkasneje v torek.
Prevladuje mnenje, da bo mandatar znova Goria in da bo že do konca tedna sestavil seznam ministrov, ki bo bolj ali manj enak staremu. Ostali koalicijski partnerji (krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci) so namreč tokrat pokazali osupljivo enotnost, da je treba' krizo čimprej prebroditi, hkrati pa tudi, naj vlado še nadalje vodi Goria. Taktično in demonstrativno loputanje z vrati, kakršnega so uprizorili liberalci, očitno ni našlo posnemovalcev in zato tudi ni nevarno. Liberalci so na junijskih volitvah dobili le dva odstotka glasov, imeli so enega (obrambnega) ministra od tridesetih resorjev in s svojo samoi-zločitvijo niso ogrozili vladne večine v parlamentu. Kot kaže, so se njihove kalkulacije o sprožitvi krize širših razsežnosti izjalovile in bodo sami, že tako v idejni in politični krizi, resnično edina velika žrtev lastne mahinacije.
• Drugo vladno krizo v tem letu je povzročil finančni zakon, temeljni proračunski dokument, na katerem temelji gospodarska politika vlade v prihodnjem letu. Najtrši oreh, kot že leta nazaj, je, s kakšnimi prijemi zmanjšati primanjkljaj v državni blagajni, ki bi brez novih posegov prihodnje leto dosegel 130 tisoč milijard lir (več kot 100 milijard dolarjev.
Oktobrski dogodki na borzah, zaskrbljenost za izvoz, povrhu pa resna znamenja, da se je inflacija začela dvigovati, so prvotni načrt o povečanju posrednih davkov in znižanju neposrednih obrnila na glavo. Vlada se je ustrašila, da bo s predvidenimi ukrepi pripomogla k povečevanju inflacije in je zato na hitro
Pretresi
grozijo
Olimpijski ogenj prižgan
OLIMPIA — V mestu rojstva olimpijskih iger v Grčiji je sonce s pomočjo ogledala prižgalo olimpijsko baklo, ki bo začela tri mesece dolgo pot po vsej Kanadi, 13. februarja pa bo prižgala olimpijski ogenj na 15. zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju, kjer bo gorel do konca februarja. Na slovesnosti v mestu, kjer so bile pred več kot 2760 leti prve ohmpijske igre, je bil prvi nosilec bakle grški atlet Stelios Risas. Baklo so nato z letalom prepeljali v Atene, kjer so jo izročili kanadski olimpijski delegaciji. Danes bodo baklo z letalom prepeljali na vzhodno obalo Kanade, od koder jo bodo tekači in smučarji ponesli na 18.000 km dolgo pot po Kanadi. (Telefoto: Reuter)
r--
z recesijo
Članice OECD ugotavljajo posledice oktobrskih pretresov na finančnih trgih
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 15. novembra
—	V ponedeljek in torek se sestaja na sedežu OECD v Parizu komite za gospodarsko politiko (EPC). Sestanek na najvišji stro-kovno-politični ravni, torej na ravni delegacij (in ne ministrov) naj bi skušal po borznem viharju, ki traja od 19. oktobra do danes, preveriti svoje dosedanje ugotovitve in jih prilagoditi novemu stanju.
Razvoj je nedvoumno pokazal, da stvari ne gredo tako, kot je bilo predvideno na zadnjem majskem ministrskem sestanku. Zaupanje gospodarskih krogov je močno omajano. Kljub vsem ukrepom, zlasti za krepitev fi-nančno-gospodarske osi Pariz-
—	Bonn, kot je bila sklenjena na vrhu v Karlsruheju, ostaja odprto ključno vprašanje ameriškega proračunskega primanjkljaja in plačilne bilance na eni in presežkov ZR Nemčije in Japonske na drugi strani.
Borze se sicer počasi umirjajo, ostaja pa vrsta odprtih vprašanj, med temi nenazadnje, koliko še sme pasti dolar, oziroma, kje se mora ustaliti, kako naj se gibljejo obrestne mere, kakšne bodo
—	glede na mogoče inačice
—	posledice za gospodarska gibanja, kjer prevladuje mnenje, da je pred vrati recesija.
Dvodnevni sestanek za zaprtimi vrati (udeležuje se ga tudi jugoslovanska delegacija) bo poskusil odgovoriti, kakšna naj bi bila gospodarska politika, posebej v »klubu bogatih«, v tem trenutku, ki bi omogočila mogoče manjšo, a stabilno gospodarsko rast.	JAKA STULAR
Požar v operi
FRANKFURT, 15. novembra (AP) — Policija je sporočila, da je požar v frankfurtski operi podtaknil 26-letni brezdomec, ki je na ta način hotel opozoriti na svoj socialni položaj. Požar, ki je izbruhnil v četrtek, je skoraj popolnoma uničil moderno zgradbo opere. Nastalo škodo ocenjujejo na približno 120 milijonov mark. Poškodovan ni bil nihče.
Naša delegacija na Poljskem
VARŠAVA, 15. novembra (Tanjug) — Delegacija Konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije je v soboto končala obisk na Poljskem in odpotovala v Jugoslavijo. Delegacijo je vodila članica predsedstva zvezne konference in predsednica organizacije žensk v SR Sloveniji Tilka Blaha.
O razrešitvah drugič
Predsednik SZDL BiH zahteval dokaze o svoji odgovornosti — Različna mnenja o odstopih — Javno o novem članu predsedstva SFRJ
SARAJEVO, 15. novembra — Nova maratonska seja enega izmed bosansko-hercegovskih forumov - tokrat republiške konference socialistične zveze — se je v petek, malo pred polnočjo, končala v »rahlem nesoglasju« z zelo ostro obarvanimi razpravami.
Predsednik frontne organizacije Ferhad Kotorič je o(J tistih, ki so govorili o nujnosti njegovega odstopa ali razrešitve, zahteval dokaze in dejstva o njegovi odgovornosti, predlogi za odstope celotnega republiškega predsedstva, izvršnega sveta, predsednika skupščine in predsednika. gospodarske zbornice pa so bili "s strani delovne skupine za pripravo sklepov konference označeni kot nesprejemljivi.
Delegati RK SZDL BiH so po štirinajstih urah in kakšnih štiridesetih razpravljalcih očitno izgubili željo po nadaljnjem sedenju, zato so z večino glasov sprejeli sklep, da je bila ta konferenca samo priprava za naslednjo. No, če smo natančni, glavni sklep o točki dnevnega reda z dolgim naslovom »Program dejavnosti socialistične zveze za preprečevanje zlorab in kršenja zakona ter za izboljšanje političnega sistema, s posebnim ozirom na pojave v Agrokomercu«, se
glasi: predsedstvo RK SZDL mora do naslednje seje ugotoviti kolektivno in posamično odgovornost za neodpustljivo počasno ukrepanje ob menični aferi, pripombe na omenjeni program pa dopisati v osnutek in ga ponovno ponuditi v presojo. Takšen sklep, za katerega so glasovali tudi tisti, ki so poprej zahtevali takojšen odstop Kotoriča, je, zdi se, razložljiv samo z utrujenostjo delegatov in odločnim nastopom sekretarke predsedstva RK Edine Rešidovič, ki je izrečene zahteve zavrnila in morebitne ugovore vnaprej utišala z naslednjimi besedami: »Kot sekretarka, kot pravnica, kot članica čeka in kot članica zveze komunistov se opredeljujem za takšno stališče predsedstva zato, ker se odgovornost mora ugotavljati ha podlagi dejstev, z zakonom predpisanega postopka in statuta družbenopolitične or-, ganizacije«.
Ker »ranjeni človek, s katerim
mi nikakor ne moremo v akcijo, ker mu nihče ne zaupa več« (kot je Kotoriča označil eden od raz-pravljalcev) ni odstopil, bo torej
• Čeprav v BiH postopek za izvolitev novega člana zveznega' predsedstva uradno še ni stekel (neuradno pa je menda seznam kandidatov že zožena na dva), je Boško Baškot na seji RK SZDL posredno odkril, da so se »preliminarni dogovori« res začeli. Ko je kritiziral predsedstvo republiške konference zaradi zaprte seje pred dnevi, je namreč dejal: »Baje se je tam govorilo o občutljivem vprašanju novega člana predsedstva SFRJ. Nesprejemljivo je, da javnost s tem ni seznanjena. Nobenega razloga ni, da tudi o tako občutljivem kadrovskem vprašanju ne bi javno razpravljali.«
pripravila nov osnutek finančnega zakona. V njem se je odpovedala virom, ki bi jih pridobila s povečanjem davkov, hkrati pa je prelomila tudi staro obljubo, da bo leta 1988 znižala davke na dohodek državljanov. Predlagala je povišanje participacije v zdravstvu in pristrigla dotacije nekaterim državnim službam, kot so železnica in telefonija.
S tem drugim načrtom je po mnenju liberalcev vlada prekršila programski dogovor, ki je bil temelj petstrankarske koalicije in je predvideval, da se bodo državnega primanjkljaja lotili predvsem z odločnejšim zmanjševanjem razsipništva. Ker se to ni zgodilo, so izstopili. Očitno so pri tem na tihem računali na podobno nejevoljo sindikatov in združenja industrialcev.
Sedanja kriza je v več ozirih neobičajna. Tokrat ne gre za spopad med večnima rivaloma v koaliciji, med socialisti in krščanskimi demokrati (ki je izzval spomladansko krizo), zaradi odhoda liberalcev se tudi ni podrla večina v parlamentu. V tem smislu je kriza celo neustavna, saj do nje lahko pride samo (tako je zapisano v ustavi), če vlada izgubi večino v parlamentu, ali dobi nezaupnico Tokrat se ni zgodilo nič takega, vlada je odstopila zaradi odhoda majhne stranke in enega ministra, ki bi ga brez dramatičnih zapletov lahko zamenjali s kom drugim iz preostalih štirih zavezniških strank.
JURE PENGOV
Arias na Norveškem
SAN JOSE, 15. novembra (Tanjug) — Kostariški predsednik Oskar Arias, dobitnik letošnje Nobelove nagrade za mir, bo v začetku decembra odpotoval na Norveško, kjer bo osebno sprejel ugledno nagrado.
DANES V DELU
•	O zamrznitvi osebnih dohodkov
Trije intervencijski zakoni o omejevanju različnih oblik - porabe, vendar pa za veliko večino zaposlenih ne bo zamrznitve osebnih dohodkov.
stran 2
•	Kritična točka pred preobrazbo
Je v vsej tej krizi dovolj prostora za pobudo posameznika?
O Mnogo vprašanj, odgovor znan
Kaj bo storil ZIS, da prepreči eksplozijo cen, ki zmeraj sledi zamrznitvi?
stran 3
•	Bo Li Peng novi premier?
Od naš*? dopisnice iz Pekinga
•	»Fenomen« Haider
Ala zvezni ravni tako, na lokalni pa drugače
stran 4
•	Odkrili orožje, razburili ljudi
Navdušeni zbiralci orožja, ne pa teroristi
stran 5
Kadar odpira novo stran v odnosih med ES in SEV?
Obisk madžarskega voditelja v Bruslju ocenjujejo kot začetek normalizacije odnosov med skupnostima
OD NAŠE DOPISNICE
BRUSELJ, 15. novembra — Voditelj madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar, ki začenja jutri uradni obisk v Belgiji, naj bi se danes v bližini Bruslja srečal s predsednikom komisije Evropske skupnosti Jacquesom Delorsom in podpredsednikom Willyjem de C!ercqom. Srečanje sega čez protokolarni okvir, saj ima namen pokazati, da je normalizacija stikov med zahodnoevropsko dvanajsterico in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) na najboljši poti k uresničitvi.
Odjuga, ki ji je utrla pot nova politika Mihaila Gorbačova, naj bi dosegla vrhunec v prvi polovici prihodnjega leta, ko bi, tako napove-
v roku naslednjih dvajsetih dni (datum bo določilo predsedstvo) republiška konferenca socialistične zveze BiH ponovno skli-čana z vsebinsko enakim dnevnim redom kot predvčeraj.
VOJKO FLEGAR
dujejo v nekaterih krogih v Bruslju, obe skupnosti sprejeli deklaracijo, s katero priznavata ena drugo. Hkrati bi dvanajsterico priznale tudi posamezne članice SEV, Madžarska pa bi kot prva, prav tako v prvi polovici 1988, podpisala z Brusljem sporazum o trgovinskem sodelovanju. In prav to naj bi bila glavna tema srečanja madžarskega voditelja z najvišjima predstavnikoma zahodnoevropske integracije, saj je pričakovati, da bo Kadar ob tej priložnosti prvič uradno spregovoril o želji Budimpešte, da gospodarsko sodelovanje z Zahodno Evropo spravi v pravne okvire.
Posamezne članice SEV sicer sodelujejo z Zahodno Evropo v okvi-
ru posebnih aranžmajev za različna področja (jeklo, tekstil, kmetijski pridelki), vendar je položaj protisloven spričo dejstva, da vzhodna integracija doslej nikoli ni biia pripravljena priznati statusa in obstoja Evropske skupnosti. Zdaj naj bi se stvari zasukale drugače, čeprav vseh vprašanj, ki še ovirajo sprejetje deklaracije p medsebojnem priznanju še niso razčistili. Status Zahodnega Berlina ostaja namreč še vedno sporen, saj v Bruslju vztrajajo pri tem, da bi ga bilo treba v skupnih dokumentih opredeliti kot sestavni del zahodnoevropske skupnosti, medtem ko se skušajo na drugi strani izmakniti koncesiji s formulacijo, da gre pri Zahodnem Berlinu za dvanajsteričin »ekonomski prostor«, približevanje stališč je že nekaj časa v slepi ulici.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK
DANES V DELU ŠPORT - DANES V DELU ŠPORT
■ S
Vojaki tekmovali v Mariboru
Sobotno tekmovanje vojakov, Ljubljanskega armadnega območja, ki so se v Mariboru merili v patrolno-orientacij-skem teku (na sliki) in krosu je uspelo, četudi so bile vremenske razmere pod Pekrsko gorco neugodne. (Foto: Bogo Čerin) Stran 9
Spet Slovenski športni almanah
Kot je že tradicija, začenjamo v današnji številki Dela — šport objavljati Slovenski
Mariborčankam m uspelo
Odbojkarice Palome Branika so dobile na domačem parketu povratno tekmo L kola pokala Evropske odbojkarske zveze s turško ekipo Elmak Kredi Bankasi s 3:1. Ker pa so izgubile prvo tekmo v Ankari z 0:3, so se v 2. kolu tekmovanja uvrstile Turkinje.' Odbojkarji Stavbarja MTT so v 2. kolu I. ZOL gladko odpravili Modričo js 3:0 in so na vrhu lestvice. Živahno je bilo tudi na odbojkarskih igriščih v drugi zvezni in republiški ligi.
Strani 9 in 12
Hokejiste Makoteksa izključili iz I. ZHL
Končan je prvi del letošnjega državnega hokejskega prvenstva. Jesenice, Kompas Olimpija, Medveščak Gortan, Partizan, Vojvodina in C. zvezda se bodo v drugem delu potegovali za naslov državnega prvaka, Kr. Gora Gorenjka, Cinkarna in Bosna pa za končno razvrstitev od 7. do 9. mesta. Tekmovalna komisija HZJ je izključila Makoteks iz I. ZHL, ker se Skopjanci niso držali tekmovalnega koledarja.
Stran 10
športni almanah 88. Prvi so na vrsti zimski športi, sledili pa bodo še poletni.
Strani 12 in 13
Od danes vnovič Podarim-dobim
Z današnjim dnem so znova v prodaji darilne razglednice akcije za pomoč smučarskemu športu Podarim dobim. Letos bo žrebanj več (7), prvo pa bo že na zadnji večer leta. Novost so tudi darilne voščilnice.
Stran 9
KLINKER
TLAKOVEC
Sl
Ljubečna Celje
ZUNANJE UREDITVE
■flUEFON: (063) 33 421
240x240x25 mm TeLex:33683 p~5

v
d
S TELEPRINTERJA
Štefan Korošec na proslavi 40. obletnice Slo vina
LJUBLJANA. 15. novembra (Tanjug) — Na proslavi ob 40. obletnici Slovina je Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKJ, med drugim dejal, da je treba z ukrepi ekonomske politike razbremeniti gospodarstvo. Torej povečati samostojnost organizacij združenega dela, kar pa hkrati zahteva tudi večjo odgovornost gospodarskih subjektov.
Štefan Korošec je opozoril na odgovornost predlagateljev ukrepov, vendar je poudaril, da lahko le skupno in dosledno uresničevanje dogovorjenega obrodi uspeh.
Ob jubileju Slovina. našega največjega proizvajalca in izvoznika vin, so opozorili na razvojno pot kolektiva, ki zaposluje prek 6 tisoč delavcev in 15 tisoč kooperantov v celi državi.
Za deset odstotkov večje pokojnine na Kosovu
PRIŠTINA, 15. novembra (Tanjug) — Vsem upokojencem na Kosovu bodo povečali pokojnine za 10-odstotkov in to za nazaj od 1. januarja letos. Razliko bodo dobili izplačano pred novembrskimi prazniki. Tako bodo tisti upokojenci, ki dobivajo pokojnino vnaprej, prejeli pred prazniki samo razliko, normalno pokojnino pa deset dni kasneje. Tisti, ki dobivajo pokojnino za nazaj, pa bodo prejeli razliko skupaj s pokojnino.
Najnižja pokojnina in tista z varstvenim dodatkom na Kosovu znaša 64.140 dinarjev, s polnim pokojninskim stažem 74.820 dinarjev, največja pa 363.453 dinarjev.
Literarni večer s Francetom Forstneričem
MARIBOR, 15. november — Krajevna skupnost. občinska ZKO in KUD Marica Kerenčič so v Pesnici pripravili literarni večer, kakor ga že osem let tradicionalno pripravljajo ob mesecu knjige, ko ga združijo tudi s pogovorom s katerim od slovenskih književnikov. Tokrat so povabili književnika in novinarja Dela Franceta Forstnfe-riča.
Učenke višjih razredov osnovne šole so pripravile krajši recital iz njegovih del. nato pa je avto.' prebral odlomek iz svoje najnovejše zbirke novel »Brlog«, ki bo te dni izšla pri mariborskih Obzorjih. Po literarnem nastopu se je razvil s krajani zelo razgiban pogovor o kulturnih in umetniških vprašanjih, zlasti pa o krizi odnosov med zakoncema, saj so Forstneričeve najnovejše novele neke vrste literarne študije o zakoncih. (M. K.)
Izgube srbskega gospodarstva večje kot lani
BEOGRAD. 15. novembra (Tanjug) — Hiperinflacija in ekspanzija administrativnih ukrepov sta dodatno otežila poslovanje v nerentabilnih ozdih. To dobro potrjuje primer novobeograjske industrije strojev in traktorjev (IMT). ki še ob polletju ni poslovala z izgubo. Tudi v zadnjem tromesečju ni bilo zastojev v proizvodnji, nasprotno — posli, tudi izvozni, so se povečali. Toda kljub temu so si ob obračunu za devet letošnjih mesecev »prislužili« za približno 6.5 milijarde dinarjev izgube.
Seveda tako ni samo v IMT. Po obračunih za tričetrtletje so izgube v Srbiji za 5.5 krat večje, ponekod, kot na primer v Beogradu, pa tudi za 8.8 krat večje kot lani. Ni jih moč objasniti samo z nesposobnimi poslovodnimi ekipami ozdov. Krivda je tudi v vladi, v skupščini. v komitejih, navsezadnje tudi med tistimi. ki nemo opazujejo, kako je moč uresničevati princip solidarnosti. To pomeni, da je treba v času. ko mora podjetje plačati obrok za fonde nerazvitih (zveznega ali republiškega) najeti posojilo (ker ozd svojih sredstev nima) in ga posoditi fondom. Posojilo bremeni podjetje tudi s 150-odstotnimi obrestmi, seveda pa teh obresti ne bodo poravnavali fondi.
Nakopičene težave in izgube bo torej težko reševati samo s stališči. kot so jih izoblikovali na 8. seji CK ZK Srbije. Eno med njimi, da je treba raziskati delo. pa tudi zamenjati poslovodne kadre v ozdih, ki poslujejo z izgubo, je premalo.
V Metliki več vina kot lani
METLIKA. 15. novembra — Belokranjci so na Martinovo soboto ugotavljali, da so letos pridelali več vina kot lani. Vinska klet kmetijske zadruge iz Metlike je odkupila 8 odstotkov več grozdja kot lani. sami pa so v zadružnih vinogradih pridelali celo 80 odstotkov več kot lani. Kakovost grozdja in vina je letos boljša kot lansko leto zaradi septembrskih toplih dni. Povprečne sladkorne stopnje so višje pri modri frankinji in laškem rizlingu, ki je letos v celoti dosegel vrhunski razred. V metliški kleti kljub obilnemu pridelku zalog ne bo. imeli pa jih bodo (in jih že imajo) posamezni metliški vinogradniki.
Tistim vinogradnikom, ki lani niso prodali grozdja vinski kleti, temveč so ga skušali prodati sami, se to ni obrestovalo, saj jim je vino ostalo. Zato je zdaj mogoče kupiti pri kmetih lansko vino po 500 din. na Hrvaškem pa celo po 350 din za liter.
Sicer so martinovanje Belokranjci pripravili po številnih zidanicah, v gostilnah pa martinovanj odprtega tipa ni bilo. (M. D.)
Na konjiškem referendumu velika udeležba
SLOVENSKE KONJICE, 15. novembra — Udeležba občanov na današnjem referendumu o uvedbi samoprispevka v krajevnih skupnostih je bila kljub slabemu vremenu zelo velika, kot vse kaže, nanjo tudi niso vplivale najnovejše podražitve. Tako je opoldne glasovalo v Slovenskih Konjicah 73,6, v Zrečah pa 67 odstotkov prebivalcev. Prvi so volišče zaprli v Kravjeku, v krajevfti skupnosti Resnik je za samoprispevek glasovalo 75 odstotkov občanov. Sicer je bila največja udeležba v krajevnih skupnostih Koble in Polene. (D. H.)
Odprli so ruško vinsko pot
RUŠE, 15. novembra — Danes popoldne so odprli ruško vinsko pot. V več kot dvajsetih zidanicah obrnjej so pripravili vinsko poskušnjo. Na martinovanju, ki sta ga organizirala ZKO in turistično društvo Ruše, so žene zadružnice iz Ruš in Selnice pripravile Martinove dobrote. Na prireditvi so sodelovali tudi pohorski kostanjarji in skupine veselih godcev. (M. K.)
Smučanje priljubljeno tudi na Obali
KOPER, PORTOROŽ, 15. novembra — Koprski in portoroški smučarji so včeraj in danes pripravili smučarska sejma rabljene (in nove) opreme. Koprski smučarski klub sodi po množičnosti (približno tisoč članov) na tretje mesto v Sloveniji, portoroški pa je s svojimi 350 člani glede na zaledje med najbolj aktivnimi in športno uspešnimi v regiji. Oba sejma je v dveh dneh obiskalo več tisoč obiskovalcev, ki so najbolj vneto iskali rabljeno otroško opremo. Zanimivo pa je, da je te opreme malo, manj od povpraševanja, zaradi česar so bile tudi cene visoke, čeprav še vedno nižje kot v trgovinah. (B. Š.)
Vladimir Štoviček častni občan Sevnice
TRŽIČE, 15. novembra — Ob prazniku občine Sevnica so bile zadnje dni osrednje prireditve v krajevni skupnosti Tržišče. Že v petek so izročili namenu novo bencinsko črpalko, v soboto pa še asfaltirano cesto Malkovec-Telče. Sobotne slavnostne seje občinske skupščine so se udeležili kot gostje tudi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Valentin Dvojmoč, Alojz Klemenčič, predstavniki pobratene občine Babušnica ter sosednjih občin Dolenjske in Posavja.
Predsednica skupščine občine Sevnica Breda Mijovič je v slavnostnem govoru posebej omenila gospodarska gibanja in opozorila na delež krajanov pri posodabljanju cest, tako da se sevniška občina prometno vse bolj odmika z dna slovenskih občin. Sicer pa so na sobotni seji starosti slovenskih kiparjev in medaljerjev Vladimiru Što-vičku podelili naziv častnega občana, priznanja Dušana Kvedra-Tomaža pa izročili Dragu Bizjaku iz Sevnice, Ivanu Pungerčarju iz Tržišča ter rokometnemu klubu iz Krmelja. (V. P.)
Povečano zanimanje za študij albanologije
BEOGRAD, 15. novembra (Tanjug) — Na beograjsko filološko fakulteto se je na študij albono-logije letos, prvič po vojni, vpisalo 14 (od skupno 16) študentov srbske narodnosti. Do ustanovitve prištinske fakultete, pa tudi nekaj časa potem, so bili namreč študentje na tem odseku v glavnem mladi Albanci. Zanimivo je tudi, da se v zadnjih letih na tej katedri zbira specifična študentska populacija, pogosto, kot pravi dekan te fakultete dr. Nikiša Stipčevič, so to otroci vodilnih ljudi s Kosova, ki delajo v Beogradu. Torej Albanci, sicer rojeni na Kosovu, ki pa vendar slabo poznajo materinski jezik in književnost.
Povečanega zanimanja za študij albanologije dr. Stipčevič ne zna popolnoma pojasniti, vendar meni, da bi za uresničitev popolne enakopravnosti jezika v republiki, še posebej pa na Kosovu, bili v prihodnje takšni študentje še posebej zaželeni. Od leta 1980 sta na tej katedri diplomirala samo dva študenta.
Predstavitve slovenske ljudske ustvarjalnosti
KOPER, DEKANI, 15. novembra — Sinoči je ZKO Slovenije skupaj z združenjem folklornih skupin in koprsko ZKO v koprskem gledališču pripravila srečanje ljudskih godcev in pevcev. Nastopili so pevci iz Bele krajine. Ravna pri Kopru. Lancove vasi pri Ptuju, Laškega. Rakitovca pri Kopru, Zgornje Ločnice na Pohorju in Benečije, pa harmonikarja Zoran Lupine iz Šempolaja in Ližo Jussa iz Petjaga, godčevski trio iz Pridvora pri Kopru, tamburaši iz Sodevcev pri Starem trgu ob Kolpi in pritrkovalec iz Smlednika.
Danes pa so v Dekanih nadaljevali kulturno srečanje Istr^ med slovenskim kulturnim društvom Slavec iz zamejskih Rictnanj in kulturno-prosvetnim društvom Jadran iz Dekanov. Manifestacija pomaga ohranjati prijateljske vezi med istrsko vasjo in zamejskimi kraji občine Dolina. V kulturnem domu v Dekanih so sinoči odprli razstavo tržaškega slikarja Demetrija Ceja, zapel pa je tudi mešani pevski zbor iz Ricmanj. Danes pa so nastopili še pevski zbor, skupina Istranova z ljudsko glasbo in pesnik Aleksij Pregare iz Ricmanj. (B. S.)
Letalci terjajo več sredstev od družbenih organizacij
Letalstvo je pomembno za vzgojo, delo, ustvarjalnost in obrambo, je dejal Jože Smole ,
PTUJ, 15. novembra — »Kaj storiti, da bi se materialni položaj slovenskih letalcev izboljšal? S svojim delom zdaj ustvarimo 70 odstotkov vsega potrebnega denarja. Zato je treba vedeti, ali so družbi sploh potrebni. In ker o tem ne dvomimo, je treba zagotoviti takšno financiranje v našem sistemu, ki nam bo omogočilo preživeti.
To so besede predsednika skupščine Zveze letalskih organizacij Slovenije Alojza Gojčiča, kjer so predstavniki te organizacije v soboto na Ptuju s svojim položajem in težavami seznanili predsednika slovenske SZDL Jožeta Smoleta.
Večino finančnih zagat letalci rešujejo kar v delavnicah posameznih aeroklubov, kjer delajo. Za to delo na primer vrhunski športniki porabijo veliko več časa kot za trening. Za eno uro letenja z motornim letalom mora pilot v delavnici osem do deset ur sestavljati ključavnice, škatle z brusili ali kar si že bodi.
Od družbenih organizacij ZLOS dobi okrog 30 odstotkov denaija. Še pred desetletjem je družba tej organizaciji odmerjala polovico, drugo pa so letalci ustvarili sami. Z Jožetom Smole-* tom so se dogovorili, da bodo v kratkem pripravili predlog, ko-
liko in kdo bi moral pomagati, da bi se materialno breme spet razdelilo na dve polovici. Obenem jim je predsednik republiške konference SZDL obljubil pomoč in podporo pri obravnavanju njihovih problemov v organih SZDL — od izobraževalnega sveta do predsedstva republiške konference. Ker ni dvoma, da je letalstvo pomembno za vzgojo, delo, kulturo in ustvarjalnost, potem pa tudi za obrambo, kot meni Jože Smole.
Da je letalstvo pomemben množični šport, potrjuje preko 600 jadralnih in blizu 400 motornih pilotov, stotinja športnih padalcev, skoraj tisoč letalskih in raketnih modelarjev, preko 200 zmajarjev in 30 balonarjev v Sloveniji. Mnogi med njimi so v samem evropskem in celo svetovnem vrhu, kar pri sedanjih pogojih kaže na izreden entuziazem teh ljudi.
FRANC MILOŠIČ
V	Pinusu bodo ob koncu tedna že redno delali
V	Pinusu v Račah Izgube zaradi desetdnevne prekinitve dela ne bodo povečali
RAČE, 15. novembra — V tovarni kemičnih izdelkov Pinus Rače, kjer imajo po letošnjih devetih mesecih 1,47 milijarde dinarjev izgube, so po desetih dnevih ponovno začeli delati. Delo so prekinili predvsem zaradi pomanjkanja surovin za sredstva za varstvo rastlin. Dejstvo je, da so cene teh izdelkov pod nadzorom zveznega zavoda za cene, po drugi strani pa so surovine iz uvoza zaradi devalvacije dinarja vedno dražje.
Zdaj, kot je dejal direktor Tone Vizovišek, končujejo proizvodnjo iz manjših zalog suvorin, ki so jih še imeli, opravljajo pa tudi nekatera remontna dela. Predvidevajo, da bodo 20. novembra že redno delali. Zaradi prekinitve izgube ne bodo povečali. Polne roke dela, kot predvidevajo, bodo imeli še zlasti v febuarju in marcu, ko bo treba pripraviti večje količine sredstev za varstvo rastlin za novo sezono. Če bo potrebno, bodo delovni čas tudi podaljšali.
M. K.
Brez vseobsežnega programa za rešitev iz krize zdaj ne bi bili dovolj učinkoviti niti intervencijski ukrepi
Podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič: Jugoslovanska inflacija je dobila na oblikovanje cen - ZIS upošteva tudi izkušnje drugih držav - V naših
BEOGRAD, 15. novembra (Tanjug) — Med razpravo o programu ukrepov za zmanjševanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva smo prišli do ustreznih skupnih ugotovitev. Te so bile podlage za sprejem omenjenega programa, je poudaril podpredsednik zveznega .izvršnega sveta Miloš Milosavljevič v uvodnem referatu o intervencijskih ukrepih v skupščini SFRJ. Visoka inflacija povzroča čedalje težji politični položaj, zaostrovanje socialnih problemov in večje nezadovoljstvo velikega dela delovnih ljudi in občanov. Naš položaj je še bolj zapleten, ker tuje finančne podpore našemu stabilizacijskemu programu ne bo moč učinkovito porabiti v kratkem času.
Cene na drobno so se v prvih šestih mesecih tega leta večale za 51,1 odstotka, njihova rast pa je bila pozneje še hitrejša, tako da je v prvih devetih mesecih znašala že 93,2 odstotka (cene industrijskih proizvajalcev so se zvišale za 86,2 odstotka).
vse značilnosti pričakovane ali psihološke inflacije, kar samodejno vpliva razmerah sam trg s svojo logiko ne more odpraviti censkih nesorazmerij
V prvem polletju je znašala inflacija 128,3 odstotka, v tretjem četrtletju pa že 168 odstotkov. Spričo tolikšne zdajšnje rasti cen bi se te pri nespremenjenih parametrih ekonomske politike v začetku prihodnjega leta zvišale za 220 odstotkov, prav za toliko pa bi bila razvrednotena tudi domača valuta. Devizni tečaj dinarja bi bil konec leta 1988 najmanj 2700 dinaijev za dolar. Notranji dolgovi in primanjkljaji, ki zdaj znašajo 10.000 milijard dinarjev, bi se konec prihodnjega leta povečali za dvakrat.
Jugoslovanska inflacija ni več le inflacija povpraševanja, stroškovna in strukturna inflacija. Dobila je namreč vse značilnosti pričakovane ali psihološke inflacije. Na oblikovanje cen čedalje bolj vpliva nezaupanje v možnosti, da bi zavrli njihovo rast.
Spričo tega ni prav nikakršne motivacije za učinkovitejše in racionalnejše gospodarjenje.
• Posledice zelo visoke inflacije so izjemno težke in spodkopavajo ekonomske tokove v Jugoslaviji, krepijo razlike v primarni, sekundarni in namenski delitvi dohodka po panogah in regijah, povzročajo močno socialno razslojevanje delavskega razreda in prebivalstva, večajo nezadovoljstvo, socialno napetost in nezaupanje, inflacija pa posebno slabo vpliva na sistem naložb in razširjene reprodukcije.
Zvezni izvršni svet je upošteval visoko inflacijo v Jugoslaviji, hude motnje v gospodarstvu in na trgu ter izkušnje drugih držav, tudi razvitih držav tržne ekonomije, is ugotovil, da je treba takoj sprejeti začasne intervencijske ukrepe za odpravljanje cenovnih nesorazmerij in tudi na področju maksimiranja cen, porabe, denarno-posojilne politike, politike obrestnih mer in tečaja dinarja.
skih in političnih posledic. Menili smo, da je inflacija ušla slehernemu nadzoru in da ta čas ni nobenih materialnih možnosti ne za odpiranje jugoslovanskega trga ne za intervencije iz rezerv, kar naj bi preusmerilo tok dogodkov. Intervencijskih ukrepov se moramo čimprej otresti in hkrati odpirati jugoslovanski trg, povečati ponudbo blaga, uskladiti povpraševanje s plačilno sposobnostjo in konsolidirati naš zunanji dolg, kar nam bo omogočilo večje odpiranje trga.
Za ta ukrep se nismo odločili zato. da bi z močjo državne re-gulative ustavili razbohoteno inflacijo. prepričani, da so državni ukrepi rešilni pas za jugoslovansko gospodarstvo. Zavedamo se omejenosti tega koraka. Zato s.r j izhajali iz neposrednega povezovanja intervencijskih ukrepov in ustreznega programa stabilizacijskih ukrepov. Brez vseobsežnega programa za rešitev iz krize intervencijski ukrepi namreč ne bi bili učinkoviti. To ugotavljamo ne le na podlagi tujih. marveč tudi jugoslovanskih izkušenj. Tako je ne samo naše mnenje, marveč tudi mnenje državnih in političnih teles federacije, s katerimi smo se posvetovali, pri teh posvetovanjih pa so sodelovali tudi predstavniki republik in pokrajin.
Kot je znano, je jugoslovanska strokovna javnost že opozarjala na potrebo po teh ukrepih, vendar pa ni bila enotnega mnenja. Prišli smo ne le do strokovnih, marveč tudi političnih ugotovitev, da bi nadaljnja rast inflacije pripeljala do še hujših gospodar-
MILOŠ MILOSAVLJEVIČ
Sklepni del dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ugotavlja, da gre v jugoslovanskem gospodarstvu za očitno cenovna nesorazmerja, ki imajo večkratni negativni učinek. Rečeno je tudi, da slabo vplivajo na regionalne gospodarske in politične odnose. Dolgoročni program zahteva, da je treba odpraviti taka neskladja vzporedno z drugimi ukrepi, in pristavlja: »V prvi fazi, dokler ne bodo učinkovale še druge spremembe, bo nujno potreben širši nadzor nad cenami, ki naj bi prispeval k odpravljanju sedanjih cenovnih nesorazmerij in preprečil, da ne bi ostali sedanji odnosi na višji ravni.«
V naših razmerah pa sam trg s svojo logiko ne more odpraviti cenovnih nesorazmerij — v nekaterih infrastrukturnih panogah tega ne morejo niti v razvitih državah tržne ekonomije.
Način, kako smo pri nas deloma odpravljali nesorazmerja — z neposrednim družbenim nadzorom nad cenami za ene in oblikovanjem cen v skladu s tržnimi razmerami za druge — pa je pripeljal prav do tega, da so nastala cenovna nesorazmerja na višji ravni. Izhajajoč iz potrebe po odpiranju našega gospodarstva v svet, smo menili, da je treba bolj upoštevati svetovne cene. Povsem jasno pa je, da se jugoslovansko gospodarstvo ne more kar čez noč prilagoditi svetovnim merilom. Hkrati bi bila rast življenjskih stroškov izjemno visoka, zaradi česar nesorazmerij ne bi bilo moč povsem ocfpraviti.
REKLI SO
Levstik kot graditelj naše samozavesti
Dr. MATJAŽ KMECL, član predsedstva CK ZKS, na spominski slovesnosti ob 100-letnici Levstikove smrti v Retjah pri Velikih Laščah:
»Jutri zjutraj, 16. novembra, bo poteklo natančno 100 let, odkar je Levstik končal svojo zadnjo bitko — s porazom, kakršen čaka prav slehernega od nas. Samo da je Fran Levstik, morda največji graditelj slovenske samozavesti, kolikor smo jih kdajkoli imeli, svoje življenje videl kot boj, pojmoval kot boj in ga tako tudi nenehno zagrizeno usmerjal. Prvinski nagon ljudstva, iz katerega je pripajal, pa tudi zgodovinski nagon takratne meščanske in mladonacionalne Evrope mu je dopovedoval, da je treba svojo svobodo držati v lastnih rokah, da preživi pogumnejši in močnejši, da je napočil čas, ko se ni mogoče več ne skrivati ne izmikati. Ali si postavimo svoj dom z vsem, kar je na takem domu nujno in potrebno, ali pa ga ne bomo nikoli imeli. Treba je bilo visoko preseči prastari slovenski način obvladovanja usode — z nekakšno emigracijo vase, prilagajanjem in nedržavnostjo. Zato se je z velikansko energijo in nadarjenostjo zagnal v graditev novega, sodobnega slovenstva — takšnega za 19. in 20. stoletje.« (P. K.)
Manj za družbene dejavnosti
MIRAN POTRČ, predsednik skupščine SR Slovenije, za ljub-janski radio:	»Glede uravnavanja odnosov na po-
dročju družbenih dejavnosti je to, kar vemo, zagotovo drugače od predloga izvršnega sveta Slovenije za urejanje ekonomske politike v prihodnjem letu. Naš izvršni svet je skupščini predložil osnutek resolucije. Predvidel je, da naj bi ob približno 2,5-odstotni rasti družbenega proizvoda v prihodnjem letu družbene dejavnosti zagotavljale realno približno enak obseg sredstev, kot so ga imele na razpolago v letošnjem letu. Interventni zakoni predvidevajo 5-odstotno realno zmanjšanje obsega potrebnih sredstev.
Nobenega dvoma ni, da bo to v družbenih dejavnostih povzročilo izjemno velike probleme in da bo oteženo uresničevanje dogovorjenih programov. Po ocenah predsednikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, s katerimi smo imeli v zadnjih dneh razgovore, bo otežkočeno uresničevanje nalog pri racionalizaciji dela v družbenih dejavnostih in v interesnem organiziranju. Vsi predsedniki interesnih skupnosti so soglašali, da je v okviru družbenih dejavnosti še mnogo neuresničenih nalog, vendar bi jih bilo mnogo laže uresničevati ob jasnem programu, ne pa z občutkom, da prihaja do intervencij brez možnosti sodelovanja interesnih skupnosti.« (S. P.)
Za nekatere dejavnosti pa taka obveznost ne izhaja niti iz določil drhžbenega načrta Jugoslavije.
Maksimiranje cen ob istočasnem odpravljanju nekaterih cenovnih nesorazmerij
•	Zvezni izvršni svet bo v okviru svojih pristojnosti sprejel sklep o maksimiranju cen, prej pa bo odpravil razlike v relativnih razmerjih med cenami
—	v skladu z zakonom o družbenem nadzoru nad cenami in razvojnimi dokumenti — v dejavnostih, pri katerih so ugotovljena cenovna nesorazmerja, in sicer z ustrezno reformo cenovnih raz merij, zlasti v bazični gospodarski infrastrukturi, agroživilstvu in dejavnostih, kjer so neskladja najbolj izražena. Sklep o maksimiranju cen izdelkov, pomembnih za vso državo, naj bi sprejel zvezni izvršni svet, o cenah izdelkov in storitev, ki so v pristojnosti republik, avtonomnih pokrajin in občin, pa pristojni organi v družbenopolitičnih skupnostih.
•	Odlok o maksimiranju cen bo določal, da bodo cene, ki jih prosto oblikujejo ali pa velja zanje eden izmed režimov družbenega nadzora nad cenami, maksimirali na ravni 1. oktobra 1987. Razprave o programu ukrepov in članki o tem so vplivali na ravnanje gospodarskih subjektov in na občutne podražitve v tem obdobju.
Odpravljanje cenovnih nesorazmerij bo enkratno — z uvedbo gospodarskih intervencijskih ukrepov o maksimiranju cen, in sicer v naslednjih gospodarskih dejavnostih: v elektrogospodarstvu, premogovništvu, proizvodnji nafte in plina, proizvodnji naftnih derivatov, črni in barvasti metalurgiji (vključno z rudami, kovinami in primarno predelavo, kemikalijami za kmetijstvo), v proizvodnji cementa, proizvodnji živil (jedilno olje, sladkor, mleko, kruh in moka tipa 850), pri zaščitni ceni pšenice, v proizvodnji zdravil, v železniškem prometu, pri ptt storitvah in marži v trgovini na drobno z živili.
Še posebej pozorno bomo pretehtali nepokrite primanjkljaje v proizvodnji naftnih derivatov, do katerih je prišlo zaradi nepravočasnih sprememb cen spričo spremembe tečaja dinarja.
•	Na drugih gospodarskih sektorjih pa bodo spremembe cen temeljile na:
a)	neposrednem vplivu spremembe cen zaradi odpravljanja cenovnih nesorazmerij,
b)	učinku spremembe tečaja.
Na omenjenih dveh podlagah
pa cen ne bomo spreminjali v tistih gospodarskih grupacijah, .kjer je bila tekoča rast cen v prvih desetih mesecih več kot 120 odstotkov. Odpravljanje cenovnih nesorazmerij naj bi po predlogu, o katerem se bo izrekel zvezni izvršni svet, vplivalo na:
a)	proizvodne cene v industriji
—	za okrog 23 odstotkov,
b)	cene na drobno — za okrog 18 odstotkov,
c)	življenjske stroške — za okrog 16 odstotkov.
Marže v trgovini na drobno z živili bodo vplivale na rast drobnoprodajnih cen za 0,15 do 0,20 odstotka.
Spremenili bomo tudi zaščitne cene pšenice pridelka prihodnjega leta. O sistemu zaščitnih cen drugih kmetijskih pridelkov pa bomo posebej razpravljali med uresničevanjem intervencijskih ukrepov.
Porabo uskladiti z realnimi možnostmi
Zvezni izvršni svet meni, da je usklajevanje porabe z realnimi možnostmi — na selektivni podlagi — eden ključnih pogojev za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Hkrati z enkratnim popravljanjem cenovnih nesorazmerij in omejevanjem rasti vseh cen je treba sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje vseh oblik porabe.
Na podlagi 267. člena ustave SFRJ zato predlagamo naslednje začasne intervencijske ukrepe:
•	Sprejem zakona o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo, s čimer naj bi — z izjemo materialne proizvodnje in znanosti
—	selektivno omejili gibanje osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo ter nekaterih stroškov poslovanja s ciljem izboljšati akumulacijsko sposobnost gospodarstva in uskladiti odnos pri namenski delitvi dohodka.
Organizacije, ki so nelikvidne, ali imajo izgube, lahko izplačujejo osebne dohodke v skladu z zakonom o sanaciji in prenehanju delovanja organizacij združenega dela.
Dovoljena sredstva za skupno porabo bodo znašala do 30. junija 1988 največ 60 odstotkov mesečnega povprečja izkoriščenih sredstev za te namene od januarja do septembra 1987. Omejitev velja tudi za nekatere stroške poslovanja, kot so dnevnice za službena potovanja v Jugoslaviji, sredstva za reprezentanco in nadomestila za uporabo osebnih avtomobilov v službene namene.
Odločili smo se, da skupščini SFRJ ne bomo predlagali »zamrznitve« osebnih dohodkov v vseh dejavnostih. To se nanaša predvsem na gospodarske organizacije združenega dela in znan-stveno-raziskovalno dejavnost. Izhajali smo iz tega, da brez motivacije delovnih ljudi v proizvodnji in drugih dejavnostih ne bo moč zagotoviti niti boljše preskrbljenosti trga niti dovolj blaga za izvoz.
Po posvetovanjih s svetom Zveze sindikatov Jugoslavije smo ugotovili, da bi dosledno izvajanje dogovorjene politike zagotovilo nujno potrebno ravnotežje pri delitvi. To je moč sklepati na podlagi gibanja realnega osebnega dohodka v zadnjih mesecih tega leta, ki se je nekoliko znižal tudi brez administrativnega vpletanja v delitev. To pomeni, da ne gre za popolno nenadzirano gibanje osebnih dohodkov. Ti morajo biti v skladu z dogovorjeno politiko, ali povedano drugače — treba jih je neposredno povezati z ustvarjenim dohodkom. Prav tako moramo omogočiti, da bi ob učinkovitejšem in boljšem delu zmanjšali pritisk na rast življenjskih stroškov, ki nastaja z odpravljanjem cenovnih nesorazmerij. Pričakujemo, da se bodo sindikalne organizacije, zlasti v organizacijah združenega dela, kar najodločneje zavzele za uresničevanje dogovorjene politike delitve dohodka. Zvezni izvršni svet bo spremljal uresničevanje
s sredstvi, potrebnimi za poravnavanje obveznosti, določenih z veljavnimi predpisi.
Z doslednim izvajanjem predlagane rešitve bi bili prihodki za splošno in skupno porabo prihodnje leto realno za okrog 5 odstotkov nižji v primerjavi s prihodki v letu 1987. Tako bi se njihov delež v narodnem dohodku zmanjšal za okrog 2,2-od-stotne točke (s predvidenih 34,6 v letu 1987 na 32,4 odstotka v letu 1988).
Zmanjševanje deleža sredstev za splošne družbene in skupne potrebe ne bo dalo pričakovanih rezultatov brez korenitejših posegov v racionalizacijo družbene nadgradnje. V tej luči so nujno potrebni posegi na vseh ravneh, vključno z režijo v organizacijah združenega dela.
Prav tako je nujno potrebno, da v letu 1988 naredimo prvi korak, ki bo pomenil zmanjševanje deleža teh izdatkov, tako da bi se ,
vsak mesec, v skladu z metodologijo, ki jo bomo določili z ek -nomsko in denarno-posojilno politiko za leto 1988.
• Na spremembe tečaja dinarja bo do konca tega leta vplivalo predvsem gibanje domačih cen proizvajalcev v novembru in decembru 1987. Med splošnim usklajevanjem domačih cen s ciljem odpraviti nakopičena cenovna nesorazmerja, bomo še isti ali naslednji dan po premiku cen enkratno spremenili tečaj dinarja za vse valute za isti odstotek.
Do konca 1987 in v 1988 pa naj bi se tečaj dinarja za konvertibilne valute in za obračunske dolarje prilagajal v skladu z re-solucijskimi opredelitvami in veljavno metodologijo za oblikovanje tečaja dinarja.
Zvezni izvršni svet je trdno odločen vztrajati pri stališču, da je treba administrativne ukrepe, ki smo jih uvedli začasno, čimprej nadomestiti z ustreznimi ekonomskimi ukrepi, ki bodo
Za veliko večino zaposlenih le ne bo zamrznitve osebnih dohodkov
Trije intervencijski zakoni o omejevanju različnih obiik porabe v družbenopolitičnih skupnostih in sisih, pa tudi pri osebnih dohodkih
BEOGRAD, 15. novembra (Tanjug) — Zvezni zbor skupščine SFRJ je včeraj zvečer po naglem postopku sprejel tri intervencijske zakone o omejevanju porabe, s katerimi uresničujemo opredelitve, sprejete v programu ukrepov in dejavnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Gre za zakon,, ki omejuje porabo v družbenopolitičnih skupnostih in sisih v tem letu, zakon, ki to porabo omejuje v letu 1988 in zakon o omejitvi osebnih dohodkov.
Samoupravne <* interesne skupnosti pokojninsko-invalid-skega zavarovanja in sisi za znanost do konca tega leta ne morejo razpolagati s sredstvi, ki jih ustvarijo s povečanjem prispevnih stopenj iz dohodka in osebnih dohodkov nad stopnjami, ki so veljale do 31. oktobra letos. To je bistvo dopolnjenega zakona o omejevanju porabe v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v tem letu.
• V skladu z omenjeno spremembo v novembru in decembru ne bo moč uporabljati prihodkov na podlagi povečanja stopenj, s tem pa naj bi onemogočili tudi nadaljnje slabšanje položaja gospodarstva pri delitvi dohodka. Kajti prihodki sisov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so se — ob povprečni 106-odstotni rasti prihodkov za splošno in skupno porabo —’ do konca septembra letos povečali za 126 odstotkov, prihodki sisov za znanost pa za 130 odstotkov. Njihov delež v prihodkih za družbene dejavnosti znaša 47 odstotkov.
Z veljavnimi intervencijskimi zakoni je omejena samo tretjina vseh prihodkov družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti.
Učinki te omejitve so bili sorazmerno majhni. Do konca septembra so po podatkih SDK
prihranili komajda 49,4 milijarde dinarjev.
•	ZIS je sprejel tudi zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in sisov družbenih dejavnosti za porabo v letu 1988. Zakon omejuje rast prihodka vseh družbenopolitičnih skupnosti in sisov na ravni, ki naj bi bila za 10 odstotkov nižja od stopnje rasti dohodka družbenega gospodarstva. Prihodki proračuna federacije pa bodo tolikšni, kot so znašali realno ustvarjeni prihodki v letu 1987.
•	Za veliko večino zaposlenih ni predvidena zamrznitev osebnih dohodkov. To izhaja iz intervencijskega zakona o omejevanju osebnih dohodkov, ki bo veljal do srede prihodnjega leta.
Načeloma bodo vse organizacije pri delitvi izhajale iz svojih samoupravnih aktov, usklajenih s sporazumi in dogovori. Po teh aktih bodo izplačevale osebne dohodke gospodarske in znanstveno-raziskovalne organizacije, ki pa bodo morale upoštevati izhodišča dogovorjene delitve dohodka na akumulacijo in osebne dohodke.
•	Deset gospodarskih panog z najvišjimi osebnimi dohodki (elektrogospodarstvo, proizvodnja nafte in naftnih derivatov, cevovodni transport, pomorski in zračni promet (razen letališč), zunanja trgovina, turistične agencije, projektantske
in raziskovalne razvojne organizacije) bodo morale sredstva za osebne dohodke, določena v skladu s samoupravnimi akti, zmanjšati za 10 odstotkov.
V zdravstvu, izobraževanju, kulturi in umetnosti bodo osebne dohodke usklajevali z rastjo povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu republik oziroma pokrajin.
• V bankah, zavarovalnicah, loteriji, organiziranju stav na rezultate športnih tekem ter sisih bodo osebni dohodki zamrznjeni na ravni povprečja, izplačanega v tretjem trimesečju tega leta.
Druge družbene dejavnosti in državni organi bodo določali osebne dohodke zaposlenih na podlagi osebnih dohodkov, izplačanih za september, ki jih bodo spremenili glede na rast osebnih dohodkov v gospodarstvu v istem obdobju.
Zakon omejuje tudi razpolaganje s sredstvi za skupno porabo. Iz omejitev so izvzeta sredstva za stanovanjsko zidavo, odpremnine upokojencem in poravnavanje obveznosti na podlagi dolžniško-upniških razmerij.
Dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevoz in drugi stroški poslovanja bodo omejeni na mesečno povprečje v prvih devetih mesecih tega leta, izdatki za reprezentanco pa bodo še za 20 odstotkov nižji.
Organizacije, ki bodo, še preden bo zakon pričel veljati, izplačale višje osebne dohodke, kot je določeno z zakonom, bodo morale zmanjšati OD za toliko, kolikor so pač presegle dovoljeni znesek, v treh mesecih.
dogovorjene politike delitve. Če bo ugotovil, da je ne izvajamo, kot je bilo dogovorjeno, bo skupščini SFRJ predlagal ustrezne ukrepe, kar ne izključuje tudi predloga za spremembo tega zakona.
•	Na področju splošne in skupne porabe predlagamo, naj bi dopolnili veljavni intervencijski zakon o omejevanju splošne in skupne porabe za 1987. Ker je v tem letu z intervencijskim zakonom omejena samo tretjina vseh prihodkov splošne in skupne porabe, prihodki, ki jih ne omejujemo, pa so se izjemno in nadpovprečno povečali, kar povzroča nadaljnje poslabšanje položaja gospodarstva pri delitvi, predlagamo dopolnitev intervencijskega zakona, ki določa, da ni moč razpolagati s prihodki, morebitno ustvarjenimi novembra in decembra letos na podlagi povečanja prispevkov iz dohodka in osebnih dohodkov nad stopnjami, ki so veljale 31. oktobra 1987.
•	Za leto 1988 predlagamo sprejem intervencijskega zakona za splošno in skupno porabo, ki naj bi prinesel veliko večje omejitve v primerjavi z zdaj veljavnim zakonom. Z njim naj bi — brez izjem — omejili rast sredstev za splošno- in skupno porabo. Prihodki vseh družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v republikah in pokrajinah, pa tudi federacije, bi se morali večati za 10 odstotnih
• Zakon določa diferencirano rast sredstev, glede na posamezne namene in uporabnike v republikah in pokrajinah. Uporabniki bi bili dolžni mesečno zmanjševati davčne in prispevne stopnje za znesek ugotovljenih presežkov — sorazmerno z višino ugotovljenih presežkov. Dokler tega ne bi storili, jim služba družbenega knjigovodstva ne bi posredovala novih sredstev.
točk počasneje glede na nominalno stopnjo rasti dohodka gospodarstva. Sredstva proračuna federacije bi realno ostala na ravni, kot jo določa rebalans prihodkov za leto 1987, ker so sredstva proračuna z rebalansom za 1987 za 7,05 odstotka nižja v primerjavi
do 1990. zmanjšal na 30 odstotkov narodnega dohodka.
Še naprej restriktivna denarna politika
Odločili smo se, da bomo vztrajali pri sprejeti denarnopo-sojilni politiki za leto 1987, čeprav se • bo restriktivnost spričo večje rasti cen še bolj povečala, kot smo predvidevali pri oblikovanju politike za četrto četrtletje 1987.
Denarno-posojilna politika za leto 1988 izhaja iz potrebe, da je treba ohraniti njeno restriktivnost. Domnevamo namreč, da bo rast cen nižja, tako da bi lahko občutno zmanjšali — v primerjavi z letom 1987 — tudi de-narno-posojilne okvire. Morali bomo zapreti vse preostale vire »sive emisije« in jih spraviti pod nadzor denarno-posojilne politike.
® Do konca 1987 bomo obdržali sedanjo raven nominalnih obrestnih stopenj. Prihodnje leto pa bomo izvajali politiko realno pozitivnih obrestnih mer. Eskontno stopnjo Narodne banke Jugoslavije bomo določali na podlagi gibanja cen na drobno v obdobju, ki ga bomo določili z odlokom o denarno-posojilni politiki za prihodnje leto. Obrestne mere bomo usklajevali
Pariški gledališčniki, drevi v Ljubljani
LJUBU ANA, 15. novembra — Jutri bo,v drami SNG v Ljubljani gostovalo pariško gledališče Thea-tre de ia Balance z zelo zanimivo uprizoritvijo Racinove drame Aleksander Veliki. Gre za mladostno delo velikega francoskega klasika, ki ga je napisal, ko je imel šele 26 let, in ki je ostalo skoraj neznano. Iz pozabe sta ga zdaj potegnila režiserja sedanje predstave Adel Hakim in Elisa-beth Cahilloux, ki sta postavila ob sodelovanju Laurenta Peduz-zija in Agostina Cavalca tudi orientalski dekor in kostume, tako da je ob sicer nespremenjenem besedilu drama, ki se dogaja ob Aleksandrovem prodoru v Indijo, zaživela v sodobnih protikolo-nialnih razsežnostih. 3 p
v tržnih razmerah omogočili pravo samostojnost in odgovornost gospodarskih subjektov. Možnosti za to pa moramo čimprej zagotoviti z uresničevanjem osnovnih opredelitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in programa ukrepov za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Precejšnjega pomena je tudi sporazum o reprogramiranju naših dolgov tujim upnikom. Vendar je uresničevanje velike večine nalog odvisno od nas samih. Potrebujemo namreč veliko več skupnega dela in odgovornosti, tako za lastni razvoj kot za razvoj vse države.
DELO
Predsednica skupščine ČGP Delo: SILVA JEREB
Glavni urednik ČGP Delo:
BOŽO KOVAČ
Namestnik glavnega urednika ČGP Delo:
JANEZ KOROŠEC
Odgovorni urednik Dela:
Til DOBERŠEK
Pomočniki glavnega urednika: VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR JOŽE VOLFAND
Uredniki:
MIŠO RENKO (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), JANEZ STREHOVEC (kultura, šolstvo, znanost), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽEUKO ŠEPE-TAVC (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEŽ KOVAČIČ (kronika), TINE GUŽEJ (publicistika). JOŽE VOLFAND (komentarji). MITJA MERŠOL (sobotna priloga), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lek-torstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Glavni direktor ČGP Delo:
BRANE MUSAR
Direktor TOZD Delo:
EMIL ŠUŠTAR
f
V
DELO ★ stran 3
BOŽO KOVAČ
Kritična točka pred preobrazbo
Skupščina SFRJ in zvezni izvršni svet sta vsak na svojem področju za vrla v prepad drveči voz tik pred novo strmino. Tako je vsaj mogoče razumeti nastop podpredsednika ZIS .Miloša Milosavljeviča, ki ni izbira! besed o razmerah, ko je napovedoval nove ukrepe zvezne vlade in obenem prepričeval zvezni zbor. naj sprejme zakone, ki se ZIS zdijo neizbežni.
Kakšni bodo učinki, ki jih skriva debeli snop novih ukrepov? Lahko bi se reklo, da prav nič prijetni V odlokih o cenah je sicer marsikaj takega, kar bo olajšalo poslovanje v energetiki, prometu, bazični industriji in še kje. Navsezadnje bodo za enak obseg dela dobili višje cene in se tako kolikor toliko izkopali iz bolj ali manj neznosnega položaja. Bistveno drugače bo za njihove kupce, ki jim je zvezni izvršni svet s svojimi odloki pustil le malo ali nič manevrskega prostora. V nekaj mesecih se bodo znašli na kolenih ali še nižje, če ne bodo radikalno povečali izvoza in si tako pomagali z ugodnejšimi deviznimi tečaji in drugimi spodbudami, ali pa bodo morali pač odkriti druge skrivnosti boljšega gospodarjenja. To drugo, temeljite spremembe na ponudbeni strani, je seveda močno dolgoročen proces, na katerega vpliva vrsta okoliščin; o njih pa se še pogovarjati nismo resno začeli.
Rast osebnih dohodkov bo bistveno upočasnjena, pri nekaterih dejavnostih bo celo kar zastala. Ali bo ostalo dovolj prostora za spodbudo pri tem. ko bo življenje že od danes veliko dražje? Načelno gotovo, tudi Miloš Milosavljevič bi našel celo vrsto dokazov, da bo tako. Toda nervoza, ki se je lotila vse družbe, izsiljeni sestanki, stavke, že kar nevarna obremenjenost poslovodnih delavcev z normativizmom in sestankovanjem pri oblasteh, v stvarnem življenju le majhne možnosti sindikatov, da pri tem pomagajo, vse to utegne slabo vplivati na tehtno in globlje iskanje novega v delitvi.
Kakorkoli se morda čudno sliši, toda radikalno zmanjšani izdatki za službena potovanja in za reprezentanco bodo gotovo tudi otežkočili poslovanje, čeravno ni mogoče reči, da so ti ukrepi odveč. Navsezadnje prav po mediteransko nismo poznali prav nobene mere več, ko je bila priložnost koga pogostiti. In bolj ko smo bili revni, bolj smo se razkazovali. Gostoljubnost revnih je zares nekakšno pravilo, ki ne pozna pravih meja. Potovanja pa so tudi postala že kar bolezen. V letalih je bilo mogoče videti tudi cele kolektivne poslovodne organe, ki so se hodili pogajat ali si ogledovat karkoli že koristnega ali pa tudi ne povsem nujnega za poslovanje firme. Vprašanje je le. ali ne bo zvezna administracija pretiravala v svojem poslovanju in silila podjetja, da bodo ves potovalni denar porabila za potovanja v Beograd.
Javni izdatki so še bolj utesnjeni. Morda je to ena izmed tistih čeri. na kateri bo prišlo do spora med republikami in pokrajinama ter federalnimi organi. Kajti omejitve v javnih izdatkih
bodo dokončno prisilile v selektivnost pri naši nadstavbi, ki ima sicer razkošno fasado, zb njo pa se skriva čedalje večja revščina. Toda spraviti vse to na raven naše stvarne mere, bo hudo bolelo, tako kot bo bolelo, ko bomo iskali pravšnjo mero socialne politike, ki je ravno tako utesnjena.
Vse skupaj, rešitev tako rekoč za večino problemov pa bi lahko spravili na en sam skupni imenovalec; ali je v vsej tej krizi in v vsej tej novi utesnjenosti dovolj prostora za pobudo posameznika, pobudo podjetnih skupin, pobudo podjetij, narodov. . . Tu pa smo na torišču politike, ki naj bi dala nov zagon ljudem, seveda po demokratični in samoupravni poti, saj druge možnosti ni za pravi socializem. Vsi dosedanji so bolehali prav na tem in sami ideji napravili največ škode.
Na tej točki smo se zdaj znašli, takšen je vsaj prvi vtis. Drveči voz je zdaj zavrt. Ali pa bodo zavore vzdržale, je odvisno od nas vseh. Še bolj pa je odvisno od programa novih protiinflacijskih in stabilizacijskih ukrepov, ali bomo imeli dovolj moči, da zdaj vzdržimo v hudem in zberemo dovolj moči za globljo preobrazbo gospodarstva in vse družbe, torej tudi za smiselne spremembe ustave in zakona o združenem delu.
Pri programu ukrepov, ki ga je ponudil zvezni izvršni svet, se je v zvezni skupščini temeljito zataknilo, še posebej v razpravi z delegati iz Slovenije in Hrvaške. Premalo domišljen program ukrepov brez otipljivih izračunov učinkov, brez jasno razmejenih faz in seveda razločne usmeritve v odprto tržno gospodarstvo in z bistveno večjo samostojnostjo podjetij ni prepričljiv. Zvezni izvršni svet je sicer nenehno poudarjal, da je odprt za vse nove ideje, kar je bilo tudi res. Obenem pa je pritiskal na skupščino, da je potrebno prav zdaj in brez odlaganj sprejeti, kar je predložil. Tako je za tehtnejši skupni pretres in temeljit poseg v program zmanjkalo časa in energije. Delegati iz Slovenije in nekaj delegatov iz Hrvatske je zato glasovalo proti programu, kar je povzročilo tudi v skupščinskih kulo-arjih precej neprijetnih komentarjev. Predvsem pa ni pohvalno za program, četudi nekateri menijo, da predvsem ni pohvalno za Slovenijo.
Vendar je program zdaj sprejet. Vsaka njegova točka bo doživela tako rekoč posebno razde-lavo. ZIS bo po sklepu zvezne skupščine moral predložiti tudi izračune in mogoče bo na začrtani usmeritvi še marsikaj zboljšati, dodelati, predvsem pa domisliti. Zdi se, da vendarle še ni vse zamujeno. Bo pa pri tem Slovenija toliko bolj zavezana, da uresničuje že odločeno in da intenzivno in še naprej kritično sodeluje pri izdelavi novih ukrepov in preobrazbi gospodarskega sistema. Hkrati pa ji glasovanje proti daje nemara še več pravice, da kritično zahteva toliko večjo doslednost pri tistih, ki so se poudarjeno izrekali za predloženi program in vsaj po skupščinskih hodnikih prav nič prizanašali ugovorom in pomislekom, čeprav so bili podprti z dobrimi argumenti.
Začasni intervencijski ukrepi: najprej poseg v cene in porabo
ZIS seje odločil najprej odpraviti nekatera censka nesorazmerja, višino cen iz svoje pristojnosti pa je zamrznil na ravni 1. oktobra
BEOGRAD, 15. novembra (Tanjug) — Da bi zagotovili možnosti	gospodarstva
za dosledno uresničevanje ukrepov in dejavnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva, kot jih določa program, ki ga je skupščina SFRJ sprejela 14. novembra, je zvezni izvršni svet na svoji seji 14. novembra sprejel začasne intervencijske ukrepe ekonomske politike s ciljem ustaviti nadaljnje stopnjevanje inflacije in drugih neugodnih tokov.
naložbene politike in politike razširjene reprodukcije, pa tudi drugih ciljev srednjeročnega družbenega načrta razvoja države in ciljev ekonomske politike iz resolucije za to leto. ,
Za take ukrepe se je ZIS odločil, ker se gospodarski položaj v državi naglo slašba in ker se je gospodarska kriza letos še poglobila. Gospodarska dejavnost stagnira, delovna storilnost in učinkovitost gospodarjenja se nenehno slabšata, finančna neravnotežja in izgube pa so čedalje večji. Izkoriščenost zmogljivosti se zmanjšuje, poleg tega je materialni položaj gospodarstva in družbenih dejavnosti vse slabši. Slabe naložbe v gospodarstvo onemogočajo njegov nadaljnji razvoj, tehnološko posodobitev in vključevanje v svetovne gospodarske tokove. Porušeni so tudi odnosi na domačem trgu — ker ni konkurence, zaradi nezadostne domače proizvodnje in premajhnega vpliva konkurence iz tujine, zaradi monopolističnega ravnanja in drugih oblik motenja enotnosti jugoslovanskega trga.
Vsi ti neugodni, pogosto pa tudi protislovni tokovi povzročajo previsoko rast cen. Inflacija je iz meseca v mesec večja. Junija je znašala 100,6 odstotka, že konec oktobra pa 135,9 odstotka.
• Z namenom preprečiti take motnje, je zvezni izvršni svet poleg ukrepov za omejevanje posameznih oblik porabe, ki jih je sprejela skupščina SFRJ. sprejel sklepe o odpravljanju censkih nesorazmerij v panogah, ki imajo velike izgube in so se znašle v silno neugodnem gospodarskem položaju, določil pa je tudi najvišje cene, ki so v pristojnosti zveznih organov. Te podražitve so neizogibne, če hočemo preprečiti nepremostljive težave pri zagotavljanju najosnovnejših možnosti za delo v teh dejavnostih.
Če bi se taka rast cen nadaljevala. bi prišlo prihodnje leto do še hujših motenj v gospodarstvu z neugotovljivimi družbenogospodarskimi. socialnimi in političnimi posledicami.
Posledice tolikšne inflacije so izjemno hude in uničujoče vplivajo na vse ekonomske tokove v državi, zlasti na nadaljnji razvoj našega gospodarstva in na možnost za njegovo vključevanje v svetovne gospodarske tokove. Čedalje večje so tudi razlike v primarni, sekundarni in namenski delitvi dohodka po panogah in regijah. Prihaja do močnega razslojevanja delavskega razreda in prebivalstva, zniževanja življenjske ravni, večjega nezadovoljstva ter čedalje večje socialne napetosti in nezaupanja, da se bomo rešili iz krize Posebej je ogroženo uresničevanje
• Kot menijo, se bodo zaradi odpravljanja cenovnih nesorazmerij proizvajalne cene v industriji zvišale za okrog 24 odstotkov, cene na drobno za okrog 18 odstotkov, življenjski stroski pa se bodo povečali za približno 16 odstotkov. Sprememba marž v trgovini na drobno z živili bo zvišala drobnoprodajne cene za 0,15 do 0,20 odstotka.
Spričo takih razmer so bila čedalje hujša tudi cenovna nesorazmerja. Zato so se številne dejavnosti znašle v silno težavnem gospodarskem položaju. Ta nesorazmerja so tolikšna, da jih ni moč odpraviti le z delovanjem tržnih zakonitosti, ker bi to spričo sedanje zaprtosti jugoslovanskega trga povzročilo ekscesne premike cen in nadaljnjo naglo rast inflacije.
ZIS je spremenil cene tudi na
kar je posledica neposrednega vpliva spremembe cen zaradi odpravljanja nesorazmerij. Pač pa cene niso spremenjene na tistih sektorjih, ki so prosto oblikovali cene in pri katerih je bila tekoča rast cen v prvih devetih mesecih več kot 120 odstotkov. V dejavnostih, v katerih odpravljamo censka nesorazmerja, je prišlo do dodatnih sprememb tudi na podlagi učinkov spremembe tečaja.
Da bi zagotovili možnosti za primer, dokler ne bomo začeli izvajati vseh ukrepov iz programa za zmanjševanje inflacije in za stabilizacijo gospodarstva, je ZIS sprejel sklep o določanju najvišjih cen vseh izdelkov in storitev, pomembnih za vso državo.
Odlok o določanju najvišjih cen nekaterih izdelkov, pomembnih za vso državo, pravi, da so cene, ki jih oblikujejo samostojno, ali pa velja zanje eden izmed režimov družbenega nadzora nad cenami, zamrznjene na ravni 1. oktobra letos. ZIS je to sklenil zato, ker so številni subjekti v zadnjem času neupravičeno občutno zvišali cene.
Zvezni izvršni svet je ukazal vsem pristojnim organom, naj takoj začno uresničevati vse ukrepe, ki naj bi zagotovili možnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva.
Reformne ukrepe bo treba še dopolnjevati s stroko
Slovenska delegacija ni glasovala za protiinflacijski program, ker ga mora stroka dopolniti — Pri deviznem zakonu bo upoštevan glas gospodarstva
‘" "	'	-	-	_ .	področju združevanja dela in
sredstev. Srbski delegat Tomiča Raičevič je menil, da protiinfla-
BEOGRAD, 15. novembra - Po dopolnitvah, ki jih je ZIS predlagal v soboto, sta oba zbora skupščine SFRJ sprejela program ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. To naj bi bila osnova za prihodnje spremembe v gospodarskem sistemu in sprejemanje ukrepov v gospodarski politiki. Ti ukrepi so bili sprejeti z večino glasov, proti pa so bili slovenski delegati.
mena zunanjega dolga je treba izključno izkoristiti za prestruk-
Naklonjenost programu se je povečala v zadnjem hipu zaradi dopolnitev, ki jih je predložil ZIS, po katerih je bilo na primer sprejeto, da bo pri spremembah deviznega zakona kot startna varianta upoštevana tista, ki jo je predložila Gospodarska zbornica Jugoslavije, ne pa predlog zvezne vlade. Dolžniki bodo odslej odgovorni za opravljanje svojih obveznosti, s čimer naj bi bila odpravljena praksa podružblja-nja dolgov. Zmanjšanje splošne in skupne porabe bo potekalo selektivno, z uravnoteženo dinamiko v naslednjih treh letih, tako da bi ob koncu desetletja ta potrošnja v nacionalnem dohodku sodelovala s 30 odstotki. Proces liberalizacije cen naj bi se začel že naslednjega leta, popol-neje bo treba obdelati tudi ukrepe za spodbujanje deviznega varčevanja občanov, odkup deviz in deviznih nakazil iz tujine. Četudi ta preciziranja, ki so vne-šena v protiinflacijski program, niso brez pomena, kakor je izjavil slovenski delegat Danijel Pučko, ko je šlo za usklajevanje v odboru za družbenogospodarske odnose, nekaj sprememb ne more spremeniti splošnega značaja in kakovosti programa, da bi z njimi postal sprejemljiv.
Na seji zbora republik in pokrajin. ki je bila v soboto po dvodnevnem odlaganju, se je brezkompromisno do programa opredelil slovenski delegat Martin Mlinar.
Hrvaški delegat Mirko Skakič je poudaril. da v dodelavi programa niso v zadostni meri upoštevali hrvaških predlogov, in poudaril, da program ne zadostuje za reševanje ključnih aktualnih in dolgoročnih problemov jugoslovanskega gospodarstva. Zato ga je treba še naprej dopolnjevati, nekatere dele pa tudi popolnoma spremeniti. Sele ta-
• Slovenska delegacija ocenjuje, da kljub poboljšanju ne more glasovati za tak protiinflacijski program, je izjavil Martin Mlinar, niti ga ne more sprejeti kot dokument, ki bo zagotovil zmanjšanje inflacije, večjo vlogo trga in njegove prisile, zavaroval samostojnost gospodarskih subjektov in odprtost k svetovnemu gospodarstvu. Država nujno potrebuje operativni program, vendar na osnovi analitične ocene stanja in možnosti, s katerimi razpolagamo. Reformne ukrepe bo treba še naprej dopolnjevati in sicer s pomočjo širšega kroga strokovnjakov, potem pa ga ponovno vrniti v obravnavo skupščinam republik in pokrajin.
ko bi dobili operativno zasnovo stabilizacije. Pri tem je treba večji pomen nameniti pospešitvi proizvodnje, izvoza in deviznega priliva, namesto da bi prednost dali restriktivni politiki.
V nasprotju s tem je črnogorski delegat Emin Dobardžič sodil, da so nujni kratkoročni in radikalni ukrepi, ki bodo pripravili teren za delovanje ekonomskih zakonitosti in tržnih kriterijev. Program ne ponuja jasnega odgovora na vprašanje, kako se bo menjala gospodarska struktura in za katere mehanizme cirkulacije in koncentracije sredstev ter akumulacije gre. Nekatera območja v državi, na primer Črna gora, so že v kritičnem obdobju dezinvestiranja. Ljiljana Stanišič, delegatka iz BiH, je branila program s tem, da je poudarjala možnosti, po katerih bi nejasnosti odpravljali med njegovim uresničevanjem. Bistveno je, da ne bi več branili pozicij varovanja trenutno ugodnega stanja za nekatere dele družbe.
Makedonski delegat Duško Popov je menil, da, četudi je o protiinflacijskem programu bil sprejet tudi program za konsolidacijo zunanje zadolženosti, ni bilo v celoti ugotovljeno stanje nadpovprečno zadolženih republik in pokrajin. Zmanjšanje bre-
Iščejo denar za kmetije
V desetih letih naj bi v Suhi krajini pospešeno razvili 322 kmetij, v petih letih pa naj bi bil njihov dohodek za 12 odstotkov višji
TREBNJE, 15. novembra — Jeseni leta 1985 je na pobudo FAO mstal »Razvojni projekt Trebnje«, ki je zdaj v zaključni fazi. Že pred novim letom bo organiziran poseben seminar, na katerem se bode dogovorili, kako bodo teoretična spoznanja iz tega projekta spravili v življenje.
Zgolj za osvežitev spomina povejmo, da »Razvojni projekt Trebnje« jx>meni v bistvu pospeševanje vsestranskega razvoja v razvoju zaostalih predelov Suhe krajine. V prvi vrsti gre za kmetijstvo, zraven pa sodi še čebelarstvo, sadjarstvo, drobno gospodarstvo, infrastruktura in sploh v vse tiste dejavnosti, ki imajo v tem delu Slovenije kakršnekoli možnosti za razvoj, smisel vsega tega pa je, zadržati ljudi na vasi in tako preprečevati na eni strani izseljevanje, na drugi pa bistveno zmanjšati tudi dnevno migracijo. Po programu naj bi v desetih letih pospešili razvoj 322 kmetij oziroma približno 50 na leto. Vodja projekta dr. Matija Kovačič, namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo. je v zvezi s tem dejal: »V petih letih naj bi se skupni dohodek kmetij, ki so zajete v tem programu, povečal realno za okoli 45 odstotkov, stroški pa naj bi bili po istem merilu večji
za približno 33 odstotkov
—	kmetom naj bi torej ostalo kakih 12 odstotkov denarja več.«
Študija bo v celoti narejena in razposlana vsem zainteresiranim čez kak teden, v njej pa bodo nekatere zanimive ugotovitve. V trebanjski občini imata le Trebnje in Mirna zadovoljivo rešeno socialno infrastrukturo, zato se ponuja zanimiva rešitev: za občane, ki teritorialno sodijo k tema centroma, naj bi organizirali redne prevoze vsak dan
—	ugotovili so, da bi to najbolje lahko opravljali zasebni prevozniki. Razvoj industrije v tem delu Slovenije ekonomsko ni preveč zanimiv, kar pa ne velja za obrt. Mednarodna organizacija za industrijski razvoj UNIDO je že pokazala zanimanje, da v tem delu projekta tvorno sodeluje.
Ključni problem pri realizaciji projekta bo seveda denar. Med drugim tudi zato, ker trebanjska občina nima večje akumualcije.
»Razvojni projekt Trebnje« je
v bistvu edina tovrstna dejavnost v okviru FAO v Vzhodni Evropi — s podobnim programom so se ukvarjali tudi na Poljskem, pa so
• Dr. Matija Kovačič je dejal: »V Trebnjem bomo morali ustanoviti posebni komite, ki bo operativni organ, člani pa bodo tisti, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri razvoju Suhe krajine.« Lahko bi rekU tudi takole — tisti, ki imajo kaj denarja, ali pa kvečjemu tisti, ki vedo, kje bi denar lahko dobili. Po strokovni plati pa bo uresničevanje projekta spremljala posebna skupina.
kmalu odnehali, sicer pa je takšnih in podobnih programov več v sosednji Avstiji, Španiji, na Portugalskem in še kje. Doslej smo pri nas porabili za ta projekt precej več časa kot denarja in vse skupaj bo seveda imelo svoj smisel, če bomo uspeli teoretična spoznanja uresničiti. Dobršen del bremena bo ostal na ramenih tamkajšnjih kmetov.
ILIJA BREGAR
turiranje gospodarstva in za tehnološki razvoj, vendar na celem državnem območju. Kosovski delegat Džemšit Duričič je poudaril, da v protiinflacijskem programu manjkajo ukrepi za najbolj ogrožen del prebivalstva, ki ga predstavljajo brezposelni. Isto velja tudi za ukrepe, ki bi zagotovili večjo učinkovitost na
Odmevi izvršnih svetov na ukrepe zvezne vlade
Izvršni sveti so zamrznili cene z nedeljskim oziroma sobotnim stanjem
ZAGREB, TITOGRAD, PRIŠTINA, SKOPJE, 15. novembra (Tanjug) - Posamezni izvršni sveti treh republik in pokrajine Kosovo so že odgovorili na zadnje odločitve ZIS. Tako so v hrvaškem IS danes sprejeli odločitev o določanju najvišje ravni cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike. Cene, ki so veljale 15. novembra letos, so določene kot najvišje cene. Sprejeli so tudi ukrepe za neposredno kontrolo cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin. Občinski organi morajo najvišje cene in ukrepe kontrole predpisati najkasneje do 18. novembra. Črnogorski IS je določil kot najvišje cene tiste, ki so veljale 14. novembra. Kosovski IS je sklenil, da ostanejo cene na zdajšnji ravni, te pa veljalo od 1. oktobra. To pa ne velja za cene prevozov v medkrajevnem prometu, za šolske učbenike, dnevno časopisje, RTV naročnino in obvezno zavarovanje motornih vozil.'Tudi makedonski IS je odločil, da cene ostanejo na ravni, pri katerih jih je »zalotila« odločitev ZIS.
Kako se je dražil bencin?		
datum	navadni	super
3.10.1985	130,00	140,00
26.12.1986	225,00	240,00
20. 3.1987	260,00	280,00
20. 5.1987	315,00	341,00
14. 6.1987	390,0(f	420.00 460.00
7. 8.1987	430,00	
15.11.1937	650,00	700,00
cijski program predstavlja dobro orientacijo, vendar da še zmeraj ni jasno, kakšna bo celotna zasnova, to pa zato, ker smo tudi v dosedanji praksi na podlagi dobrih opredelitev pogostokrat sprejemali izsiljene in strokovno neosnovane ukrepe, ki so imeli
nasproten učinek. Za primer je navedel obračunski sistem. Janoš Šreder, delegat iz Vojvodine, je poudaril, da je treba začeti pri popravilu cenovnih nesorazmerij, saj ta neskladja ne ogrožajo samo nekaterih dejavnosti, ampak tudi celotne družbenopolitične skupnosti. Prav ti nujni ukrepi ga ženejo, da je glasoval za predložene sklepe in podporo programa. Prenos selektivnih kreditov iz NBJ v poslovne banke je po njegovem sprejemljiv v tisti meri, pr kateri bodo predhodno ustvarjene razmere za večjo mobilnost kapitala in razvijanje finančnega trga v državi. Na zveznem zboru so najprej hoteli sprejeti štiri interventne zakone, vendar so na predlog odbora za družbenoekonomske odnose zakon o negospodarskih in neproduktivnih investicijah preložili na naslednje zasedanje skupščine. Predsednik zveznega zbora Omer Kurpejovič je predlagal, da bi vse tri zakone naenkrat sprejemali po hitrem postopku, temu pa se je uprla slovenska delegatka Vika Potočnik in so tako glasovali in razpravljali o vsakem posebej. V pol ure so nato delegati z večino glasov sprejeli vsakega od predlaganih zakonov po hitrem postopku brez razprave in posebnosti.
BOJANA JAGER VASJA VENTURINI
BOJANA JAGER
Mnogo vprašanj, odgovor znan
Povprečnemu Jugoslovanu je scenarij, s katerim je zvezna vlada začela krotiti intlacijo, le težko razumljiv. Najprej je bil — in to pravzaprav istega dne — sprejet protiinflacijski program, ki naj bi deloval dolgoročno, potem pa interventni ukrepi, ki naj bi začeli učinkovati takoj, začenjajo pa se s serijo visokih podražitev; v enem zamahu naj bi drobno prodajne cene skočile za celih 18 odstotkov. Skratka, nižanje inflacije naj bi se med drugim začelo s podražitvami.
Seveda pa naj bi takoj po tem enkratnem popravljanju cenovnih nesorazmerij sledila zamrznitev cen na raven z začetka oktobra, s čimer naj bi bili vsaj v naslednjih petih ali šestih mesecih odpravljeni sedanji vzroki inflacije za deset ali več odstotkov na mesec. Ti ukrepi naj bi sami po sebi, vendar stihijsko, do konca leta prinesli daleč višjo inflacijo, kot se to zdi zdaj ob načrtovanem usklajevanju odnosov med cenami, trdijo v zisu. Očitno se je uveljavilo mnenje, da je treba grenko zdravilo popiti na mah, potlej pa imeti nadzor nad potekom bolezni. Če pustimo ob strani, kolikšna naj bi bila iznajdljivost proizvajalcev, da bi z novimi proizvodi vendarle nekako izničili učinke te nove kombinirane poteze (podražitve in zamrznitve), in vprašanje, ali bo trg ponovno nagrajen z raznimi pomanjkanji posameznih vrst blaga, je le treba izpostaviti problem vseh drugih, ki morajo amortizirati učinke takšnega odpravljanja cenovnih nesorazmerij v energetiki, prometu, bazični proizvodnji in v kmetijstvu. Ne glede na morebitno korekcijo, do katere bo lahko prišlo, je jasno, da se bo predelovalna industrija kmalu znašla sredi hudih problemov, ki bi jih lahko imenovali tudi opustošenje dohodka. Zvezna vlada je sicer še z eno potezo enkratno določila sorazmerje tečaja dinarja do vseh valut (vendar v istem procentu). To naj bi omogočilo izvoznikom dohodkovno ravnotežje. S tem naj bi dooer del predelovalne industrije bil preusmerjen na konvertibilna tržišča, kajti večji dohodki doma zaradi višjih cen ne bodo več mogoči. Kljub temu pa: niti ne bo vsega mogoče izvoziti niti izvoz doslej ni zmogel biti donosen. Komajda je jx»krival samega sebe, zato je zdaj možnost, da bi nekoliko nadomestili morebitne izgube z domačega trga, nemogoča. Olajšava gospodarskim kolektivom naj bi bila tudi odločitev, po kateri naj bi do konca tega leta bile na sedanji ravni zadržane tudi nominalne obrestne stopnje. To pa je v kombinaciji z zamrznitvijo cen vendarle poteza, ki bi utegnila imeti tudi inflatomi učinek.
Zvezna vlada je tudi pri osebnih dohodkih storila nekaj, kar utegne imeti nasproten učinek in ob tržnem neravnotežju prinesti nov inflacijski naboj. Rast plač in porabe je namreč delno omejena, cene pa so zamrznjene. Pri porabi se niso dotaknili splošne porabe na ravni federacije, »prostih rok« pa so pri osebnih dohodkih ostali gospodarski tozdi, znanstvene raziskovalne dejavnosti in še nekateri. To je dobro za njihovo motivacijo za produktivnejše delo, vendar pa v vsaki ekonomski formuli neravnotežje plač in cen samo vpliva na še večjo inflacijo. ZIS je sicer poudaril, da bo spremljal uresničevanje dogovorjene politike delitve in v primeru njenega kršenja predlagal ustrezne ukrepe.
Ko pa tudi površno pogledamo ta dodatek protiinflacijskega programa v obliki začasnih ukrepov, se vsiljuje vtis, da nam tudi tu niso ponudili dosledne zasnove, ampak nekaj vmesnega. Intervencije so polintervencije, administrativne ukrepe pa naj bi vzeli kot nekaj, kar je tržno usmeijeno. Zato mnogi že predvidevajo neuspeh takšnega kratkoročnega jx>sega v dviganje inflacije. Zveznemu izvršnemu svetu je določen odmor nujen vsaj iz dveh razlogov: ker ne more preko noči zaključiti jx>gajanj o reprogramiranju zunanjih dolgov in ker mora pripraviti prvi krog za udejanjenje protiinflacijskega programa. Na vprašanje, kaj bo v izbojevanem predihu storil ZIS, da zagotovo prepreči eksplozijo cen, ki zmeraj silovito sledi po zamrznitvi, je podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič lakonsko povedal: Piše v programu. Ce lahko sodimo po pripombah, s katerimi je bil ta program sprejet v skupščini, je prav to, kar piše, nezadostno zagotovilo, da bo inflacija premagana in gospodarstvo stabilizirano.
Ali bi lahko bilo gibanje plač drugače povezano s protiinflacijskim programom? ZIS trdi, da ne. V sindikatih “na primer poudarjajo, da bi dosledno spoštovanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov samo po sebi prispevalo za 10 odstotkov manjšo rast osebnih dohodkov od sedanje. Sicer pa so tudi brez administrativnih posegov v delitev postajale plačilne kuverte vse tanjše, razen v zadnjem mesecu. Pojema tudi povpraševanje, zaloge blaga, ki polnijo skladišča, pa bi verjetno vplivalo tudi na cene. Tisto, kar je resnično nepredvidljivo v sedanjih okoliščinah (ki so sprožile tudi te interventne ukrepe), so učinki psihološke inflacije in dirka proizvajalcev, da bi se vnaprej zavarovali z višjimi cenami. K temu pa je brez dvoma prispevalo tudi napeto razpravljanje o protiinflacijskem programu, kakor tudi pričakovanja, kaj se skriva za hribom. Dopolnilo programa je zdaj tu.
S TELEPRINTERJA
Splošna mobilizacija omogoča nove ofenzive
TEHERAN, 15. novembra (Tanjug) - S splošno mobilizacijo se bo povečala pripravljenost Irancev, da se soočijo s sovražnim delovanjem ZDA, je izjavil iranski premier Musavi. Ko je komentiral razglas, s katerim je vrhovni svet za podporo vojni pozval Irance k splošni mobilizaciji, je Musavi dejal, da bo izpolnjevanje tega poziva omogočilo »nasprotovanje Ameriki« in »začenjanje novih ofenziv.«
Po trditvah predsednika vlade islamske republike, je cilj resolucije 598, s katero varnostni svet ZN poziva k premirju v zalivski vojni, prisiliti Iran, da sprejme ameriški mirovni načrt.
Protestni pohodi protestantov na Severnem Irskem
BELFAST, 15. novembra (Tanjug) — Na tisoče protestantov je v soboto sodelovalo v protestnih pohodih, ki so jih organizirali v treh mestih Severne Irske ob obletnici podpisovanja sporazuma, ki irski republiki daje svetovalno vlogo v upravljanju te britanske pokrajine. Kot javljajo zahodne tiskovne agencije, so bili protestni pohodi v Hills-boroughu pri Belfastu, v Dunganonu in v drugem največjem severnoirskem mestu Londonderryu. Po trditvah govornikov na shodih ta sporazum, ki sta ga pred dvema letoma podpisala britanska premierka Thatcherjeva in tedanji irski premier Fitzgerald, ni izpolnil svojega osnovnega namena, to je, da bi oslabil irsko republikansko armado in pripomogel k zmanjšanju nasilja v pokrajini.
Prof ij ugoslo vanske demonstracije Albancev v Stockholmu
STOCKHOLM, 15. novembra (Tanjug) — V Stockholmu je prišlo v soboto do protijugoslovanskih demonstracij s pozicij albanskega nacionalizma in separatizma. Okoli 70 Albancev se je zbralo pred.ambasado SFRJ z albanskimi zastavami in transparenti z napisi »Kosovo republika«, »Svoboda za Kosovo«, »Specialne enote ven iz Kosova« in »Stran roke z naše zastave«. V govorih v albanskem in švedskem jeziku so vzklikali parole proti Jugoslaviji in njenemu sistemu. Organizatorji demonstracij so tukajšnjim oblastem najavili okoli 200 udeležencev, vendar se jih je zbralo le 70, med katerimi so bili tudi otroci. Protijugoslovanske demonstracije v Stockholmu so očitno bile del organizirane akcije v severni Evropi. Albanci so pred kratkim demonstrirali tudi v švedskem mestu Malmoju in Oslu na Norveškem, vendar tudi tam niso pritegnile pozornosti domačinov.
Španija izgnala alžirske pripadnike opozicije
MADRID, 15. novembra (Tanjug) - Španija je izgnala tri Alžirce, pristaše nekdanjega alžirskega predsednika Ben Bele. S tem je izpolnila dogovor z alžirsko vlado o obojestranskem spremljanju delovanja opozicije v teh dveh državah. Trojica alžirskih pripadnikov opozicije je pripotovala iz Francije v Madrid, da bi imeli tiskovno konferenco o človekovih pravicah v Alžiriji. Toda španske oblasti so konferenco prepovedale. Pred tem je sekretariat za državno varnost izdal ostro sporočilo, v katerem poudarja, da bo Španija preprečila vsakršno aktivnost, ki je v nasprotju s sporazumi, sklenjenimi s tretjimi državami na področju državne varnosti.
Polkovnik Ali Seybou novi nigrski predsednik
DAKAR, 15. novembra (Tanjug) — Polkovnik Ali Seybou je bi! izbran za novega predsednika vrhovega vojaškega sveta Nigra. Na tej funkciji je zamenjal generala Seynija Kountcheja, ki je umrl pretekli teden. Vseh sedem članov vrhovnega vojaškega sveta Nigra, med katerimi ima Seybou najvišji čin, je glasovalo zanj. Ali Seybou je bil tik pred smrtjo predsednika Kountcheja izbran za vršilca dolžnosti predsednika vrhovnega vojaškega sveta. Po izvolitvi je najavil, da bo nadaljeval z uresničevanjem idealov in ciljev svojega predhodnika.
Splošna stavka v Bangladešu hromi življenje
DAKA, 15. novembra (Tanjug) — Protivladni protesti v Bangladešu se nadaljujejo s splošno stavko, ki je praktično ohromila življenje v največjih mestih države. Po poročilih zahodnih tiskovnih agencij je Daka mrtvo mesto, kjer po ulicah patruljirajo odredi vojaške fiolicije. Podobno je v Čitagongu, Kulni in drugih mestih. Stavka je del kampanje opozicijskih strank proti predsedniku Eršadu. Eršad je odbil zahtevo po odstopu in izjavil, da ne bo več trpel »takšnih neumnosti«. V protivladnih protestih, ki trajajo že od preteklega torka, je umrlo pet oseb.
Kuvajt obnovil diplomatske odnose z Egiptom
KUVAJT, 15. novembra (Tanjug) - Po skoraj desetletni prekinitvi je Kuvajt obnovil diplomatske odnose z Egiptom. V uradnem sporočilu, ki so ga objavili istočasno v obeh državah, so izjavili, da bo ta odločitev, zasnovana na obojestranskem prepričanju o nedeljivosti arabske usode, pripomogla h krepitvi solidarnosti in enotnosti arabskega sveta. Od zaključka izrednega arabskega vrha v Amanu preteklo sredo so diplomatske odnose z Egiptom obnovili združeni arabski emirati, Irak Maroko in Kuvajt. Pričakujejo, da jim bodo sledile tudi ostale arabske države Zaliva.
Prihod iraškega in iranskega ministra v OZN
NEW YORK, 15. novembra (Tanjug) — Pričakujejo, da bosta na sedež Združenih narodov v New Yorku še ta mesec dopotovala ministra za zunanje zadeve Iraka Tariq Aziz in Irana Ali Akbar Velayati. Generalni sekretar ZN Perez de Cuellar je zahteval od šefov diplomacij obeh sprtih strani, naj pošljeta svoja predstavnika v New York, da bi natančno izrazila svoji stališči do resolucije varnostnaga sveta o premirju in umiku njunih čet na mednarodno priznane meje.
Potrjena smrtna kazen za bivšega cesarja Bokasso
DAKAR, 15. novembra (Tanjug) — Vrhovno sodišče Centralnoafriške republike je zavrnilo pritožbo advokata bivšega cesarja Jean-Bedela Bo-kasse na izrečeno smrtno kazen. Bokasso so obsodili na smrt 12. junija letos po več kot sedem mesecev trajajočem procesu, na katerem so ga spoznali za krivega številnih ubojev, zapiranja ljudi, še posebno otrok, in za prisvajanje državnih fondov. Bokasso lahko zdaj pomilosti le še šef države general Andrč Kolingba.
IZ POSLOVNEGA SVETA
Proračun Evropske skupnosti
SKUPNO.od toga [postalo
m) kmetijski izdatki
1973	76	77	79
Vir: Eco nomist, London
•	MANJŠI PRIMANJKLJAJ OKREPIL DOLAR — Zahodnoevropski, ameriški in japonski trgi denarja so na zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja ZDA (od 15,68 milijard dolarjev v avgustu na 14,08 milijard v septembru) reagirale z okrevanjem vrednosti dolarja na 1,68 do 1,69 marke. A kljub temu podatki o septembrski ameriški trgovini niso prinesli pričakovanih elementov o bodočem gibanju ameriške valute. Četudi so ZDA septembra povečale izvoz za 3,8 odstotka, uvoz pa zmanjšale za 2,4 odstotka, je trgovinski primanjkljaj v obdobju od januarja do septembra dosegel 128,17 milijarde dolarjev, lani v tem času pa je bil 123,45 milijarde. Borzni posredniki sedaj čakajo na izid vvashingtonskih pogajanj o proračunu, strokovnjaki firme Shear-son Lehman Brothers pa so močno črnogledi. Tudi če bo med Belo hišo in kongresom dosežen dogovor, bo preskromen in zapoznel, zatrjujejo.
•	NIŽJA PROIZVODNJA AVTOMOBILOV V ZDA — Največje ameriške tovarne avtomobilov za obdobje januar—marec 1988 načrtujejo proizvodnjo 1,814,330 vozil, v prvem letošnjem četrtletju pa so jih izdelali 2,022.579. Glavni razlog za omejevanje proizvodnje je najx>ved, da se bo zaradi oktobrskega padca delnic, ki bo povzročil upočasnitev gospodarske dejavnosti nasploh, zmanjšalo tudi povpraševanje po avtomobilih.
•	V JUGOSLAVIJI DOVOLJ ČRPALK Z NEOSVINČENIM BENCINOM - Od 1. februarja 1988 v ZR Nemčiji pričenja veljati predpis o prepovedi uporabe navadnega bencina z dodatkom svinca. V Turistični zvezi Jugoslavije menijo, da to ne bo zmanjšalo prihod motoriziranih turistov v našo državo, kajti na voljo je dovolj črpalk z neosvinčenim bencinom, ki lahko z gorivom oskrbijo 1,8 milijona turistov iz ZR Nemčije.
•	UGODNA MENJAVA Z GRČUO IN
TURČIJO — V devetih mesecih letos je vrednost menjave med Jugoslavijo in Grčijo dosegla 151 milijonov dolarjev, kar je 9,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Naši izvozniki so južni sosedi prodali za 117 milijonov dolarjev blaga, kar pomeni, da smo dosegli lep zunanjetrgovinski presežek, kljub temu da ni bilo načrtovanega izvoza junetine. Menda bodo grške oblasti do konca leta odobrile nakup dogovorjenih 14.000 ton junetine, tako da se bo bilanca še izboljšala. S Turčijo smo v devetih mesecih dosegli 89,3 milijona dotaijev blagovne menjave, ki je pravta-ko navrgla presežek. Dokaj presenetljivo pa je, da so na seji sekcije GZJ za Grčijo in Turčijo, kjer so analizirali našo menjavo z obema državama, poudarili da je uravnoteženje menjave ena prednostnih nalog.
•	KLJUB ZALIVSKI VOJNI BODO CENE NAFTE STABILNE — Komisija Evropske skupnosti meni, da bodo cene surove nafte ostale pri 18 dolarjih za sod, navzlic temu pa poročilo, ki ga bodo podali ministrom za energijo, opozarja na previdnost in poudarja nujnost »odločne in usklajene akcije, če bi prišlo do nepredvidljivih dogodkov, ki bi poslabšali preskrbo z nafto z ob-
močja Perzijskega zaliva« Članice OECD bodo letos porabile le za odstotek več nafte kot doslej, v Evropski skupnosti pa bodo porabo celo zmanjšali za dva odstotka.
•	PLAČE V ČSSR CEZ OJNICE - Ker so plače presegle načrtovano mejo, je praška vlada naročila ministrstvom in drugim organom, naj jih Ltkoj uskladijo z rezultati gospodarjenja, ki so nižji od načrtovanih. Napovedali so tudi ukrepe proti tistim, ki so odgovorni za neskladje med plačami in ustvarjenim dohodkom. V gospodarstvu so se plače v prvem polletju povečale za 2,8 odstotka, načrtovali pa so 2,1 odstotka.
•	OSTREJŠE NADZOROVANJE PRIVATNE INDUSTRIJE - Perujska vlada bo letno porabila 120 milijonov dolarjev — kar je le nekaj manj od letnega odplačila dolgov tujim upnikom - za nadzorovanje privatnih poslovnežev, ki z različnimi manipulacijami v tujini kopičijo velike količine denarja. Po podatkih IMF in Svetovne banke je iz Peruja v tujino v zadnjih osmih letih odteklo okoli 3,8 milijarde dolarjev perujska centralna banka pa štiriletni odtok ocenjuje na 3,5 milijarde dolarjev.
•	PRODOR INDONEZIJE V EVROPO?
-	Nova indonezijska strategija zmanjševanja odvisnosti od izvoza nafte vsebuje tudi zemljepisno prerazporeditev. Doslej je Indonezija trgovala predvsem z ZDA, Japonsko in državami ASE-AN, sedaj pa naj bi se usmerila tudi na evropski trg. Nedavno so v Džakarti podpisali sporazuma o gospodarskem sodelovanju z ZR Nemčijo in Nizozemsko. Blagovna menjava s Francijo je tradicionalno dobra, pravkar pa se pogajajo z Veliko Britanijo, s katero ima Indonezija 175 milijonov dolarjev trgovinskega primanjkljaja.
•	AVSTRALSKI PRITISK NA REAGANA
—	Premier Bob Hawke je ameriškemu predsedniku Ronaldu Reaganu poslal pismo, v katerem poudarja, da bi ameriška administracija morala oklestiti proračunski primanjkljaj za več kot 23 milijard dolarjev, kot sedaj načrtuje. Po Hawko-vem prepričanju lahko ZDA samo z ostrejšo davčno politiko znova dosežejo zaupanje mednarodnih finančnih trgov.
• NA KRATKO:
■	Etiopija načrtuje, da bo v naslednjih petih letih s pomočjo tujih posojil v vrednosti 41 milijonov dolarjev zgradila nan\akalne sisteme na več kot 12.000 hektarjev obdelovalne zemlje.
■	Švedski telekomunikacijski velikan Ericsson bo v Saudski Arabiji opremi’ telefonsko omrežje. Vrednost del je okoli 50 milijonov dolarjev.
■	V Teheranu je bilo pretekli teden posvetovanje o možnostih za ustanovitev »islamskega skupnega trga«.
■	Švica je od Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) zahtevala reforme za učinkovitejše delo. Delež Švice v proračunu organizacije je šet milijonov dolarjev, poleg tega pa daje še okoli 20 milijonov frankov prostovoljnih in posrednih prispevkov.
■	Evropske letalske družbe so septembra prepeljale 10,5 odstotka več potnikov kot v istem mesecu lani, v šestih mesecih pa se je število potnikov povečalo za 10 odstotkov.
■	Baker je na londonski borzi dosegel ceno 1.540 funtov na tono, kar je največ v zadnjih 13 letih. Glavni vzrok so nizke zaloge te kovine.
■	Mednarodni turistični iztržek bo do konca stoletja dosegel deset odstotkov vrednosti blagovne menjave, s sedanjim petodstotnim deležem pa že presega črno metalurgijo ali vojaško industrijo, zatrjujejo na sedežu WTO.
■	V desetih letošnjih mesecih je inflacija v Mehiki dosegla 109,2 odstotka in s tem presegla lanskoletno dvanajstmesečno višino (105,7 odstotka). Vlada je za letos napovedovala 75 do 85-odstotni skok inflacije.
I
Kamboški dialog v kitajsko-francoski politični režiji
Sredi decembra se bosta v Franciji sestala princ Sihanuk in predsednik protivi-etnamske vlade v Phnom Penhu Hun Sen, morda pa tudi Vietnamec Co Thach
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 15. novembra — Obisk šefa kitajske republike Li Xianni-ana v Parizu je prinesel poleg »široke izmenjave mnenj« in tistega, kar Francoze najbolj zanima, možnosti za izvoz francoske tehnologije na Kitajsko, tudi zanimivo podrobnost: sredi decembra se bosta sestala v Parizu ali v Eere-en-Tardenois princ Sihanuk in Hun Sen, predsednik provietnamske vlade v Kambodži.
Kakšni bodo rezultati srečanja, se bo še pokazalo, toda tako iz kitajskih kot vietnamskih virov potrjujejo, da bo do sestanka, ki naj bi pripomogel k politični rešitvi kamboške krize, res prišlo. Kar se tiče francoske diplomacije, je značilno, da sta v svojih zdravicah predsedniku kitajske republike tako Fran^ois Mitterrand kot Jacques Chirac izrekla zelo nedvoumne besede.
»Francija s simpatijami spremlja pobudo princa Sihanuka. ki naj njegovemu ljudstvu povrne neodvisnost in dostojanstvo«, je rekel Mitterrand, Chirac pa, da Francija srčno želi »začetek dialoga med udeleženimi stranmi ter med njimi in Vietnamom, ki se je spustil v drago avanturo
brez upanja na uspeh, dialoga, ki bi omogočil obnoviti na tem celotnem območju mir, tako potreben vsem ljudstvom Indo-kine«.
Li Xiannian ni izrecno omenil, razen upanja, da bodo vse »vroče točke«, čimprej umirjene in da bo konec vseh agresij, okupacij in intervencij proti drugim državam. Široka formulacija, ki zajema vse, od vojne v Zalivu preko Afganistana do Indokine in konkretno Kambodže.
Kitajci ne nasprotujejo srečanju Sihanuk Hun Sen, vendar so dokaj skeptični, kar zadeva težo sestanka in njegove rezultate. Toda priprave tečejo naprej.
Sihanuk, bivši vladar Kambodže in nasprotnik vietnamske
Še izboljševati dobro sodelovanje
V	Beogradu so izdali skupno sporočilo o pogovorih med Lazaijem Mojsovom in Nicolaeom Ceausescom
BEOGRAD, 15. novembra (Tanjug) — Gb koncu obiska romunskega predsednika in generalnega sekretarja romunske KP Nicolaea Ceausesca v naši državi so v skupnem sporočilu poudarili, da sta predsednik presedstva SFRJ Lazar Mojsov in Nicolae Ceausescu izmenjala mnenja o položaju in perspektivah jugoslovansko-romunskih odnosov, o možnostih za njihovo izboljšanje, o družbeno-ekonomskem razvoju obeh držav ter o najpomembnejših mednarodnih problemih.
Tradicionalno prijateljski odnosi in sodelovanje dveh držav poteka v duhu dobrih odnosov med sosedi, ob upoštevanju suverenosti, zemeljske celovitosti, enakopravnosti, nevmeševa-nja v notranje zadeve ter različnega mednarodnega položaja in posebnih poti notranjega razvoja obeh držav, ugotavlja sporočilo. Oba državnika sta potrdila pripravljenost za nadaljnje izboljšanje sodelovanja na vseh področjih, zanimivih za obe strani.
Gospodarsko sodelovanje ima posebej pomembno mesto v jugoslovansko-romunskih odnosih, zato so med beograjskimi pogovori temu področju posvetili največjo pozornost. To še posebej velja za razširitev vseh oblik proizvodne kooperacije in specializacije. Med pogovori so poudarili pomen gradnje in izkoriščanja hidroenergetskih in plovnih sistemov na Djerdapu. Oba predsednika sta soglašala, da je treba okrepiti prizadevanja za razmah sodelovanja, še posebej pri sodobni tehnologiji, kot tudi v elektroniki, elektrotehniki, strojegradnji, kemiji, petrokemiji. črni in barvni metalurgiji. Državi bosta izdelali program razvoja kooperacije in specializacije na področjih, ki so posebnega pomena za njun gospodarski razvoj, gospodarsko in znan-stveno-tehnično sodelovanje pa bosta dvignili na višjo raven.
V	pogovorih so tudi poudarili zanimanje obeh držav za intenzivnejše sodelovanje v prevozu in tranzitu blaga.
Pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Djordje Hadži-Mihailovič in državni sekretar v romunskem ministrstvu za zunanjo trgovino Konstantin Stanca sta med obiskom predsednika Ceausesca podpisala protokol o blagovni menjavi v prihodnjem letu. ki naj bi dosegla vrednost 550 milijonov dolarjev, v tem ko bo letos okoli 300 milijonov.
Predsednika Mojsov in Ceausecu sta podrobno izmenjala mnenja o položaju v svetu, pri čemer je bilo opaziti soglasje ali podobnost stališč o vrsti najpomembnejših mednarodnih problemov. Ocenila sta. da je mednarodni položaj še nadalje zapleten in protisloven. Označujejo ga pozitivni premiki, ki omogočajo možnosti za stabilnejše odnose v svetu. Načelni sporazum med ZSSR in ZDA o odpravi raket srednjega dosega in operativno-taktičnih raket bo morda imel zgodovinski pomen za dejanski začetek procesa jedrskega razoroževanja. Jugoslavija in Romunija se zavzemata za razširitev takšnih ukrepov na druga področja, za zmanjšanje strateškega jedrskega orožja in drugih sredstev za množično uničevanje ter za ustavljanje militarizacije vesolja.
Številna krizna žarišča v različnih delih sveta, razpihovanje vojaških spopadov, poglabljanje gospodarske krize, še posebej pa prepada med razvitimi in nerazvitimi ter nadaljevanje tekme v oboroževanju nenehno ogroža mir in varnost v svetu, poleg tega pa zelo resno slabša položaj držav v razvoju.
V pogovorih so poudarili nujnost, da se sestanek KVSE na Dunaju zaključi s kar najboljšimi rezultati in takšnimi dogovori, ki bodo pripomogli k razoroževanju in krepitvi zaupanja na evropski celini ter k razvoju sodelovanja med državami udeleženkami te konference. Predsednika Mojsov in Ceausescu sta posebno pozornost posvetila krepitvi varnosti in sodelovanja na Balkanu in znova potrdila pripravljenost na aktivno sodelovanje o preoblikovanju Balkana v območje miru, stabilnosti, brez jedrskega ali kemičnega orožja. Ob tem sta dva predsednika menila, da bi bilo koristno delovati v prid srečanja balkanskih držav na najvišji ravni. Krepitev sodelovanja na Balkanu pomeni velik prispevek utrjevanju miru in varnosti na tem območju, pa tudi v Sredozemlju, Evropi in svetu. Dva predsednika sta poudarila pozitivno vlogo politike in gibanja neuvrščenosti v mednarodnih odnosih.
Nicoale Ceausescu je predsednika predsedstva SFRJ povabil na uradni obisk v Romunijo, kar je bilo sprejeto.
dominacije, ki tvega opozicijo vladi v Phnom Penhu z zavezništvom z Rdečimi Khmeri, je v torek prispel v Francijo, kjer so mnenja med kamboško emigracijo o smislu sestanka močno deljena. Toda to je normalen pojav pri sleherni politični diaspori. Sihanukovi pristaši odgovarjajo, da bo rezultat samo rešitev po laoškem primeru, da Sihanuk nima zadostne teže v primerjavi s provietnamsko stranko v državi in predvsem, da je dvomljivo zadržanje Rdečih Khmerov, da se brez dialoga ne pride nikamor.
Vsekakor brez vizuma iz Pekinga in Hanoija sestanek ne bi bil mogoč, vse pa kaže, da je bil pečat na ta potni list udarjen tudi v Moskvi. Nguyen Co Thach, šef vietnamske diplomacije je med proslavo, oktobrske revolucije potrdil dopisniku Figaroja, da je Hanoi za politično rešitev kamboške krize, da podpira predvideni sestanek v Franciji med Sihanukom in Hun Senom, vendar »nima namena, da bi se posredno ali neposredno vmešaval v ta dialog«.
A zanimiva podrobnost: v času, predvidenem za srečanje Si-hanuk-Hun Sen, v prvi polovici decembra, bo v Parizu tudi Ngu-yen Co Thach, gost na kongresu francoske komunistične partije. O posrednem ali neposrednem vplivanju na pogovore je najbrž komentar odveč. Tembolj, ker je slišat:, da utegne priti do »diskretnega« sestanka med Co Thachem in Sihanukom, ki pričakuje iz Moskve, kjer je Nguy-en Co Thach že dva tedna, pisno potrdilo o srečanju z nedvomno najbolj pomembnim sogovornikom, Vietnamcem.
Kakšno bo mnenje Moskve, ki jo Indokina drago stane, ob angažmajih na Bližnjem vzhodu in predvsem v trenutku, ko išče tudi izhod iz Afganistana?
Za Hanoi naj bi bile splošne volitve pod nadzorstvom tujih opazovalcev »podlaga za politično rešitev« in odhod vietnamskih »prostovoljcev« iz Kambodže do leta 1990. Rok kaže. da bo sleherna rešitev, celo, če ji pritrdijo tako iz Moskve na eni kot iz Pekinga na drugi, dolgoročna. Pariz igra tu vlogo posrednika — kot nekdanji gospodar Indokine, ki skuša ohraniti svoj vpliv tudi v tem delu sveta prosto po Kiplingu kot »prijatelj vsega sveta«, vseh strank v indokitajskem zapletu.
JAKA ŠTULAR
BOJAN GROBOVŠEK
»Fenomen« Haider
Vse od lanskoletnih zveznih volitev, kjer je Svobodnjaški stranki (FPO) uspelo podvojiti njene glasove, se v Avstriji rado govori o »fenomenu« Haider. Večina komentatorjev je namreč tedanji volilni uspeh svobodnjakov kratkomalopripisala Jorgu Haiderju, tedaj praktično novopečenemu vodji Svobodnjaške stranke. Prav tako pa mnogi v veliki meri pripisujejo Haiderju zaslugo za uspeh FPO na nedavnih dunajskih deželnih volitvah, kjer so se svobodnjaki odrezali približno tako kot lani na zveznih.
Porast FPO in »fenomen« Haider sta vzbudila precej zanimanja tudi v tujini, deloma pa tudi zaskrbljenost. Dejstvo je pač, da je FPO organizacijsko in ideološko naslednica povojne VDU (Zveze neodvisnih), t. j. stranke, katere volilni potencial so predstavljali najbolj predani privrženci medvojne preteklosti. Res je sicer, da je FPO v sedemdesetih in v prvi polovici 80-ih let skušala izplavati iz »vedno včerajšnjih« vod in se uveljaviti kot »dejanska« liberalna stranka. Pred približno letom dni, ko je Jorgu Haiderju ob ovacijah (z velikonemškim in rjavkastim zahodom) večine strankinih delegatov uspelo izpodriniti tedanjega predsednika stranke in vicekanclerja Norberta Stegerja, pa se je pokazalo, da je liberalna struja znotraj FPO v manjšini. Vodstvo je prevzel dotedanji vodja FPO na Koroškem, kjer je velikonemška, ali če hočemo »včerajšnja« subkultura precej bolj prisotna kot drugod v Avstriji. Pri nekaterih se je malodane pojavila panična vizija o »Fiihrerju« Jorgu, ki spravlja množice v delirij z »včerajšnjimi« floskulami.
Haider je spreten politik, ki ve, da bi bilo v današnji Avstriji, ki je zaradi afere VValdheim že itak pod mednarodnim drbbno-gledom, preveč mahanja z »včerajšnjo« retoriko celo kontrapro-duktivno: Ko je beseda o petdesetletnici Anschlussa, ki bo marca naslednje leto, Haider sicer sprenevedavo govori o »jubileju« in ne o »spominskem letu«, kot to počno ostali. Prav tako je Haider nedavno na Gradiščanskem zaščitil nekega manjšega svobodnjaškega politika s stvarno desno preteklostjo, češ da se je dotični od te preteklosti distanciral. S tem si Haider zagotavlja lojalnost »včerajšnjih« v lastni stranki in si pridobiva glasove »včerajšnjih« od drugod. Vendar s tem (vsaj izven Koroške) ne pretirava. Obrača se predvsem k »malemu človeku«, ki naj bi bil po Haiderjevi retoriki v primežu obeh koalicijskih strank, in s tem žrtev njunih odločitev o povečanju davščin, o znižanju penzij in o tem, da bosta Dunaj in Budimpešta skupaj pripravili svetovno razstavo. »In kdo bo vse to plačal«?, se Haider retorično sprašuje. Odgovor naj bi bil na dlani: »Avstrijski ,mali davkoplačevalec' seveda«. Če je publika drugačna, Haider ve povedati, da bi bilo treba podjetnikom omogočiti veliko več manevrskega prostora in gospodarstvo liberalizirati. In približevanje Avstrije ES? Seveda, to je po njegovem treba čimprej storiti. Res pa je, da se njegova retorika na deželi nekoliko spremeni, kžjti tam raje pove, da bi brezglavo hitenje vladnih strank proti Evropi lahko imelo zelo hude posledice za avstrijskega kmeta.
Socialisti ne kažejo znakov panike pred relativnimi Haiderjevimi uspehi. Pri OVP je zaskrbljenosti seveda nekoliko več, nasploh pa so zelo redki taki, ki menijo, da bi Haiderjeva FPO v prihodnje lahko še občutneje porasla. Večina opazovalcev vendarle meni, da ima v sedanjih razmerah tovrsten populizem brez konkretnega programa pač svoje meje. Drži pa, da Haider in njegova FPO kot jeziček na tehtnici že sedaj lahko vnašata nemir med koalicijska partnerja, kar se je pokazalo ob nedavnem zavezništvu med Ljudsko stranko in FPO na Gradiščanskem. Prav zato je generalni sekretar SPO Heinrich Keller posvaril pred vsakršnim zavezništvom na deželni ravni z FPO. V kolikor bi se SPO in Ljudska stranka na deželni ravni odločili za kaj takega, bi to za Haiderja pomenilo izolacijo. Tak sporazum med strankama koalicije je seveda močno vprašljiv. V primeru da bi se uresničil, pa lahko sklepamo, da bi se še posebno Koroška SPO (pa tudi OVP) manj tresla za svoje glasove in manj prikimavala Haiderjevim zahtevam po segregaciji pouka slovenščine na koroških osnovnih šolah, ko bi vedela, da rezultat naslednjih koroških deželnih volitev gotovo ne bo prinesel deželi koalicije med Ljudsko stranko in FPO.
To so seveda špekulacije. Špekulacije so tudi ugibanja, ki pravijo, da bi FPO na naslednjih deželnih volitvah dobila večino, če bi ji socialisti in Ljudska stranka ne sledili v zahtevah po segregaciji slovenskega osnovnega šolstva. Morda ta ugibanja niso povsem neutemeljena in v celoti lahko služijo razlagi, da je »fenomen« Haider na zvezni ravni eno, na koroški ravni pa drugo.
Trdne vezi Jugoslavije in Kube
V intervjuju za Tanjug jc Fidel Castro ugodno ocenil sodelovanje med državama ter omenil možnosti za reševanje problemov Latinske Amerike
ve, kaj se bo izcimilo, če jih ne bodo reševali, če ne bo prišlo do
HAVANA, 15. novembra — »Na Kubi se krepi zanimanje za Jugoslavijo, nedavni obisk predsednik^ Lazarja Mojsova pa označuje najboljši trenutek naših odnosov«, je v pogovoru z glavnim in odgovornim urednikom Tanjuga Mladenom Amautovicem in dopisnikom na Kubi Dušanom Dakovičem poudaril predsednik državnega sveta in kubanske vlade Fidel Castro.	»
Na vprašanje, kako ocenjuje odnose med državama in kakšne so možnosti za sodelovanje v prihodnje, je kubanski državnik poudaril, da se stiki izboljšujejo že deset let, od Castrovih pogovorov s predsednikom Titom na Brionih. Omenil je tudi srečanje s Sinanom Hasanijem med vrhunsko konferenco neuvrščenih v Harareju in lanski obisk v Beogradu. Kubanski predsednik je še posebej podčrtal pomen nedavnih pogovorov z Lazarjem Mojsovom, ki so zajeli blagovno menjavo, znanstve-no-tehnično sodelovanje in industrijsko kooperacijo, pri čemer sta ugotovila, da bi državi lahko sodelovali še na številnih gospodarskih področjih.
Po analizi gospodarskega položaja na Kubi ter notranjih procesov po plenumu CK KP Kube je Fidel Castro na vprašanje o procesu demokratizacije v Latinski Ameriki poudaril, da voja-
Cosič zavrnil Bulatoviča
Beograjskega pogovora pisateljev na temo »Srbi in Slovenci danes« Miodragu Bulatoviču ni uspelo preusmeriti v vode nesporazumevanja
BEOGRAD, 15. novembra — »Moj prijatelj in kolega Bulatovič me je_ _*"lil‘anj spravil v slabo voljo, da se vam moram vnaprej opravičiti, ker ob koncu posveta ne morem reči besed, ki jih zaslužite in jih zasluži konec naših pogovorov.«
S temi besedami se je pisatelj Dobriča Čosič v petek zvečer napotil izza mize, za katero je sedel z ostalimi devetimi udeleženci pisateljske debate »Srbi in Slovenci danes«, za govorniški oder. Še preden se je dobro polegel rezek aplavz kakšnih petnajst parov rok. ki so pospremile očitke Miodraga Bulatoviča na račun Dimitrija Rupla in Draga Jančarja, je Čosič začutil, da mora zaustaviti plaz nesporazumov, ki bi ga s svojo nerazsodnostjo in ne umerjenostjo lahko sprožil pisec, ki je zase sicer zatrdil, da pripada tako Srbom kot Slovencem.
Vse dotlej je pogovor, ki se je, kot je znano, na pobudo srbskega in slovenskega centra PEN začel že pred mesecem v Ljubljani, nadaljeval pa dogovorno v petek v dvorani Narodne biblioteke v Beogradu, potekal normalno, brez povišanih tonov, čeprav tu in tam malce nervozno, vendarle na akademski višini.
Dopoldne se je zvrstilo s svojimi prispevki vseh deset udeležencev
(Dobriča Cosič, Kosta Cavoški, Borislav Mihajlovič-Mihiz, Predrag Palavestra in Slobodan Se-lenič ter France Bučar. Drago Jančar, Miloš Mikeln, Dimitrij Rupel in Ciril Zlobec), popoldne pa so se v razpravo vključili tudi nekateri od povabljenih gostov, srbskih pisateljev.
V okviru, ki si ga je samo po sebi zastavilo to skupno glasno razmišljanje o medsebojnih odnosih dveh narodov, ki jih tu in tam grenijo z razvojem pogojene različnosti, se je plodna in po splošni sodbi potrebna in koristna debata v večernih urah približevala svojemu koncu. Za besedo se je tedaj prijavil Miodrag Bulatovič, ki je Jančarju in Ruplu očital, da sta si dovolila opazke, ki si jih po njegovem mnenju ne bi smela. Dvajset stopinj, ki smo jih tedaj imeli v Beogradu, je hipoma spravil pod ledišče. Nato je obema postregel še s podukom »a la Bulatovič«. Dobriča Čosič tega ni mogel prenesti: »Nihče me ni grajal, ko sem izrekel zelo težke reči v zve-
zi z antisrbskimi razpoloženji v Sloveniji. . . Zelo bi mi bilo žal, če bi naši prijatelji nocoj odšli z občutkom, da jih nekdo graja zaradi drugačnega mnenja, zaradi svobodnega mišljenja, ki je lahko napačno, a je njihovo svobodno mišljenje. Želim, da se ta naš sestanek konča v prepričanju, da je bilo to srečanje svobodnih ljudi, ki so izražali svoja svobodna mišljenja. Zelo sem srečen, da sem v tem dialogu sodeloval.«
Tokrat so ploskali vsi v dvorani, tudi onih petnajst parov rok, in za take priložnosti nenava‘dno dolgo. Bulatovič, kolikor ga poznamo, si bo nekega dne gotovo štel v čast, da je pogovore med obema centroma PEN s svojo »intervencijo« le še podžgal.
STANE STANIČ
Ukradli Picassove grafike
CORAL GABLES, FLORIDA, 15. novembra (Tanjug) — Policija je sporočila, da sta dve oboroženi osebi iz neke galerije ukradli tri Picasove grafike in 26 del drugih slikarjev v skupni vrednosti milijon dolarjev.
ški režimi na tej celini izgubljajo na pomenu, k čemur je pripomogel tudi visoki dolg tujini, ki se vzpenja na 400 milijard dolarjev. Vojaki so ugotovili, da ne morejo več vladati, zato so oblast leta 1985 začeli prepuščati civilistom. Še vedno pa je vojska po Castrovem mnenju pridržala zase oblast za prestolom.
Fidel Castro je ob tem vprašanju posegel za več kot četrt stoletja nazaj, ugotavljajoč da so latinskoameriške države tedaj dobesedno izpolnjevale ukaze iz Washingtona. Pretrgale so odnose s Kubo in se pridružile ameriški blokadi, razen Mehike. Danes je med latinskoameriškimi državami čutiti veliko večji občutek dostojanstva, neodvisnosti in suverenosti. In kakšne so perspektive? Latinska Amerika nazaduje, je ugotovil Castro. Nacionalni dohodek na prebivalca se zmanjšuje, socialni problemi pa so se močno zaostrili. Nihče ne
novega mednarodnega gospodarskega reda, do prekinitve tekme v oboroževanju. Denar, ki ga razmetavajo, je treba nameniti državam v razvoju in rešiti problem njihove zadolženosti, je dejal kubanski predsednik.
Sploh pa ne gre le za problem dolgov, ki je prizadel celo države izvoznice nafte, temveč za razvoj. Venezuela, ki prodaja na tuje poldrugi milijon sodov nafte dnevno, ima več kot 30 milijard dolarjev dolgov. Gre pa tudi za neenake pogoje menjave, protekcionizem, dumping, finančne manipulacije, beg kapitala. Kot rešitev iz nakopičevnih problemov Fidel Castro omenja tezo, po kateri bi države upnice prevzele dolgove držav v razvoju in z denarjem za oboroževanje izplačale svoje banke, zadolžene države pa bi jim pogrnile protivrednost v svojih valutah. S 15 ali 20 odstotki denarja za oboroževanje bi lahko ustvarili sklad za črtanje dolga in spodbujanje gospodarskega razvoja. Fidel Castro je posebej poudaril vlogo neuvrščenih držav v mednarodnih procesih.
Je Li Peng premier po meri predhodnika Zhao Zivanga?
Na zasedanju stalnega komiteja vsekitajskega kongresa obravnavajo razrešitev Zhao Ziyanga s položaja premiera in mu iščejo naslednika
OD NAŠE DOPISNICE
PEKING, 15. novembra - Zasedanje stalnega komiteja vsekitajskega kongresa ljudskih predstavnikov 6. sklica, ki se je začelo 12 novembra predseduje pa mu Peng Zhen, ki je morda na k«ncu svoje velike kariere, bo trajalo okrog dva tedna. Ena izmed točk njegovega dnevnega reda je prošnja novega generalnega sekretarja centralnega komiteja kitajske komunistične partije Zhao Ziyanga, naj bi ga razrešili funkcije premiera, in imenovanje vršilca dolžno-sti, iu ga bodo uradno proglasili za predsednika vlade šele na naslednjem zasedanju kitajskega parlamenta, bržkone marca prihodnje leto.
Sklep, da se bo čimprej umaknil s položaja premiera, je Zhao Ziyang napovedal že 2. novembra, takoj potem, ko je bil izvoljen za generalnega sekretarja CK Kitajske KP. Takrat je dejal novinarjem: »Odstopil bom in predlagal vršilca dolžnosti premiera, vendar pa vam ne morem povedati, kdo bo to. Zagotavljam vam le, da bo mlajši od mene.« Navzoči so to njegovo izjavo razumeli kot dokončno potrditev pričakovanj, da bo Zhao Ziyanga nasledil 5 8-letni Li Peng, sedanji namestnik premiera, ki je od 2. novembra član stalnega odbora politbiroja CK.
Odkar je bil Zhao Ziyang imenovan za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja CK, po dramatičnem »odstopu« Hu Ya-obanga januarja letos, so opazovalci menili, da bo novi premier Li Ruihuan, župan Tianjina, ki ga je Deng Xiaoping zelo hvalil kot izjemno sposobnega človeka že minulo leto, ko so se začela prva ugibanja v zvezi s spremembo v kitajskem vodstvu. Triinštiridesetletni Li Ruihuan ima res vse lastnosti, kakršne mora imeti človek, ki ustreza reformistični politiki Deng Xia-opinga, pa vendar je imel tudi napako — bil je namreč »premlad«, da bi tako naglo »skočil« na eno najpomembnejših funkcij v državi. Po 13. kongresu je postal član politbiroja CK in nihče ni videl nobenega razloga za dvom o njegovi prihodnji svetli karieri. Pa vendar se je pokazalo, da osebnost, kakršna je Ruihuan, v sedanjem trenutku vendarle ni najustreznejša za predsednika vlade. Je namreč tehnokrat in za zdaj bolj primeren za »čuvaja« linije, začrtane na kongresu, ali pa za kaj drugega.
V	številnih kombinacijah osebnosti na najvišjih položajih, o katerih so razpravljali že mesece pred zgodovinskim kongresom, pa so začeli omenjati kot novega premiera Li Penga. Prav tako tehnokrat kot Li Ruihuan, vendar z veliko višjo izobrazbo in večjo tenkočutnostjo, po mnenju opazovalcev ima več možnosti, da bi ga izvolili za predsednika kitajske vlade. Šolal se je na vrhunskem tehničnem inštitutu v Sovjetski zvezi, celo v istem času, ko si je na fakulteti pridobival znanje tudi sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov. Tuji in celo nekateri domači opazovalci so ga zelo hitro razglasili za »prorusko usmerjenega«, kar pomeni tudi »procen-tralistično usmerjenega«. Njegovo morebitno imenovanje za premiera pa so preveč zlahka označili za morebitno oviro za uresničevanje Dengovih in Zha-ovih reform, kajti kljub naglim spremembam, ki jih doživlja socializem v Sovjetski zvezi, vzdevek »prosovjetski« na Kitajskem še ne prinaša nič naprednega in pozitivnega.
V	nekaj mesecih, kolikor so domači in tuji opazovalci spremljali Li Penga, je prihodnji kitajski premier pokazal izredno sposobnost za hojo po vrvi, ki so mu jo okoliščine napele na poti do premierskega stolčka. Ob študentskih demonstracijah, ko je kot predsednik državne komisije za izobraževanje zagotavljal študentom, ki so zahtevali hitrejše reforme, da imajo prav, hkrati pa govoril tudi na razširjenem zasedanju politbiroja, ki je zahteval Hu Yaobangov odstop, je Li do konca predkongresnih negotovosti z istim blagim nasmehom na obrazu zagotavljal Zahodu, da se zaradi kadrovskih sprememb kitajska politika odpiranja v svet ne bo spremenila. Poleg tega je tudi dajal vedeti, da se strinja z oblikovalci nove
GLEDAMO, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO
GLEDALIŠČE
Dobri stari Andersen
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Hans Christian Andersen-Bogomir Veras: DALEČ OD DVORCA. Režija: Miran Herzog, scenografija in kostumografija: Eka Vogelnik, glasba: Gregor Strniša, koreografija:	Ana
Vovk-Pezdir in korepetitor: Miro Podjed. Igrajo: Anica Kumer, Borut Alujevič, Drago Kastelic, Bojan Umek in Bogomir Veras. Pričujoči zapis je nastal na podlagi ogleda prve predpremiere, ki je bila v pretek, 13. novembra ob 15.00; premiera pa je bila v soboto, 14. novembra 1987 ob 15.00.
Kot vsako leto, so tudi letos v celjskem gledališču uvrstili v svoj repertoar uprizoritev, ki je namenjena predvsem najmaljšim in verjetno ponavadi tudi najhvaležnej-šim obiskovalcem gledališča, otrokom. Tokrat so se, najbrž tudi zaradi pomanjkanja dobrih in dovolj radoživih izvirnih dramskih besedil za otroke, odločili za Verasovo dramatizacijo treh izmed najbolj znanih Arftlersenovih pravljic (SVINJSKI PASTIR;' KAKOR PRAVI STARI, JE ZMERAJ PRAV in CESARJEVA NOVA OBLAČILA). Glavni namen dramatizatorja
je bil, kot lahko preberemo na priložnostnem biltenu-pahljači, predvsem v tem, da bi na gledališki način posredoval mladim in starim gledalcem »neizmerno lepoto in bogato sporočilnost« Andersenovih pravljic in posredno opozoril tudi na njihovo posebno socialno pravičnost, ki da se najbolj izraža v tem, da so preprosti ljudje pri Andersenu praviloma pravičnejši in bolj iskreni ter naravni kot so ljudje iz dvorcev. Da pa uprizoritev ne bi delovala kot v bistvu nepovezan triptih kratkih enodejank, si je dra-matizator zamislil tudi priljubljeni in že večkrat uporabljal okvir: predstavitev igralske družine, ki pravljice uprizarja, jih deloma tudi komentira in na posameznih mestih s pripovedjo povezuje »igrane prizore.« Žal tema igralstva in odnosa med igralcem in gledalcem (tokrat predvsem otrokom) ni v dramatizaciji in uprizoritvi še bolj razdelana in ostaja zgolj pri težnji igralcev po tem, da bi zabavali gledalce.
Da bi bila uprizoritev čim bolj učinkovita, razgibana in domiselna je gledališče ponovno povabilp k sodelovanju nespornega odrskega čarodeja, režiserja Mirana Herzoga, ki je v pretekli sezoni v celjskem gledališču zelo uspešno zrežiral RAZBOJNIKA ROGOVILEŽA. Seveda tokrat predloga (gre za »realistične« pravljice, v katerih ne nastopajo nadnaravna bitja in se ne dogajajo čudeži, temveč so te pravljice tudi pomalem komične študije nravi) ni zahtevala odrskih čarovnij in domislekov te vrste. Pač pa je bilo tokrat treba iskati druge poti
do istega učinka. Uprizoritelji so se odločili za prijem, ki je današnjim mladim gledalcem nedvomno zelo blizu in uprizorili triptih Andersenovih pravljic na način glasbene komedije z veliko petja in plesa, kar je gotovo dobrodošla, a tudi tvegana odločitev glede na vse to, kar ima današnji mladi gledalec možnost videti s tega in sorodnih področij (zabavnoglasbene oddaje na TV, videospoti itn.). Glasba Gregorja Strniše po mojem mestoma dovoj uspešno išče stik z glasbenimi slogi in žanri, ki so najbrž današnji mlajši odraščajoči mladini (osnovnošolcem) blizu, nisem pa prepričan, da velja to za vso glasbo, ki jo je napisal za to uprizoritev.
Pričakoval bi več živahnejših ritmov, ki bi omogočali tudi bolj raznoliko koreografijo. Morebiti pa je to samo moj predsodek o tem, kaj bi naj bilo dobro in prav za naj mlajše gledalce? Igralci so se tudi tokrat lotili dela pošteno in zavzeto in vložili veliko energije v oblikovanje svojih (vsak več) likov, kar seveda že samo po sebi zahteva tipološki pristop in izrazitejšo zunanjo karakterizacijo (z gibanjem, držo, mimiko in izrazitimi spremembami tona), kar je nemara najbolj s pridom izkoristil Borut Alujevič, zlasti kot princesina dvornica v prvi pravljici in kot cesar v tretji. Umek, Veras in Kastelic so se z ravno prav doziranimi oznakami različnih živali izkazali v drugi pravljici, Anica Kumrova pa kot.naduta princesa, ki je za imetje pripravljena vse dati, v prvi in kot radoživi in domiselni krojač v tretji pravljici. Vsi skupaj
gospodarske ureditve, ki menijo, da utegnejo biti prenagli in preveliki koraki pri decentralizaciji načrtovanja nevarni.
Čeprav ga imajo nekateri komentatorji za »konservativnega« pa se Li Peng zdi čedalje bolj prav tak premier, kakršnega potrebuje Zhao Ziyang v prihodnjih letih. Novo vodstvo — vsaj sodeč po Zhaovem referatu — v prihodnje čakajo resne naloge na gospodarskem področju: treba bo izoblikovati vsestranski trg in uresničevati načelo »država ureja trg, trg vodi podjetja«, zagotoviti makroekonomski sistem nadzora, poskrbeti za raz-
voj izvozno usmerjenega gospodarstva, vzpostaviti pravilno povezavo med gospodarskimi segmenti v državi, uskladiti kmetijsko proizvodnjo z reformami na podeželju, spremeniti sistem upravljanja v podjetjih . . .
Tveganja na tej poti novih kitajskih barv se zaveda tudi Zhao Ziyang. Osnovna razvojna načela družbe in gospodarstva, kot jih je pojasnil v svojem referatu, bodo nemara razorožili nosilce idej o »slepi vdanosti marksistič-no-maoističnemu konceptu socializma«, ne pa tudi tisti, ki se z nostalgijo ozirajo proti centralistični ureditvi in zagotavljanju družbene stabilnosti z uravnilovko. Za vsak primer pa je bolje imeti na čelu vlade zmernega Li Penga, ki se bo brez dvoma prilagodil reformističnim zahtevam, pa čeprav mu niso ravno najbolj pri srcu, po drugi strani pa se bo prav tako dobro prilagodil, tudi če se bo treba začasno ustaviti in ne bo pripravljen na žrtve.
ZORANA BAKOVIČ
Visok
davek
aidsa
Po podatkih WHO je bolezen zajela 64.488, najverjetneje pa kar 100—150 tisoč ljudi
ŽENEVA, 15. novembra (Tanjug) — Število prijavljenih primerov aidsa in dežel, ki p pojavu te bolezni obveščajo svetovno zdravstveno organizacijo, strmo raste. Po najnovejših podatkih iz 127 držav je uradno sporočeno, da je za aidsom obolelo 64.488 ljudi. WHO ocenjuje, da je teh obolenj na žalost še veliko več: od 100 do 150.000.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je z virusom hiv okuženih na svetu med 5 do 10 milijonov ljudi. Do leta 1991 se bo bolezen pojavila še najmanj pri milijonu ljudi.
Največje število primerov so prijavile ZDA (43.533). V Evropi je v 27 državah 7512 obolelih za aidsom, WHO pa ocenjuje, da se število okuženih giblje med pol do enega milijona ljudi. Največje število okuženih imajo glede na število prebivalstva Švica, Danska, Francija in Belgija. WHO ocenjuje, da bo do konca leta 1988 v Evropi 25.000 novih primerov aida.
VRTIMO GLOBUS
Cesar je preživel legendo
Malo pred zoro so pred cesarsko palačo v Ouagadougouju, glavnem mestu zahodnoa-friške države Burkine Faso. začne zbirati množica, da bi prisostvovala obredu, ki ga cesar opravlja vsak petek in ki izvira iz 16. stoletja. Legenda pravi, da je najljubša žena takratnega cesarja nekega dne odšla obiskat svojega očeta v mesto Le. Ker se po treh dneh ni vrnila, je cesar poslal svoje odposlance, da bi zvedeli, kaj se je zgodilo. Zvedeli so, da je ljubljena Poko umrla. Nihče si ni upal slabe novice povedati cesarju, kajti prinašalci slabih novic so bili vedno obglavljeni. Naslednje jutro je cesar dal osedlati konja in hotel sam poiskati Poko. Prestrašeni ministri so ga začeli prepričevati, naj ne hodi in končno so ga pregovorili. Toda že naslednje jutro se je zgodba ponovila in spet so ga komaj prepričali, da je ostal doma. To se je ponavljalo iz dneva v dan, dokler ni cesar ukazal, naj se vsi njegovi nasledniki vsak dan podajo v La, dokler se enemu od njih ne bo posrečilo najti Poko. Pri obredu se zberejo vsi cesarjevi ministri, ki se večinoma pripeljejo s kolesi ali pa s starimi avtomobili. Pri vhodu v palačo čaka osedlan cesarjev beli žrebec, okrašen z zlatom in srebrom. Ko se zberejo vsi dvorjani, pride končno cesar Mogho Naba. Dvorni glasbenik ga pozdravi z udarci na boben in hvalnico. Nato recitira cesarjev rodovnik. Mogho Naba je 37. cesar iz dinastije, ki jo je leta 1132 ustanovil naba Ouedraogo.
Ko cesar sede v ogromen naslonjač, poklekne pred njim premier in se z glavo dotakne tal. Stisne pest in s palcema dvignjenima navzgor trikrat potrka na zemljo. Nato pridejo še štirje ministri in ravno tako pozdravijo vladarja. Nato pride cesarjev glasnik, ki mu reče, naj ne hodi v La. Po strelu s puško se cesar dvigne ter odide v palačo. Čez nekaj minut se spet prikaže oblečen v bela oblačila. Pred cesarja stopi veliki imam in ga blagoslovi. Cesar mu podari proso in oreščke kole. Končno pred množico stopi paž in naznani, da je obred končan.
Uradno ne obstajata niti cesar niti njegov dvor, kajti revolucija leta 1983 je odpravila cesarski naslov. Vendar Mogho Naba svoje cesarske dolžnosti še vedno opravlja in njegovi podaniki so vsak dan deležni milosti, da ga vidijo. Njegov glasnik pravi: »Cesarstvo je zelo dobro organizirano. Tudi kadar Mogha Nabe ni doma, položimo pred palačo njegovo blazino in jo pozdravljamo tako, kot bi pozdravljali cesarja. On je naš oče, oče našega cesarstva.«
Svetovni dan nekadilcev
Svetovna zdravstvena organizacija je 7. april drugo leto razglasila za svetovni dan brez kajenja. Tako bo počastila štirideset let ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), poleg tega pa je pripravila še obširen program akcij, s katerimi bodo poskušali vsaj na ta dan zmanjšati kajenje.
Vsakih trinajst sekund umre en Zemljan zaradi bolezni, ki so posledica tobaka. Teh žrtev je samo v Združenih državah Amerike 400.000, medtem ko zaradi pljučnega raka in drugih bolezni, posledic tobaka, vsako leto umre dva in pol milijona ljudi na svetu.
Svetovna zdravstvena organizacija bo 7. aprila pozvala vsa sredstva javnega obveščanja, naj ta dan ne delajo reklame za tobačne izdelke. Prav tako se nameravajo obrniti na vlade, da bi spodbudile državne kampanje proti kajenju.
Idejo za svetovni dan brez kajenja so dale Alžirija, Avstralija, Belgija, Kanada, Irak. Jordanija, Kuvajt, Libanon, Oman, Katar, Sudan, Švedska in Združene države Amerike.
Število kadilcev v državah v razvoju se je v zadnjih letih precej povečalo in še vedno narašča. V zahodnih državah se število kadilcev počasi zmanjšuje. Izdelovalci tobačnih izdelkov samo za reklame za nove cigarete porabijo vsako leto 2,5 milijarde dolarjev.
Prvi laponski film
Filmsko občinstvo na Norveškem v zadnjem času privlači zelo nenavaden film. Gre za delo z naslovom Vodič in v njem igralci govorijo v laponskem jeziku. To je najbrž prvi skandinavski film, če izvzamemo dela Ingmarja Bergmana, ki so ga prodali na mednarodnem tržišču še pred premiero.
Dogajanje v filmu Vodič sloni na laponski legendi; zanimivo pa je tudi to, da ga je režiral Laponec, Nils Gaup, ki je napisal tudi scenarij. Tudi v glavni vlogi nastopa laponski igralec, devetnajstletni Mikel Gaup. Snemali so na severnem Norveškem pozimi, ko je bila temperatura kar štirideset stopinj pod ničlo.
Laponci danes živijo v štirih državah: na Švedskem, Norveškem, Finskem in v Sovjetski zvezi. Ne ve se še zagotovo, kakšnega porekla so. Nekateri ?o prepričani, da so Laponci avtohtona etnična skupina na območju okoli polarnega kroga, drugi pa so prepričani, da so prišli na sever med velikimi selitvami iz Azije pred 30.000 leti.
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1895 se je rodil nemški skladatelj, violinist, dirigent in glasbeni teoretik Paul Hindemith, najvidnejši predstavnik nemške moderne glasbe (umrl 1963.).
Po drugi svetovni vojni je prišel Paul Hindemith iz svoje ameriške emigracije na prvi mednarodni glasbeni festival v Salzburg. Neki reporter ga je vprašal, ali misli morda na vrnitev v Nemčijo.
»Na to ne mislim,« je odločno odgovoril Hindemith. »Enkrat sem že moral znova graditi svoj umetniški svet iz ruševin. Tam, kjer zdaj živim. Da bi zdaj drugič počel to dobesedno med ruševinami? Ne!«
• • •
Med odmorom koncerta se je Hindemith sprehajal pred koncertno palačo. Prihitela je stara, vznemirjena gospa in ga brez sape vprašala:
»Kaj bodo zdaj izvajali?«
»Deveto simfonijo, spoštovana gospa,« ji je skladatelj vljudno odgovoril.
Gospa je bila čisto iz sebe:
»Nemogoče! Osem sem jih torej že zamudila!«
pa so delovali kot dobro uigrana skupina in nas, kar je še posebej važno, prepričali tudi o veselju do igranja za otroke.
Režija je pri uprizoritvah, namenjenih otrokom, v še posebej težkem položaju, ker mora ponujati svojim zahtevnim gledalcem vedno nove zanimivosti. Pri tem je pomoč scenografa in kostumografa ključnega pomena in Eka Vogelnik je z dovolj barvitimi kostumi in zlasti s funkcionalno scenografijo (zlasti s prilagodljivo zaveso s tremi vhodi, ki jih je bilo mogoče spreminjati, in s povezano čredo svinj na kolescih) režiserju omogočila te vrste domiselnost. Vse skupaj pa je dogradil 'in nadgradil Herzog še sam z domisleki kot so »senčno gledališče« v tretji pravljici, sestavljena velika žena v drugi, domiselno »pogrinja-nje« blazinic pod noge cesaiju in princesi v prvi itd. Vsekakor torej lahko rečemo, da so celjski gledališčniki svojim mladim gledalcem ponovno pripravili zelo gledljivo uprizoritev, čeprav res manj živahno in čarovnij polno kot npr. lani.
TONE PERŠAK
GLASBA
V
Živa izkušnja
Moderna doba je dokončno zacementirala glasbeno življenje v dolgočasne in dušeče obrazce. Najbolj očitna in za samo glasbo gotovo ubijajoča je delitev na glasbo, ki služi za zabavo, druženje in veselje, in na glasbo, ki jo je treba použivati kontemplativno v obrednem vzdušju koncertnih dvoran. Pri takem
glasbenem življenju izgublja največ sama glasba, živ dokaz, da temu ni nujno tako, pa je bil nastop ameriškega glasbenika Eugena Chadbo-umea v študentskem naselju zadnji četrtek.
Seveda ne govorimo o skladateljski ali klasični glasbi, ampak o izjemno ustvarjalnem posamezniku, ki igra kitaro, banjo in uporablja razne druge prijeme za izvabljanje nenavadnih zvokov. Med njegovimi izumi zavzemajo najodličnejše mesto kovinske glablje. ki so pritrjene na trup bivše kitare in tako »elektrificirane«. So izvor hrupa in nekaterih skrajnih značilnosti Chadbournovega početja.
Za njegov nastop lahko ugotovimo, da je bil izjemno neobremenjen, zasnovan na improvizaciji in zelo spontano ustvarjalno oblikovanem zvočnem toku.
Chadbourne igra sodobno zabavno in improvizirano glasbo. Osnova so še vedno pesmi, ki se raztezajo od countryja, bluesa, prvinskega rock and rolla do jazzovskih vplivov, toda te pesmi so prepletene z improvizacijskimi vložki, lomi in obrati. Chadbourne mojstrsko obvlada prehajanje med raznolikimi sestavinami pesmi in tudi stili različnih pesmi. Izkazalo se je, da je pravi virtuoz na kitari in bi ga s tega vidika lahko primerjali z marsikakšno današnjo zvezdo na področju kitarske improvizacije. Tisto, kar Chandbournea razlikuje od vseh njih, je zavedanje, da je glasba široko in odprto področje ustvarjanja, življenju in druženja, ne pa samozadostno in samozadovoljno dokazovanje lastne virtuoznosti.
Vsebinsko Chadbourne združuje tri najpomembnejše funkcije glasbe: njeno socialno, zabavno in družabno plat, njeno ustvarjalno, iz-raznostno in za nekoga »umetniško« razsežnost ter njeno »zapopa-danje« družbenih protislovij v zadnjo specifični govorici. Slednje je pri Chadbourneu deklarativno izraženo na ravni besedil in komentarjev, kajti celotno Chadboumeovo početje bi še najlaže opredelili kot politično satiro, prepleteno z glasbo, ki na eni strani za trenutek zaziblje v sladke in milozvočne melodije, da bi takoj zatem s hrupom, hardrockerskimi »rifi,« improvizacijo ali kakšnimi nenavadnimi zvoki razbila to iluzijo glasbe kot anestetika. Iz Chadbourneovega nastopa je bilo razvidno, da glasbo jemlje kot polje izrazito pomembne in obenem izrazito zabavne komunikacije. kot govorico, ki se v svojem avtonomnem glasbenem jeziku lahko obrača tudi na družbeno stvarnost, ki jo poraja, in sc v isti sapi zaveda, da je njena lastna zgodovina bogata in plodna osnova za oblikovanje zvokov sedanjosti.
Koncert je bil nekakšno slavje glasbene raznolikosti in izvrstnega vzdušja, Chadbourne pa se je potrdil za glasbenika in ustvarjalca, ki glasbo nosi v sebi, in jo tako suvereno izraža (brez obremenitev s tehničnim perfekcionizmom ali obrtniško veščino obvladovanja instrumenta), da je vedno izraz človeškega duha. Zanj bi torej v prenesenem smislu za glasba veljalo podobno, kar velja za južnoameriški nogomet - da imajo ti igralci žogo »v nogah«.
MARJAN OGRINC
DELO ★ stran 5
Kmetje so ostali brez odškodnine
Agroindustrijska organizacija Elan je kmetom »pozabila« izplačati odškodnino za skladiščenje koruze
NOVI SAD, 15. novembra (Tanjug) — Senat višjega sodišča v Novem Sadu je kaznoval agroindustrijsko delovno organizacijo Elan iz Srborbrana, temeljno kooperantsko organizacijo Petar Drapšin v Turiji, s 700.000 dinarji zaradi špekulacij pri odkupu koruze, s katerimi je oškodovala več sto kmetov.
Elan je prek svojih treh temeljnih kooperantskih organizacij organiziral odkup koruze, kmete pa prikrajšal za povračilo pri skladiščenju koruze, odkupljene z direkcijo vojvodinskih blagovnih rezerv.
Kot je povedal predstavnik direkcije za blagovne rezerve Vojvodine, bi moral dobiti vsakdo, pri katerem so shranili koruzo, po 20 par na mesec za kilogram. Plačal naj bi Elan. toda v vseh pogodbah, sklenjenih s kmeti, je pisalo, da so stroški skladiščenja upoštevani v odkupni ceni koruze, ki je znašala 56,70 dinarja za kilogram. Elan je direkciji za blagovne rezerve Vojvodine zaračunaval po 20 par. ki pa jih kmetje nikoli niso dobili. Od treh Elanovih temeljnih kooperantskih organizacij si je Petar
Plin
povzročil
eksplozijo?
BAR. 15. novembra (Tanjug) — V petek dopoldan je v silosu za žita odjeknila močna eksplozija, ki je poškodovala tudi bližnje objekte v barskem pristanišču. Enajst delavcev, ki so bili tedaj v bližini, je poiskalo pomoč v barski bolnišnici, osem pa so jih zadržali na zdravljenju. Vsi so zunaj smrtne nevarnosti. V zdravstvenem centru so sporočili, da so ranjeni: Dragan in Zoran Martinovič. Mitar Mar-kolovič. Cedomir Purlija. Kosa Mijovič. Suijka Dževič. Bedro Rastoder. Željko Popovič, Dragojla Laketič. Ranko Lazarevič in Ljubomir Kneževič.
Vzrokov eksplozije, ki je na silosu povzročila veliko škodo, še niso odkrili, menijo pa. da jo je povzročila visoka koncentracija plinov, ki jih izločajo žita.
Gasilci, pripadniki civilne zaščite in ekipe prve pomoči so takoj prihiteli na mesto nesreče. Manjši požar so pogasili. ranjene pa prepeljali v bolnišnico.
Drapšin iz Turije samo v prvih treh mesecih tega leta prigrabil več kot tri milijone dinarjev.
Na sodišču je Elanov predstavnik priznal gospodarski prekršek in izjavil, da denar, za katerega so prikrajšali kmete, zdaj že izplačujejo.
Zanimivo pa je, da je Elan s tako prakso nadaljeval vse do septembra, ko je zadeva prišla na dan. In denar, ki ga je tako dobival od direkcije za blagovne rezerve, je ostajal v blagajni.
Zaradi gospodarskega prekrška so s 40.000 dinarji kaznovali tudi direktorja temeljne kooperantske organizacije Petar Drapšin Ljubišo Ivkoviča, ki iz varnostnih razlogov v prihodnjem letu v okviru Elana ne bo smel opravljati nobenega odgovornega dela.
Prometne težave zaradi snega, predvsem pa poplavljenih cest
Zaradi močnega deževja je v soboto nekaj rek in potokov prestopilo bregove — Čez Ljubelj in Korensko sedlo z verigami LJUBLJANA, 15. novembra — Slabo vreme, ki se je iz močnega deževja včeraj popoldne sprevrglo v prvo letošnje sneženje tudi v nižinah, je po Sloveniji povzročilo težave predvsem na cestah, nekaj potokov in rek pa je tudi prestopilo bregove.
Vožnja čez zasnežena mejna prehoda Ljubelj in Korensko sedlo je bila možna za osebne avtomobile le z verigami, medtem ko je bila za avtobuse in tovornjake prepovedana. V višjih predelih so bile številne lokalne ceste zaprte za promet, ponekod pa je bil promet oviran tudi zaradi poplavljenih cest.
Na celjskem območju je včeraj zjutraj in dopoldne prestopilo bregove več potokov in rek in ogrozilo stanovanjska in gospodarska poslopja. V Vojniku je narasla Hudinja zalila kleti v dveh hišah. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so pomagali ogroženim. Občutna škoda ie nastala tudi na ooliih.
Zaradi naraslega potoka Pirešnica je bila od 10.30 do 15. ure zai ves promet zaprta cesta Arja vas — Titovo Velenje. Zaprta je bila tudi magistralna cesta Celje—Laško—Zidani most, ker je voda zalila podvoz v Tramarjih. V njem je zato obtičala neka cisterna. Obvoz so uredili preko Podmeje, tu pa so morali cesto plužiti zaradi novoza-padlega snega.
V naseljih Koritno in Stanečka vasje reka Dravinja poplavila cesto Poljčane—Majšperk—Tržeč, ogrožena pa je tudi neka kmetija, ker je Dravinja poplavila in spodjedla breg.
Na magistralni cesti Kalce—Godovič se je zaradi močnega dežja vdrla cesta. Cestno podjetje je kraj zavarovalo in opremilo s potrebno signalizacijo, promet pa je otežkočen.
Včeraj popoldne je zaradi močnega dežja pričel drseti zemeljski plaz na hišo v Stajgrovi pri Lenartu. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so ob plazu skopali posebne jarke.
Proti večeru pa so se reke in potoki že začeli umikati v svoje struge. Gmotna škoda zaradi poplav še ni ocenjena, sneg pa ni povzročil nobene škode.
Tudi na Hrvaškem je zapadel sneg in povzročil prometne zastoje predvsem v Gorskem Kotaiju, kjer so priporočali zimsko opremo.
DOPISNIKI DELA IN TANJUG
OD PETKA DO PONEDELJKA
Mati in sin sta se utopila v Savi
KRŠKO, 15. novembra — Včeraj ob 6.55 je 34-letna Maria Mischkul-nik iz Celovca vozila osebni avto po magistralni cesti iz Radeč proti Sevnici. Pri naselju Radna jo je v rahlem desnem ovinku zaradi utrujenosti zaneslo na levo stran ceste, od tam pa 60 metrov naprej po bregu reke Save. Vozilo je nato padlo v dva metra globoko Savo. Iz potopljenega avta se je rešila le 13-letna vozničina hčerka Monika. 10-letni sin Martin in voznica pa sta se utopila. Gasilci iz Sevnice in Krškega so iz vode izvlekli vozilo s ponesrečencema ob 8.15. Ugotovili so, da so bili potniki med vožnjo pripeti z varnostnimi pasovi. (B. G.)
Oba sta vozila po sredini ceste
NOVO MESTO. 15. novembra — Ko je 21-letni Tomo Gazvoda iz Velikih Brusnic pri Novem mestu včeraj ob 3.20 vozil po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani, je pri vasi Lešnica med vožnjo po blagem klancu navzdol, kjer je na sredini vozišča zarisana bela neprekinjena črta, zapeljal na sredino ceste. Tedaj mu je nasproti, prav tako po sredini vozišča, pripeljal z osebnim avtomobilom 23-letni Dako Balaban iz Novega mesta. Močno je zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Na kraju nesreče je umrl Tomo Gazdova, pet potnikov v njegovem vozilu ie bilo hudo ranjenih, prav tako Darko Balaban in njegov potnik. (B. G.)
Padel z gradbenega odra
TRBOVLJE, 15. novembra — Na delovišču Komunalno-obrtnega podjetja na Partizanski cesti v Trbovljah se je minuli petek ob 8.45 smrtno ponesrečil 37-letni delavec Drago Spitaler iz Trbovelj. Z do zdaj neugotovljene višine je padel z gradbenega odra na betonska tla. Komisija, ki si
Obtožni predlog zoper Petra Dobrilo
MARIBOR, 15. novembra — Temeljno javno tožilstvo v Mariboru (namestnik javnega tožilca Peter Čibej) je vložilo pri Temeljnem sodišču v Mariboru obtožni predlog zoper 25-letnega absolventa Tehniške fakultete v Mariboru in člana uredništva študentskega časopisa Katedra Petra Dobrilo. V obtožnem pedlogu so zapisali, da je v oktobru 1987 v 1. številki 28. letnika Katedre s svojim člankom »Dan potem«, ki ga je podpisal s psevdonimom »Pec«, sramotil predsednika SFRJ Tita, torej predstavnika naj višjega organa SFRJ. Razen tega v obtožnem predlogu navajajo, da je sramotil tudi oborožene sile SFRJ. Tako je po mnenju namestnika javnega tožilca v Mariboru storil dve kaznivi dejanji žalitve SFRJ po 157. členu kazenskega zakonika SFRJ. (M. K.)
je ogledala kraj nesreče, je ugotovila, da je gradbišče slabo zavarovano in bo odgovorno osebo ovadila tožilstvu. (B. G.)
Ubil se je med
prevračanjem
avtomobila
NOVO MESTO, 15. novembra — Med vožnjo po gozdni cesti s Krvavega kamna proti Gaberju na Gorjancih je 31-letni Alojz Simončič iz Sel pri Šentjerneju zaradi prevelike hitrosti po mokrem vozišču z osebnim avtomobilom zapeljal s ceste na levo. Vozilo se je pričelo prevračati po strmem pobočju, dokler se ni 25 metrov nižje zagozdilo med skale. Med prevračanjem se je smrtno ponesrečil sopot-,, nik, 59-letni Jožef Simončič, doma iz Cerovega loga pri Novem mestu. Voznik ni bil poškodovan. (B. G.)
Odkrili orožje, razburili ljudi
Karabinjerji so v slovenski vasi Trepče odkrili tatove orožja — Ogorčenje Slovencev
TRST, 15. novembra — Na seznam krajev, kjer zadnje čase v Italiji kar po vrsti odkrivajo skrivališča orožja, je zdaj vpisan tudi Trst, pravzaprav slovenska vasica Trepče na tržaškem Krasu. V hiši Maria Terzonija so karabinjerji v noči od četrtka na petek našli kakih 20 pištol, brzostrelko, lovsko puško z odžagano cevjo, strelivo in še kup orožja iz prve in druge svetovne vojne, vključno
z granatami in ročnimi bombami.
Vsa zadeva je že skoraj v celoti pojasnjena, kot so včeraj povedali karabinjerji na tiskovni konferenci: sodobno orožje je bilo ukradeno lani avgusta v pomorskem oporišču v La Spezii. Trije mornarji, eden od trojice je bil Dano Terzoni, starejši sin Maria, so, kot kaže, iz gole objestnosti vdrli v orožarno in odnesli 31 pištol, 3 brzostrelke, lovsko puško in precej streliva. Darijeva pajdaša sta večino ukradenega orožja poskrila daleč od doma, Dario pa je svoj del plena po odsluženju vojaškega roka prinesel v Trepče, saj so Terzonijeve trojice je zdaj zaradi šteti še mlajšega sina Andreo
—	navdušeni zbiralci orožja nasploh. Kdaj pa kdaj pa iz svoje zbirke tudi kaj prodajo. Poleg Torzonijeve trojice je zdaj zaradi kraje v La Spezii ali pa zaradi preprodaje in nezakonite posesti orožja v zaporu še pet ljudi in vsi so že priznali kaznivo dejanje. Preiskava je tako praktično končana, karabinjerji pa so včeraj še posebej poudarili, da zadeva nima nikakršnega političnega ozadja.
Toda tistih 40 ur, ko so preiskovalci molčali, je zadostovalo, da so se po Trstu razširile razne govorice. Za Italijo je povsem razumljivo, da so ljudje ob prvih vesteh o odkritem skrivališču orožja pomislili tudi na teroriste, toda za Trst je značilno, da so nekateri takoj vedeli povedati
—	in tako je namignila tudi krajevna postaja vsedržavnega radia
—	da gre morda za slovensko teroristično skupino ali vsaj njen zametek in da se Slovenci pripravljajo na vstajo, kar naj bi
GRUNDFOS
- IO% CENEJE!
TEHNOUNION prodaja iz konsignacijskega skladišča GRUNDFOS nerjaveče obtočne črpalke za centralno kurjavo in sončne kolektorje, tipa UPS 15.-35 ih UPS 20-60
- IZJEMOMA še meseca NOVEMBRA 10% CENEJE!
TSjntiEi tGllflOUnion
Ljubljana, Vošnjakova 5, tel. 320-855, 328-045

bilo povezano tudi z odborom vzhodnokraških (slovenskih) vasi, ki je. pred dobrim tednom pozval k bojkotu vsedržavnih referendumov, ker glasovnice niso bile dvojezične - in pri tem tudi uspel, saj je volilnice odklonilo dobrih 42 odstotkov volilnih upravičencev. Nekaj pa so k tem govoricam prispevali tudi sami karabinjerji, saj jih je v Trepče sredi noči prihrumelo več kot sto, potem pa so preiskali še 7 slovenskih hiš, čeprav so po lastnem priznanju vedeli, da je orožje skrito le pri Terzonijevih.
Natolcevanja o začetku slovenskega terorizma, povezovanje bojkota referendumov z zasebnim skrivališčem orožja in končno tudi neustrezna razsežnost akcije karabinjerjev in nato še ne preveč nežne preiskave na drugih domovih, so seveda ogorčile slovensko prebivalstvo. Včerajšnje sramežljivo izmikanje in opravičevanje karabinjerskih poveljnikov na tiskovni konferenci tudi javno — v slovenskem tisku
—	izraženega ogorčenja ni pomirilo.
M. P.
S tovornjakom v prepad
NIKŠIČ, 15. novembra (Tanjug)
—	Devet ljudi se je hudo ranilo, c^va pa laže v hudi prometni nesreči, kifse je zgodite v soboto ob 13. uri na cesti Savnik—Žabljak. Voznik tovornega vozila, 25-letni Boško Kašalica, je s tovornjakom zapeljal s ceste v prepad, globok skoraj 30 metrov.
Vse ranjene so prepeljali v medicinski center v Nikšiču, medtem ko so hudo ranjenega Vlatka Rističa prepe^ ljali v titograjski Klinični center. Kot so sporočili, se zdravniki še vedno borijo za njegovo življenje. Preiskava o tej hudi nesreči še ni končana.
Skril se je
v garderobno omaro
VRANJE, 15. novembra (Tanjug)
—	Goran Tasič iz Vranja je včeraj, nekaj pred 13. uro, prišel v vranjsko Jugobanko. Skril se je v stranišče in počakal, da so banko zaprli. Potem je skušal izključiti alarmne naprave in s ključem odpreti blagajno. Medtem je prišel nazaj v banko uslužbenec in ko je prižgal luči, je nenadoma zagledal Tasiča. Stekel je ven, zaklenil za seboj in poklical miličnike. Ti so potem skoraj dve uri po celi banki iskali vlomilca in ga končno našli v direktorjevi pisarni — v garderobni omari.
Gospodinjsko olje namesto nafte D-2
LJUBLJANA, 15. novembra — Splošno je znano, da zaradi razlike v ceni gospodinjskega olja in pogonskega goriva D-2 marsikje špekulirajo in za pogon motornih vozil uporabljajo kar gospodinjsko olje, ki je tudi po videzu podobno gorivu D-2. Zaradi tega so tržni inšpektorji ob pomoči prometne milice 11. novembra letos pregledali 357 vozil v vseh večjih krajih v Sloveniji.
Ko so pregledali vzorce odvzetega goriva, so ugotovili, da sta gospodinjsko olje uporabljala dva družbena tovornjaka in kar 30 zasebnih. Gospodinjsko olje so inšpektorji našli tudi v rezervoarjih sedmih osebnih avtomobilov in v treh kmetijskih traktorjih.- Skupaj so ustavili 220 tovornih vozil. Posebna značilnost tega pregleda, sporoča Republiški komite za informiranje, je bila tudi ta, da se je v času kontrole precej zmanjšal obseg voženj taksistov. Predvsem je bilo na cestah manj tistih vozil, ki imajo diesel motorje. Obveščanje med taksisti je bilo očitno želo učinkovito, ker seveda ni pose-bej težko, saj imajo taksisti v avtomobilih sprejemne oziroma oddajne postaje.
Petarde sta odnesla s sovjetske ladje
Ugotovili so, kdo je vrgel petarde na tekmi Rijeka - Dinamo - K sred so petarde padle in eksplodirale za golom
REKA, 15. novembra — Kot je bolj ali manj znano, so delavci v organih za notranje zadeve že odkrili izgrednike na nogometni tekmi Rijeka — Dinamo, odigrani 1. novembra letos. Tri Zagrebčane so prijavni javnemu tožilstvu, ker so med drugim razbili tudi tri avtomobile z reško registracijo in uničiU čoln v pristanišču.
Pač pa se je nadaljevalo iskanje tistih, ki so na tekmi vrgli petarde, ki so med gledalci povzročile pravo paniko. Sumijo, da sta jih vrgla Boško K. in mladoletni S. C., oba z Reke. Inšpektorji reškega sekretariata za notranje zadeve so ugotovili, da gre v tem primeru za signalne rakete, ki jih uporabljajo na morju in so torej namenjene reševanju oziroma opozarjanju na nevarnosti.
Petarde oziroma rakete z oznako S-80 so precej močne in eksplodirajo z močnim pokom, pogostokrat pa jih uporabljajo v armadah. Zanimivo je, da so preiskovalci ugotovili, kje in kako sta oba navijača Rijeke prišla do petard: med obvezno šolsko prakso v ladjedelnici Boris Le-nac sta jih ukradla s sovjetske
ladje, ki so jih popravljali. Očitno na sovjetski ladji po opravljenem remontu tega niso opazili, saj nihče ni prijavil kraje.
Ob tem, ugotavljajo na Reki, pa sta k sreči oba navijača vrgla petarde na igrišče, in sicer za gol. Verjetno bi bile posledice takšnega početja precej drugačne, lahko tudi zelo tragične, če bi petarde padle med gledalce. Vsekakor bi prišlo še do večje panike, pri čemer se v takšnih primerih ni mogoče izogniti gneči in posledicam, piše zagrebški Vjesnik.
Prijeli so vlomilca
VRANJE, 15. november (Tanjug) — Poročali smo že o vandalskem vlomu v*Narodni muzej v Vranju. Sedaj pa so sporočili, da so prijeli vlomilca, vendar več kot to zaradi interesa preiskave še ni znano.
S prehitevanjem je povzročila trčenje dveh drugih avtomobilov
Voznica opel mante je po nesreči odpeljala naprej — Voznik, ki jo je rešil z umikom na bankino, je umrl
LJUBLJANA, 15. novembra — Zaradi povzročitve hude prometne nesreče bo morala na zatožno klop ljubljanskega temeljnega sodišča 47-letna Jela V. iz okolice Pakreca, začasno pa na delu v ZRN, obtožena hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa.
Jela V. sama ni bila udeležena v prometni nesreči, do katere je prišlo letošnjega 12. junija ob 18.30 na magistralni cesti Ljub-ljana-Zagreb pri kraju Pod-boršt. V preiskavi so ugotovili, da je prav ona na cesti povzročila takšno prometno situacijo, da sta zaradi nje trčili dve vozili in je pri tem umrla ena oseba, ena pa je bila hudo poškodovana.
Med vožnjo z osebnim avtomobilom opel manta je Jela V. prehitevala nek tovornjak, ne da bi se prepričala, ali je cesta prosta. Ko je bila na levem voznem pasu, ji je nasproti pripeljal fiat 1300. Da ne bi prišlo do trčenja, je voznik fiata Franc M. na hitro zapeljal na desno bankino in Jela V. se je lahko umaknila na svoj vozni pas pred tovornjak. Umik na bankino pa je bil usoden za voznika fiata. Od tam je avto namreč zaneslo na levo, na nasprotni vozni pas, kjer je silovito trčil z nasproti vozečo sto-enko. Franc M. je bil takoj mr-
tev, njegovo ženo so s poškodbami odpeljali v ljubljansko bolnišnico, hudo pa je bil ranjen tudi voznik stoenke Roman J. Še vedno se zdravi.
Voznica Jela V. je kljub nesreči odpeljala naprej in so jo nazaj privedli šele miličniki. Povedala je, da nesreče sploh ni opazila. Ena od prič, voznik osebnega avtomobila, pa je povedal, da ga je Jela V. že prej prehitevala v škarje. S tvegano vožnjo pa je nadaljevala.
Škode na stoenki in na fiatu 1300 je bilo za približno tri milijone dinarjev.	B. G.
Trčila mopedist in osebni avto
MARIBOR, 15. novembra — V pe- • tek zvečer sta na lokalni cesti pri Dornavi trčila osebni avto, ki ga je vozil Janez Poplatnik, in voznik kolesa z motorjem Martin Korpar. Do nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti, Korpar pa je bil pri tem hudo ranjen.
DP.
Izginil v naraslem potoku
BOHINJSKA BISTRICA, 15. novembra — Po obvestilu, da narasli potok Bistrica nosi od mosta pri restavraciji Zoisov grad proti sotočju v Savo Bohinjko osebni avto, so minuli petek ob 23. uri miličniki oddelka milice v Bohinjski Bistrici res našli avto. Med vrati pa je stal 33-letni Bogomir Odar in klical na pomoč.
Takoj so sprožili reševalno akcijo. Gasilci so mu vrgli daljšo vrv in mu naročili, naj si jo priveže nad pasom, da ga bodo izvlekli iz deroče vode. Odar si je vrv privezoval približno deset minut, nato pa zaklical: »Vleci!« Gasilci so pričeli vrv vleči k obrežju, nenadoma pa je Bogomir Odar dvignil roke in izginil s površja potoka. Reševalci so pregledali potok, a izginulega moškega niso našli. Iskalno akcijo so nadaljevali včeraj in danes, sodelovali so tudi potapljači iz .Radovljice, vendar pogrešanega oziroma njegovega trupla še niso našli.
Domnevajo, da je Bogomir Odar zapeljal v vodo s parkirišča pri restavraciji Zoisov grad. Tam je potok le dva metra in pol stran.	B. G.
Anton Rupnik
SOVJETSKE »BELE LISE«
18. nadaljevanje____________________________
O opisani tiskovni konferenci so sovejtski časniki objavili razmeroma izčrpno Tassovo poročilo, v katerem pa so bralci lahko uživali nad hvalnicami, ki so jih zgodovinarji posvetili referatu Mihaila Gorbačova, na koncu pa so izvedeli še tisto obvezno in zelo »vsebinsko« informacijo: »Dani so bili odgovori na vprašanja novinarjev«.
Tako v Moksvi čakamo na nove tiskovne konference o belih lisah.
Tudi »praška pomlad 1968« je bela lisa.
Sovjetske zgodovinske bele lise se še zdaleč ne omejujejo samo na ožjo domačo zgodovino. Tabuiziranje, neomenjanje »pozabljenih« politikov in dogodkov se razprostira na ves vzhodni blok. Bolečih točk je tu na pretek. Ker pa se bo prihodnje leto z vso silo vsililo na dnevni red vprašanje, ali je bil vdor enot varšavskega sporazuma poleti 1968 modro, pravilno dejanje, si malce oglejmo to poglavje.
Učbenik novejše zgodovine za srednje šole nam o »praški pomladi« pripoveduje takole:
»Od januarja 1967 so v državi izvajali gospodarsko reformo. Toda uvajanje novega sistema upravljanja z gospodarstvom so izkoristili protisocialistični elementi, da bi po eni strani vsevprek kritizirali vse dotedanje dosežke, z druge pa da bi planska načela zamenjali s tržno stihi-
jo. To linijo so aktivno izvajali revizionisti.
Hkrati so se pokazale resne napake in pomanjkljivosti v delu partijskih organov in državnega aparata. Dalj časa niso reševali dozorelih ekonomskih in družbenopolitičnih problemov. Oslabljeno je bilo idejno-vzgojno delo. Načela enakopravnosti Čehov in Slovakov niso vselej spoštovali. Tako so, denimo, obravnavali Bratislavo do marca 1968 kot oblastno središče, ne pa kot glavno mesto Slovaške.
Protisocialistični elementi, ki jih je spodbujala zahodna reakcija, so težili k temu, da bi dosegli revizijo februarja (po tem priročniku je februarja 1948 zmagala revolucija in bila vzpostavljena diktatura proletariata, op. A. R.) in kolo zgodovine obrnili nazaj. Napadali so socialistično ureditev in zahtevali ustanavljanje opozicijskih strank. Glavni udarec pa je bil namenjen vodilni vlogi KPČ v življenju države ter usmerjen na odcepitev Češkoslovaške od socialističnih držav. Nastale so legalne in nelegalne organizacije, ki so nasprotovale socialistični ureditvi. Glavo so dvigovali reakcionarji iz vrst bivših socialnih demokratov. Ob podpori sovražnikov iz tujine so si zastavili nalogo, da socialistični Češkoslovaški in komunistom zadajo poslednji udarec.
Organizacijsko-politična platforma proti-ljudskih sil, ki so jih vodili imperialistični krogi Zahoda, je postala izjava z naslovom ,Dva tisoč besed’. V tej izjavi, ki sojo objavili poleti 1968, je bil odkrit poziv k boju proti ustavni
oblasti in spodbujanju k stavkam ter neredom.
V vodstvu KPČ so dobili premoč desni oportunisti, ki so vodili kapitulantsko politiko do nasprotnikov socializma. Ko so spodkopavali vodilno vlogo partije, so hkrati delali za likvidacijo socialističnih dosežkov delovnih Šjudi.
Protirevolucionarne sile, ki so jih podpirale obveščevalne službe imperialističnih držav, so se osredotočile na likvidacijo socialističnih zavojevani v ČSSR. V takem položaju je pet socialističnih držav članic varšavskega sporazuma: Bolgarija, Madžarska, NDR, Poljska in ZSSR, izpolnjujoč svojo internacionalistično dolžnost, dne 21. avgusta 1968 izkazalo bratskemu češkoslovaškemu ljudstvu pomoč v obrambi dosežkov socializma in pri preprečevanju kapitalistične restavracije v CSSR. To internacionalistično dejanje je rešilo življenje na tisoče ljudem, utrdilo je zahdone meje socialistične bratske skupnosti ter prekrižalo račune imperialistov o reviziji rezultatov druge svetovne vojne.
Aprila 1969 je bil za prvega sekretaga (od maja 1971 generalni sekretar) CK KPC izvoljen Gustav Husak (rojen 1913). CK KPČ je razkril vzroke za krizni razvoj, ki so pripeljali do nastopa sil, sovražnih socializmu, ter začrtal konkretne ukrepe za obnovo vodilne vloge partije v življenju družbe. Partija je očistila svoje vrste od revizionistov, nacionalistov in pasivnih članov ter vzela v svoje roke graditev socializma.«
Tako obsežen citat povzemamo z večstranskim namenom. Najprej si moramo obnoviti besednjak, poln praznih floskul, ki niti dijaku niti odraslemu ne morejo ničesar povedati ali pojasniti. Drugič zato, ker dokazuje zelo resno nevarnost za perestrojko Gorbačova: ne glede na vse novo sprejete partijske dokumente se
v šolskih priročnikih še kar naprej širijo in ponavljajo oguljene etikete iz let Stalina in Brežnjeva (Gorbačov na primer sploh ne govori več o revizionizmu in revizionistih). Tretjič pa je to blesteč primer za bele lise: niti Aleksander Dubček niti njegov okosteneli predhodnik Antonin Novotny v tem priročniku nista omenjena — govori pa obširno o Klementu Gottwaldu. In ne nazadnje iz teh šolskih naukov sledi, da so bili socialni demokratje (še vedno) tisti najbolj nevarni sovražniki za komuniste.
Sploh pa je groteskno danes brati v sovjetskem šolskem učbeniku, da je bil najhujši greh neimenovanega partijskega vodstva v Pragi v tem, da je poskušalo uvajati tržne elemente v plansko gospodarstvo. Pa saj so to vendar danes uradne sovjetske programske postavke!
Edina konkretnost, ki jo učbenik navaja, je hkrati že zanikanje same sebe: enakopravnost Čehov in Slovakov naj bi vzpostavili šele leta 1968. Da: toda mar ni to zasluga prav novega, »revizionističnega« vodstva!?
Sicer pa se ne splača kaj preveč ukvarjati s temi dogmami. Ko je Mihail Gorbačov spomladi letos obiskal Prago in Bratislavo, se je previdno izogibal govoriti o »praški pomladi«. Kako pa naj tudi bi, saj ni bil njegov gostitelj nihče drug kot grobar te iste politike demokratizacije. Pač pa so med tem obiskom v Moskvi pripovedovali tole anekdoto: Kurir gozdnega gospodarstva nekje na Slovaškem hiti v gozd in kliče: »Tovarši Dubček, hitro k telefonu, iz Kremlja vas kličejo . . «
»Ali je imel vdor enot varšavskega pakta v ČSSR sploh kakšen smisel?«
Od kod prihaja takšno vprašanje, morda ni težko uganiti. Ker pa je bilo pred dnevi namenjeno — na tiskovni konferenci v sovjetskem
zunanjem ministrstvu — direktorju inštituta za marksizem-Ieninizem pri CK KPSZ Georgiju Smirnovu, je pač tvegano ugibati, kako je ta visoki predstavnik in ustrezno ugledni zgodovinar odgovoril. Na splošno je zastavljanje taks-' nega vprašanja umestno, je dejal Smirnov, češ da odnosi med socialističnimi državami potrebujejo zdaj novo osmislitev, da je treba razmisliti tudi o letu 1968. Zadeva pa je bolj politično vprašanje, in ne toliko zgodovinsko, se je Gregorij Smirnov vseeno spretno izmuznil širšemu odgovoru.
Pa sam Gorbačov? Čeprav se partijski voditelj za zdaj skrbno izogiba govoriti o bolečem poglavju 1968, lahko vseeno razumemo njegovo izjavo o novih odnosih med socialističnimi državami tudi kot jasno odpoved od tako imenovane »doktrine Brežnjeva«, po kateri naj bi bile socialistične države le deloma suverene, oziroma, da so vse države socialistične skupnosti soodgovorne za socialistično ureditev v vsaki od njih.
V referatu na proslavi oktobrske revolucije je Mihail Gorbačov 2. novembra letos med drugim rekel tole:
»Zbrane izkušnje omogočajo, da lahko bolje gradimo vzajemne odnose med socialističnimi državami na splošno priznanih načelih. To je brezpogojna in popolna enakost. To je odgovornost vladajoče partije za stvari v svoji državi, za patriotsko služenje svojemu ljudstvu. To je skrb za splošno stvar socializma. To je medsebojno spoštovanje, resen odnos do tega, kar so tovariši že dosegli in preverili, prostovoljno raznoliko sodelovanje. To je strogo spoštovanje s strani vseh načel mirnega sožitja. Na tem temelji tudi praksa socialističnega internaci-onalizma.«
KONEC
Razpisna komisija
Arhitekturnega muzeja Ljubljana, Karunova 4, Ljubljana
razpisuje dela in naloge
1.	ravnatelja muzeja
2.	sekretarja Bienala industrijskega oblikovanja
Za ravnatelja je lahko izvoljen, kdor ima visoko izobrazbo umetnostnozgodovinske ali druge ustrezne stroke in najmanj tri leta strokovne prakse"s področja dela muzeja.
Za sekretarja BIO je lahko imenovan, kdor ima visoko strokovno izobrazbo umetnostnozgodovinske, oblikovalske ali arhitekturne stroke in dve leti ustrezne strokovne prakse.	.	,
Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju gornjih zahtev in zakonsko določenih pogojev najkasneje 15 dni po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«.
O izidu razpisa jih bomo pisno obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
16-16059
Thomas B. Dewey
Mrtva
milijonarka
39. nadaljevanje______________
»Popolnoma. Po dekle pride ob pol sedmih zvečer. Dobita se pred neko trgovino v zahodnem predmestju. Trgovina je last Velikega Dannyja.«
Joe se je nakremžil.
»Tudi ta je tič...« je dejal.
»Pozneje,« sem ga prekinil. »Zdaj je na vrsti Saunders.«
»Greva z vašim ali z mojim avtom?« me je vprašal.
»Z mojim ne. Mojega Saunders pozna.« Kako minuto je molčal. Nato je prikimal. »Prav. Ob tri četrt na pet vas poberem tu na vogalu.«
»Čakal vas bom,« sem dejal. »Ne bo vam žal. Ko bo Saunders najin, imam v načrtu še nekaj večjega.«
»Kaj večjega?«
»Lorrie King,« sem rekel.
»Kaj je z njo?«
»Umorili so jo,« sem mu pojasnil.
Vstala sva izza mize in odšla iz lokala.
15. poglavje
Ob pol šestih je začelo deževati. Ob šestih je cesto zastirala debela dežna zavesa in celo v
udobnem Briggsovem avtomobilu je bilo hladno. Joe je bil dober voznik, vendar sem se vseeno bal, da bova prišla prepozno.
Petnajst minut po šesti sva pripeljala v sosesko Velikega Dannyja. Ustavila sva v stranski ulici za veleblagovnico. Izstopil sem, si zavihal ovratnik in odšel za trgovino. Pred zadnjim vhodom so stali trije avtomobili, a Saunderso-vega ni bilo med njimi. Možakar bi nocoj lahko prišel z drugim avtom, vendar se mi to ni zdelo verjetno.
Obrnil sem se, da bi odšel, ko sem zaslišal, da se bliža avto. Skril sem se za bližnji avtomobil in počakal. Pripeljal se je Saunders, se ustavil in ugasil luč. Vrata so se odprla. Saunders je izstopil in se napotil proti zadnjemu vhodu. Vrnil sem se v stransko ulico.
Prišel sem do Briggsovega avtomobila in mu rekel: »Saunders bo moral oditi po tej poti. Jaz grem še telefonirati.«
Pogledal je na svojo uro.
»Ta, ki je pravkar pripeljal mimo?« je vprašal.
»Da. Videl sem ga, ko je izstopil.«
»Prav,« je rekel. »Pohitite.«
Stekel sem okoli vogala v telefonsko govorilnico in zavrtel doktorjevo domačo številko. Ko je telefon začel zvoniti, je mimo prišla Tereza Russo. Oblečena je bila v dežni plašč, z rame ji je visela torbica, in hodila je počasi.
Zdaj ji že povsem zaupajo, sem pomislil. Pustijo jo iti domov.
Na drugi strani žice sem zaslišal glas.
»Da?« je rekel doktor Kramm.
»Mac tu,« sem rekel. »Vam je telefoniral?«
»Oh, da, pred petimi minutami. Rekel je, da se dobiva pri novem hotelu Sheridon. Za severno ograjo stoji lesena baraka.«
»Kdaj?«
»Ob sedmih. Poslušajte, kje ste?«
»Blizu.«
»To mi ni všeč. Zakaj ne morete iti z menoj?«
»Če me bo videl, bo takoj odšel. Tam bom, vendar me ne boste videli.«
»Ned razumem... zakaj vse te skrivalnice? . . .«
»On je lažni policaj,« sem rekel. »Nekaj je izgubil in zdaj bi rad v povračilo nekaj drugega. Rad bi odkril, kaj je to.«
»Dobro, vendar...«
»Bodite točni. Tam bom. Zdaj moram odložiti.«
»Da. Prav . . .«
Odložil sem in se vrnil k Briggsovemu avtomobilu. Odprl sem vrata in poiskal miniaturni magnetofon, ki sem ga spravil v žep dežnega plašča.
»Govoril sem z doktorjem,« sem rekel. »Sestala se bosta za novim hotelom Sheridon, pri leseni baraki. Jaz se bom s taksijem takoj odpeljal tja. Vi sledite Saundersu, kajti lahko se še premisli. Prav?«
»Da. Poslušajte . . .«
»Da?«
»Ne smemo pozabiti na dekle. Ona je poglavitna priča proti njemu. Ko ga bomo obkolili, se lahko spravi nadnjo.«
»Vem. Pazil bom.«
»Vi pazite na dekle, jaz pa bom pazil na Saundersa. Velja?«
»Velja. Držite se.«
Zaprl sem vrata in odšel proti glavni ulici, kjer sem ustavil taksi.
»Poslušajte,« je rekel voznik, »nekaj moram pojesti. Jedel nisem že . . .«
»Mudi se mi,« sem dejal. »Dvajset dolarjev vam dam, da me zapeljete do hotela Sheridon.«
Ppmolil sem mu dvajset dolarjev.
Molile Hardwick
ZATAJENA HČI
68. nadaljevanje_________________
»Uboga mama,« je tiho rekla Emily. »Uboga osamljena lady — kaj bo zdaj storila?«
Otrok, ki se je igral na tleh pri njenih nogah, jo je vprašujoče pogledal in se nasmihal z ljubkim, praznim nasmehom, ki je na obrazku z velikim rdečim znamenjem učinkoval nekam čudno — skoraj tako. kakor če bi se na sredini srečali maska tragedije in maska komedije. Mala Charlotta — to ime je Emily postavila na prvo mesto — je bila stara skoraj dve leti, vendar ni znala razločno govoriti in je razumela samo najpreprostejše besede. Na svet ni prišla samo z rdečim znamenjem, ampak tudi z možgansko poškodbo.
Emily ji je dolgo in nežno govorila, čeprav brez upanja, da jo bo otrok razumel. »Tvoj očka je umrl, mala Charley. Umrl je v boju za našo deželo. Bil je velik mož in je zdaj pri angelih v nebesih. Njegovo pa ime bo ostalo v zgodovini.«
Deklica jo je še vedno nasmehljana gledala. Emily je vzdihnila: »Toda najina uboga mama, Charley, ki ga je tako zelo ljubila, da mu o tebi ni nič pripovedovala! Zato, da ga ja ne bi prizadelo...«
Emily je pobožala kodrasto glavico in rekla: »Veš, Čharley, saj se samo zaradi tvojega obraza. Peljala sva te h gospe Gibson v London, da bi ostala nekaj časa pri njej v negi. Toda rekla je, da tudi s tvojim razumom ni tako, kakor bi moralo biti. In zato je mama tvojemu očetu pisala, da si umrla.«
Charley pa je bila že zatopljena v igro z lesenim konjičkom, ki ji je bil tako pri srcu, da se ni ločila od njega.
»Gotovo ji boš to nekoč očitala, Charley, in jo boš imela za trdosrčno mater, ko boš lahko vse razumela. Ampak najina mama je morda najlepša ženska svojega časa, močnega značaja pa ni. Tako ni prenesla misli, da bi te Nelson videl. Saj bi ga zares bolelo, bil je tako mehkega srca. Tako ni nič vedel o tebi, ko je bil pred tremi meseci še zadnjič doma...«
Spomnila se je, kako se je tistega vročega avgustovskega dne vrnila v Metrton iz svojega prostovoljnega izgnanstva na malem polotoku med ustjema rek Dee in Mersey. Želela se je za nekaj dni pridružiti množici sorodnikov, ki so se vsi veselili Nelsonovega bivanja doma, po dveh napornih letih življenja na morju. Con-norjevi, Boltonovi in Matchami, Horace in Charlotte, čestiti William, bahat in glasen, in drobna Sarah ob njem. In sredi njih Emma, bujne lepote, ozdravljena vsega trpljenja in bolezni, ko se je ljubljeni mož spet vrnil k njej.
Ljubeznivi, v nežnosti skoraj malo smešni junak s svojo šibko postavo! Vsi so ga oboževali, tja do vrtnarjevih pomočnikov, ki jim je vedno daroval kak kovanec. Nihče ni pomislil, kako slaven in zmagovit junak je med njimi tako preprost je bil. Vendar je iz njega seval poseben čar, ki ga je vzdigoval nad vse druge junake. Izrecno je vprašal po njej, Emily, jo prijel z edino roko okoli ramen in ji pritisnil nežen poljubček na lice, ko da bi bil vedel, da je bila bližja Emmi kot pa vsi drugi svojci. Emily je morala potem odpotovati prej, preden se je Neslon vrnil na svojo ladjo, in tako ni bila priča njegovega srca parajočega slovesa od Emme in štiriletne Horatie.
»Kako rada bi ga še enkrat videla, Charley,« je vzdihnila Emily. »Tvojega slavnega očeta se
bom raje spominjala kot pa kogarkoli drugega, ki sem ga spoznala. Ampak ti si ostala pri teti Sarah in nisem se smela predolgo zamuditi, čeprav je imela teta sama toliko otrok in jih je šestero vzredila do kruha.«
Ann, sarah, Mary, Cecilia, Charles in Eliza. Charles je z Nelsonovim posredovanjem dobil mesto v mornarici, vendar je bil problem za vse: včasih se mu je bledlo in je videl pošasti na stropu. Tudi Ann je imela posebne značajske poteze. Bila je najstarejša med dekleti in je imela nenavadno razgibano domišljijo. Pripovedovala je fantastične štorije, v katerih je imela vedno sama glavno vlogo, in je bila trdno prepričana, da je vse čista resnica. Bila je precej naduta, zaničljivo se je izogibala skromne podeželske hišice, kjer je živela njena ovdovela mati, v Emily pa je sploh videla tekmico. Nenehno jo je spraševala o njeni preteklosti.
»Če sestrična Emma ni tvoja mama, kdo pa je potem? Naša mati gotovo ne. Tega res ne moreš trditi - naša mati pač da nekaj nase. Ali sploh veš, da je bil naš ded bogat in je čudovito igral na violino? Kadar je bil v Liverpoolu, so mu ponujali po tisoč funtov, da je nastopil? Kaj praviš k temu?«
»Ja, vse to vem,« je odvrnila Emily. Zgodbo je slišala še stokrat. Vedela je, da je Patrick Connor, Annin ded, v resnici bil sposoben mož - tihotapec, ki je svojemu sinu Michaelu zapustil dovolj denarja, da je lahko vzredil šest otrok in poskrbel za njihovo šolanje. Michaelova glasbena nadarjenost pa ni segla dlje kot do priložnostnega igranja pri porokah in krstih, včasih celo v cerkvi.
Sarah, druga hči, je bila v Mertonu vedno dobrodošla. Bila pa pametna in zabavna, prekosila je z zgovornostjo celo klepetavega pastorja Lancastra in prisilila častitega Williama Nelsona, da je umolknil, ker ji ni bil kos.
6. stran ★ DELO
OBJAVE - OBVESTILA
Ponedeljek, 16. novembra 1987

TELEVIZIJA
LJUBLJANA_____________________
TV MOZAIK
10.00	ZRCALO TEDNA MATINEJA
10.20 BLEDOMODRA ŽENSKA PISAVA. 1. del avstrijskega filma 16.35 - 23.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA 16.50 VIDEO STRANI
17.05	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	RADOVEDNI TAČEK:	PI-
SMO. 7. oddaja
17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, 7. oddaja
17.45	ŠOLA ZA KLOVNE, 6. del serije TV Skopje
18.15 20. LET »EMONE«. 2. del folklorne oddaje
18.45	RISANKA 18.55 VIDEO STRANI
19.00	OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME 19.30 TV DNEVNIK
20.05	Y. Courriere:	KUHARSKE
ZVEZDE, 6. - zadnji del francoske nadaljevanke
21.00	TV JUTRI, informativno—kontaktna oddaja — vmes TV DNEVNIK
• Smo na pragu javne razprave o rtv programih za prihodnje leto, zato je našemu skupnemu »televizijskemu jutri« namenjena tudi ta posebna, neposredna televizijska oddaja. Voditelj Boris Bergant in njegovi sodelavci se bodo potrudili na zanimiv način prikazati tako današnje možnosti kot jutrišnje želje tega privlačnega medija. Ljubljanska televizija poziva gledalce, naj ji telefonirajo in zastavljajo vprašanja, ki jih najbolj žulijo. Lahko telefonirate že dopoldne pred oddajo in med oddajo. Telefonske številke pa so nesled-nje: (061) 324-577, 329-588 in 327-496.______________________
23.00	VIDEO STRANI
ODDAJNIKI II. MREŽE
, 15.20 15.35 15.45 16.15
17.00 17.10
17.30
17.45
18.00 18.55
19.00
19.30
20.00
20.30
21.15
21.30 21.35
23.15
TEST
POROČILA
DOKUMENTARNI FILM SLOVESNOST OB 40. OBLETNICI MLADINSKE PROGE ŠAMAC—SARAJEVO, prenos RISANKA TV DNEVNIK
OTROCI, POJTE Z NAMI, otroška oddaja OTROŠKA SERIJA BEOGRAJSKI TV PROGRAM PREMOR
INDIREKT, oddaja o športu TV DNEVNIK
ARGUMENTI ^zunanjepolitična oddaja
ZNANOST IN MI VČERAJ, DANES. JUTRI PREMOR
BITI ALI NE BITI, ameriški film
ŠAHOVSKI KOMENTAR
ZAGREB. I. PROGRAM
8.25
8.30
8.45
9.00
10.30
10.35
12.30
15.00
15.35
15.45
16.15
17.10
17.30
POROČILA
OTROCI, POJTE Z NAMI.
otroška oddaja
OTROŠKA SERIJA
TV V ŠOLI: Gibanje živih bitij.
Gradbeništvo v SRH, Knjižnice
in arhivi SRH. Za učitelje
POROČILA
TV V ŠOLI: Tednik, Risanka, Ljudska književnost. Risanka. Angleščina
POROČILA (do 12.35)
DOBER DAN, ŠPORT POROČILA
DOKUMANTARNI FILM SLOVESNOST OB 40. OBLETNICI MLADINSKE PROGE ŠAMAC —SARAJEVO, prenos KRONIKA BJELOVARJA IN VARAŽDINA
OTROCI, POJTE Z NAMI, otroška oddaja OTROŠKA SERIJA NEKAJ VEČ. izobraževalna oddaja
ŠTEVILKE IN ČRKE. kviz , TV KOLEDAR TV DNEVNIK »HAUSTORČE«, drama MANJŠINE, BOGASTVO EVROPE, dokumentarna serija
21.45	TV DNEVNIK
22.05	. REPORTAŽE OB 40. OBLET-
NICI MLADINSKE PROGE ŠAMAC-SARAJEVO
22.35 NOČ IN DAN
ZAGREB, II. PROGRAM_________
15.15 TEST
15.30	NOČ IN DAN
18.25 TEST
18.46	ZAGREBŠKA PANORAMA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	ARGUMENTI,zunanjepolitična oddaja
20.30	MALI KONCERT
20.45	VČERAJ, DANES, JUTRI
21.05	Bin ALI NE Bin, ameriški film
22.35 ZNANOST IN MI
23.20	ŠAHOVSKI KOMENTAR
KOPER_______
14.00	DNEVNI SPORED - pregled
14.20	VERONICA - telenovela
15.15	PlCKWICKOVCl - 5. del TV
16.20	PROGRAM ZA OTROKE: RISNAKE IN TELEFILM, do-kumentarna oddaja
18.00	Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo
19.00	odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	MESTO DANES
20.00	ŠPORTNI PREGLED
20.30	FILM: CHARLOTTE - ponovitev
22.20	TVD VSE DANES
22.35 ZDRAVNIK IN PACIENT — oddaja o medicini
23.15	PREDZADNJI TABUJI - Lo-čitev
AVSTRIJA, I. PROGRAM________
9.00 POROČILA
9.05 SPENCERJEVI PILOTI, serija
9.50 TARANTELE
10.00	ŠOLSKA TV
10.30	SVET PRIPADA ŽENSKI, ameriški film (1954)
12.00	POROČILA IZ PARLAMEN TA, ponovitev
13.00	PRIMER ZA SODNIKA? (ponovitev)
13.30	MEDIJ, ponovitev
13.55	POROČILA
16.30	AM, DAM, DES
16.55	POROČILA ZA OTROKE
17.05 ZGODBE V SLIKAH
17.30	JAMSKI OTROCI, po romanu Aloisa Th. Sonrleitnerja
18.00	Ml, družinski program
18.30	VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, pustolovska serija
19.15	TAKRAT
19.30	ČAS V SLIKI 1
19.57 ŠPORT
20.15	ŠPORT V PONEDELJEK
21.15	MIAMI VICE, serija
22.00	FRANKENBURŠKO LUČA-NJE, Zgodba o prisvojitvi
23.30	ALEMANSKO OGLEDALO, »1100 let Lustenaua«
0.00 POROČILA
AVSTRIJA, n. PROGRAM__________
17.30	FIZIKA PO TV
18.00	LIPOVA ULICA, družinska se-rija
18.30	SLIKA AVSTRIJE
19.00	ČAS V SLIKI 1
19.20 ZNANJE DANES
19.30	ČAS V SLIKI 1
19.57 KULTURNI MAGAZIN
20.15	KLINIKA V SCHWARZWAL-DU, serija
21.00	NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde
21.15	ŠILING, gospodarski magazin
21.50 POGLED S STRANI, zabavno
in kratkočasno iz vsakdanjega družabnega življenja v Avstriji
22.00	ČAS V SLIKI 2
22.22 DUH JUANA TOPOCHE, venezuelski film(1978)
23.55 ORKESTER, glasbena slapstick — serija z Julianom Joyem-Cha-grinom
0.20 POROČILA
ITALUA, L PROGRAM_____________
7.15 JUTRANJI TV PROGRAM
9.35 TV FILM
10.40 OKOLI NAS
11.30
11.55
12.05
13.00
13.55
14.00 14.15
15.00
15.30
16.00 17.35
18.05 19.40 19.50 20.00
20.30 22.20 22.45 24.00
DOLINA, serijski film, 41. epizoda VREME
HALO, JE TAM RAI?
TV DNEVNIK TRI MINUTE O ...
HALO, JE TAM RAI? KVARKOV SVET POSEBNA ODDAJA IZ PAR-
I A VIF NT A
ŠPORTNI PONEDELJEK OTROŠKE ODDAJE OSMI DAN
VČERAJ, DANES IN JUTRI
ALMANAH
VREME
TV DNEVNIK
ROCKY III, celovečerni film
POROČILA
AKTUALNA ODDAJA
TV DNEVNIK
DANES V PARLAMENTU
VREME
ITALUA, II. PROGRAM________
11.55 OPOLDNE JE...
13.00	OB TRINAJSTIH 13.25 ŠPORTNA POROČILA
13.30	OPOLDNE JE...
13.40 KO SE LJUBI, serijski film
14.30	ŠPORT DANES
15.00	D. O. C.
16.00	LASSIE
17.05	SPOZNATI
18.05	TV FILM
18.30	ŠPORTNA POROČILA
18.45	MIAMI VICE. serijski film 19.35 VREME
19.45	TV DNEVNIK
20.15 ŠPORTNA POROČILA
20.30	CAPITOL, serijski film
21.30	KRONIKA
22.30	POROČILA
22.45	TV FILM
23.30	NOČNI FLEŠ
23.45	NOČNI KINO
RADIO
PRVI PROGRAM
4.30—8.00 Jutranji glasbeni progran^
-	vmes: EP; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo... Čajkovskega in Richarda; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo; 13.00 Danes do 13.00-ih; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križemkraž; 14.15 Skladatelj pripoveduje - Pavel Mihelčič: Zapojmo pesmico; 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - vmes; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 + glasba;
• Gozd nezadržno propada in zdaj tudi znanstveniki dokazujejo, da je v Sloveniji prizadetega že več kot polovica in da je ogrožen praktično ves-gozd. O tem, kakšno je stanje in kaj storiti, da bi ta ogrožen narodni kapital ohranili, bodo govorili v današnji oddaji, v kateri s svojimi mnenji, pobudami in vprašanji lahko sodelujete tudi poslušalci. Telefonska številka 061 315-988 po 16. uri. Oddajo je pripravil Matija Hudovernik.
18.00 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz produkcije studia 26; 20.10 Ljudski napev v priredbah slovenskih skladateljev in v izvedbi zborov Vres, Akord 84 in' Ljubljanskega okteta; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30—24.00 Zimzelene melodije - vmes; 23.05 Literarni nokturno
—	Vojko Zadravec: Iz vetrove skicirke; 00.05-4.30 Nočni program - glasba (na UKV omrežju I. in II. programa in na SV)
DRUGI PROGRAM
6.00-	24.00 Program — 202 - vmes;
8.00-	13.00 Jutranji pogovor - Poročilo iz zamejstva; 8.30 Strokovnjak odgovarja; 9.30 Prometni servis; 10.30 Prometni servis; 11.30 Ponedeljkov šport; 12.00 Glasbena panorama; 12.30 Opoldanski poročevalec; 13.00 Zaključek dopoldanskega Vala 202; 13.00-19.00 Popoldne na valu 202 z. ..; 15.30 Dogodki in odmevi — Koledar prireditev; 18.55 Zaključek programa 202; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25-23.00 Popularnih 20 - vmes; 23.05-24.00 Za konec dneva
TRETJI PROGRAM
8.00 Naši umetniki pred mikrofonom (ponov.) - Žarko Petan; 8.15 Medigra; 8.25 Preklop na I. program; 14.00 Nenavadni pogovori (ponov.); 14.20— 14.40 Glasbena medigra, 19.05 Operni koncert; 20.00-22.00 Koncertna sezona EBU—prenos iz Stockholma (Simfonič-
• V dvorani Benvald v Stockholmu bodo nastopili Mešani in komorni zbor švedskega radia, Simfonični orkester švedskega radia, še ne tridesetletni, a že mednarodno uveljavljeni finski dirigent Esa-Pekka Salonen, baritonist Erik Sa-eden in pripovedovalec Mihael Samuel sen. Na sporedu koncerta bosta dve skladbi; v prvem delu Nokturni za orkester in ženski zbor francoskega impresionističnega skladatelja Claudea Debussyja, v drugem delu pa obsežna partitura pomembnega švedskega skladatelja 20. stoletja Karla-Birgerja Blomdahla (1916—1968) Anabase za orkester, mešani zbor, bariton in pripovedovalca.
ni orkester in zbor Švedskega radia vodi Esa—Pekka Salonen; Erik Saeden—bariton, Mikael Samuelson - recitator); Spored: 1. Claude Debussy: Nokturni, 2. Karl-Birger: Anabase; 22.00 Serenada z Benjaminom Brittnom; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio - lz češke komornoglasbene literature J. B. Foerster, V. Novak; 23.55-24.00 Lirični utrinek
RADIO GLAS LJUBLJANE
8.00	Dober dan Ljubljana in napoved programa - 8.15 Naj naj pesem; 8.45 Prve novice: 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Druge novice; 12.15 Kontaktni program; 13.00 Informativni blok; 13.30 Informacije 222; 14.00 Pasja obvestila;
14.30	Govorimo o glasbi; 15.15 Naj naj pesem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Spoznajmo se; 16.45 Tema tedna: v živo s Staninvestom, telefon 328-954 in 328-944; 18.00 Informativni blok; 18.15 . Predvajamo glasbo s CD gramofona;
19.00	Konec programa
RADIO KOPER_______________________
6.00-8.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro - EP ob 6.15-6.50 - 7.15-7.35; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 IL jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska;
8.00	Zaključek - Prenos II. programa radia Ljubljane; 13.00-19.00 Otvoritev — Danes na valu radia Koper EP: 13.35-14.00-14.35-15.00-16.45-17.15--18.30; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30-16.00 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top - Ten po svetu;
17.30	Poročila - Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek
RADIO MARIBOR_____________________
7.15	Danes za vas; 8.00 Poročila; 8.05 Osmrtnice, objave; 8.10 Tretji polčas;
9.00	Prenos I. programa radia Ljubljana; 14.00 Poročila; 14.05 Osmrtnice, objave; 14.10 Glasba; 14.30 Iz naše produkcije; 15.00 Prijetno popoldne vam želijo; 15.30 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.00 Želeli ste — poslušajte;
16.30	Danes; 17.00 Osmrtnice, objave, EP in glasba; 17.30 Pokličite 513-555 (kontaktna oddaja); 18.00 Glasba;
18.15	Študij in glasba; 19.00-24.00 Prenos III. programa radia Ljubljana
RADIO ŠTUDENT___________________
13.00	Vžig; 16.00Tolpa bumov: the anti group - Digitaria (swatbox) (2); 17.00 Jocuiator; 19.00 Zatemnitev
SREDA. 18. nov., ob 19.30 — Velika dvorana Slovenske filharmonije — koncert zunaj abonmaja: RAVMOND JANSSEN, kla vir/Nizozemska.
Program: Beethoven, Schumann, Ravel.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Festivala Ljubljana vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 19. ure ter uro pred koncertom pri blagajni Slovenske filharmonije.
CANKARJEV
DOM
glasba
Johann Strauss: NETOPIR SNG. Opera in balet Maribor
ponedeljek, 28.	12., ob
19.30 in torek, 29. 12., ob 19. uri
Organizatorji	kulture
v OZD! Predstava je lahko Čudovito novoletno darilo vašemu kolektivu! Prijave in informacije: blagajna CD in Center za stike z javnostjo.
VEČER glasbe za trobento IN ORGLE
s Stankom Arnoldom in Ireno Chribkovo v ponedeljek, 16. II., ob 19.30.
Program: P. Ramovš, C. Coupe-rin, P. Eben. (VD. 2500, 1500)
Torek, 17. 11., ob 20.30: koncert GILBERTA becauda. (VD, razprodano)
gledališče
Torek, 17. 11., ob 10. in 12. uri
— Ivan Cankar — KRALJ NA BETAJNOVI, ponovitev gledališke predstave Podob trenutkov gledališča Daša gre v klošter. (okrogla dvorana)
Vstopnice 1000 din, kupite jih lahko na Srednji ekonomski šoli, Prešernova 6, Ljubljana, tel. 224-437, od 9. do 13. ure.
Petek, 20. 11., ob 20. uri: ZVOČNO GLEDALIŠČE. Pir-ca-Bajšič-Jurjevič:	STAROLI-
ŠKA PATETIČNA, dokumen-tarna radijska igra. Režija Zvonimir Bajtic. (OD, 1000)
Ponedeljek, 16. 11., ob 20. uri:
HUDODELCI, slovesno predvajanje novega slovenskega filma, predstavitev ustvarjalcev in pogovor po filmu.
Scenarij po romanu Marjana Rožanca Franci Slak in Jože Dol-mak, zlata nagrada Metoda BA-djure na 15. tednu domačega filma v Celju režiserju Franciju Slaku, direktor fotografije Boris Turkovič, glasba Bugenhegen/La-ibach.
Igrajo: Mario Šelih, Anja Rupel, Rade Šerbedžija, Mustafa Nada-revič. Bata Živojinovič, Elisabeth Spender. Film je na TT)F v Celju prejel glavno nagrado za najboljši film ter nagrade za glasbo, scenografijo, fotografijo, zvok in igralski debut. (SD. 1500)
Torek, 24. 11., ob 17. in 19.30 in torek, 1. 12., ob 18. in 21. uri: NEBO NAD BERLINOM.
Zaradi velikega zanimanja — štiri ponovitve filma (tokrat že podna-slovijenega) režiserja Wima Wen-dersa. Film je prejel zlato palmo za režijo v Cannesu ’87. Scenarij: Peter Handke, Wim Wenders. Igrajo:	Bruno Ganz, Solveig
Dommartin, Otto Sander, Curt Bois, Peter Falk, Nick Ca ve. Proizvodnja: Argos film/Road Movi-es, Francija/ZRN, 1987. (SD, 2000, popustov ni)
Četrtek, 26. 11.: NEKAJ DNI V ŽIVLJENJU OBLOMOVA, celovečerni film NIKITE MI-HALKOVA (režiserja Canske uspešnice Črne oči). (MD, ob 20. uri, sočasni prevod, 1500)
.predavanja, tribune
Ponedeljek, 16. 11., ob 19. uri:
TIBET - PO POTEH MARCA POLA NA STREHO SVETA. Predvanja Bojan Belec in Gere Attila. (MD, 1200)
Sreda, 25. 11., ob 19. uri: TRI-SUL — vzpon, prečenje in poiet; potopisno predvanje šestčlanske odprave na himlajski Trisul (7128 m), predvajao Vanja Matije%vec, Lado Vidmar in Vlasta Kunaver. (SD, 1500)
Sobota, 21. 11., ob 10. uri: ZABAVNO GLASBENA OTRO-ŠKA MATINEJA NA KNJIŽ-NEM TRGU. Sodelujejo: 12. Nasprotje, ritmična skupina Trič-Trač. Osnovna šola Veljko Vlahovič, scenarij in režija Mara Štu-lar. (SD)
ob 11.20: MALI KAKADU — recital za otroke Svetlane Makarovič. (OD)
Obe prireditvi sta v okviru 8. slovenskega knjižnega sejma, obisk z vstopnino za 8. SKS.
Torek, 24. 11., ob 17. in 20. uri: MODNI BAZAR - PRIKAZ MODNIH KOLEKCIJ JESEN ZIMA - POMLAD POLETJE. (VD, 4500, 3500, 2500)
Mala fotogalerija: barvne fotografije Marca Zante (Italija).
16. november
1898 V zadnjih letih 19. stoletja so po prašnih slovenskih cestah vozile kočije, ropotali so koleslji in škripali težko natovorjeni lojtmiki. Železniški promet ni več zbuja! pozornosti, bolj je bila zanimiva električna luč. Po ulicah so vozila tudi dvokolesa, že čisto podobna današnjim, veloci-ped. kolo z velikanskim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom pa je bilo bolj redko.
Tedaj je. leta 1898 nenadoma zapeljal v Ljubljano prvi avto, brez napovedi, brez fanfar, skoraj skrivaj, če ne bi bilo že takrat radovednih novinarjev, ki so ta znameniti dogodek ovekovečili. Dnevniki takrat še niso poznali dolgih člankov, reportaž ali intervjujev, zato je bil ta dogodek zabeležen čisto na kratko, v nekaj vrsticah. V Slovenskem narodu je 16. novembra 1898 izšla notica: »Prvi avtomobil se je včeraj (15. novembra) pojavil v Ljubljani in obudil največjo senzacijo.
gUgl^
Paglavci so se trumoma podili za njim. ..« Nemški La-ibacher Zeitung pa je zapisal: »Medtem ko je v drugih mestih že izbruhnila vožnja z lažjimi motornimi vozili, je bilo v Ljubljani kaj takega nekaj neznanega. Včeraj je zaradi tega vzbudilo motorno vozilo, ki je z dvema potnikoma peljalo po cesti, veliko radovednost. . .« Avto je bil last barona Codelli-ja, ki se je že zgodaj začel zanimati za tehniko in ji je ostal zvest vse življenje. Vozilo je pripeljal z Dunaja, kdo pa je bil drugi potnik, časopisi ne povedo.
Tudi ni znano, kdo je bil voznik in kdo potnik, ker pa je bil avto v tistem času ne samo izredno draga, ampak tudi izredno komplicirana stvar in ker je bilo šofi-ranje posebno težavna veščina, so tovarne svojim kupcem za prve vožnje dajale na razpolago tudi šoferja in tako lahko sklepamo, da je bil naš baron samo potnik v svojem avtomobilu. Codellijevo vozilo je bil zagotovo prvi avto, ki je pripeljal na Balkan. Beograjčani so kočijo brez konj lahko občudovali šele pet let pozneje.
Dogodki na današnji dan
1717 Rodil se je francoski filozof Jean d‘Alembert (umri leta 1783), ki je skupaj z Diderotom izdal znamenito Enciklopedijo.
1855 Britanski misijonar in raziskovalec David Livingstone je v Zambiji odkril Viktorijine slapove.
1905 Jiodil se je slovenski pesnik Mile Klopčič (umrl leta 1984), predstavnik socialne poezije, revolucionar in odličen prevajalec.
1914 Začela se je znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci v prvi svetovni vojni. Trajala je do 15. decembra, ko je srbska vojska osvobodila Beograd.
1933 ZDA in Sovjetska zveza sta navezali diplomatske odnose.	1
1947 Iz Samca je proti Sarajevu odpeljal po novi progi prvi vlak.
Od 17. do 23. 11. v prostorih CD
Torek, 17. 11., ob 18. uri: SLOVESNA OTVORITEV 8. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA.
Med knjižnim sejmom so mogoči ogledi tiskarn (Delo, Ljudska pravica, Mladinska knjiga) v naslednjih dneh: 18., 19., 20. in 23. 11., med 11. in 13. uro.
Knjižni sejem je odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina 400 din za otroke, dijake, študente in vojake, 1000 za odrasle. S sejemsko vstopnico si je mogoče ogledati vse dnevne predstave. Celoten program 8. slovenskega knjižnega sejma je bil objavljen v sobotni številki Dela. Bralce obveščamo, da bomo zaradi obširnega programa redno objavili prireditve le za tekoči in naslednji dan.
informacije
Blagajna in informativni center sta v Emonskem prehodu odprta od ponedeljka do petka od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure in uro pred začetkom predstav. Telefon: 222-815.
GLEDALIŠČA
DRAMA SNG
V LJUBLJANI
PONEDELJEK, 16. nov., ob 19.30 — Jean Racine: ALEKSANDER VELIKI (Alexandre le Grand). Gostuje Thčatre de la Balance iz Pariza — IZVEN ABONMAJA (KONTO). Vstopnice so v prodaji. Za študente z indeksi po polovičnih cenah! PETEK. 20. nov., ob 19.30 - F. M. Dostojevski: STRIČKOVE SANJE - PREMIERA - IZVEN ABONMAJA (KONTO). Vstopnice so v prodaji. SOBOTA, 21. nov., ob 19.30 - F. M. Dostojevski: STRIČKOVE SANJE - ABONMA PRVA REPRIZA IN IZVEN (KONTO). Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje Drame SNG PONEDELJEK, 16. nov., in torek, 17. nov., ob 20.30 — B. Brecht:	MALOMEŠČANSKA
SVATBA v Slovenskem kulturnem domu v Gorici.
LJUBLJANA
TOREK, 17. nov., ob 19. uri
-	G. Verdi: TRAVIATA. Izven. Konto.
SOBOTA, 21. nov., ob 19. uri
-	P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO. Premiera. Izven. Konto.
Občinstvo opozarjamo na naslednje predstave:
TOREK, 24. nov., ob 19. uri
-	P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO.
ČETRTEK, 26. nov., ob 19. uri
-	A. Foerster: GORENJSKI SLAVČEK.
SOBOTA, 28. nov., ob 18. uri
-	G. Verdi: NABUCCO (v slov jeziku).
Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. in uro pred predstavo. Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu (061)331-950. Rezervirane vstopnice je treba prevzeti dva dni pred predstavo.
Slovensko
Mladinsko Gledališče
__________Ljubljana_____
TOREK, 17. nov., ob 19.30
-	Ugo Betti: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU (21) za Izven.
SREDA, 18. nov., izjemoma ob 20. uri — F. M. Dostojevski — D. Jovanovič: BLODNJE (22) za IZVEN.
ČETRTEK, 19. nov., izjemoma ob 20. uri — F. M. Dostojevski
—	D. Jovanovič: BESI (22) za IZVEN.
SOBOTA,. 21. nov., ob 17. uri — Alan A. Milne — Ivo Svetina: MEDVED PU (11) za izven. REZERVACIJE VSTOPNIC vsak dan med 10. in 12. uro po telefonu 311-010, PRODAJA VSTOPNIC DVE URI PRED PRIČETKOM PREDSTAVE pri blagajni SMG.
PONEDELJEK, 16. nov., ob 11. in 13. uri — Milan Dekleva: MAGNETNI DEČEK, igra za mladino. Gostovanje v Trbovljah SREDA, 18. nov., ob 19.30 - Željko Kozinc: TEPENI INŠPEKTOR, kriminalka. Abonma red E in IZVEN. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16. do 18. ure, na dan predstave pa dve uri pred pričetkom. Rezervacije po telefonu 312-860.
I<jubljana Kersnikova 4
-mmr
Kapelica CIDM Ljubljane
GLEDALI SC El TOREK,
ABADDONi 17- nov., ob
------------1 21. uri:
Gledališče
ABADDON - »B1LLY«.
Ponovitve: 18. in 19. novembra, ob 21. uri. Prodaja vstopnic uro pred predstavo pri CIDM Ljubljane.
n
ICfir1! SLOVENSKO
IGKiIlII narodno
■ MARIBOR! GLEDALIŠČE
PONEDELJEK, 16. nov., ob 20. uri - S. Dahnert: DEDIŠČINA ZA DEDIŠČINO - za red beli in izven.
Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12.30 in od 18. do 19.30. Ob nedeljah in popoldanskih predstavah je blagajna odprta uro pred predstavo.
slovensko ljudsko gledališč«
Mijo
PONEDELJEK, 16. nov., ob 18. uri — Peter Barnes: RDEČI NOSOVI — za abonma LAŠKO in Izven. Režiser Dušan Mlakar. Tokrat imamo v gosteh ansambel PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA iz NOVE GORICE z izredno uspelo predstavo, nagrajeno tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Igra skoraj celoten ansambel z zunanjimi sodelavci; ob 19. uri — Torie Partljič: ŠČUKA DA TE KAP. Režiser Franci Križaj. Gostovanje v Kulturnem domu v Vrbju pri Žalcu.
TOREK, 17. nov., ob 19.30 — Peter Barnes: RDEČI NOSOVI — za abonma. TOREK in IZVEN. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice; ob 19.30 - Tone Partljič: ŠČUKA DA TE KAP. Režiser Franci Križaj. Gostovanje v KD Španski borci v Ljubljani
Pk.
Bi?
RIMI IRSKI I
R \MSKI>
* i.KO vi.išči:
PONEDELJEK, 16. nov., - Peter .Barnes: RDEČI NOSOVI. Gostovanje PDG v SLG Celje ob 18. uri; Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 20.uri za red S-ČETRTEK, delno SREDA in IZVEN.
TOREK 17. nov., - Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 10.15 za SDEŠ; Peter Barnes: RDEČI NOSOVI. Gostovanje PDG v SLG Celje ob 19.30;
Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za red S-ČETRTEK-A, in IZVEN. SREDA, 18. nov., — Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 10.15 za SDEŠ. Peter Barnes: RDEČI NOSOVI. Gostovanje PDG v SLG Celje, ob 17. uri; Milan Jesih: PTICI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za red S-PETEK-A in IZVEN. ČETRTEK, 19. nov., - Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 10.15 za NSC; Peter Barnes: RDEČI NOSOVI. Gostovanje PDG v SLG Celje, ob 19.30; Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo ob 20. uri v Solkanu za red PREMIERA in IZVEN.
PETEK, 20. nov., — Peter Barnes: RDEČI NOSOVI. Gostovanje PDG v SLG Celje, ob 19.30; Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za red S-PETEK-B in IZVEN.
SOBOTA, 21. nov., — Peter Barnes: RDEČI NOSOVI. Gostovanje PDG v SLG Celje, ob 19.30. Predstava RDEČI NOSOVI v režiji Dušana Mlakaija je na Borštnikovem srečanju v Mariboru dobila več nagrad: za najboljšo predstavo v celoti, nagrada in diploma za kostumografijo Mariji Vidau, nagrada in diploma za mladega igralca Iztoku Mlakarju.
KULTURNI
DOM
ŠPANSKI
KORCI
V	ponedeljek, 16. novembra, ob 19. uri bo v veliki dvorani KD PŠB multimedialni koncert indijske duhovne glasbe. Po uspešni turneji po Evropi so se ustavili tudi v Jugoslaviji, in sicer skupina plesalk »GOVARDANA AND FAMILY. Rezervacije po tel. 448-920 ali 448-922. Prodaja vstopnic uro pred predstavo.
V	torek, 17. novembra, ob 19.30 gostuje Celjsko gledališče s predstavo TONETA PARTLJIČA: ŠČUKA DA TE KAP. Rezervacije in nakup vstopnic po tel. 448-920 ali 448-922 ter uro pred predstavo.
KONCERTI
KONCERTNI ATELJE DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV
prireja v ponedeljek, 16. novembra 1987, ob 19.30 koncert violinista DEJANA BRAVNIČARJA, pianista ACIJA BERTONCLJA, mezosopranistke SABIRE HAJDAROVIČ, flavtista FE-DJE RUPLA, klarinetista SLAVKA GORIČARJA in fagotista BOŽIDARJA TUMPEJA. Na sporedu bo izbor komornih skladb slovenskega skladatelja MATU A BRAVNIČARJA. Razstavljal bo akademski slikar SANDI ČERVEK. Razstavo je pripravil Aleksander Bassin. Vstop prost.
LJUCLJ4N$n
riNCHATCGKAfl
KINOTEKA: francoski barvni film KOSILO NA TRAVI. Režija: Jean Renoir (tudi scenarij). Glav. vi.: Paul Meurisse, Catheri-ne Rouvel, Femand Sardou, Ja-cqueline Morane. Predstavi ob 16. in 18. uri.
Ameriški film ŠEST USOD. Režija: Julien Duvivier. Glav. vi.: Charles Boyer, Rita Hayworth, Ginger Rogers, Henry Fonda, Charles Laughton, Elsa Lanch-ster, Edward G. Robinson, George Sanders. Predstava ob 20. uri. UNION: (Vod smrti), ameriški film, vojna drama PLATOON. Prod.:	Orion, 86. Dobitnik
4 »Oskarjev« 87 — film leta! Posebni efekti: Yves DeBono. Montaža: Claire Simpson. Scenarij in režija: Oliver Stone. Vloge: Tom Berenger, Willem Defoe, Charlie Sheen idr. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Ni primeren za otroke! MINI - KINO UNION: pustolovski film POT V INDIJO, ob 18. in 21. uri. Glasba: Maurice Jarre. Scenarij in režija: David Lean (Dr. Živago, Most na reki Kwai idr.) Vloge: Judy Davis, Victor Banerjee idr. Sedeži niso oštevilčeni — prosimo, ne zamujajte predstav!
KONUNA: po knjižni uspešnici Umberta Eca zdaj tudi angleško-nemško-italijanski film, zgodovinska srhljivka IME ROŽE. Scenarij in režija: Jean-Jacques An-naud. Glavne vloge: Sean Conne-ry, F. Murray Abraham, Christian Siater idr. Predstave ob 15.30, 18. in 20.30. Film ni primeren za otroke!
Ob 10. uri MATINEJA: francoski W film, ljubezen, drama PRINCESA Z ASFALTA z Ma-riano Basler v glavni vlogi. Ni primerno za otroke! Zadnjikrat! BEŽIGRAD:	dolby/stereo
— ameriški film, vojna drama PLATOON (Vod smrti) po lastnih doživetjih scenarista in reži-seria Oliverja Stonea. Prod.: Orion, 86. Dobitnik 4 »Oskarjev« 87 (kot film v celoti, režija, ton in montaža). Posebni efekti: Yves DeBono. Glavne vloge: Tom Berenger, Charlie Sheen idr. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. TRIGLAV: zadnji film BRUCE A LEEJA, hongkonšški kung-fu akcijski film ZMAJEVA IGRA SMRTI II. DEL (Games of Death II). Režija: Ng See-Yu-en. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
VIČ: domači film VEDNO PRIPRAVLJENE ŽENSKE. Prod.; croatia/Smart Egg Pictures London, 87. Scenarij in režija: Branko Baletič. Glavne vlogeMirjana Karanovič, Radmila Živko vic, Tanja Boškovič, Dara Džokič, Bora Todorovič, Voj a Brajovič idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
ŠIŠKA: ameriški CS akcijski pustolovski film REMO WILLI-AMS - NEOBOROŽEN IN NEVAREN. Scenarij in režija: Guy Hamilton. Glavne vloge: Fred Word, Joel Gray, VVilford Brimley idr. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30.
SLOGA: ital. erotični film NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE, ob 10. in 12. uri z Michelo Mitti. Vstopnice (tudi za 15. uro) od 9. ure naprej!
Ob 15., 17	19. in 21. uri ital.
erotični NOČI GOSPE SIMONE s Sereno Grandi v glavni vlogi. Otrokom ne dovolimo ogleda!
Ob 23. uri VIDEO: angl.-nemški film TROPSKE STRASTI (trda erotika). Otrokom in mladoletnim osebem na dovolimo ogleda! OTROŠKI KINO MOJCA: NI PREDSTAV - MOJČIN PROSTI DAN
DOMŽALE:	DANES NI
PREDSTAV!
Vstopnice so v prodaji uro pred začetkom prvih predstav.
MARIBOR
GLEDALIŠČE: jugosl. barvna komedija SEKULA IN NJEGOVE ŽENE, ob 17. in 19. uri. UNION: amer. barvni akcij, film NE UBIJAJ, RAZEN..., ob 15.30, 17.42. in 20. uri.
Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
PARTIZAN: hongkenški barvni karate film MRAČNA SENCA NAD SOTESKO, ob 10. uri. Amer. barvna komedija KDO MI UBUE ŽENO?, ob 15.30, 17.45 in 20. uri.
UDARNIK: hongkonški barvni karate film MRAČNA SENCA NAD SOTESKO, ob 15.30, 17.45 in 20. uri.
VRHNIKA: ital., PHENOME-NA, ob 19. uri.
CENTER - KRANJ: angl., MONA LIZA, ob 16., 18. in 20. uri.
STORŽIČ - KRANJ: hongkon., KDO UDARJA TAEKWON-DO, ob 16., 18. in 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: amer., NINJA III., ob 16., 18. in 20. uri.
	
	
	
	
IZLET V IZRAEL {Tel Aviv, Jeruzalem, Betlehem)	Izredna priložnost! Odhod 2. 12., dva dni, posebno letalo, 298.000 din. Dodatne inf. tel. (061) 222-430. Kompas Jugoslavija in revija Jana.
ELEKTRIČNO ORODJE ISKRA V NAMI	Izbira električnih vrtalnikov in priključkov Iskra je v Nami lahko tudi pestra. Izkoristite nakup električnega orodja Iskra na obročno odplačevanje v 4. mesecih, prvi obrok je polog, obresti 22,33%. Danes pa vas vabimo v blagovnico pri Ruskem carju v Ljubljani, kjer vam bo med 9. in 11. uro ter med 15. in 18. uro irskrin strokovnjak ponazoril praktično uporabo.
KNJIŽNA ZBIRKA »KRT«	Danes ob 18. uri bomo v dvorani E 3-Can-karjevega doma pripravili razgovor z Alešem Vodopivcem in Janezom Koželjem, avtorjema knjige Iz arhitekture. Vabljeni!
TEDEN METKE V NAMI	V veleblagovnicah Nama, bo od 16. do 21. novembra teden proizvajalca Metka iz Celja. V tem času bodo cene za posteljne garniture, rjuhe, vzglavnike in trenirke nižje za 20%.
TUJE STROKOVNE KNJIGE V MARIBORU	Knjigarna Mladinske knjige s Partizanske 9 v Mariboru vabi na veliko prodajno razstavo najnovejše tuje medicinske in naravoslovne strokovne literature. Od danes do petka, vsak dan od 10. do 18. ure v »Balkonski dvorani« kina Union.
MODNI KREATOR SVETUJE V NAMI V ŠKOFJI LOKI	Poleg bogate izbire oblačil v Nami in možnosti obročnega odplačevanja pri nakupu tekstilnih izdelkov, vam v veleblagovnici Nama v Škofji Loki, danes 16. novembra priporočajo obisk pri modnem kreatorju Gorenjskih obiačii Kranj, jutri pa bo v gosteh kreator iz Triglava Kranj. Svetovanje bo od 15. do 19. ure, ob sodelovanju domačega kreatorja.
V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE	Več kot 15000 bralcev si je že zagotovilo ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, temeljno delo o Sloveniji in Slovencih. Prva knjiga že v prodaji. Prinaša več kot tisoč sto stvarnih in imenskih gesel, več kot 900 črno belih in barvnih ilustracij, portretov, slik in zemljevidov in obsežna gesla, kot so arheologija, arhitektura, barok, biologija, Ivan Cankar. In zanimivi prikazi sodelovanja Slovencev s sosednjimi in drugimi narodi. Spoznajte kar imate radi,? ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA.
LESNINA je izbrala za vas: pohištveni program »NINA«	Med 8 sestavi pohištvenega programa NINA -	sestavljenega iz omar, omaric in omar s policami, iz vitrin in predalčnikov - poiščite svojo kombinacijo. Zato, ker je to danes že redko pohištvo, ki je furnirano in ne samo prevlečeno s plastično folijo. Zato, ker je cena ugodna in so ugodni tudi prodajni pogoji. Zato, ker na pohištvo ni treba čakati -	izberete ga in ga odpeljete. Obiščite Lesninin Salon pohištva na Titovi 51 ali Lesninino Blagovno hišo na Titovi 97 v Ljubljani. Ker lahko »NINO« najdete samo pri Lesnini.
NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOVI VROČI LINIJI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559 IN NA NASLOV ČGP DELO STIK, LJUBLJANA, TITOVA 35, DO 12. URE ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN	
DOM - KAMNIK: amer., MUHA, ob 18. uri.
Film ni primeren za otroke in občutljive gledalce!
Amer., PLESALCI ZA PRVO VRSTO, ob 20. uri. HRASTNIK: amer.. ZALJUB-UANJE, ob 19. uri.
BLED: ital.. ČLOVEK, IMENOVAN BULDOŽER, ob 20 uri.
DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: franc., OROŽNIKI IN OROŽNICE. ob 17. uri. Nem., PODMORNICA, ob 19. uri.
BREŽICE:	amer., OISCO
KRALJ, ob 20. uri.
DOM KULTURE - NOVO MESTO: amer., NORA ZABAVA V EVROPI, ob 18. in 20. uri. ROGAŠKA SLATINA: amer., SPECIALNI AGENT, ob 17. in 19. uri.
IZPOLNITE. POŠLJITE NA NASLOV:	ČGP Delo. tozd Prodaja. 61000 Ljubljana. Titova 35
Naročam dnevnik Delo Pošiljajte mi ga na naslov:
Priimek m ime _______________________________^________________________________________________
lIliča m hišna št.____________________________________________________________________________
Poštna št in kraj: Datum:	_
Pvulpis:
IZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«. GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA. TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255. 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO. TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ LJUBLJANA. TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 315-366, REKLAMACIJSKI ODD DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA. TITOVA 35. OD 7 DO I 7 URE OB SOBOTAH OD 7 DO 12. URE • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 300 DIN. SOBOTNA ŠTEVILKA 400 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 8.030 DIN MESEČNO • UPOKOJENCI VOJAKI ŠTUDENTJE 7 230 DIN • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: TOZD »DELO«. ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 295 USA $. AVSTRIJA 3.714 ŠIL ZRN 530 DM FRANCIJA 1 770 F F.. ŠVICA 434 ŠVIC. F.. ŠVEDSKA 1.848 Š KRON. ITALIJA 381.760 UT » PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB. ŠTEVILKA 50100-620-107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNE
islSisIStMIIItJIltSil
257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DELO 31-255
KONKURENČNE
CENE
SVETOVNO ZNANEGA IZDELOVALCA BELE TEHNIKE
•	pralni stroji v različnih izvedbah in dimenzijah
•	pralni in sušilni stroji
•	pomivalni stroji
•	hladilniki	*
•	zamrzovalniki
•	vgradne pečice
•	mikrovalovne pečice
Iz konsignacijskega skladišča v Ljubljani! CAN-DY, Italija, takojšnja dobava, stalna zaloga nadomestnih delov in razvejena servisna dejavnost so naše prednosti.
Kupite jih lahko v trgovinah: CENTROMERKUR.
Litija, Ferromoto — »COLIBRI« Maribor,
Ferromoto Dravograd, Fužinar Jesenice Lesnina Jesenice, Lesnina, Hoče pri Mariboru, Mercator — Novi Dom. Ptuj. Mercator. Cerknica, Mercator. Ribnica, Mercator, Krško, Metalka, Ljubljana, Nama. Žalec, Novotehna. Novo mesto, Potrošnik Murska Sobota, Hudinja. Celje,
tehnounion
Voš njakova 5, telefon: (061) 320-855, 328-045	>
OBVESTILA
OSTRO VRH ARJ EVO SREČANJE 87
PONEDELJEK, 16. novembra: ob 18. uri otvoritev OSTROVR-HARJEVEGA SREČANJA 87, OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA POLDETA OBLAKA: ob 19. uri: Peter Božič: ČLOVEK V ŠIPI. DPD Svoboda Gledališče PTUJ. Teater III: ob 21 uri: KLOVNOVI POGLEDI. monodrama. Eduard Hauswirth. Gradec.
TOREK. 17. novembra: VODNIKOVA DOMAČIJA ob 18. uri: INDIJSKA GLASBA. Martin Lumbar. Ljubljana.
u	£33)	K/V
(več kol plesna šola)		
vas vabi k vpisu \ plesne tečaje, ki se pričnejo v novembru: ZAČETNI nedeija. 15 ob 17. uri. petek. 20. ob 16. uri.četrtek, 26. ob 17. uri.
ZAČETNI (nad 30 let): torek. 17. ob 18.45:
IZPOPOLNJEVALNI: četrtek, 19 ob 18.45:
JAZZ: torek. 17. ob 18.30 in 20. uri:
STEP: ponedeljek. 9. ob 20.30: Vabimo vas tudi k vpisu v plesno šolo za otroke, ki se bo začela v decembru.
INFORMACIJE. REZERVA-, CIJE. VPIS:
od 10. do 12. in od 15. do 19. ure v II. nadstropju hale B2 na Gospodarskem razstavišču, tel. 311-022. int 313
kisoi;
vas vabi na družabni plesni večer s programom v prostorih URŠKE — v petek za starejše od 30 let, v soboto za mlade — od 20. do 1.
*
PIOMKNkJ IH IVI
Objavljamo tečaj avtogenega treninga z uvodnim srečanjem v petek. 20. 11. 1987 ob 17. uri. Informacije na tel. 310-967.
Jtr Plesna šola
•	4 ROŽANC
Trg OF 3 (pri Kolodvoru) tel. 325-878

PLESNA ŠOLA .ROŽANC« vabi v tečaje: začetni 17. 11.; na-daljev. 18. 11.; irpopolj. 23. 11.; JAZZ 1 24. 11.; JAZZ II 27. 11.; KEEP FIT 11. 11.; športni ples I 17. 11.; športni ples II 17. 11.
ŠKUC
ŠKUC -FORUM Kersnikova 4, ___________Ljubljana
VIDEOTEKA Škuc - Forum na Kersnikovi 4/IV. je odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure
Vabljeni videofili kultnih, spektakelskih, horror filmov in glasbenega programa.
PREDAVANJI
Institut »Jožef Stefan« v Ljubljani. Jamova 39, vabi v sredo, 18. novembra na predavanje z naslovom »Tovarne prihodnosti (Robotizacija): Izkušnje in projekti na videmski univerzi«. Predaval bo sodelavec Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, ISKRE Deile in Univerze v Vidmu, Italija prof. dr. Saša Divjak. Predavanje bo v predavalnici Instituta ob 12.30.	*
Ljubljansko geografsko društvo vabi na predavanje Mitje Briclja: GEOGRAFSKI VTISI IZ KA-PADOKUE (ob diapozitivih). Predavanje bo v torek, 17. 11. 1987. ob 19. uri v predavalnici 233 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 12.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana;
—	ponoči od 19. od 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Cunter, Ulica stare pravde 2, tel. 327-942.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel. 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942.
3.	Prebivalci občine Grosuplje
—	Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783 i»39 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa številko 94.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč je vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center, Zdravstvenega doma Ljubljana, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 50.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331-142 in 224-903.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Nočno dežurno službo opravlja lekarna Miklošič, Miklošičeva 24, Ljubljana
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
61000 Ljub«ana Savlje 89
objavljamo
zbiranje ponudb
1. za prodajo poslovnega prostora v Ljubljani Savlje 40, izmere 180 m2, h kateremu pripada še 180 m2 dvoriščne površine.
Poslovni prostor je možno uporabljati za lažjo proizvodno dejavnost ali za skladiščne prostore. Ocenjena vrednost poslovnega prostora ie 91,308.471 din.
2 za najem poslovnega prostora v Ljubljani Savlje 89, izmere okoli 4—5.000 m2.
Poslovni prostor je primeren za proizvodno dejavnost ali kot skladiščni prostor.
Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije v sektorju splošnih poslov osebno ali po telefonu 371-266, int. 221 ali 374-322.
13-15965
Iskra — elementi TOZD tovarna keramičnih kondenzatorjev Žužemberk
objavlja
na podlagi sklepa delavskega sveta
javno licitacijo
za prodajo odpisanega osnovnega sredstva
— stroj za brizganje plastike GBF—U111V, izklicna cena 1,200.000 din.
Javna licitacija bo v Iskri, Žužemberk 204, v petek, dne 20. 11. 1987 ol^O. uri.
Kupci si lahko ogledajo stroj med 9. in 10. uro, ponudniki morajo pred pričetkom licitacije vplačati-varščino v višini 10% izklicne cene.
Prodaja bo potekala po sistemu »videno-kuplje-no«, poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Fizične osebe morajo na končno ceno osnovnega sredstva plačati prometni davek, pravne osebe pa ob vplačilu varščine, pooblastilo, bariran ček in izjavo o oprostitvi plačila prometnega davka.
Celotno kupnino je treba plačati ob prevzemu oziroma pTediožiti instrumente zavarovanja plačila. Najkasnejši rok prevzema je 8 dni.
12-15900
emona kmetijski kombinat
tozd mlekarna r. o
62250 ptuj, Čučkov« sv Jugoslavija
telefon: (062)771-625 teleks: kk ptuj 39-206 žiro račun: 52400-601-10969
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za izbiro imena novemu proizvodu — poltrdemu siru
Sir bomo proizvajali iz najbolj kakovostnega mleka v rekonstruirani mlekarni z novo opremo po posebnem tehnološkem postopku.
Preko maloprodajne trgovske mreže bo na voljo končnim porabnikom. Sir bo nevtralnega vonja in okusa, drobno luknjičast, pravilne kvadraste oblike, v oranžnem ovitku, v teži 2,8 kg. V delikatesah ga bo mogoče rezati na kose in prodajati tudi v manjših količinah.
Posebna komisija bo izbrala tri imena in jih nagradila z denarnimi nagradami v višini 150.000 dinarjev, 70.000 dinarjev in 50.000 dinarjev. Z izplačilom nagrad se izbrani avtorji odpovedo vsem avtorskim pravicam glede imen in jih prenašajo v predlagani ali spremenjeni vsebini na TOZD Mlekarna Ptuj.
Predloge imen pošljite do 25. novembra 1987 na naslov Emona, Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Mlekarna, Čučkova ulica 6.
___________________________ 11-15851

TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA n. sol. o.
Delovna skupnost za opravljanje skupnih del
objavlja
prosta dela in naloge
. 1. organizatorja — programerja
za nedoločen čas
2.	operaterja na disketi
za nedoločen čas
3.	samostojni fin. knjigov. za obračun prometnega davka
za nedoločen čas
4.	finančnega knjigovodja saldakontista
za nedoločen čas
5.	pravnega referenta — pripravnik
za določen čas
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje;
pod 1.: VII. oz. VI. stopnja ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri; 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih nalogah; znanje programskega jezika RPG li ali COBOL posebni pogoj: znanje angleščine; poznavanje operacijskih sistemov Poskusno delo traja 2 meseca.
pod 2.: IV. stopnja strokovne izobrazbe in z delom pridobljena delovna zmožnost; leto dni na podobnih delih in nalogah
posebni pogoj: tečaj iz računalništva oz. tečaj za delo na disketi; preizkus znanja Poskusno delo traja 2 meseca.
pod 3. in 4.: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri; 2 leti na podobnih delih in nalogah posebni pogoj: delno znanje strojepisja Poskusno delo traja 2 meseca.
pod 5.: Vil. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri
Pisne vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Trgovska delovna organizacija NAMA Ljubljana, DSSD, Tomšičeva 1.
Udeležence objave bomo o izidih obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
16-16060
Hmezad
SOZD Hmezad DO Gostinstvo turizem Žalec
delavski svet
razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
—	direktorja DO
Pogoji:
poleg splošnih, določenih z zakonom in družbenimi dogovori, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje-
—	najmanj višja strokovna izobrazba — ekonomske, pravne, organizacijske ali turistične smeri oz. z delom pridobljena delovna zmožnost v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Žalec
—	5 oz. 3 leta delovnih izkušenj pri vodilnih ali drugih odgovornih delih oz. nalogah
—	sposobnost vodenja in koordiniranja
—	ustrezne moralnopolitične lastnosti
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na.naslov: SOZD Hmezad, DO Gostinstvo turizem Žalec, razpisna komisija, 63310 Žalec, Hmeljarska ul. 2.
Rok za prijavo je 15 dni po razpisu.
O izidu bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
11-15843
n. sol. o. ptUj
ptuj
25
GRADIS
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS n. sol. o.
LJUBLJANA, Šmartirtska 134 a
TOZD Kovinski obrati, n. sol. o., Ljubljana, Letališka 33
objavlja
na podlagi pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
1.	elektroinženirja
Kandidat mora imeti končano.l. ali II. stopnjo elek-tro fakultete in 1 leto delovnih izkušenj.
2.	strojnega inženirja
Kandidat mora imeti končano i. ali II. stopnjo strojne fakultete in 1 leto delovnih izkušenj.
3.	vodenje gospodarsko-finančnega oddelka — pom. dir.
Za opravljanje navedenih del in nalog mora imeti kandidat končano ekonomsko fakulteto ali I. stopnjo ekonomske fakultete in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
4.	vodenje oddelka finančnega knjigovodstva — bilancist
Kandidat mora imeti končano višja ali srednjo šolo ekonomske smeri in 1 leto oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
5.	vodja oddelka AOP
Kandidat mora imeti končano visoko ali višjo šolo ustrezne smeri, poznati mora programske jezike in metode dela na računalniku IBM M-1.
6.	programiranje zahtevnih programov obdelovalnih strojev
-	na horizontalno vrtalno rezkalnem stroju Kandidat mora imeti končano višjo ali srednjo šolo ustrezne smeri in poznati .metode programiranja obdelovalnih strojev in 1 leto delovnih izkušenj.
7.	planiranje proizvodnje
Kandidat mora imeti končano srednjo šolo strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
8.	materialno knjigovodstvo
Kandidat mora imeti končano srednjo šolo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
9.	administrativno strojepisna opravila
Kandidat mora imeti končano administrativno šolo in 1 leto delovnih izkušenj.
10.	strojnega ključavničarja
za delo na horizontalno, vrtalno rezkalnem stroju
—	2 delavca
Kandidat mora imeti končano poklicno šolo, vsaj 1 leto delovnih izkušenj s prakso na enakem ali podobnem obdelovalnem stroju.
11.	kovinostrugarska opravila
Kandidat mora imeti končano šolo ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
Za vsa dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas. razen pod tč. 7 za določen - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Za vsa navedena dela in naloge zahtevamo po samoupravnem splošnem aktu dvomesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GIP Gradis, TOZD Kovinski obrati Ljubljana, Kadrovska služba, Ljubljana, Letališka 33.
O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja.
12-15925
KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Kidričeva 2 63270 Laško
razpisna komisija Kmetijske zadruge Laško razpisuje dela in naloge	h
vodja komercialne službe
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Ni reelekcija. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po razpisu na naslov Kmetijska zadruga Laško, Kidričeva 2 z oznako za razpisno komisijo.
11-15840
/^P-QdOM2ALE
Avtoservis Domžale, p. o., Domžale, Ljubljanska c. 1
Komisija za delovna razmerja
oglaša naslednja prosta dela in naloge: -
ekonomista — pripravnika
(en delavec za nedoločen čas)
Pogoji za zasedbo:
VI. stopnja strokovne izobrazbe (ekonomska fakulteta), smer informatika, poskusno delo 60 dni
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Avtoservis Domžale, p. o., Domžale, Ljubljanska c. 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od sprejema sklepa samoupravnega organa.
12-15908
Delavski svet
Onkološkega inštituta v Ljubljani
razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje rentgensko-diagnostične enote
Kandidati morajo polet) splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: končana medicinska fakulteta in opravljen specialistični izpit iz zadevne klinične panoge, najmanj 5 let delovnih izkušenj v onkologiji ter aktivno znanje-svetovnega jezika.
Izbrani kandidat bo na razpisana dela in naloge imenovan za 4 leta.
Pisne, prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Onkološki inštitut v Ljubljani, Zaloška 2, tajništvo samoupravnih organov z oznako: »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
12-15931
Zoološki vrt mesta Ljubljane, p. o., Ljubljana, Večna bot 70
Začasni kolektivni poslovodni organ
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	oskrbnika živali
2.	blagajničarke
na vhodni blagajni
3.	mizarja
4.	NK delavca
Za opravljanje objavljenih del in nalog zahtevamo:
pod 1. - V. stopnja izobrazbe veterinarske, kmetijske ali sorodne biološke smeri pod 2. - III. ali IV. stopnja izobrazbe, poklicna šola oziroma skrajšan program usmerjenega izobraževanja pod 3. — IV. stopnja izobrazbe lesarske smeri pod 4. - končana osnovnošolska dejavnost.
Delo pod 1. bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom, trimesečnim poskusnim delom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), pod 2., 3., 4. pa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zoološki vrt mesta Ljubljane, p. o., Večna pot 70, 61111 Ljubljana.
12-15899
Umrl je v 91. letu življenja naš oče
JANKO PERT0T
Pogreb bo v ponedeljek, 16. novembra 1987, ob 15. uri v Sežani
Žalujoči: Vlasta, Vladimir in Ljubomir z družinami
Sežana, 15. novembra 1987
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak
J0ZE MEJAČ
upokojenec
Slovo od dragega pokojnika bo v torek, 17. novembra 1987, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Dolu pri Ljubljani
Žalujoči: žena Amalija, sinova Jože in Brane z družinama, hčerka Malči z družino, brata Franc in Jakob z družinama ter drugo sorodstvo
Zajelše, Šentjakob, Črnuče, Cleveland, 14. novembra 1987
Po dolgi bolezni je umrla
MARIJA STARC-MERI
nosilka partizanske spomenice 1941
Pogreb bo v sredo, 18. novembra 1987, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v šestnajsti mrliški vežici
Žalujoči: sestra Avgusta, nečak Janez z družino, družine Starc, Seme, Cerar in Kovač
Ljubljana, 13. novembra 1987
V 80. letu nas je za vedno zapustil naš ljubljeni, plemeniti, nadvse dobri mož, oče, ded,
brat, stric, tast
JOŽE PRHNE st.
borec belokranjskega odreda Cankarjeve brigade, komandir 7. korpusa, vojni vojaški invalid, cestni delovodja v pokoja
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 16. novembra 1987, ob 15.30 iz mrliške vežice na tamkajšnje pokopališče v Vojni vasi •	Do pogreba leži v Vojni vasi
Cvetje in vence hvaležno odklanjamo v korist bolnišnice Novo mesto za nakup potrebnih medicinskih aparatov
Za njim globoko žalujejo njegovi: žena Ana, otroci Jože, Toni, Zora, Gorazd z družinami, sestra Marija ter drugo sorodstvo
_________________________Črnomelj, 15. novembra 1987
Komisija za delovna razmerja
Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
objavlja prosta dela in naloge
vodje
goapodarsko-
računskega
sektorja
Pogoji:
1.	VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
2.	5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
3.	pasivno znanje enega svetovnega jezika
4.	poskusna doba: tri mesece
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema referat za delovna razmerja Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, 15 dni po objavi v časopisu. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
12-15930
Po sklepu sveta delovne skupnosti — komisije za izobraževanje in kadrovske zadeve
KPD za mladoletnike in Zapori Celje
objavljajo prosta dela in naloge:
dveh pooblaščenih uradnih oseb (paznikov)
Razpisne zahteve:
-	končan program srednjega 4-letnega izobraževanja penološke ali druge ustrezne smeri
-	dve teti delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delovna doba se šteje s povečanjem 12/16 mesecev.
Kandidate obveščamo, da bomo v sprejemnem postopku ugotavljali strokovno usposobljenost, z delom pridobljene delovne izkušnje ter druge posebne zahteve, ki so potrebne za sklenitev delovnega razmerja s kazenskim zavodom, in sicer po postopku, določenem v samoupravnih in organizacijskih aktih zavoda.
Pisna dokazila o izpolnjevanju razpisnih zahtev (diplomo oz. zaključno spričevalo, prošnjo in življenjepis) naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: KPD za mladoletnike in Zapori Celje, Linhartova 3.
Kandidati se morajo zglasiti tudi na razgovor v kadrovsko službo zavoda v času od 8.-11. ure dopoldan vsak dan, razen sobote.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
11-15838
Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubljeni mož, oče, dedek, brat, stric in svak
IVANMIKLUŽ
upokojenec DO Rog
Od njega se bomo poslovili v sredo,
18. novembra 1987, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v petnajsti mrliški vežici
Žalujoči: žena Rezka, sin Janez z družino, sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Kranj, Sr. Bitnje, Dortmund, Koprivnica, Beograd, 13. novembra 1987
,Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dolgoletni sodelavec
JANEZ PIPP
sodni izvršitelj
Od njega se bomo poslovili v torek, 17. novembra 1987, ob 10. uri na ljubljanskih Žalah iz desete vrližke vežice
Ohranili ga bomo v lepem spominu
/
Temeljno sodišče v Ljubljani
Sporočamo, da nas je nenadoma zapustil
ANTON MIKLIČ
profesor v pokoju
Od njega se bomo poslovili v torek, 17. novembra 1987, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v štirinajsti mrliški vežici
Žalujoči: hči Sonja Magister z možem Pavlom, vnukinja Diana z družino, vnuk Pavle z Sonjo in vnuk Tone
Ljubljana, Domžale, 13. novembra 1987
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož in oče
MARJAN KOBAL
Od njega se bomo poslovili v torek, 17. novembra 1987, ob 16. uri na pokopališču v Braniku
Žena Ivanka, hčere Tatjana, Vida in Adriana z družinami
Branik, 15. novembra 1987
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma, mnogo prezgodaj umrla naša dolgoletna sodelavka
ANA POROPAT
starejši komercialni disponent
Od nje smo se poslovili v soboto, 14. novembra 1987, ob 15.30 na pokopališču v Kopru
Vestno in marljivo delavko bomo ohranili v lepem spominu
Sodelavci DO Transjug Rijeka TOZD Koper
PELO , PELO DELO PELO DELO DELO DELO nEfil DELO DELC
Sto milijonov dolarjev za štiri udare v Afriki?
Iz Kenije so izgnali ameriške misionarje, češ da so pripravljali strm9glavljenje šefov držav
NAIROBI, 15. novembra (Tanjug) — Skapiao misionaijev cerkve Foscoe iz Severne Karoline, ki jo je kenijsko časopisje včeraj obdolžilo. da v sodelovanju z rasisti ameriškega Kn Klar Klana namerava strmoglaviti kenijskega predsednika Arapa Moija in še tri afriške voditelje, so aretirali in izgnali iz Kenije, zatajuje list Nation.
Uradni Nairobi pa ni hotel komentirati informacije iz policijskih virov o ostrih ukrepih proti ameriškim državljanom v Keniji, obdolženim za pripravo zarote, za katero so med člani Ku Klux Klana zbrali menda 80 milijonov dolarjev. V pismu funkcionarja omenjene cerkve iz Boona v Severni Karolini Kenneth^ Caswela, ki ga je prestregla kenijska policija, so pojasnjeni načrti ameriških in južnoafriških rasistov za strmoglavljenje štirih afriških predsednikov. Poleg
• NAIROBI, 15. novembra (Tanjug) — Pismo funkcionarja ameriške cerkve, ki poziva člane rasistične orgnizazcije Ku Klux Klan, naj zagotovijo 100 milijonov dolarjev za strmoglavljenje predsednika Moija in še treh afriških voditeljev, je ponarejeno. To zatajujejo predstavniki cerkve Foscoe iz Severne Karoline, ki jo je nairobijsko časopisje obdolžijo podtalne dejavnosti v Keniji.
kenijskega predsednika Daniela Arapa Moija so nameravali strmoglaviti še zambijskega voditelja Kaundo, tanzanijskega predsednika Mvinija in zimbabvejskega predsednika. Mugabeja. Rasisti so jih, obsodili na smrt zaradi »ogrožanja interesov belcev v Afriki«. Omenjeno pismo poziva člane Ku Klux Klana v ZDA, naj zberejo še 20 milijonov dolarjev, da bi lahko organizacija »izpolnila svoje obveznosti«. Kenneth Caswel pa je včeraj v telefonskem pogovoru z novinarji agencije Reuter izjavil, da ni podpisal tega pisma. Priznal je le, da se je strinjal z odhodom nekaterih misionaijev v Afriko, ki so jih, vsaj po pisanju lista Nation, aretirali v Keniji.
Mirovni načrt Ortege sprožil spor med Reaganom in Wrightom
Šef Bele hiše očita predsedniku predstavniškega doma ZDA, da je s srečanjem z nikaragovskim predsednikom potisnil ameriško politiko v Srednji Ameriki v defenzivni položaj in presegel pooblastila
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEVV YORK, 15. novembra — Le dan potem, ko je nikaragovski predsednik Daniel O rt ega med obiskom v VVashingtonu, kjer je sodeloval na konferenci Organizacije ameriških držav, objavil svoj najnovejši mirovni načrt, je ameriški predsednik Ronald Reagan izjavil, »da razlike med demokracijami in komunisti v Srednji Arne-rik^še nikdar niše bile tako velike kot sedaj« in da sandinisti ne spoštujejo mirovnega procesa, ker niso odpravili izrednega stanja in pomilostili vseh političnih zapornikov.
Ortega je svoj najnovejši mirovni načrt, ki vsebuje 11 točk, objavil v petek po pogovorih, ki sta jih imela s kardinalom Migu-elom Obando y Bravom (Ie-ta bo posredoval med vlado v Ma-nagui in voditelji protisandinisti) s predsednikom ameriškega predstavniškega doma, demokratom Jimom Wrightom.
Omenjeno srečanje je povzročilo odkrito javno polemiko med administracijo in predsednikom predstavniškega doma, kjer Bela hiša sodi, da takšni pogovori škodujejo ameriški politiki
Botha tajno v Angoli
S predsednikovim obiskom pri upornikih UNITA je Pretoria hotela dokazati, da angolske oblasti kljub pomoči iz tujine ne obvladujejo položaja
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 15. novembra — V afriškem političnem prostoru so kot senzacija odjeknile besede južnoafriškega obrambnega ministra Magnusa Malana, ko je včeraj povedal, da so »te Sni« skupaj z njim »obiskali« prizorišče spopadov v jugovzhodni Angoli predsednik Pieter Botha, zunanji minister Roelof Botha, finančni minister Barend du Plessis, minister za izobraževanje.F. W. de Klerk in. predsedniki različnih političnih strank v belskem parlamentu. »Priznanje« je povzročilo val ogorčenja v Afriki, angolska vlada pa je »nepričakovani obisk« obsodila kot teptanje angolske suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti.
Izjava južnoafriškega obrambnega ministra je presenetila tudi razčlenjevalce razmer na jugu celine, kajti tajno potovanje južnoafriškega predsednika, nekaterih najvplivnejših ministrov belske manjšinske vlade in predstavnikov različnih političnih strank na jugovzhod Angole opisujejo kot precendens, ki mu ni para v novejši afriški zgodovini. Minister Malan je povedal, da so si južnoafriški politiki ogledali prizorišče zadnjih spopadov med
• Zdi se, da so mnogi afriški politični krogi ob tajnem gusarskem obisku južnoafriškega političnega vrha v Angoli, kakor ga označujejo, ostali od presenečenja brez besed. Nekateri menijo. da ima demonstrativna in arogantna poteza Pretorije namen pokazati, da vlada predsednika Eduarda Dos Santosa kljub obilni vojaški pomoči Kube, Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav ne obvladuje položaja v Angoli. »Obisk« južnoafriških politikov je še toliko bolj pomemben, ker je v provinci Cuando Cubango te dni prišlo po trditvah Pretorie do neposrednih spopadov med južnoafriškimi vojaki in sovjetskimi ter kubanskimi vojaki in vojaškimi svetovalci. V Moskvi so te spopade sicer zanikali z neprepričljivimi besedami, češ da sovjetski vojaki in svetovalci neposredno ne sodelujejo v bojih v Angoli.
angolskimi vladnimi enotami ob podpori kubanskih in sovjetskih vojakov in svetovalcev na eni in uporniškim gibanjem UNITA Jonasa Savimbija ter južnoafriškimi enotami na drugi strani. Magnus Malan je dodal, da je predsednik Botha z »obiskom« na jugovzhodu Angole izpričal osebno odgovornost za zadnje dogodke, ki govorijo o razplam-tevanju nevarnega kriznega žarišča na jugu Afrike.
Večina afriških komentatorjev ob tem meni, da pretorijsko priznanje o spopadih s Sovjeti in Kubanci v Angoli vnaša nov in nevaren eksploziven element v angolsko krizo in krizo na jugu celine. Po drugi strani so v JAR prvič, odkar v Angoli divja dr-
žavljanska vojna, objavili, da pretorijska vojska ne hudi gibanju UNITA le logistične pomoči, marveč so se v boje na jugovzhodu Angole vključile južnoafriške čete (dva ali tri bataljona kopenske vojske), topništvo in vojno letalstvo. Po trditvah Lu-ande naj bi južnoafriške čete v borbah v preteklih dneh in tednih imele okrog 230 žrtev, medtem ko so v Pretorii doslej priznali, da so imeli 19 mrtvih, od česar naj bi del vojakov padel v spopadih z gverilci SWAPO, del pa v bojih z angolskimi, sovjetskimi in kubanskimi vojaki na jugovzhodu Angole. Po nekaterih ocenah naj bi 19 žrtev predstavljalo polovico vseh letošnjih
južnoafriških izgub v spopadih v Angoli in Namibiji.
Kaže, da v Pretoriji in v Džambi (glavni štab UNITA na skrajnem jugovzhodu Angole) niso dovolj uskladili tistih stališč, s katerimi zadnje dni prihajajo pred javnost. Opazovalcem na jugu Afrike ni moglo > uiti, da funkcionarji belske vlade v Pretoriji govorijo eno, medtem ko voditelj Nacionalne zveze za popolno neodvisnost Angole (UNITA) Jonas Savimbi vsaj občasno govori povsem nekaj drugega. Ob tem najbrž ni naključje, da je Savimbi na tiskovni konferenci pred okrog 40 tujimi novinarji v Džambi dejal, da je presenečen, ker iz Pretorije sliši, kakšna je južnoafriška vojaška pomoč njegovim enotam, ki so jih s tem menda obvarovali pred porazom med zadnjo angolsko-sovjetsko-kubansko ofenzivo na jugovzhodu. Videti je, da se Savimbi po neuspeli ofenzivi proti UNITA čuti bolj močnega, kakor se je morda kdajkoli doslej.
AVGUST PUDGAR
v Srednji Ameriki. Wright, ki je skupaj z Reaganom avtor Reaganovega mirovnega načrta za Srednjo Ameriko, la je po objavi mirovnega načrta petih srednjeameriških držav ostal popolnoma v senci, se je namreč z Or-tego sestal brez posvetovanja z Belo hišo.
Tiskovni predstavnik State de-partmenta je na primer v petek izjavil, »da mu ni znano, kaj se dogaja na teh pogovorih«, tiskovni predstavnik Bele hiša pa, »da gre za osebne pogovore, ki
nimajo nobene zveze s politiko administracije«. Dejstvo, da se je Wright z Ortego sestal kar trikrat in da je Ortega pred nosom ameriškega predsednika objavil svoj najnovejši mirovni načrt, je potisnilo Reagana v izrazito defenziven položaj.
Ortega je izredno vešče izkoristil znana nasprotja med izvršno in zakonodajno oblastjo, še posebej med šefom Bele hiše in predsednikom predstavniškega doma, saj je znano, da so odnosi med njima dokaj napeti. Eden izmed predstavnikov nikaragovske vlade je celo ocenil, »da bo dialog med Wrightom in Ortego popolnoma osamil administracijo«. Bela hiša je Wrigtha obdolžila, »da se gre predsednika«, Wright pa je odgovoril, »da ga je Reagan prosil, naj sodeluje v mirovnem procesu in se sam ni nikamor povabil«.
PO SINOČNJI PREMIERI
Umetnost proti katastrofi
LJUBLJANA, 15. novembra - »Kdo ima boljše zobe? Kri ali kamen?«, nas vpraša Olga Kacjan (Ženska 1) v postmodernističnem triptihu Heineija Mulleija Opustošena obala, Medeja kot material in Pokrajina z argonavti, ki so ga nocoj premierno uprizorili v Eksperimentalnem gledališču Glej.
Režiser uprizoritve, gost iz Avstrije Martin Kušej, si premiere ni ogledal, češ da tisto, česar se ne ve, ne boli. Gledalci smo šli vseeno v središče »gledališke bolečine«, se posedli v sam center Gleja na prazna plastična vedra za zidno barvo in tiho pričakovali ...
»Ne maram gledališča, v katerem ničesar ne slišim in ne vidim!«, je takoj po predstavil rekla Alja Tkačev. »Poleg tega, bi lahko med predstavo nekdo spesnil že dve Odiseji. Med določenimi prizori so nas predolgo pustili v pričakovanju... medtem že pozabiš na sporočilo.«
Scena je učinkovita, vendar se dostikrat vprašaš po namenskosti določenih efektov. Zadnji prizor je bil deževen. Igor Samobor (Mož) je ves premočen glasno razmišljal o končnosti, brezkončnosti, se obupano metal na mokra tla in se končno brezmočen zgrudil.
Režiser je po koncu predstave dejal, da je pravzaprav najvažnejši prizor tisti »zunaj« (kmalu po začetku je Olga Kacjan namreč na ulici). »S tem prizorom hočem prikazati, kako delati z umetnostjo v naši situaciji. Umetnost je proti katastrofi brez moči in izgublja bitko. Vendar smo v teatru moralisti in kljub vsemu delamo proti katastrofi. Istočasno pa se zavedam, da bo tudi z gledališčem bitko izgubil. Zanimivo je, da si že dolgo želim delati komedijo, vendar me vedno zanese v drugo smer — h koncu sveta, katastrofi.«
Moreča predstava, ki zahteva pozornega gledalca in predvsem poslušalca. Težko je zgoščeno in vsebinsko nabito Miillerjevo besedilo »prikazati«. Če je želja močna, pač poskusiš in takrat je verjetno publika drugotnega pomena.
JELKA ŠUTEJ
Wright je sicer zavrnil povabilo Nikaragve, naj vodi posredne pogovore s predstavniki proti sandinistov. Bela hiša očita Wrightu, »da je prevzel operativno vlogo«, ki po ameriški ustavi pripada samo izvršni oblasti. Wright se je v petek sestal tako z Ortego kot s predstavniki proti-sandinistov, vmes pa se je na kratko pogovaijal tudi z državnim sekretarjem Shultzem, ki je očitno samo od daleč spremljal omenjeni dialog.
V tem trenutku je stališče kongresa o mirovnem procesu v Srednji Ameriki bolj pomembno od politike Reaganove admi-
• Tukajšnji komentatorji ocenjujejo, da je najnovejši Orte-gov načrt preveč splošen in da iz njega ni razvidno, na kakšen način naj bi se pripadniki protisan-dinistov vključili v proces političnega odločanja v Nikaragvi. Ker je vlada v Managvi razglasila amnestijo le za pripadnike protisandinistov, ne pa za upornike kot enotno vojaško formacijo, v krogih Reaganove administracije trdijo, da gre le za poskus vlade, da bi razorožila anti-sundinistične sile in z njimi kasneje obračunala. Ortega namreč še naprej zavrača vsak politični dialog z vodstvom protisandinistov.
Hudi letalski nesreči na Filipinih
Na dveh filipinskih otokih strmoglavila letalo in helikopter: 6 žrtev
MANILA, 15. novembra — Najmanj 6 ljudi je umrlo v dveh letalskih nesrečah konec tega tedna na Filipinih, so sporočile zahodne agencije. Vzrok obeh nesreč je bilo hudo neurje.
V zasebnem avionu, ki se je zrušil na otoku Satanduanes, so umrli člani kongresa Moises Ta-pia in še dva potnika, je sporočilo prometno ministrstvo. Za zdaj ni znana usoda treh drugih potnikov tega letala.
Nacionalna časopisna agencija je danes sporočila, da je helikopter filipinskih letalskih sil včeraj strmoglavil na otoku Cebu. Trije člani posadke so umrli, eden pa je težko ranjen. Helikopter se je vračal z akcije proti upornikom,
[-ISKRICA---------------
Strela, kaj mislite, da je name laže igrati kot na piščalko? Imenujte me inštrument kakršenkoli hočete, pohabiti me morete, igrati name ne.
W. SHAKESPEARE
Mitterrand vrača udarec
Po poskusu »Irangata a la fran^aise« (prodaja orožja Iranu) bo predsednik in najveijetnejši kandidat za volitve 1988 prešel v ofenzivo
OD NAŠEGA DOPISNIKA	nost Pandrauda in nekaterih sve-
PARIZ, 15. novembra — Francis Mitterrand, predsednik republike in potencialni, a zelo verjetni kandidat za drugi mandat bo jutri zvečer devetdeset minut odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bo zastavil novinar radijske postaje RIL.
• Čeprav je rečeno, da tečejo priprave na oddajo že tri mesece, ni mogoče mimo dejstva, da je bil Mitterrand zadnjih deset dni osebno izzvan v zvezi s prodajo streliva Iranu in da je desnica, ali vsaj dober del desne večine, skušal z »obleganjem Elize-ja« tolikanj omajati ugled 71-letnega državnega glavarja, da ne bi kandidiral.
Če bi se taktika »Irangata a la fran^aise« posrečila, bi bil strateški cilj Chiracove stranke RPR, izločiti ne le Mitterranda, temveč tudi zagotoviti zmago v drugem krogu zoper Raymon-da Barra, kandidata drugega dela koalicije (UDF), skoraj zagotovo dosežen, ne glede na to, kdo bi bil socialistični kandidat. Mitterrandov umik bi namreč zagotovo razvnel že tako tleči boj med socialističnimi pretendenti in razklal stranko, njene upe na zmago pa izničil. Pot
v Elizej bi bila Chiracu na široko odprta.
Ne da bi se spuščali v kakršne koli napovedi, o čem bo Mitterrand spregovoril o ilegalni trgovini z orožjem ne bo mogel molčati, ker je bil tokrat napaden sam, kot državni glavar, ki ne ve ali noče vedeti, kaj se mu plete za hrbtom, posredno pa se mora braniti očitkov, da je dobivala od te kupčije provizijo za svoje' blagajne, tudi socialistična stranka, čeprav formalno ni njen šef in kljub temu, da z obnašanjem nekaterih socialističnih prvakov zadnje dni res ne more biti zadovoljen.
Vendar kaže, da so v Elizeju mirni, »obtožnica«, zgrajena na dokaj nepopolnem poročilu generalnega inšpektoija Barbe ima preveč lukenj, da bi obveljala. Vsaj v takšni obliki ne, kot si jo je zamislila »enota za škandale« pod vodstvom ministra za var-
Iraški reaktivci napadli iranske naftne naprave
Zaradi iraškega bombardiranja »nevojaških objektov« Teheran zagrozil s povračilnimi akcijami
TEHERAN, 15. novembra (Tanjug) — Iraška letala so danes bombardirala več objektov v severni iranski provinci Kurdistan in v južni pokrajini Boyerahmad-va-Kohgiluyeh. Samo v vasi Verm-hang je umrlo sedem ljudi, 16 pa je bilo ranjenih.
Katch Saraan, ki jih je zajel
Po uradnem sporočilu so cilji zračnih napadov bili »nevojaški« objekti. V Teheranu trdijo, da je ob teh napadih bil nedaleč od mesta Gačsaran sestreljen en bombnik.
Štab vojnih informacij je prejšnji dan zagrozil »s povračilom« na podobne iraške napade v tem tednu. V napovedi bombardiranj je Teheran med svoje cilje uvrstil »gospodarske in vojaške objekte« v vseh iraških mestih, razen v štirih šiitskih svetiščih.
Včeraj so iraški reaktivci trikrat napadli iranske naftne naprave. Ob enajstih po krajevnem času so bombardirali naprave v Abdul Khanu, ki so »zažgane in uničene«, kakor pravi vojno sporočilo. Dvajset minut kasneje je skupina iraških letal napadla »izbrane cilje« na naftnem polju Maroon, opoldne pa so cilj bili »izbrani cilji« na naftnem polju
ogenj.
V iraškem sporočilu je opozorilo, da takih napadov ne lx> konec, vse dokler bo Iran še naprej podaljševal vojno.
V Zagrebu uspel referendum
ZAGREB, 15. novembra (Tanjug) — Prebivalci hrvaškega glavnega mesta so se danes z referendumom odločili, da bodo v prihodnjih petih letih 1,5 odstotka od svojih osebnih dohodkov in pokojnin namenili za nadaljevanje gradnje nove vseučiliške bolnišnice na desnem bregu Save. Na referendumu, ki je potekal v 245 krajevnih skupnostih, se je za uvedbo samoprispevka odločilo 77 odstotkov glasovalcev.
tovalcev iz Matignona. Ta enota kljub zanikanju menda res obstaja, sicer bi si bivša ministrica za zunanjo trgovino Edith Cres-son (in ugledni »Le Monde« pred njo) težko privoščila spregovoriti o njej kot dejstvu.
Oglasil se je tudi bivši socialistični minister za zunanje zadeve Ciaude Cheysson, zdaj komisar Evropske skupnosti, ki pravi, da je Mitterrand pismeno prepovedal prodajo orožja Iranu. Še več, admirala Lacosta, »kronsko pričo« desnice zoper Mitterranda, postavlja v malce drugačno luč. Admiral, šef protiobveščevalne službe DGSE, naj bi bil tedaj, leta 1984, »iz geostrateških razlogov«, predlagal takšno kupčijo.
Ni dvoma, da bo Mitterrand svojih devetdeset minut temeljito izkoristil, tembolj ker se v ospredje prebijajo problemi današnje Francije, ki niso ravno najbolj obetavni za Chiraca. Mitterrand slejkoprej vodi v vseh anketah za predsedniške volitve, ne da bi bil kandidat.
JAKA ŠTULAR
NOČNI
TELEKS
Končali so se GaveUovi večeri
•	ZAGREB, 15. novembra (Tanjug) — Tradicionalna jugoslovanska kulturna manifestacija »Gavellovi večeri« se je končala nocoj s podelitvijo nagrad najuspešnejšim predstavam, gledališčem, igralcem, režiseijem in drugim gledališkim ustvarjalcem v tem letu ter z izvedbo predstave gledališča Gavella z naslovom Sokol ga ni imel rad, ki je pred kratkim doživela že svojo 200. jubilejno izvedbo na odru tega zagrebškega gledališča. Na tej manifestaciji je sodelovalo deset gledaliških hiš • s štirinajstimi predstavami.
Pretepli novinarje
•	“NAIROBI, 15. novembra — Štiri novinarje, ki so spremljali današnje študentske nemire v Nairobiju, so prijeli in pretepli na policiji. Kot poroča AP, so novinarji poročevalci BBC ter agencij UPI, DPA in AP. Policija ni hotela sporočiti razloga za aretacijo. Novinaije so, potem ko so jim dali navodila, spustili na svobodo, vendar so morali poiskati pomoč v bolnišnici zaradi lažjih poškodb.
Test aidsa na turških mejah
Ukrep, ki ga pripravljajo v Ankari, ne bo veljal za tuje turiste
ANKARA, 15. novembra (Tanjug) —Turško ministrstvo za zdravstvo pripravlja nove predpise in poseben pravilnik o obveznem testiranja aidsa na turških mejah.' Test bi morali opraviti samo tisti, ki v Turčijo prihajajo za stalno ali na začasno delo.. Za zdaj menijo, da ta test ne bo obvezen za tuje turiste in goste, ki za kratek čas prihajajo v Turčijo.
Povod za spremembo predpisov in sprejemanje novih, ki se nanašaj« na aids, je najnovejši primer nekega Američana, črnca, manekena, pri katerem so odkrili virus aidsa in iti je bil včeraj tajno izgnan iz Istanbula in Tnrčije. Po novih predpisih so pristojne oblasti, ki so do-sedaj oklevale, da bi izgnale manekena, dobile za to vsa pooblastila.
lustracije, saj bo kongres (in ne Bela hiša) odločal o tem, ali bodo antisandinisti dobili novo ameriško vojaško pomoč ali ne.
Vodilni predstavniki kongresa izjavljajo, da kongres v trenutku, ko je mirovni proces vendarle krenil, nimajo namena odobravati nove vojaške pomoči anti-sandinističnim silam. Najnovejši Ortegov mirovni načrt, predvideva, da se bo premirje med vladnimi silami in protisandinisti začelo 5. decembra. Trajalo naj bi vsaj mesec dni oziroma do novega sestanka predsednikov srednjeameriških držav, na katerem bodo preučili potek mirovnega procesa. V tem času naj bi se ZDA odpovedale pošiljanju nove vojaške pomoči protisandinistom, ki naj bi v tem času položili orožje in se vključili v normalen politični proces v Nikaragvi. Za vse pripadnike protisandinistov je predvidena amnestija.
Nikaragva je predlagala, naj bi pogovori potekali v Washing-tonu, vendar pa je vodstvo protisandinistov ta predlog zavrnilo. Verjetno bodo pogovori med obema stranema, ki jih bo vodil kardinal Bravo, potekali'v Kostariki. Voditelji upornikov zaenkrat Ortegovega načrta niso zavrnili, čeprav imajo nanj številne pripombe.
Ameriški predsednik je včeraj ponovno izjavil, »da se je državni sekretar Shultz pripravljen sestati z zunanjimi ministri vseh petih srednjeameriških držav, vključno š predstavniki Nikaragve, če bo sandinistična vlada začela s protisandinisti resna pogajanja«. Pod izrazom »resna pogajanja« Reagan verjetno misli začetek neposrednega političnega dialoga med Nikaragvo in antisandinisti, kar pa vlada v Managvi še naprej kategorično odklanja.
Zaenkrat je najnovejši Ortegov mirovni načrt povzročil v Washingtonu predvsem huda javna nasprotja in celo osebna obračunavanja med predsednikom Reaganom in predsednikom predstavniškega doma Wrightom, kar po mnenju dela tukajšnjih komentatorjev kaže na nadaljnje upadanje Reaganove predsedniške moči. Odnosi med njima so po zadnjem dialogu z Ortego postali tako napeti, da so po mnenju poročevalcev iz Bele hiše ogroženi celo nekateri drugi dogovori med Belo hišo in kongresom, na primer sporazum o znižanju proračunskega primanjkljaja, ki naj bi ga objavili v naslednjih dneh.
UROŠ LIPUŠČEK
[-OGLEDALO
Tile osli so podobni jugoslovanskim bančnikom po Agrokomercu!
IVO KUŠANIČ, Vjesnik
Ji	i	ii.	■
I—Mfllflilll
SVET SO LJUDJE
Štirideset let prepričevanj a
Petinsedemdesetletni ameriški zdravnik RICHARD DOLL, ki je že leta 1948 zaslutil, da tobak prinaša smrt in je na to dejstvo opozarjal, potem ko ga je dokazal črno na belem, uživa sadove svojega dolgoletnega prizadevanja po štiridesetih letih. Evropska skupnost se namreč: končno resno pripravlja na boj proti tobaku in razglaša 254 milijonom Evropejcem, da se z letom 1989 začne življenje brez tobaka.
Dolla je še kot zdravnika v osrednji bolnišnici Middlesex v Londonu zanimalo, zakaj je na londonskem območju vsako leto več primerov raka na pljučih. Začel je primerjati statistične podatke in jih dobival tudi iz ZDA. V sodelovanju s profesorjem Austinom Bradfordom z londonske univerze je začel raziskavo, da bi ugotovil vzrok za naraščanje raka na pljučih. Takrat so sumili bencin, premog, smog... Že leta 1950 pa je vedel, da je krivec cigareta. Isto so potem potrdili še v ZDA.
Nova študija, pri kateri je sodelovalo 40.000 britanskih zdravnikov, je pokazala še natančnejše podatke. Leta 1956 so se lotili široke raziskave, ki je trajala dvajset let. Razvrstili so stopnjo tveganja glede na količino pokajenih cigaret in trajanje kajenja. Ugotovili so, da je stopnja umrljivosti tistih, ki pokadijo do 10 cigaret dnevno za 40 odstotkov večja kot pri nekadilcih, med tistimi, ki pokadijo 10 do 20 cigaret na dan, in nekadilci je razlika v stopnji umrljivosti 70-odstotna, pri strastnih kadilcih, ki pokadijo enega do dva zavojčka dnevno, 90-odstotna nad dvema zavojčkoma pa 120-odstotna.
Prvi je na nevarnost opozoril doktor Doli in danes je znana vsem, kot kaže' raziskava EGS. Štirideset let in to v dvajsetem stoletju je potreboval Doli, da je prepričal javnost o nevarnosti tobaka. Kako naj bi jih tudi prepričal, ko pa je tisk kar naprej zatrjeval, da še nič ni dokazano, pravi Doli. Pet let je porabil samo zato, da je prepričal znanstvenike, deset let, da so mu začeli verjeti zdravniki, dvajset let pa so potrebovali — novinarji.
Guverner je moral popustiti
V Jacksonu (Mississippi) je v devetinosemdesetem letu starosti umrl ROSS BARNETT, nekdanji guverner Mississippija. Bamett je bil eden od zadnjih južnjaških vodij, ki so se v šestdesetih letih krčevito upirali ukazom Washing-tona o rasni integraciji.
Posebej pa je zaslovel zaradi svojega odnosa do JAMESA MEREDITHA. James je bil eden od desetih otrok črnega kmeta Mosesa Meredit-ha iz Mississippija, ki je hotel, da bi se njegovim
d
o
'•4
otrokom godilo bolje kot njemu, in jih je poslal v šole. Po maturi je moral James k vojakom, po obveznem služenju je podaljšal pogodbo in postal štabni narednik letalskih sil ZDA. Leta 1960 je slekel uniformo in se vpisal na Jackson State College, a mu l^ni bila všeč, češ da premalo daje in tudi premalo zahteva. Zaželel si je več, ta »več« pa je bila državna univerza Mississippija. Ko se je prišel vpisat, ga je pred zgradbo kvesture pričakala večtisočglava množica, za kvestoijevo mizo pa ni sedel običajen uradnik, ampak sam mississippijski guverner Ross Bamett. James je pokazm svoja spričevala in druge papirje, guverner jih je skrbno pregledal in — odkimal. Množica pred kvesturo je tulila od veselja in zasramovala Jamesa Meredit-ha. A ta se ni vdal, pravico je poiskal na zveznem sodišču, ki mu je dalo prav. Meredith je znova prišel na kvesturo, znova skozi množico, ki ga je sramotila, a tokrat so ga sprejeli. James Meredith je postal prvi črnec na šolah, namenjenih zgolj in samo belim državljanom države Mississippi, države, kjer je večina prebivalstva črnega in kjer tistega 1962. leta 930.000 ljudi črnske rase ni imelo privilegija, da bi lahko sedeli v istih klopeh kot belci.
Z Jamesom Meredithom je na državni univerzi Mississippija načelo o nezdružljivosti ras tako doživelo poraz, guverner Ross Bamett pa je ostal zakrknjen: »Če pošteno povem,« je dejal, ko je moral popustiti, »bi enako ravnal še enkrat«.
Prepovedani otok___________________________
ANGUS RENW1CK, kmetovalec iz škotskega mesteca Gruinard, je pred dnevi prepeljal na kopno štirideset svojih ovac, ki so se od zgodnjega poletja pasle na Gruinard Islaridu, 2500 metrov dolgem in 800 metrov širokem otočku nedaleč od obale. Vse kaže, da je živalim poletna paša dobro dela, saj so vse zdrave in rejene. Renwick je novinarjem dejal: »Nikoli nisem verjel, da je otok še vedno okužen s povzročiteljem vraničnega prisada. Minilo je že več kot štirideset let, odkar so tam nehali delati poskuse, sicer pa so prav vse temeljito razkužili.«
.Ko je obrambno ministrstvo leta 1941 kupilo otoček, so se v Veliki Britaniji bali, da bodo Nemci razvijali in uporabljali biološko orožje. Na Gruinardu so dve leti opravljali poskuse s povzročiteljem vraničnega prisada in med drugim ugotovili, da prenese izredno visoke temperature, ki nastanejo pri eksploziji. Iz vojaških dokumentov — javnosti so dostopni od leta 1981 — je razvidno, da Velika Britanija nikoli ni nameravala izdelovati takšnih bomb in da so rezultate testov izročili Američanom. Londonsko obrambno ministrstvo se nato dolgo časa ni več zanimalo za okuženi otok, postavilo je opozorilne table z napisom: »Tla so okužena s povzročiteljem vraničnega prisada. Pristajanje prepovedano.« Lani pa so se odločili, da bodo otok razkužili in ga ponudili prejšnjim lastnikom. Komisija znanstvenikov, ki jo vodi mikrobiolog Williain Stewart z univerze v Dundeeju, je ministrstvu predlagala čiščenje z raztopino morske vode in formaldehida, nato pa so na njen nasvet na otok prepeljali čredo Angusa Renvvicka, Do konca tega meseca bodo te živali ločene od drugih njegovih ovac. Če bodo ostale zdrave, o tem pravzaprav nihče ne dvomi več, bo postal otok dostopen za vsakogar.
PA SE TO
NI MOGEL — Slovenski delegati v zvezni skupščini so skoraj vsi do zadnjega dvignili roke zoper protiinflacijski program, ker po njihovem ne daje upanja za svetlejše perspektive. No, en delegat je le glasoval drugače. Marjan Rožič, predsednik zvezne skupščine, je namreč na lastni koži občutil, kako je, če si zvezni funkcionar in če si v položaju, ko ne moreš poslušati samo ene republike...
mrnrnmamsamBm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 16. novembfer 1987
# 'jasno	obletno		SS megli	—I— hladna fronte	C siedUče cOdoM ,
c& polobla ino	St nefcle 	r			sjc sneg	■ '• * topla fronta	~T»'~ okta!|i	A siedlite inlldldcna
SLOVENIJA
Dopoldne bo precej jasno in po kotlinah zamegljeno, popoldne od zahoda prehodne po-oblačitve. Najnižje jutranje temperature bodo od -3, do 2, ob morju 9, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 13 stopinj Celzija. JUGOSLAVIJA
V jugovzhodnih delih države bo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Drugod po državi pa bo precej jasno. Popoldne se bo v zahodnih krajih zmerno pooblačilo.
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in osrednjo Evropo se krepi obsežno območje visokega zračnega pritiska. V Sredozemlju pa je plitev ciklon. Močno oslabljen frontalni sistem je zajel Alpe. Pred njim priteka k nam nekoliko toplejši zrak.
KAKO KAZE ZA TOREK IN SREDO
Precej jasno bo, vetrovno in hladno. Burja na Primorskem se bo ponovno okrepila.
VREME IN TEMPERATURE 15. NOVEMBRA 1987 OB 13. URI		
kraj	vreme	"C
LJUBLJANA	rahlo rosi	4
PLANICA	-	-
BRNIK	rahlo dežuje	4
KREDARICA	v oblakih	-7
MARIBOR	rahlo dežuje	5
M. SOBOTA	rahlo dežuje	6
SL GRADEC	rahlo dežuje	3
CELJE	rahlo rosi	5
N. MESTO	dež s snegom	1
N. GORICA	zmer. oblačno	11
PORTOROŽ	pret. jasno	11
REKA	oblačno	10
PULJ	oblačno	11
HVAR	dežuje	17
DUBROVNIK	rahlo dežuje	18
ZAGREB	rahlo dežuje	3
BEOGRAD	oblačno	7
SARAJEVO	oblačno	7
TITOGRAD	oblačno	17
SKOPJE	pret. oblačno	16
CELOVEC	oblačno	4
GRADEC	oblačno	6
DUNAJ	oblačno	8
BENETKE	prat. jasno	12
MILANO	delno oblačno	13
GENOVA	jasno	14
RIM	-	-
PARIZ	rahlo dežuje	6
BERLIN	oblačno	7
STOCKHOLM	del. oblačno	5
MOSKVA	oblačno	4
STANJE VODA 15. novembra 1987, ob 7. uri
PRETOK v mVs: Drava HE Dravograd 220, Mura Gornja Radgona 136, Sava Radovljica 189, Sava HE Mavčiče 300. Sava Šentjakob 406, Sava Radeče 1273, Sora Škofja Loka 98,4, Ljubljanica Moste 181, SavinjaLaško315, Krka Podbočje 232, Kolpa Radenci 392, Soča HE Doblar 330.
Vzroki katastrof
Možen vzrok za porušenje pregrade so tudi napačni izračuni projektantov, statikov m drugih. Lahko pa so krivi geologi, bolje rečeno pomanjkljive raziskave, površnost raziskovalcev ali skrite pasti, ki jih niso našli. Ko se je porušila neka pregrada v tujini, so odkrili, da je stala nad prelomno cono, za katero prej niso vedeli. Prelom je potekal celo tako nerodno, da je bil najmanj odporen ravno del pod nogo pregrade, kjer so pritiski seveda ogromni. Zato je lep kos kamnin preprosto izrinilo izpod pregrade, ki ni imela več opore in se je podrla. Če bi prej vedeli za vse to, bi temelj pregrade zakopali globlje pod prelomno cono v trdnejši teren in do nesreče ne bi prišlo.
Ena od možnih situacij, da zgrmi v jezero za pregrado plaz kamnin, je nakopičenost materiala v bregovih nad akumulacijskim jezerom. Ta material je v glavnem stabilen, toda ob gradnji hidrocentrale pride morda do delnega izpodko-vanja zaradi nestabilnega terena. Nestabilnost lahko še poveča voda, ki sc dvigne v akumulacijskem jezeru do nestabilnih plasti. Zgodi se tudi, daleži del brega ob akumulacijskem jezeru nad prelomom, potem pa se recimo ob večjem deževju prelomna ploskev razpoči in pokrov začne drseti navzdol. Tudi potres lahko prekine začasno stabilnost in sproži polzenje materiala v jezero. Če je polzenje počasno in če plaz ni obsežen, nevarnost ni posebno velika. Drugače pa je, če se velike količine kamninskega materiala zrušijo nenadoma. To je zahtevalo pri pregradi Vaiont blizu Longaroneje 3000 žrtev.
DELO
Ponedeljek, 16. novembra 1987
Gruzinki brez tekmic Med mladinkami Minsk
Kvalitetno in zanimivo tekmovanje za }?okal Ljubljane v športno ritmični gimnastiki na Kodeljevem - Domače solidne, a je žal zbolela najboljša, Kacinova
LJUBLJANA — Na Pokala Ljubljane v športno-ritmični gimnastika, ki je bil v soboto in nedeljo v športni dvorani na Kodeljevem, so največ gimnastičnega znanja prikazale telovadke iz Sovjetske zveze, ki so osvojle zlate kolajne v konkurenci posameznic in v ekipnem tekmovanju. Med posameznicami je najbolj navdušila zmagovalka mnogoboja med članicami Gruziaka Nato Leshkaseli, Idi je za svojo brezhibno sestavo s kiji celo prejela najvišjo oceno 10 točk.
najboljšo sestavo z žogo. Bronasti kolajni pa sta si v finalnih nastopih prite-lovadili tudi Ljubljančanki Urška Lomšek in Alenka Ružič v sestavi z obročem oziroma žogo.
V članski konkurenci so med ekipami gruzinske telovadke le potrdile
Po pričakovanju gimnastičnih strokovnjakov so v mladinski konkurenci osvojile prvo mesto telovadke iz Minska pred solidno vrsto Kaposvarija. Ljubljančanke so nastopile solidno in se uvrstile na četrto mesto. Olga Mi-rončik iz Minska je bila najboljša posameznica in je zasluženo osvojila prvo mesto pred klubsko kolegko Ilono Dorohovo. Najboljša ljubljanska mladinka Urška Lomšek je telovadila zanesljivo in elegantno, vendar se v hudi mednarodni konkurenci ni mogla uvrstiti bolje od nehvaležnega četrtega mesta. Tako kot v mnogoboju, je tudi v finalih s posameznimi rekviziti Olga Mirončik nastopila brezhibno in prvemu mestu v mnogoboju dodala še tri zlate kolajne. Najboljša je bila s kolebnico, obročem in trakom. Edino zlato za tekmovalke iz Kaposvarija je osvojila Andreja Szalay, ki je imela
V NOVIH DRESIH — Reprezentanta (Foto: Igor Modic)
v alpskem smučanju Rok Petrovič (levo) in Grega Benedik.
• Marjeta Kline — trenerka ljubljanskih telovadk: »Z uvrstitvami svojih varovank moram biti zadovoljna, saj je bila konkurenca zelo huda. Žal mi je, da je zbolela naša najboljša telovadka Dominika Kacin, ki je bila za tekmovanje odlično pripravljena in bi se zdrava lahko borila udi za eno izmed kolajn v mnogoboju in v finalnih nastopih z rekviziti. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, tako da so bile tudi naše gostje iz tujine zelo zadovoljne.«
svoje veliko gimnastično znanje in z veliko prednostjo osvojile prvo mesto pred ekipo Ljubljane in Kaposvarija. 16-letna tekmovalka iz Tbilisija Nato Leshkaseli je bila za razred boljša od svojih tekmic v posamični konkurenci in je kar z 0,55 točke prednosti slavila zmago pred svojo veliko tekmico, prav tako Gruzinko Izoldo Mtavrišvili, bronasto kolajno pa je prejela elegantna Karmen Zakrižev-skaja iz Minska. Ljubitelji športne ritmične gimnastike so veliko pričakovali od domačinke Dominike Kacin, ki pa je v mnogoboju nastopila bolna in se je morala zadovoljiti s petim mestom, v finalih pa ni več štartala. Nato Leshkaseli je blestela tudi v nedeljskih finalnih nastopih in osvojila še vse štiri možne zlate kolajne. Za izredno doživeto in brezhibno izvedeno sestavo s kiji pa so ji stroge sodnice celo prisodile najvišjo oceno 10.
• Nato Leshkaseli — zmagovalka mnogoboja med članicami: »V Ljubljani sem nastopila drugič in tudi drugič osvojila prvo mesto. Ljubljana je prav gotovo moje srečno mesto. S svojimi nastopi sem izredno zadovoljna, saj sem vse svoje sestave izvedla brez najmanjše napake. V dvorani na Kodeljevem je bilo prav prijetno tekmovati, žal mi je le, da si je to tekmovanje ogledalo tako majhno število ljubiteljev športno ritmične gimnastike«.
REZULTATI,
------
1. Minsk 75,30,2. Kaposvari 74,60,3. Tbilisi 74,05, 4. Ljubljana 73,95, 5. Wroclaw 71, 50; posamezno: 1. Mirončik 37,80, 2. Dorohova (obe Minsk) 37,50,3. Szala (Kap) 37,45,4. Lomšek (Ljubljana) in Kovacs (Jap) 37,15. 6. Čadze (Tb) 37,10; finH-ko-kbnka: 1. Mirončik 19,00, 2. Doro-
Formula 1: Berger zadnji zmagovalec
Veliko odstopov na Veliki nagradi Avstralije — Sen-no diskvalificirali
ADELAJDE — Zmagovalec zadnje dirke za letošnje svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1 je mladi Avstrijec Gerhard Berger (fer-rari), ki je bil najhitrejši že v kvalifikacijah.
Za avstralski grand pnx je značilen velik odstop: med 26 tekmovalci jih je na cilj pripeljalo samo devet. Med nesrečniki je bil tudi favorizirani Alain Prost.
Prvo mesto Bergerja je za moštvo Ferrarija 93. zmaga v dosedanjih dirkah za svetovno prvenstvo in druga zapored. Brazilskega voznika Ayrto-na Senno, ki je na tem tekmovanju zasedel drugo mesto, so po razglasitvi zmagovalcev diskvalificirali zaradi neregularnosti zavornega sistema na njegovem bolidu.
Rezultati: 1. Berger (A, ferrari) 1;52:56,144,2. Alboreto (Ita, ferrari)
—	1:07,884,3. Boutsen(Bel. benetton ford) — 1 krog zadaj, 4. Pabner (V. B., tyrrel ford cosworth) — 2 kroga, 5. Dalmas (Fra, arrows) — 3 krogi, 6. Moreno (Bra, AGS ford cosvvorth)
-	3 krogi.
Končni vrstni red za SP: 1. Piquet (Bra) 73, 2. Mansell (VB) 61, 3. Sen-na (Bra) 57, 4. Prost (Fra) 46, 5. Berger (A) 36,6. Johansson (Šve) 30, 7 Alboreto (Ita) 17 itd.
Prvi starti vse bliže
bora (obe Minsk) 18,85, 3. $ab< (Kap) 18,80, 6. Lomšek (Lj.) 18,55, obroč: 1. Mirončik 19,15, 2. Szalav (Kap) 18,85, 3. Lonček (Lj) 18,70, žoga: 1. Szalay 18,90, 2. Kovacs obe Kap) 18,70,3. Rožič (Lj) 18,55. trak: 1. Mirončik 19,00, 2. Dorotova (obe Minsk) 18,80, 3. Szalav (Kap) 18,75, 7. Lonček (Lj) 18,50; "mlrr rkhion 1. Tbilisi 77,35,2. Ljubljana 74,55,3. Kaposvari 34,50, 4. Wroclaw 73,85, posamezno: 1. Leshkaseli 38,95, 2. MtavriSvili (obe Tb) 38,40, 3. Zakri-ževskaja (Minski) 37,90, 4. Pataki (Kap) 37.60, 5. Kado 37.50, 6. Na-mnonka (obe Lj) 37.05; finali-koleb-nica: 1. Leshkaseli 19.45, 2. MtavriSvili (obe Tb) 19.30, 3. Pataki (Kap), Zakriževskaja (Minsk) in Naoaaonka (Lj) vse 18.80; obroč: 1. Leshkeseli
19.50.2.	Mtavišvili (obeTb) 19.45,3. Zakriževskaja (Minsk) 19.05, 4. Na-“kovska (Lj) i8.90; kiji: Leshkaseli
19.80.2.	Mtavišvili (obeTb) 19.40,3. Zakriževskaja (Minsk) 19.20, 6. Na-omovska (Lj) 18.50; trak: 1. Leshkaseli 19.65, 2. Mtavrtisvili (obe Tb) in Zakriževskaja (Minsk) 19.05, 5. Na-amovska (Lj) 18.56.
MAJA DOKL-MARIN
Pirova zmaga Gostje naprej
Odbojkarice Palome Branika po porazu v Ankari z 0:3 dobile povratno tekmo s 3:1
MARIBOR — Odbojkaricam Palome Branika se ni uspelo uvrstiti v 2. kolo tekmovanja za pokal Evropske odbojkarske zveze (CEV). V prvi tekmi v Ankari so izgubile proti turški ekipi Elmak Kredi Bankasi z 0:3, povratno pa so sicer dobUe s 3:1, a so se le morale posloviti od tekmovanja s seštevkom v nizih 3:4.
Paloma Branik : F.mlak
Kredi Bankasi
3:1 (6, -11, 13, 12)
MARIBOR — Dvorana Tabor, gledalcev 2500, sodnika Hofmeister (Avstrija) in Stupan (Jugoslavija).
PALOMA BRANIK: Voh, Bukovec, Lešnik, Gosak, Vujačič, Jakomin, Kislinger, Markovič, Pihler, Merhar.
EMLAK KREDI BANKASI: Ak-san, S". Cakirgil, G. Cakirgil, Yengil, Tutuncuoglu, Elmadagli, Bedestenli-oglu, Gultekin, Suzalbot, Teksoy.
ZMAGALA NA KODELJEVEM Modic)
Nato Leshkaseli. (Foto: Igor
Za napredovanje v 2. kolo bi morale Mariborčanke zmagati s 3:0, pri čemer pa tekmicam ne bi smele prepustiti v skupnem seštevku več kot 31 točk, saj so jih same v Ankari zbrale 32.	/
Pred zadnjimi treningi na pragu nove tekmovalne sezone so se naše smučarske reprezentance zbrale na Bledu — Smelt sponzor sklada
BLED — Tudi smučarski dan v restavraciji na blejskem igrišču za golf je bil eden izmed znanilcev bližnje sezone, še zlasti, ker je reprezentantke in reprezentante, ko so odnašali svežnje opreme, s katero so se na novo oskrbeli, ven v avtomobile, sproti presenečal sneg, ki se je na gosto vsipal na zapuščene trate igrišča za golf. Tudi pogovori, ki so dopolnjevali dolg delovni dan naših smučarskih reprezentanc, so zvečine segali dobrih deset dni naprej, ko se bo v Sestrieresu začela 22. sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju in 15. zimskih olimpijskih iger.
V časovni stiski pred štartom v sezono je bil program blejskega smučarskega dne kar se da natrpan. Že med razdeljevanjem opreme tekmovalcem in tekmovalkam se je začela neuradna tiskovna konferenca, saj so številni novinarji, ki so prišli na Bled tudi iz
• »Z olimpijskim: igrami se ne obremenjujem, ker sem se s tem že opekel. Menim pa, da se v novi sezoni lahko približam uvrstitvam iz minule. Srečen bom, če se bom uvrščal pri vrh«, če bom tretji, še zlasti pa, če bom fretji v Calgaryjn,« je dejal zmagovalec letošnjega svetovnega pokala v slaloma Bojan Križaj.
Beograda in Zagreba, dodobra izkoristili priložnost, ko se je na pragu nove tekmovalne sezone zbral skoraj ves cvet našega smučanja. Selekcije so prisostvovale tudi podpisu sporazuma med Smeltom in jugoslovanskim smučarskim skladom, s katerim se začenja nova oblika sponzorstva, ki še razšiija
Američanka Campbell navdušila Zagrebčane
Komaj 16-letna drsalka prepričljivo najboljša na Zlati pirueti — Andreja Aubrecht zelo dobra
ZAGREB — na 21. Zlati pirueti je nastopilo 86 drsalcev in drsalk iz 21 držav. Tekmovanje je lepo uspelo. Prireditelji so z odlično organizacijo tekmovanja storili res veliko za popularizacijo drsanja. Večer za večerom je bilo ob drsališču več tisoč gledalcev.
Zvezdnica tekmovanja je bila 16-letna Jerry Campbell, mladinska prvakinja ZDA, ki je prepričljivo zmagala med posameznicami. V prostem programu sta ji sledili obetavna Kanadčanka Carlene Wong in mlada Japonka Izumi Aotani. Med našimi pomeni nastop 18-ktne Mateje Aubrecht (St. Bloudek) pravo osvežitev in presenečenje. Smisel za glasbeno interpreta-ck>, bogata koreografija in dokajšen tempo jo ločujejo od ostalih treh naših drsalk. Zaradi slabših obveznih likov je v nadaljevanju tekmovanja nastopila v slabši kupini in zato tudi dobila nižje ocene. Med 21 tekmovalkami je zasedla 12. mesto. Od naše državne prvakinje Željke Čižmešije je bilo pričakovati več. Po obveznih likih je bila na 2. mestu, po spodrsljajih v kratkem in prostem programu pa je v končni razvstitvi zdrsnila na 10. mesto. Zagrebčanki Gabrijela Jurkovič in Kristina Blat sta se uvrstili na 17. oziroma 18. mesto.
Pri drsalcih je po obveznih likih in kratkem programu bilo pričakovati zmago Avstralca Medhursta, ki pa je po neuspešnem prostem programu osvojil srebrno kolajno. Zmagal je Američan Scott Kurttila, ki veliko
obeta. Naša drsalca David Praprotnik in Joško Cerovac sta veliko napredovala, toda v močni kun kure nci se nista mogla uvrstiti na boljši mesti.
Pri plesnih parih sa bila odlična Italijana Calligarijeva in Camerlengo, ki sta preprečila Američanom zmago v vseh konkurencah.
Rezultat) - moški: 1. Kurttilla (ZDA) 4,0, 2. Medhurst (Avstrai)
4.0,	3. Merceau (Kan) 7,0,... 12.
Praprotnik 23,2, 13. Cerovac (Oba Jug) 25,6; ženske:	1. Campbell
(ZDA) 2,0, 2. Wong (Kan) 6,8, 3. Pauwels (Bel) 6,8,... 10. Cižmešya 16,6,12. Anbrecbt 24,0,17. Jnrkoric
33.0,	18. Blat (vse Jug) 36,2; ples« pari: 1. Calligari—Camerlengo (Ita)
2.0,	2. Balogh — Swalo w (ZDA) 4,0, 3. Lessard—Pleckham (Kan) 6,0 itd.
T. A. P.
Par Lupulescu—Fazlič prvi
BUDIMPEŠTA — Jugoslovanski mešani par Lupulescu — Fazlič je osvojil prvo mesto na mednarodnem prvenstvu Madžarske v namiznem tenisu. V finalu je naš par premagal romunsko dvojico Creanga — Bades-cu 21:19, 21:16.
sodelovanje med smučarsko organizacijo in gospodarstvom.
Med reprezentanti ni bilo naših najboljših skakalcev, vendar pa zaradi njihove odsotnosti direktor nordijskih reprezentanc Lojze Goijanc ni bil nič nezadovoljen, »saj na srečo učinkovito trenirajo na Norveškem, kakor sem se vnovič prepričal med telefonskim pogovorom z njimi,« je povedal Gorjanc. Skakalci pa pričakujejo, da se bodo kaj kmalu lahko preselili v Manico, medtem ko se alpski tekmovalci in tekmovalke do prvih štartov še ne bodo, kakor vse kaže, znebili smučišč na ledenikih, le grede na začetek svetovnega pokala v Sestrieresu se bodo ustavili na kakem izmed smučišč z umetnim snegom v Italiji in še nekaj dni vadili pred prvim nastopom.
Taki so za sedaj načrti za zadnje treninge, strokovno vodstvo pa ima pri roki tudi že prve ocene dosedanje vadbe. Tako je glavni trener prve ženske reprezentance Jože Drobnič poudaril, da so dekleta zaradi zaostanka, ki se je vlekel od treninga v Argentini sem, vadila dvakrat na dan, »vendar pa popoldanski trening le ni tisto kot dopoldanski,« meni trener za ženske. Reprezentanca se je s tem le količinsko približala lanski vadbi. Nasploh pa Jože Drobnič poudarja, da je v slalomu in veleslalomu videti napredek, neznanka pa je konkurenca, »saj je oko eno, drugo pa ura, ki bo pokazala resnično razmerje moči.«
»Glede na naša pričakovanja, ki so velika, smo se skušali ustrezno osre-
TENIS
Zvereva do finala
CHICAGO — Mlada sovjetska teniška igralka Zvereva se je na velikem mednarodnem turnirju uvrstila v finale, kjer ima za nasprotnico Navratilovo, Zvereva je v četrtfinalu premagala Gompertcvo (ZDA) s 5:7, 6:4, 6:0, v polfinalu pa še njeno rojakinjo Barbaro Potter s 6:4, 2:6, 6:4. V drugem polfinalu je Navratilova ugnala Suko-vo (CSSK) s 7:5, 7:5. Ta je bila prej izločila zmagovalko zagrebške univer-ziade Meshkijevo (SZ) s 7:6,0:6,6:0.
Hudi boji v Londonu
LONDON — Na teniške.,'« turnirju v dvoran: Wembley so bili izidi taki — četrtfinale: Jarryd (Šv) : Cash (Avs) 3:6, 7:6, 6:2, Lendl (ČSSR) : Annacone (ZDA) 3:6, 6:3, 6:4, Le-conte (Fr) : Mansdorf (Izr) 6:7, 7:6, 6:3, Hlasek (Švi) : Mečir (ČSSR) 6:3, polfinale : Jarryd : Hlasek 7:6, 6:1, Lendl : Leconte 6:4, 7:6.
V finalu je Lendl premagal Jan*yda s 6:3, 6:2, 7:5.
Gomez in Mayotte
FRANKFRUT — V finale mednarodnega teniškega turnitja sta se uvrstila Gomez (Ekvador) in Mayoite (ZDA), fiomez je v polfinalu premagal Pugha (ZDA) s 6:3, 6:3, Mayotte Pa je ugnal rojaka Rostagna s 6:4, 6:1.
Finale - Mayotte : Gomez 7:6, 6:4.
dotočiti na svetovni pokal in olimpijske igre. Sistem dela po skupinah seje obnesel. V slalomu imamo homogeno skupino, kaj pa to pomeni v svetovnem merilu, bodo pokazale šele prve tekme,« je povedal glavni trener prve moške reprezentance Jože Šparovec.
Glavni trener tekaških reprezentanc Jože Raišp je ugodno ocenil priprave. Dosedaj imajo reprezentantje
• »Enake ambicije imam a tekme svetovnega pokala kot a olimpijske igre, vendar pa mi olimpijske igre pomenijo več,« je med dragim izjavila naša najboljša tekmovalka Mateja Svet, Id je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Crans Montani osvojila dve bronasti in eno srebrno kolajno.
za seboj 1500 km na snegu, skupno pa več ko 6000 km, tako da se približujejo številu deset tisoč, bar je v okviru priprav Skandinavcev. »Že v torek bomo začeli trenirati na Rogli ali v Tamarju, tako da bodo priprave še učinkovitejše,« je dopolnil raport Jože Raišp.
»Na tekmah evropskega pokala pričakujem za naše najboljše .uvrstitve med prvih petnajst, v mladinski konkurenci pa slednjič spet kolajno na svetovnem prvenstvu,« meni trener reprezentance za evropski pokal Herbert Jurič, ki pripravlja ekipo tudi za nekaj tekem v smuku.
JOŽE DEKLEVA
pa komaj zadostno. Opravičilo je le to, da v derbiju pač ni mogoče vselej blesteti.
DRUGI REZULTATI 6. KOLA:
Železničar : Jedmstvo Aida 83:89 (45:38), Vojvodina : Voždovac 79:77 (32:43), Rijeka : Univerzitet 68:49 (38:24). Badnčnost : Krajinaaato 77:66 (38:34), Partizan : Ele-ines 76:94 (39:46).
Zeljezničar ID Ježka C.zvezda Jedmstvo Aida Partizan Elemes Vojvodina Rijeka Budučnost Univerzitet Voždovac Krajinaauto
6 5 6 5
6 5 6 4 6 4 6 4 6 4 6 3 6 1
551:456 542:453 514:446 502:438 522:465 474:432 421:421 413:448 5 418:495 6 1 5 371:482 6 0 6 448:537 6 0 6 409:512
PARI PRIHODNJEGA KOLA torek (17. 11.}: Krajinaauto — Crvena zvezda, Univetzitet — Budučnost, Elemes — Rijeka, Voždovac — Partizan, Jedinstvo Aida — Vojvodina Lutnja, I. D. Ježica — Željezničar.
Ježičanke v Beogradu premagale C. zvezdo
Tuzlanke dobile v Sarajevu, tako da med košarkaricami ni več nepremaganih — Različna polčasa
BEOGRAD — V prvi zvezni ligi za košarkarice ni več neporažene ekipe, saj sta v šestem kola prvič izobesila beli zastavi tndi Crvena zvezda in Željezničar, in to na domačem igrišča. Iskra Delta Ježica in Jedinstvo Aida sta jima odščipnila zelo pomembni točki v boja za razvrstitev v pred končnico. Prvenstvo je tako vse bolj zanimivo.
Crvena zvezda : Iskra Delta Ježica 83:85 (37:52)
Dvorana Pionir, gledalcev 200, sodnika Tartaglia (Zg) in Ristovski (Sk).
CRVENA ZVEZDA: Arbutina 31 (12:16), Počekovič 15 (3:4), V. Jovanovič 2, Kostič 5 (1:2), M. Jovanovič 12 (0:1), Miloševič 18 (4:4).
ISKRA DELTA JEZICA: Alič 18 (0:2), Vangelovska 22 (2:3), Pocmjič 14 (2:3), Dornik 14 (2:3), Topalovič 1 (1:2), Malacko 16 (8:8).
Ni majhna stvar premagati prvega favorita prvenstva na njegovem igrišču, toda Ježičankam velja ob čestitkah za ta podvig zapisati tudi nekaj graje.
Kar težko je namreč verjeti, da kljub nekaj zelo bolečim porazom v minulih letih, še vedno niso dojele, da je nasprotnik, takega kova kot je Crvena zvezda, najbolj nevaren ravno tedaj, ko ga najbolj nadigraš. Tako ni težko razumeti izjave trenerja Sergeja Ravnikarja, ki je po tekmi dejal: »Kdo bi vedel, kaj si mislijo ta dekleta.«
Ježičanke so sijajno odigrale prvi polčas, ko so nasprotnicam izbile iz rok prav vsa orožja. Prepričljivo so dobile skok pod košema in z učinkovito posamično obrambo povsem zaustavile najnevarnejše strelke med rde-če-belimi, v napadu pa so zadele koš kadar so hotele. Trener Vladislav Lučič jih je skušal zaustaviti s posamično in ozko consko obrambo, toda zaman.
Razlika se je v zadnjih minutah pred odmorom povzpela na neverjetnih 22 točk (50:28) in zdelo se je, da razigranih Ježičank prav nič več ne more zaustaviti. Toda v nadaljevanju so zaradi podcenjevanja in nezbrane igre kljub vsemu zabredle v hude težave.
Tako se je Beograjčan kam zadnja taktična poteza, ki so jo povlekle bolj iz obupa, obrestovala. Široka cona, kombinirana s conskim pressingom, je otopila napad Ježičank, saj Polona Dornik ni sprejela izziva in ni prenesla igre pod koš. To je bil Crveni zvezdi znak za juriš, še zlasti, ker sta morala obe ljubljanski branilki zaradi osebnih napak popustiti obrambni prijem na Andjeliji Arbutrni. Mlada reprezentantka se je razigrala in za seboj potegnila Mirjano Jovanovič, Zagorko Počekovič in Bojano Miloševič.
Razlika se je nevarno topila. Prvo grožnjo (62:68) je sredi drugega polčasa s trojko razbila Stojna Vangelovska, na koncu pa je Ježičanke rešila ura. Crvena zvezda se je v zadnji minuti približala na vsega štiri točke (81:85), ko je 47 sekund pred koncem Nada Pocmjič zagrešila povsem nepotrebno osebno napako nad Arbutino, ki je zadela oba prosta meta. Zadnjega napada Ježičanke proti pressingu niso izkoristile in tako je v nekaj preostalih sekundah Bojana Miloševič v kontaktu z Jasno Alič skušala izsiliti podaljšek, toda zgrešila je, sodniška piščalka pa se ni oglasila. Ježičanke so si za prvi polčas te tekme prislužile najvišjo možno oceno, za drugega, v katerem so dosegle vsega 33 točk,
Po zaslugi Rajmonda Debevca rekord SRS enak svetovnemu
Na preglednem tekmovanju z zračnim orožjem strelec Olimpije s puško dosegel kar 596 krogov - Tndi Legner odličen
KRANJ — Z nastopom na prvem preglednem tekmovanju naj-boljšOi strelcev z zračnim standardnim orožjem na strelišču v Hujah pri Kranja se je začela letošnja zimska sezona. Tekmovanje je bilo odprto, tako da so na njem lahko nastopili strelci mednarodnega in nacionalnega programa. V obeh disciplinah, streljanju z zračno puško ic pištolo, je nastopilo več kot 120 tekmovalcev iz 17 strelskih dražin.
Najboljše rezultate so dosegli tekmovalci, ki so nastopili na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Na tekmovanje so prišli zares v formi. Rajmond Debevec (Olimpija) je v streljanju z zračno puško s 596 krogi izboljšal svoj republiški in državni rekord, s tem dosežkom pa je tudi izenačil svetovni rekord, ki ga je letos v Zurichu dosegel Amat (Francija). Nov republiški mladinski rekord je s 567 krogi pištolo postavil tudi Fortunat Legner (Mrož, T. Velenje), z izredno dobrim rezultatom 575 krogov pa je pri članih s pištolo presenetljivo zmagal Peternel st. (Kranj). Naši najboljši tekmovalci bodo 21. in 22. t.m. nastopili na mednarodnem tekmovanju v Beogradu, nato pa 6. decembra na prvem odprtem zveznem turnirju v Sarajevu.
REZULTATI: puška - člani: 1. Debevec 596 (RR), 2. Zalar 566, 3. Kovič (vsi OL) 557; mladinci: 1. Podgornik (Kamnik) 550, 2. Paternost (Trzin) 546, 3. Kovič (Domžale) 545; mladinke: Oražem (Portorož) 372, 2. Mihorko (R. Škapin) 371, 3. Pretnik (Ruše) 333; članice: 1. Smrtnik (Kranj) 352, Petrovič (Krim) 328; pištola — člani: 1. Peternel st. (Kranj) 575,2. Štuhec (Mrož) 567, 3. Gaber (Ol) 567; mladinci: 1. Legner (Mrož) 657 (RR), 2. Tutek (B. Ivanuš) 562, 3. Tkalec (B. I.) 550; članice: 1 Serafin 361,2. Krajnc 361, 3. Vahtar ( se Ol.) 358; mladinke: 1. Bola (Mrož) 372, 2. Lavrinc (Rečica) 371, 3. Bevk Bojana (Olj 347.	LOJZE MIKOLIČ
PODARIM . DOBIM
Od danes spet Podarim—dobim
LJUBLJANA, 15. novembra — Od danes naprej so spet na voljo, darilne razglednice (po 1.250 dinarjev) — na sliki tista, ki kaže v vožnji Matejo Svet — že tradicionalne akcije za pomoč našim smučarjem in smučarkam Podarim—dobim, s katero Slovenci podarijo našim smučarskim reprezentancam več kot polovico za delo potrebnih sredstev. Tako učinkovito podporo pričakujejo smučarji tudi letos, saj jib — kot je povedal predsednik odbora Podarim—dobim Ante Mahkota — krepi in spodbuja geslo: »Ne damo se, skupaj stopimo, zmagujemo, kadar sodelujemo.« Z vsemi, ki jim je pri srcu naše smučanje; lepe nagrade (7.284) za sto milijard starih dinarjev, so v igri za mnoge celo drugotnega pomena. Ob več nagradah bo tudi več žrebanj (7), prvo že v silvestrski noči na prazničnem televizijskem programu. Vprašanje za prvo žrebanje je: koliko denarja podarijo Slovenci z akcijo Podarim—dobim našim smučarskim reprezentancam? Izbirate lahko med dvema odgovoroma: več ko polovico vseh sredstev ali 15 odstotkov. Če boste pravilno odgovorili, boste sodelovali v dveh žrebanjih - 31. 12. in v velikem Gnalu 20. marca 1988. Poštnino vam podarja PTT, ni vam treba kupiti znamke. To je že ustaljena praksa, novost pa so novoletne voščilnice (z nagradnim vprašalnikom), ki hkrati prinašajo srečo.	ff (j
V zelo slabem vremenu še zahtevnejši nastop
Prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja v patrolno-orientacijskem teku in krosu uspelo
MARIBOR — Mrzlo vreme in dež, med katerim je bilo zaslediti tndi kakšno mokro snežinko, nista pomenila nič kaj ugodnih razmer za vojake iz enot Ljubljanskega armadnega območja, ki so v soboto tekmovali na prvenstva v patroino orientacijskem teko (proga je bila dolga okoli 10 km) in krosa na 3 lun.
Na Startu se je pojavilo 28 ekip s po petimi člani za patrolni tek in enako število elrip z 10 člani za tekmovanje v krosu. Predvsem patroino orientacijski tek je terjal -od vojakov zvrhano mero psihične in telesne vzdržljivosti. Dež in mraz že tako ali tako nista pomenila veliko spodbudnega za tekmovalce, svoje pa je prispevala še megla, ki je po gozdnem in hribovitem terenu okoli Pekrske gorce in proti Pohorju še dodatno oteževala gibanje vojakov. In medtem, ko so se najboljši vojaki iz vojašnic po Sloveniji trudili čim hitreje myti pot do cilja po neznanem terenu, so se tekmovalci v krosu mučili po razmočeni stezi pod Pekrsko gorco.
Kot je dejal Zoran Dobrinič, ki v poveljstvu LAO skrbi za telesno kulturo, tudi v Sloveniji razmišljajo, da bi organizirali podobno tekmovanje kot je beograjski tek 1000 vojakov. Tako bi vojaki tekli v opremi in škornjih, ki so primernejši za blatne in razmočene steze, na katerih drsi.
Sicer pa so bili na sobotnem prvenstvu najboljši — kros: 1. Rušiti (VP
Kranj), 2. Popovič (VP Vrhnika), 3. Vrhovič (VP Vrhnika); ekipno: 1. VP Kranj, 2. VP Ajdovščina, 3. VP Vrhnika; patrolno-orientacijski tek: 1. VP Maribor, 2. VP Novo mesto, 3.-4. VP Kranj in VP Maribor.
ZBRANI NAJBOLJŠI -Dobrinič.
Zoran
Kazni UEFA vse ostrejše
ZURICH — Disciplinska komisija UEFA ne pozna milosti, kar so občutili tudi naši zadnji predstavniki v evropskih pokalih, najhuje pa jo je po pričakovanju skupil splitski Hajduk. Zaradi izgredov na povratni tekmi z Marseillom je UEFA izključila Spličane iz evropskih pokalnih tekmovanj za sezoni 1988/89 in 1989/90, ne glede, Če si Hajduk zagotovi nastop. Kolikor bi Hajduku to uspelo, ga nihče izmed naših klubov ne sme zamenjati. Na Poljudu v naslednjih dveh letih tudi ne bo uradnih mednarodnih klubskih ali reprezentančnih tekem.
Crvena zvezda bo morala plačati 9000 švicarskih frankov (3000 zaradi metanja petard na tekmi z Bruggeom, 3000 zaradi nešportnega vedenja v povratnem srečanju z Belgijci in 3000 zaradi kršenja pravil o reklamah na srečanju z Bruggeom). Zlatko Krdže-vič bo zaradi izključitve v povratnem srečanju moral počivati dve tekmi. Zaradi metanja petard na srečanju z Borussijo bo moral Velež plačati 500 švicarskih frankov.
Disciplinska komisija je na zadnjem sestanku izrekla kar 27 kazni, med katerimi je najstrožja namenjena španski nogometni zvezi, ki bo zaradi izgredov na tekmi reprezentanc Španije in Avstrije morala plačati rekordnih 100.000 švicarskih frankov, moštvo Linifielda pa ima zaradi metanja predmetov igrišče zaprto za dve tekmi.
Domače so začele obetavno. Z dobrimi servisi in učinkovito igro v napadu so vodile s 5:0. Gostje so se jim kasneje približale na 6:7, potem pa so Mariborčanke Turkinjam spet ušle. Pri izidu 14:6 so izkoristile že prvo žogo in zmagale po 19 minutah igre.
. Tudi drugi iiz so domače dobro začele, vodile so z 2:0, potem pa so gostje prevzele pobudo. Le 165 cm visoka Teksoyeva je odlično igrala ob mreži. Turkinje so prešle v vodstvo z 11:8 in z 12:9. Domače so- se jim približale na 11:12, potem pa so gostje dosegle zapored tri točke in osvojile dragoceni niz, ki jih je popeljal v 2. kolo. V preostalih dveh nizih so domače kljub ne najboljši igri le zmagale.
Trener Palome Branika Drago Drevenšek je po tekmi dejal: »Naše so dobro začele, a slabo nadaljevale. V usodnem drugem nizu so slabo servirale, pa tudi Teksoyeve nam ni uspelo zaustaviti.«
Trener odbojkaric iz Ankare Meh-met Bedestenlioglu pa je rekel, da se je bal za usodo svojih deklet: »Mariborčanke so imenitno začele. V prvem nizu so naše osvojile le 6 točk. Nisem veijel v preobrat, ki pa so ga naše le naredile. Po izenačenju v nizih se nismo več naprezali, saj smo se že uvrstili v 2. kolo.«	M. S.
Lepe uvrstitve kasačev na Dunaju
Na hipodromu v Pralni odmevni uspeh Duene MS, Lady Lucy in Adonisa MS
DUNAJ — Hlev Gaaselseder je za triletno rjavo dansko kobilo Lino Hjordal (1:19,9) odštel baje 700.000 šilingov ali sedem starih milijard dinarjev, vendar se je nova zvezdnica dunajskega kasaškega hipodroma na sobotni dirki za nagrado Heinrich (z nagradnim skladom 42.000 Šilingov, 20.000 za prvega, 9.000 za drugega, 5.800 za tretjega itd., za konje, ki so zaslužili do 400.000 šilingov, proga 2300 m, avtoštart) komaj in komaj otresla jugoslovanske konkurence: Marko Slavič ml. z Dueno MS je bil drugi (1:20,8), Vlado Rančigaj z La-dy Lucy pa tretji (1:21,2 = nov rekord). Nekateri najboljši avstrijski in švedski kasači te kategorije so bile za
• Na sobotnih dirkah je prišlo tudi do hujše nesreče. V nagradi Colom-bo so se Jon-Boy«i strgala pljuča, več voznikov pa je nato z vso hitrostjo trčilo: Jon-Boya so odpeljali mrtvega, med vozniki pa je bil huje poškodovan Kari Honsa, medtem ko so dragi vozniki in konji staknili na srečo le lažje poškodbe.
temi tremi kobilami, vrednimi zlata. Uspehi prodornega Marka Slaviča ml. na Dunaju so že stalnica, gostovanje Lady Lucy na Dunaju pa je bil prvi mednarodni nastop rejskega centra na Brdu pri Kranju sploh, kronan že kar z odmevnim uspehom predvsem — kljub dvema manjšima napakama — zaradi odlične vožnje Vlada Rančigaja. Marko Slavič ml. (Ljutomer) in Janko Stušek (Brdo) sta dobila številne ponudbe, kupci bi bili pripravljeni odšteti lepe denarce za naši kobili, ki sta tudi velikega pomena za rejo.
Dan po odmevnem nastopu Duene MS in Lady Lucy je Marko Slavič ml. na nagradi Olimp (42.000 šilingov, 20.000 za zmagovalca, 4.200 za četrtega, avtoštart, 1800 m) z Adonisom MS zasedel 4. mesto s časom 1:19,8 — kot drugi favorit. Vrstni red: 1. Meadow Serenada (Ch. Ubleis) 1:19,5, 2. Incunchen (G. Obermaier) 1:19,6, 3. Laxenburger (A. Ubleis) 1:19,7, 4. Adonis MS (M. Slavič ml.) 1:19,7, 5. prvi favorit Tarras Bulba (A. Plaschek) 1:19,8. Začetek dirke je bil hiter (1:17,5), kar je malce presenetilo našega voznika, vendar je v nadaljevanju z odlično vožnjo nadomestil precej zamujenega in prehitel še šest tekmecev.	n Q.
Italija šesti finalist EP
NEAPELJ - Za ZRN, SZ, Dansko, Irsko in Anglijo se je v zaključni del nogometnega EP uvrstila tudi Ita-Uja. Azzurri so z 2:1 (2:1) premagali Švedsko, oba gola za Italijo je dosegel
Vialli (27 in 45), za Švede pa Larsson (39).
Vrstni red v 2. skupini: Italija 11, Švedska 10, Portugalska in Švica 5, Malta 1. Preostale tekme: Malta
—	Švica, Italija - Portugalska, Malta
-	Portugalska.
Rekli So v Mariboru
•	Zoran Dobrinič, referent za šport in rekreacijo v poveljstvu LAO: »Namen tega tekmovanja je bil preveriti sposobnost vojakov za orientacijo na neznanem terenu. Tukajšnja okolica je bila s hribovitim in gozdnatim terenom kot nalašč za to, svoje pa je k težavnosti prispevala še megla, ki je oteževala vidljivost in terjala toliko več znanja pri branju karte. Tukaj so bili zbrani naši najboljši fantje in razmere so bile kot nalašč, da je prišla do veljave njihova pripravljenost za tovrstne naloge.«
•	Djnro Matešin, VP Ljubljana: »Rok služim v Postojni, a sem tekmoval za Ljubljano,
ki je nam nadrejena vojna pošta. Ni me preveč motilo, da smo tekmovali po dežju, saj ni bilo prvič, da smo nastopali v slabem vremenu. Sicer pa smo vojaki vajeni še težjih razmer. Prizadeval sem si za dober rezultat, saj sem želel, kot posameznik, čimveč prispevati tudi k dobri uvrstitvi ekipe.«
•	Agin Drese, VP Ljubljana: »Pri vojakih sem v Ortneku blizu Ribnice, tekmoval pa sem za ljubljansko vojno pošto. Tudi jaz sem želel čim bolje opraviti svoj del naloge, tako da bi se kot ekipa čim bolj izkazali. Doma sem sicer iz Peči, pri vojakih sem 10 mesecev in v Sloveniji mi je zelo všeč.«
•	Ffaunun Redža, VP Celje:
»Tekmoval sem v krosu in sem bil dobro pripravljen na tekmovanje. Ukvarjam se sicer z nogometom in sem kar precej zdržljiv. Slabo vreme me ni preveč motilo.«
• Mitja Lovrec, VP Ajdovščina: »Tudi jaz sem tekmoval v krosu in mi je bilo vseeno, kakšno vreme je, saj so bile razmere za vse enake. Tekmovanje je pač tekmovanje, dal sem vse od sebe, da se čim bolje uvrstim sam in moja ekipa. Nekaj malega smo pred tekmovanjem sicer vadili, a ne preveč.«
m Nikola Vojnovič, VP Ajdovščina:	»Tekmoval sem
v patroino — orientacijskem teku. Moja ekipa se je pripravljala kakšnih 10 dni in mislim,
da smo dobro opravili svojo nalogo. Vreme je sicer nekoliko vplivalo na čas, a razmere so bile za vse enake. Sicer pa sem malo žalosten, ko se spomnim, kako lepo vreme je zdaj v Pulju, od koder sem doma.«
• Aleksander Lukman, VP
Ajdovščina: »Grdo vreme mi ni bilo nič napoti, saj smo vojaki pripravljeni na vse. Sicer pa sem tudi tabornik in gibali smo se že po mnogo težjem terenu in tildi v mnogo hujšem vremenu. Doma sem sicer iz Beograda, a imam zelo rad hribe. Tudi mariborska okolica, kjer smo tekmovali, mi je znana, saj imam dedka v Mariboru.«
ZORA ŠTOK
10. stran ★ DELO
ČETRTFINALE JUGOSLOVANSKEGA KOŠARKARSKEGA POKALA
Smeltu Olimpiji ni uspelo ponoviti lansko uvrstitev
V polfinale se je uvrstil tudi član 1. B lige Rabotnički, isto pa bi zaslužil še drugi skopski prvoligaš MZT — Cibona brez večjih težav
LJUBLJANA — Košarkarji Smelta Olimpije so se vrnili domov sicer še z zmago nad Prvim partizanom, vendar le s tretjim mestom v skupini ter precej zaostali za lansko uvrstitvijo v finale jugoslovanskega košarkarskega pokala. Vse dni v Arandjelovcu pa so dobro izkoristili za priprave na sobotno srečanje z ekipo IMT v Tivoliju.
V zadnji tekmi svoje skupine je Smelt Olimpija premagala Prvega
92 :r  ----- “
partizana z 92:86 (49r52). Koše za Smelt Olimpijo so dosegli: Petrovič 3, Tovornik 25, Besedič 5. Hauptman 5, Todorovič 2, Vilfan 20, Kotnik 26 in Djurišič 4; za Prvega partizana pa največ Zečevič 22 in Bogičevič 21.
Čeprav so imeli Ljubljančani soliden odstotek metov (Kotnik celo 90-odstoten, ob 9 skokih), niso imeli tudi prave igre. »Kar težko smo zmagali,«
REZULTATI
• ARANDJELOVAC - 1. kolo: Partizan - Prvi partizan 97:82, Smelt Olimpija - MZT 86:84 (41:49); 2. kolo: Partizan — Smelt Olimpija 114:99 (49:34), MZT — Prvi partizan 83:74 (47:26); 3. kolo: Smelt Olimpija — Prvi partizan 92:86 (49:52), MZT - Partizan 90:87 (46:38); vrstni red: 1. Partizan 4,2. MZT 4, 3. Smelt Olimpija 4,4. Prvi partizan brez točk.
BAR — 1. kolo: C. zvezda — Mornar 109:82, Rabotnički - Sibenka 96:86; 2. kolo: Rabotnički — C. zvezda 92:85, Mornar — Šibenka 103:91; 3. kolo: Rabotnički — Mornar 93:80, Šibenka — C. zvezda 101:89; vrstni reti: 1. Rabotnički 6, 2. C. zvezda, 2, 3. Šibenka 2, 4. Mornar 2 točki. KUTINA —	1. kolo:	Bosna
—	Trepča 147:68, Cibona — IMT 98:86; 2. kolo: Cibona — Trepča 133:68, Bosna - IMT 103:74; 3. kolo: IMT - Trepča 152:72, Cibona ~ Bosna 89:72; vrstni red: 1. Cibona 6, 2. Bosna 4, 3. IMT 2, 4. Trepča brez točk.
NOVI SAD — 1. kolo: Zadar
—	S loboda dita 126:85, Jugoplastika ~ Vojvodina 78:69; 2. kolo: Jugopla-stika - S loboda Dita 115:66, Zadar
—	Vojvodina 102:100 (91:91,40:40); 3. kolo: Jugoplastika - Zadar 108:87 (48:39); vrstni red: Jugoplastika 6, Zadar 4, Vojvodina in Sloboda Dita brez točk (s tekmo manj).
je dejal po vrnitvi iz Arandjelovca sekretar Rado Lorbek. »Prvi del so celo dobili domači in šele v nadaljevanju so naši Ic preobrnili rezultat. Toda po porazu Partizana z MZT nam je ostalo samo tretje mesto zaradi najslabšega količnika med trojico z enakim številom točk. Sicer pa je trener Jelovac
Jadran (Trst) : Fenolit (Borovnica) 95:105 (61:59)
TRST — Na gostovanju v zamejstvu je ekipa Fenolita iz Borovnice v razburljivem srečanju premagala ekipo Jadrana. Največ košev za Jadran so dosesli: Ravber 20, Štoka 20. Čuk 18, Ban 15; za Fenolit pa; Sivka 20, Gabrovšek 18. Jeglič 18. Križnar 17.
FRANJO MODRIJAN
11. ZKL - ŽENSKE
Kors Rogaška : Peščenica 74:71 (28:35)
ROGAŠKA SLATINA - Telovadnica OŠ. gledalcev 300. sodnika Zotan (Šmarje Saj>) in Hafner (Kr).
KORS ROGAŠKA; Pešič 30 (2:2), Polutnik 4 (2:4). Germ 2. Jezovšek 6, Ciglar 28 (8:10). Čujež 4.
PEŠČENICA: Vuletič 4 (2:4), Ku-relja 5 (1:2), Mizamič 19 (5:8). Bogo-jevič 4. Culjat 10, Bjedov 17 (1:3) Ričko 12.
V zelo slabem srečanju je bil zanimiv le izredno razburljiv zaključek tekme. Po vodstvu gostij iz Zagreba za 11 točk v 28. minuti, je gostiteljicam. predvsem po zaslugi natančnih Pešičeve in Ciglarjeve, le uspelo preobrniti rezultat in težko, a vendar zasluženo zmagati.
JANEZ TERBOVC
Ilirija : Lavčevič 69:79 (39:32)
LJUBLJANA — Dvorana Ilirje, gledalcev 80, sodnika Šafarič (Petanjci) in Krasnik (Mb).
ILIRIJA: Andoljšek 12 (1:2), Čer-nivec 3(1:1), Jeglič 13 (3:5), Pirnat 12 (5:9). Novak 4. Ceranja 25 (6:10).
LAVČEVIČ: Ledič 12 (8:11), Ple-ština 11. Jurkovič 2, Čato 13 (2:2), Tonkovič 7 (2:2), Kaštelan 1 (1:2), Alajbeg 13 (3:4). Kuzmič 20, (4:5).
Tekma je imela dva povsem različna polčasa. V prvem so se domače igralke razigrale in vodile, gostujoča ekipa pa je v drugem delu prevzela pobudo in na koncu zmagala.
MARJAN PETEH Novi Zagreb : Sava Commerce 66:68 (26:32)
ZAGREB - Dvorana K. Rakič, gledalcev 100, sodnika Antonovič (Karl) in Koščak (Var).
NOVI ZAGREB: Gorela 10, S. Miloševič 5. Radakovič 4, Pišpek 14, Skudar 12, Dujanovič 4, T. Miloševič
SAVA COMMERCE: Šoštarič 2, Merlak 12, Oblak 13, Rakovec 2, Habjan 16, Basligač 12, Horvat 11.
Domače so zapravile prvih 10 napadov. tako da so gostje povedle za 10 točk. V drugem deluje najprej Habjanova štirikrat zapored zadela trojko in Kranjčanke so ušle za 18 točk (62:44). Domače so nato s pressingom v zadnjih petih minutah dosegle razmerje 22:6, se približale na dve točki, pa vendar ostale prepočasne, da bi izkoristile še zadnjih deset sekund za uspešen napad.	DAMIR MRVEC
Marles : Monting 54:84 (30:41)
Jugoplastika : Galeb 107:74 (50:311
vse dni izkoristil tudi za ostre dopn,-danske treninge, da bi se ekipa kar najbolje pripravila na nadaljevanje prvenstva, v katerem moramo v Tivoliju dobiti predvsem tekmi z. IMT in MZT, s katerim smo se v Arandjelovcu tudi prvič pomerili.«
• »V Aradnjelovcu smo, gledano v celoti, igrali slabo,« je ocenil nastop Smelta Olimpije trener Vinko Jelovac. »Proti MZT smo dobili drugi polčas in s tem tekmo, proti Partizanu smo zdržali samo prvih deset minut in nato zelo padli v igri, tako da tudi boljši drugi polčas ob visoki razliki ni več pomagal, proti Prvemu partizano pa tudi ni bilo prave igre. Očitno si igralci se niso prav opomogli po šoku v Zadru, zaradi česar bomo ves ta teden morah zavzeto delati, če se hočemo primerno pripraviti na zahtevno sobotno srečanje z IMT v Tivoliju. Sicer pa se je izkazalo, da se morajo tndi prvoligaši pošteno potruditi za zmage proti drngohgašem, kar je za našo košarko vsekakor dobro. V Arandjelovcu smo vsi trije člani 1. A lige imeli precej težav s Prvim partizanom, v Baru pa je Rabotnički s prvoligašema kar opravil. Vsa pozornost pa zdaj spet vejja prvenstvu. Danes bomo zvedeli, kako je z Zdovčevo poškodbo, MJti njegova odsotnost se
Po vseh poročilih bi se MZT lahko povsem zasluženo uvrstil v polfinale pokala, kajti proti Partizanu bi pravzaprav moral zmagati z višjo razliko. MZT je zmagal z 90:87. potem ko je imel v drugem polčasu že 15 točk naskoka. Malce je Partizanu »priskočil
Odpoved Pešiču
GORICA — Član italijanske A-2 lige, goriški Segafredo, ki je v osmih kolih osvojil le štiri točke, je jugoslovanskemu igralcu Arseniju Pešiču dal odpoved. Jugoslovan naj t? bil eden glavnih krivcev za slabe rezultate, zdaj pa si mora sam najti drug klub.
Zdravniki — dobri košarkarji
TOLMIN — Prizade vife športna sekcija Goriškega zdravniškega društva je v Tolminu organizirala tradicionalni košarkarski turnir zdravnikov in zobozdravnikov v spomin dr. I. Krasnovu. V športni dvorani Šolskega centra Vojvodina, je največ uspeha imela ekipa Zdravstvo—Maribor, kije v lepem in izenačenem finalu premagala ekipo Zdravniki-prijatelji in taco osvojila prehodni pokal. V malem finalu so zmago slavih organizatorji.
Končni vrstni red: 1. Zdravstvo-—Maribor; 2. Zdravniki—prijatelji; 3. Primorska; 4. Stomatologija—Ljubljana.	BINE STRITAR
na pomoč« sodnik Grbac, tako da so se Beograjčani le rešili iz neugodnega položaja. O vrstnem redu je namreč odločal količnik med danimi in prejetimi koši, pri čemer je imel Partizan ta količnik 1,063, MZT 1,005, Smelt Olimpija pa zaradi visokega poraza s Partizanom samo 0,934.
Najbolj presenetljiv je gotovo razplet v Baru, kjer je skopski Rabotnički, član vzhodne skupine 1. B lige, premagal vse tri tekmece, Šibenko, C. zvezdo in domačega Mornarja. Da bi bilo vse še bolj zanimivo, je Mornar premagal Šibenko, ta pa za konec C. zvezdo, s čimer so vsi trije krepko zaostali za Skopjanci.
V	Kutini je Cibona po pričakovanju zlahka opravila z vsemi tekmeci, prave astronomske poraze pa je doživela Trepča (z Bosno za 79, s Cibono za 65 in z IMT za 80 točk), kar je za četrtfinale jugoslovanskega pokala vendarle malce prehudo.
V	Novem Sadu je o polfinalistu seveda odločal derbi med Jugoplastiko in Zadrom, pri čemer je slednji šele po podaljšku z velikimi težavami tesno ugnal domačo Vojvodino.
S. T.
I. ZVEZNA HOKEJSKA LIGA
Peto mesto Novosadčanom Makoteks izključen iz lige
V odločilnem boju za 5. mesto v prvem delu I. ZHL Vojvodina ugnala C. zvezdo - Tekem Jesenice : Bosna in Makoteks : Partizan ni bilo
LJUBLJANA — Končan je prvi del letošnjega državnega hokejskega prvenstva. Jesenice, Kompas Olimpija, Medveščak Gortan,
Partizan, Vojvodina in C. zvezda bodo nadaljevali boje za uvrstitev v finala za 1. mesto (in državnega prvaka) ter za 3. in 5. mesto. Kr.
Gora Gorenjka, Cinkarna in Bosna pa bodo tekmovali za razvrstitev od 7. do 9. mesta, kajti tekmovalna komisija HZJ je iz I. ZHL izključila hokejiste Makoteksa, ker se niso držali tekmovalnega koledarja. Drugi del prvenstva, v katerem bo vsako moštvo igralo z vsakim po dvakrat doma in v gosteh, se bo začel v soboto. Zaradi sodelovanja hokejistov Jesenic v pokalu evropskih prvakov konec tedna pa bo že drevi ob 18. uri v dvorani Podmežakla tekma 1. Vola I- skupine 1. ZHL Jesenice — Crvena zvezda.
v Franciji. Na Bledu (prizor na ............
nov za selekcijo, ki jo konec marca čaka EP skupine B v Briangonu sliki je pred vrati Madžarske) so modri nastopili oslabljeni, saj so redno kolo v i. ZHL, v nedeljo pa so se naši mladinci predstavili
najboljši mladinci v soboto igrali redno kolo v I. ZHL, v nedeljo pa ljubiteljem hokeja s precej močnejšo postavo. (Foto: Igor Modic).
Kompas Olimpija :
Kr. Gora Gorenjka 8:4 (2:1, 4:2, 2:1)
Dvorana Tivoli, gledalcev 1000, sodniki Ilič (Bg) ter Bundalo (Jes) in Konc (Kr).
STRELCI: 1:0 — Vnuk (Brodnik, 5), 2:0 - T. Lepša (Bratina, 8), 2:1 - Cmovič (Tušar, 9), 3:1 - Veith (Gorenc, 22), 3:2 - Cmovič (T. Lepša, 35), 5:3 - Jug (38), 6:3 - B. Pajič (40), 7:3 - Vnuk (Lešnjak, Rojšek, 50), 7:4 - Sturm (Ma. Lah, 54), 8:4
Kupec (Gorenc, 58).
Mladi izkoristili priložnost
Privlačno plavalno tekmovanje za pokal Celja - Lovorika ekipi Ljubljane, najboljši posameznik N. Majcen — Pionirska rekorda Božikova in Gorenaka
CELJE — Na zanimivem plavalnem tekmovanju — mednarodnem mitingu za pokal mesta Celja, je nastopilo 21 klubov s 156 tekmovalci iz Madžarske, Italije, CSSR, Avstrije in Jugoslavije. Žal se tekmovanja niso udeležili finalisti letošnjega jugoslovanskega pokal-nega tekmovanja. Kljub temu pa je bilo tekmovanje v tem, ne najbolj primernem času, zelo zanimivo, zlasti mlajši pa so imeli priložnost za prodor med najboljše.
OBMOČNE SKL
Jugoplastika	6	6	0	566:420	12
Monting	5	5	0	477:339	10
Kors Rogaška	6	4	2	437:464	10
Lavčevič	5	4	1	393:344	9
Sava Commerce 6 3 3 441:469	9
Marles Branik	6	1	5	468:502	7
Uirija	5	1	5	415:492	7
Peščenica	6	1	5	437:524	7
Novi Zagreb	5	2	3	340:348	7
Galeb	5	1	4	405:478	6
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. 11.): Galeb — Iirija, Sava Commerce - Jugoplastika, Peščenica - Novi Zagreb, Monting - Kors Rogaška, Lavčesič - Marles Branik.
Odpadel Omos
DIVAČA — Na polfinalnem košarkarskem turnirju za republiško prvenstvo mladink so bili doseženi naslednji rezultati: Cimos: Marles Branik 74:91 05:45). Marles Branik : ID Ježica 65:74 (37:34) Cimos : ID Ježica 76:110(38:58); vrstni red: 1. ID Ježica 4, 2. Marles Branik 2, 3. Cimos brez točk.	l Č.
Prva zmaga Kozjega
LJUBLJANA — V 4. kolu moških republiških območnih lig so bili doseženi naslednji rezultati:
SKL VZHOD I: Ptuj : Ruše 100:75 (50:29), Rogoza :	Starše 73:67
(39:30), Slivnica : Pomurje 81:103 (37:49), Radgona : Miklavž' 76:K0 (34:54);
ŠKL VZHOD H: Koroška : Elek-tra 78:103 (33:45), Šentjur : Polzela 93:85 (62:39), Muta : Bistrica 72:101 (43:44). Slovenj Gradec : Prebold 90:80 (57:30);
SKL VZHOD III: Mera B : Kozje. 84:94 (48:51), Zlatorog : Zagone 72:88 (33:41), Rudar : Litija 103:75 (51:38). Hrastnik prost;
SKL ZAHOD I: tekma 1. kola: Podbočje : Črnomelj 89:77(52:42); 3. kolo: Črnomelj : Vič Olimpija 84:77 (37:42), Brežice : Medvode 65:102 (35:52), Unitehna Trebnje : Podbočje 97:79 (42:41);
SKL ZAHOD II: ID Ježica : Jesenice 87:79 (43:37), Kamnik : Slovan B 92:82 (49:29), Etiketa Žiri: Radovljica 66:70 (43:28), Gorenja vas prosta;
SKL ZAHOD in: Fenolit Borovnica : Kraški zidar Sežana 116:81 (57:31), Iskra Idrija : Fructal Ajdovščina 81:71 (50:23), AET Tolmin : Cerknica 108:66 (60:24), Koper prost;
5. kolo SKL. VZHOD I: Miklavž : Ptuj 73:85 (40:41), Pomurje: Radgona 80:83 (48:46), Starše : Slivnica 87:88 (47:27), Ruše : Rogoza 68:59 (38:29); vrstni red: Radgona, Miklavž m Ptuj po 9, Ruše in Pomurje po 8, Slivnica in Rogoza po 6 ter Starše
5	točk.
SKL VZHOD H: Prebold : Koroška 100:88 (52:43), Bistrica : Slovenj Gr?d5=c 65:66 (36:37), Polzela : Mura
145:61 (79:26),Elektra:Šentjur79:95
(42:54); vrstni red: Šentjur 10, Slovenj Gradec 9, Polzela in Elektra Šoštanj po 8, Preskrba in Prebold po 7, Koroška 6 ter Mura 5 točk.
SKL VZHOD HI: Hrastnik : Mera »B« 105:71 (52:35), Zagorje : Rudar
58:89(28:41), Kozje: Zlatorog 74:103
(25:45), Litija prosta; vrstni red: Rudar Trbovlje (s tekmo manj) in Zagorje po 8, Litija (s tekmo manj) 7 Hrastnik (s tekmo manj) in Kozje po
6	ter Mera »B« in Zagotje (oba s tekmo manj) po 5 točk.
SKL ZAHOD I: — 4. kolo - Vič Olimpija : Podbočje 97:69 (46:35), Medvode : Unitehna Trebnje 97:94 (52:44), Črnomelj : Brežice 86:87 (41:37); vrstni red: Medvode 8, Unitehna Trebnje 7, Podbočje 6, Vič Oli-mija, Brežice in Črnomelj po 5 točk.
SKL ZAHOD H: Slovan »B« : Etiketa 106:81 (55:40), Jesenice : Kamnik 86:95 (45:46), Gorenja vas : ID Ježica 78:90 (39:49), Radovljica prosta: vrstni red: ID Ježica 10, Radovljica in Kamnik (oba s tekmo manj) ter Slovan »B« vsi po 7, Gorenja vas in Jesenice (oba s tekmo manj) po 5 ter Etiketa Žiri (s tekmo manj) 4 točke.
SKL ZAHOD H: Fructal : Tolmin 92:90 (48:42) vložen protest s strani AET iolmin, Kraški zidar : Iskra Idrija 111:89 (49:49), Koper : Fenolit Borovnica preloženo na 18. t. m., Cerknica prosta; vrstni red: Frutcal Ajdovščina 9. Iskra Idrija in Fenolit Borovnica (s tekmo manj) pc 7, Kraški zidar Sežana, Koper in AET Tolmin (vsi s tekmo manj) po 5 ter Cerknica (s tekmo manj) 4 točke.
D. ženska SKL - L kolo: Šentvid Sava Commerce »B« 65:57 (42:28), Hrastnik : Kors Rogaška »B« 62:52 (32:17), Maribor : Litija 103:64 (51:36), Salonit Anhovo prdst.
A. K.
Med ekipami je prvo mesto osvojila Ljubljana, za katero so plavali v treh različnih kategorijah Nace Majcen, Boris Novak in Igor Majcen. Celjani so drugi, Mariborčani pa tretji. Najboljši rezultat tekmovanja po mednarodnih plavalnih tablicah je dosegel Nace Majcen na 400 m kravl z rezultatom 3:59,54. Dva mlajša pionirja, Krešo Božikov (TK) in Gašper Gorenak (KNC) esta dosegla nova državna rekorda. Prvi na 200 m hrbtno z 2:27,05, drugi pa na 100 m prsno z 1:17,66. Več rekordov, republiških in absolutnih, pa so dosegle plavalke skopskega Študenta.
Končni ekipni vrstni red: 1. Ljubljana: 4642, 2. Klima Neptun 4209, 3. Jeklo Branik 4074, 4. Biser (Piran) 3768, 5. Vasutas Spartacus (Mad) 3735, 6. C. zvezda 3720, 7. Študent 3673, 8. Velenje 3546.
Rezultati: moški - 100 m kravl: 1. Juiak. (KNC) 54,19, 2. Bučar (LL) 54.21. 3. N. Majcen (LL) 54,63; 400 m kravl: 1. N. Majcen (LL) 3:59.54, 2. I. Majcen (LL) 4:02,54, 3. Bučar
(LL) 4:06,02; 100 m hrbtno: 1. Novak (LL) 59,41,2. Ambrož (FR) 1 -.00,43, 3. Bisub (Mad) 1:03,3; 200 m hrbtno: 1. Novak (LL) 2:10,35, 2. Ambrož (FR) 2:10,61,3. Bisub (Mad) 2:15,46; 100 m prsno: 1. Vračun (KNC) 1:09,27, 2. Slapernik (BP) 1:11,09, 3. Vinnai (Mad) 1:11,50;200mprsno: 1.
Benaček odslužil kazen v tednu dni
SARAJEVO — Disciplinska komisija Bosne je kapetana moštva Predraga Benačka kaznovala s prepovedjo igranja na štirih tekmah.
Kot je znano se je Benaček sprl s trenerjem in kazen nima nikakršne zveze s skopsko afero. Benaček je zdaj kazen tudi že odslužil, kajti ni nastopil proti Ciboni in na treh tekmah četrtfinala pokala minuli konec tedna.
• Plavalci Celja so imeli na svojem tretjem mednarodnem mitingu precej olajšano delo. Posebna skupina plavalnega kluba V ra čar iz Beograda, s katerim imajo dobre športne odnose, je prinesla s seboj posebni program za spremljanje in vodenje plavalnega tekmovanja. Celjani so samo pripravili računalnike, vse ostalo pa je bilo urejeno precej hitreje, točno, tako se je tekmovanje končalo v soboto v dveh, v nedeljo pa v treh urah, kar je tudi svojevrsten rekord. Tudi v bodoče bodo beograjski člani ekipe Vra čar Computer Timming redno prihajali v Celje.
Slapernik (BP) 2:32,92, 2. Novak (LL) 2:33,67, 3. Vračun (KNC) 2:35,19; 100 m delfin: 1. Koželj (JBM) 57,96, 2. Ceru (FR) 59,61, 3. Levai(CZB) 1:00,43,200 m delfin: 1. Koželj (JBM) 2:06,88, 2. Puliič (MDZ) 2:09,35, 3. N. Majcen (LL) 2:12,10; 200 m mešano: 1. Novak (LL) 2:10,01,	2. Koželj (JBM)
2:11,64, 3. Jurak (KNC) 2:14,76; ženske - 100 m kravl: 1. Lazovič (VB) 1:02,25, 2. Hinič(LL) 1:02,45,3. Sal-
valaio (It) 1:03,48; 400 m kravl: 1. Kovacs (Mad) 4:27,51, 2. Szabo (Mad) 4:37,62, 3. Rednak (VTV) 4:37,91; lOOmhrbtno: Godina(JBM) 1:07,33, 2. Szabo (Mad) 1:10,79, 3. Rob (RR) 1:13,72; 200 m hrbtno: 1. Godina (JBM) 2:20,63, 2. Szabo (Mad) 2:27,82, 3. Rob (RR) 2:33,92; 100 m prsno: 1. Melink (RR) 1:20,79, 2. Lisnikova (ČSSR) 1:21,65, 3. Bru-sadin (It) 1:24,16; 200 m prsno: 1. Godina (JBM) 2:51,89, 2. Zadravecz (Mad) 2:52,31, 3. Melink (RR) 2:55,46; 100 m delfin: 1. Meškovska (SS) 1:05,79,	2. Kovacz (Mad)
1:06,69, 3. Kalan (TK) 1:09,63; 200 m delfin: 1. Kovacs (Mad) 2:23,25, 2. Meškovska (SS) 2:26,14,3. Rob (RR) 2:27,67; 200 m mešano: Kovacs' (Mad) 2:27,06, 2. Godina (JBM) 2:27,39, 3. Meškovska (SS) 2:31,21.
JOŽE KUZMA
Poraza Juga
BEOGRAD — V nadaljevanju 1. zvezne vaterpolske lige so bili doseženi naslednji rezulati: Kotor - Jug 7:6, Mornar - Primorje 12:6, Šibenka Solaris — C. zvezda 12:7; zaostala tekma: Jug - Mladost 7:8.
Rekreacijska liga v odbojki
TRŽIČ — Odbor za športno rekreacijo bo tudi v prihodnji zimi poskrbel za ljubitelje odbojke in športne rekreacije, saj bo pripravil občinsko rekreacijsko ligo v odbojki. Ta oblika tekmovanja je že standardna in poteka v dveh kakovostnih skupinah. Rok za prijavo je ponedeljek (16. t. m) do 18. ure, ko bo v domu družbenih organizacij žrebanje in sestanek vseh vodij ekip. Prijave je treba sporočiti v pisarno TKS Tržič (Bračičeva 4), lahko pa tudi po telefonu na št. 50-342. Tekmovanje se bo za obe skupini pričelo v sredo, 18. t. m. (v telovadnicah v Križah in na Zalem Rovtu). Sistem tekmovanja je enokrožni na dva dobljena niza. Prispevek za sodelovanje v ligi znaša za ekipo skupine A 40.000 din.	NENAD ANTONIČ
PO DOMAČIH KRAJIH
Najmlajši badmintonisti ob 30-letnici BK Olimpija
LJUBLJANA — Pioniiji in pionirke iz petih slovenskih klubov so se v športni dvorani Krim na Galjevici pomerili na 2. republiškem turnirju v badmintonu, udeležba pa je presegla pričakovanja tudi največjih optimistov: nastopilo je kar 48 pionirjev in 22 pionirk. Večina dvobojev je bila negotovih vse do zadnjih udarcev in na kvalitetno visoki ravni, le v finalu je Blaž Bertoncelj presenetljivo lahko opravil z zmagovalcem uvodnega turnirja Tiborjem Fulejem. Mladi Len-davčan je imel že v polfinalu precej težav, saj je Andreja Poharja premagal po ogorčenem boju s 6:15, 18:14, 18:15.
Med dekleti je za največje presenečenje poskrbela Čarmanova, ki je v finalu premagala Majo Pohar, obetavna Urška Jovan pa je v srečanju, ki je. odločalo o 3. mestu zasluženo odpravila veliko bolj izkušeno Karbo iz Lendave. Uspešno se je odrezala tudi
šesterica pionirk iz Braslovč. Kloko-čovnikova je z delitvijo 7. mesta samo potrdila, da v Savinjski dolini raste vse pomembnejši badmintonski center, usmeritev pravilnega dela z mladimi pa že daje prve rezultate.
Turnir so športni delavci BK Olimpija povezali s 30-letnico kluba in ob zaključku najboljše badmintoniste nagradili s praktičnimi in knjižnimi nagradami, ki so jih prispevale ljubljanske delovne organizacije Tekstil, Ona-on in Mladinska knjiga.
Rezultati - pioniiji, za 1. mesto - Bertoncelj : Fiile 15:7, 15:6; za 3. mesto - Golli : A. Pohar 18:13, 15:10; pionirke - za 1. mesto - Čarman : M. Pohar 11:2,5:11, 11:5; za 3. mesto — Jovan : Karba 12:9, 11:5.
Končni vrsti red - pionirji: 1. Bertoncelj (OI), 2. Fiile (M), 3. Golli, 4. A. Pohar (oba Ol), 5. do 6. K. Hajnšek (Brasi) in Kuprivec (M), 7. do 8. Lebar (J) in Krušič (Ol); pionirke: 1. Čarman (J), 2. M. Pohar, 3. Jovan (obe OI), 4. Karba (M), 5. do 6. Salp-nar in T. Pelhan, 7. do 8. Logar (vse Ol) in Klokočovnik (Brasi).
Skupm vrstni red po 2. turnirjih
-	pionirji: 1. do 2. Fiile in Bertoncelj
po 98, 3. A. Pohar 90, 4. K. Hajnšek 82, 5. Krušič81 itd.;pionirke: 1. do2 Pohar in Čarman po 98, 3. do 4. Karba in Jovan po 90, 5. T. Pelhan 78 itd. _	w .	Ž. Z.
Prvenstvo Ljubljane za rekreativce
LJUBLJANA — V izobraževalnem centru organov za notranje zadeve se je zbralo 60 rekreativcev v namiznem tenisu, ki so odločali o naslovih prvakov Ljubljane za dvojice in mešane dvojice.
Rezultati - ženske pari: 1. Prezelj
-	Jelen (Kemičar), 2. Mesec - Jelič (Partizan Bežigrad), 3. Sibinčič - Paulin (Pravnik - Zvezde) 4. Lah - Potočnik (SCT), 5. Stepančič — Osredkar (Koseze); moške dvojice: 1. Pe-tronijevič - Pahor (Litrostroj), 2. Koman - Trampuž (Ilirija), 3. Mikeln
-	Kastelic (Zvezde Brjan) 4; mešane dvojice: 1. Prezelj - Koman (Kemičar - Ilirija), 2. Jelen - Mikeln (Kemičar - Zvezde Btjan), 3. Jakič - Senica (Kajuh Slovan), 4. Mesec
-	Stankovič (Partizan Bežigrad - Ilirija Koseze).
F. S.
Jugoslavija : Madžarska 4:5 (2:1, 1:0, 1:4)
BLED — Dvorana Bleda, gledalcev 100, sodniki Dremelj ter Čemažar in Ulčar (vsi Jugoslavija).
STRELCI: Stojič 2, Tušar in Vrščaj po 1 za Jugoslavijo ter Horvath 2, Felker, Szabo in Pindšk po 1 za Madžarsko.
KAZENSKE MINUTE: Jugoslavija 12, Madžarska 10.
V prvi prijateljski tekmi med mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Madžarske (igralci do 18 let) so mladi Madžari presenetljivo zmagali. Naša mladinska vrsta je bila zaradi sobotnega rednega kola v I. ZHL sicer močno okrnjena (manjkali so vsi najboljši člani mladinske izbrane vrste), pa je kljub temu večji del tekme niti igre držala v svojih rokah. Vse do 53. minute so naši mladinci stopnjevali pritisk na madžarska vrata in vodili že s 4:1, takrat pa se je zgodil nepričakovan preobrat. V pičlih 70 sekundah so dobili kar tri gole, tako da je bil v 55. minuti rezultat izenačen. Gostje so tedaj zaslutili svojo priložnost in nenehno napadali. Njihov trud je bil poplačan le dve sekundi pred koncem, ko je po samostojnem prodoru Horvath dosegel zmagoviti gol za svoje moštvo.
Jugoslavija : Madžarska 11:1 (1:0, 5:1, 5:0)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 300, sodniki Grepl (Sis) ter Rozman (Jes) in Lešnjak (Lj).
STRELCI: Kranjc 3, Brodnik in Jug po 2, Kontrec, Stojič, Vnuk in Cirovič po 1 za Jugoslavijo ter Horvath 1 za Madžarsko.
Naši mladinci, ki so v Tivoliju nastopili z vsemi najboljšimi, so zlahka opravili s tekmeci. Ti so se omejili le na obrambo in na občasne protinapade. Pohvaliti kaže le vratarja Bana, ki je rešil svoje soigralce še hujšega pora-za. Vsi naši mladinci so igrali dobro, največ pa je pokazal prvi napad Kranjc—Vnuk—Kontrec, ki je dosegel kar 7 golov.
V madžarskem taboru so bili po prvi tekmi veselo razpoloženi, po povratni tekmi pa so sklonjenih giav zapuščali prizorišče, saj tako visokega poraza niso pričakovali. Našim so le čestitali in jim zaželeli čim več uspehov na EP skupine B v Franciji.
ROBERT POGAČAR
Jesenice : C. zvezda že drevi
JESENICE — Drevi bo ob 18, uri v dvorani Podmežakla prva tekma drugega dela I. ZHL. Pomerila se bosta Jesenice in Crvena zvezda. Tekma bi morala biti v soboto. Ker pa Jeseničani odhajajo v torek na polfinalni turnir za pokal evropskih prvakov v Vare-se oziroma Lugano, kjer bodo igrah do nedelje, sta se kluba dogovorila, da tekmo odigrata že drevi.
J. R.
KAZENSKE MINUTE: Kompas Olimpija 10, Kr. Gora Gorenjka 6.
Ljubljančani so zmagali po pričakovanju, vendar tokrat gledalcev niso razveselili z lepo igro. Igrali so premalo borbeno, preveč so komplicirali pred vrati tekmecev, pred svojimi pa so si privoščili več grobih napak. Resda so Kranjskogorci dosegli dva gola ob številčni premoči, toda štirje goli v mreži sicer solidnega drugega vratarja Simšiča so glede na kakovostno raziiko tekmecev le preveč.
, Najlepši gol je dosegel tretji, mladinski napad Kompasa Olimpije v 50. minuti. Rojšek, Lešnjak in Vnuk so z dvojnimi podajami preigrali obrambo in vratarja gostov, tako da je Vnuk poslal plošček iz neposredne bližine v prazna vrata.
Pri gostih so igrali dobro Crnovič, Tušar in Alagič, pri domačih pa so bih najboljši Ladigin, Gorenc, T. Lepša in Bratina.
BOJAN KAVČIČ
C. zvezda : Vojvodina 1:4 (1:2, 0:1, 0:1)
BEOGRAD — Dvorana Pionir, gledalcev 1000, sodniki Rozman (Jes) ter Vidič in Šumenkovič (oba Bg).
STRELCI: 0:1 - Piperski (4), 1:1 - Lazarevič (7) 1:2 — Čirovič (Piperski, 8), 1:3 - Čirovič (Piperski, 36), 1:4 — Novotny (43).
KAZENSKE MINUTE: C. zvezda 19 (+20). Vojvodina 7.
j BOVVIJNG
Pokal Zagrebčanom
LJUBLJANA — V finalu letošnjega pokala v bovvlingu so igralci zagrebške Nikole Tesle presenetljivo premagali člane ljubljanskega kluba Valentino s 6404:6308. V zmagovalnem moštvu se je posebej izkazal Ku-ljak, kije podrl 1143 kegljev, pri Ljub-Ijančanih pa je bil najuspešnejši Stojan Tršan (1155).
Na kegljišču v Tivoliju je bil tudi tradicionalni dvoboj, 12. turnir Bratstvo in enotnost med slovenskimi in hrvatskimi igralci. Slovenci reprezen-tantje so bili uspešnejši in tako dosegli sedmo zmago v medsebojnih dvobojih.
SRS 6737 : Perčaver 1144, Hvale 1155, Kores 1£77,1. Tršan 990, Špa-remblek 348 (2), Drobnič 522 (3), Smrekar 694 (4), Voglar 577 (3).
Hrvatska 6286 : Špiljar 1022, Ku-ljak 1071, Stemak 986, Striček 1128 Boškovič 339 (2), Mesič 672 (4), Pacek 698 (4), Plazibat 370 (2).
Z. F.
Preskusili kar 31 mladik hokejistov
LJUBLJANA — Jugoslovanska mladinska hokejska reprezentanca se nam tudi letos kaže v novi podobi. Starostna omejitev za igranje v njej je 18 let, zato so vsakoletne menjave logične. V začetku letošnje sezone je opaziti še posebej veliko sprememb, zato smo za mnenje o njih zaprosili trenerja mladinske reprezentance Vojina Koljenšiča.
»V novi sezoni smo preživeli prvi preizkušnji,« pravi Koljenšič. »Na dveh tekmah proti madžarskim mladincem smo imeli priložnost preizkusiti kar 31 igralcev, ki pridejo v poštev za igranje na mladinskem evropskem prvenstvu skupine B marca v Briangonu v Franciji. Najprej smo na Bledu v soboto preizkusili šibkejše igralce, saj so najboljši morali nastopiti v svojih klubih zaradi prvenstva v I. ZHL. Tako nam je ta »neprijetnost« prišla kar prav. Na Bledu smo izgubili predvsem zaradi pomanjkanja moči in izkušenj, kar pomeni, da imajo ti igralci odločno premalo tekem v nogah. Včeraj je bilo v dvorani Tivoli kajpada drugače, saj smo igrali z vsemi najboljšimi. Ekipo bomo na prihodnjih pripravljalnih tekmah temeljiteje uigravaii, tako da bo do EP v Franciji v dobri formi.«	p. v.
Junaka tekme sta bila glavni sodnik Rozman in novosadski vratar Krasa. Prvi je sodil odlično, avtoritativno, z izjemnim posluhom za igro. Na ledu ga ni bilo opaziti, videl pa je vsak prekršek. Krasa pa je s svojimi obrambami večkrat izzval aplavz objektivnih gledalcev. Edini gol, ki ga je dobil, je dosegel Lazarevič. Vibomy je pred tem sam pridrsal pred Kraso, ki pa je dva njegova strela odbil, pri Lazarevičevem pa je bil brez moči.
Sicer pa sta bila tekmeca izenačen— C. zvezda je več napadala, Vojvodina pa je z odlično taktiko elastične obrambe in hitrih protinapadov dosegala gole. Tokrat sta se pri Vojvodini še posebej izkazala prodoma mladi Cirovič in Piperski.
Tekma je bila ena najiepših letos v Beogradu, dvoboj pa je zasluženo dobila Vojvodina, ki pa se ima za visoko mesto zahvaliti predvsem imenitnemu Krasi.
ZVONKO MIHAJLOVSKI
Cinkarna : Medveščak Gortan
4:5 (1:2, 2:2, 1:1)
CELJE — Mestni park, gledalcev več kot 1000, sodniki Rus (Bg) ter Pinter in Zorko (oba Ce).
STRELCI: 1:0 - Režek (1), 1:1
-	Zajec (6), 1:2 - Kavec (8), 1:3
-	Coflin (24), 2:3 - Kerkoš (27), 2:4
-	Kavec (31), 3:4 - Strašek (31), 4:4
-	Perčič (42), 4:5 - Zupančič (53).
KAZENSKE MINUTE: Cinkarna
6, Medveščak Gortan 18 (+10).
Celjani so malce nepričakovano dosegli^ vodilni gol že v prvi minuti igre, ki pa gostov ni zmedel. Hitro so izenačili in prek Kavča, gonilne sile Zagrebčanov, prešli v vodstvo. Ko je po golu Coflina kazalo na gladko zmago gostov, so se domači razigrali. Veliko oporo so imeli tudi v povratniku, vra-taiju Sodji. Tako so na začetku zadnje tretjine izenačil: izid na 4:4. Gostom je sicer zasluženo zmago šele 7 minut pred koncem zagotovil spretni Zupančič.
Celjani so v zadnjih tekmah pokazali precejšen napredek. Pri klubu ugotavljajo, da bi se lahko uvrstili med prvih šest, če bi v pripravljalnem obdobju igrali več tekem in prej začeli vaditi na ledu.
JOŽE KUZMA
Makoteks : Partizan neodigrano
SKOPJE — Tekmovalna komisija HZJ je na petkovi večerni seji izključila skopskega ligaša iz I. ZHL. Makoteks namreč ni odigral dveh tekem (s Kr. Goro Gorenjko in Vojvodino), zato ga je doletele pričakovana kazen. Kljub temu pa so hokejisti Partizana odpotovali v Skopje. Ze prej so se z Makoteksom dogovorili za tekmo ob 16. uri, ko pa so prišli na drsališče Kale, pa domačih ni bilo.
Bled : Kompas Olimpija H 5:12 (0:7, 2:3, 3:2)
BLED — Dvorana Bleda, gledalcev 100, sodnika Pristov in Čučuk (oba Jes).
STRELCI: M Potočnik in Markov-čič po 2, Potočnik 1 za Bled ter M. Zupančič, Anžič, Židan, Peterlin in Lipovšek po 2, Potočnik in Ferkov po 1 za Kompas Olimpijo li.
Druga ekipa Kompasa Olimpije si je že v prvi tretjini zagotovila prednost, ki ji je omogočala povsem brezskrbno nadaljevanje. Ljubljančani so v drugem in tretjem delu igrali manj zavzeto, tako da Blejci niso doživeli prevelike katastrofe.
. P. V.
Kr. Gora Gorenjka H : Slavija preloženo
Kompas Ol. II Kr. Gora G. II Maribor Bled Triglav
Slavija	--------
c, P^RI 3- KOLA (sobota, 21. t. m.): Slavija - Triglav, Kompas Olimpija II
-	Kr Gora Gorenjka II, Maribor
-	Bled.
2	2	0	0	24:9	4
1	1	0	0	7:1	2
2	10	1	13:19	2
10	0	1	5:12	0
2	0	0	2	8:16	0
Jesenice : Bosna 5:0 b. b.
ZAGREB — Tekmovalna komisija ZHL je registrirala sobotno neodigrano tekmo med Jesenicami in Bosno s 5:0 v korist državnih prvakov. Sarajevčani so tekmo predali, ker je več hokejistov Bosne bolnih, vsi trije Čehi pa so, iz za zdaj neznanih razlogov, zapustili Sarajevo.
Koliko stane drsanje v Kranju?
KRANJ — Drsalna sezona se je v Kranju sicer začela, žolčnih razprav okrog finansiranja obratovanja drsališča v Savskem logu pa še niso končali. Na Gorenjskem sejmu, v okviru katerega je kranjsko drsališče, namreč zatrjujejo, da za obratovanje tega šporlnorekracijskega objekta potrebujejo precej več denarja, kot naj bi ga dobili od drugih za te potrebe.
Izračunali so, da bodo to sezono imeli z drsališčem za 60 do 65 milijonov dinarjev stroškov. Pokrili naj bi jih polovico z denarjem, ki bi ga po samoupravnem sporazumu zbrali od kranjskega gospodarstva, polovico pa s prispevkom občinske telesnokultur-ne skupnosti. Od gospodarstva so doslej dobili šele petino, vendar so jim podpisniki obljubili, da bodo poravnali obveznosti.
Zataknilo se je pri telesnokulturni skupnosti. Ta je lani dala 6 milijonov dinarjev, za letošnjo sezono pa je odobrila 16 milijonov dinatjev. Po izračunu Gorenjskega sejma naj bi TKS dodatno zagotovila 14 milijonov dinarjev. Na TKS menijo, da je to preveč oziroma da je to preveliko v primerjavi z lanskim letom.
Zaradi različnih mnenj in izračunov so se v Kranju naposled dogovorih, da ustanovijo posebno strokovno komisijo, ki bo pregledala obratovalne stroške drsališča in pomagala napraviti točne račune. Ti naj bi bili osnova za dogovarjanje o nadaljnjem finansira-nju drsališča. To namreč ni urejeno, zato se vsako leto znova zapleta okrog zbiranja denaija. Zgolj z gradnjo drsališča, za katerega so večino denarja zbrala kranjska podjetja, namreč v Kranju še niso rešili problema te rekreacije. Zato bodo morali sedaj dolgoročno sistemsko urediti še finansiranje drsališča.
RUGBY
Jesenice Kompas Ol.
Medveščak G. 18 Partizan Vojvodina C. zvezda
Kr. Gora G. Cinkarna
Bosna Makoteks
Ifr 15 1 18 15 1
14 2
152:44
135:40
119:39
18	11 1	6 110:46		23
18	9 1	8	74:68	19
18	6 3 9	75:117	15
18	6 0 12	65:127	12
18	4 1 13	63:108	9
18	4 0 14	38:114	8
18	1 0 17	62:188	2
na I. ZHL			
	0 0 0 0	0:0	6
	0 0 0 0	0:0	5
	0 0 0 0	0:0	4
	0 0 0 Qj 0:0		3
	0 0 0 0	0:0	2
	0 0 0 0	0:0	1
SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI
MOŠKI
Postojna : Helios 115:96 (54:41)
POSTOJNA — Športna dvorana CUI, gledalcev 400, sodnika Geltar (Rad) in Fišer (MS).
POSTOJNA: Žvanut 1, Pakiž 6, Rojko 18, Tiringer 42, Kobe 28, Šan-telj 20.
HELIOS: Trifunovič 11, Kotnik 6, Cimperman 2, Skrajne 23, Kržan 2, Maren 14, Zlatkovič 8, Narat 19, Kovačič 11.
Gostitelji so po dveh zaporednih nepričakovanih porazih zaigrali kot prerojeni ter z učinkovito in hitro igro povsem nadigrali goste. Že v prvem delu so vodili z 18, v drugem največ s 24 točkami in tekmo zasluženo dobili s stotico.	BRANE FATUR
Maribor 87 : Novoles 87:112 (41:57)
MARIBOR — Dvorana Tabor, gledalcev 100, sodnika Fekonja in Pavlič (oba Lj).
MARIBOR 87: Trantura 6, Burja 8, Šmid 11, Kralj 3, Vehovar 4, Bisli-maj 2. Bukovnik 17, Kolarič 21, Mi ldavčič 5, Pukl 10.
NOVOLES: Stojkovič 2, Vučkovič 7, Cerkovnik 8, Lučev 4, Vukosavlje-MČ 6, Bajc 30, Kek 23, Bordelius 4, Župevec 8, Plantan 19.
Mladi košarkarji Maribora so se enakovredno upirali večji del prvega polčasa, gostje pa so si nekoliko večjo prednost priigrali šele v 15. minuti, ko so povedli z 48:30. Po odmoru so gostitelji izredno slabo zaigrali v obrambi, v napadu niso znali doseči koša tudi iz neposredne bližine in košarkarji Novolesa so iz minute v minuto
večali prednost, ki je na koncu zneslo kar 25 točk.	M. S.
Ilirija : Rogaška 108:98 (51:49)
LJUBLJANA — Dvorana Ilirije, gledalcev 100, sodnika Kavčič (Lj) in Majce (Kr).
ILIRIJA: Jelnikar 20, Ceranja 13, Mikovič 4, Medved 27, Mehle 20, Kralj 2, Valentinčič 21, Mesič 1.
ROGAŠKA: Tišmar 6, Trobiš 16, Sarajlija 21, Kidrič 12, Kadiš 10, Un-ferdorben 7, Volarič 26.
Igralci Ilirije so tekmo dobili veliko težje kot kaže rezultat. Še dve minuti pred koncem je bil izenačen, a so v nadaljevanju domači igralci imeli več sreče in zasluženo zmagali.
MARJAN PETEH
Triglav : Mineral Slovan 74:86 (41:47)
KRANJ - Športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika Lindič in Jeršan (oba Lj).
TRIGLAV: Rozman 2, Kastigar 5, Metelko 8, Omahen 12, Tadič 15, Šubic 16, Horvat 8, Mitič 8.
MINERAL SLOVAN: Mržek 7, Janžek 21, Maček 13, Novina 9, Muha 25, Ličan 11. h
Gostitelji so zaigrali dobro in borbeno, vendar proti favoriziranim Ljubljančanom niso imeli pravega upanja na uspeh. Igralci Triglava so vodili le v sredini prvega polčasa, potem pa so pobudo na igrišču prevzeli Ljubljančani in že prvi del odločili v svojo korist. Tudi v drugem polčasu so se gostitelji dobro upirali, vendar so gostje z zanesljivo igro osvojili točki.
JOŽE JAVORNIK
Železar : Maribor 103:114 (57:50) Comet : Iskra Nova Gorica 108:98 (49:51)
Maribor Mineral Slovan Helios Comet Postojna Ilirija Rogaška Iskra N. Gorica Novoles Triglav Železar Maribor 87
PARI
6 6 0 611:544 6 5 1 503:416 6 4 2 600:533 6 4 2 562:520 6 4 2 562:521 6 4 2 555:519 6 4 2 538:503 6 2 4 528:561 6 1 5 523:551 6 1 5 491:546 6 1 5 548:628 6 0 6 457:616 PRIHODNJEGA
11 10 10 10 10 10 8 7 7 7 6
KOLA
(21. 11.): Rogaška - Comet, Helios - Ilirija, Maribor - Postojna, Mineral Slovan - Železar, Novoles — Triglav, Iskra N. Gorica - Maribor 87.
ŽENSKE
Metka : Cerknica 68:63 (35:22)
CELJE — Telovadnica OŠ Maršala Tita, gledalcev 100, sodnika Galun (S. Bist) in Novak (Mb).
METKA: Obrovnik 20, Vodopivec 4, Hajdinjak 4, Čretnik 3, Podgoršek 18, Jurak 19.
CERKNICA: Rudolf 1, Pakiž 6, Troha 2, Otoničar 18, Šega 2, Intihar 29, Štrukelj 5.
Gostiteljice, ki so tokrat zaigrale brez ključnih igralk Cencljeve in Jur-šetove, so dokazale, da gnajo zaigrati tudi brez njune pomoči. Žal je to veljalo le za prvi polčas. V drugem polčasu so Celjanke zaigrale manj zbrano, tako da so gostje pri rezultatu 57:49 dosegle 12 točk zapored in v 37. minuti povedle z 61:57. V finišu so gostiteljice zaigrale bolj zavzeto in po 11 zaporednih točkah le osvojile točki.	DEAN ŠUSTER
Kladi var : Jesenice 76:75 (66:66, 30:29)
ŽIRI — Telovadnica OŠ, gledalcev 50, sodnika Lotrič (Lj) in Hafner (Medvode).
KLADI VAR: R. Jereb 7, Bogataj 34, V. Jereb 10, Govekar 8, Poljanšek 5, Peternel 12.
JESENICE: Šefic 16, Bartel 2, Stražišar 26, Krznarič 11, Hadžimura-tovič 4, Ulčar 4, Smolej 12.
Srečanje večnih tekmic se je končalo srečno za Žirovke. Gostje so odlično pričele in povedle s 6:0, gostiteljice pa so prvi J*oš dosegle šele v 6. minuti. Ekipi sta se nato stalno menjavali v vodstvu, prvi del pa so gostiteljice odločile v svojo korist. Po odmoru so najprej povedle igralke Kladivaija s 7 točkami razlike, Jeseničanke pa so jih ujele, tako da je do konca potekala enakovredna igra. Tik pred koncem tekme so domače dosegle zadnji koš in izsilile podaljšek. Kljub temu, da so v podaljšku Žirovke zaigrale brez ključnih igralk, so še našle dovolj mo-či za zmago. FRANC OBLAK
Induplati Mengeš : Labod 101:83 (58:43)
MENGEŠ — Dvorana OŠ, gledalcev 50, sodnika Vesel in Eržen (oba Lj).
INDUPLATI MENGEŠ: E. Rožič 7, Muc 16, Ogrinec 25, Žun 2, Novak 12, Pišek 2, Pustotnik 7, Repnik 30.
LABOD: Srebrnjak 24, D. Verstovšek 7, Bratož 15, Čavlovič 6, Dragman 10, Smrke 12, Šetina 4, Strgar 4, J. Verstovšek 1.
Mengšanke so si z odlično igro v obrambi priigrale visoko zmago. V prvem delu so se Novomeščanke še nekako kosale z razpoloženimi gostiteljicami, v nadaljevanju pa sta izredno natančni Repnikova in Ogrinčeva
v hitrih protinapadih povečali prednost na 30 točk (88:58), tako da je v zadnjih minutah trener Munda poslal v ogenj tudi mlajše, med katerimi je na veliko zadovoljstvo gledalcev Pi-škova dosegla stoti koš.
_	SANKI KRAŠEVEC
Odeja : Metalservis Pomurje 63:65 (33:29)
ŠKOFJA LOKA — Športna dvorana Poden, gledalcev 50, sodnika Ribnikar (Lj) in Zupan (Rad).
ODEJA: Dolinar 3, Kržišnik 4, E. Žagar 16, A. Žagar 1, Kalan 6, Maček 23, Mladenovič 10.
METALSERVIS POMURJE: Koren 23, Kolar 10, Drožina 18, Bore 4, Kardoš 10.
Novinke v ligi so doživele prvi poraz na domačem igrišču. Priznati so morale premoč gostij iz Murske Sobote, ki so predvsem po zaslugi dobre igre v drugem polčasu strle odpor gostiteljice in osvojile točki.
DARE RUPAR
Cimos : Slovan
52:81 (31:42)	-
Comet: ID Ježica preloženo'
Slovan
Induplati Mengeš ID Ježica Odeja Cimos
Metalservis Pomurje 6 KladiVar	6
Metka	6
Comet	5
Jesenice	6
0	579:466
1	467:426 1 352:270
6 0
5 0 5
428:428
410:413
394:402
442:469
415:444
348:296
463:463
384:554
294:344
Labod Cerknica
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. 11.): Cerknica - Comet, Jesenice - Metka, Slovan - Kladivar
-	odigrano, Metalservis Pomurje
-	Cimos, Labod - Odeja I. D. Ježica
-	Induplati Mengeš.
Jesenice Kompas Ol.
Medveščak Partizan Vojvodina C. zvezda
PRVO KOLO: Jesenice - C. zvezda (drevi ob 18. uri); Kompas Olimpi ja - Vojvodina, Medveščak Gortan - Partizan (obe v soboto, 21. t. m.).
II. skupina I. ZHL
Kr. Gora G.	0	0	0	0	0:0	4
Cinkarna	0	0	0	0	0:0	3
Bosna	0	0	0	0	0:0
Makoteks (izključen)
PRVO KOLO (sobota, 21. t. m.): Cinkarna - Bosna, Kr. Gora Gorenjka prosta.
SHL
Triglav : Maribor 7:9 (1:1, 4:4, 2:4)
KRANJ — Dvorana Gorenjskega sejma, gledalcev 100, sodnika Lešnjak (Lj) in Pogačar (Bled).
STRELCI: Verčič 7 za Triglav ter Drozg 3, Petelin in Čeh po 2 ter Andlovič in Petrovič po 1 za Maribor.
Po dveh tretjinah enakovredne igre so Kranjčanom pošle moči in bolje telesno pripravljeni Maribočani so dosegli prvo zmago v letošnjem prven-
J. J.
Z rolkami na GEOSS
LITIJA — Prvi tek z rolkami na geometrično Središče Slovenije, ki ga je organizirala tekaška sekcija Partizan Litija, je minil v slabem vremenu, zato udeležba tekačev ni bila najboljša. Kljub temu pa so udeleženci zlahka premagali sedem kilometrov dolgo progo s 389 metrov višinske razlike (pionirji in pionirke pa 2 kilometra z višinsko razliko 128 metrov).
REZULTATI — mlajše pionirke: 1. Kenk (Vrhnika) 16,37; mlajši pionirji: L Jezeršek (Unior Olimp.) 13,29; st. pionirke: 1. Čarman (Unior olimp.) 12,30; st. pioniiji: 1. Bašelj (Kr. Gora) 11,56; ml. mladinci: 1. Bahar (Unior Olimp.) 32,50; st. mladinci: 1. Klemen (Un. Olimp.) 33,55; člani do 31 let: 1. Gril (Un. Olimp.) 31,31; od 31 do 40 let: Čarman (Partizan Litija) 35,17; nad 41 let: 1. Bahar (Un. Olimp.) 35,09.
Naslednji tek z rolkami bo 22. t.m. v Dolu pri Ljubljani, če bodo vremenske razmere ugodne.	T. B.
Koloys slavil zmago
LJUBLJANA — 5. kolo DP v rug-byju, igrišče ŠD Golovec, sodnik Sto-jilkovič (BG), gledalcev 150.
KOLOYS: Rezar 4, Pilko, Kneže-vič, Suljič, Prodan, Mahkota J., Zver, Babič 4, Radovan 4, Troppan, Bizjak, Puconja 4, Dobnikar, Pincolič 4, Mitrovič, Jarc, Rebselj, Mahkota M,, Kadunc, Bojovič, Prosenc, Brvar.
ENERGOINVEST: Babič, Grubišič, živaljevič, Talijančič, Sumič, Be-roš, Grozdanič, Rakušič, Karpovič, Mucič 3, Glibota. Juras, Beroš A., Babič J., Živaljevič N., Jovič, Srzič, Bušelič, Lulič.
V izredno slabem vremenu in težkih razmerah na igrišču je ljubljanski Koloys zasluženo slavil zmago nad Energoinvestom iz Makarske s 24:3 (4:3). Gostje iz Makarske so prišli v Ljubljano kot favoriti, odhajali pa so visoko poraženi. Igralci KoIoysa so z odlično, borbeno, predvsem pa srčno igro dokazali, da niso pozabili zmagovati in da so v dobri formi, kat pomeni, da bo nadaljevanje prvenstva spomladi še zanimivo. Ljubljančani so začeli zelo dobro, vendar v 1. polčasu še niso strli odpora nasprotnikov.
Igralci Kofoysa so se v drugem polčasu razigrali in napade pretvarjali v zadetke. Moštvo Koioysa je zmage navdušeno slavilo, saj je z njo prebrd-dilo krizo, ki ga je spremljala v zadnjih 3 kolih.
G P.
ATLETIKA
V Tokiu prva Ddrre
TOKIO — Na ženskem maratonskem teku v glavnem mestu Japonske je zmagala reprezentantka NDR Katrin Ddrre, ki je progo pretekla v odličnem času 2:25,24. Druga je bila Nizozemka Carla Beurskens (2:26,34), tretja pa sovjetska tekačica Zoja Ivanova (2:27.57).
Slovenski gorski tekači znova uspešni
VIDEM — Pred dnevi je bila v Racchiuzu pri Vidmu v Italiji ena zadnjih letošnjih preskušenj v gorskih tekih. Športni delavci iz tega kraja so uspešno organizirali 8. tek štafet za lovoriko Racchiuzo. Proga je bila dolga 9 km z višinsko razliko 300 metrov, bila je zelo razgibana in na nekaterih delih zelo težavna. Na tekmovanju je nastopilo 32 štafet iz italijanskih atletskih klubov, na povabilo organizatorja pa sta se tekmovanja udeležili tudi dve ekipi iz Slovenije - iz Mojstrane in Sorice.
Na prvo mesto se je s časom 1 50,25 uvrstila italijanska ekipa Grions Gubane Vogrie, druga je bila štafeta Mojstrane v postavi Franci Teraž, Ivan Urh in Mirko Teraž s časom 1:53,29, na tretjem mestu pa je bila štafeta Sorice v postavi Rado Pintar Roman Kejžar in Tone Djuričič s časom 1:55,49. Med posamezniki je bil najboljši Italijan Sabadini. Franci Teraž je bil drugi, Ivan Urh peti in Rado Pintar šesti.
To tekmovanje je bilo za slovenske gorske tekače zadnje v letošnjem letu. Zal le, da se tekmovanja ni mogla udeležiti niti ena slovenska ženska ekipa, saj naši niso mogii sestaviti popolne ekipe.
LOJZE KERŠTAJN
DELO ★ stran 11
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Dinamo le premagal Slobodo Velež je obdržal prvo mesto
V 14. kolu moštvo iz Mostarja zmagalo v Nikšiču in je najbliže jesenskemu naslovu — Partizanu in Hajduku doma le po točka
LJUBLJANA — Vodilni Velež je v Nikšiču nastopil brez Tuceja in še nekaterih najboljših mož, a je vendarle zmagal v Nikšiču.' Mostarci so tako najbliže jesenskemu naslovu, kandidata zanj pa sta najbrž le še Dinamo in C. zvezda. Hajduku in Partizanu je doma spodrsnilo, saj sta le remizirala, čeprav sta bila velika favorita.
Zagrebčani so vzdržali
Dinamo : Sloboda 2:1 (1:0)
ZAGREB — Štadion v Maksimira, gledalcev 6.000, sodnik Jokič (Bg).
STRELCI: 1:0 - Z. Boban (20), 2:0 - Škoro (69), 2:1 - Kostič (75).
DINAMO: Ibrahimovič, Ištvanič, Vujovič (Cvjetkovič), Kasalo, Arsla-novič, Matič, Škoro, Munjakovič, Z. Boban. Dimitrijevič (Lesjak), Lepinj ica.
SLOBODA: Marič, Ibrič, Tošič, Miljanovič, Verlaševič, Stegnjaič, Mihič (Me mi še vic). C. Miloševič, Beši-revič, Lukič, Kostič.
Gostje so prišli v Zagreb v standardni postavi, ki je v zadnjih nekaj kolih uspešno igrala in osvajala točke. Zato je bilo pričakovati, da bodo uspešno nastopili tudi proti oslabljenim Zagrebčanom. Dinamo je tokrat igral namreč brez Mlinariča, Luliča in Cupana. Nogometaši iz Tuzle so začeli dobro in se izkazali predvsem z igro v polju, vendar pa si niso znali pripraviti pravih priložnosti za gol. Vse njihove akcije so se končale pred kazenskim prostorom. Nasprotno pa so bili zagrebški napadalci uspešnejši in med številnimi priložnostmi dve tudi izkoristili. Po Arslanovičevi napaki so gostje rezultat znižali, Zagrebčani pa so se do konca tekme morali precej potruditi, da so prednost obdržali.
MLADEN IVANIŠEVIČ
Oslabljeni, a zmagali
Sutjeska : Velež 2:3 (1:1)
NIKŠIČ - Štadion ob Bistrici, gledalcev 2.000, sodnik Mandič (Zenica).
STRELCI: 1:0 - Bajce ta (24), 1:1 - Gudelj (45), 1:2 - Popovič (65), 2:2 - Bajčeta (82), 2:3 - Kalajdžič (87).
SUTJESKA: Živanovič, Bakrač, Radinovič. Marušič, Medin, Drizič, Grbovič, Rakojevič, Bajčeta, Nene-zič, Pejovič (Draškovič, Zirojevič).
. VELEŽ: Petranovič, Hadžiabdič. Sišič. Piskalo. Djurasovič, Jedvaj, Kajtaz. Kalajdžič (Rcpak), Gudelj (Kodro), Karabeg, Popovič.
Nikšičani so doživeli pravi brodolom proti oslabljenemu Veležu. Kljub veliki premoči v prvem polčasu, ko so si ustvarili tudi vrsto priložnosti, so domači igralci dosegli samo en gol, s prostega strela ga je dosegel Bajčeta zadnji minuti prvega dela so gostje izenačili. ko je Gudelj prav tako s prostega strela z več kot 30 m zadel mrežo. V nadaljevanju je vodil Velež, Sutjeska pa je 8. min. pred koncem izenačila. Le 5. min. kasneje pa je Kalajdžič dosegel zmagoviti gol za Velež.
ILIJA NENEZIČ
Šabanadžovič kot Gračan
Žeijezničar : C. zvezda 1:1
(1:1)
SARAJEVO — Štadion na Grbavi-ci. gledalcev 7.000, sodnik Jovič (Ka-vadarci)
STRELCA: 1:0 — Jankovič (31), 1:1, — Stojkovič (45);
ŽELJEZNIČAR: Škrba, Berjan, Katana. Jurišič, Ilič, Komšič. Stojanovič, Pavlovič, Sliškovič (Mioč), Curič, Jankovič.
C. ZVEZDA: Stojanovič, Krdževič (Binič), Marovič, Šabanadžovič (Jurič). Milovanovič, Krivokapič, Cvetkovič, Prosinečki, Musemič (Binič), Stojkovič, Džurovič.
Prvi nastop nekdanjega igralca Železničarja Šabanadžoviča na Grbavici se je slabo končal. Že v 15. minuti je bil ob nenamernem prekršku Sliškovi-ča huje poškodovan tako da so ga odpeljali v bolnišnico. Že v isti min. sodnik prekrška Juriča nad Sliškovi-čem ni kaznoval z enajstmetrovko. Prvi gol je dosegel Jankovič, v zadnji minuti podaljšanega prvega polčasa je Stojkovič izenačil. Zaradi protesta je Berjan dobil rdeči karton, pravzaprav drugega rumenega. V nadaljevanju pa Zvezda številčne premoči ni znala izkoristiti. Sodnik je pokazal kar 7 rumenih kartonov, ne zaradi grobe igre, temveč le zaradi čudnih kriterijev.
KEMAL KAMERIČ
Grobosti le ni bilo
Radnički : Sarajevo 2:0 (1:0)
NIŠ — Štadion na Čairu, sodnik Vlaiič. gledalcev 4.000.
STRELCA: 1:0 - Jakšič (24), 2:0 — Vasilijevič (68).
RADNIČKI: Gavrilovič, Miloševič, Vasilijevič, Ivanovič, Bankovič. Mladenovič. Jakšič. Kitanovski. Mitrovič (Gajič), Rinčič (Radosavljevič), Aleksič.
SARAJEVO: Lugušič, Radeljaš, Kapctanovič. Pustivuk, Milak. Nedič Jakovljevič (Gluhačevič). Vukičevič, Ljubičič (Guzina), Koprivica, Bar-njak.
Radnički je potrdil sloves dobre domače ekipe, medtem ko je Sarajevo povsem razočaralo. V 24. mint. je vratar LuguSč nespretno posredoval, Jakšič pa je brez težav žogo potisnil v mrežo. Odločujoči drugi gol pa je dosegel Vasilijevič z izredno močnim volejem z roba kazenskega prostora, to je bil zadetek, ki ga redko vidimo. V začetku je kazalo, da bo igra groba, kar pa je sodnik v kali zatrl, razdeli! pa je 6 rumenih kartonov.
EDO CRNALIČ
Spet gol Katanca
Partizan : Rijeka 1:1 (1:0)
BEOGRAD — Štadion JLA, gledalcev 6.000, sodnik Jovič (Split).
STRELCA: 1:0 - Katanec (27), 1:1 - Škerjanc (61).
PARTIZAN: Dj ukano vič, Klinčar-ski, Djordjevič, Vermezovič, Katanec. Radanovič, Smajič (Župič), Stevanovič (Miodrag Bajovič), Milorad Bajovič. Djurovski, Vučičevič.
RIJEKA: Ravnič. Jelavič, Rubčič, Peršon, Dragutinovič, Sredojevič, Jankovič, Paiiska, Škerjanc (Florjančič). Mladenovič, Jurin (Žagar).
Obramba Rijeke je vzdržala do 27. minute, ko je Partizan dosegel vodstvo z lepim golom Katanca. Domači so imeli več od igre v tem delu, a tega niso znali izkoristiti. Hladen »tuš« za gledalce v 61. min. V veliki gneči pred Partizanovimi vrati je bil najspretnejši Škerjanc. To je bil zaslužen epilog nadaljevanja, ko bi si Rijeka ob koncu
z malo več sreče lahko zagotovila tudi še drugo točko.
VEKA ILIČ
Šuker strelec v 1. minuti
Osijek : Čelik 3:0 (2:0)
OSIJEK — Štadion v mestnem vrtu, gledalcev 1.000, sodnik Šumič (Zagreb).
STRELCI: 1:0 - Šuker (1), 2:0 — Jankovič (45), 3:0 - Rakela (90,11 m).
OSUEK:_ Bilič, Kaluševič, Pevnik, Miličevič, Že ra vi ca, Jankovič, Mari-čič (Končalo vic). Kapetan, Šuker (Steinbrickner), Rakela. Alar.
ČELIK: Radovič, Golubiča, Kopič (Derviševič), Kuhinja, Djurdjevič, Hadžialagič, Milidrag (Erak), Vešo-vič, Nestorovič, Fileš, Veljič.
Tekma je bila pomembna za obe moštvi, Osiječani pa so jo odločili že v prvem polčasu. Gledalci so še prihajali, ko je Šuker že prvič zatresel mrežo. Na drugi gol je bilo potrebno čakati do zadnje minute prvega dela, strelec pa je bil Jankovič. Končni rezultat pa je dosegel najboljši igralec Rakela v zadnji minuti srečanja in sicer z enajstmetrovke. Tekma je bila borbena in hitra, sojenje pa zadovoljivo.
DRAGO KERŽE
Nogometna
uspavanka
Rad : Vardar 1:0 (1:0)
BEOGRAD — Štadion na Banjici, gledalcev 3000, sodnik Zuber (B. Topola).
STRELEC: 1.0 - Ajder (35).
RAD: Radača, Djurovič, Vranješ, Aieksandrovski, Ajder, Djoinčevič, Gogič (Vranjkovič), Jovanovič (Stevanovič), Korak, Aničič, Milinkovič.
VARDAR: Grošev, Stanojkovič, Simonovski, Kanatlarovski, Janevski, Najdovski, Geogijevski (Anastasov-ski), Simoski, Pančev, Savevski, Traj-čevski (Babunski).
To je bila prava nogometna uspavanka. Še zlasti v prvem polčasu, ko kaže omeniti le akcijo ob golu. Ajder je po predložku Jovanoviča z glavo v gneči zadel mrežo. V nadaljevanju je imel Rad dve veliki priložnosti, fi-niš pa je minil v znamenju napadov Vardarja, ki je skušal izenačiti.
Konec neuspehov
Priština : Budučnost 4:0 (2:0)
PRIŠTINA - Mestni štadion, gledalcev 5000. sodnik Ralčič (Bg).
STRELCI: 1:0 - Nexipi (37), 2:0
-	Djukič (39), 3:0 - Djukič (52), 4:0
-	Shala (66).
PRIŠTINA: Lemajič, Ščepanovič, Sadriu, Kelmendi, Kuzeljevič, Klje-novič, Batrovič (Shala), Nexipi (Rahmani), Djukič, F. Muriqi, Bellopoja.
BUDUČNOST: .Vuksanovič, Pe-šterac, Stanisavljevič, Pejovič (A. Drobnjak), Vlahovič, B. Drobnjak, Mijatovič, D. Bmovič (Kovačevič), Janovič, Savičevič, Mugoša.
Po nekaj zaporednih porazih so nogometaši Prištine znova zmagali. Visoko so premagali Titograjčane, ki so igrali slabo. Zmaga bi bila lahko še višja, če bi domači napadalci izkoristili nekaj lepih priložnosti za zadetek.
ALI SHALA
Gostje dvakrat vodili
Hajduk : Vojvodina 2:2 (1:2)
SPLIT — Mestni štadion, gledalcev 3.000, sodnik Šurlani (Kačanik). STRELCI: 0:1 - Čurčič (1), 1:1
-	Asanovič (18), 1:2 — Marič (35), 2:2 — Bučan (47).
HAJDUK: Varvodič, Vlaisavljevič, Jami, Čelič, Lalič, Tipurič (Pauk), Adamovič, Miljuš, Bučan, Asanovič, Krsto vič.
VOJVODINA: Skakič, Popovič, Tokovič, Šapurič, Zovkop, Milovac, Marič, Markovič, Čurčič, Šestič (Vlahovič), Vorkapič (Mijucič).
Prvi polčas je- minil v znamenju zanimive igre, končal pa se je z vodstvom gostov. Oslabljeni Hajduk je imel v nadaljevanju ves čas pobudo, dosčgel pa je samo en gol in to v 47. minuti, strelec pa je bi! Bučan. Domači igralci do konca srečanja niso znali več premagati sicer nezanesljivega vratarja Skakiča. Sodnik Šurlani je sodil dobro.
JOKO SVALINA
ŠPORTNA NAPOVED
Trinajst pravilnih
Žeijezničar: C. Zvezda Osijek: Čelik Sutjeska: Velež Hajduk: Vojvodina Priština: Budučnost Radnički: Sarajevo Dinamo : Sloboda Partizan : Rijeka Radnički (K): Napredak Majdanpek: Teteks Borac : Mačva Mladost : Iskra Proleter: Šibenik
Deset pravilnih
Rudar (Tr) : L Kladi var Koper : Elkroj Ljubljana : Rudar (TV) Vozila: Triglav Domžale : Mura Maribor: Teol Slovan Steklar: Izola Novi Sad : Int. Olimpija Proleter: Šibenik Sutjeska: Velež
I.ZNL
Žeijezničar : C. zvezda 1:1 (1:1) Priština : Budučnost 4:0 (2:0) Sutjeska : Velež 2:3 (1:1) Radnički : Sarajevo 2:0 (1:0) Osijek : Čelik 3:0 (2:0)
Rad : Vardar 1:0 (1:0)
Dinamo : Sloboda 2:1 (1:0) Partizan : Rijeka 1:1 (1:0) Hajduk : Vojvodina 2:2 (1:2)
Velež	14	7	5	2	21:11	19	+ 10
Dinamo	14	7	4	3	23:13	18	+ 10
Partizan	14	5	6	3	22:14	16	+ 8
C. zvezda	13	6	4	3	27:20	16	+7
Sloboda	14	7	2	5	23:16	16	+7
Radnički	14	8	0	6	20:16	16	+4
Rijeka	14	5	6	3	16:12	16	+4
Vardar	13	7	1	5	14:15	15	-1
Rad	14	4	6	4	18:16	14	+2
Vojvodina	14	4	5	5	19:20	13	-1
Budučnost	14	4	5	5	14:19	13	-5
Osijek	14	5	3	6	18:25	13	-7
Žeijezničar	14	3	6	5	14:16	12	-2
Priština	13	5	2	5	16:22	12	-6
Sutjeska	14	4	3	7	15:20	11	-5
Hajduk	13	3	4	6	17:21	10	-4
Sarajevo	14	4	2	8	12:20	10	-8
Čelik	14	3	2	9	9:22	8	-13
PARI PRIHODNJEGA KOLA (22. t. m.): Kijeka — Žeijezničar, Sloboda — Partizan, Sarajevo — Dinamo, Budučnost - Radnički, Vojvodina - Priština, Velež - Hajduk, Čelik - Sutjeska, Vardar — Osijek, C. zvezda - Rad.
II. ZNL - ZAHOD
Novi Sad : Integral Olimpija 0:0 Šparta : Kabel 2:0 (0:0)
Kikinda : Borac (T) 3:0 (1:0) Leotar : GOŠK Jug 2:2 (1:2) Borac (BL) : Rudar 1:1 (0:1) Mladost : Iskra 1:0 (0:0) Proleter : Šibenik 2:0 (1:0) Spartak : Dinamo 4:1 (3:1) Famos : Jedinstvo 1:0 (0:3)
Spartak	14	9	3	2	23:5	21	+ 18
Kikinda	14	7	3	4	19:14	17	+5
Leotar	14	6	4	4	29:22	16	+ 7
Šparta	14	7	2	5	26:20	16	+6
Šibenik	14	7	2	5	19:13	16	+ 6
Rudar	14	7	2	5	15:9	16	+6
Dinamo (V)	14	7	1	6	23:18	15	+5
Novi Sad	14	4	7	3	16:12	15	+ 4
Proleter	14	6	3	5	15:16	15	-1
Iskra	14	6	3	5	15:17	15	-2
Mladost	14	6	3	5	14:18	15	-4
Borac (BL)	14	4	6	4	20:15	14	+5
GOŠK Jug	14	4	6	4	16:16	14	0
I. Olimpija	14	5	3	6	18:19	13	-1
Kabel	14	4	2	8	21:25	10	-4
Famos	14	3	4	7	11:16	10	-5
Jedinstvo	14	4	1	9	10:30	9	-20
Borac (T)	14	2	1	11	14:39	5	-25
PARI PRIHODNJEGA KOLA (22. t. m.): Integral Olimpija - Šparta, Dinamo - Novi Sad, Šibenik - Spartak, Iskra - Proleter, Rudar - Mladost, GOŠK Jug - Borac (BL), Borac (T) - Leotar, Jedinstvo - Kikinda, Kabel - Famos.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Jesenski prvak Ljubljana
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva nepričakovan poraz Trboveljčanov doma s Celjani — Naposled je zmagal tudi Steklar
LJUBLJANA — Tudi v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva ni šlo brez presenečenj. Prav presenetljivi izidi so bili v tej sezoni tudi največji mik prvenstva. Presenečenja so se pravzaprav stopnjevala od kola do kola, za vrhunec so tokrat poskrbeli Celjani z zmago v Trbovljah in tako Ljubljani omogočili, da je osvojila naslov jesenskega prvaka.
Ljubljana : Rudar (TV) 2:0 (0:0)
LJUBLJANA - Štadion Ljubljane v Šiški, gledalcev 400, sodnik Kac (Ptuj).
STRELCA: 1:0 - Bašič (66), 2:0
—	Šimic (76).
LJUBLJAlNA: Magič, Hasanagič, Zidan (Matanič), Plemeniti, B. Pleši-nac, Stankovič. Catič, Gruškovnjak (Bosnič), Bašič, Udovič, Šimic.
RUDAR (TV): Dujakovič, Marjanovič, Doler, Cvikl, Raukovič, Miše-tič, Valih (Mujkanovič), Kotnik, Jalu-šič, Brdžanovič. Buškovič
Ljubljana je igrala oslabljena, brez treh standardnih igralcev. Prikazala pa je dobro igro, predvsem v drugem polčasu. Po zaslugi odličnih Šimica in Bašiča je premagala grobe goste iz Titovega Velenja. Sodnik Kac je svojo nalogo opravil zelo dobro, domačim igralcem Hasanagiču, Bašiču in Židanu ter Raukovicu in Brdžanoviču iz Rudarja je pokazal rumene kartone.
STEVO PASPAU
Koper : Elkroj
2:0 (1:0)
KOPER — Štadion Kopra, gledalcev 3000, sodnik Živkovič (Šk. Loka).
STRELCA: 1:0 - Voljč (25), 2:0
—	Cosič (68 — 11-m).
KOPER: Gennek, Cepovič, Radovanovič, Benedejčič, Čosič, Maglica, Voljč, Jermaniš, Zulič, Badžim (Bar-jaktarcvič), Breznikar, (Finkšt).
ELKROJ: Hrast, Bajec, Cigale (Smolnikar), Božičevič, Skerbinek, I. Knez, (Kramer), Grebelšek, Šušnjar, (Žurej), J. Knez. Marinček, Ermenc.
Na spolzkem igrišču so Koprčani zasluženo premagali disciplinirano in požrtvovalno ekipo Elkroja. Rezultat bi bil lahko še večji, če bi rumeno-modri imeli v konici napada uspešnejše strelce. Že v uvodnih potezah so Koprčani potisnili goste na njihovo polovico, nerekovali hiter tempo igre s številnimi akcijami, vendar so dosegli gol šele v 25. minuti. Po kotu, ki ga je streljal Breznikar, je Voljč neubranljivo zadel mrežo. V drugem delu
Jugoslavija : SZ 3:0 (1:0)
PANČEVO — V kvalifikacijski no-gometni tekmi za kadetsko EP je reprezentanca Jugoslavije premagala' SZ s 3:0 (1:0). Pred 5000 gledalci je sodil Poljak Libih. Strelci: Bolič (18), Petemec (46) in Bojko (70). Povratna tekma bo 28. marca prihodnje leto v SZ.
Jugoslovanski kadeti so z igro povsem zasenčili svetovne prvake v tej konkurenci, 5000 gledalcev pa je uživalo ob zares privlačni igri modrih. Mladi igralci so igrali tudi učinkovito, medtem ko so gostje zapravili dve veliki priložnosti. Naša reprezentanca je igrala v postavi: Milojevič, Merdavič, Mijatov, Radinovič, Mamič, Dabič, Bojko, Vujovič (Turkovič), Zelenovič (Zuber), Bolič, Petemec.
je igra še naprej potekala na polovici gostov, ki se niso predali, vendar so v 68. minuti drugič klonili, ko je Čosič upravičeno dosojeno 11-metrovko spremenil v zadetek. Gostje so edino priložnost imeli v 75. minuti. J. Knez je s približno 40 m skušal ukaniti Ger-meka, ki je nepotrebno stekel iz vrat. Sodnik je bil odličen, gledalci pa so še dolgo po zaključnem sodnikovem žvižgu ostali na tribuni.
JOŽE KREFT
Maribor : Teol Slovan
2:1 (1:0)
MARIBOR — Štadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 300, sodnika Turk in Skuk (oba Ptuj).
STRELCI: 1:0 - Verle (14), 1:1
-	Prezelj (50), 2:1 - Čeko (60).
MARIBOR: Mrduljaš, Škeijanec,
Čeko, Šarenac, Lukače vič, Potočnik, Poznič (Petrovič), Hafner, Ljubič, Ninčevič, Verle (Družovec).
TEOL SLOVAN; Kranjec, Pejovič, Mamuljin, Judež, Razboršek, Mlinovič (Murič), Stupar, Prezelj, Prevoljšek (Kršič), Stokuča, Grad (Selan).
Maloštevilni gledalci v Ljudskem vrtu so bili priča nedavnemu dogodku, ko so v 17. minuti igralci odnesli z igrišča sodnika, ki si je med tekmo nenadoma hudo poškodoval Ahiolo-vo tetivo in je moral poiskati pomoč v bolnišnici.
Ne glede na to, da so domači že v 14. minuti vodili z 1:0, ko je Verle z močnim strelom v desni spodnji kot presenetil vrataija Slovana, so Mariborčani v nadaljevanju igrali slabše, toda imeli so celo izredno priložnost. Poznič je že premagal vso obrambo in vratarja Slovana, podal žogo pred prazna vrata Verletu, ta pa je z enega metra streljal prek vrat. Kot ponavadi se takšne zapravljene priložnosti maščujejo in Ljubljančani so že v naslednji minuti izenačili. Strelec je bil Prezelj, ki je premagal neopreznega Mrdulja-ša. Mariborčani so v 60. minuti dosegli še drugi zadetek. Obramba gostov je žogo odbila do Čeka, le-ta pa je s približno 20 m streljal pod prečko in še drugič presenetil vratarja Slovana. Sodnik Skuk, ki je zamenjal kolega Turka, je srečaneje dobro popeljal h koncu. Kljub temu je pokazal tri rumene kartone.
B. F.
Vozila : Triglav 1:1 (0:1)
NOVA GORICA - Štadion v športnem parku, gledalcev 1000, sodnik Burič (Koper).
STRELCA: 0:1 - Telič (18), 1:1
—	Valentinčič (59).
VOZILA: Trampuž, Torkar, Madon, Birsa, Modrijan, Dovjak, Bric (Božičič), Bratkič, Plohl, Valentinčič.
TRIGLAV: Stenovec, Perhavec, Atlija, Gros, Zupančič, Mirtič. Telič (Doljak), Jak ara, Novkovič, Jurišič, Pihler.
Gostiteljem ni uspelo premagati izredno borbenih gostov iz Kranja. Po začetnem otipavanju je v 9. minuti domači napadalec Bric lepo strelial.
a za las mimo gola. V 18. minuti so*na predložek napadalca Triglava na rob 16-metrskega prostora stekli kar trije domači nogometaši in vratar ter žogo zgrešili. Teliču tako ni bilo težko doseči nepričakovanega vodilnega zadetka. V drugem delu so gostitelji stisnili goste na njihovo polovico in priložnosti so se vrstile druga za drugo. Gostitelji so v 59. minuti prek spretnega Valentinčiča, ki je z glavo zadel mrežo vratarja Stenovca izenačili. Do konca tekme je kljub priložnostim domačinov rezultat ostal nespremenjen. Gostitelji so bili bliže zmagi.
IGOR VARL
Domžale : Mura 3:0 (1:0)
DOMŽALE — Igrišče v športnem parku, gledalcev 300, sodnik M. Tre-skavica (Izola).
STRELCI: 1:0 - Murnik (16), 2:0 - Bučar (55), 3:0 - Batanjski (59).
DOMŽALE:	Zaviršek, Dobro-
voljc, Poplatnik, Bučar, Petk^čič, Marolt, Hegler, Belančič (Dejanovič), Batanjski. Djurič, Murnik, (Vugrinec).
MURA: Šiftar, Baranja (Kutoš), Kalamar, Medrtiik, Križmanič, Jančar, Nemet (Balantič), Kosi, Kardoš, Cifer, Gabor, (Gruškovnjak).
Domžalčani so imenitno zaključili jesenski del prvenstva. Z domiselno in učinkovito igro so povsem zasenčili Sobočane, ki jih je hujšega poraza rešila sreča, nespretnost gostiteljev in vratar Šiftar. Prvo priložnost je imel Jančar že v 10. minuti, to pa je tudi vse, kar so si igralci Mure pripravili v 90 minutah. V 16. minuti je Hegler ukanil soboško obrambo, za žogo je stekel Murnik, obšel vratarja in jo poslal v prazno mrežo. V 19. in 31. minuti je bil Batanjski neoviran pred Šiftarjem, toda nezbran. V nadaljevanju so Domžalčani imeli številne priložnosti, a so dosegli le dva zadetka. Djurič je v 55. minuti pripravil priložnost Bučarju, Murnik pa štiri minute kasneje Batanjskemu in gostitelji so dosegli najvišjo zmago v jesenskem delu prvenstva.
SANDI KRAŠEVEC
Rudar (T) : Ingrad Kladivar 0:1 (0:1)
TRBOVLJE — Igrišče Rudarja,* gledalcev 1500, sodnik Karmel (Mb).
STRELEC: 0:1- Zukič (29)
RUDAR: Ahlin, Kirn, Buovski, Žibret, Brečko, Rižner, Duh, Soten-šek, Agatič (Špajzer), Zirdum, Žlak.
INGRAD KLADIVAR: Emeršič, Eminič, Škrbič, Žilni k, Podvratnik, Majal, (Urlep), Romih, Milovanovič, Podgoršek, Žukič, Škedelj.
Na težkem terenu je zasluženo zmagala gostujoča ekipa.
V prvem delu tekme so gostje izkoristili napako domače obrambe in v 29. minuti dosegli zadetek. Priložnost v tem delu so imeli gostje še v 41. minuti, vendar je Ahlin ubranil strel Podvratnika. V drugem delu je imel Rudar veliko priložnosti, najlepši v 52. minuti Zirdum in v 86. minuti Žibret, vendar je vratar gostov žogo odbil v kot. Karmel je sodil zelo dobro. Pokazal je rumena kartona Aga-tiču (Rudar) in Milovanoviču (Ingrad).
IVO JEKOŠ
Steklar : Izola 1:0 (0:0)
ROGAŠKA SLATINA - Igrišče Steklarja, gledalcev 400, sodnik Vugdalič (Lj).
STRELCI: 1:0 Ivatac (90).
STEKLAR: Kosovec, Furlinger, Šket, Bek. Košutič, Valjavec, Cerov-ski, Koražija, Kidrič, Sirak (Mlinarič), Halužan.
IZOLA: Obad, Zorič, Goja (Pe-ras), Grižon, Favento, Ivetac, Vu-njač, Gregorič, Šumanov, Viler, Tripar.
V zadnji minuti zadnjega kola prvega dela prvenstva je oslabljenim domačinom končno le uspelo zabeležiti prvo zmago. Vse srečanje, ki je minilo ob borbeni igri, na zelo težkem igrišču so imeli domačini več od igre, zamudili pa tudi nekaj lepih priložnosti, tako da je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Sodnik Vugdalič je pokazal 4 rumene kartone, v 90. minuti pa je zaradi spopada izključil iz igre Vilerja pri gostih ter Koražijo pri domačih.
JANEZ TERBOVC
Ljubljana	13	8	4	1	29:10	20
Koper	13	8	4	1	19:6	20
Rudar (Tr)	13	7	5	1	20:10	19
Maribor	13	7	3	3	18:12	17
Domžale	13	5	6	2	16:11	16
Teol Slovan	13	5	4	4	19:15	14
Ingrad Klad.	13	5	4	4	14:12	14
Mura	13	4	4	5	20:22	12
Rudar (TV)	13	3	5	5	17:17	11
Vozila	13	3	4	6	12:16	10
Elkroj	13	2	5	6	15:20	9
Triglav	13	1	6	6	12:20	8
Izola	13	3	0	10	13:27	6
Steklar	13	1	4	8	12:38	6
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Ingrad Kladivar - Izola (0:2), Steklar
-	Teol Slovan (1:3), Maribor - Mura (2:1), Domžale - Triglav (0:0), Vozila
—	Rudar (TV) (3:0), Ljubljana - Elkroj (1:0), Koper - Rudar (Tr) (0:0).
II. ZNL - zahod
Olimpija še četrtič
nepremagana
Ljubljanski drugoligaš v gosteh z ekipo Novega Sada igral 0:0
NOVI SAD — Štadion na Detelina-ri, gledalcev 400, sodnik Stepanovič (Aleksinac).
NOVI ŠAD: Maraš, Madževski, Pleše, Jovanovič, Milosavljevič, Topič, Milanovič, Kurčubič, Muhič (Še-šlija), Mostahinič, Grabo (Drapič).
INTEGRAL OLIMPIJA: Irgolič, Vujnovič, Granov, B. Bošnjak, Še-stan, Rajšel, Ameršek, Matkovič, Čeh (T. Bošnjak), Pate, Komočar.
Ljubljanski nogometaši so že četrtič zapored ostali nepremagani, na težkem gostovanju v Novem Sadu pa je za polovičen uspeh najzaslužnejši vratar Irgolič. V 1. polčasu je bila igra enakovredna, Ljubljančani pa so imeli celo dve lepi priložnosti, a je obakrat dobro posredoval izkušeni vratar Maraš. Po odmoru so gostitelji vse moči uprli v napad, tako da nogometašem Integrala Olimpije ni preostalo nič drugega kot obrambna taktika. Zgoščena obramba je svoje delo dobro opravila, na težkem in spolzkem igrišču pa so pokazali precej več znanja kot domači nespretni napadalci. Novosadčani so nenehno napadali, toda vratar Irgolič je imel veliki dan.
VLADO VUJIN
II. ZNIi — vzhod
Napredak prevzel vodstvo
BEOGRAD — Rezultati 14. kola II. ZNL — vzhod: C. zvezda : Peiister 1:0, Radnički (K) : Napredak 1:3, Majdanpek : Teteks 1:0, Titograd : Radnički (P) 2:2, Vlažnimi : Ivao-grad 1:0, Borac : Mačva 2:0, Pobeda : Novi Pazar 0:0, Metalurg : Liria 3:0, Beograd : Sloboda 4:0.
Napredak Pobeda Mačva Beograd Borac Ivangrad Novi Pazar Radnički (K)
Vlažnimi Majdanpek Liria Teteks Peiister Radnički (P)
Metalurg Sloboda Titograd C.zvezda
14	7	4	3	21:13	18
14	8	2	4	13:7	18
14	7	3	4	19:9	17
14	7	2	5	25:10	16
13	6	4	3	17:9	16,
14	4	7	3	12:7	15
14	6	3	5	13:21	15
14	6	2	6	15:16	14
14	5	4	5	11:14	14
14	6	2	6	13:24	14
14	6	1	7	13:20	13
14	4	4	6	13:13	12
14	5	2	7	13:14	12
13	5	2	6	17:19	12
14	4	4	6	15:18	12
14	3	5	6	10:13	11
14	4	3	7	15:22	11
14 2 6 6				7:13	10
Izredna konferenca Hajduka
SPLIT — Na izredni konferenci NK Hajduk so razpravljali o incidentu na nedavni tekmi z Marseillom. Poudarili so, da so za incident, ki se ne sme ponoviti, odgovorni uprava Hajduka in družbenopolitične organizacije Splita. Ante Gaza je odstopil s položaja predsednika konference, namesto njega bo to funkcijo prevzel Tonči Morača.
Po dveh kolih Gradis in EMO
V zvezni kegljaški ligi za moške in ženske nove zmage - pa tudi porazi - slovenskih zastopnikov in zastopnic
LJUBLJANA — Kegljači in kegljačice so odigrali drugo kolo v zvezni ligi, slovenski zastopniki in zastopnice zopet s spremenjljivo srečo, vendar se favorizirane ekipe — med moškimi Gradis z osmimi bsvobojenimi točkami in med ženskami EMO Celje s prav tako osmimi točkami — nveljavljajo na vrhu lestvice.
MOŠKI
Partizan : Konstruktor 5549:5418
PARTIZAN 5549: Povič 969,Weis 883, Grebenar 909, Ostojič 921, Mandič 927, Djemanovič 940.
KONSTRUKTOR 5418: Pečovnik 866, Miklavčič 867, Smodiš 897, H. Steržaj 936, Kirbiš 914, Pihlar 914.
Partizan : Emo Celje 5571:5429
PARTIZAN 5571: Povič 947, Mandič 953, Weis 899, Vujnovič 915, Djemanovič 935, Ostojič 922.
EMO CELJE: Kačič 924, Tomašič 860, Rošer 932, Gmajner 868, Salobir 927, Nareks 918.
Kandit : Gradis 5439:5503 KANDIT 5439: Bogdanovič 948, Kneževič 887, Pavlič 893. Fučkar 907, Ljubičič 903, Liovič 901.
GRADIS 5503: Bartok 894, Urbanc 911, Hočevar 923, Vidakovič 887, Juvančič 960, Bizjak 928.
Zanatiija : Gradis 5504:5609
ZANATLIJA 5504: Krajačič 893, Janoševič 925, Zbrovil 910, Marjanovič 958, Živkovič 911, Petanovič 907.
GRADIS 5609: Urbanc955, Hoče-var 979, Ivačič 871, Vidakovič 980, Juvančič 923, Bizjak 969.
Kandit : Telcstina 5659:5078
KANDIT 5659: Bogdanovič 927. Kneževič 897, Pavlič 972, Fučkar 948, Ljubičič 957, Liovič 958.
TEKST1NA 5078: B. Turk 896, J. Turk 840, Bratina 861, Ristič 845, Prosen 846, Vidrih 390 — Steržaj 400.
Sioven — EMO Celje neodšgrano Gostje niso hoteli odigrati dvoboja, ker gostitelji niso dali na voljo predpisanih krogel iz leukorita.
Medvešček - Kvarner 5858:5489 Grmoščica - Kvarner 5534:5444 Sioven : Konstruktor 5218:5413 Zanatiija : Telcstina 5235:5242 Robotnički prost
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Gradis - Tekstina, EMO Celje - Zanatiija, Konstruktor - Kandit, Kvarner — Sioven, Rabotnički — Medveš-čak, EMO Celje — Kandit, Konstruktor — Zanatiija, Kvarner — Partizan, Robotnički — Grmoščica.
ŽENSKE
Podravka : EMO Celje 2342:2473
EMO CELJE 2473: Lesjak 396, Razlag 388, Gobrc 410, Mikac 378, Nagy 482(= nov rekord kegljišča), Šeško 419.
PODRAVKA 2342: Kantar 379, Gregorka 391, Kos 388, Pičar 376, Motovina 413, Višič 395.
JOŽE KUZMA
SCT Ljubljana : Poštar 2376:2350 SCT UUBUANA 2376: Čadež 396, Janša 392, Cenčič‘401, Dremelj 399. Petač 400, Cerkvenik 388.
POŠTAR 2350: Bulič 418, Koroba-sa 364, Šerič 393, Milojkovič 367, Vukšič 400, Sinovčič 408.
ZDENKO FAJDIGA
Varteks : EMO Celje 2355:2458 VARTEKS 2355: Tomekovič 386, Balaš 395, Puklovec 374, Zorec 390, Zunek 420, Popadič 391.
EMO CELJE 2458: Lesjak 393, Razlag 409, Mikac 396, Gobec 425, Nagy 429, Šeško 406.
.	LADO GOBEC
EDB : Kristal 2389:2339 Varteks : Tekstilec 2355:2258 EDB : Spartak 2417 : 2318 Podravka : Tekstilec 2354:2373 Rijeka : Poštar 2477:2374
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Tekstilac - Rijeka, Kristal - Podravka, Spartak - Varteks, EMO Celje — SCT Ljubljana, EMO Celje - Rijeka, Tekstilac — SCT Ljubljana, Kristal — Varteks, Spartak — Podravka, Poštar in EDB prosta.
STRELJANJE
Noršinci in Ulm
HOTINJA VAS — Tradicionalni, tokrat že 11. Vukov memorial v stie-Ijanju z zračno puško je bil najkvalitetnejši doslej. Prizadevni organizatorji, člani domače SD Franc Lešnik-Vuk so namreč na turnir povabili tudi strelce iz tujine. Vabilu so se odzvali mladi tekmovalci iz Ulma v ZRN, Gradca in Szombathelyja. Tako je memorial to pot prvič potekal v dveh programih: v nacionalnem in mednarodnem. V Hotinji vasi je tokrat pod pokroviteljstvom SO Maribor Tezno nastopilo kar 30 ekip. V nacionalnem programu je bila najboljša ekipa Nor-šincev (Špindler, Bukovec, Horvat) pred lanskimi zmagovalci, strelci domače družine Franc Lešnik-Vuk. V obračunu 10 najboljših posameznikov je jjrvo mesto osvojil Branko Ma-lec iz Štor. V mednarodni konkurenci so zmagali mladinci iz Ulma, med posamezniki pa Kaiser iz Gradca.
Rezultati:	nacionalni program
- posamezno: 1. Malec (Kov. Štore) 374, 2. Hrnčič (Rudnik, Hr) 370, 3. Špindler (Norš)«69, 4. Kreuh (Sl. Gr) 369, 5. Horvat (Norš) 369; ekipno: 1. Noršinci 829,2. F. Lešnik-Vuk 823, 3. NDU Sl. Gradec 820, 4. Kovinar Što-re 820,5. Žalec 819; mednarodni pro-gram: 1. Kaiser (Gradec) 386, 2 Frank (Ulm) 384, 3. Rohrer (Gradec) 384, 4. Zips (Ulm) 383, 5. Palma (Szombath) 373,... Škodič 373, Korbar 366, Šošter (vsi F. Lešnik-Vuk) 366; ekipno: 1. Tagolf Thalfingen (Ulm) 1143, 2. Steiermark (Gradec) 1142,3. Falko (Szombathely) 1106,4. Hubertus Wiblingen (Ulm) 1099, 5. Olimpija (Lj) 1085.
B. S.
NAMIZNOTENIŠKE 11UF
Gneča pri vrhu
LJUBLJANA — V 4. kolu druge zvezne namiznoteniške lige — zahod za moške slovenskima zastopnikoma Soboti in Iliriji ni šlo najboljše, kljub temu da sta igrala doma. Od treh srečanj sta osvojila le par točk. Zmagala je le Sobota v srečanja z Metal-. cem-Olt, Ilirija pa je obe tekmi visoko! izgubila.
Izidi — 4. kolo: Ilirija : Mel Jac-Olt (Osijek) 1:8 (Boldin - Funjak 0:2, Založnik - Povreslo 1:2, ZajtI
—	Kneževič 1:2, Založnik — Funjak 1:2, Boldin — Kneževič 0:2, Zajtl
—	Povreslo 1:2, Založnik — Kneževič 0:2, Zajtl — Funjak 1:2, Boldin
—	Bolkovac 0:2).
Ilirija : Partizan (Bjelovar) 2:7
(Zajtl - Grentverger 0:2, Založnik
—	Novakovič 2:0, Boldin - Kovač 0:2, Založnik — Grantvergero 0:2, Zajtl — Kovač 2:0, Boldin — Kovako-vič 1:2, Založnik — Kovač 1:2, Boldin
—	Grantverger 0:2, Zajtl - Novakovič 0:2).
Kvarner : Industrogradnja (Zgb) 2:7, Jajce : Sloba-Izbor (Doboj) 5:4, Kvarner : Radnik (Vel. Gorica) 6:3, Vitez : Slova-Izbor 7:2. Sobota
—	Partizan Bjelovar 4.5. (Kuzma
—	Grantverger 2:0, Benko - Novakovič 2:0, Benkovč - Kovač 2:0, Benko
—	Grantverger 1:2, Kuzma — Kovač 1:2, Benkovič — Grantverger 0:2, Kuzma — Novakovič 2:1).
Sobota — Metaiac-Olt 7:2 (Benkovič — Kneževič 2:0, Benko — Podvre-slo 2:0, Kuzma — Funjak 2:1, Benko
—	Kneževič 0:2, Benkovič — Funjak 1:2, Kuzma - Bovkovac 2:0, Benko
—	Funjak 2:0, Kuzma - Kneževič 2:0, Benkovič — Bovkovac 2:0).
Napredek le z več znanja
V Novi Gorici je bil tradicionalni posvet slovenskih atletskih treneije — Zanimiva predavanja in razgovor za okroglo mizo s člani IO AZS
NOVA GORICA — Izobraževalni center Iskre Delte v'mladem mestu ob meji je minuli konec tedna utripal v znamenju tradicionalnega vsakoletnega posveta slovenskih atletskih trenerjev. Srečanje so to pot pripravili že devetič zapored, osrednja pozornost pa je bila tudi v Novi Gorici namenjena strokovnim temam z različnih podro-čij. V soboto so imeli udeleženci tudi že običajen, zato pa zmeraj aktualen pogovor »ob okrogli mizi« z nekaterimi člani izvršnega odbora Atletske zveze Slovenije.
Posvet so v petek začeli s predstavitvijo informacij, ki so jih nekateri naši trenerji in drugi strokovnjaki zbrali na izpopolnjevalnih seminarjih in drugih strokovnih srečanjih v tujini. Strokovnjaki z različnih področij so za tem v soboto in nedeljo predstavili pet zanimivih prispevkov. Mag. Milan Čoh (FTK v Ljubljani) je predaval o vplivu dinamičnih in kinematičnih parametrov na uspešnost pri skoku v daljavo, dr. Vasja Vuga z Dispanzerja za športno medicino v Ljubljani pa o nič kaj spodbudnih prehrambnih navadah
• DO Žito iz Ljubljane je med posvetom pripravila tudi privlačen prikaz in pokušnjo proizvodov, ki so zelo primerni tudi za prehrano športnikov.
naših atletov. Kot zmeraj je udeležence s svojim nastopom pritegnil tudi dr. Jože Sturm (FTK v Ljubljani), ki se je to pot v svojem prispevku osredotočil na nevrofiziloške osnove učenja in izpopolnjevanja tehnhike. Predsednik strokovnega sveta ŽAK Ljubljana Sr-djan Djordjevič je prispeval zanimivo
temo o osnovati fiziologije razvijanja moči, razumljivo pa je veliko pozornost pritegnil tudi nastop 'Miljenim Raka, trenerja naše najboljše atletinje Slobodanke Čolovič, v katerem je predstavil model zimskega ciklusa treninga naše šampionke v letu 1987.
Nobenega dvoma ni, da je bil tudi letošnji posvet še en dragocen prispevek k utrjevanju znanja in uveljavljanju strokovnosti v atletskih vrstah. Predsednik združenja atletskih trenerjev Slovenije Vojko Orel, ki so mu na redni konferenci združenja (tudi ta že ustaljeno poteka med posvetom), podaljšali mandat še za eno leto, je tako-, le ocenil novogoriško srečanje: »V AZS si že vrsto let prizadevamo razviti učinkovit in nenehen sistem šolanja in izpopolnjevanja atletskih strokovnjakov. Zavedamo se namreč številnih vrzeli na tem pomembnem torišču. Tudi prave povezanosti med nami trenerji še nismo vzpostavili, da bi sproti in smotrno izmenjavali izkušnje in koristne informacije. Prav zato so naši redni vsakoletni posveti izredno dobrodošli in tudi tokratni je bil pomemben prispevek v mozaik našega
Premiera 9Poti k uspehu*
Prvo strokovno srečanje ob EXPO ’87 o problematiki smučanja mladih je lepo uspelo po zaslugi predavateljev in organizatorjev
LJUBLJANA — Prvo strokovno srečanje »Pot k uspehu«, ki so ga ob EXPO '87 priredili Smučarski klub Snežinka. Smučarska zveza Slovenije in Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani minnli konec tedna v dvorani Slovenijalesa, je naletelo na lep odziv trenerjev alpskega smučanja iz Slovenije in nekaterih drugih jugoslovanskih okolij, ki so se jim pridružili tudi vodje smučarskih kateder na FTK iz Sarajeva, Novega Sada, Beograda in Zagreba.
Pobuda, da bi ob smučarskem sejmu Snežinke odslej redno prirejali posvetovanja o smučarskih strokovnih, tudi znanstveno raziskovalnih temah, je potemtakem že ob prvem poskusu prinesla lepe sadove, zato tudi besede priznanja moderatorja srečanja dr. Kreša Petroviča veščim organizatorjem iz ljubljanskega kluba nikakor niso zvenele kot vljudnostni kompliment. Strokovna misel je bila v tem društvu trdno zasidrana že od začetkov, zato nikakor ni naključje, daje tudi to pot, ko gre za novo posrečeno obliko, prevzelo nase pomemben organizacijski napor.
Dekan FTK v Ljubljani dr. Janko Strel je zamisel utemeljil takole: »Količina strokovnih in znanstvenih spoznanj v športu silovito narašča, to pa je tudi nenehen izziv naši instituciji. S Smučarsko zvezo Slovenije vred, se zavedamo, da kljub izrednim dosežkom alpskih smučarjev sproti nastajajo vedno nove strokovne vrzeli in če jih ne bomo z vsemi močmi zapolnjevali, lahko resno ogrozijo pridobljene položaje. Podobna ocena velja za smučarske skoke in teke. zato nameravamo strokovna srečanja »Pot do uspeha« razširiti na problematiko vseh smučarskih disciplin. Prvi poskus se nam je dokaj dobro posrečil, to pa nam bo tudi spodbuda za naprej«.
Seveda pa so pomemben delež k uspehu prvega srečanja prispevali — poleg posrečeno izbranih tem — tudi predavatelji. Prof. Iztok Belehar je prispeval referat o novostih v tehniki in metodiki smučanja, mag. Milan Žvan o motorični pripravi (sredstva, testi in meritve7, prof. Matija Horvat je predstavil svojo diplomsko nalogo na FTK v Ljubljani o nekaterih biomehaničnih vidikih tehnike pri mladih smučarjih , dr. Darko Maver z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pa je udeležencem spregovoril o varnosti na smučiščih med treningi in tekmovanji.	^
Medtem ko so predavatelji zadržali poslušalce v prvem delu srečanja pri relativno »znani« materiji, hkrati pa jim utrli pogled k novim razsežnostim te problematike, sta jih psihologa, dr. Simona Tancig (FTK v Ljubljani) in predsednik sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije Janez Rojšek vešče popeljala na mnogo bolj kočljiv teren psihičnih značilnosti mladostnikov in kreacije odnosov ter vplivov nanje v obdobju, ko se pripravljajo na vrhunsko športno pot. Pri tem sta se predavatelja imenitno dopolnila. Tancigova se je zadržala v mejah sodobnega znanstvenega včdenja o tej temi in iz tega izpeljala ključna napotila za ravnanje trenerjev, Rojšek, ki že vrsto let sodeluje s strokovnim svetom alpskih reprezentanc, pa seje prepustil »asociacijam na to delo«; kot je sam dejal, in tudi s praktično smučarsko terminologijo privlačno zaokrožil temo, kije vse bolj v ospredju vrhunskega športa nasploh. Kot je ob koncu srečanja poudaril dr. Krešo Petrovič, je odziv pokazal, da ga kaže tudi v prihodnje posvečati predvsem problematiki vzgoje mladih smučarjev, torej ključnemu temelju, na katerem je moč graditi trdno prihodnost našega smučanja.
OTO GIACOMELLI
znanja. Eden izmed pomembnih dosežkov je tudi odločitev o uvedbi trenerskih licenc, ki naj bi še bolj spodbujale treneije k nenehnemu šolanju in izpopolnjevanju.«
Strokovni sodelavec AZS Jure Novak pa je svojega kolega dopolnil takole: »Kakovost dosežkov v slovenski atletiki je mogoče izboljšati le s strnjevanjem gmotnih sredstev, znanja in vseh drugih pobud, ki se v okviru teh prizadevanj porajajo. Republiški program na delo z najboljšimi in najbolj obetavnimi mladimi atleti in atletinjami v naši republiki se zato ne imenuje naključno projekt timskega dela. V proces treninga želimo vpeljati vse več strokovnjakov z mejnih področij,
• Pogovor ob okrogli mizi, ki se ga je udeležil tudi predsednik AZS Stane Mele je med drugim opozoril tudi na nekatere statusne probleme atletskih trenerjev. Ti so med drugim poudarjati, da v marsikaterem klubu pravzaprav nimajo prave opore v funkcionarjih, »zato je zanje prav AZS nekakšna druga mati«. Ker ne more biti dvoma, da osrednja atletska organizacija mora napeti vse sile, da bi utrdila materialno osnovo za izvajanje projekta timskega dela po eni in širila vedenje o modelu slovenske atletike v temeljnih okoljih po dragi strani, je prav škoda, da trenerji niso povsem izkoristiti priložnosti za razpravo v tej smeri. Ob številnih zagatah, s katerimi se srečujemo je to sicer razumljivo, žal pa se je s temkazprava razpršila na mnoga vprašanja, ki jih je bilo mogoče kvečjemu registrirati, ne pa nanje tudi temeljito odgovoriti. Vseeno pa se je pogovor izkazal za koristnega, saj številna opozorila trenerjev prav gotovo odsevajo dejanske razmere. AZS pa olajšujejo izbiro tistih ukrepov in nalog, s katerimi je mogoče najbolj učinkovito strnjevati vse atletske delavce in strokovnjake kot tudi drage dejavnike k skupnemu cilju — boljšemu atletskemu jutri. Ozračje je spodbudnejše tudi zato, ker so nekateri zelo lepi uspehi slovenskih atletov v minuti sezoni mogoče najboljši znanilec postopnega preobrata, ki pa bo prišel le z usklajenim delovanjem vseh za atletiko zagretih športnih delavcev in strokovnjakov.
O. G.
saj je klasičnemu individualnemu delu trenerjev že zdavnaj odzvonilo. Težav ne manjka. Razpolagamo s pičlimi sredstvi in včasih se zdi, da se vrtimo v začaranem krogu: če ni sredstev, ni uspehov, če ni uspehov, ni denarja. Strokovni posveti in vsa tovrstna prizadevanja pa so zagotovo pomembna možnost, da se iz teh škripcev čim hitreje izvijemo.«
ERVIN ČURLIČ
Podreča, Izola in Proteus v drugi Ugi
DOMŽALE - Na kegljišču v Domžalah in Litiji so bile kvtdifika-cije za vstop v drugo slovensko ligo — zahod za moške. Najprej so se uvrstili S. Jenko iz Podreče, Izola in Proteus iz Postojne.
Rezultati: X. S. Jenko (Podreča) (4937 - 4906) - 3 točke, 2. Izola (4870 — 4964) — 4,3. Proteus (Postojna ) (4923 - 4679) - 6, 4. Tomos (Koper) (4854 - 4759) - 7.
MILAN AMON
Sobota	6 4 2	34:20 8
Partizan (Bjelovar)	6	4	2	35:19	8
Kvarner	6	4	2	34:20	8
Metaiac-Olt (osijek)	6	4	2	30:24	8
Industrogradnja (Zgb.)
6 3 3 29:25 6 Radnik (Vel. Gorica)	6	3	3	29:25	6
Ilirija	6	2	4	21:33	4
Sloga-Izbor (Doboj)	5	2	3	18:27	4
Jajce	5	2	3	13:32	4
Vitez	6	1	5	9:35	2
Kvarner prehitel Petovijo
Izkupiček slovenskih vrst iz šestih tekem v 4. kolu druge zvezne lige
-	zahod za ženske je skromen. Samo dve zmagi sta ostali doma, ena v Šiški, druga v Vrtojbi, štiri tekme pa so slovenska dekleta izgubila z naitesnei-šim izidom 4:5.
Izidi — 4. kolo: Kvarner : Inddu-strogradnja (Zgb.) 5:4, Petovia : Lokomotiva (Vinkovci) 4:5 (Novak
-	Šuvak 1:2, Džankič - Karanovič 2:0, Sinic - Jovičič 1:2, Džankič
-	Suvak 1:2, Novak - Jovičič 0:2, Sinic Karanovič 2:1, Džankič - Jovičič 0:2, Sinic - Šuvak 2:1, Novak
-	Karanovič 2:1), Ilirija : Našice 4:5 (Guzelj - J. Kovačevič 1:2, Ban - V. Kovačevič 2:0, Nišavič - Podmanicki 0:2, Ban - J. Kovačevič 0:2, Guzelj
-	Podmanicki 0:2, Nišavič - V. Kovačevič 2:0, Ban, Podmanicki 2:0, Nišavič, J. Kovačevič 0:2, Rupar - V. Kovačevič 2:1), Kvarner : Marathou (Zgb.) 6:3, Petovia : Našice 4:5 (Džankič - J. Kovačevič 1:2, Novak-V. Kovačevič 2:1, Sinic - Podmanicki 1:2, Novak - J. Kovačevič 0:2, Džankič - Podmanicki 2:0, Sinic - V. Kovačevič 2:1, Novak - Podmanicki 0:2, Sinic - J. Kovačevič 1:2, Džankič
-	V. Kovačevič 2:1), Ilirija: Lokomotiva (Vinkovci) 6:3 (Nišavič - Šuvak 2:1, Guzelj — Karanovič 2:0, Ban
-	Jovičič 1:2, Guzelj - Šuvak 2:1, Nišavič - Jovičič 0:2, Ban - Karanovič 0:2, Guzelj - Jovičič 2:0, Ban
-	Šuvak 2:1, Nišavič — Karanovič 2:1).
Primex Vrtojba : Borac (T) 5:4
Prime* Vrtojba : Rade Ličina (BL) 4:5
Kvarner Petovia
Našice
Marathon (Zg) -
Ilirija
Primes Vrtojba
Lokomotiva (Vin)
Industrogradnja (Zg)
Borac (Travnik)
Rade Ličina (BL)
6 5 1 37:17
6 4 2 33:18
6 4 2 33:21
5	4 1 27:18
6	4 2 29:25 6 2 4 26:28 6 2 4 26:28 5 1 4 20:25 5 1 4 19:26 5 1 4 12:33
Kočevje proti jesenskemu naslovu
LJUBLJANA — Predzadnje kolo (4.) v jesenskem delu prvenstva v I. A moški republiški namiznoteniški ligi je dalo štiri tesne izide in pet visokih zmag favoritov. Vodilno Kočevje je bilo uspešno tudi na gostovanju v Mariboru ter Gornji Radgoni in si je povečalo zalogo točk, ki jih vodi proti jesenskemu naslovu. Mladi iz Polike-ma—Olimpije sc dosegli dve zmagi v zaostalih tekmah in z dvema novima paroma točk prišli prav pod vrh. Pirančani so bili blizu prve zmage v Hrastniku, mladi igralci Vesne iz Zaloga pa so prišli do prvih dveh partij. Izidi-4. kolo: Novo mesto: Merkur (Kr) 4:5, Gornja Radgona : Poiikem-Olimpija 4:5, Branik : Kočevje 0:9, TKI-Kemičar : Piran 5:4, Strojna-Maribor : Vesna 9:0, Gornja Radgona : Kočevje 3:6, Branik : Poilkem-Olimpija 0:9, TKI-Kemičar : Vesna 7:2, Strojna-Maribor : Piran 8:1. Zaostali tekmi 3. kolo: Poiikem-Olimpi-ja: Novo mesto 6:3, PoHkena-OIimpi-ja : Merkur (Kr) 5:4.
Kočevje	7	7	0	51:12	14
TKI-Kemičar	7	6	1	42:12	12
Polikem-Olimpija	7	6	1	45:18	12
Novo mesto	7	4	3	40:23	8
Merkur (Kr)	7	4	3	36:27	8
Strojna-Maribor	7	4	3	34:29	8
Gornja Radgona	7	3	4	42:21	6
Branik	7	2	5	20:43	4
Piran	8	0	8	10:62	0
Vesna	8	0	8	2:69	0
V ženski L A ligi je prišlo do spremembe na vrhu. V zaostali tekmi je mlada vrsta Polikema-Olimpije premagala vodilno Semedelo ter po zmagah v drugih zaostalih srečanjih in uspešnem gostovanju na Gorenjskem prevzela mesto, ki so ga doslej imele Koprčanke. Primorski derbi je pripadel Semedeli, za malenkost bolj uspešne so bile gostujoče vrste z zmagami v štirih obračunih, trije pa so pripadli domačim vrst arh. Ptujčanke so se z dvema zmagama v gosteh znebile zadnjega mesta.
Izidi — 4. kolo: Semedela : Primež — Vrtojba 5:4, Jesenice : Polikem-Olimpija 2:7, Triglav : Ilirija 5:4, TKI-Kemičar : Petovia 1:8, Jesenice : Ilirija 6:3, Triglav: Pofikem-Oiimpi-ja 2:7, Vesna : Petovia 1:8. Zaostali tekmi 3. kola: Polikem-Olimpija : Semedela 6:3, Polikem-Olimpija : Primež-Vrtojba 5:4.
Polikem-Olimpija	6	6
Semedela	6	5
Jesenice	6	5
Primex-Vrtojba	6	4
Triglav	6	4
Petovia	8	2
Ilirija	6	1
Vesna	6	1
TKI-Kemičar	6	0
0	41:13
1	42:12
1	36:18
2	29:25 29:25 21:51 19:35 15:39 12:42
12
10
10
8
8
4
2
2
0
D. N.
II. ZRL — ženske
Velenje : VIS 31:26 (17:14)
TITOVO VELENJE - Rdeča dvo-rana, gledalcev 350, sodnika Kranjc (Pančevo) in Gulušija (Subotica).
VELENJE: Petek, Misaljevič 2, Zidar 4, Golič 5, Plaskan 2, Belle 1, Olič 1, Kralj 8, Kričej, Čefarin 7, Budinski 1, Kmetič.
VIS: Kolman, Novak, Čuček 6, Monirovič, Pajkovič, Vičar 6, Galun 5, Mumlek 1, Vrbančič 5, Leskovar 3, Habuljko.
Po dolgem času so Velenjčanke zaigrale v domači dvorani, pozna pa se, da niso mogle normalno trenirati. Rokometašice iz Varaždina so bile enakovredne gostiteljicam le na začetku srečanja. Klub zmagi Velenjčanke ne morejo biti zadovoljne s prikazano igro, kajti naredile so veliko napak, zeio slabo pa so igrale predvsem v obrambi.	STANE VOVK
Akademac : Zamet 27:25 (14:14) Minel : Dttbovac 33:10 (16:5) Borovo : Srem preloženo Železničar : Trešnjeva 18:17 (8:9) Podravka : Split 15:23 (9:9)
7	6	1	0	155:120	13
7	5	1	1	162:129	11
8	5	0	3	171:155
7	4	12	151:138
8	4	1	3	174:180
Split Minel Podravka Borovo Akademac Željezničar Trešnjevka Velenje Zamet Srem VIS
Dubovac
7	3 2 2 145:146 5 3 0 2 126:103
8	2 2 4 194:207
7 3 0 4 151:170
1 2 4 155:165 1 1 6 160:192 0 1 6 114:153
valni gostje iz Škofje Loke. Domači so vodili večji del prvega polčasa, ob koncu pa so gostje prevzeli pobudo. Zmaga Termopola, ki se je predstavil kot dobra ekipa, v kateri je tokrat izstopal vratar Kejžar, je popolnoma zaslužena. Sodnika sta izredno športno srečanje vodila zelo dobro.
Slovenj Gradec : Šoštanj 25:27 (10:16)
Bakovci : Jadran 25:33 (9:12)
Sl. Gradec	10	8	0	2	273:240	16
Prale	10	7	0	3	221:207	14
Jadran	10	6	1	3	262:237	13
Šoštanj	10	6	0	4	240:215	12
STT Rudar	10	5	1	4	260:250	11
Ajdovščina	10	5	1	4	228:223	11
Inles	10	5	1	4	251:249	11
Bakovci	10	5	0	5	253:243	10
Črnomelj	10	4	1	5	217:229	9
Termopol	10	4	0	6	210:222	8
Sevnica	10	2	1	7	226:253	5
Usnjar	10	0	0	10	203:276	0
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21- t. m.): Termopol — Inles, Šoštanj — STT Rudar, Ajdovščina - Sl. Gradec, Jadran - Prule, Črnomelj - Bakovci, IUV Usnjar - Sev-
SRL — ženske
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. t. m.): Split - Akademac, VIS — Podravka, Trešnjevka — Velenje, Srem — Željezničar, Dubovac — Borovo, Zamet — Minel.
SRL — moški
Prule : Ajdovščina 25:18 (11:9)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 200, sodnika Vegel (Krška vas), Starc (Sevnica).
PRULE: Marolt, Juričev 2, Kus 1, Filovski 1, Podgoršek, Kastelic 9, Cvetanovič 1, Manček 9, Klešnik 1, Komočar, Jerovšek 1, Veber.
AJDOVŠČINA: Prinčič, Kovšca, Čermelj, Blanuša, Bajc, Lapajne 3, Brecelj 1. Bodiroža, Leban 7, Kranjc 5, Kobal 2, Turk.
Gostitelji so prikazali eno boljših iger v letošnjem prvenstvu. Ajdovci so se upirali kakšnih 25 minut, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči, saj so igrali slabše predvsem v obrambi.
.	Z. F.
Sevnica : Črnomelj 20:20 (10:9)
RADEČE — Športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Čeak (Lj) in Lokovšek (Lj).
SEVNICA: MožiČ, Regner 4, Starina 1, Kostevc, Šunta, Špan 4, Svažič, Godec. Hrovat 2, Kneževič, Trgovc 9, Kovačič.
ČRNOMELJ: Plut, Kolbezen, M. Papež 3, Kavšek, Hudelja 5, Novalt3, Možina 4, J. Papež 4, Grabrijan, Ad-lešič. Orlič 1, Kmetič.
Obe ekipi sta se zelo dobro zavedali. kako pomembno je osvojiti točki v tem srečanju. Več živčnosti je bilo v domači ekipi. Kljub temu so v prvem delu igre znali izkoristiti vse priložnosti in so vseskozi vodili. Psihološki pritisk, da morajo zmagati in osvojiti pomembni točki za obstanek v ligi, je bil v nadaljevanju le prevelik in gostitelji tega niso vzdržali. Po dobri igri so v sklepnem delu tekme le s težavo rešili točko. EDI RAUTER
Inles : IUV Usnjar 25:18 (14:12)
RIBNICA — Dvorana Športnega centra, gledalcev 200, sodnika Goršek (Črnomelj) in Cvelbar (Semič).
INLES: Lapajne, Mihelič 2. Golež, Ilc 3, Dejak. Čirovič 11, Jurič 2, Lesar, Tomšič 4, Fajdiga 3, Dokič, Žagar.
IUV USNJAR: Doblekar, Brdajs
3,	Gorišek. Kogovšek, Mandelj 5, Žlahtič 5, Kos 4, Žužek, Rom 1, Ulčar.
Ribničani niso imeli navdiha, da bi proti slabšemu nasprotniku zaigrali s polno močjo in se z dobro igro poslovili od domačih gledalcev v jesenskem delu prvenstva. Domači so ves čas vodili, gostje pa so se le dvakrat približali na gol razlike. Pri Ribničanih sta se izkazala Čirovič in vratar Lapajne.
MILAN GLAVONJIČ
Rudar STT : Termopol 21:22 (8:9)
TRBOVLJE - Igrišče OŠ, gledalcev 200, sodnika Lužar (Petrovče) in Melanšek (Titovo Velenje).
RUDAR STT: D. Lipovšek. Kosec 1 Paskvale t Dečman 2, Škrinjar 4, Vrbnjak 8, Žagar 2, Abdič, Oblak, Raušl 3, Lipovšek.
TERMOPOL: J. Obadič, Primožič
4.	Mohorič 2, Bajič, Nikolič L Dolinar 5, Ramovš 6, Rauter 4, Sokolov Kejžar.
Domači rokometaši so doživeli že drugi zaporedni poraz na svojem igrišču. Tokrat so jih premagali požrtvo-
Olimpija : Alples 20:20 (11:8)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 50, sodnika Tomič in Požež-nik (oba Celje).
OLIMPIJA: Erčulj, Prebil 2, Babič, Koman 4, Kapidžič 1, Martinšek, Zalaznik 4, Marton 6, Kurent 2, Vin-čič 1, Grabnar, Peuzo.
ALPLES: Šturm, Kejžar 3, Jelinič 7, Rupar 1, Kremlj 5, Pohleven, Ku-žel, Lušina 3, Penko 1, Oman, Kalan, Trojar.
Ljubljančanke so tokrat povsem razočarale in nič čudnega ni, če so v Tivoliju izgubile točko. Po prvem delu sicer ni kazalo, da utegnejo gostje presenetiti, vendar je bil Alples v fi-nišu boljši. Olimpijine igralke morajo razloge za neuspeh poiskati v lastnih vrstah.
Z. F.
Itas : Iskra 20:28 (12:15)
RIBNICA — Dvorana Športnega centra, gledalcev 100, sodnika Strel in Kern (oba Koper).
ITAS: Štefanišin, Klarič 1, Dragi-čevič, Vuk, Jerič 8, Guštin 6, Bejtovič 3, Saftič 2, Kersnič, Jurkovič, Filipovič.
ISKRA: Jakše, Gorenc 1, Dolar 4, Kegljevič 1, Radovan, Turk 4, Selan 6, Rangus 8, Vide 4, Lužar, Bolte, Kos.
V prvem polčasu so gostiteljice igrale solidno in bile enakovredne rokometašicam Iskre, toda v nadaljevanju srečanja so popustile. Gostje so bile učinkovite predvsem v protinapadih in zasluženo zmagale.
MILAN GLAVONJIČ
Polana : Kranj 21:30 (9:16)
ČAKOVEC — Športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Štros in Kranjc (oba Maribor).
POLANA: Hajdinjak. Horvat 2, Kavaš 1, Bavčič 4, Šermek, S. Hozjan
11, Vugrinec 2, Virag 1, M. Hozjan, Laslo, Utroša.
KRANJ: Jakupovič, Čeferin 6, Orehar 4, Planinšek, Bajrovič I, Ov-senak 1, Kastelic 12, Jeruc 1, Gradišar 4, Martinovič 1.
Kranjčanke, vodilna ekipa v SRL, so po pričakovanju slavile nad ekipo Polane. Zmago so si zagotovile že v prvem polčasu, ko so odšle na od mor s prednostjo sedmih zadetkov. Pri Kranju je izstopala Kastelčeva, pri domačih pa je bila odlična Slavica Hozjan.
FERI MAUČEC
Novo mesto : Cerkno 34:17 (16:8)
TREBNJE — Športna dvorana pri osnovni šoli, gledalcev 50, sodnika Rakovec (Golnik) in Hvasti (Mavčiče).
NOVO MESTO: Hočevar, Abazo-vič 1, Repinc 1, Knafelj c, Žagar, Jakše 9, Kramar 5, Rebolj, Simončič 4, Opruc 10, Pate 4, Butala.
CERKNO: Gruden, Mohorič 2, Velikonja 4, Tušar, Kogoj, Podgornik 9, Koc, Vidmar 2, Sedej, Bevk, Čadež.
Čeprav so mlade in borbene rokometašice Cerknega doživele visok poraz, so pokazale lepo in domiselno igro. Novomeščanke so igrale pametjo, največ zadetkov pa so dosegle s hitrih protinapadov, katerih nosilka je bila prodorna Jakšetova. Glede na prikazano igro, gostje niso zaslužile tako težkega poraza. Pri zmagovalkah sta bili najboljši Jakšetova in Opruce-va, pri poraženkah pa Podgovomiko-'a in Velikonjeva.
Mlinotest : Burja 22:13 (6:7)
Era Šmartno : Branik 19:23 (12:13)
Kranj Mlinotest Branik Iskra Olimpija Novo mesto Buija Polana Era Šmartno Cerkno Itas Kočevje Alples
10
10
10
10
10
9
10
10
10
10
9
10
242:156 252:177 189:178 249:191 247:208 238:197 204:206 193:214 8 189:268 8 158.226 8 180:219 8 164:262
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21* t* m.): Branik — Itas, Cerkno
—	ERA Šmartno, Alples — Novo mesto, Buija — Olimpija,' Kranj
—	Mlinotest, Iskra — Polana.
Slaba forma pred nastopom v ZRN
ZAGREB — Pred odhodom na turnir za svetovni pokal v ZRN so rokometni reprezentanti Jugoslavije odigrali prijateljsko tekmo z Medvešča-kom. Igrali so le 25:25 (10:14), prikazali pa so slabo igro. Obramba 3-2-1 ni bila posebno učinkovita, v napadu pa so igralci pretiravali s samostojnimi akcijami. Strelci: Isakovič 2, Portner 11, Smailagič 2, Uzeirovič 2, Puc 2, Perkovac 3, Kuzmanovski 1, Holpert 2. Pri Medveščaku so bili najučinkovitejši Jarak 8 ter Kljajič in Markovič 6.
Zmaga Dinosa Slovana
RIBNICA — V zaostali tekmi osmine finala pokala mladosti je Dinos Slovan premagal domači Inles z 32:23 (17:11). Najboljši pri Ljubljančanih je bil Vuleta s 7, pri Inlesu pa Matez s 5 zadetki.
I. ZOL — moški
Stavbar MTT : Modriča Optima 3:0 (7, 12, 6)
MARIBOR — Dvorana Tabor, gledalcev 2500, sodnika Aleksič in Nikolič (oba Kraljevo).
STAVBAR MTT: Rožanc, Berlot, Ritlop, Filipančič, Mlakar, Perseta, Klokočovnik, Maučenik, Sosič, Pon-gračič, Topovšek, Kšela.
MODRIČA OPTIMA:	Herdič,
Omeragič, Miloševič, Katanovič, Begzič, Josipovič, Sarvan, Vujičič, Despotovič, Kljajič.
Mariborski prvoligaš še naprej navdušuje ljubitelje odbojke z dopadljivo igro na mreži in \> polju. Tudi tokrat sp povsem nadigrali goste iz Modriče. Že prvi niz je pokazal, da so Mariborčani precej boljši nasprotnik, ki ve, kaj hoče. Njihova borbenost in odlična kolektivna igra lahko navduši še
Stavbar MTT : Partizan 3:0
BEOGRAD — Tekmovalna komisija I. ZOL je razveljavila tekmo I. kola Stavbar MTT : Partizan (3:1) in jo registrirala s 3:0 za Mariborčane. Za Partizana je namreč igral tudi kapetan Matija-ševič, ki pa zaradi prekrška na zadnji tekmi minulega prvenstva letos v 1. kolu ni imel pravice nastopa.
I. ZOL — ženske
C. zvezda : Paloma Branik 0:3 (med tednom)
Željezničar : Rij eku 0:3 (-7, -6, -11)
Vupik : Mladost Monter 0:3 ("■15» “9, —9)
Obilic : Ferijalac Henrija 3:1 (9, 11, -11, 12)
Radnički: Študent 3:0 (1, 3, 4)
Mladost Monter	3	3	0	9:0
Paloma Branik	3	3	0	9-2
Radnički	3	2	1	8:3
Obiltč	3	2	1	7:4
C. zvezda	3	2	1	7:7
Ferijalac Henrija	3 12 4-6
Vupik	3J2	3:6
Rijeka	312	3:6
Študent	3	0	3	2:9
Željezničar	3	0	3	0:9
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Rijeka — Študent, Palo-ma Branik — Radnički, Ferijalac He-mija — Crvena zvezda, Mladost Monter — Obilič, željezničar — Vupik.
Rudi Čajavec : Kakanj 3:2 (-4, 7, 3, -6, 11)
Pakrac Papuk : Novi Zagreb 3:1 (-9, 7, 11, 5)
Jedinstvo Inter.
Željezničar Rijeka
Rudi Čajavec Novi Zagreb Pakrac Papuk Salonit Pionir Metalac Bled Borovo Kakanj
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Salonit — Bled, Novi Zagreb - Željezničar, Pionir - Pakrac Papuk, Metalac - Rijeka, Ka-kanj — Borovo, Jedinstvo Interplet - Rudi Čajevec.
4	4	0	12:2	8
3	3	0	9:0	6
4	3	1	9:6	6
4	3	1	10:7	6
4	2	2	9:7	4
3	2	1	6:5	4
4	2	2	6:8	4
4	1	3	7:10	2
3	1	2	3:8	2
4	X	3	4:9	2
3	0	3	3:9	0
4	0	4	5:12	0
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH
Izzivalec dosega kot beli samo simbolično prednost
Karpov je sicer izboljšal igro kot črni, z belimi figurami pa mu ne uspeva razrahljati tekmečevih pozicij - Kasparov za zdaj mirnejši
OD MAČenA DDCCDKTCn A	^	_*_•	___	,
II. ZOL — moški, zahod
tako razvajenega gledalca. Le v drugem nizu, ko so že vodili 9:4 in 13:8, so nekoliko popustili in gostje so se jim približali le na točko (13:12). Toda zaključek je bil kljub temu na strani Mariborčanov. V tretjem nizu je bilo pričakovati večji odpor Modriče, kajti moštvi sta se na začetku niza večkrat menjavali pri servisu. Toda ko so domači vodili kar z 9:1 in 12:2 so bili gledalci prepričani o njihovi zanesljivi zmagi. Sodnika Aleksič in Nikolič nista imela težkega dela, večkrat >a sta morala miriti treneija Modriče, ti je večkrat po nepotrebnem protestiral. Svojo nalogo sta dobro opravila.
BORIVOJ FERŠ
Partizan : Kolubara 3:0 (3, 8, 11) Vojvodina : Mladost Monter 3:0 (med tednom)
Krajinametaf : Študent Vazduhoplovstvo 3:0 (9, 6, 14)
Bosna : Ljubinje 3:1 (3, 8, -15, 6) Vior Šport : Vardar Tutun 3:2 (10, -13, -7,	11, 7)
Stavbar MTT	2
Krajinametal	2
Vojvodina	2
Vardar Tutum	2
Vior Šport	2
Bosna	2
Partizan	2
Mladost Mont.	2
Modriča Opt.	2
Kolubara '	2
Ljubinje	2
Študent Vazd.	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Modriča Optima — Partizan, Vardar Tutun - Stavbar MTT, Ljubinje — Vior Šport, Študent Vazduhoplovstvo - Bosna, Mladost Monter - Krajinametal, Kolubara Vojvodina.
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
6:0
6:0
6:0
5:4
5:5
4:4
3:3
3:4
3:5
1:6
1:6
0:6
Bled : Jedinstvo Interplet 0:3 (-0, -11, -9)
BLED — Telovadnica OŠ, gledalcev 100, sodnika Opalič (Sisak) in Da-ničič (Reka).
BLED. Torkar, G. Ferjan, S. Ferjan, Veskovič, Kozamernik, Petriček, Humerca, Jerala.
JEDINSTVO INTERPLET: Ele-zovič, Husrefovič, Hadžič, Rejzovič, N. Kurtič, A. Kurtič, Derviševič, Bakovič, Lazič, Ristič.
Odličen servis in blok gostov stat odločila zmagovalca v tej tekmi. Gostje, ki se potegujejo za prvo mesto v ligi, so zlahka osvojili prvi niz. V drugem so se Blejci zbrali in vodili z 9:6, a so bili v končnici preveč neučinkoviti. V zadnjem nizu go gostje z odličnim serviranjem Blejcem onemogočili organizirati napade in poraz je bil neizogiben.
MITJA TORKAR
Rijeka : Pionir 3:1 (10, 4, -10, 10)
REKA — Dvorana Mladost, gledalcev 100, sodnika Krišto in Pajič (oba Breza).
_ RIJEKA: Bolanča, Barič, Brankovič, Lovrinov, Amautovič, Riverič, Franulič, Mileusnič, Drakula.
PIONIR: Vemig, Gregurek, Bralec, Kosmina, Povšič, Črnec, Prah, Berger, Travižan, Pešainovič.
Gostitelji so prišli do zmage veliko težje, kot so pričakovali. Novomešča-ni so se namreč izkazali z izredno borbeno igro, žal pa so naredili preveč napak pri serviranju. Začeli so odlično in celo vodili, zaradi osmih napak pri začetnih udarcih pa so po tem prvi niz izgubili. V dragem so imeli premoč gostitelji in ga zlahka dobili v tretjem pa je spet prišla do veljave borbenost novomeške šesterke. Visoko vodstvo Rečanov so izenačili in z dobro igro znižali rezutlat v nizih na 1:2. V zadnjem nizu so gostje spet delali napek pri servisih in tako zapravili priložnost za izenačenje. Do veljave so prišli izkušeni Rečani, gostje pa so kljub porazu zapustili dober vtis. Posebej sta navdušila Povšič in Prah IVAN PERŠIČ
II. ZOL — ženske, zahod
Bled : Nova Gorica 3:0 (9, 4, 6)
BLED — Telovadnica OŠ, gledalcev 150, sodnika Šonaja in Karčovnik (oba Selnica).
BLED: Mušič, Marinšek, Mevlja, Korošec, Plešec, Domitrovič, Kraigher.
NOVA GORICA: Kamel, Pahor, Gregorič, Strgar, Kuk, Tomšič, Vra-nješ.
Z razgibano in požrtvovalno igro so Blejke v slovenskem derbiju druge zvezne lige nadigrale gostje in osvojile novi točki. Tekma je bila na visoki kakovostni ravni. ŠTEFAN UDRIH
Bled : Dubrovnik 3:0 (2, 12, 6)
BLED — Telovadnica OŠ, gledalcev 50, sodnika Smiljanič (Bihač) in Bartula (Breza).
BLED: Mušič, Marinšek, Mevlja, Korošec, Plešec, Domitrovič, Kraigher.
DUBROVNIK: Kurtič, Novakovič, Boškovič, Barčot, Zvijerkovič, Lisica, Bijelič, Miloševič.
Ekipi sta vnaprej odigrali tekmo 6. kola. Domače odbojkarice so potrebovale pičlih 55 minut, da so dosegle novo zmago. Srečanje je bilo dokaj slabo, gostje pa po igri, ki so jo pokazale, ne sodijo v drugo zvezno ligo.
S. U.
Jedinstvo Elir : Fužinar 3:0 (5, 4, 6)
Kaštela : Cimos Koper 3:0 (9, 7, 7)
Poreč : Dubrovnik 3:0 (4, 7, 14) Progres : Gradačac 3:1 (-12, 15, 14, 6)
Jedinstvo Elir Bled Progres Kaštela Poreč Gradačac Nova Gorica Cimos Koper Fužinar Dubrovnik
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Fužinar — Poreč, Gradačac - Jedinstvo Elir, Nova Gorica — Progres, Koper Cimos — Bled, Dubrovnik - Kaštela.
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
SF;.Y.,I I:A ~ v prostih dneh, zdaj sta bila dva, je tu precejšnje zatišje. Igralca, ki tako ali tako živita odmaknjena v svojih vilah, se se bolj zapreta in »počitek« v glavnem namenjata delu. Karpov se ni odrekel svojemu tenisu, Kasparov pa kolesari in dviga nteži, saj telesna aktivnost sodi v obvezni del priprav za nadaljevanje spopada.
Kacnimv in ramra/cto LL-rr.fl rlr.k:	_i - j , v, , -	.	.	.
Kasparov in Karpov sta hkrati dobila »pozdrav« iz Beograda, bilten velikega turnirja Investbanke. Jasno je, da je to takšno gradivo, ki se ga je treba lotiti takoj. Saj ne da bi lahko kdo komu serviral novost, ki naj bi jo že pred tem uporabil v Centru Sava, takšni časi so že davno in za vselej mimo. Če bi bilo kaj zares zanimivega, pomembnega, bi to zvedela tako-rekoč naslednji hip. Partije si je treba ogledati in nekatere tudi preštudirati zato, ker lahko odkrijejo pot do kakšne nove zamisli, ker lahko nakazujejo rešitve. Jasno, da pod drobnogled ne bo šlo vseh 66 beograjskih stvaritev. Morebiti le desetina, toda tudi to je zelo veliko delo, ki ga v enem vikendu ni mogoče opraviti. Se zlasti ne, ker je tudi tekočih opravil veliko.
To zlasti velja za Karpova. Vtis je sicer, da je* zdaj vendarle poboljšal svojo igro kot črni, toda prednosti, ki jih ima, kadar je beli, se vse bo*j pre-tapljajo le v simbolične. Kasparov je lahko mirnejši, to je vse. Za samozadovoljstvo pa nima razlogov in bi bilo to zares preveliko razkošje.
Ni čisto izključeno, da lahko zelo v kratkem pride do zapletov zunaj šahovnice.
Prireditelji namreč še vedni niso izpolnili temeljnega pogoja: denarja za nagradni sklad še>ni na posebnem računu. Vzrok je že nekaj časa znan. Pri prebiranju določb pravilnika Svetovne šahovske federacije za organizacijo dvoboja za svetovno prvenstvo so
Velemojster Bruno Parma pripravlja za vas:
Temirbajev — Miskalenko, 1987. Črni zmaga.
I. SOL — moški
Triglav : Fužinar 0:3 (-8, -13, -10)
KRANJ — Športna dvorana na Planini. gledalcev 100, sodnika Paul in Habjan (oba Kropa).
TRIGLAV: Hafner, Berčič, Logar, Rus. Mali, Sajovic, Černe, Gatalo, Zupančič. Romšak.
FUŽINAR: Ban, Košak, Skudnik, Pokeržnik, Popič, Pačnik, Urnaut, Plešnik, Gačnik.
Kranjčani so tudi tokrat izgubili srečanje na domačem igrišču, čeprav niso igrah tako podrejene vloge, kot kaže rezultat.	JOŽE JAVORNIK
Po treh porazih zmaga
TRONDHEIM — Po treh porazih na turnirjih za pokal Polar so jugoslovanske rokometašice prvič zmagale. Premagale so Madžarsko s 27:25. Druga izida: Norveška : NDR 25:21, SZ : J. Koreja 24:19. Vrstni red pred zadnjim kolom: SZ in Norveška 8, J. Koreja 4, NDR in Jugoslavija 2, Madžarska 0.
Tudi Novomeščani v prvi ligi
ZAGREB — Na devetem državnem prvenstvu v goju sta si najboljši slovenski ekipi Ljubljana in Kranj zagotovili mesto med najboljšimi, pridružila pa se jim je še ekipa iz Novega mesta, ki je zmagala med dragoligaši.
Rezultati - I. liga: 1. Študent (Niš) 17, 2. Radnički (Kragujevac) 16, 3. Spartak (Subotica) 13, 4. Ljubljana 10, 5. Kranj 5 itd. II. liga: L Novo mesto 22, 2. Gordowa 21, 3. Kranj II 10, 4. Studenc II S, itd.
Prihodnje leto je organizator državnega prvenstva go društvo iz Ljubljane.	D. J.
Partizan Narodni doni : Kočevje 3:0 (13, 3, 9)
LJUBLJJANA — Telovadnica SPŠ, gledalcev 60, sodnika Juijec in Mirnik (oba Ljubljana).
PARTIZAN N. DOM: Slavič, U. Prevorčnik, V. Prevorčnik, Stele, Ža gar, Maracol, Spasojevič.
KOČEVJE: Bradač, Miklič, Polo-vič, Levstik, Planinc, Hvala, Papež, Marinc, Rus.
Ljubljančani so za peto zmago v letošnjem prvenstvu potrebovali manj kot eno uro. Na začetku je bila igra precej izenačena, saj so se gostje uspešno upirali domačim igralcem, ki so v tem delu igre naredili preveč napak. V dragem in tretjem nizu pa so predvsem z odličnimi akcijami na mreži, popolnoma nadigrali borbene goste iz Kočevja.
DEJAN KRESNIK
Agroplod Ljutomer : Brezovica 2:3 (12, —4, 13, -6, -6)
LJUTOMER — Telovadnica OŠ Križevci, gledalcev 100t sodnika In-dest (Mb) in Ošlovnik (Sošt.).
AGROPLOD LJUTOMER: Šo-ster, Šumak, Rajnar, Drvarič, Marič, Puklavec, Štrakl, Pušenjak, Torič.
BREZOVICA: M. Rozman, Erbežnik, G. Rozman, Burger, D. Marinko, Ajdinovič, Novak, M. Marinko, Brumen, Lenarčič, Velkavrh, Hafner.
V dokaj enakovrednem srečanju so z nekaj več spretnosti zmagah odbojkarji Brezovice. Domači so dobili prvi niz po izidu 1:1 pa dokaj srečno še tretjega, saj so gostje v njem že vodili z 12:7. V zadnjih dveh nizih so domači precej popustih, gostujoči igralci pa
prevzeli pobudo in zmagali brez posebnega naprezanja. Njihova zmaga je nekoliko presenetljiva, a povsem zaslužena.
NIKO ŠOŠTARIČ
Titan Kamnik : Topolšica 3:1 (18, -7, 0, 3)
KAMNIK — Telovadnica pri Zdravstvenem domu, gledalcev 200, sodnik Demšar (Kranj).
TITAN KAMNIK: Novak, Mi. Matjan, Ma. Matjan, Korošec, Slabaj-na, Hribar, Obolnar, G. Škorjanc, M. Škorjanc.
TOPOLŠICA: Božič, L. Globač-nik, J. Globačnik, Jezeršek, Šmon, Golob, Plamberger, Lihteneker, Mi-halinec, Tajnik.
Ekipi sta številnim gledalcem prikazali veliko odbojkarskega znanja, tako da so prišli na račun. Gostujoča ekipa se je predvsem v prvih dveh nizih izkazala z odlično igro v polju. V nadaljevanju so odbojkarji Kamnika le strli odpor borbenih gostov in z odlično igro na mreži ter z boljšo telesno pripravljenostjo brez težav osvojili naslednja dva niza.
TONE STELE
Mislinja : Granit 3:1 (-8, 11, 7, 12)
Izola : Šempeter 3:1 (-12, 10, 9, 10)
Mislinja Titan Kam. Part. N. dom Topolšica Fužinar Izola
Brezovica
Kočevje
Agroplod Lj.
Granit
Šempeter
Triglav
5
6 6
5
6 6 6 6 6 6 6 6
15:2	10
16:5	10
15:6	10
11:8	6
12:9	6
12:12	6
9:11	6
10:14	6
10:13	4
9:13	4
6:16	2
2:18	0
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Šempeter — Partizan Narodni dom, Topolšica - Izola, Brezovica - Titan Kamnik, Fužinar - Agroplod Ljutomer, Granit - Triglav, Kočevje — Mislinja; zaostala tekma Topolšica — Mislinja (18. t. m.)
I. SOL — ženske
Krim : Topolšica Kajuh 3:1 (-11, 9, 8, 10)
LJUBLJANA — Dvorana na Ga-ljevici, gledalcev 20, sodnika Ješe in Vidic (oba Lesce).
KRIM; Granber, Stele, Džekič, Popovič, Kurtič, Kerin, Vižintin.
TOPOLŠICA KAJUH: Mevc, N. Stevančevič, Turk, J. Stevančevič, I. Hojak, M. Hojak, Kompan, Godec.
V prvem nizu je bila igra dokaj izenačena, nato pa so pobudo prevzele gostje in povedle z 1:0. V nadaljevanju tekme so domače odbojkarice igrale bolj zbrano in z učinkovitimi akcijami na mreži ter odličnimi servisi zmagale v preostalih treh nizih.
VERONIKA STELE
Partizan Črnuče : Partizan Tabor 0:3 (-8, -10, -2)
LJUBLJANA — Telovadnica OŠ Maks Pečar, gledalcev 70, sodnik Kušar (Brezovica) in Vukovič (Portorož).
PARTIZAN ČRNUČE: Hrovatič, Lenčič, Šergan, Kunstelj, Gorenc, Strajnar, Mauser, Zupan, Muhič, Medič.
PARTIZAN TABOR:	Lenart,
Breznik, Pust, Kožar, Erman, Bavdek, Gregorič, Rovšek, Plut, Perko, Vidic.
Odbojkarice Partizana Tabor so v dokaj borbeni tekmi ugnale tekmice predvsem po zaslugi bolje organiziranih napadov in učinkovite igre na mreži. Domače so igrale živčno, želja po uspehu pa je bila ob napakah v obrambi in slabem bloku premalo za zmago.
ANDREJA KOČAR
Triglav : Kočevje 2:3 (-4, -7, 13, 12, -12)
KRANJ — Športna dvorana na Pia-nini, gledalcev 100, sodnika Paul in Habjan (oba Kropa).
TRIGLAV: Rant, Robas, Potočnik, Baudek, Rodežnik, Kristan, Vo-jičič, Žibert.
KOČEVJE: M. Kočevar, Levstik, Klun, Drobnič, Ibrahimovič, Ahac.
Srečanje je bilo enakovredno, gostje so na koncu zbrale več moči in zmagale.
JOŽE JAVORNIK
Rogoza : Ljubno 3:0 (5, 9, 10)
Mislinja : Paloma Branik ml. 1:3 (-11, 14, -5, -9)
Rogoza	6	5
Krim	6	5
Kočevje	6	5
Part. Tabor	6	3
Topolšica K.	6	3
Ljubno	6	3
Mislinja	6	2
Part. Črnuče	6	2
Paloma Br. ml.	6	1
Triglav	6	1
17:5 16:7 15:8 13:11 10:12 11:13 4 12:12
4	8:16
5	8:16
5	7:17
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Partizan Tabor — Triglav, Topolšica Kajuh — Partizan Črnuče, Ljubno — Kran, Paloma Branik ml. — Rogoza, Kočevje — Mislinja.
prezrli določilo, ki govori, da so izplačila čista, torej brez davščin. Nagradni sklad je več kot 2 milijona dolarjev (prišteti pa je treba še manjše vsote za drage honorarje) in torej manjka pol milijona dolarjev (davek je namreč kar 24,4-odstoten). To pa ni simbolična vsota in čez noč jim je ni uspelo izvrtati. Težave so večje tudi zato, ker skorajda ni stroška, ki bi bil na pričakovani ravni. Malodane vsaka postavka je tišja od načrtovane. V iskanju kakršnihkoli, tudi boij ali manj simboličnih reditev so prireditelji uradni bilten, ki je bil do 12. partije v dokaj velikih količinah na voljo zastonj, zdaj začeli prodajati. S 50 pezetami (okoli 450 din), kolikor računajo .za izvod, si sicer ne bodo kaj prida pomagali, toda vsaj en strošek jim ne bo prebijal več okvirjev . . .
Kot rečeno je rok za nakazilo de-natja že davno potekel, potrpljenja je še vedno dovolj, prav dolgo pa tudi ne more več trajati. Prireditelje bo treba stisniti za grlo, če ne bo šlo drugače, tudi tako da bo zabolelo in da bo odmevalo.
Pa to samo bolj mimogrede. Na šahovskem področju je tu precejšnjo pozornost vzbudil naš velemojster Ljubojevič (v Španiji je zelo priljubljen, tu pa, ker je napol Andaluzijec, živi namreč v Linaresu, še tolikanj bolj), ki je prišel na vrsto za svoje tri komentarje. Zadovoljni so vsi: prireditelji, ki nimajo težav s ptevajalci (tu so vselej problemi, saj se tisti, ki izvrstno obvladajo jezik, lovijo v šahu ali pa obratno, da šahisti ne znajo preliti vsega besednega soka) in pa občinstvo, saj je »Ljuba« duhovit in tudi ne laska. Naravnost pove tisto, kar misli in to jim je zelo všeč, zato bi ga najraje obdržali, vendar pa jim to preprečujejo že sklenjeni dogovori z dragimi, saj naj bi se kot komenta-toiji do konca zvrstili še Talj, Smislov, Korčnoj in Čiburdanidzejeva.
BORIS KUTIN
Mc Kay - Condie, 1984. Beli zmaga.
London

MJUfšMt
ima
m
Seirawan — Kogan, Filadelfija 1986. Beli zmaga.
Zadnje rešitve: Andrr s — Perez:
1. Dd7! Dd7 2. Lf6 Kh6 (2.. . Kg8 3. Se7 De7 4. Te8 Td8) 3. g5 Kh5 4. Sf4 Kh4 5. Kh2 Lf2 6. g3 Lg3 7. Kg2 1:0.
Ivanov — Grigorov: 1. Th4! Kh4 (1 . . . gh4 2. Dg6 mat) 2. Dh7 Dh5 (2 . . . Kg4 3.' Dh3 mat) 3. fg3 Kg4 4. Dd7 Tf5 5. Ddl 1:0. Kiselev — Piskov: 1 . . . Dg7 2. Kh5 (2. Kf5 Te5! 3. De5 Dg6 mat) Th2 3. Th4 Td2! 4. De6 Td5 5. Dd5 Dg6 mat.
KOMENTAR TEDNA
V
Ze danes konec seviljske tradicije?
Dvoboj je v drugi polovici. Prednost svetovnega prvaka Kasparova je precejšnja: ima točko več kot nasprotnik, za obrambo naslova pa mu zadošča že neodločen rezultat. To je ogromno, vendarle pa je za nami samo prva partija drugega dela in dokazov, da se v tem obračunu lahko zgodi marsikaj, je več kot dovolj. Spomnimo se samo Leningrada, potem ko je londonski del tretjega dvoboja potekal relativno mirno, (samo tri odločene partije in minimalno vodstvo Kasparova) je šampion po selitvi v domovino dobj^ zapored obe svoji partiji z belimi figurami in dosegel vodstvo s tremi točkami, razlike. Bilo je 9,5:6,5 in vse je bilo videti odločeno. Toda Karpov je vendarle zmogel toliko moči, da je s tremi zaporednimi zmagami izenačil. Gledano v tej luči je torej prvakovo sedanje vodstvo skorajda simbolično. Toda prav gotovo tudi drži da takšni siloviti preobrati, kot je bil leningrajski, ne morejo biti pravilo, da so vendarle samo velike izjeme.
Vse je možno. Bo v ponedeljek konec seviljske tradicije, da treh remijev zapored še ni bilo. Kasparov bo zanesljivo skušal izkoristiti prednost prve poteze, vendar ne po vsej sili. To je zdaj zelo očitno. Napad — da, zaostrovanje — da, tveganje — samo če ni preveliko. To zanj velja zdaj ne glede na barvo figur. Vsiljuje se sicer misel, da gre za nekakšno posnemanje taktike iz prvega dvoboja, ko se je s tem, ko je~ popolnoma omrtvil igro, rešil in ne le izplaval iz poloma (ni bilo malo takih, ki so takrat verjeli, da hoče Karpov premagati nasprotnika s 6:0, da bi ga na ta način dotolkel, tako kot je na primer Fisher v svojem zaletu na šahovski Olimp s takšnim rezultatom »upokojil« najprej Tajmanova, potem pa še Larsna), šaj se ne izmika boju, očitno pa je to taktika, ki je narekuje trenutno vodstvo. Zakaj naj bi hodil po robu, če mu ni treba? Kasparov se tu predstavlja spet v drugačni luči kot prej, od ihtavega mladeniča, ki je jeseni 1984 padal pod ostrino svoje kose, se je spremenil v prvaka (za osvojitev šampionskega naslova v dvoboju s Karpovom je najzaslužnejši moj trener Karpov - tako nekako je zmagovalec drugega dvoboja skušal v prispodobi prikazati, da mu je tekmec v prvem spopadu razkril vse svoje slabe točke), ki je zdaj razdelal tudi povsem drugačen pristop k igri.
Prej ne bi mogli od njega nikdar pričakovati, da se bo hote spustil v pasivno pozicijo, brez možnosti za aktivno ustvarjanje, da bo igral le na dve karti: na remi in tekmečevo napako. Toda Kasparov kot črni dela natanko to: tekmecu prepušča praktično vse, samo zmage ne. In za igralca njegovega temperametna, pristopa k šahu. takšna odločitev vsekakor ni bila preprosta, ta preobrat je rezultat natančnega študija in tudi zaupanja
Za razmišljanje kaj bi, če bi. .., torej ugibanja na temo v zvezi s fatalno 11. partijo, zdaj ni časa; sploh pa to nikomur nič ne koristi, saj je edino pomembno tisto, kar je - trenutni rezultat, razmerje sil, kakršno pač je. (Pa vendarle samo mimogrede: na televiziji sta, kajpak ločeno, oba akterja orisala svoje videnje te partije oziroma napake. Karpov je rekel, daje imel jasno prednost, da pa ga je zapeljala navidezna enostavnost in harmonija potez, ki so ga povlekle v akcijo, namesto da bi mimo stopnjevali pozicijski pntisk m nadaljevali tako, kot je začel - igro na najdaljšo progo. Kasparov je bil precej bolj kratek, dejal je, da ne razume, kako je mogoče narediti takšno napako. . .). Tudi če je bila to odločilna partija v dvoboju, se zaradi tega ne bo nič spremenilo. Karpov mora najti način kako v nasprotnikovem obrambnem zidu narediti tako vehko luknjo, da bo skoznjo tudi kaj prišlo, da bo njegov trud tudi poplačan.
Mala ali velika prednost med partijo ali pa tudi ob koncu ne šteje nič. Ce bi bil to boks, če bi partije ocenjevali sodniki, bi bilo drugače, bi imelo svoj smisel. Zdaj pa ga nima. Očitno je, da mora bivši šampion v programu, ki ga je pripravil za dvoboj, regulator ostrine pomakniti na višjo stopnjo...
V vsakem primeru pa se bo zdaj začelo stopnjevati zanimanje, vsaka naslednja partija bo pomembnejša. Živčna napetost bo od dneva do dneva večja. Ofenzive ah pa vsaj manjši obračuni v tej smeri so zanesljivo na obzorju.' Dogovora, da se strani med seboj med dvobojem ne bosta prerekali, da velja staro grško olimpijsko načelo, nihče ni niti poskušal kršiti. V endar pa je to sporazum le med prvakovim in izzivalčevim taborom ter Svetovno šahovsko federacijo. Svobodni strelci tu niso vključeni. In eden se je pojavil te dni s člankom, ki ga je napisal dopisnik španske agencije iz Moskve. Obudil je zgodbo o Karpovu in zahodnonem-škem novinarju Jungwirthu, zgodbo, ki je že zaradi vsote, gre za okoli 450.000 mark. kolikor naj bi Karpov dobil pri nekem poslu z računalniki, še bolj pa zaradi vsebine, dvignila obilo prahu. Karpovu doslej ni bilo moč ‘ očitati niti najmanjšega nelegalnega delovanja, in bilo je v ostrem protislovju z vsem, kar je kdajkoli govoril. Bivši šampion je potem, ko je bilo dvoboja konec, (jasno da je vse skupaj prišlo na dan, medtem ko se je bojeval za šahovnico) dokazal, da gre za konstrukcijo. To da zdaj pogrevajo staro jed, ni naključje, ne more biti. Zato tisti, ki radi prisluhnejo nenavadnostim — pozor! V zvezi s seviljskima mušketirjema bo v tem mesecu gotovo še mnogo »novega«.. .	BORIS KUTIN
Alpsko smučanje
SVETOVNO PRVENSTVO 1987
(25. 1,—8. 2., Crans-Montana)
Moški - smuk: 1. Peter Miiller (Švica) 2:07,70 2. Zurbriggen (Švica) 2:08,13, 3. Al-piger (Švica) 2:08,20, 4. Heinzer (Švica) 2:08,34, 5. Boyd (Kanada) 2:08,50, 6. Mahrer (Švica) 2:09,6 slalom: 1. Frank VVorndl (ZRN) 1:54,63, 2. Mader (Avstrija) 1:54,82, 3. Bitt-ner (ZRN) 1:55,03, 4. Girardelli (Luksem-burg) 1:55,1, 5. Štenmark (Švedska) 1:55,60, 6. Križaj (Jugoslavija) 1:55,69, 14. Benedik 1:56,57, 15. Petrovič 1:57,71, brez uvrstitve 2an, veleslalom: 1. Pirmin Zurbriggen (Švica) 2:32,38, 2. Girardelli (Luksemburg) 2:32,45, 3. Tomba (Italija) 2:33,13, 4. Strolz (Avstrija) 2:33,21, 5. Stuffer (ZRN) 2:34,27, 6. Eder (ZRN) 2:34,30, 12. Petrovič 2:34,96, 20. Žan 2:38,85, 2). Benedik 2:38,99, brez uvrstitve Cižman, superveleslalom: 1. Pirmin Zurbriggen (Švica) 1:19,33, 2. Girardelli (Luksemburg) 1:20,80, 3. Wasmeier (ZRN) 1:21,08, 4. Stock (Avstrija) 1:21,28, 5. Strolz (Avstrija) 1:21,44, 6. Erlacher (Italija) 1:21,83, 14. Čižman 1:22,91, 19. Petrovič 1:23,30, kombinacija: 1. Marc Girardelli (Luksemburg) 28,27, 2 Zur-bnggen (Švica) 30,54, 3. Mader (Avstrija) 41,96, 4. Gstrein (Avstrija) 42,34, 5. Wasmei-er (ZRN) 48,15, 6. Strock (Avstrija) 85,92, zenske - smuk: 1. Maria Walliser (Švica) 1:43 80, 2. Figini (Švica) 1:44,11, 3. Mosenlec-ner (ZRN) 1:44,86, 4. Kiehl (ZRN) 1:45,06,
5 Graham (Kanada) 1:45,10, 6. Eder (Avstri-,T45,31, slalom: 1. Erika Hess (Švica) 1:33,30, 2. Steiner (Avstrija) 1:33,53, 3. Svet 1:34,39, 4. Buder (Avstrija)
1	z Fernandez-Ochoa (Španija)
1:35,05 6. M. Mogore (Francija) 1:35,19, 14. Leskovšek 1:39,31, brez uvrstitve Dežman, veleslalom: 1. Vreni Schneider (Švica) 2:21,22, 2. Svet (Jugoslavija) 2:21,79, 3. Walliser (Švi-
ca) 2:23,51, 4. Figini Švica) 2:23,77, 5. Fer-nandez-Ochoa (Španija) 2:23,88, 6. Kiehl (ZRN) 2:23,92, 22. Leskovšek 2:26,96, 27. Dežman 2:28,35, superveleslalom: 1. Maria Walliser (Švica) 1:19,17, 2. Figini (Švica) 1:20,18, 3.v Svet (Jugoslavija) 1:20,23, 4. Schneider (Švica) 1:20,25, 5. Eder (Avstrija) 1:20,65, 6. Armstrong (ZDA) 1:21,07, kombinacija: 1. Erika Hess (Švica) 15,32, 2. Eder (Avstrija) 18,66, 3. McKinney )ZDA) 24,41, 4. Schneider (Švica) 36,49, 5. Wachter (Avstrija) 36,70, 6. Figini (Švica) 52.31.
SVETOVNI POKAL 1986/87 Skupna uvrstitev — moški:
1. Pirmin Zurbriggen (Švica) 339, 2. Girardelli (Luksemburg) 190, 3. Wasmeier (ZRN) 174, 4. Gaspoz (Švica) 153, 5. Pramotton (Italija) 139, 6. Stenmark (Švedska) 134, 7. Stock (Avstrija) 97, 8. Erlacher (Italija) 94, 9. Miiller (Švica) in Križaj (Jugoslavija) 90, 11. Alpiger (Švica) 87, 12. Heinzer (Švica) 84, 13. Mader (Avstrija) 83, 14. Strolz (Avstrija) 81, 15. Tomba (Italija) 76, 16. Mair (Italija) 74, 17. Bittner (ZRN) 59, 18. Mahrer (Švica) 66, 19. Wenzel (Liechtenstein) in Nierlich (Avstrija) 63, 21. Wimsberger (Avstrija) in Boyd (Kanada) 57, 23. Totsch (Italija) 55, 24. VVorndl (ZRN) in Eder (ZRN) 53, 26. Berthold (Avstrija) in Benedik (Jugoslavija) 49, , 28. Resch (Avstrija) 48, 29. Kohlbichler (Avstrija) 47, 30. Stuffer (ZRN) 45, 34. Petrovič 38, 61. Čižman 13, 95. Bergant 2.
Uvrstitve po disciplinah — smuk: 1. Zurbriggen 125, 2. Miiller 105, 3. Heinzer 90, 4. Was-meier 83, 5. Mair 82, 6. Alpiger 79, 7. Mahrer 68, 8. Boyd 62, 9. Wimsberger 57, 10. Stock in Girardelli 56; slalom: 1. Križaj 105, 2. Stenmark 96, 3. Bittner 78, 4. Gaspoz 71, 5. Benedik 55, 6. Berthold 54, 7. Kohlbichler 52, 8. Mader 42, 9. Bouvet 41, 10. Nilsson 35, 11. Petrovič 32; veleslalom: 1. Zurbriggen 102, 2.
---- SLOVENSKI ŠPORTNI ALMANAH
Gaspoz 102, 3. Pramotton 95, 4. Strolz 66, 5. Girardelli 65, 6. Wasmeier 59, 7. Stenmark 58 8. Erlacher 57 9. Tomba 52, 10. Mayer (Avstrija) 39, 20. Cižman 13, 27. Petrovič 6, 34. Bergant 2, superveleslalom: 1. Zurbriggen 85 2. Girardelli 65, 3. VVasmeier 50, 4. Erlacher 44, 5. Stock 42, 6. Renoth (ZRN) in Mader 39 8. Pramotton 28, 9. Eder 26, 10. Hinterseer (Avstrija) 24.
Skupna uvrstitev — ženske:
Maria VVallisser (Švica) 269, 2. Schneider (Svtca) 262, 3. Oertli (Švica) 206, 4. Hess (Švi-1a6Y, 5- Figini (Švica) 162, 6. McKinney (ZDA) 127, 7. Svet (Jugoslavija) 125, 8. Fer-™"dl;^hoa (Španija) 121,9. Wolf (Avstrija) 119.10. Quittet (Francija) in Kiehl (ZRN) 118, 12. bchmtdhauser 112, 13. Gerg (ZRN) 109 14. Wachter (Avstrija) 107, 15. Graham (Kanada) 76, 16. Kirchler (Avstrija) 74, 17. Mosen-lechner (ZRN) 69, 18. Nilsson (Švedska) 67, J?'	(Avstrija) 63, 20. Steiner (Avstrija)
62, 21. Maierhofer (Avstrija) 57, 22, Arm-strong (ZDA) 51, M. Mogore (Francija) 50, 24. Percy (Kanada) 49, 25. Buder (Avstrija) 48 26. Ladstatter (Avstrija) 40, 27. Sforza (Italija) 38, 28. Hacher (ZRN) in Haas (Švica) 35, 30. S trobi (Avstrija) 33, 59. Dežman 11, 77. Šarec 3.
Uvrstitve po disciplinah — smuk: 1. Figini 93, 2. Walliser 90, 3. Graham 86, 4. Mosen-lechner 71, 5. WoIf 61, 6. Kiehl 35, 7. Oertli 33, 8. Kirchler 32, 9. Quittet 31, 10. Grafner 30, slalom: 1. Schmidhauser 110, 2. McKinnev 99, 3. Hess 97, 4. Schenider 84, 5. Oertli 77, 6 Steiner 74, 7. Maierhofer 67, 8. Nilsson 66, 9. Svet 55, 10. Buder 53, 25. Dežman 11; velesla-lom: 1. Walliser in Schneider 120, 3. Feman-dez-Ochoa 78, 4. Hess 62, 5. Figini 55, 6. Svet 51, 7. Gerg 48, 8. Kiehl in Oertli 42, 10. Quit-tet in McKinney 30, 36. Šarec 3; superveleisa-l°m: 1. VValliser 82, 2. Ouittet 57, 3. Kiehl 52 4. Oertli 49, 5. Wachter 47, 6. Schneider 44, 7.
Slovenska športna zveza na Koroškem: z mladim odborom v uspešno prihodnost
Na občnem zboru o položaju športne dejavnosti med Slovenci na Koroškem in tudi o bodočnosti SŠZ same - Po 17 letih plodnega dela se je poslovil dosedanji predsednik Danilo Prašnik — Zdaj Ludvik Druml
CELOVEC — Kako pomembno je, da imajo slovenski športni klubi na Koroškem možnost vključiti se v svoji krovni Slovenski športni zvezi, dokazujejo številni primeri tudi iz zadnjih let: prav zaradi dejstva, da jim pomaga Slovenska športna zveza pri koordinaciji terminov in pri izobraževanju kadrov — seveda ob tehtni in pomembni pomoči Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije — se je slovenskim športnim društvom na Koroškem uspelo uvelja--viti vsaj na organizacijskem področju na Koroškem, da ne rečemo avstrijskem vrtan.
O tem pričajo n. pr. kakovostne namiznoteniške prireditve, ki jih prireja Športno društvo iz Sel skupno z NTK Celovec (letošnji novoletni turnir je bil najmočnejši v vsej Avstriji, imenovana kluba pa sta skupno izvedla tudi dvoboj Avstrija—Belgija za evropsko ligo____), pa tudi šte-
vilne druge prireditve — bodisi sankaške tekme, bodisi za Koroško edinstvene prireditve v smučarskih skokih...
Prav na ta dejstva je opozoril tudi dosedanji predsednik Slovenske športne zveze Danilo Prašnik na četrtkovem občnem zbora Športne zveze. Prašnik, ki je bil opravljal funkcijo predsednika celih 17 let, je ob tej priložnosti lahko zabeležil tudi pozitiven razvoj predvsem v športnih panogah, ki doslej še niso bile tako močno razvite — ne med večinskim narodom, ne med slovensko manjšino na Koroškem. Pa tudi na uspehe je lahko opozoril, saj izhaja iz vrst slovenskih športnih društev na Koroškem mnogo koroških prvakov, da uspehov skakalcev iz Zahomca niti ne omenjamo posebej.
Ob uspehih pa je seveda potreben tudi pretres težav in še nerešenih problemov: tako Slovenska športna zveza na Koro-
Andrej Arko
Prav gotovo v Sloveniji ni teles-novzgojnega organizatorja ah športnika. ki ne bi bil poznal Andreja Arka in njegovega zagnanega dolgoletnega ustvarjalnega dela. Zato je tem hujša bolečina vseh ob krutem spoznanju, da ga ni več, ostal pa bo spomin na zmeraj in povsod priljubljenega teles-nokulturnega delavca, njegovo šega-vost in seveda uspehe v telesni kulturi in življenju nasploh.
V Ribnici na Dolenjskem je 1905 privekal na svet in rojenice in sojenice so mu že tedaj vcepile ljubezen do telesnih vaj. do športa. V' rani mladosti je Andrej Arko že sodeloval na prireditvah kot tekmovalec m pozneje kot organizator v Ribnici in Ljubljani Po študiju je bil župni prednjak. po nastopu službe pa je bil član društev Sokola Otočac. Oguhn. Celje in Prevalje — član UO in načelstev, vodnik.
škem še vedno nima poklicnega delavca, ki bi lahko delovanje še bolj strnil in postavil na višjo kakovostno raven. Poleg tega pa manjka slejkoprej tudi višjekva-lificiran kader trenerjev in vodij raznih sekcij, nenazadnje pa primanjkuje prav za take dejavnosti tudi ustrezna finančna podlaga.
Po daljši razpravi o trenutnem stanju slovenskega športa na Koroškem je občni zbor Slovenske športne zveze razpravljal tudi o bodočnosti zveze same. Že od vsega začetka je bilo namreč jasno, da bo Danilo Prašnik oddal predsedniško mesto pa tudi nekateri dragi odborniki so izrazili željo, da bi jih nasledili mlajši, morda še prizadevnejši športniki. To usmeritev so potrdile tudi volitve novega predsedstva oziroma odbora Slovenske športne zveze, saj je najstarejši član predsedstva star šele 33 let, štiričlansko predsedstvo pa tudi po svojih lastnih športnih dejavnostih predstavlja pomemben prerez skozi težiščno delo slovenskih športnih klubov na Koroškem. Novi predsednik, Ludvik Drami prihaja iz skakalnega centra Zahomc, njegov namest-
NA ČELU SŠZ - Ludvik Druml.
nik Andrej Mohar je vodja in igralec namiznoteniškega kluba v Celovcu, tajnik Franci Rulitz je eden vidnejših slovenskih ša-histov na Koroškem, Aleš Šimenc, ki je bil izvoljen za blagajnika, pa je strokovnjak na področju bančništva, hkrati pa vsestransko uveljavljen na raznih športnih igriščih. Okoli teh štirih imenovanih članov predsedstva Športne zveze je izbranih še 12 odbornikov in odbornic, ki vsi aktivno ali vsaj organizacijsko sodelujejo v svojih krajevnih športnih društvih. Prav ta sestava zagotavlja tudi uresničitev največje želje Slovenske športne zveze, da bi se kvaliteta delovanja še izboljšala, hkrati pa da bi tudi nemško govoreča javnost še močneje izvedela za športno de-
javnost slovenske manjšine na Koroškem. »V tem pa je tudi eden naših največjih ciljev,« je povedal novoizvoljeni predsednik Drami ob zaključku občnega zbora, »saj imajo napadi na naše šolstvo tudi posledice za naše športno delovanje. Toda prav na tem področju imamo tudi možnost, da dokumentiramo, da se ne damo potisniti v geto. Prav z našim športnim delovanjem lahko bistveno prispevamo k boljšemu sožitju in k enakopravnemu razvoju narodne skupnosti. Zato bo tudi važna naloga, da bomo našli tudi čim širše sodelovanje s klubi, v katerih se športno udejstvujejo nem-škogovoreči sodeželani.«
Pred podelitvijo trimskih priznanj na Vrhniki
VRHNIKA — Zveza telesnokultur-nih organizacij Vrhnika vabi vse športnike, ki so sodelovali na trimskih akcijah, da pridejo na ZTKO Vrhnika, Tržaška 9 ah po tel. 751-484 sporočijo naslov in število akcij, ki so jih opravili v letu 1987. Akcije so bile: občinsko prvenstvo v veleslalomu, občinsko prvenstvo v smučarskih tekih, kolesarjenje v Podlipo, pohod na Ključ, tek in pohod po mejah KS Drenov grič, gozdni tek Ulovka in jesenski kros za šolske otroke.
Zlato priznanje prejmejo kandidati, ki so še udeležili vseh akcij. Srebrno priznanje tisti, ki se je udeležil petih akcij, bronasto priznanje pa je za udeležbo na treh akcijah.
Zaključek in podelitev priznanj bo v soboto, 21. t. m. v Osnovni Šoli Ivan Cankar na Vrhniki, zato naslove sporočite do 16. t.m.
POSEBNO PRIZNANJE DANILU PRUŠNIKU — Na občnem zboru je predsednik ZTKOS Ivo Zor^ijdf^no^^delilK°sedf!0 P™na"je slovenske krovne telesnokulturne organizacije dosedanjemu Wiegele in Ivko Ferm. (Foto: Andrej Mohar)	pr j so z leve. dr. Janko Wtegele, Franci
Združevanje moči - kažipot v prihodnost
Ustanovili so kolesarski odbor primorsko-notranjske regije - Skupne selekcije
IDRUA — Kolesarski delavci Primorske in Notranjske so pred dnevi na pobudo KK Sloga 1902 ustanovili regijski odbor, ki naj bi povezal vse kolesarske klube obeh območij, v njem pa naj bi se dogovarjali za skupne akcije za nadaljnji razmah kolesarstva v tem delu Slovenije. Na čelu regijskega odbora sta vodstveni in strokovni svet, ki naj bi skrbela za strnjevanje prga-nizacijskih in strokovnih moči na podlagi ustreznih programov. S tem pa bi postopoma krepili tudi gmotno podlago te vse bolj priljubljene športne panoge. Ustanovitvenega sestanka, na katerem so najprej predstavili razvojni program kolesarstva na Slovenskem (na tem tudi temelji zamisel o skupnem delu), seje udeležilo okoli 30 kolesarskih delavcev in strokovnjakov KD Sloga 1902, KK Nova Gorica, KK Piran, KK Soča Koba-ridinKK Gradišče Cerknica. Eden izmed najpomembnejših sklepov ustanovitvenega sestanka je bil prav dogovor za organizacijo poletne pionirske kolesarske šole. Ena od prvih nalog naj bi bil tudi dogovor o skupnih selekcijah primorsko-notranjske regije
BRANE TERNOVŠEK
Novomeščani so lahko za zgled
Predsedstvo Partizana Slovenije ocenilo uresničevanje nalog — Sodelovanje s Hrvatsko
LJUBLJANA — Predsedstvo Partizana Slovenije je na petkovi seji največ pozornosti namenilo oceni uresničevanja nekaterih najpomembnejših nalog v letošnjem letu in s tem v zvezi opredelilo tudi smernice za dejavnost v prihodnje. Zavzelo-se je tudi za čimprejšnji sklic skupne seje s predsedstvom Partizana Hrvatske, na katerem bodo obravnavali modele športnorekreativne dejavnosti v krajevnih skupnostih, ki jih je pripravila FTK v Zagrebu.
Člani predsedstva so med drugim ugodno ocenili letošnje srečanje Partizana Jugoslavije v Novem mestu. Še posebej so pohvalili dobro pripravlje-
no strokovno tribuno. Ob tem pa so ugotavljali, da se ob takih manifestacijah organizatorji srečujejo s skoraj nepremostljivimi finančnimi zagatami, kar jim močno otežuje, da bi se osredotočili na vsebinske vidike. Prav zato Novomeščani v vseh pogledih zaslužijo priznanje.
Z zadovoljstvom so na seji ugotovili, da so bili letošnji tečaji v bazi Partizana Slovenije v Mozirju dobro obiskani, udeleženci pa so ugodno sprejeli tudi izpopolnjene programe, FTK v Ljubljani, s katero bo treba še tesneje sodelovati. FTK že pripravlja programe za leto 1988 za šolanje in izpopolnjevanje vseh vrst strokovnih kadrov.
V zvezi z akcijo Športno rekreacijo v vsako KS, ki poteka že šesto leto, so na seji menili, da bi jo kazalo obogatiti tudi z izkušnjami iz drugih okolij. Partizan Slovenije pravkar pripravlja
AAL v bližnji zimi $ štirimi teki na smučeh, prvi 3. januarja
Ob zgomjeziljskem maratonu in teku treh dežel pod skupno streho še teka v Forni A vol tri in maraton Yassa na Pokljuki
LJUBLJANA — Tradicionalni smučarski sejem na Gospodarskem razstavišču je bil tudi letos kot nalašč pripraven tudi za to, da so organizatorji velikih smučarskih tekmovanj predstavili širši javnosti svoje načrte za zimo 87/88. Med njimi so posebno zagnani vselej tudi organizatorji velikih, množičnih prireditev v teku na smučeh, med katerimi zavzamejo privlačno mesto že uveljavljeni teki ob tromeji, združeni v Alpe-Adria-Loppet, ki so ga smučarski delavci ustanovili po zgledu Worldloppeta in Euroloppeta.
povedali na tiskovni konferenci med smučarskim sejmom na GR, na srečanju pod okriljem Yasse in a K Snežinka iz Ljubljane, pričakujejo množično udeležbo, vsi tudi iz tujine.
telovadec in tekmovalec, delal je tudi med smučarji v Ribnici in Ljubljani, kolesarji in strelci in drugimi. Okupacija ga je zatekla v Prevaljah, kjer se je 1942pridružil NOB. Po osvoboditvi je ustvarjalno delal na Koroškem in pozneje v Kočevju (od 1949). spet med tel jvadci in smučarji. Še posebne zasluge ima Andrej Arko za gradnjo doma telesne kulture v Kočevju: kot član treh gradbenih odborov je edini med vsemi delal od začetka do konca. Sicer pa zlepa ne bi našli organizacije ali foruma na občinski in republiški ravni, v kateri Andrej Arko ne bi sodeloval in delal vse do visoke starosti. Za svoje neumorno delo je dobil številna odlikovanja in priznanja raznih telesnovzgojnih zvez Slovenije in Partizana Jugoslavije in drugih organizacij (TZJ. AMZS itd.)
Ljudi, kakršen je bil Andrej Arko. nimamo veliko: zato bo težko zapolniti vrzel, ki je nastala ob bolečem slo-
Alpe-Adria-Loppet (AAL) prav letošnjo zimo doživlja novo izdajo. Iz kroga množičnih prireditev sta izstopila smučarska kluba v Dollachu in Heilingenblutu z Glocknerskim tekom, zato so se morali organizatorji ozreti po drugih partnerjih. Tako lahko z veseljem zapišemo, da bodo imeli tekači »n tekačice na smučeh odslej na izbiro več mednarodnih prireditev v okviru AAL. V programu sta ostali zelo priljubljeni prireditvi (12.) zgor-njeziljski maraton 3. januarja (50 in 20 km) v Kotschach—Mauthenu in Tek treh dežel ali Ski-Tour 3 21. februarja (na 30 km) s Startom v Kranjski Gori in ciljem v Podkloštru. Na novo pa so v družino AAL sprejeti Interski Fondo Carnia (20 km) in Fomi Avoltri v Italiji in naš maraton Yassa na Pokljuki (21 in 42 km), ki bo v prihodnjem letu slavil desetletni jubilej (20. marca). Koroški, italijanski in slovenski tekači in tekačice na smučeh z njimi pa tudi drugi iz evropskih držav, ki jih mikajo posebnosti, kakršen je tek iz Jugoslavije čez Italijo y Avstrijo, imajo tako več izbire. Vsi organizatorji, tako so
TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Tudi na stopnicah vadba zaleže, če že ne moremo v naravo...
Kdor se je odločil za zdrav način življenja, si privošči vsak dan kake pol ure športne rekreacije. Včasih več, včasih manj. Najmanj, kar lahko stori, je hitrejša hoja po opravkih ali pa nekaj minut jutranje telovadbe.
Ko je v tednih pred zimo slabo vreme in ne moremo na gozdna pota, pomenijo tudi hišne stopnice ugodno priložnost za krepitev srca in nožnih mišic. V naših sestavkih o telesni kulturi za vsakogar že lep čas in vendo znova priporočamo, da bi ljudje, ki živijo brez športa, trenirali vsaj v obliki hoje po opravkih in še posebej vzpenjanja po stopnicah.
Treniranje po stopnicah priporoča tudi znani zagovornik jogginga dr. Kenneth Cooper. Seznanili vas bomo z njegovim programom vadbe, ki velja za osebe, stare od 30 do 39 let. Cooperjevo vadišče m visoko, omejeno je na deset stopnic, ki so visoke od 15 do 18 cm. Naloga je v tem, da se hitro vzpenjate in nato hitro sestopate. Gre potemtakem za mišično moč, pa tudi za urnost. Tempo je kar zahteven: po petkrat gor in dol v 60 sekundah. Seveda se je treba poprej ogreti. Vaditi je treba dan za dnem, teden za tednom. Vsak teden mora biti tempo vzpenjanja in sestopanja za spoznanje hitrejši. V štirinajstem tednu redne vadbe morate biti že tako utrjeni. da lahko tečete po stopnicah gor in dol kar 13 minut brez vmesnega počitka.
Vzpenjanje po stopnicah priporočajo tudi angleški zdravniki. Po neki raziskavi povzemamo, da je za vzdrževanje dobre kondicije dovolj, če se vzpnete vsak dan po desetkrat v tretje nadstropje. To pomeni za mišice nog približno isto obremenitev, kakor če ste se povzpeli na hrib, visok približno 90 metrov.
V Združenih državah Amerike prirejajo tudi tekmovanja v vzpenjanju po stopnicah v 86 nadstropij visoki nebotičnik Empire State Building. Gre za 1575 stopnic in za višino, ki pomeni približno isto obremenitev kakor vzpon na letalnico za smuške polete v Planici. Rekord moških znaša 11 minut 63 sekund, rekord žensk pa 13 minut 40 sekund.
Seveda je neprimerno bolj prijetno in tudi bolj koristno trenirati po gozdnih poteh. Ker pa ne moremo vsak dan v naravo, je dobro, da se navadimo tudi na treniranje po stopnicah.
DRAGO ULAGA
Pisana sezona tekmovanja v kegljanju na ledu 87/88
Skrbne priprave kegljačev na ledu na svetovno prvenstvo v Brixnu — Na Jesenicah za slovensko prvenstvo
JESENICE — Kegljanje na ledu je pri nas še vedno precej zapostav-ljen zimski šport, čeprav ima veliko zvestih privržencev. Tudi letošnja sezona bo pisana, veliko bo tekmovanj in turnirjev, v ospredju pa je prav gotovo 2. svetovno prvenstvo, ki bo konec novembra v Brixnu v Italiji.
O Kdor bo opravil vse štiri izpite, za kar bo moral imeti potrjene posebne izkaznice (50 šilingov), bo v kraju, kjer bo opravil zadnjo, četrto pre-skušnjo, dobil lepo kolajno, je povedal Alfred Grossbauer iz Kotschach-Mauthena.
Prvi bo na vrsti v okviru AAL 1988 12. zgornjeziljski maraton na 50 in 209 km v Kotschach-Mauthenu: štart bo v nedeljo, 3. januarja 1988 ob 10.30 (50 km) in 10.45 (20 km). Na ločenih prograh bo mogoče teči v klasični ali drsalni tehniki (vil razredih). Gostitelji najavljajo tudi svetovnega prvaka Maurilia de Zolta iz Italije. Startnina za tek na 50 km bo 250 šilingov, za 20 km pa 180 šilingov, poravnati pa jo bo mogoče tudi v dinarjih. Prijave bodo sprejemali še uro pred štartom.
H. 0
prevod prej omenjenih modelov FTK v Zagrebu, o čemer bodo spregovorili na skupni seji s predsedstvom Partizana ITrvatske — predvidoma v začetku prihodnjega leta.
Lotili so se tudi vse bolj žgočih problemov financiranja dejavnosti osnovnih organizaacij, zveze Partizan in te-lesno kul turnih programov nasploh. Pri tem so se nehote spraševali ali v vse bolj zapletenih razmerah športna rekreacija ne bo postala privilegij izbrancev.
Precej pozornosti so namenili tudi vzdrževanju, obnavljanju in dopolnjevanju skromnih možnosti, ki jih za ključne naloge nudijo razpoložljivi objekti, naprave in rekviziti Partizana. Slovenije. S tem v zvezi so podprli zlasti programe za nadaljnje izboljšanje razmer v mozirski gozdni šoli, zavzeli pa so se tudi za dograditev športnorekreacijskega centra ob Porento-vem domu v Kranjski Gori. Nedavno tega je podobno stališče o tem sprejela tudi skupščina občine Jesenice.
DRAGICA BUŽGA
Športna dejavnost poteka po napovedih
BREŽICE — Športni utrip na srednji šoli v Brežicah poteka tako, kot so si zamislili na oktobrskem občnem zboru. Predvsem so sklenili, da bodo redni gostje na vseh razpisanih tekmovanjih od občine pa do republike, največ pozornosti pa bodo namenili različnim Šolskim tekmovanjem.
Med dijaki je še vedno dovolj zanimanja za dejavnosti športne značke, nekaj teh priznanj pa bodo učencem v kratkem tudi izročili. Športni pedagogi na šoli so zadovoljni z odzivom učencev na atletska tekmovanja — posebno v krosu ter na tradicionalnih tekmovanjih štafet po ulicah Brežic in orientacijskem teku po poteh Brežiške čete je bila udeležba razrednih ekip prav razveseljiva.
Na šolskem nogometnem prvenstvu so zmagali učenci 4. b, prav sedaj pa so šolska prvenstva v košarki, odbojki in namiznem tenisu. Večji del športne dejavnosti je organiziran v okviru redne vadbe v atletiki, gimnastiki, namiznem tenisu, nogometu, košarki, odbojki, streljanju in šahu, aktivna pa je tudi planinska sekcija, katerih člani so imeli pomembno besedo pri organizaciji prvega športnega dne na Komno, Krnska jezera ter pohodu po brežiški planinski poti.
Tudi letos bodo na brežiški srednji šoli poskrbeli za svoje neplavalce v prvih letnikih. V zimskem bazenu hotela Terme bodo najprej izvedli testiranje vseh prvošolcev. Učenci drugih letnikov pa že sedaj z zanimanjem čakajo na tradiconalni 5-dnevni smučarski tečaj.
J. S.
IZ ŽIVLJENJA ŠŠD
Decembra prva skupščina pedagogov
xi * 3 UBIJ ANA — Najbolj dejavni člani Društva športnih pedagogov se zavzeto pripravljajo na prvo redno skupščino po ustanovitvi. Pomemben sestanek ljubljanskih športnih pedagogov bo sredi decembra v osnovni šoli v Zadvoru pod Urhom, tako da ga bodo povezali še s seminarjem za smučarski tek.
Vodstvu ljubljanskih pedagogov ne manjka zamisli, kako vplivati na boljše delo pedagogov in kako se lotiti dodatnih težav, do katerih prihaja pri uresničevanju Športne vzgoje mladih. Že na decembrskem seminarju naj bi začeli razpravo, ki bi morala bolj določeno pokazati, ali ni že čas, ko bi veljalo smučarski tek na zimskih šolah v naravi postaviti pred alpsko smučanje. Misel, za katero se ogrevajo ljubljanski pedagogi, je na mnogih šolah že v veljavi, saj sta obe zimski športni panogi že nekaj časa enakovredno zastopani.
Druga zamisel, o kateri bi kazalo še posebej razmisliti — tudi v okviru Zveze društev telesnokulturnih pedagogov Slovenije - pa je namenjena pridobivanju sredstev za gradnjo in vzdrževanje športnih objektov za širšo telesno kulturo. Menijo namreč, da bi morali določen odstotek sredstev odvajati iz najrazličnejših
iger na srečo, atraktivnih športnih manifestacij, poolov, itd., saj bi tako posredno skrbeli tudi za samo dejavnost, ki je denar prispevala v te namene. Žavedajo se, da je do uresničitve take zamisli še daleč, vseeno pa so se odločili za akcijo v tej smeri.
Člani IO Društva ljubljanskih pedagogov so se doslej zbrali že več ko 10-krat. Zagotavljajo, da imajo dober pregled nad šolsko športno dejavnostjo v mestu in seveda tudi nad delom v šolah. Prav zato nameravajo poskrbeti, da bi čim več prizadevnih športnih pedagogov tudi nagradili. Hkrati pa bi radi, prav tako javno, opozaijali na pozitivne in negativne dejavnike športne vzgoje in kulture — ne samo v ljubljanskem, ampak tudi v republiškem merilu. Dr. Miran Pirc, predsednik ljubljanskega društva, je postregel s primerom: »Menim, da bi morali javno negativno oceno prisoditi ljudem, ki so na srednjih šolah ukinili en športni dan in jih seveda pozvati, da povedo, katera stališča so jih pri tem vodila. Njihova poteza je še toliko bolj nerazumljiva, saj je prišla v času, ko si prizadevamo še za večje število ur športne vzgoje na srednjih šolah.«
Skratka, decembrska skupščina ljubljanskih športnih pedagogov bo zagotovo prinesla veliko svežine.
N. S.
Za enotno akcijo pri izobraževanju kadrov
LJUBLJANA — Glede izobraževanja kadrov se v telesni kulturi v Sloveniji obeta nov zagon. To kažejo informativni sestanki, ki jih je minuli teden z zastopniki republiških strokovnih zvez opravila Fakulteta za telesno kulturo oziroma njen oddelek za vzgojo strokovnih kadrov v telesnokulturnih organizacijah. Pokazalo se je, čeprav odziv RSO ni bil najboljši, da je zanimanja za Šolanje in izpopolnjevanje vendarle dovolj, da je denarja v te namene sicer malo, a še ta ponekod ostaja neizkoriščen, kar pomeni, da je treba predvsem več organiziranosti in spodbujanja pa tudi pritiska iz osnovnih okolij. Jasno je namreč, da napredka v telesni kulturi ne bo, če kadri ne bodo ustrezno usposobljeni. FTK je v sodelovanju z RSO tudi že pripravila okvirni program šolanja za leto 1988, ki je tudi tema pogovorov.
Že za ta teden pa pripravljajo vrsto posvetov z občinskimi zvezami teles-
.lokulturnih organizacij, kijih bodo še nadaljevali do konca meseca. Določeni so naslednji termini: v torek, 17. t. m. ob 10. uri v Murski Soboti za občine Murska Sobota, Lendava, Ljutomer vin Gornja Radgona ter ob 16.30 v Mariboru za mariborske občine ter. občine Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož. Sreda, 18. t. m. — ob 10. uri na Ravnah (Ravne, Radlje, Dravograd, Slovenj Gradec), ob 16. uri Cehe (Celje, Laško, Šentjur, Mozirje, Smaije, Velenje, Sl. Konjice, Žalec), petek, 20. t. m. ob 10. uri Novo mesto (Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Krško, Brežice, Sevnica), ponedeljek, 23. t. m., ob 10. uri Trbovlje (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje).
Vsa sedanja akcija naj bi bila po zamisli FTK in ZTKOS osnova za zaključni republiški posvet o izobraževanju kadrov, ki bi pomenil resničen dogovor vseh zainteresiranih za nov korak naprej na tem področju.
ORGANIZATORJI ŠPORTNIH TEKMOVANJ
Nova prodajalna s športnimi priznanji
(POKALI, MEDALJE, PLAKETE), ki jih tudi graviramo.
Izdelujemo še razne napisne tablice, gravure in kovinske žige.
Graverstvo ČERNIGOJ Poljska pot, tel. (061) 444-583 PRODAJALNA Resljeva 34
(200 m od žel. postaje Ljubljana).
ODPRTO od 8. —12. ure, v ponedeljek in sredo tudi od 17.-19. ure.
SOBOTA ZAPRTO.
14-28397
TABORNIŠKE NOVICE
Ob tem se je treba vsekakor spomniti, da so naši kegljači na prvem svetovnem prvenstvu v Frankfurtu dosegli velik uspeh: dve bronasti kolajni.
Na letošnje svetovno prvenstvo se že vneto pripravljajo, začeli pa so tudi z drugimi tekmovanji. Za zdaj so najbolj aktivni v dvorani Podmežakla na Jesenicah. Člani domačega kluba so organizirali že dve koli slovenskega prvenstva za posameznike. Nastopa več kot 40 tekmovalcev z Bleda, Rateč, Kranjske Gore, Žirovnice in Jesenic. Po dveh kolih vodi Jeseničan Borut Berčič. Na sporedu bodo še tri kola v Kranjski Gori in na Bledu.
Poleg tega so tekmovalci začeli tudi s slovenskim moštvenim prvenstvom. Ekipe so razdeljene v dve ligi, nastopajo pa tekmovalci iz Mislinje, Rateč, Kranjske Gore, Bleda in Jesenic, prvič pa tudi dve ekipi iz Ljubljane. Po prvem kolu v prvi ligi vodi Gradbinec z Jesenic, v drugi pa Žirovnica.
Poleg tega pa se bo v letošnji sezoni zvrstilo na Jesenicah, na Bledu, v Kranji Gori in Ratečah več mednarodnih turnirjev.
Rezultati slovenskega prvenstva posameznikov po dveh kolih: 1. Borut
Berčič 256 točk, 2. Lado Sodja 240 (oba Jesenice), 3. Jani Jelpvčan (Kranjska Gora) 236, 4. Rudi Šapek 224, 5. Sandi Lužnik 224 (oba Jesenice); slovensko moštveno prvenstvo, prvo kolo — L liga: 1. Gradbinec Jesenice 16, 2. Železar 14, 3. Hladna valjarna Jesenice 14, 4. Vatrostalna Jesenice 12, 5. Kranjska Gora 10; 2. liga: 1. Žirovnica 8, 2. Lesnina Ljubljana 7, 3. Planica 7, 4. Mislinja 4, 5. Gorenjka 3.
JANKO RABIČ
Izredni zbor članstva Partizana Narodni dom
LJUBLJANA — Partizan Narodni dom je sklical izredni zbor članstva, ki bo v sredo, 18. t. m. ob 17.30 v društvenih prostorih. Glede na žgočo problematiko je udeležba vsakega člana Še posebno pomembna.
RADAR
branje za mesec dni
Predzadnji letošnji Tabor
Krepko smo že zakorakali v november, uredništvo Tabora pa se je na naslovnici še ognilo snegu. Na lepo fotografijo slovenske pokrajine se je navezal Jernej Stritih, avtor uvodnika. Taborniki so vse bolj povezani z ekologijo, zanjo pa lahko še več storijo, če bodo razvijali taborniško organizacijo, kulturno pozitivnega odnosa do narave in medčloveške odnose v širši družbi.
Bralci Tabora, ki ne spremljajo dnevnega časopisja, bodo o krizi v Jugoslaviji informirani, ko bodo prebrali nepodpisan tekst z naslovom Časovna stiska. Milko Okorn je prepričan (in ne samo on), da je vod osnova taborniškega dela. To, in še marsikaj drugega, je dolgoletni tabornik iz Škofje Loke prispeval v rubriko Hočemo boljšo organizacijo. Gost v Taboro-vem pogovoru je bil tokrat Andrej Kitak, ki ima toliko funkcij in zaslug, da bi nam naštevanje vzelo preveč prostora. Glavni razlog za to, da se je z njim pogovaijal Gojko Bervar, je objava njegovega razmišljanja v švicarskem Tages Anzeigerju, kamor je prišel po zaslugi političnega piknika oz. Hyde parka v Žajčji Dobravi. Andrej je svoje trenutno delovanje povezal tudi s taborniki in nastal je prav zanimiv pogovorček.
Dokaz, da Tabor sledi modernim načinom vzgoje in posredovanja informacij, je stran, namenjena najmlajšim, Barbara Kresal je z imenitnim miselnim vzorcem predstavila problematiko sramežljivega tabornika. Z vsemi močmi je prispevala k temu,
da bomo stavek: »Ne grem več k tabornikom!« slišali Čimmanjkrat. Jesen je čas, ko taborniki večino časa preživijo v odredovih prostorih. Ta čas lahko izkoristijo za izdelovanje drobnih predmetov ali za učenje ročnih del, pravi Barbara Železnik-Bizjak, ki je svoje ideje napisala in narisala.
Roman Volčič skrbi za mlade začetnike v orientaciji. Dosedaj so skupaj spoznali karto, kompas, osnove orien-tiranja v naravi, preostale pa so jim še praktične vaje. Padavine so čudna stvar. Ko jih potrebujemo, jih ni in obratno. Malce bolj strokovno sta o njih, instrumentu za merjenje in o merjenju padavin spregovorila Filip Štucin, dipl. inž. meteorologije in mag. Jelko Urbančič. Na naslednji strani sta kratki taborniški biografiji o vodnici Jolandi iz Odreda zeleni griči (Lenart) in Nataši — Brezi iz murskosoboškega Odreda veseli veter.
Navdušeni pionirji in vozlarji bodo verjetno zadovoljni s priredbama vhodov v tabor in vozlov, prav gotovo pa se ne bo nobeden pritoževal nad člankom Jerneja Stritiha, ki se je razpisal o cilju vsake družbe in posameznika — kvaliteti življenja. Že od nekdaj je za uspešno delo jamarjev potrebno organizirati raziskovanja v zemeljskih globinah, trdi Tone Mlakar, sledi pa mu Peter Skoberne, ki nas je povabil na ogled Divjega jezera — bisera blizu Idrije. Za taborniške izlete ni dovolj zabasati v nahrbtnik le rezervno obleko ih hrano, obvezna oprema sta tudi beležka in svinčnik. Gregor Zupan ne zaupa človeškemu spominu in ga ima za velikega površneža, zato je bolje zaupati še tako slabim zapiskom ali.
SLOVENSKI ŠPORTNI ALMANAH
fotografijam. Taborniki prav gotovo tudi smučajo. Za smučarijo potrebujejo opremo in nekaj denarja za vozne karte. Eden od pomembnejših delov opreme sc smučarski čevlji, ki jih je na kratko predstavila Barbara Zelez-nik-Bizjak, Igor Drakulič pa je dobil informacije iz trgovin. Gojkova rubrika Glasila napoveduje, da je pred bralci le še nekaj strani branja. Tokrat je Gojko spravil v precep glasilo Odreda Sivi Volk, ki so ga poimenovali Prepih, na voljo pa je imel še številke iz arhiva, saj novo izdajo ravnokar pripravljajo.
Ivona ni imela trežav s prispevki po enotah, kakor tudi ne Cilka Lipnik, ki jo spomin še ni zapustil. Na žalost so morali v uredništvu eno stran nameniti prispevkoma v spomin dveh umrlih dolgoletnih tabornikov — Janeza Čanžka in Petra Brunca. Vsi, ki so ju poznali, ju bodo ohranili v svetlem spominu.
Poleg leposlovja, odmevov, zabave in rezultatov, najdemo na zadnjih straneh Tabora še oceno Partizanske kartografije Branka Korošca, ki jo Srnjak priporoča tudi tabornikom.
I. D.
Dobra udeležba na Ivkovem memorialu
Vzporedno s tekmovanjem v signalizaciji je potekal v Ljubljani tudi Ivko v memorial v organizaciji Odreda dobre volje. Tekmovanje je na meji med taborniškim in Športnim, privabilo pa je kar 27 ekip z različnih koncev Slovenije. Ivkov memorial je pred leti uvedel novost v taborniške programe. Gre za t. i. Ajanje. Ekipa ima na voljo dva daljša in en krajši drog, ki ju mora zavesa v obliki črke A, potem pa s pomočjo vrvi prehoditi neko določeno razdaljo. Letos so imeli to panogo le taborniki, pomerili pa so se še v stre-
ljanju in v šaljivem tekmovanju. Tabornice so imele namesto A-janja košarko, pri kategoriji KK pa je ostalo isto le še streljanje. Klubovci so igrali še mali nogegnet in vlekli vrv, klubov-ke pa so ciljale in vlekle vrv.
Rezultati: Taborniki (12): 1. Odred Mirna 205, 2. Odred dveh rek (Medvode) 195, 3. Odred Zlatorog (Ljubljana) 190; tabornice (8): 1. Odred dveh rek 235, 2. Odred Mirna 220, 3. Odred Franc Lešnik (Miklavž) 205; klubovci (4): 1. Odred Mirna 230, 2. Odred severnih kurirjev (Slovenj Gradec) 215,3. Odred dobre volje (Ljubljana) 215; klubovke (3): 1. Odred Mirna 235, 2. Odred dveh rek 235, 3. Odred dobre volje 220.	I D.
Začetek šole za inštruktorje
Okrog 20 prijavljenih je na 1. šoli za inštruktorje ZTS, ki je bila minuli konec tedna v Domu obrambne vzgoje na Igu pri Ljubljani, poslušalo prvi sklop predavanj v okviru celotnega usposabljanja bodočih inštruktorjev.
Slušatelji so se zbrali že v petek popoldne, ko so se pogovorili o šoli in programih še pred uradnim začetkom.
V soboto so predavanja potekala od jutra do večera. Dopoldne so poslušali Mitjo Lamuta, ki je predaval o taborniški organizaciji. Po kosilu jih je prevzel Bernard Stritih in nazvoče seznanil s temelji pedagoškega dela v taborniški organizaciji, zvečer in v nedeljo pa je Mitja Tavčar predaval o osnovah vodenja v organizacijah.
Uspel izlet v Metliko
Taborniki Odreda Posavski kurirji iz Ljubljane so bili pred nedavnim na izletu v Metliki. Ogledali so si vinsko klet. Belokranjski in gasilski muzej, po kosilu pa so se metliškimi taborniki pomerili v športnih igrah. m. S.
SLOVENSKI ŠPORTNI ALMANAH
Gerg 43, 8. Wolf 35, 9 Hacher in Fernandez-Ochoa 31, 11. Svet 27.
Pokal narodov
1. Švica 2.390, 2. Avstrija 1 596, 3. ZRN 959, 4. Italija 735, 5 Jugoslavija 371, 6. Francija 329, 7. Švedska 315, 8. Kanada 311,9. ZDA 298, 10. Luksemburg 190, 11. Španija 121, 12. Liechtenstein 71, 13. Norveška 36, 14. Japonska 19, 15. ČSSR in Nizozemska 16, 17. V. Britanija 10, 19. Boglarija 2.
Uvrstitve na posameznih tekmah
Moški
15.	8. 86 — Las Lenas (Argentina), smuk: 1.
Miiller (Švica) 1:37,69, 2. Alpiger (Švica) zaostanek 0.39 sek, 3 Heinzer (Švica) 0,56, 4. Girardelli (Luks) 0.67, 5. Stock (Av) 0,83, 6. Zurbriggen (Švica) 0,84, 7. NViidgruber (ZRN) 1,04,8. Wirnsberger (Av) 1,25,9. Mahrer (Švica) 1,54. 10. Wasmeier (ZRN) 1,63, 11. Resch (Av) 1,66. 12. Skaardal (Norv) 1,64, 13. Sbar-delotto (It) 1.66, 14. Cigolla (It) 1,68, 15. Ni-ederseer (Av) 1,72.
16.	8. 86 — Las Lenas (Argentina), smuk II:
I.	Zurbriggen (Švica) 1:38,03. 2 Stock (Av) 0,23, 3. Miiller in Heinzer (Švica) 0,64, 5. NVa-smeier (ZRN) 0,68, 6. Alpiger (Švica) 0,94, 7. Mahrer (Švica) 1,00, 8. Wirnsberger (Av) 1,18,
9. Cigolla (It) 1,33, 10. Girardelli (Luks) 1,39,
II.	Hoflehner (Av) 1,44, 12. Steiner (Av ) 1,72, 13. Ghidoni (It) 1.79, 14. Niederseer (Av) 1,84, 15. Oehrli (Švica) 1,94
29. 11. 86 — Sestnere (Italija), slalom: 1. Stenmark (Šved) 1:51,19, 2. Nilsson (Šved) 0.02, 3. Pramotton (It) 0,30, 4. Križaj 0,32, 5. Gaspoz (Švica) 0,61, 6. Benedik 0,66, 7. Totsch (It) 0,87, 8. Nierlich (Av) 1,01, 9. Gri-gis(It) 1,18, 10. NVopidl (ZRN) 1,27, 11. Bitt- -ner (ZRN) 1,37, 12. Stangassinger (Av) 1,43, 13. Strolz (Av) 1,65, 14. Berthold (Av) 1,69, 15. Orlainsky (Av) 2,11, 24. Bergant 4,63,
brez uvrstitve Petrovič, Čižman, Robič in Žan. 30. 11. 86 — Sestnere (Italija), veleslalom:
1. Pramotton (It) 2:45,08, 2. Strolz (Av) 1.34, 3. Zurbriggen (Švica) 1,38, 4. Gaspoz (Švica) 3,11, 5. Knorri (Švica) 3,38, 6. Camozzi (It) 3,79, 7. Hangl (Švica) 3,98, 8. Erlacher (It) 4,16, 9. Totsch (It) 4,23, 10. Pieren (Švica) 4,57, 11. Stuffer (ZRN) 6,02, 12. Piccard (Fr) 6,38, 13. Petrovič 6,64, 14. Bergant 6,78, 15. McGrath (ZDA) 6,82, 17. Robič 7,40, 22. Benedik 8,92, brez uvrstitve Čižman, Križaj in Žan.
5.	12. 86 — Val d’Isere (Francija), smuk: 1
Zurbriggen (Švica) 2:0098, 2. Wasmeier (ZRN 0,17, 3. Mair (It) 0,36, 4. Niederseer (Av 0,67, 5. Miiller (Švica) 0,76, 6. Bell (VB) 0,82 7. Heinzer (Švica)0,84, 8. Resch (Av) 0,89, 9 Wildgraber (ZRN) 0,92, 10. Rey (Fr) 0,96, 11 Skaardal (Norv) 0,99, 12. Alpiger (Švica) 1,02 13. Stock (Av) 1,21, 14. Cathomen (Švica 1,31, 15. Mahrer (Švica) 1,32.
6.	12. 86 — Val d’lsere (Francija), superve leslalom: 1. NVasmeier (ZRN) 1:40,56, 2. Er lacher (It) 1,09, 3. Girardelli (Luks) 1,26, 4 Renoth (ZRN) 1,35, 5. Wenzel (Lie) 1,38, 6 Eder (ZRN) 1,57, 7. Hangl (Švica) 1,67, 8 Maraer (Lie) in Pramotton (It) 1,89, 10. Hol zer (It) 2,09, 11. Strolz (Av) 2,18, 12. Hinterse er (Av) 2,32, 13. Stock (Av) 2,46, 14. Pfaffen bichier (Av) 2,73, 15. Barcella in Camozzi (It 2,83, 40. Petrovič 4,24, 41. Čižman 4,41, 58 Bergant 6,66, 65. Žan 8,33, brez uvrstitve Be nedik in Robič.
13. 12. 86 — Val Gardena (Italija), smuk: 1.
Boyd (Kan) 2:01,76, 2. Mair (It) 0,14, 3. NVasmeier (ZRN), 0,21,4. Heinzer (Švica) 0,80, 5. Miiller (Švica) 0,81, 6. Zurbriggen (Švica) 0,93, 7. Stemmle (Kan) 0,94, 8. Hofiehnef (Av) 1,12, 9. Niederseer (Av) 1,20, 10. Cathomen (Švica), Skaardal (Norv) in Stock (Av) 1,33, 13. Wimsberger (Av) 1,37, 14. Henning (Šved) 1,47, 15. NViidgruber (ZRN) 1,49.
14.	12. 86 — Alta Badia (Italija), veleslalom:
1. Pramotton (It) 2:45,26, 2. Tomba (It) 0,23, 3. Totsch (It) 0,28, 4. Stenmark (Šved) 0,34, 5. Pieren (Švica) 0,46, 6. Erlacher (It) 0,54, 7. NVorndl (ZRN) 0,81, 8. Enn (Av) 1,07, 9. Gstrein (Av) in Eder (ZRN) 1,53, 11. Stuffer (ZRN) 1,78, 12. Tavemier (Fr) 1,96, 13. To-nazzi (It) 2,27, 14. Schick (ZRN) 2,43, 15. NVasmeier (ZRN) 2,55, 20. Petrovič 3,45, 21. Benedik 3,51, brez uvrstitve Križaj, Žan, Robič, Čižman in Bergant.
15.	12. 86 — Alta Badia (Italija), veleslalom II: 1. Gaspoz (Švica) 2:46,34, 2. Pramotton (It) 1,37, 3. Wasmeier (ZRN) 1,54, 4. Zurbriggen (Švica) 1,71, 5. Strolz (Av) 1,77, 6. NVenzel (Lie) 1,78, 7. Stenmark (Šved) 1,80, 8. Eder (ZRN) 1,85, 9. Nierlich (Av) 1,90, 10. Totsch (It) 1,91, 11. Mader (Av) 2,07, 12. Erlacher (It) 2,15, 13. Tomba (It) 2,76, 14. Mayer (Av) 2,84, 15. Tavemier (Fr) 3,94, 18. Petrovič 4,73, 20. Čižman 5,25, 25. Robič 6,20, brez uvrstitve Žan, Bergant in Benedik.
16.	12. 86 — Madonna di Campiglio (Italija), slalom: 1. Edalini (It) 1:45,79, 2. Stenmark (Šved) 0,21, 3. Gaspoz (Švica) 0,45, 4. Križaj 0,75, 5. Mader (Av) 0,78, 6. NVaUner (Šved) 0,88, 7. Bittner (ZRN) 0,98, 8. Zurbriggen (Švica) 1,18, 9. Jagge (Norv) 2,58, 10. Furaseth (Norv) 3,52, 11. Pistor(ZRN) 3,64, 12. Gerosa (It) 3,70, 13. Beck (ZRN) 3,77, 14. Popangelov (Bolg) 4,28, 15. Neuriesser (Šved) 4,30, brez uvrstitve Petrovič, Benedik, Čižman, Robič, Žan in Bergant.
19. 12. 86 — Kranjska Gora, veleslalom: 1.
Gaspoz (Švica) 2:37,12, 2. Erlacher (It) 0,06, 3. Pramotton (Ittt) 0,46, 4. Mayer (Av) 1,03, 5. NVasmeier (ZRN) 1,11, 6. Stenmark (Šved) 1,17, 7. Strolz (Av) 1,40, 8. Eder (ZRN) 1,81, 9. Zurbriggen (Švica) 1,83, 10. Tomba (It) 1,87, 1L Gstrein (Av) 1,93, 12. Hangl (Švica) 1,96, 13. Totsch (It) 2,12, 14. Gaidet (Fr) 2,32, 15. Pieren (Švica) 2,38, 23. Čižman 4,21, brez
uvrstitve Petrovič, Benedik, Robič, Bergant, Čnješ, Planinšek.
20.	12. 86 — Kranjska gora, slalom: 1. Križaj 1:55,35, 2. Petrovič 0,83, 3. Stenmark (Šved) 0,97, 4. Mader (Av) 1,03, 5. Nilsson (Šved) 1,57, 6. Berthold (Av) 1,64, 7. Orlain-sky (Av) 2,07. 8. Bouvet (Fr) 2,44, 9. NVorndl (ZRN) 2,55,10. Benedik 2,90, 11. Kohlbichler (Av) 3,05, 12. NVenzel (Lie) 3,22, 13. McGrath (ZDA) 3,34, 14. Gstrein (Av) 4,48, 15. Holzer (It) 6,42, 18. Čižman 9,25, brez uvrstitve Bergant, Robič, Žan.
21.	12. 86 — Hinterstoder (Avstrija), slalom: 1. Bittner (ZRN) 1:50,14, 2. Križaj 0,80, 3.
Totsch (It) 0,96, 4. Gaspoz (Švica) 1,22, 5. NVorndl (ZRN) 9,82, 6. Pramotton (It) 1,90, 7. Kohlbichler (Av) 2,02, 8. Benedik 2,22, 9. Petrovič 2,41, 10. Bouvet (Fr) 2,43, 11. Berthold (Av) 2,67, 12. Stangassinger (Av) 2,69, 13. Orsmby (ZDA) 2,91, 14. Tomba (It) 2,92, 15. Gstrein (Av) 2,97.
4. 1. 87 — Laax (Švica), smuk: 1. Heinzer (Švica) 1:54,51, 2. NVirnsberger (Av) 0,35, 3. Resch (Av) 0,40, 4. Mahrer (Švica) 0,41, 5. Mair (It) 0,43, 6. Sbardelotto (It) 0,50, 7. Alpiger (Švica) 0,70, 8. Zurbriggen (Švica) 0,97, 9. Girardelli (Luks) 1,11, 10. NVasmeier (ZRN) 1,18, 11. Ghidoni (It) 1,42, 12. Hoflehner (Av) 1,58, 13. Stemmale (Kan) 1,68, 14. Steiner *Av) 1,84, 15. NViidgruber (ZRN) 1,97.
10.	1. 87 — Garmisch — Partenkirchcn (ZRN), smuk: 1. Zurbriggen (Švica) 1:50,33, 2. Mair (It) 0,26, 3. Miiller (Švica) 0,50, 4. NVasmeier (ZRN) 1,49, 5. Mahrer (Švica) 1,51, 6. Boyd (Kan) 1,61, 7. Brooker (Kan) 1,80, 8. NViidgruber (ZRN) 1,83, 9. NVirnsberger (Av) 1,88, 10. Girardelli (Luks) 2,05, 11. Alpiger (Švica) 2,10, 12. Ghidoni (It), Sbardelotto (It) in Resch (Av) 2,16, 15. Stock (Av) in Lewis (ZDA) 2,24.
11.	1. 87 — Garmisch-Partenkirchen (ZRN), superveleslalom: 1. NVasmeier (ZRN) 1:23,44,
2.	Zurbriggen (Švica) 0,69, 3. Ghidoni (It)
0.	72, 4. Piccard (Fr) 1,56, 5. Stuffer (ZRN) 1,65, 6. Mader (Av) 1,71, 7. Renoth (ZRN) 1,65, 8. Alpiger (Švica) 1,67, 9. Strolz (Av) 1,69, 10. Holzer (It) 1,78, 11. Eder (ZRN) 1,83, 12. Pfaffenbichler (Av) 1,84, 13. Wirns-berger (Av) 1,91, 14. Marti (Švica) 1,93, 15. Hangl (Švica) 1,96, 53. Čižman 3,99, 68. Žan 4,68, 75. Robič 5,52.
13. 1. 87 — Adelboden (Švica), veleslalom:
1.	Zurbriggen (Švica) 2:43,23, 2. Girardelli (Luks) 0,11, 3. Strolz (Av) 0,23, 4. Stenmark (Šved) 0,58. 5. NVorndl (ZRN) 0,85, 6. Hangl (Švica) 1,12, 7. Stuffer (ZRN) 1,41,8. NVasmeier (ZRN) 1,52, 9. Mayer (Av) 1,88, 10. Camozzi in Erlacher (It) 2,03, 12. Hinterseer (Av) 2,43, 13. Gaidet (Fr) 2,60, 14. Biirgler (Švica) 2,54, 15. McGrath (ZDA) 2,81, 19. Čižman 3,23, 27. Žan 5,13, brez uvrstitve Petrovič, Benedik, Robič in Bergant,
17.	1. 87 — VVengen (Švica), smuk: 1. Wa-
smeier (ZRN) 2:29,62, 2, Alpiger (Švica) 1,09,
3.	Heinzer (Švica) 1,55, 4. Sbardelotto (It) 1,64, 5. Miiller (Švica) 1,68, 6. Mahrer (Švica)
I,	75, 7. NVirnsberger (Av) 1,77, 8. Pfaffenbichler (Av) 1,82, 9. Zurbriggen (Švica) 1,93, 10. Niederseer (Av) 2,00, 11. Boyd (Kan) 2,28, 12. Brown (ZDA) 2,34, 13. Stock (Av) 2,44, 14. NViidgruber (ZRN) 2,45, 15 Steiner (Av) 3,82.
18.	1. 87 — VVengen (Švica), slalom: 1. Gaspoz (Švica) 1:36,86, 2. Kohlbichler (Av) 0,54, 3. Križaj 0,58, 4. Bouvet (Fr) 0,60, 5. Stenmark (Šved) 0,86, 6. Tomba (It) 1,07, 7. Nierlich (Av) 1,25, 8. Berthold (Av) 1,28, 9. NVall-ner (Šved) 1,54, 10. Zurbriggen (Švica) 1,64,
II.	Bittner (ZRN) 1,87, 12. Mader (Av) 1,88, 13. Orlainsky (Av) 2,01, 14. Gaidet (Fr) 2,30, 15. Ladstatter (It) 2,31, brez uvrstitve Petrovič, Benedik, Čižman, Robič, Bergant in Žan.
17,—18. 1. 87 — VVengen, kombinacija: 1. Zurbriggen (Švica).
20. 1. 87 — Adelboden (Švica), veleslalom
II: 1. Zurbriggen (Švica) 2:33,82, 2. Gaspoz (Švica) 0,61, 3. Stenmark (Šved) 0,89, 4. Nierlich (Av) 0,93, 5. Strolz (Av) 1,29, 6. NVasmeier (ZRN) 1,46, 7. NVorndl (ZRN) in Čižman
I,	74, 9, Erlacher (It) 1,90, 10. Sundauist (Šved) 2,10, 11. NVenzel (Lie) 2,19, 12. Eder (ZRN) 2,26, 13. Pramotton (It) 2,40, 14. Gaidet (Fr) 2,58, 15. Hangl (Švica) 2,79, 18. Petrovič 3,71, brez uvrstitve Žan, Benedik, Bergant.in Robič.
25. 1. 87 — kitzbuhel (Avstrija), smuk: 1.
Zurbriggen (Švica) 1:58,06, 2. Resch (Av)
0.	73, 3. Miiller (Švica) 0,77, 4. Wirnsberger (Av) 0,78, 5. Heinzer (Švica) 0,84, 6. NVasmeier (ZRN) 0,90, 7. Stock (Av) 1,06, 8. Hofleh-ner (Av) 1,28, 9. Alpiger (Švica) 1,35, 10. Mahrer (Švica) 1,42, 11. Boyd (Kan) 1,59, 12. Cathomen (Švica) 1,65, 13. Steiner (Av) 1,80, 14. Rupp (Av) 1,81, 15. Sbardelotto (It) 1,94.
25. 1. 87 — Kitzbuhel (Avstrija), slalom: 1. Križaj 1:41,84, 2. Berthold (Av) 0,08, 3. Bittner (ZRN) 0,12, 4. Nierlich (Av) 0,30, 5. Gstrein (Av) 0,50, 6. Stenmark (Šved) 0,55, 7. Strolz (Av) 0,68, 8. Gaspoz (Švica) 0,80, 9. Kohlbichler (Av) 1.16, 10. NVenzel (Lie) 1,37,
II.	Mougel (Fr) 1,59, 12. McGrath (ZDA) 1,95, 13. Pfeiffer (Av) 2,10, 14. Orlainsky (Av) 2,16, 15. Edalini (It) 2,29, brez uvrstitve Petrovič in Benedik.
25. 1. 87 — Kitzbuhel (Avstrija), kombinacija:
1.	Zurbriggen (Švica), 2. NVenzel (Lie).
14. 2. 87 — Markstein (Francija), slalom: 1.
Stenmark (Šved) 1:36,39, 2. Bittner (ZRN) 0,08, 3. Mader (Av) 0,20, 4. Gstrein (Av) 0,33, 5. Kohlbichler (Av) 0,38, 6. Girardelli (Luks) 0,41, 7. Gerosa (It) 0,42, 8. Križaj 0,53, 9. Roth (ZRN) 0,56, 10. Benedik 0,68, 11. Petrovič 1,08, 12. Frommelt (Lie) 1,18, 13. Lin-dquist (Šved) 1,24, 14. Berthold (Av) 1 31, 15. NVasmeier (ZRN) 1,34, brez uvrstitve Čižman.
14. stran ★ DELO
Kanadčan Peter Croft soliral smer Astroman v Yosemitih
Brez vrvi je preplezal svetovno znano smer — Prva ponovitev Lost America v El Capitanu, ene najtežjih tehničnih smeri
KRANJ — V stenah Yosemitov v Združenih državah Amerike nobeno leto ne mine brez ekstremnih vzponov. Letos je bil deležen še posebne pozornosti uspeh Kanadčana Petra Crofta, ki je prvič brez vrvi soliral zelo znano smer v dolini. Astroman v Washington Columnu ima 13 raztežajev zelo resne plezarije.
V	njej je večina raztežajev z oceno 5.10 (VII) in 5.11 (Vlil). Croft je za vzpon od začetka do konca potreboval le uro in tričetrt in z njim se bo prav gotovo zapisal v zgodovino yoscmit-skega plezanja. Pa vendar ni ostal samo pri tem. Soliral je tudi Fish Crack in Nabisco Wall z oceno 5.1 lc (VIII). Svojo sezono je zelo lepo zaokrožil z vzponom na pogled v smeri Phoenix (5.13a. oz. IX+/X—), na enak način pa je preplezal še Cosmic Debris (5.12d, oz. IX+).
Japonec Hidetaka Suzuki je imel tudi uspešno sezono v Yosemitih. Sem je treba prišteti drugi vzpon v smeri Master Lock 5.12c, oz. IX/IX+, prvi vzpon ima znani Ron Kauk). potem pa prvi vzpon z rdečo piko po smeri Casablanca (5.13a). saj je prvič Kauk plezal z varovanjem od zgoraj. Suzuki je prav tako ponovil Cookie Monster (5.12b. IX). po vsej verjetnosti pa je opravil še tretji vzpon v smeri Back to the future z enako oceno. Malo pred odhodom iz Yosemitov je opravil še prvi vzpon v Titie Fight z oceno 5.13b (X-).
V	velikih stenah je na prvem mestu seveda prva ponovitev smeri Lost in America (VI, A+, 5.10). delo Randyja Leavitta in Grega Childa iz lanskega leta. Smer spada med najbolj zahtevne v El Capitanu. Skratka, prvo ponovitev sta opravila Paul Gag-
V soboto skupščina PZ Slovenije
LJUBLJANA — Predsednik PZS Tomaž Banovec sklicuje 18. redno skupščino, ki bo v soboto, 21. novembra, ob 9. uri v veliki dvorani Družbenega centra Ljubljana-Bežigrad na Linhartovi 13.
Dnevni red je več ali manj običajen: poročila, razprava in volitve novih organov. Posebna točka je razprava (in sprejem) dokumenta Slovenski gorski svet in planinska organizacija.
Kot zanimivost lahko poudarimo (statutarno) določilo, ki je v Obvestilih PZS še posebej omenjeno: delo planinskih organizacij je javno, zato skupščini lahko prisostvujejo in na njej tudi razpravljajo vsi člani, ne le delegati. In res se vedno najde kdo, ki to tudi izkoristi.
ner in Erič Brandt v enajstih dnevih, potem ko sta opremila z vrvjo prve štiri raztežaje. Kot ponazoritev, prvopristopnika Leavitt in Child sta imela opremljen le en raztežaj in .do roba stene sta plezala 10 dni.
Prvo ponovitev je doživela tudi smer Space, ki ima 28 raztežajev, plezala pa sta Randy Leavitt in Doug Englekirk. Po dveh opremljenih raztežajih sta za steno potrebovala 8 dni in pol. V tej smeri je nekaj kočljivih raztežajev, kjer se pretežno uporabljajo bakrene glavice. Mesec kasneje, v začetku maja, je En-glekirku spodletel poskus, da bi v El Čapu sam ponovil smer Jol-ly Roger. Iz El Capitana je še posebno zanimiva tudi novica, da je smer Salathe poskušal pro-
sto preplezati nihče drug kot Stefan Glowacz, ni pa poročil ali mu je tudi uspelo.
V Half Domu sta novo smer preplezala Walter Shipley in Da-ve Shultz. Ocenila sta jo 5.11, A0 in obljubljata, da se bosta vanjo še vrnila z namenom, da vso preplezata prosto. Se pred tem vzponom je Shipley v isti steni soliral South Face route v štirih dneh, v katerih ni manjkalo slabega vremena in neviht. In v takšnem v Half Domu ni nič kaj prijetno. Se en omembe vreden dosežek je treba omeniti. V Tuolumne Meadowsu je Hidetaka Suzuki opravil drugi vzpon v smeri Supreme z oceno 5.13. Prvi vzpon ima Patrick Edlinger, medtem ko je John Bachar, ki je sicer tu plezal prvi, imel varovanje od zgoraj. O tej 13 metrov visoki, previsni smeri je Suzuki izjavil, da je to eden njegovih boljših rezultatov v zadnjem Sasu.	TOMO ČESEN
Lani je v švicarskih gorah umrlo 193 ljubiteljev gora
V zadnjih desetih letih se je število smrtnih nesreč v Švici povečalo za 15 odstotkov, večji pa je tudi obisk
BERN — Uradno glasilo švicarskega planinskega društva (SAC) Die Alpen med drugim objavlja tudi izčrpen pregled lanskih nesreč v švicarskih gorah. Vedeti je treba, da morajo njihovi reševalci letno posredovati kar 800 do 1000 krat in da svoje »storitve« večinoma opravljajo »iz zraka« (90—94 odstotkov).
3 do 10 odstotkov).
Najbolj tragična meseca sta julij in avgust, pozimi pa januar in marec.
Leta 1984 so v Švici zabeležili1
ALPINISTIČNE NOVICE
Felicijan in Zupan v ZDA
V avgustu in začetku septembra sta bila Polde Felicijan in Jože Zupan (oba člana AO Železar Štore) na turneji po ZDA. Obiskala sta plezalne centre v Estes Park, Boulder, Colins, Dewills Tower, Needles in plezalni center v Chickagu (Dewils Lake).
Lani je v švicarskih Alpah in drugih gorskih predelih umrlo 193 ljubiteljev gora, od katerih je bilo največ (40 odstotkov) »običajnih« planincev, 30 odstotkov smučarjev in prav toliko alpinistov ali plezalcev (leta 1985 je bil ta delež 37 odstotkov). Med žrtvami je bila velika večina moških (kar 81 odstotkov), več kot četrtina je bila starih nad 50 let in le 13 odstotkov od vseh je članov SAC. Slaba tretjina tistih, ki so našli smrt v švicarskih gorah je domačinov, med tujci pa je največ Zahodnih Nemcev (30 odstotkov) in Francozov (13). V 24 odstotkih je smrtnim nesrečam botroval zdrs na travi ali grušču, pod plazovi je končalo 17 odstotkov gornikov, le odstotek manj jih je umrlo zaradi srčne kapi, izčrpanosti ali podhladitve, 11 odstotkov jih je padlo čez skale, 10 pa jih je zdrsnilo na snegu ali ledu. En odstotek mrtvih gre pripisati padcu v ledeniško razpoko, kar je občutno manj glede na preteklo leto (od
166 smrtnih primerov, kar je bila posledica izredno slabega vremena. drugačno pa je bilo leto 1985 z nenavadno dolgim obdobjem lepega vremena, ko je umrlo kar 226 oseb.
V zadnjih desetih letih se je število smrtnih nesreč v Švici povečalo za 15 odstotkov, saj je tudi obisk gora iz leta v leto bolj množičen, vseeno pa se je odstotek smrtnih žrtev v zadnjem desetletju vendarle nekoliko zmanjšal predvsem zaradi modernejše opreme, bolj'še pripravljenosti in učinkovitejše reševalne službe. Najbolj očiten premik je opazili pri plezalskih nesrečah (1985 - 15 mrtvih, 1986 - 12), skrb pa vzbuja ugotovitev, da je vse več nesreč na lažjem terenu in da mnogo ljudi v visokih gorah umre zaradi srčne kapi.
J. N.
Koledar Vertikale 88 nagrajen
LJUBLJANA - Na letošnjem portoroškem festivalu tržnih komunikacij je žirija med redkimi izdelki nagradila en sam stenski koledar. »Zlato idejo« je dobil alpinistični koledar Vertikale 88, skupno delo Planinske zveze Slovenije in Gorenjskega tiska iz Kranja. Morda ne bi bilo napak, da bi nagrajen koledar z atraktivnimi posnetki prostega plezanja visel tudi v vašem domu. Naročila za koledar zbira Planinska zveza Slovenije (Franjo Zupančič, 312-553), Dvoržakova 9, Ljubljana, poleg tega pa tudi vsi alpinistični odseki in planinska društva po Sloveniji.
V
Česen sam in prosto ponovil Mozartove
Matjaž Ravhekar je drugi, ki je prosto v enem dnevu ponovil Gobo
Tomo Česen (tehnični sodelavec Stubaia, Edelweissa in Slovenijašpor-ta) je 12. t. m. v Dolžanovi soteski dosegel odličen rezultat. Opravil je solo ponovitev (seveda prosto) Mozartovih kroglic, najbrž ene od najpopularnejših smeri v tej steni. Bila je pravzaprav tudi ena prvih smeri, ki so ji v začetku zapisali oceno IX—, zdaj pa se je izkazalo, da je primernejša ocena VIII+, medtem ko je visoka natanko 14 metrov. Česen je solo vzpon opravil na način, ki v svetu velja za nepisano pravilo v takšnih smereh, samo z magnezijo za pasom. Namreč, smeri športnega plezanja imajo svedrovce zavrtane sorazmerno v kratki razdalji in z nekaj dolgimi kompleti si je praktično mogoče zagotoviti varovanje kot običajno, to pa je seveda čisto nekaj drugega kot izredno zahteven solo vzpon po takšni smeri. Česen je še isti dan na enak način preplezal tudi Unijo (VII+, 20 metrov). Seveda gre pri obeh smereh za prve solo proste ponovitve, pri Mozartovih pa bi glede na oceno vzpon ocenili kot enega najzahtevnejših doslej pri nas.
Matjaž Ravhekar teden za tednom dosega uspehe. 7. t. m. je v enem dnevu prosto ponovil Gobo v Ospu (IX), kar je drugi prosti vzpon v enem zamahu (prvi Rehberger junija letos). Naslednjega dne je v Črnem kalu sam plezal Skrablovo poč (VII+, 27 metrov) in opravil solo ponovitev na pogled. Četrti vzpon po Zidarski poči (VIII, 17 m) pa je 7. t. m. opravil Igor Kalan.
F. S.
OD TOD IN TAM
Šivling — češkoslovaška smer
PRAGA — Češkoslovaška odprava pod vodstvom Tomaša Kysilke (38) je opravila prvenstveni vzpon prek S stene Šiviinga (6543 m) v indijski Himalaji. Steno so v dneh od 11. do 16. septembra preplezali Branislav Ada-mec, Pavelj Rajt in Jiri Švejda.
Odpravi, kije štela 15 alpinistov, se je pridružilo pet nemških alpinistov, na pot pa so odšli v začetku avgusta. Za začetek je četverica Adamec, Ja-keš in Kysilka v družbi s 22-letnim hricoin Henseleitom želela z vrvmi opremiti Zahodni steber." Med sestopom pa se je utrgala ena od starih vrvi
za spust, zato so odpravo prekinili. Čez teden dni pa so se češkoslovaški alpinisti sami vrnili na goro in 4. septembra jih je bilo prvih pet na vrhu po Zahodnem stebru. Pet dni kasneje se je po tej smeri povzpela še trojica. V severni steni pa prvi poskus (10. septembra) zaradi slabega vremena ni uspel. Drugič pa je bilo vreme res lepo, na vrhu pa je bila že omenjena trojica 16. septembra ob 14. uri.
ID
Spremembe kontrolnih točk
LJUBLJANA — Odbor za transverzalo kurirjev in vezistov NOV
Slovenije obvešča pohodnike po transverzali, da so na nekaterih kontrolnih točkah štampiljke drugje kot piše v Vodniku po transverzali.
V Planini pri Sevnici je v gostilni Zveglič v središču kraja, v Starem trgu pri Ložu je v restavraciji HTO Postojnska jama v Starem trgu pri Ložu, v Dražgošah je v Domu Cankarjevega bataljona v bližini spomenika, v Trnovem pri Gorici je v gostilni Pri Ovčarju, Trnovo 42.
Predavanje Jožeta Zupana
LAŠKO — Planinsko društvo La-ško bo 18. t. m. ob 20. uri priredilo v zdravilišču predavanje Jožeta Zupana. Naš znani alpinist se je pred nedavnim vrnil s turneje po ZDA.
V Boulderju sta oba prosto preplezala smer Tager (5.10 oz. VII, 120 m) v Wind Toweiju. V The Bastile pa sta plezala West Face (5.11 oz. VIII, 200 m) in Wide Country (5.11,215 m). Prosto je te smeri splezal le Felicijan. Precej smeri sta splezala tudi v Red Garden Wall. Felicijan je prosto ponovil Wertigo (5.11-), Zupan pa je to smer preplezal na A0. Smer NN je Felicijan splezal z varovanjem od zgoraj (5.11 -f), ponovil pa je še Evangeli-ne (5.11). Obiskala sta tudi slavno Genesis. Takrat, ko so to smer plezali tehnično, je imela dva krajša raztežaja. Toda zdaj je pri prosti ponovitvi treba vendarle plezati vse v enem raztežaju. Felicijan je prosto ponovil (5.11-) tisti »stari« prvi raztežaj. Oba sta preplezala tudi Psyho (5.11), kratek prvi raztežaj znane smeri Psyho
Izšla knjiga Toneta Škarje: Jalung Kang
O naši uspešni himalajski odpravi leta 1985 je zdaj obširneje spregovoril tudi njen takratni vodja, Tone Škaija. Ob tenkočutnih mislih avtoija bodo lahko napore in uspehe, pa trpkost ob izgubi Boruta Berganta, doživljali tudi drugi. Knjiga Jalung Kang, ki jo je izdala založba Borec, bo naprodaj že na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu od 17. do 23. t. m., medtem ko jo bo založba Borec podrobneje predstavila zadnji dan sejma ob 11. uri.
Za barvnim ovitkom, na katerem je slika gore in portreti članov odprave, je 224 strani zelo zanimivega branja, ki ga popestrijo še barvne (31) in črno-bele (34) fotografije.
Vse skupaj pa dopolnjuje še 6 diagramov, dva zemljevida in skica smeri.
T. Č.
roof. Felicijan je bil uspešen še v Tird Flotiron (5.11+).
V	The Needles sta oba ponovila znano The Needles Eye (5.10), v plezalnem centru Dewils Lake v Chickagu pa sta opravila še dve osmici, in sicer Beginers Demise (5.11-) in Fla-lus Direct (5.11 + , samo Felicijan).
Naštete smeri niso vsi vzponi, ki sta jih oba preplezala na tej njuni turneji po ZDA, temveč le najpomembnejši. Poleg teh sta se vrnila še z velikim številom vzponov sedme stopnje in lažjih.
Prosta ponovitev Črne zavese
V	severni steni Ojstrice je Črna-zavesa smer, kjer ne plezajo veliko. Letos sta jo plezala Polde Felicijan in Tomaž Žerovnik, Felicijan pa je ob tem opravil prvo prosto ponovitev in težave ocenit VII. Smer je visoka 550 metrov in ima dva tehnična raztežaja, poleg tega pa še nekaj težjih mest. Najtežji je drugi raztežaj prečnice in izstop iz nje.
35 let PD Sežana
SEŽANA — Planinsko društvo Sežana bo 20. t. m. ob 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Sežana proslavilo 35-letnico društva. Pripravili so kulturni program, na prireditvi pa bodo podelili tudi priznanja.
Prva ponovitev v Capucinu
Philippe Grenier in Pascal Colas sta letošnje poletje opravila drugi vzpon po smeri L'Elixir D’Astaroth v vzhodni steni Capucina. Prvi vzpon so leta 1981 v teh dneh opravili Piola, Steiner in Vogler ter smer ocenili ED + , 6b, A3, poleg tega pa je v spodnjem delu stene še en raztežaj z oceno 6c (V1I+, VIII—). Gre za zelo lepo smer po sredini stene in to jKrtrjuje tudi komentar prvih ponavljalcev: »Fantastično.«
Zimska ponovitev Modernih časov
Ton pregledu zimskih ponovitev v Dolomitih preteklo zimo daje nekaj zares odličnih dosežkov. V južni steni Marmolade je prvo zimsko ponovitev doživela zelo znana smer Moderni časi, ena od najtežjih smeri v tej 900 metrov visoki steni. Prva dva dni v februarju letos sta bila v steni dva mlada alpinista iz Val Gardene, Dieter De-metz in Adam Holzknecht. Prvič sta bivakirala pri vstopu, drugič pa na veliki gredini. Južna stena Marmolade je zelo gladka in strma in ker je obrnjena proti jugu, v njej tudi pozimi ni veliko snega (razen ob kakšnih snežnih viharjih). Tako je bilo tudi v Mo-
demih časih. Oba alpinista pa je motil precej močan in mrzel veter.
Zelo pomemben vzpon je bil opravljen tudi v manj znani steni Sassolun-go. Po veliko neuspelih poskusih raznih navez so prvo zimsko ponovitev Messnerjeve smeri v severni steni opravili K. Grossrubatscher, K. Wai-de in T. Zuegg. Potrebovali so pet dni januarja letos. Smer je zelo slabo opremljena, visoka pa 1000 metrov.
Sicer je smer že dan pred to navezo začela peterica alpinistov iz Češkoslovaške. Po devetih raztežajih so plezali po svoje. Do roba stene so splezali naravnost po zajedah in kaminih levo od originalne smeri. Nova smer ima 40 raztežajev, v ledu je naklonina dosegla 75 stopinj, težave v skali pa so ocenili V, VI, Al.
Južna stena Cima Scotoni je tudi ena od težkih dolomitskih sten. Od 23. do 24. januarja letos je bil tam opravljen izredno težak vzpon. Mar-ceilo Čomineti in Marco Fanchini sta plezala smer Hyper Scotoni (VII+), kar je bila šele prva pionovitev in seveda prva zimska. Smer vstopi levo od klasične smeri Scoiattbli in jo prekriža na prvi gredini.
Nova smer v Salcantavu (6271 m)
Peterica angleških alpinistov je preplezala zelo težko novo smer v JZ steni Salcantaya v Andih. Ocena 1600 metrov visoke smeri je ED, plezali pa so Francis Duncan, Paul Harris, Peter Leeming, Mark Lowe in Keith Milne.
JAMARSKE NOVICE
Novomeških 25 iei
Jamarski klub Vinko Paderšič-Ba-treja iz Novega mesta praznuje te dni 25-letnico uspešnega raziskovalnega dela. Klub je v svoji bogati raziskovalni dejavnosti deloval na območju celotne Dolenjske, največ pa na območju pod Gorjanci, na Kočevskem Rogu in vzhodni Suhi Krajini, raziskoval pa je tudi brezna in jame v zahodni Bosni. Svoje raziskovalne uspehe so novomeški jamarji opisali v knjižici Dolenjski kras II, ki bo izšla te dni in je posvečena 25-letnici klubskega dela. Vsebino publikacije bodo natančneje predstavili ob izidu, zajema pa predvsem delo kluba v zadnjih petih letih.
Praznovanje 25-letnega jubileja novomeških jamarjev bo 20. novembra ob 17. uri v Domu JLA v Novem, mestu. Takrat bo otvoritev razstave čmobelih in barvnih fotografij in otro-vitev razstave jamarske opreme, ob 18. uri bo multivizijska predstavitev diapozitivov ofc glasbi, večer pa bodo nadaljevali^ slavnostnim občnim zborom, podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem. Ob jubileju vabijo vse jamarje in druge, ki jih zanima dolenjsko podzemlje in delo kluba, naj se udeležijo jamarskega večera v Novem mestu.
M. P.
Podzemski ledenik
Sredi avgusta so bili na enotedenskem raziskovalnem taboru člani jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin in so ta čas raziskali največji del delovnega območja »O« na Kaninskih podih. Sedemčlanska skupina je raziskala in izmerila 18 brezen. Omembe vredni sta le 0-92 in 0-93. V prvem je okoli 120 metrov dolg podzemeljski ledenik, drugo pa je - sodeč po prepihu - obetalo znatne globine. Vanj so se spustih 120 metrov globoko, kjer jim je zmanjkalo opreme. Ob drugem obisku brezna so mo-
rah v glavnem rovu odnehati že 20 metrov dlje, kjer jih je ustavil skalni podor. Raziskali so še tri stranske rove, kjer pa so jim naprehodne ožine preprečile nadaljnja odkritja
F. M
Preiskano zaklonišče
Člani jamarskega kluba Kraški krti so se te dni spustih v votlino — vojaško zaklonišče iz prve svetovne vojne na Pečanskem polju. Ugotovili so. da sega votlina približno pet metrov v globino Nekdanje zaklonišče ah skladišče je deloma že zasuto, ker se z vrha in od strani neprenehoma sesipa grušč. Seveda je zato mogoče predvideti, da bo tod prišlo do novih usadov in udorov, če votline ne bodo zapolnili. To nekdanje zaklonišče so odkrili v začetku letošnjega oktobra, ko se je zaradi obilice padavin vdrla zemlja in je zazevala približno dva metra široka luknja, zaradi sesedanja tal pa je bilo tudi zelo jasno videti f>otek nekdanjega strelskega jarka.
Nepričakovana odkritja
Pred nedavnim so v Biharskih gorah v romunskih Karpatih odkrili kra-ško jamo Mare din Balea Firei, doslej Pa so v njej raziskali in izmerili že približno 22 kilometrov podzemskih rovov. Jamarji so bili presenečeni predvsem nad velikanskimi podzemskimi dvoranami, izmed katerih je največja dolga 300, široka 100 in visoka do 90 metrov. Druga ogromna dvorana ima razsežnosti 248 x 74 x 60 metrov, naslednja po velikosti pa je prav skromna, saj meri »samo« 190 x 45 x 25 metrov. Zaradi teh odkritij bodo morali popraviti svetovni seznam največjih podzemskih votlin. V tej jami so poleg tega odkrili tudi ogromne kalcitne kristale, dolge med 10 in 62 centimetri. Naj večji tak monokristal tehta po izračunih kar približno 30 kilogramov.
RAŠICA
tovarna pletenin ljubi ja na
Rašica, tovarna pletenin, n. sol. o. Ljubljana — Gameljne
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
v DSSS:
1.	projektanta računalniških aplikacij
2.	projektanta baze podatkov
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje' pod 1. in 2.:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba ustrezne smeri
—	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	znanje angleškega jezika
—	3-mesečno poskusno delo
v TOZD Rašicacommerce
1. manipuliranje z izdelki (več delavk)
pogoji: — ^snovna šola
—	6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
—	2-mesečno poskusno delo
Za objavljena deta sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave ter kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Rašice, tovarne, pletenin, Zg. Gameljne 20, S1211 LjubJjana-
—	Šmartno.

JASICA
tovarna pletenin Ijubljana
12-15898
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Novo mesto, Kandijska 5,
objavlja
ponudbo
za prodajo poslovne stavbe na Sokolski 2 v Novem mestu. Stavba je v središču mesta in ima skupno uporabno površino 167 m2.
Stavbo bomo prodali najboljšemu ponudniku v stanju, v kakršnem je. Uporabna površina je v pritličnih prostorih in prvem nadstropju okoli 70 m2, na podstrešju pa so tri manjše sobe in prostor za toaleto.
Pritličje ni zasedeno.
Ponudbe naj pošljejo interesenti v 15 dneh od dneva objave razpisa na naš naslov.
12-15913
IMP TIO Idrija
objavlja prosta dela in naloge:
konstrukterja orodij
Pogoji:
—	VI. ali VII. st. izobrazbe strojne smeri
—	4 leta delovnih izkušenj
—	3 mesece poskusnega dela
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prosta dela in naloge bodo kandidati lahko zasedli v enoti v Ljubljani ali v Idriji.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: IMP TIO Idrija Komisija za delovna razmerja Vojkova 7 65280 Idrija
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku prijavnega roka.
12-15914
Delavski svet
NZD Vrhnika
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa direktorja DO
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje:
—	da ima visoko izobrazbo medicinske ali druge smeri
—	da ima 5 let delovnih izkušenj
—	da ima ustrezne moralno-politične vrline. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa z oznako za razpisno komisijo na naslov: NZD Vrhnika, Ul. 6. maja 11, Vrhnika.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po sklepu o izbiri.
9-15740
PODARI M-DOB1K
VOŠČILNICI
PRINAŠAJO
Na IBM XT združljivih računalnikih prirejamo tečaje:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
Osnovni tečaj računalništva (DOS, WS) Operacijski sistem (DOS)
Delo s preglednicami (LOTUS 1-2-3)
Delo z zbirkami podatkov (dBASE III +) Integrirani programski paketi (FRAMEWORK) Projektiranje z računalnikom (ACAD) Programski jezik paskal (Turbo PASCAL) Programski jezik C (Turbo C)
Zbirnik (ASSEMBLER) za 8088 Mikroračunalniške mreže (NetVVork) Izobraževanje s področja VIDEO tehnike
(25 ur) (20 ur) (30 ur) (25 ur) (25 ur) (25 ur) (20 ur) (25 ur)
Seminarji bedo potekali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Cene seminarjev:
lnformacije,tel.\(061) 213-743
18 ur ........ 150.000 din na osebo
20 ur ........ 175.000 din na osebo
25 ur ...... . 200.000 din na osebo
30 ur ........ 220.000 din na osebo
Tečaje organiziramo tudi pri uporabnikih!
ŽG - TTG
rSLOVENIJATURISTl
Hej,pojdite z nami!
ŽG-TTG-Slovenijaturist, n. sol. o.,
TOZD Turizem, n. suh, o., Ljubljana, Pivovarniška 1
Delavski svet temeljne organizacije razpisna komisija
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	vodenje temeljne organizacije
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj ali
—	višja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog ustrezne stopnje zahtevnosti in sestavljenosti, zahtevamo organizacijske in vodstvene sposobnosti
—	izpolnjevanje pogojev za zagotavljanje varnosti in urejenosti v železniškem prometu
—	ustrezne osebnostne lastnosti in sposobnosti, ugotovljene po kriterijih DD o uresničevanju kadrovske politike
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Slovenijaturist, Tozd Turizem, Kadrovsko-pravna služba DO, Ljubljana, Pivovarniška 1, z oznako Razpisna komisija Tozd. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu DS.
Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije
objavlja prosta dela in naloge:
2.	vodenje komercialnih opravil
Pogoji:
-	visoka strokovna izobrazba družboslovne
smeri	•
-	izpolnjevanje pogojev za ZT registracijo
-	znanje dveh svetovnih jezikov (enega aktivno, drugega pasivno)
-	3 leta delovnih izkušenj pri sorodnih delih in nalogah.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naš naslov (kot pod 1). O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije.
4-15558
PODARIM
DOBIM
JunBtt
Intertrade, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana, Moše Pijadeja 29
Delavski svet
TOZD Zastopstvo IBM
razpisuje
po določilih statuta in ostalih samoupravnih splošnih aktov TOZD ter skladno s sklepom delavskega sveta TOZD
delovne naloge individualnega poslovodnega organa
vodenje temeljne organizacije
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	pogoje iz 511. člena Zakona o združenem delu,
—	imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, aktiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter družbenopolitično in moralnoetično neoporečnost,
—	visoko izobrazbo ekonomske, tehnične ali druge ustrezne smeri,
—	poznavanje računalništva,
—	pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih ali vodilnih del,
—	pogoje za samostojno opravljanje dela v okviru zunanjetrgovinskega prometa z aktivnim znanjem tujega jezika (angleščina ali nemščina)
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni od objave na naslov: Intertrade
—	Kadrovska služba., 61001 Ljubljana, Moše Pijadeja 29, s posebno oznako »za razpisno komisijo TOZD Z. IBM«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
____	13-15966
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana, Bogišičeva 8
Svet inštituta
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	vodja raziskovalne enote za tehnologijo vlaknin
(reelekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje. VII/1 st. izobrazbe kemijske dejavnosti (dipl. ing. kem. tehnologije); 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali drugih zahtevnejših nalogah v celuiozno-papirni stroki; aktivno znanje enega in pasivno znanje enega tujega jezika
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Na ovojnici naj bo oznaka »za razpisno komisijo«.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
2.	asistenta (dva delavca)
Pogoji: VII/1 st. izobrazbe kem. smeri, kemijske dejavnosti ali papirne smeri; leto dni delovnih izkušenj; pasivno znanje enega tujega jezika
3.	strokovnega sodelavca
Pogoji: VI/1 st. izobrazbe grafične smeri; leto dni delovnih izkušenj; pasivno znanje tujega jezika
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za delovna razmerja inštituta 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
13-15961

Ponedeljek, 16. novembra 1987
DELO ★ stran 15
^ORBIML
EtECTCSaiD
Orbital, Cankarjeva 11, Ljubljana
prodaja naslednja motorna vozila in stroje:
Zap. št. naziv blaga	količ.	letnik	cena za kos
1. nakladalec MF-66/C	1	1980	25,000.000
2. nakladalec ULT 220	1	1983	25,000.000
3. nakladalec ULT 200	-	1	1980	20,000.000
4. bager 1000 R.D.	1	1983	18,000.000
5. buldožer TG 100	1	1981	12,000.000
6. nakladalec FIAT 12 G.B. — goseničar	1	1980	15,000.000
7. tovorni avto tatra 148	1	1980	3,500.000
8. viličar 2 toni — Pobeda	1	1973	1,500 000
9. viličar, 1,5 tone, Indos baterijski	1	1980	2,500.000
10. tovorni avto FAP 16/16 vlačilec	1	1980	9,000.000
11. tovorni avto Kamaz — kiper	1	1980	2,800.000
12. kombajn Univerzal	1	1978	3,500.000
13. tovorni avto Mercedes 22-24 vlačilec s	1		
prikolico kiper Gorica	■J	1973	14,000.000
14. tovorni avto Magirus 250 - vlačilec	1	1973	3,000.000
15. tovorni avto Zastava 640	1	1978	1,500.000
16.	tovorni avto FAP 1820 mešalec betona 17.	tovorni avto Mercedes 16 17 keson 7 m	1	1981	5,000.000
— aluminijast	1	1978	19,000.000
18. tovorna prikolica Kraije/o PT 14 2m	1	1976	1,500.000
19. viličarji MIN Niš 1.5 t - baterijski	7	1982 od 1,500.000	
			do 2,000.000
20. ročni čelilniki	4		250.000
21. rovokopač MF 50A	1		12,000.000
22. valjčar brusilka Anthon •	1		530.000
23. spajalec za furnir OTT in f.i.n., širina			
lepljenja 95 mm	1		280.000
24. bočna brusilka - tračna - malesa	1		1,500.000
25. viličar bočni 1 t. baterijski			3,500.000
26. viličar Indos od 1,5 do 2.5 t	3		od 2,000.000 do 5,000.000
27. kombi IMV 2200 D — tovorni	1	1980	1,200.000
V ceni ni vračunan prometni davek.
Vse informacije dobite po telefonu (061) 210-174 in 217-174.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za veterinarstvo Ljubljana, Gerbičeva 60
objavlja prosta dela in naloge
stažista-asistenta za področje ekonomike veterinarskih dejavnosti novega raziskovalca za področje računalniščtva
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas v skladu s pogoji Izobraževalne skupnosti Slovenije oziroma Raziskovalne skupnosti Slovenije.
K sodelovanju vabimo diplomirane veterinarje, mlajše od 28 let, ki so v fakultetnem študiju dosegli najmanj povprečno oceno 8,5 oz, 8,0 in se željo vključiti v program usposabljanja za potrebe vtozd za veterinarstvo.
Vse dodatne informacije nudi kadrovska služba vtozd za veterinarstvo.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom sprejema osem dni po objavi Komisija za delovna razmerja, vtozd za veterinarstvo, Ljubljana, Gerbičeva 60.
11-15849
12-15903
NIRO
Jugoslovenska stvarnost, TOZD Jugoslovenski pregled, Beograd, Moše Pijade 8
odda
poslovni prostor, površine okoli 65 kv. m., skladiščni prostor okoli 30 kv. m., kompletno enoto 96 kv. m.
Prostor je v ulici Tade-uša Koščuškog 87 (I cona blizu Kalemegda-na) v nivoju z ulico, popolnoma zastekljen, razen majhnega dela kletnega prostora. Primerno je za predstavništva, turistične agencije in druge dejavnosti.
Nadrobna pojasnila po tel. (011) 333-610. Ponudbe pošljite na naslov:	Jugoslovenski
pregled. Moše Pijade 8/ I, 11000 Beograd.
11-15836
SOZD IMP Ljubljana, DO IKO,
TOZD Avtomatika, Ljubljana,
Ul. Jožeta Jame 16
» •
objavlja
po sklepu delavskega sveta
javno licitacijo
za prodajo .rabljenih osnovnih sredstev:
1.	pisalne in montažne mize - 75 kosov; izklicna cena od 1.000 do 55.000 din
2.	razni stoli — 34 kosov: izklicna cena od 1.000 do 5.000 din
3.	razne pisarniške omare — 27 kosov; izklicna cena od 1.000 do 20.000 din
4.	razne garderobne omare — 37 kosov; izklicna cena od 2.000 do 30.000 din
5.	garderobna stena — 2 kosa; izklicna cena od
1.000	do 2.000 din
6.	george naprave za planiranje - 3 kosi; izklicna cena 1.000 din
7.	namizni vrtalni stroji — 4 kosi; izklicna cena od
10.000	do 20.000 din
8.	8 — vret. el. vrtalni stroj (HILE) — 1 kos; izklicna cena 200.000 din
9.	el. viličar 1,5 t — 1 kos; izklicna cena 300.000 din
10.	stiskalnica ekscentrična 8 t — 1 kos; izklicna cena 400.000 din
Licitacija bo v soboto, dne 21. 11. 1987, ob 10. uri v prostorih TOZD Črpalke, Ui. Jožeta Jame 12.
Ogled osnovnih sredstev bo dne 21.11.1987 od 8. do 10. ure. Kupec plača prometni davek.
Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali na dan licitacije.
Nakup naših osnovnih sredstev je po sistemu »videno—kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
16-16061
tovarna
pogrebne
opreme
MENINA	________
Kamnik, Šmarca, Trg padlih borcev 3,
razpisuje
po 13. členu statuta delovne organizacije in sklepu delavskega sveta z dne 5. 11. 1987
prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje prodajnega sektorja
za 4-letni mandat Pogoji:
—	višja ali visoka šolska izobrazba komercialne ali ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih oz. 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s posebnimi pravicami in obveznostmi s tega področja
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti
—	znanje tujega jezika
— moralnopolitične in moralnoetične vrline
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako za razpisno komisijo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta.
11-15848
IMV ADRIA - MOŽNOST ODDIHA
Ze letos si zagotovite neodvisnost letovanja!
Izberite med prikolicami in kamperji ADRIA, in jih preizkusite že na smučanju.
Do 20. 11. 1987 zajamčene cene!
— Avtohiša, Ljubljana, tel. (061) 343-764
-	Avtocommerce, Ljubljana, tel. (061) 312-894
-	Avtotehnika, Celje, tel. (063) 22-165, 24-211
-	Jeklotehna, Maribor, tel. (062) 39-549
-	Murka, Lesce, tel. (064) 75-342
-	Trgoavto, Koper, tel. (066) 25-472
IMV novo mesto
Delavski svet
sozd »GLG« Bled
razpisuje na podlagi 10. člena statuta sozd »GLG« Bled prosta dela in naloge
vodje
gospodarsko-
finančnega
sektorja.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih nalogah v gospodarstvu
—	znanje enega svetovnega jezika.
Mandat opravljanih razpisanih del in nalog traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:	SOZD
»GLG«, Radovljica, Kranjska cesta 13.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi na delavskem svetu sozd.
Informacije o razpisanih delih in nalogah dobite po telefonu št. (064) 75-962, od 7. do 15. ure.
11-15837
Komisija za delovna razmerja
OŠ heroja Staneta Kosca, Šmartno pod Šmarno goro
objavlja prosta dela in naloge
dveh čistilk
Delo združujemo za nedoločen čas. Osebni dohodek znaša približno 175.000 din. Delo je samo popoldan.
Pogoj je osnovna šola, poskusno delo dva meseca.
Pisne ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi v časopisu.
Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi.
Ponudbe pošljite na naslov: KDR OŠ heroja Staneta Kosca, 61211 Ljubljana, Šmartno, Cesta v Gameljne 7 Možnost	prevoza
z mestnim avtobusom št. 16.
13-15969
Skupščina občine Tržič v sodelovanju z Zvezo društev urbanistov Slovenije in Društvom urbanistov Gorenjske
razpisuje
javni splošni anonimni natečaj
za pridobitev strokovnih rešitev za izdelavo zazidalnega načrta novega pokopališča in stanovanjske soseske B-12 Rova
Namen natečaja je prodobiti kakovostne urbanistične programske rešitve obravnavanega območja v smislu spoznanj teorije in prakse ter izhodišč in smernic razpisanega gradiva. Najboljša natečajna dela bodo uporabljana za izdelavo zazidalnega načrta za novo pokopališče in stanovanjske soseske B-12 Rova.
Splošni pogoji:
—	Razpisovalec natečaja je Skupščina občine Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič
—	Predstavnik razpisovalca je Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič.
—	Natečajna naloga je urbanistično programska.
—	Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe.
—	Natečaja se ne morejo udeležiti člani žirije, njihovi namestniki, strokovni poročevalci, kakor tudi njihovi bližnji sorodniki in člani ožje delovne skupine
Roki:
—	Natečaj se prične z dnem objave v Delu.
-	Razpisno gradivo dobijo interesenti neposredno pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič.
—	Gradivo lahko interesenti prevzamejo do 10. decembra 1987 do 14. ure.
-	Rok za oddajo natečajnih del je 31. marec 1988 do 14. ure.
Nagrade:
1.	nagrada 2.000.000 din
2.	nagrada 1.500.000 din
3.	nagrada 1.000.000 din
Trije odkupi po 600.000 din za rešitve, ki se bodo uvrstile v ožji izbor.
Za ostale natečajne rešitve, ki bodo zadostile pogojem natečaja, bodo izplačane odškodnine v višini 200.000 din. Nagrade in odkupi bodo izplačani v neto zneskih. Celotni nagradni sklad se izplača v primeru, da razpisovalec prejme vsaj 10 natečajnih del, izdelanih v skladu z razpisanimi pogoji.
Ocenjevanje:ocenjevalno komisijo sestavljajo:
1. predsednik komisije: Ivan Kapel, predsednik skupščine občine Tržič
2.	namestnik predsednika: Milan Jerala, dipl. inž. arh., Društvo urbanistov Gorenjske
3.	člani:
Janez Piskar, višji sanitarni tehnik Peter Belhar, dipl. veterinar Martin Šetinc, dipl. inž. gozdarstva Ingac Primožič, dipl. inž. arh.
Daniela Bida, dipl. inž. arh.
Marko Smrekar, dipl. inž. arh.
Nika Leben, umetnostni zgodovinar Jelka Habjan, dipl. inž. urejanje krajine Andreja Vučer, dipl. inž. urejanje krajine Metod Lojk, dipl. inž. gradb.
4. poročevalci:
Alenka Paulin, dipl. inž. arh.
5. skrbnik natečaja: Janko Gradišar, Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič OZD, skupina avtorjev oziroma avtor prvonagraje-nega dela pridobi pravico in prevzame dolžnost, da skupaj z upravno organizacijo za urbanistično načrtovanje sodeluje pri izdelavi zazidalnega načrta za novo pokopališče in stanovanjsko sosesko B-12 Rova, ter izdela ali sodeluje pri izdelavi idejnih in izvedbenih načrtov objektov in naprav. ________________________________________13-15964
labod
TOZD Commerce, Novo mesto
vabi
k sodelovanju
mlade, perspektivne, ambiciozne, polne idej, z občutkom za lepo in moderno, z darom opazovanja in zasledovanja modnih trendov, z izkušnjami na področju oblikovanja ali brez njih, za kreiranje ženskih bluz in moških srajc
Kandidati, javite se po telefonu 22-173 ali na naslov Labod — TOZD Commerce, 68000 Novo mesto, Cesta herojev 29.
10682
lek
Računalništvo
5
Iščemo več sodelavcev z delovnimi izkušnjami ali brez na IBM računalniškem sistemu z razvejeno terminalsko mrežo,
zato vabimo k sodelovanju
vse, ki želijo svoje dosedanje znanje pri delu še naprej razvijati oz. se zanj usposobiti na področju:
—	oblikovanja informacijskih podsistemov
—	organizacije računalniških obdelav
—	aplikativnega programiranja
—	upravljanja računalniškega sistema.
Računalniška obdelava podatkov ima v Leku dolgoletno tradicijo. V zadnjih letih smo na tem področju med najbolj prodornimi. Poskušamo slediti vsem novim dognanjem na tem področju v svetu in doma ter jih koristno prenesti v našo prakso.
Če vas zanima delo na računalniškem sistemu IBM, potem nas pokličite po telefonu, napišite ponudbo ali pridite na pogovor, saj v tem kratkem vabilu ne moremo vsega izčrpno opisati oz. pojasniti.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi v kadrovsko-pravni sektor delovne organizacije Lek, Ljubljana, Verovškova 57. Vse informacije dobite v kadrovsko-pravnem sektorju, tel. 340-161, int. 325, ali v sektorju za AOP. tel. 553-150.
(§) lek tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkom n.soi.o.
61107 Ljubljana Verovškova 57, p. p.81 telefon: (061) 340-161, 340-361 telex:31171 yu lek telegram: lek ljubljana
9-15749
MX	MXL	MXV
• za različne pogoje • za športno vožnjo,	• za velike hitrosti
vožnje in mnogo	tudi na mokrem cestišču
prevoženih kilometrov
Imamo tudi velik izbor zimskih gum
Sm AUTOCOMMERCE
Ljubljana, Trdinova 4
Prodaja: Ljubljana. Javna skladišča. Hala XVI, tel. (061) 442-064 Zagreb, Martičeva 15, tel. (041) 442-836 Split, Ulica prvoboraca 101, tel. (058) 514-322 Beograd, Ivana Milutinoviča 39, tel. (011)4443-203
Informacije v predstavništvih:
Koper, Cesta JLA 12, tel. (066) 24-604
Kranj, Cesta JLA 14, tel. (064) 23-968
Murska Sobota, Kocljeva 5, tel. (069) 21-830
Maribor, Cankarjeva 11, tel. (062) 23-277
Rijeka, J. Polič-Kamova 19, tel. (051) 424-411
Sarajevo, Bratstva i jedinstva 19. tel. (071) 613-560
Novi Sad, Bulevar 23 oktobra br. 23, tel. (021) 333-866
Titograd, Bratstva i jedinstva 48, tel. (081) 31-472
Skopje, Koče Racina blok 9, Gradski zid, tel (091) 233-502
ZA VSAK PREVOŽEN KILOMETER IN OB VSAKEM VREMENU JE NAJVARNEJŠI IZBOR PNEVMATIK ZA OSEBNA VOZILA
MICHEUN
Cd
splošna gradbena dejavnost beton - zagorje ob savi n. soi. o.
zagorje ob savi, cesta 20. julija 2 c
TOZD Gradbeništvo Hrastnik
delavski svet
razpisuje dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat
tehničnega vodja TOZD
Za dela in naloge tehničnega vodja TOZD je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
visoka ali višja izobrazba gradbene smeri (visoke gradnje)
4 leta delovnih izkušenj v gradbeni operativi opravljen strokovni izpit opravljen izpit iz varstva pri delu organizacijske sposobnosti pri delu v gradbeni operativi
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 6 dneh po razpisu na naslov:
SGD Beton, Zagorje ob Savi, TOZD Gradbeništvo Hrastnik, Dolska cesta 9, 61430 Hrastnik (z oznako »za razpisno komisijo«).
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
5-15589
»ZITUS«, servisne storitve Ljubljana, Rimska 11, 61000 Ljubljana
Komisija za medsebojna deiovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
več serviserjev
Pogoji:
—	KV elektromehanik
—	z delovnimi izkušnjami
—	poskusno delo 2 meseca
—	zaželen vozniški izpit B kategorije in po možnosti svoj avto
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov »Zitus«, Ljubljana, Rimska 11 - Komisiji za medsebojna delovna razmerja.
______________ 10-15764
Razpisna komisija
Republiške uprave za družbene prihodke Ljubljana, Cankarjeva 5
razpisuje
naslednja prosta dela oziroma naloge.
1.2 — republiških inšpektorjev družbenih prihodkov I. *
naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letno mandatno obdobje;
2.	2 — republiških inšpektorjev družbenih prihodkov li.
naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letno mandatno obdobje;
3.	samostojnega svetovalca
za ugotavljanje izvora premoženja v sektorju za
sistem in upravno-pravne zadeve
Pogoji:
poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. in 2., visoko strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj, aktivni odnos do socialističnega samoupravnega sistema;
pod 3., visoko strokovno izobrazbo pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, aktivni odnos do socialističnega samoupravnega sistema.
Prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi pošljite na naslov: Republiška uprava za družbene prihodke, Ljubljana, Cankarjeva 5 »Za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo s sklepom o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
_________________11-15847-
/
PANORAMA PANORAMA
Piquetov delovni dan se zmeraj raztegne
Letošnji svetovni prvak v formuli 1 je preživel težko leto po nesreči v Imoli — V dobri ekipi bi najraje ostal za vselej
Brazilski dirkač formule 1 Nelson Piquet je s tretjim naslovom svetovnega prvaka slovito trojico Brabham, Stevvart, Lauda razširil v četverico. Zdaj torej že štirje velemojstri asfaltnih dirkališč sledijo svojemu prvaku med prvaki, Argentincu Manuelu Fangiu, ki je zbral pet naslovov. Novi prvak Piquet je že na predzadnji dirki v Suzuki na Japonskem lahko začel slaviti zmago, saj je na tamkajšnjem treningu njegov prvi zasledovalec Nigel Mansell (sicer prav tako član ekipe Williamsa kot Piquet) po nesreči izgubil še zadnjo možnost za to, da bi ga morebiti še lahko prehitel.
novim trikratnim
Intervju z svetovnim prvakom F 1 povzemamo po pariškem športnem tedniku L’£quipe Magazine.
— Tretjič ste prvak. Ali lahko primerjate svoje občutke s tistimi iz let 1981 in 1983. ko ste osvojili prva naslova?
»Prav tako sem srečen kot takrat. Zadovoljen sem s tem, kar sem naredil.«
— Po nesreči, ki ste jo doživeli v Imoli, so se z vami dogajale kaj čudne stvari.
»Zelo težko leto sem preživel po tej nesreči. Še vedno čutim posledice, kajti ta nesrečni dogodek se mi je zagrizel v podzavest. Slabše spim. imam težave s presnovo, včasih me prav peklensko boli glava. Sem ter tja se mi zgodi celo to. da se zjutraj, ko se zbudim, ne spomnim, kaj se je dogajalo prejšnji večer.«
— Vseeno niste izgubili volje. Znani ste kot eden od najbolj dobrovoljnih tekmovalcev v F 1. Smehu verjetno pripisujete velik pomeu?
. Res je, da nisem najbolj navdušen nad ljudmi, ki se vedno kislo držijo. Življenje dojemam s prijetne plati. To kajpak ne pomeni. da imam zaradi tega težave pri resnem- delu. Najpomembnejše je vedeti, kdaj se je treba sprostiti.«
— Mar je res, da formuli 1 posvečale ves svoj čas?
»Popolnoma res. Kakor hitro najdem prost trenutek, ga kar najbolje Izkoristim v prid svojemu poklicu. Nenehno moram vzdrževati svojo telesno pripravljenost, urejati zadeve v zvezi s tekmovanji, preskušnjami itd. Moj poklic ne dovoli, da bi ob un ko ljudje običajno končajo svoj delavnik, zaprl štacuno in rekel: Dovolj za danes!«
- Zapuščate moštvo \\illiam-va. V naslednji sezoni boste tekmovali /a Lotus. Komentar?
»Težko je dobro spoznati ljudi in vzpostaviti prave stike s tistimi. ki delajo z vami. V dobri ekipi bi najraje ostal za vedno. Zdi se mi. da so odnosi podobni tistim v šolskem razredu. Dober razred ve vedno težko razide. V ekipi je lahko delati, če vas sodelavci poznajo in vam zaupajo, če vam verjamejo, ko rečete, da je to in to z motorjem narobe.«
— Pri VVilliamsu ste dodobra v^uizuali način dela.
»Da«.
— In zdaj odhajate.
»Ne gre za denar, če mislite to. Lani smo zaradi nesoglasij v ekipi izgubili prvenstvo. Vse bi moralo biti drugače. O tem sem govoril z lastnikom Frankom Williamsom, toda imel sem zo-
Pusčavski kolesar
Pariz—Dakar To je v normalnih razmerah pravzaprav proga za avtomobile posebej prirejene za težavne puščavske rallvje, ali motorje. Zdaj sc bo te mamutske proge lotil nekdo s kolesom. Resda profesionalec:	Alain
Vigneron. Triintridesetletni kolesar na cestnih etapnih dirkah sicer nikoli ni imel prav posebno veliko uspehov, zmeraj je bil v senci svojega slavnejšega rojaka Bernarda Hmaulta. Zdaj Alain Vigneron načrtuje supershow-mamuisko jjot s kolesom za terenske (gorske) vožnje. Začetek pustolovščine bo ob koncu decembra. skupaj s še tremi profesionalci. Na cilju bi bili radi po štirih tednih.
prn vtis, da ničesar noče spremeniti. Še manj prijeten je bil občutek, ko sem spoznal, da je pravi vzrok temu Nigel Mansell, ki je imel drugačne želje. In najini pogodbi sta določali popolnoma iste obveznosti! Letošnji uspeh ni plod izboljšanja razmer pri VVilliamsu. Zato sem se odločil zadnji korak napraviti sam.«
— Kako to, da ste se odločili za Lotus?
»Moj rojak Ayrton Senna letos odhaja iz tega moštva. Pritožuje se čez njihov avtomobil, hkrati pa novinarji še vedno zatrjujejo, da je Senna najboljši pilot formule 1. K Loiusu grem dokazat, da je mogoče tudi z njegovim avtomobilom postati svetovni prvak.«
— Drzna ambicija torej.
»Rad bi bil še kdaj svetovni prvak, to je povsem razumljivo. Ne da bi zdaj stremel k temu. da bi morda prekosil rekord v zmagah za grand Prix (Prost jih ima 28, op. p.), zmaga v vsej sezoni, to je moj cilj. Cenim veliko zmago. pridobljeno v napornem in dolgotrajnem tekmovanju.«
— Kako pa je ob porazih? (
»Nikoli nisem rekel, da sem zadovoljen z drugim mestom Toda znam ga sprejeti, vsaj dajem vtis, da sem ga sprejel.«
— Kako rezultati vplivajo na vas samega?
»Poslušajte, zame je najjx>-membnejše to, da ostanem v boju, da peljem lepe dirke, da peljem elegantno. Tekmovanje imam v krvi. te so zraven dobri še rezultati, toliko bolje. Nikoli si nisem razbijal glave z rezultati za vsako ceno. Ko zmagam, je seveda prekrasno. Toda s tem se prav nič ne spremeni, drugo jutro se zbudim natanko tak, kakršen sem bil prejšnji dan.
— Katera vrlina se vam zdi za tekmovalca najpomembnejša?
»Za dobre vožnje se mora z vsem srcem predajati svojemu poklicu Poleg tega pa se mora znati izogibati pritiskom. Razumeti mora. da niti po zmagi, niti po neuspehu ni tako kot |x> vojni: svet se kar tako ne spremeni.«
— Vrniva se k tekmovanju. Leta 1989 bodo prepovedali tur-bo motorje. Je to dobro ali slabo?
»To ne bo ničesar spremenilo. Dirke ne bodo niti varnejše, kot
so zdaj. Vozniki se bodo še vedno enako obnašali, le avtomobili bodo šli malo manj hitro. Tekmovanje bo vedno na prvem mestu. S turbo motorji ali brez njih, za uspeh se bo vedno treba prerivati.«
— Zdi se, da ste precej navdušeni za preizkušnje novih avtomobilov.
»Zanima me razvoj avtomobilske tehnike. Zame je to pravi izziv. Ljubim vse, kar je novo. Ne morem se preprostp zadovoljiti s tem, da bi vsak dan jx>čel iste stvari.«
— Zanimivo bi bilo slišati še, kaj boste storili po končani karieri.
»Prav nič še ne razmišljam o tem. Edina stvar, o kateri sem prepričan je, da se bom vrnil v Brazilijo. Tam bom živel jx>-vsem mirno in bom poskrbel za to, da o meni ne bo več govora.«
Priredil: P. V,
Frarfcoz^A	PRVAK - Brazilec Nelson Piquet (levo) je tretjič osvojil naslov svetovnega prvaka,
Manj tekem, več točk v svetovnem pokalu
Ves februar brez prireditev svetovnega pokala v alpskem smučanju - Po novem tekmovalcem in tekmovalkam ne bodo odštevali točk
Svetovni pokal v alpskem smučanju bo imel to zimo manj tekem kot prejšnja leta. Načrtovalci svetovnega pokala so s tem ugodili mnogim, ki, so bili proti prenatrpanemu tekmovalnemu programu, seveda pa je tekem manj tndi zaradi 15. zimskih olimpijskih iger, ki bodo febnuuja v Calgaryju. Tako februaija sploh ne bo tekem svetovnega pokala, začetek tega meseca je namenjen državnim prvenstvom, dobra polovica pa olimpijskim igram v Kanadi.
Pomembna novost popularnega svetovnega pokala je ukinitev odbitnih točk. Po novem bodo tekmovalci in tekmovalke zgolj seštevali dosežene točke, kar bo precej poenostavilo spremljanje svetovnega pokala, obenem pa omogočilo specialistom, zlasti smukačem, ki imajo največ tekem, da se bodo lahko enako-vredneje kosali za končno zmago v svetovnem pokalu in veliki kristalni globus. Drugih novosti v svetovnem pokalu ne bo. V slalomu in veleslalomu bodo tekmovali po uveljavljeni formuli finala na drugi progi s tridesetimi tekmovalci in zamenjavo štartnih mest do petnajstega,
Druga plat kolajne
Sloviti švedski smučarski tekač Gunde Svan bi spet rad dosegel nekdanjo vrhunsko formo, najboljšo prav na olimpijskih igrah v Kanadi
»Toliko smole kot lani ima lahko človek samo enkrat na dvajset let!« To je rekel osmoljenec številka 1 v minuli smučarski tekaški sezoni Šved Gunde Svan. Zvezdnik je trdno prepričan, da se bo spet dokopal do vrhunske forme. »Toda dobro je vedeti, kakšna je druga plat kolajne.«
Se zmeraj je precej vprašanj in negotovosti o skrivnostnem virusu, ki je.Gundeja Svana prav na svetovnem prvenstvu v Oberst-dorfu onesposobil v boju za kolajne. »Prejkone sem virus staknil v vadbenem taboru v Davosu neposredno pred začetkom svetovnega prvenstva v Oberst-dorfu. Takrat sem imel tudi bolečine v prsih. Nikoli poprej v življenju sploh se nisem počutil tako slabo . . .«.
Zdravniki so mu svetovali okrevanje, fiočitek. Sloviti Šved se zato ni več udeleževal drugih tekem sezone za svetovni pokal,
• Švedsko smučarsko tekaško moštvo je sedaj tako močno, da je skupni zmagovalec svetovnega pokala Torgny Mogrea na re-prezenbmčnem seznama šele številka 3. Gunde Svan in Thomas VVassberg sta ga zasenčila. Švedi so se v minulih desetih letih povzpeli do imenitne bilance: »Tudi v Calgary gremo, da bi osvojili kar največ kolajn,« je povedal prvi mož švedskega smučarskega teka Lars — Goran Petterson.
stom najjovedal, da je prebolel bolezen: »Zame je bila ta uvrstitev enaka zmagi!« Za veliko noč je bil Gunde Svan spet na vrhu stopničk odra za zmagovalce. — v Salenu, kjer je privrženec
v smučino se je vrnil šele ob koncu marca. Na smučarskih igrah v Ki runi je s šestim me-
...
K A STARE POLOŽAJE? — Sloviti švedski tekač na smučeh Gunde Svan se je odlično pripravil na olimpijsko sezono, najlepše uspehe pa bi rad dosegel prav v Calganju. (Foto: Srdjan Živulovič).
• Imeni Maria-Liisa Hamala-inen, poročena Kirvesniemi in mati hčerke, in Juha Mieto sta se navzeli že nekaj patine. Toda morda bosta spet zablesteli v novem sijaju prav na olimpijskih igrah v Kanadi. Oba Tinska zvezdnika načrtujeta vrnitev k uspehom. To velja tudi za tekača iz SZ Nikolaja Zimjatova. Za te veterane teka na smučeh je Calgary/Canmore prejkone zadnji veliki izziv, to pa prejkone velja tudi za junaka Oberst-dorfa, Šveda Thomasa Wassber-ga, Švicarja Andyja Grunenfel-derja in Evi Kratzer.
starih avtomobilov smel vzeti s seboj tudi stari avtomobil znamke saab.
Samo dva tedna počitnic (na Barbadosu) si je privoščil Gunde Svan po tej ponesrečeni zimi, ki mu je navrgla samo zlato kolajno s švedsko štafeto na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu in tretje mesto v skupni uvrstitvi svetovnega pokala. »Svetovni pokal bi rad imel tam, kamor spada — pri sebi.« Tako slika Gunde Svan prihodnost v najlepši luči. »Po bolezni v minuli zimi upam na spektakularen co-meback.« Že ob koncu maja se je lotil že preskušene metode treninga — s teki in rolkanjem: »Do začetka sezone se bom lahko pohvalil s 750 urami vadbe.«
Zdaj nima več toliko časa za trening kot nekoč, tako vsaj trdi
nem po množičnem teku Vaša, je Gunde Svan udeležen pri gradnji športnega centra. Šved je
• V norveškem taboru s sezono 1986/87 niso bili zadovoljni, zato so letele »glave« (Odda Bir-gerja Skildheima in Jana Helge-ruda). Švedski trener iz let 1981 in 1985, petdesetletni Ake Jons-son je v olimpijski zimi spet prevzel krmilo, potem ko je na športnih tekmovališčih — kot trener — pravzaprav dosegel vse cilje. Po mirnih letih v podjetju s športnimi potrebščinami je zanj sedaj močan izziv, da bi Norvežane popeljal zopet na pot uspehov.
• Na nedavnem Forumu nordi-cuniu na Bledu je dirkalni vodja podjetja Fischer napovedal imeniten nastop Italijana Maurilia de Zolta v Calgaryju. Tekač z nerazumljivo tekaško kadenco se prejkone tudi poslavlja, po možnosti — najlepše bi bilo — z zlato kolajno. Še prej bo baje sodeloval na 12. zgornje-ziljskem teku na smučeh (3. januarja) na Koroškem, kjer vsako leto starta tudi veliko rekreativcev in rekreativk iz naših krajev.
švedski as. Vseeno je obseg treninga ostal enak.
V bližini Salena, kraju, zna-
dal asfaltirati pet kilometrov dolgo progo za rolkanje. Stroški: dva milijona kron. Izdatke bo pokril, zagotavlja, ker na novi pridobitvi vadijo tudi rekreativci in drugi. In končno nastaja tu še muzej Gundeja Svana. Pokalov in kolajn, ki jih je osvojil Šved, je tako in tako dovolj . . .
Sicer po zlomu v Oberstdorfu nikoli ni nameraval opustiti športne kariere: »To bom končal, ko bom na vrhuncu!« Mar bo to v Calgaryju, na bližnjih olimpijskih igrah? Gunde Svan je sicer znan po tem, da njegove zmožnosti omejujejo višinske razlike in Canmore, kjer bodo tekaške tekme za olimpijske ko-
• V NDR so — tudi razočarani nad tekaškim taborom — v pripravljalnem obdobja zamenjali slog: spet se vračajo h klasičnemu diagonalnemu koraku in govorijo celo o kolajnah v Calga-ryjn.
lajne, leži vendarle 1450 m nad nadmorsko višino. »Nekaj najboljših rezultatov sem dosegel prav na tej višini,« ugovarja Gunde Svan. Problemov ni mogoče odriniti vstran. Jan Otto-son, ki pozna podobne težave, in Gunde Svan bosta zato že 29. januarja, neposredno po švedskem državnem prvenstvu, odletela v Kanado.« Lačen moram biti tekem, zato poleti nočem videti veliko snega; Evi Kratzer in Andy Griinenfelder, Švicarja, sta bila poleti v Argentini, na snegu, to ne bi bilo zame,« pri-fioveduje Šved. Toda kadar ima Gunde Svan na štartu pripete smuči, ga obsede vroča želja za uspehom. »Vse svoje življenje podrejam, da bi dosegel uspehe. Če te težnje za zmagami nekoč ne bo več, je prejkone zadnji čas, da odnehaš s tekmovalnim športom.«
Moški
NOVEMBER
27.-29.: Sestrieres (Italija) — slalom, superveleslalom.
DECEMBER
6.: Val dTsere (Francija) — smuk.
12.	: Val Gardena (Italija) — smuk.
13.	: La Villa (Italija) — veleslalom.
16.: Madonna di Campiglio (Italija) - slalom.
19.-20.: Kranjska gora (Jugoslavija) — veleslalom, slalom.
22.	: Bormio (Italija) — paralelna tekma.
31.: Schladming (Avstrija) — smuk.
JANUAR
5.. Bad Wiesee (ZRN) - slalom
9.-10.: Garmisch-Partenkirchen (ZRN) - smuk, superveleslalom.
16.	-17.: Kitzbiihel (Avstrija) — smuk, slalom, kombinacija. 19.: Adelboden (Švica) — veleslalom.
23.	-24.: Wengen (Švica) — smuk, superveleslalom.
30.-31.: Chamonix — Morzine (Francija) — smuk, velel-
salom.
MAREC
5.-6.: Groste Mountain (Kanada) — smuk, veleslalom. 12.-13.: Vail — Beaver Čreek (ZDA) — smuk, veleslalom. 19.—20.: Are (Švedska) — smuk, slalom, kombinacija.
22.: Opdal (Norveška) — slalom.
26.-27.: Saalbach (Avstrija) — finale: slalom, sujjervelesla-lom, paralelna tekma.
Ženske
NOVEMBER
26.-28.: Sestrieres (Italija) — slalom, superveleslalom.
30.: Courmayeur (Italija) — slalom.
DECEMBER
4.	-5. Val dTsere (Francija) — dva smuka.
11- —13. Leukerbad (Švica) — smuk, slalom, superveleslalom, kombinacija.
19.—20.: Piancavailo (Italija) — slalom, veleslalom.
22.	: Bormio (Italija) — paralelna tekma.
JANUAR
5.	: Megčve (Francija) - veleslalom.
• 9.-10.: Les Diablerets (Švica) — smuk, veleslalom.
15. —16.: Pfronten (ZRN) — smuk, superveleslalom.
17.	: Lenggries (ZRN) — slalom.
23.	-24.: Badgastein (Avstrija). — smuk, slalom, kombinacija.
. 30,—31.: Maribor (Jugoslavija) — slalom, veleslalom. MAREC:
4.-6.: Asj>en (ZDA) — smuk, slalom, superveleslalom.
12. —13.: Rossland (Kanada) — smuk, veleslalom.
24.	-27.: Saalbach (Avstrija) — finale: smuk, veleslalom, paralelna tekma.
točkovali bodo kot doslej, se pravi za 1. mesto 25, drugo 20, tretje 15, četrto 12 in nato za vsako mesto do petnajstega točko manj.
V moški konkurenci bo 29 tekem: deset smukov, osem slalomov, šest veleslalomov, štirje superveleslalomi in dve paralelni tekmi (štejeta samo za pokal narodov), dve prireditvi pa bosta šteli za kombinacijo. Zenske bodo imele 28 tekem: devet smukov, osem slalomov, šest veleslalomov, štiri superveleslalome in dve paralelni tekmi, dvakrat pa bodo točkovali komibna-cijo.
PRILOŽNOST V VELESLALOMU - Tomaž Čižman. (Foto: j Joco Žnidaršič)
Trojica naših
v petnajstericah
V novi sezoni bo imela jugoslovanska alpska reprezentanca v prvih jakostnih skupinah tri tekmovalce. Mateja Svet je med petnajsterico najboljših tekmovalk v treh disciplinah: v veleslalomu je tretja, v slalomu deveta, v superveleslalomu pa deseta. Bojan Križaj je na vrhu slalomske petnajsterice, zmagovalec slaloma na Finalu v Sarajevu Grega Benedik pa je na sedmem mestu. Benedik je tudi med tekmovalci, ki so se v pretekli sezoni najbolj povzpeli, saj se je v slalomu piebil s 33. na sedmo mesto.
PRVA SKUPINA - Grega Benedik.
Ugoden štartni položaj bo imel v novi sezoni tudi Rok Petrovič, ki je sicer močno zdrsnil navzdol, vendar je v slalomu še zmeraj 18., v veleslalomu pa 27., medtem ko je veleslalomu med našimi najbolje uvrščen Tomaž Čižman s 23. mestom.
V moški konkurenci ima prvo jakostno skupino v vseh štirih disciplinah le Marc Girardelli, ki tekmuje za Luksemburg, pri ženskah pa je članica petnajsterice v vseh alpskih disciplinah Švicarka Vreni Schneider.
Novi štartni sezutimi Mednarodne smučarske zveze (FIS) bodo veljali do 12. januarja, ko bo zveza na temelju doseženih rezultatov izdala nove.
Moški
SMUK: 1. Miiller (Švi), 2. Zurbriggen (Švi), 3. IVasmeier (ZRN), 4. Mahrer (Švi), 5. Mair (It), 6. Heinzer (Švi), 7. Alpiger (Švi), 8. Boyd (Kan), 9. Stock (A), 10. Wimsberger (A), 11. Resch (A), 12. Girardelli (Luks), 13. Sbardellotto (It), i4. Nieder-seer (A), 15. Wildgruber (ZRN).
SUPERVELESLALOM:	1.
Zurbriggen (Švi), 2. Girardelli (Luks), 3. Wasmeier (ZRN), 4. Erlacher (It), 5. Stock (A), 6. Eder (ZRN), 7. Pramotton (It), 8. Renoth (ZRN), 9. Ghidoni (It), 10. G. Hinterseer (A), 11. Roth (ZRN), 12. Wenzel (Li-
Robič, 95. Žan, 107, Bergant, 483. Benedik, 668. Križaj.
VELESLALOM: 1. Pramotton (It), 2. Zurbriggen (Švi), 3. Girardelli (Luks), 4.» Gaspoz (Švi), 5. Erlacher (It), 6. Stenmark (Šved), 7. Strolz (A), 8. Tomba (It),	9. Wasmeier
(ZRN), TO. Nierlich (A), 11. Womdl (ZRN), 12. Totsch (It), 13. Pieren (Švi), 14. Mayer (A), 15. Hangl (Švi). Naši: 23. Čiž-man, 27. Petrovič, 47. Robič, 51. Benedik, 76. Žan, 95. Bergant, 181. Križaj.
SLALOM: 1. Križaj (Jug), 2. Stenmark (Šved), 3. Gstrein, 4. Bittner (ZRN), 5. Mader (A), 6. Gaspoz (Švi), 7. Benedik (Jug), 8. Berthold (A), 9. Girardelli (Luks), 10. Womdl (ZRN), 11. Kolbichler (A), 12. Bouvet (Fr), 13. Nierlich (A), 14. Nilsson (Šved), 15. Edalini (It). Naši: 18.
Petrovič, 69. Bi 141. Robič, 175.
erami 5. Cizi
it, 68. ižroan.
Žan,
Tihonova ostro kritizirajo
Trener hokejske reprezentance Sovjetske zveze Viktor Tihonov je za neuspehe moštva deležen graj doma in v tujini - Kanadčani ocenjujejo, da igra zbornaja podobno kot pred petnajstimi leti
Po kanadskem pokalu, ki je bil uvod v letošnjo mednarodno hokejsko sezono in sc je končal s tesno zmago domače profesionalne reprezentance nad Sovjetsko zvezo šele po treh tekmah, so sredi zamahi domača, nacionalna prvenstva. Konec oktobra pa je bilo še tracUcionalno prijateljsko merjenje moči med reprezentancama Češkoslovaške in SZ v Pragi, Gottvvaldovu in Ostravi. Odkrilo je marsilako zanimivost o obeh ekipah, zlasti še o gostih.
Pozorno:.; hokejske javnosti je zbudilo že dejstvo, da je SZ dopotovala močno okrnjena, kar je sicer v veliki meri zmanjšalo zanimanje za njene nastope. Kje je treba iskati vzroke? Trener Tihonov je pojasnil, da manjka celotna prva napadalna trojica. Krutov si je zlomil nogo. Lari-onov je bolan, zato po trenerjevem mnenju nima smisla postavljati v reprezentanco še tretjega, če manjka dvojica. Tako so Ma-karova preprosto pustili doma. Zaradi poškodb s kanadskega pokala je manjkalo še nekaj reprezentantov. To velja zlasti za oba vratarja: Bclošejkin ni mogel igrati v ligi že zadnjih osem kol. ker je zelo resno bolan, Mil-nikov pa je moral na operacijo meniskusa. Po drugi strani je bolezen najboljših prišla Tihonovu kar prav, ker je lahko preizkusil nove moči. ne da bi karkoli tvegal. saj je šlo le za nekoliko res-
nejši trening, pri katerem rez.ul-tati niso najbolj pomembni, ampak vse kaj drugega.
Bolj kot gostovanje na Češkoslovaškem v novi sezoni sovjetsko hokejsko javnost vznemirja dejstvo, da je bila zbornaja letos kar trikrat neuspešna. Najprej na predolimpijskem turnirju v Calgaryju, kjer je v finalu izgubila dvoboj s Češkoslovaško, potem na svetovnem prvenstvu na Dunaju, ko se je morala zadovoljiti le s srebrno kolajno, in končno v kanadskem pokalu. Tako je ostala edina svetla točka, lahko bi rekli tudi bleščeča, le njena zmaga na dvoboju z reprezentanco HNI. na turnirju Rendez-vouz. Kritiki, ki gledajo še malo dlje nazaj, navajajo še neuspeha na kanadskem pokalu 1984 in na svetovnem prvenstvu 1985.
O teh neuspehih se je še posebno kritično razpisala Komso-
molskaja pravda, ki je ugotovila, da je moč sedanjo sovjetsko hokejsko reprezentanco označiti kot rekordno p>o številu porazov. V času Tarasova in Čemiševa bi bila po tolikih porazih nujna takojšnja analiza vzrokov, ki so jim sledili ukrepi. Sedaj pa vse prej kot razveseljivo stanje trenerji zbomaje brezskrbno in nekritično pojasnjujejo z olepševalnimi stavki. Zaijujejo, da sovjetsko moštvo ni slabše, da je bil pač nasprotnik uspešnejši.
»SZ igra kot leta 1972«
Pri tem Ust ni pozabil omeniti, kaj o sodobnem sovjetskem hokeju pišejo v Kanadi. Strokovnjaki so ugotovili, da v osnovi igra SZ tako kot leta 1972, kar pomeni, da je izgubila svoje pozicije. Nasprotno temu mnenju pa so vodstva sovjetskih klutjov še naprej prepričana, da igrajo v SZ najboljši hokej na svetu. Glavno krivdo za neuspehe pa pripisujejo nekateri prvemu trenerju reprezentance SZ Tihonovu ne pa igralcem, točneje njegovemu delu v ekipi CSKA in njegovim nazorom, ki jih že vrsto let uveljavlja. Krivdo je treba pripisati nje-
mu zato, ker je sovjetska reprezentanca postala najbolj ranljiva prav tam, kjer je nekoč veljala za vzor vsakemu tekmecu.
Tretjakov ni več
Največja ranljivost moštva je v pomanjkanju vratarja visoke kakovosti. Tretjak ni postal odličen vratar samo zavoljo svoje izredne nadarjenosti, ampak predvsem zato, ker je imel ob sebi Konovalenka in Zingerja. Oba sta bila v času uveljavljanja Vladimirja Tretjaka na vrhuncu svojih sposobnosti, tako da se je lahko novinec od njiju marsikaj naučil. Velika napaka Tihonova pa je, da se preveč hitro odloča za uvrščanje igralcev CSKA v reprezentanco. Tako imajo hokejisti iz province največjo priložnost za prodor v vrste reprezentantov, če pristopijo v njegov klub, k CSKA.
S temi očitki se vsi seveda ne strinjajo. Navajajo namreč, da je treba upoštevati tudi velike uspehe, ki so prav zasluga Tihonova. Posebno srečno roko je imel, ko je sestavil vrsto Larionova. zvezda pa je jjod njegovim vodstvom postal tudi Balderis. Nesreča je
nadalje v dejstvu, da poleg Tihonova sovjetski hokej nima drugega vaditelja njegovih odlik. Ne na lastno željo (ali zaradi starosti) so morali oditi Leningrajčan Nikolaj Pučkov, Moskovčan Ni-kblaj Karpov in Kosta Loktev, ki je bil odpuščen, čeprav je njegovo moštvo osvojilo naslov prvaka. Tako je sovjetski hokej izgubil dobre trenerje, postopnosti: njihovega izjžopolnjevanja je bila ustavljena in na račun drugih klubov ustanovljen superklub CSKA. Posledica tega je bilo uničenje osnov dotedanjega dela. Propadle so odlične ekipe, čutiti pa je tudi pomanjkanje mladih talentov, ker nihče noče delati ne le v mladinskem hokeju, ampak tudi v ligaških klubih ne. Posledica niso samo manj kakovostne igre, ampak tudi vse bolj prazne tribune.
Po Calgaryju celotna prva peterka SZ v NHL?
Kritike na račun igre zbomaje je bilo sicer slišati tudi že prej, zlasti po svetovnem prvenstvu 1985 v Pragi. Slišati je bilo več zahtev, da je treba igralce preusmeriti v bolj samostojne akcije po vzorcu kanadskih profesionalcev. Še nikoli doslej pa kritike niso bile tako ostre. Zato nekateri menijo, da pisci osebno sovražijo Tihonova. Težko razumljiva je tudi primerjava zbomaje z le-' tom 1972 (takrat je na svetovnem prvenstvu v Pragi osvojila srebrno kolajno za ČSSR), kot to delajo Kanadčani, ki bi po konča-
nem kanadskem jjokalu zaradi odlične igre najraje pokupili vse igralce SZ. Švedska tiskovna agencija TT je, sklicujoč se na izjavo drugega treneija Igorja Dmitrijeva, celo napisala, da bo odšla v klube NHL celotna prva peterica' zbomaje takoj po končanem olimpijskem turnirju v Calgaryju.
Kjer je dim, je tudi ogenj. Toda v tem primem to pravilo skoraj zagotovo ne bo veljalo. Ima pa lahko tako pisanje določen namen. Sicer pa nikjer ni rečeno, da bi morala biti zbornaja vedno in povsod najboljša. Dovolj je bilo njene absolutne premoči na svetovnih prvenstvih od leta 1963 do 1975, pa potem od leta 1978 do 1983. Vsaj malo sprememb svetovnemu hokeju lahko samo koristi.
ZDENO VAHTAR
Allofs in galoperji
Klaus Allofs se tudi v Marseillu navdušuje za svoj konjiček — galopski dirkalni šport. Nogo-metaš-napadalec francoskega prvoligaša 01ympique je že na dražbi letnikov v Baden-Badnu izdražil žrebca Tancredi (za 19.000 mark), zdaj pa je dvignil roko tudi v slovitem Newmarke-tu: približno 20.000 mark je odštel za enoletnega žrebca, ki še nima imena. Obe pridobitvi slovitega igralca bo treniral Horst Steinmetz v Allofsovi stari domovini — v Duseldorfu.
Leto varnosti na smučeh
Na letošnjem svetovnem kongresu je Interski — mednarodna organizacija strokovnih smučarskih kadrov, sprejel sklep, da je sezona 1987/88 leto varnosti na smučeh. Organizirali bodo več akcij, katerih namen je zmanjšati število poškodb na smučeh. Tako so se dogovorili s proizvajalci opreme, da bodo še posebno skrbno kontrolirali vse dele smučarske opreme, organizirali brezplačno svetovanje in servisiranje varnostnih delov smučarske opreme. Strokovne smučarske organizacije posameznih držav in smučarske šole pa naj bi organizirale strokovno vadbo za tečajnike in ljubitelje smučanja, da bi ti telesno in duševno bolje pripravljeni stopili na sneg, kar je eden izmed osnovnih jjogojev za varno smučanje. Mednarodna komisija je pripravila enoten osnutek te vadbe, ki poleg ogrevanja in sprostilnih vaj obsega še specialno smučarsko gimnastiko in kot novost v primerjavi z običajno vadbo še mentalni trening povezovanja smučarskih gibanj s kombinacijo fizičnih in psihičnih obremenitev. Njen namen je miselno sprožanje reakcij in bujenje podzavestnega gibalnega mehanizma. Zaključek vadbe je namenjen sodobnemu načinu sproščanja in telesne ter duševne razbremenitve organizma ob glasbi, kar so v prakso uvedli Američani. Ta omogoča povečanje obremenitev in povsem izloča občutek utrujenosti.	t MS
Ženske
SMUK: 1. Figini (Švi), 2. Wolf (A), 3. Walliser (Švi), 4. Mosen-lecher (ZRN), 5. Graham (Kan), 6. Kirchler (A), 7. Gafner (Švi), 8. Ortli (Švi). 9. Eder (A), 10. Schneider (Švi), 11. Kiehl (ZRN), 12. Gutensohn (A), 13. Gerg (ZRN), 14. Fletcher (ZDA), 15. Haas (Švi).
SUPERVELESLALOM:	1.
Walliser (Švi), 2. Ouittet (Fr), 3. Kiehl (ZRN), 4. Wachter (A), 5. Gerg (ZRN), 6. Figini (Svi), 7. Schneider (Švi), 8. Wolf (A), 9. Fernandez Ochoa (Šp), 10. Svet (Jug), 11. Ortli (Švi), 12. Hacher (ZRN), 13. Kirchler (A), 14. Eder (A), 15. Percy (Kan). Naše: 98. Lesjak, 107. Dežman, 145. Zajc, 259. Pušnik, 313. Šarec.
VELESLALOM: 1. Schneider (Švi), 2. Walliser (Švi), 3. Svet (Jug), 4. Figini (Švi), 5. Fernandez Ochoa, 6. Ouittet (Fr), 7. McKinney (ZDA), 8. Gerg (ZRN), 9. Stotz (ZRN), 10. Hur-ler (ZRN). 11. Ortili (Švi), 12. Kiehl (ZRN), 13. Malgorzata Mogore-Tlalka (Fr), 14. Salven-moser (A),	15. Armstrong
(ZDA). Naše: 42. Šarec, 72. Dežman, 76. Zajc, 98. Lesjak, 159. Pušnik.
SLALOM: 1. Schmidhauser (Švi), 2. Schneider (Švi), 3. McKinney (ZDA), 4. Gadient (Švi), 5. Steiner (A), 6. Ortli, 7. Maierhofer (A),	8. Nilsson
(Šved), 9. Svet (Jug), 10. Feman-dez Ochoa (Šp), 11. Ladstatter (A), 12. Von Griinigen (Švi), 13. Malgorzata Mogore-Tlalka (Fr), 14. Kronbichler (A), 15. Buder (A). Naše: 35. Dežman, 37. Šarec, 56. Lesjak, 110. Zajc, 133. Pašnik.
Six turški državljan
Kazalo je že, da se bo znani francoski nogometaš Didier Six brez mnogo hrupa počasi poslovil od magične žoge. Toda za 54-kratnega francoskega reprezentanta so se pri 33. letih spet začeli zanimati klubi, predvsem iz ZRN. Prvoligaša Bochum in Schalke 04 sta hotela angažirati izkušenega levokrilnega napadalca, ki je v bundesligi na dobrem glasu, saj je nekoč uspešno branil barve Stuttgarta.
Toda Six se je presenetljivo odločil za ponudbo iz Turčije in podpisal za znani istanbulski klub Galatasaray, ki ga vodi nekdanji zahodnonemški zvezni trener Jupp Denvall. Pri tem pa se je jiojavila težava: v Turčiji lahko v klubih igrata dva tujca, za Ga-latasaray pa uspešno nastopata Jugoslovana Zoran Simovič in Xhevat Prekazi. Ker se jima Turki niso hoteli odpovedati, so Sixu ponudili — turško državljanstvo. In Francoz ga je brez razmišljanja sprejel. Za uspešen jx>tek akcije je jjosrbel predsednik kluba Ali Tanriyar, ki je član parlamenta in nekdanji notranji minister. Six, zdaj s turškim imenom Dundar Siz, se je tako priključil Jugoslovanu Kovačeviču in Irancu Nasilju, ki imata prav tako turški potni list.
»Po naravi sem avanturist in mislim, da nisem napravil ničesar nenavadnega. Imam se za ambasadorja francoskega nogometa in še vedno se čutim Francoza. Tega ne moreta spremeniti turški potni list in novo ime,« je komentiral ugovore iz Francije Didier Six, alias Dundar Siz.
Za boksarski naslov na
Le nekaj dni jx> boksarskem dvoboju Tyson-Biggs za obsolut-no svetovno prvensto, je znani menažer Don King, ki ima prste vmes pri vseh dolarsko močnejših dvobojih za svetovno krono, izjavil, da bo januarski dvoboj Tyson-Holmes šel v anale poklicnega boksa kot prvi dvoboj za naslov svetovnega prvaka, ki bo na morju. Kajpada ne na vodi, marveč na luksuzni jati Nabila (ki jo je pred nedavnim bajeslovno bogati trgovec z orožjem Kas-hogi zaradi manjših jx>s)ovnih te-
ahti?
žavic prodal za 35 milijonov dolarjev). Nabilo, ime ji je dala Kashogijeva hči, je kupil eden izmed trenutno najbogatejših ameriških poslovnežev Donald Trump. Nabila naj bi nekaj pred dvajsetim januarjem 1988 odplula na najdražje križarjenje v zgodovini pomorstva. Enotedenska vstopnica bo po prvih informacijah veljala nič manj kot 100.000 dolaijev, v ceni pa je poleg vsega, kar si človekov um lahko po-želi, všteta tudi vstopnica za ogled spopada med Tysonom in
Holmesom. V času dvoboja naj bi bila Nabila nekje v bližini otočja Fidži, že zdaj pa je jasno, da bo na njej vsa svetovna jet set smetana. Kot je slišati, sta se med prvimi priglasila in rezervirala prostorček na Nabili Frank Sinatra in Silvester Stallone, zagotovo pa tudi drugih zvenečih imen ^e bo manjkalo. Le za novinarje oodo težave. Bržkone jih ob ringu ne bo kaj več kot ducat, televizijski prenos pa kajpada bo in to zagotovo peklensko drag...
PELO DELO PELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO PELO
Sto milijonov dolarjev za štiri udare v Afriki?
Iz Kenije so Izgnali ameriške misionaije, češ da so pripravljali strmoglavljenje šefov držav
NAIROBI, 15. oovembni (Tanjug) — Skupino mlsionujev cerkve Foscoe iz Severne Karoline, ki jo je kenijsko časopisje včeraj obdolžilo, da v sodelovanju z rasisti ameriškega Ku Klux Klana namerava strmoglaviti kenijskega predsednika A ra pa Moija in še tri afriške voditelje, so aretirali in izgnali iz Kenije, zatrjuje list Nation.
Uradni Nairobi pa ni hotel komentirati informacije iz policijskih virov o ostrih ukrepih proti ameriškim državljanom v Keniji, obdolženim za pripravo zarote, za katero so med člani Ku Klux Klana zbrali menda 80 milijonov dolarjev. V pismu funkcionarja omenjene cerkve iz Boona v Severni Karolini Kennetha Caswela, ki ga je prestregla kenijska policija, so pojasnjeni načrti ameriških in južnoafriških rasistov za strmoglavljenje štirih afriških predsednikov. Poleg
• NAIROBI, 15. novembra (Tanjug) — Pismo funkcionaija ameriške cerkve, ki poziva člane rasistične orgnizazcije Ku Klux Klan, naj zagotovijo 100 milijonov dolarjev za strmoglavljenje predsednika Moija in še treh afriških voditeljev, je ponarejeno. To zatijujejo predstavniki cerkve Foscoe iz Severne Karoline, ki jo je nairobijsko časopisje obdolžilo podtalne dejavnosti v Keniji.
kenijskega predsednika Daniela Arapa Moija so nameravali strmoglaviti še zambijskega voditelja Kaundo, tanzanijskega predsednika Mvinija in zimbabvejskega predsednika. Mugabeja. Rasisti so jih. obsodili na smrt zaradi »ogrožanja interesov belcev v Afriki«. Omenjeno pismo poziva člane Ku Klux Klana v ZDA, naj zberejo še 20 milijonov dolaijev, da bi lahko organizacija »izpolnila svoje obveznosti«. Kenneth Caswel pa je včeraj v telefonskem pogovoru z novinarji agencije Reuter izjavil, da ni podpisal tega pisma. Priznal je le, da se je strinjal z odhodom nekaterih misionaijev v Afriko, ki so jih, vsaj po pisanju lista Nation, aretirali v Keniji.
Mirovni načrt Ortege sprožil spor med Reaganom in Wrightom
Šef Bele hiše očita predsedniku predstavniškega doma ZDA, da je s srečanjem z nikaragovskim predsednikom potisnil ameriško politiko v Srednji Ameriki v defenzivni položaj in presegel pooblastila
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 15. novembra — Le dan potem, ko je nikaragovski predsednik Daniel Ortega med obiskom v \Vashingtomr kjer je sodeloval na konferenci Organizacije ameriških držav, objavil svoj najnovejši mirovni načrt, je ameriški predsednik Ronald Reagan izjavil, »da razlike med demokracijami in komunisti v Srednji Ameriki še nikdar niso bile tako velike kot sedaj, in da sandinisti ne spoštujejo mirovnega procesa, ker niso odpravili izrednega stanja in pomilostili vseh političnih zapornikov.
Ortega je svoj najnovejši mirovni načrt, ki vsebuje 11 točk,
objavil v petek po pogovorih, ki sta jih imela s kardinalom Migu-elom Obando y Bravom (le-ta bo posredoval med vlado v Ma-nagui in voditelji protisandinisti) s predsednikom ameriškega predstavniškega doma, demokratom Jimom Wrightom.
Omenjeno srečanje je povzročilo odkrito javno polemiko med administracijo in predsednikom predstavniškega doma, kjer Bela hiša sodi, da takšni pogovori škodujejo ameriški politiki
Botha tajno v Angoli
S premierovim obiskom pri upornikih UNITA je Pretoria hotela dokazati, da angolske oblasti kljub pomoči iz tujine ne obvladujejo položaja
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI. 15. novembra — V afriškem političnem prostoru so kot senzacija odjeknile besede južnoafriškega obrambnega ministra .Vfagnusa Malana, ko je včeraj povedal, da so »te dni« skupaj z njim »obiskali« prizorišče spopadov v jugovzhodni Angoli predsednik Pieter Botha, zunanji minister Roelof Botha, finančni minister Barend du Plessis, minister za izobraževanje F. VV. de Klerk in predsedniki različnih političnih strank v belskem parlamentu. »Priznanje« je povzročilo val ogorčenja v Afriki, angolska vlada pa je »nepričakovani obisk« obsodila kot teptanje angolske suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti.
Izjava južnoafriškega obrambnega ministra je presenetila tudi razčlenjevalce razmer na jugu celine, kajti tajno potovanje južnoafriškega predsednika, nekaterih najvplivnejših ministrov belske manjšinske vlade in predstavnikov različnih političnih strank na jugovzhod Angole opisujejo kot precendens. ki mu ni para v novejši afriški zgodovini. Minister Malan je povedal, da so si južnoafriški politiki ogledali prizorišče zadnjih spopadov med
• Zdi se, da so mnogi afriški politični krogi ob tajnem gusarskem obisku južnoafriškega političnega vrha v Angoli, kakor ga označujejo, ostali od presenečenja brez besed. Nekateri menijo. da ima demonstrativna in arogantna poteza Pretorije namen pokazati, da vlada predsednika Eduarda Dos Santosa kljub obilni vojaški pomoči Kube, Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav ne obvladuje položaja v Angoli. »Obisk« južnoafriških politikov je še toliko bolj pomemben, ker je v provinci Cuando Cubango te dni prišlo po trditvah Pretorie do neposrednih spopadov med južnoafriškimi vojaki in sovjetskimi ter kubanskimi vojaki in vojaškimi svetovalci. V Moskvi so te spopade sicer zanikali z neprepričljivimi besedami, češ da sovjetski vojaki in svetovalci neposredno ne sodelujejo v bojih v Angoli.
angolskimi vladnimi enotami ob podpori kubanskih in sovjetskih vojakov in svetovalcev na eni in uporniškim gibanjem UNITA Jonasa Savimbija ter južnoafriškimi enotami na drugi strani. Magnus Malan je dodal, da je predsednik Botha z »obiskom« na jugovzhodu Angole izpričal osebno odgovornost za zadnje dogodke, ki govorijo o razplam-tevanju nevarnega kriznega žarišča na jugu Afrike.
Večina afriških komentatorjev ob tem meni, da pretorijsko priznanje o spopadih s Sovjeti in Kubanci v Angoli vnaša nov in nevaren eksploziven element v angolsko krizo in krizo na jugu celine. Po drugi strani so v JAR prvič, odkar v Angoli divja dr-
Hudi letalski nesreči na Filipinih
Na dveh filipinskih otokih strmoglavila letalo in helikopter: 6 žrtev
MANILA, 15. novembra — Najmanj 6 ljudi je umrlo v dveh letalskih nesrečah konec tega tedna na Filipinih, so sporočile zahodne agencije. Vzrok obeh nesreč je bilo hudo neutje.
V zasebnem avionu, ki se je zrušil na otoku Satanduanes, so umrli člani kongresa Moises Ta-pia in še dva potnika, je sporočilo prometno ministrstvo. Za zdaj ni znana usoda treh drugih potnikov tega letala.
Nacionalna časopisna agencija je danes sporočila, da je helikopter Filipinskih letalskih sil včeraj strmoglavil na otoku Cebu. Trije člani posadke so umrli, eden pa je težko ranjen. Helikopter se je vračal z akcije proti upornikom.
[-ISKRICA--------------
žavljanska vojna, objavili, da pretorijska vojska ne nudi gibanju UNITA le logistične pomoči, marveč so se v boje na jugovzhodu Angole vključile južnoafriške čete (dva ali tri bataljona kopenske vojske), topništvo in vojno letalstvo. Po trditvah Lu-ande naj bi južnoafriške čete v borbah v preteklih dneh in tednih imele okrog 230 žrtev, medtem ko so v Pretorii doslej priznali, da so imeli 19 mrtvih, od česar naj bi del vojakov padel v spopadih z gverilci SWAPO, del pa v bojih z angolskimi, sovjetskimi in kubanskimi vojaki na jugovzhodu Angole. Po nekaterih ocenah naj bi 19 žrtev predstavljalo polovico vseh letošnjih
južnoafriških izgub v spopadih v Angoli in Namibiji.
Kaže, da v Pretoriji in v Džambi (glavni štab UNITA na skrajnem jugovzhodu Angole) niso dovolj uskladili tistih stališč, s katerimi zadnje dni prihajajo pred javnost. Opazovalcem na jugu Afrike ni moglo uiti. da funkcionarji belske vlade v Pretoriji govorijo eno, medtem ko voditelj Nacionalne zveze za popolno neodvisnost Angole (UNITA) Jonas Savimbi vsaj občasno govori povsem nekaj drugega. Ob tem najbrž ni naključje, da je Savimbi na tiskovni konferenci pred okrog 40 tujimi novinarji v Džambi dejal, da je presenečen, ker iz Pretorije sliši, kakšna je južnoafriška vojaška pomoč njegovim enotam, ki so jih s tem menda obvarovali pred porazom med zadnjo angolsko-sovjetsko-kubansko ofenzivo na jugovzhodu. Videti je, da se Savimbi po neuspeli ofenzivi proti UNITA čuti bolj močnega, kakor se je morda kdajkoli doslej.
AVGUST PUDGAR
v Srednji Ameriki. Wright, ki je skupaj z Reaganom avtor Reaganovega mirovnega načrta za Srednjo Ameriko, ki je po objavi mirovnega načrta petih srednjeameriških držav ostal popolnoma v senci, se je namreč z Or-tego sestal brez posvetovanja z Belo hišo.
Tiskovni predstavnik State de-partmenta je na primer v petek izjavil, »da mu ni znano, kaj se dogaja na teh pogovorih«, tiskovni predstavnik Bele hiša pa, »da grfe za osebne pogovore, ki nimajo nobene zveze s politiko
Gorbačov
obišče
Japonsko?
V Tokiu delovno srečanje o izboljšanju odnosov in morebitnem srečanju na vrhu
TOKIO, 15. novembra (Ta-njug) — Japonska in Sovjetska zveza bosta imeli jutri in v torek v Tokiu prva posvetovanja na »delovni ravni,« s katerimi naj bi popravili odnose, ki so jih načele vohunske krize in japonske nedoslednosti pri prepovedi cocoma v trgovini s Sovjetsko zvezo.
Kot so danes sporočili japonski vladni krogi v Tokiu, naj bi to, že sedmo v seriji dosedanjih srečanj odprlo pot za novi sestanek šefov diplomacij obeh držav in za morebitni uradni obisk Mihaila Gorbačova na Japonskem.
Predstavniki Moskve so pred kratkim izrazili upanje, da si bo nova vlada Noborua Takešite prizadevala za izboljšanje bilateralnih odnosov.
Mitterrand vrača udarec
Po poskusu »Irangata a la fran^aise« (prodaja orožja Iranu) bo predsednik in najverjetnejši kandidat za volitve 1988 prešel v ofenzivo
nost Pandrauda in nekaterih sve-
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 15. novembra — Fran^ois Mitterrand, predsednik republike in potencialni, a zelo verjetni kandidat za drugi mandat bo jutri zvečer devetdeset minut odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bo zastavil novinar radijske postaje RTL.
Čeprav je rečeno, da tečejo priprave na oddajo že tri mesece, ni mogoče mimo dejstva, da je bil Mitterrand zadnjih deset dni osebno izzvan v zvezi s prodajo streliva Iranu in da je desnica, ali vsaj dober del desne večine, skušal z »obleganjem Elize-ja« tolikanj omajati ugled 71-letnega državnega glavarja, da ne bi kandidiral.
Če bi se taktika »Irangata a la frangaise« posrečila, bi bil strateški cilj Chiracove stranke RPR, izločiti ne le Mitterranda, temveč tudi zagotoviti zmago v drugem krogu zoper Raymon-da Barra, kandidata drugega dela koalicije (UDF), skoraj zagotovo dosežen, ne glede na to, kdo bi bil socialistični kandidat. Mitterrandov umik bi namreč zagotovo razvnel že tako tleči boj med socialističnimi pretendenti in razklal stranko, njene upe na zmago pa izničil. Pot
Strela, kaj mislite, da je name laže igrati kot na piščalko? Imenujte me inštrument kakršenkoli hočete, pohabiti me morete, igrati name ne.
W. SHAKESPEARE
v Elizej bi bila Chiracu na široko odprta.
Ne da bi se spuščali v kakršne koli napovedi, o čem bo Mitterrand spregovoril o ilegalni trgovini z orožjem ne bo mogel molčati, ker je bil tokrat napaden sam, kot državni glavar, ki ne ve ali noče vedeti, kaj se mu plete za hrbtom, posredno pa se mora braniti očitkov, da je dobivala od te kupčije provizijo za svoje blagajne, tudi socialistična stranka, čeprav formalno ni njen šef in kljub temu, da z obnašanjem nekaterih socialističnih prvakov zadnje dni res ne more biti zadovoljen.
Vendar kaže, da so v Elizeju mirni, »obtožnica«, zgrajena na dokaj nepopolnem poročilu generalnega inšpektorja Barbe ima preveč lukenj, da bi obveljala. Vsaj v takšni obliki ne, kot si jo je zamislila »enota za škandale« pod vodstvom ministra za var-
Iraški reaktivci napadli iranske naftne naprave
Zaradi iraškega bombardiranja »nevojaških objektov« Teheran zagrozil s povračilnimi akcijami
TEHERAN, 15. novembra (Tanjug) — Iraška letala so danes bombardirala več objektov v severni iranski provinci Kurdistan in v južni pokrajini Boyerahmad-va-Kohgilnyeb. Samo v vasi Verm-hang je umrlo sedem ljudi, 16 pa je bilo ranjenih.
Po uradnem sporočilu so cilji
zračnih napadov bili »nevojaški« objekti. V Teheranu trdijo, da je ob teb napadih bil nedaleč od mesta Gačsaran sestreljen en bombnik.
Štab vojnih informacij je prejšnji dan zagrozil »s povračilom« na podobne iraške napade v tem tednu. V napovedi bombardiranj je Teheran med svoje cilje uvrstil »gospodarske in vojaške objekte« v vseh iraških mestih, razen v štirih šiitskih svetiščih.
Včeraj so iraški reaktivci trikrat napadli iranske naftne naprave. Ob enajstih po krajevnem času so bombardirali naprave v Abdul Khanu, ki so »zažgane in uničene«, kakor pravi vojno sporočilo. Dvajset minut kasneje je skupina iraških letal napadla »izbrane cilje« na naftnem polju Maroon, opoldne pa so cilj bili »izbrani cilji« na naftnem polju Katch Saraan, ki jih je zajel ogenj.
V iraškem sporočilu je opozorilo, da takih napadov ne bo konec, vse dokler bo Iran še naprej podaljševal vojno.
Velajad sprejel Žariča
TEHERAN, 15. novembra (Tanjug) — Iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati se je pogovarjal z jugoslovanskim veleposlanikom v Islamski republiki Mirkom Žaričem.
Makič v NDR
BERLIN, 15. novembra (Ta-njug) — Na uradni obisk je v NDR pripotoval član ZIS Radovan Makič, ki se bo z gostiteljem podpredsednikom vlade NDR Horstom Schelejem in predsednikom vlade NDR Willy-jem Shtoffom pogovarjal o nadaljnjem razvijanju gospodarskega sodelovanja med obema državama.
tovalcev iz Matignona. Ta enota kljub zanikanju menda res obstaja, sicer bi si bivša ministrica za zunanjo trgovino Edith Cres-son (in ugledni »Le Monde« pred njo) težko privoščila spregovoriti o njej kot dejstvu.
Oglasil se je tudi bivši socialistični minister za zunanje zadeve Claude Cheysson, zdaj komisar Evropske skupnosti, ki pravi, da je Mitterrand pismeno prepovedal prodajo orožja Iranu. Še več, admirala Lacosta, »kronsko pričo« desnice zoper Mitterranda, postavlja v malce drugačno luč. Admiral, šef protiobveščevalne službe DGSE, naj bi bil tedaj, leta 1984, »iz geostrateških razlogov«, predlagal takšno kupčijo.
Ni dvoma, da bo Mitterrand svojih devetdeset minut temeljito izkoristil, tembolj ker se v ospredje prebijajo problemi današnje Francije, ki niso ravno najbolj obetavni za Chiraca. Mitterrand slejkoprej vodi v vseh anketah za predsedniške volitve, ne da bi bil kandidat.
JAKA ŠTULAR
Levica v boju proti
thatcherizmu
V Londonu poteka 40. kongres britanske komunistične partije
LONDON, 15. novembra (Tanjug) — Generalni sekretar britanske komunistične partije Gordon McClellan je pozval vse sile britanske politične levice, naj se združijo v boju proti thatcherizmu. V govoru na 40. kongresu britanske KP v Londonu je povedal, da v levi fronti ni prostora samo za sindikate in laburistično stranko, pač pa tudi za zvezo liberalcev in socialdemokratov.
McClellanov uvodni referat ima naslov »Novi izzivi britanskemu laburizmu in demokratičnem gibanju.« V njem je poudarjeno, da je tatcherizem novo obdobje strategije vladajočega razreda, ki zaostruje družbeno delitev.
V delu kongresa, ki bo trajal do 17. novembra, sodeluje okoli 300 delegatov iz partijskega članstva, ki šteje prek 10.000 članov. KP Britanije je nekoč imela 45.000 članov, vendar so frakcijska trenja postopoma zmanjšala to število.
administracije«. Dejstvo, da se i Wright z Ortego sestal kar trikrat in da je Ortega pred nosom ameriškega predsednika objavil svoj najnovejši mirovni načrt, je potisnilo Reagana v izrazito defenziven položaj.
• Tukajšnji komentatorji ocenjujejo, da je najnovejši Orte-gov načrt preveč splošen in da iz njega ni razvidno, na kakšen način naj bi se pripadniki protisan-dinistov vključili v proces političnega odločanja v Nikaragvi. Ker je vlada v Managvi razglasila amnestijo le za pripadnike protisandinistov, ne pa za upornike kot enotno vojaško formacijo, v krogih Reaganov« administracije trdijo, da gre le za poskus vlade, da bi razorožila anti-sandinistične sile in z njimi kasneje obračunala. Ortega namreč še naprej zavrača vsak politični dialog z vodstvom protisandinistov.
Ortega je izredno vešče izkoristil znana nasprotja med izvršno in zakonodajno oblastjo, še posebej med šefom Bele hiše in predsednikom predstavniškega doma, saj je znano, da so odnosi med njima dokaj napeti. Eden izmed predstavnikov nikaragovske vlade je celo ocenil, »da bo dialog med Wrightom in Ortego popolnoma osamil administracijo«. Bela hiša je Wrigtha obdolžila, »da se gre predsednika«, Wright pa je odgovoril, »da ga je Reagan prosil, naj sodeluje v mirovnem procesu in se sam ni nikamor povabil«.
VVright je sicer zavrnil povabilo Nikaragve, naj vodi posredne pogovore s predstavniki proti sandinistov. Bela hiša očita Wrightu, »da je prevzel operativno vlogo«, ki po ameriški ustavi pripada samo izvršni oblasti. Wright se je v petek sestal tako z Ortego kot s predstavniki protisandinistov, vmes pa se je na kratko pogovarjal tudi z državnim sekretarjem Shultzem, ki je očitno samo od daleč spremljal omenjeni dialog.
V tem trenutku je stališče kongresa o mirovnem procesu v Srednji Ameriki bolj pomembno od politike Reaganove administracije, saj bo kongres (in ne Bela hiša) odločal o tem, ali bodo antisandinisti dobili novo ameriško vojaško pomoč ali ne.
Vodilni predstavniki kongresa izjavljajo, da kongres v trenutku,
Test aidsa na turških mejah
Ukrep, ki ga pripravljajo v Ankari, ne bo veljal za tuje turiste
ANKARA, 15. novembra (Tanjug) -Turško ministrstvo za zdravstvo pripravlja nove predpise in poseben pravilnik o obveznem testiranju aidsa na turških mejah. Test bi morali opraviti samo tisti, ki v Turčijo prihajajo za stalno ali na začasno delo. Za zdaj menijo, da ta test ne bo obvezen za tuje turiste in goste, ki za kratek čas prihajajo v Turčijo.
Povod za spremembo predpisov in sprejemanje novih, ki se nanašajo na aids, je najnovejši primer nekega Američana, črnca, manekena, pri katerem so odkrili virus aidsa in ki je bil včeraj tajno izgnan iz Istanbula in Turčije. Po novih predpisih so pristojne oblasti, ki so do-sedaj oklevale, da bi izgnale manekena, dobile za to vsa pooblastila.
ko je mirovni proces vendarle krenil, nimajo namena odobravati nove vojaške pomoči anti-sandinističnim silam. Najnovejši Ortegov mirovni načrt, predvideva, da se bo premirje med vladnimi silami in protisandinisti začelo 5. decembra. Trajalo naj bi vsaj mesec dni oziroma do novega sestanka predsednikov srednjeameriških držav, na katerem bodo preučili potek mirovnega procesa. V tem času naj bi se ZDA odpovedale pošiljanju nove vojaške pomoči protisandinistom, ki naj bi v tem času položili orožje in se vključili v normalen politični proces v Nikaragvi. Za vse pripadnike protisandinistov je predvidena amnestija.
Nikaragva je predlagala, naj bi pogovori potekali v Washing-tonu, vendar pa je vodstvo protisandinistov ta predlog zavrnilo. Verjetno bodo pogovori med obema stranema, ki jih bo vodil kardinal Bravo, potekali v Kostariki. Voditelji upornikov zaenkrat Ortegovega načrta niso zavrnili, čeprav imajo nanj številne pripombe.
Ameriški predsednik je včeraj ponovno izjavil, »da se je državni sekretar Shultz pripravljen sestati z zunanjimi ministri vseh petih srednjeameriških držav, vključno s predstavniki Nikaragve, če bo sandinistična vlada začela s protisandinisti resna pogajanja«. Pod izrazom »resna pogajanja« Reagan verjetno misli začetek neposrednega političnega dialoga med Nikaragvo in antisandinisti, kar pa vlada v Managvi še naprej kategorično odklanja.
Zaenkrat je najnovejši Ortegov mirovni načrt povzročil v Washingtonu predvsem huda javna nasprotja in celo osebna obračunavanja med predsednikom Reaganom in predsednikom predstavniškega doma Wrightom, kar po mnenju dela tukajšnjih komentatoijev kaže na nadaljnje upadanje Reaganove predsedniške moči. Odnosi med njima so po zadnjem dialogu z Ortego postali tako napeti, da so po mnenju poročevalcev iz Bele hiše ogroženi celo nekateri drugi dogovori med Belo hišo in kongresom, na primer sporazum o znižanju proračunskega primanjkljaja, ki naj bi ga objavili v naslednjih dneh.
UROŠ LIPUŠČEK
P. Mladenov na obisku v Jugoslaviji
Bolgarski zunanji minister se bo pogovarjal z gostiteljem R. Dizdarevičem
BEOGRAD, 15. novembra (Tanjug) — Bolgarski zunanji minister Petar Mladenov bo jutri dopotoval na uradni obisk v Jugoslavijo in sicer na poziv zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča.
Najvažnejša tema v pogovorih dveh ministrov bo razvoj bilateralnega sodelovanja, v katerem so bili doslej vzponi in padci.
Ekonomsko sodelovanje predstavlja pomembno obliko skupnih bilateralnih odnosov. Vrednost blagovne izmenjave je v prvih devetih mesecih tega leta dosegla okoli 188 milijonov dolarjev, kar je več kot v istem obdobju lani, vendar manj kot v prvih devetih mesecih leta 1985. Tudi na drugih področjih sodelovanja so dosegli pozitivne rezultate, vendar vseh možnosti, kakor ocenjujejo na obeh straneh, niso izkoristili.
Bilateralne odnose obeh držav obremenjuje bolgarsko zanikanje makedonskega naroda in nepriznavanje makedonske nacionalne manjšine v Bolgariji.
[-OGLEDALO
Tile osli so podobni jugoslovanskim bančnikom po Agrokomercu!
IVO KUŠANIČ, Vjesnik
SVET SO LJUDJE
Štirideset let prepričevanja
Petinsedemdesetletni ameriški zdravnik RICHARD DOLL, ki je že leta 1948 zaslutil, da tobak prinaša smrt in je na to dejstvo opozarjal, potem ko ga je dokazal črno na belem, uživa sadove svojega dolgoletnega prizadevanja po štiridesetih letih. Evropska skupnost se namreč končno resno pripravlja na boj proti tobaku in razglaša 254 milijonom Evropejcem, da se z letom 1989 začne življenje brez tobaka.
Dolla je še kot zdravnika v osrednji bolnišnici Middlesex v Londonu zanimalo, zakaj je na londonskem območju vsako leto več primerov raka na pljučih. Začel je primerjati statistične podatke in jih dobival tudi iz ZDA. V sodelovanju s profesorjem Austinom Bradfordom z londonske univerze je začel raziskavo, da bi ugotovil vzrok za naraščanje raka na pljučih. Takrat so sumili bencin, premog, smog ... Že leta 1950 pa je vedel, da je krivec cigareta. Isto so potem potrdili še v ZDA.
Nova študija, pri kateri je sodelovalo 40.000 britanskih zdravnikov, je pokazala še natančnejše podatke. Leta 1956 so se lotili široke raziskave, ki je trajala dvajset let. Razvrstili so stopnjo tveganja glede na količino pokajenih cigaret in trajanje kajenja. Ugotovili so, da je stopnja umrljivosti tistih, ki pokadijo do 10 cigaret dnevno za 40 odstotkov večja kot pri nekadilcih, med tistimi, ki pokadijo 10 do 20 cigaret na dan, in nekadilci je razlika v stopnji umrljivosti 70-odstotna, pri strastnih kadilcih, ki pokadijo enega do dva zavojčka dnevno, 90-odstotna nad dvema zavojčkoma pa 120-odstotna.
Prvi je na nevarnost opozoril doktor Doli in danes je znana vsem, kot kaže raziskava EGS. Štirideset let in to v dvajsetem stoletju je potreboval Doli, da je prepričal javnost o nevarnosti tobaka. Kako naj bi jih tudi prepričal, ko pa je tisk kar naprej zatrjeval, da še nič ni dokazano, pravi Doli. Pet let je porabil samo zato, da je prepričal znanstvenike, deset let, da so mu začeli verjeti zdravniki, dvajset let pa so potrebovali — novinarji.
Guverner je moral popustiti
V Jacksonu (Mississippi) je v devetinosemdesetem letu starosti umrl ROSS BARNETT, nekdanji guverner Mississippija. Bamett je bil eden od zadnjih južnjaških vodij, ki so se v šestdesetih letih krčevito upirali ukazom Washing-tona o rasni integraciji.
Posebej pa je zaslovel zaradi svojega odnosa do JAMESA MERED1THA. James je bil eden od desetih otrok črnega kmeta Mosesa Meredit-ha iz Mississippija, ki je hotel, da bi se njegovim
otrokom godilo bolje kot njemu, in jih je poslal v šole. Po maturi je moral James k vojakom, po obveznem služenju je podaljšal pogodbo in postal štabni narednik letalskih sil ZDA. Leta 1960 je slekel uniformo in se vpisal na Jackson State College, a mu ta ni bila všeč, češ da premalo daje in tudi premalo zahteva. Zaželel si je več, ta »več« pa je bila državna univerza Mississippija. Ko se je prišel vpisat, ga je pred zgradbo kvesture pričakala večtisočglava množica, za kvestoijevo mizo pa ni sedel običajen uradnik, ampak sam mississippijski guverner Ross Bamett. James je pokazal svoja spričevala in druge papirje, guverner jih je skrbno pregledal in — odkimal. Množica pred kvesturo je tulila od veselja in zasramovala Jamesa Meredit-ha. A ta se ni vdal, pravico je poiskal na zveznem sodišču, ki mu je dalo prav. Meredith je znova prišel na kvesturo, znova skozi množico, ki ga je sramotila, a tokrat so ga sprejeli. James Meredith je postal prvi črnec na šolah, namenjenih zgolj in samo belim državljanom države Mississippi, države, kjer je večina prebivalstva črnega in kjer tistega 1962. leta 930.000 ljudi črnske rase ni imelo privilegija, da bi lahko sedeli v istih klopeh kot belci.
Z Jamesom Meredithom je na državni univerzi Mississippija načelo o nezdružljivosti ras tako doživelo poraz, guverner Ross Barnett pa je ostal zakrknjen: »Če pošteno povem,« je dejal, ko je moral popustiti, »bi enako ravnal še enkrat«.
Prepovedani otok___________________________
ANGUS RENWICK, kmetovalec iz škotskega mesteca Gruinard, je pred dnevi prepeljal na kopno štirideset svojih ovac, ki so se od zgodnjega poletja pasle na Gruinard Islandu, 2500 metrov dolgem in 800 metrov širokem otočku nedaleč od obale. Vse kaže, da je živalim poletna paša dobro dela, saj so vse zdrave in rejene. Renwick je novinarjem dejal: »Nikoli nisem verjel, da je otok še vedno okužen s povzročiteljem vraničnega prisada. Minilo je že več kot štirideset let, odkar so tam nehali delati poskuse, sicer pa so prav vse temeljito razkužili.«
Ko je obrambno ministrstvo leta 1941 kupilo otoček, so se v Veliki Britaniji bali, da bodo Nemci razvijali in uporabljali biološko orožje. Na Gruinardu so dve leti opravljali poskuse s povzročiteljem vraničnega prisada in med drugim ugotovili, da prenese izredno visoke temperature, ki nastanejo pri eksploziji. Iz vojaških dokumentov — javnosti so dostopni od leta 1981 — je razvidno, da Velika Britanija nikoli ni nameravala izdelovati takšnih bomb in da so rezultate testov izročili Američanom. Londonsko obrambno ministrstvo se nato dolgo časa ni več zanimalo za okuženi otok, postavilo je opozorilne table z napisom: »Tla so okužena s povzročiteljem vraničnega prisada. Pristajanje prepovedano.« Lani pa so se odločili, da bodo otok razkužili in ga ponudili prejšnjim lastnikom. Komisija znanstvenikov, ki jo vodi mikrobiolog William Stevvart z univerze v Dundeeju, je ministrstvu predlagala čiščenje z raztopino morske vode in formaldehida, nato pa so na njen nasvet na otok prepeljali čredo Angusa Renwicka. Do konca tega meseca bodo te živali ločene od drugih njegovih ovac. Če bodo ostale zdrave, o tem pravzaprav nihče ne dvomi več, bo postal otok dostopen za vsakogar.
PA ŠE TO
NI MOGEL — Slovenski delegati v zvezni skupščini so skoraj vsi do zadnjega dvignili roke zoper protiinflacijski program, ker po njihovem ne daje upanja za svetlejše perspektive. No, en delegat je le glasoval drugače. Marjan Rožič, predsednik zvezne skupščine, je namreč na lastni koži občutil, kako je, če si zvezni funkcionar in če si v položaju, ko ne moreš poslušati samo ene republike...
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 16. november 1987
										01 o
			f	T35T.		If	■ ■	C		“V—	i
# ]»M0		T dež	=	megla.	—i— hladu koala	C	središče dHona	• ,
C-S. polobbdoo	nerlhla	Žf. sneg		topla Iroala		A	središča uttdUoaa	
SLOVENIJA
Dopoldne bo precej jasno in po kotlinah zamegljeno, popoldne od zahoda prehodne pooblači tve. Najnižje jutranje temperature bodo od -3, do 2, ob morju 9, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 13 stopinj Celzija. JUGOSLAVIJA
V jugovzhodnih delih države bo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Drugod po državi pa bo precej jasno. Popoldne se bo v zahodnih krajih zmerno pooblačilo.
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in osrednjo Evropo se krepi obsežno območje visokega zračnega pritiska. V Sredozemlju pa je plitev ciklon. Močno oslabljen frontalni sistem je zajel Alpe. Pred njim priteka k nam nekoliko toplejši zrak.
KAKO KAŽE ZA TOREK IN SREDO
Precej jasno bo, vetrovno in hladno. Burja na Primorskem se bo ponovno okrepila.
VREME IN TEMPERATURE 15. NOVEMBRA 1987 OB 13. URI		
kraj	vreme	•c
LJUBLJANA	rahlo rosi	4
PLANICA	-	-
BRNIK	rahlo dežuje	4
KREDARICA	v oblakih	-7
MARIBOR	rahlo dežuje	5
M. SOBOTA	rahlo dežuje	6
SL. GRADEC	rahlo dežuje	3
CELJE	rahlo rosi	5
N. MESTO	dež s snegom	1
N. GORICA	zmer. oblačno	11
PORTOROŽ	pret. jasno	11
REKA	oblačno	10
PULJ	oblačno	11
HVAR	dežuje	17
DUBROVNIK	rahlo dežuje	18
ZAGREB	rahlo dežuje	3
BEOGRAD	oblačno	7
SARAJEVO	oblačno	7
TITOGRAD	oblačno	17
SKOPJE	pret. oblačno	16
CELOVEC	oblačno	4
GRADEC	oblačno	6
DUNAJ	oblačno	8
BENETKE	pret. jasno	12
MILANO	delno oblačno	13
GENOVA	jasno	14
RIM	-	-
PARIZ	rahlo dežuje	6
BERUN	oblačno	7
STOCKHOLM	del. oblačno	5
MOSKVA	oblačno	4
STANJE VODA 15. novembra 1987, ob 7. uri
PRETOK v m3/s: Drava HE Dravograd 220, Mura Gornja Radgona 136, Sava Radovljica 189, Sava HE Mavčiče 300, Sava Šentjakob 406, Sava Radeče 1273, Sora Škofja Loka 98,4, Ljubljanica Moste 181, Savinja Laško 315, Krka Podbočje 232, Kolpa Radenci 392, Soča HE Doblar 330.
Vzroki katastrof
Možen vzrok za porušenje pregrade so tudi napačni izračuni projektantov, statikov in drugih. Lahko pa so krivi geologi, bolje rečeno pomanjkljive raziskave, površnost raziskovalcev ali skrite pasti, ki jih niso našli. Ko se je porušila neka pregrada v tujini, so odkrili, da je stala nad prelomno cono, za katero prej niso vedeli. Prelom je potekal celq tako nerodno, da je bil najmanj odporen ravno del pod nogo pregrade, kjer so pritiski seveda ogromni. Zato je lep kos kamnin preprosto izrinilo izpad pregrade, ki ni imela več opore in se je podrla. Če bi prej vedeli za vse to, bi temelj pregrade zakopali globlje pod prelomno cono v trdnejši teren in do nesreče ne bi prišlo.
Ena od možnih situacij, da zgrmi v jezero za pregrado plaz kamnin, je nakopičenost materiala v bregovih nad akumulacijskim jezerom. Ta material je v glavnem stabilen, toda ob gradnji hidrocentrale pride morda do delnega izpodko-vanja zaradi nestabilnega terena. Nestabilnost lahko še poveča voda, ki se dvigne v akumulacijskem jezeru do nestabilnih plasti. Zgodi se tudi, daleži del brega ob akumulacijskem jezeru nad prelomom, potem pa se recimo ob večjem deževju prelomna ploskev razpoči in pokrov začne drseti navzdol. Tudi potres lahko prekine začasno stabilnost in sproži polzenje materiala v jezero. Če je polzenje počasno in če plaz ni obsežen, nevarnost ni posebno velika. Drugače pa je, če se velike količine kamninskega materiala zrušijo nenadoma. To je zahtevalo pri pregradi Vaiont blizu Longaroneje 3000 žrtev.
■■■■■■HI
'..-h' mm
ČETRTFINALE JUGOSLOVANSKEGA KOŠARKARSKEGA POKALA
Smeltu Olimpiji ni uspelo ponoviti lansko uvrstitev
V polfinale se je uvrstil tudi član 1. B lige Rabotnički, isto pa bi zaslužil še drugi skopski prvoligaš MZT — Cibona brez večjih težav
LJUBLJANA — Košarkarji Smelta Olimpije so se vrnili domov sicer še z zmago nad Prvim partizanom, vendar le s tretjim mestom v skupini ter precej zaostali za lansko uvrstitvijo v finale jugoslovanskega košarkarskega pokala. Vse dni v Arandjelovcu pa so dobro izkoristili za priprave na sobotno srečanje z ekipo IMT v Tivoliju.
V zadnji tekmi svoje skupine je Smelt Olimpija premagala Prvega partizana z 92:86 (49:52). Koše za Smelt Olimpijo so dosegli: Petrovič 3, Tovornik 25, Besedič 5. Hauptman 5, Todorovič 2. Vilfan 20, Kotnik 26 in Djurišič 4; za Prvega partizana pa največ Zečevič 22 in Bogičevič 21.
Čeprav so imeli Ljubljančani soliden odstotek metov (Kotnik celo 90-odstoten, ob 9 skokih), niso imeli tudi prave igre. »Kar težko smo zmagali,«
REZULTATI
•	A RANDJ ELO VAC - 1. kolo:
Partizan - Prvi partizan 97:82, Smelt Olimpija - MZT 86:84 (41:49); 2. kolo: Partizan — Smelt Olimpija 114:99 (49:34), MZT — Prvi partizan 83:74 (47:26); 3. kolo: Smelt Olimpija - Prvi partizan 92:86 (49:52), MZT — Partizan 90:87 (46:38); vrstni red: 1. Partizan 4, 2. MZT 4, 3. Smelt Olimpija 4.4. Prvi partizan brez točk.
BAR — 1. kolo: C. zvezda — Mornar 109:82, Rabotnički — Šibenka 96:86; 2. kolo: Rabotnički — C. zvezda 92:85. Mornar — Šibenka 103:91; 3. kolo: Rabotnički — Mornar 93:80. Šibenka - C. zvezda 101:89; vrstni red: 1. Rabotnički 6, 2. C. zvezda, 2, 3. Šibenka 2, 4- Mornar 2 točki. KUTINA —	1. kolo:	Bosna
—	Trepča 147:68. Cibona — IMT 98:86; 2. kolo: Cibona — Trepča 133:68. Bosna - IMT 103:74; 3. kolo: IMT - Trepča 152:72, Cibona
—	Bosna 89:72; vrstni red: 1. Cibona 6. 2. Bosna 4, 3. IMT 2, 4. Trepča brez točk.
NOVI SAD — 1.. kolo: Zadar
—	Sloboda dita 126:85, Jugoplastika
—	Vojvodina 78:69; 2. kolo: Jugoplastika - Sloboda Dita 115:66, Zadar
—	Vojvodina 102:100 (91:91,40:40); 3. kolo: Jugoplastika - Zadar 108:87 (48:39); vrstni red: Jugoplastika 6, Zadar 4, Vojvodina in Sloboda Dita brez točk (s tekmo manj).
je dejal po vrnitvi iz Arandjelovca sekretar Rudo Lorbek. »Prvi del so celo dobili domači in šele v nadaljevanju so naši le preobrnili rezultat. Toda po porazu Partizana z MZT nam je ostalo samo tretje mesto zaradi najslabšega količnika med trojico z enakim številom točk. Sicer pa je trener Jelovac
Jadran (Trst) : Fenolit (Borovnica) 95:105 (61:59)
TRST - Na gostovanju v zamejstvu je ekipa Fenolita iz Borovnice v razburljivem srečanju premagala ekipo Jadrana. Največ košev za Jadran so dosesli: Ravber 20. Štoka 20. Čuk 18, Ban 15; za Fenolit pa: Sivka 20, Gabrovšek 18, Jeglič 18, Križnar 17.
FRANJO MODRIJAN
II. ZKL - ŽENSKE
Kors Rogaška : Peščenica 74:71 (28:35)
ROGAŠKA SLATINA - Telovadnica iiS. gledalcev 300. sodnika Zoran (Šmarje Sajj) in Hafner (Kr).
KORS ROGAŠKA: Pešič 30 (2:2). Polutnik 4 (2:4), Germ 2, Jezovšek 6. Ciglar 28 (8:10). Cujež 4.
PEŠČENICA: Vuletič 4 (2:4). Ku-relja 5 (1:2). Mizamič 19 (5:8). Bogo-jevič 4. Čuljat 10. Bjedov 17 (1:3). Ričko 12.
V zelo slabem srečanju je bil zanimiv le izredno razburljiv zaključek tekme. Po vodstvu gostij iz Zagreba za 11 točk v 28. minuti, je gostiteljicam. predvsem po zaslugi natančnih Pešičcve in Oglarjeve, le uspelo preobrniti rezultat in težko, a vendar za služeno zmagati.
JANEZ TERBOVC
Ilirija : Lavčevič
69:79 (39:32)
LJUBLJANA — Dvorana llirje gledalcev 80. sodnika Šafarič (Petami ci) in Krasnik (Mb).
ILIRIJA: Andoljsck 12 (1:2). Čer-mvec3(l:I). Jeglič 13 (3:5). Pirnat 12 <5:.9)' Ni>vak )• Ceranja 25 (6:10).
LAVČEVIČ: Ledič 12 (8:11), Ple-Stina 11. Jurkovič 2. Čato 13 (2:2), Tonkovič 7 (2:2). Kaštelan 1 (1:2), Alajbeg 13 (3:4), Kuzmič 20 (4:5).
Tekma je imela dva povsem različna polčasa. V prvem so se domače igralke razigrale in vodile, gostujoča ekipa pa je v drugem delu prevzela pobudo m na koncu zmagala. Pri go-stiteljicah je zelo dobro igrala Ceranja. ki pa se je sredi tekme poškodo-va,a'	MARJAN PETEH
Marles : Monting 54:84 (30:41)
MARIBOR - Dvorana na Sejmu, gledalcev 50. sodnika Vahen (Ruše) in Baloh (Lj).
MARLES: Šuen 15, Testen 4, Kri-vič 5 Rifl 7. Gričnik 11, Krstič 2, Skerbinjek 10.
MONTING: Ožegovič 2, Prstec 6, Bačbič 2. Abranjac 4, Saraga 31. Uze-lac 39
Mariborske košarkarice niso bile dorasle nasprotnice gostjam iz Zagreba, ki so zanesljivo igro iz 1. polčasa v nadaljevanju še popravile. Bile so boljše v skokih za odbitimi žogami in pri metih na koš. Pri Montingu sta izstopali Saraga in Uzelac. pn Marlesu pa se nobena ni posebej izkazala.
A. Š.
Jugoplastika : Galeb 107:74 (50:31) Novi Zagreb : Sava Commerce večerna tekma
Jugoplastika
Monting
Kors Rogaška
Lavčevič
Sava Commerce Marles Branik Ilirija
Peščenica Novi Zagreb Galeb
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. 11.): Galeb — lirija, Sava Commerce - Jugoplastika, Peščenica - Novi Zagreb. Monting - Kors Rogaška, Lavčevič - Marles Branik.
6 6 0 566:420
5	5 0 477:339
6	4 2 437:464
5 4 1 393:344
5	2 3 373:403
6	1 5 468:502
5	1 5 415:492
6	1 5 437:524
4	2 2 274:280
5	1 4 405:478
vse dni izkoristil tudi za ostre dopoldanske treninge, da bi se ekipa kar najbolje pripravila na nadaljevanje prvenstva. v katerem moramo v Tivoliju dobiti predvsem tekmi z IMT in MZT, s katerim smo se v Arandjelovcu tudi prvič pomerili.«
• »V Aradnjelovcu smo, gledano v celoti, igrali slabo,« je ocenil nastop Smelta Olimpije trener Vinko Jelovac. »Proti MZT smo dobili drugi polčas in s tem tekmo, proti Partizanu smo zdržali samo prvih deset minut in nato zelo parili v igri, tako da tudi boljši drugi polčas ob visoki razliki ni več pomagal, proti Prvemu partizanu pa tudi ni bilo prave igre. Očitno si igralci še niso prav opomogli po šoku v Zadru, zaradi česar bomo ves ta teden morali zavzeto delati, če se hočemo primerno pripraviti na zahtevno sobotno srečanje z IMT v Tivoliju. Sicer pa se je izkazalo, da se morajo tudi prvoligaši pošteno potruditi za zmage proti drugoligašem, kar je za našo košarko vsekakor dobro. V Arandjelovcu smo vsi trije člani 1. A lige imeli precej težav s Prvim partizanom, v B.°ru pa je Rabotnički s prvoligašema lutt opravil. Vsa pozornost pa zdaj spet velja prvenstvu. Danes bomo zvedeli, kako je z Zdovčevo poškodbo, kajti njegova odsotnost se gotovo pozna.«
Po vseh poročilih bi se MZT lahko povsem zasluženo uvrstil v polfinale pokala, kajti proti Partizanu bi pravzaprav moral zmagati z višjo razliko. MZT je zmagal z 90:87, potem ko je imel v drugem polčasu že 15 točk naskoka. Malce je Partizanu »priskočil
Odpoved Pešiču
GORICA — Član italijanske A-2 lige, goriški Segafredo. ki je v osmih kolih osvojil le štiri točke, je jugoslovanskemu igralcu Arseniju Pešiču dal odpoved. Jugoslovan naj bi bil eden glavnih krivcev za slabe rezultate, zdaj pa si mora sam najti drug klub.
Zdravniki — dobri košarkarji
TOLMIN — Prizadevna športna sekcija Goriškega zdravniškega društva je v Tolminu organizirala tradicionalni košarkarski turnir zdravnikov in zobozdravnikov v spomin dr. I. Krasnovu. V športni dvorani Šolskega centra Vojvodina, je največ uspeha imela ekipa Zdravstvo—Maribor, kije v lepem in izenačenem finalu premagala ekipo Zdravniki—prijatelji in tako osvojila prehodni pokal. V malem finalu so zmago slavili organizatorji.
Končni vrstni red: 1. Zdravstvo-
Maribor; 2. Zdravniki —prijatelji; 3. Primorska; 4. Stomatologija—Ljubljana.	BINE STRITAR
OBMOČNE SKL
Odpadel Cimos
DIVAČA — Na polfinalnem košarkarskem turnirju za republiško prvenstvo mladink so bili doseženi naslednji rezultati: Cimos: Marles Branik 74:91 (35:45). Marles Branik : ID Ježica 65:74 (37:34) Cimos : ID Ježica 76:110 (38:58); vrstni red: 1. ID Ježica 4, 2. Marles Branik 2, 3. Cimos brez točk.
L. Č.
Prva zmaga Kozjega
LJUBLJANA — V 4. kolu moških republiških območnih lig so bili doseženi naslednji rezultati:
SKL VZHOD I: Ptuj : Ruše 100:75 (50:29), Rogoza Starše 73:67 (39:30), Slivnica : Pomurje 81:103 (37:49), Radgona : Miklavž 76:80 (34:54);
ŠKL VZHOD II: Koroška : Elek-tra 78:103 (33:45), Šentjur : Polzela 93:85 (62:39). Muta : Bistrica 72:101 (43:44), Slovenj Gradec : Prebold 90:80 (57:30);
SKL VZHOD III: Merx B : Kozje 84:94 (48:51), Zlatorog : Zagorje 72:88 (33:41), Rudar : Litija 103:75 (51:38), Hrastnik prost;
SKL ZAHOD I: tekma 1. kola: Podbočje : Črnomelj 89:77 (52:42); 3. kolo: Črnomelj : Vič Olimpija 84:77 (37:42), Brežice : Medvode 65:102 (35:52). Unitehna Trebnje : Podbočje 97:79 (42:41);
SKL ZAHOD 11: ID Ježica : Jesenice 87:79 (43:37), Kamnik : Slovan B 92:82 (49:29), Etiketa Žiri : Radovljica 66:70 (43:28). Gorenja vas prosta;
SKL ZAHOD III: Fenolit Borovnica : Kraški zidar Sežana 116:81 (57:31), Iskra Idrija : Fructal Ajdovščina 81:71 (50:23), AET Tolmin : Cerknica 108:66 (60:24), Koper prost:
5. kolo SKL VZHOD I: Miklavž : Ptuj 73:85 (40:41), Pomurje : Radgona 80:83 (48:46), Starše : Slivnica 87:88 (47:27), Ruše : Rogoza 68:59 (38:29); vrstni red: Radgona. Miklavž in Ptuj po 9. Ruše in Pomurje po 8, Slivnica in Rogoza po 6 ter Starše
5	točk.
SKL VZHOD D: Prebold : Koroška 100:88 (52:43), Bistrica : Slovenj Gradec 65:66 (36:37), Polzela : Mura 145:61 (79:26), Elektra: Šentjur 79:95 (42:54); vrstni red: Šentjur 10, Slovenj Gradec 9, Polzela in Elektra Šoštanj po 8, Preskrba in Prebold po 7, Koroška 6 ter Mura 5 točk.
SKL VZHOD III: Hrastnik : Merx »B« 105:71 (52:35), Zagorje : Rudar 58:89(28:41), Kozje: Zlatorog 74:103 (25:45), Litija prosta; vrstni red: Rudar Trbovlje (s tekmo manj) in Zagorje po 8, Litija (s tekmo manj) 7, Hrastnik (s tekmo manj) in Kozje po
6	ter Mera »B« in Zagorje (oba s tekmo manj) po 5 točk.
SKL ZAHOD I: — 4. kolo — Vič Olimpija : Podbočje 97:69 (46:35), Medvode : Unitehna Trebnje 97:94 (52:44), Črnomelj : Brežice 86:87 (41:37); vrstni red: Medvode 8, Unitehna Trebnje 7, Podbočje 6, Vič Oli-mija, Brežice in Črnomelj po 5 točk.
SKL ZAHOD II: Slovan »B« : Etiketa 106:81 (55:40), Jesenice : Kamnik 86:95 (45:46), Gorenja vas : ID Ježica 78:90 (39:49), Radovljica prosta: vrstni red: ID Ježica 10, Radovljica in Kamnik (oba s tekmo manj) ter Slovan »B« vsi po 7, Gorenja vas in Jesenice /oba s tekmo manj) po 5 ter Etiketa Žiri (s tekmo manj) 4 točke.
SKL ZAHOD II: Fructal : Tolmin 92:90 (48:42) vložen protest s strani AET Tolmin, Kraški zidar : Iskra Idrija 111:89 (49:49), Koper : Fenolit Borovnica preloženo na 18. t. m., Cerknica prosta; vrstni red: Frutcai Ajdovščina 9, Iskra Idrija in Fenolit Borovnica (s tekmo manj) po 7, Kraški zidar Sežana, Koper in AET Tolmin (vsi s tekmo manj) po 5 ter Cerknica (s tekmo manj) 4 točke.
H. ženska SKL - 1. kolo: Šentvid : Sava Commerce »B« 65:57 (42:28), Hrastnik : Kors Rogaška »B« 62:52 (32:17), Maribor : Litija 103:64 (51:36), Salonit Anhovo prost.
A. K.
na pomoč« sodnik Grhac, tako da so se Beograjčani le rešili iz neugodnega položaja. O vrstnem redu je namreč odločal količnik med danimi in prejetimi koši, pri čemer je imel Partizan ta količnik 1,063, MZT 1,005, Smelt Olimpija pa zaradi visokega poraza s Partizanom samo 0,934.
Najbolj presenetljiv je gotovo razplet v Baru, kjer je skopski Rabotnički, član vzhodne skupine 1. B lige, premagal vse tri tekmece, Šibenko, C. zvezdo in domačega Mornaija. Da bi bilo vse Še bolj zanimivo, je Mornar premagal Šibenko, ta pa za kopec C. zvezdo, s čimer so vsi trije krepko zaostali za Skopjanci.
V	Kutini je Cibona po pričakovanju zlahka opravila z vsemi tekmeci, prave astronomske poraze pa je doživela Trepča (z Bosno za 79, s Cibono za 65 in z IMT za 80 točk), kar je za četrtfinale jugoslovanskega pokala vendarle malce prehudo.
V	Novem Sadu je o polfinalistu seveda odločal derbi med Jugoplastiko in Zadrom, pri čemer je slednji šele po podaljšku z velikimi težavami tesno ugnal domačo Vojvodino.
S. T.
PRESKUSA - Mladinska hokejska reprezentanca Jugoslavije je v soboto na Bledu in v nedeljo v Tivoliju igrala prvi prijateljski tekmi letos z madžarskimi vrstniki. Naše tehnično vodstvo je na obeh tekmah preskusilo kar 31 kandidatov za selekcijo, ki jo konec marca čaka EP skupine B v Brianconu v FlaI}CIj‘- Na S/edu (prizor na sliki je pred vrati Madžarske) so modri nastopili oslabljeni, saj so najboljši mladinci v soboto igrali redno kolo v I. ZHL, v nedeljo pa so se naši mladinci predstavili ljubiteljem hokeja s precej močnejšo postavo. (Foto: Igor Modic).
I. ZVEZNA HOKEJSKA LIGA
Peto mesto Novosadčanom Makoteks izključen iz lige
V odločilnem boju za 5. mesto v prvem delu I. ZHL Vojvodina ugnala C. zvezdo - Tekem Jesenice : Bosna in Makoteks : Partizan ni bilo
LJUBLJANA — Končan je prvi del letošnjega državnega hokejskega prvenstva. .Jesenice, Kompas Olimpija, Medveščak Gortan, Partizan, Vojvodina in C. zvezda bodo nadaljevali boje za uvrstitev v finala za 1. mesto (in državnega prvaka) ter za 3. in 5. mesto. Kr. Gora Gorenjka, Cinkarna in Bosna pa bodo tekmovali za razvrstitev od 7. do 9. mesta, kajti tekmovalna komisija HZJ je iz I. ZHL izključila hokejiste Makoteksa, ker se niso držali tekmovalnega koledarja. Drugi del prvenstva, v katerem bo vsako moštvo igralo z vsakim po dvakrat doma in v gosteh, se bo začel v soboto. Zaradi sodelovanja hokejistov Jesenic v pokalu evropskih prvakov konec tedna pa bo že drevi ob 18. uri v dvorani Podmežakla tekma 1. kola I. skupine I. ZHL Jesenice — Crvena zvezda.
Mladi izkoristili priložnost
Privlačno plavalno tekmovanje za pokal Celja — Lovorika ekipi Ljubljane, najboljši posameznik N. Majcen - Pionirska rekorda Božikova in Gorenaka
CELJE — JNa zanimivem plavalnem tekmovanju — mednarodnem mitingu za pokal mesta Celja, je nastopilo 21 klubov s 156 tekmovalci iz Madžarske, Italije, CSSR, Avstrije in Jugoslavije. Žal se tekmovanja niso udeležili finalisti letošnjega jugoslovanskega pokal-nega tekmovanja. Kljub temu pa je bilo tekmovanje v tem, ne najbolj primernem času, zelo zanimivo, zlasti mlajši pa so imeli priložnost za prodor med najboljše.
Med ekipami je prvo mesto osvojila Ljubljana, za katero so plavali v treh različnih kategorijah Nace Majcen, Boris Novak in Igor Majcen. Celjani so drugi, Mariborčani pa tretji. Najboljši rezultat tekmovanja po mednarodnih plavalnih tablicah je dosegel Nace Majcen na 400 m kravl z rezultatom 3:59.54. Dva mlajša pionirja. Krešo Božikov (TK) in Gašper Gorenak (KNC) esta dosegla nova državna rekorda. Prvi na 200 m hrbtno z 2:27,05, drugi pa na 100 m prsno z 1:17,66. Več rekordov, republiških in absolutnih, pa so dosegle plavalke skopskega Študenta.
Končni ekipni vrstni red: 1. Ljubljana: 4642, 2. Klima Neptun 4209, 3. Jeklo Branik 4074, 4. Biser (Piran) 3768, 5. Vasutas Spartacus (Mad) 3735. 6. C. zvezda 3720, 7. Študent 3673, 8. Velenje 3546.
Rezultati: moški - 100 m kravl: 1.
.Jurak (KNC) 54,19, 2. Bučar (LL) 54,21, 3. N. Majcen (LL) 54.63: 400 m kravl: 1. N. Majcen (LL) 3:59,54, 2. 1. Majcen (LL) 4:02,54. 3. Bučar
Benaček odslužil kazen v tednu dni
SARAJEVO — Disciplinska komisija Bosne je kapetana moštva Predraga Benačka kaznovala s prepovedjo igranja na štirih tekmah.
Kot je znano se je Benaček sprl s trenerjem in kazen nima nikakršne zveze s skopsko afero. Benaček je zdaj kazen tudi že odslužil, kajti ni nastopil proti Ciboni in na treh tekmah četrtfinala pokala minuli konec tedna.
(LL) 4:06,02; 100 m hrbtno: 1. Novak (LL) 59,41,2. Ambrož (FR) 1:00,43, 3. Bisub (Mad) 1:03,3; 200 m hrbtno: 1. Novak (LL) 2:10,35, 2. Ambrož (FR) 2:10,61,3. Bisub (Mad) 2:15,46; 100 m prsno: 1. Vračun (KNC) 1:09,27, 2. Slapernik (BP) 1:11,09,3. Vinnai (Mad) 1:11.50; 200 m prsno: 1.
• Plavalci Celja so imeli na svojem tretjem mednarodnem mitingu precej olajšano delo. Posebna skupina plavalnega kluba Vračar iz Beograda, s katerim imajo dobre športne odnose, je prinesla s seboj posebni program za spremljanje in vodenje plavalnega tekmovanja. Celjani so samo pripravili računalnike, vse ostalo pa je bilo urejeno precej hitreje, točno, tako se je tekmovanje končalo v soboto v dveh, v nedeljo pa v treh urab, kar je tudi svojevrsten rekord. Tudi v bodoče bodo beograjski člani ekipe Vračar Computer Timming redno prihajali v Celje.
Slapernik (BP) 2:32,92, 2. Novak (LL) 2:33,67, 3. Vračun (KNC) 2:35,19; 100 m delfin: 1. Koželj (JBM) 57,96, 2. Čeru (FR) 59.61, 3. Levai (CZB) 1:00,43, 200 m delfin: 1. Koželj (JBM) 2:06,88, 2. Puljič (MDZ) 2:09,35, 3. N. Majcen (LL) 2:12,10; 200 m mešano: 1. Novak (LL) 2:10,01, 2. Koželj (JBM) 2:11,64,3. Jurak (KNC) 2:14,76; ženske — 100 m kravl: 1. Lazovič (VB) 1:02,25.2. Hinič (LL) 1:02,45,3. Sal-
valaio (It) 1:03,48; 400 m kravl: 1. Kovacs (Mad) 4:27,51, 2. Szabo (Mad) 4:37,62, 3. Rednak (VTV) 4:37,91; 100 m hrbtno: Godina (JBM) 1:07,33, 2. Szabo (Mad) 1:10,79, 3. Rob (RR) 1:13,72; 21 > m hrbtno: X. Godina (JBM) 2:20,63, 2. Szabo (Mad) 2:27,82, 3. Rob (RR) 2:33,92; 100 m prsno: 1. Melink (RR) 1:20,79, 2. Lisnikova (ČSSR) 1:21.65, 3. Bru-sadin (It) 1:24.16; 200 m prsno: 1. Godina (JBM) 2:51,89, 2. Zadravecz (Mad) 2:52,31, 3. Melink (RR) 2:55,46; 100 m delfin: 1. Meškovska (SS) 1:05,79, 2. Kovacz (Mad) 1:06,69, 3. Kalan (TK) 1:09,63; 200 m delfin: 1. Kovacs (Mad) 2:23,25, 2. Meškovska (SS) 2:26,14,3. Rob (RR) 2:27,67; 200 m mešano: Kovacs (Mad) 2:27,06, 2. Godina (JBM) 2:27,39, 3. Meškovska (SS) 2:31,21.
JOŽE KUZMA
Poraza Juga
BEOGRAD — V nadaljevanju 1. zvezne vaterpolske lige so bili doseženi naslednji rezulati: Kotor - Jug 7:6, Mornar — Primorje 12:6, Šibenka Solaris - C. zvezda 12:7; zaostala tekma; Jug - Mladost 7:8.
Rekreacijska liga v odbojki
TRŽIČ — Odbor za športno rekre-acijo bo tudi v prihodnji zimi poskrbel za ljubitelje odbojke in športne rekreacije, saj bo pripravil občinsko rekreacijsko ligo v odbojki. Ta oblika tekmovanja je že standardna in poteka v dveh kakovostnih skupinah .-Rok za prijavo je ponedeljek (16. t. m) do 18. ure, ko bo v domu družbenih organizacij žrebanje in sestanek vseh vodij ekip. Prijave je treba sporočiti v pisarno TKS Tržič (Bračičeva 4), lahko pa tudi po telefonu na št. 50-342. Tekmovanje se bo za obe skupini pričelo v sredo, 18. t. m. (v telovadnicah v Križah in na Zalem Rovtu). Sistem tekmovanja je enokrožni na dva dobljena niza. Prispevek za sodelovanje v ligi znaša za ekipo skupine A 40.000 din.	NENAD ANTONIČ
Jugoslavija : Madžarska 4:5 (2:1, 1:0, 1:4)
BLED — Dvorana Bleda, gledalcev 100, sodniki Dremelj ter Cemažar in Ulčar (vsi Jugoslavija).
STRELCI : Stojič 2, Tušar in VrŠčaj po 1 za Jugoslavijo ter Horvath 2, Felker, Szabo in Pindšk po 1 za Mad-
KAŽENSKE MINUTE: Jugoslavija 12, Madžarska 10.
V prvi prijateljski tekmi med mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Madžarske (igralci do 18 let) so mladi Madžari presenetljivo zmagali. Naša mladinska vrsta je bila zaradi sobotnega rednega kola v I. ZHL sicer močno okrnjena (manjkali so vsi najboljši člani mladinske izbrane vrste), pa je kljub temu večji del tekme
. .......................""" ■
Tone Tavčar) V CEUU ~ Tudi letošnJ' mednarodni miting za pokal Golovca ni razočaral. (Foto:
Preskusili kar 31 mladih hokejistov
LJUBLJANA — Jugoslovan-ska mladinska hokejska reprezentanca se nam tudi letos kaže v novi podobi. Starostna omejitev za igranje v njej je 18 let, zato so vsakoletne menjave logične. V začetku letošnje sezone je opaziti še posebej veliko sprememb, zato smo za mnenje o njih zaprosili trenerja mladinske reprezentance Vojina Koljenšiča.
»V novi sezoni smo preživeli prvi preizkušnji,« pravi Koljenšič. »Na dveh tekmah proti madžarskim mladincem smo imeli priložnost preizkusiti kar 31 igralcev, ki pridejo v poštev za igranje na mladinskem evropskem prvenstvu skupine B marca v Brianqo-nu v Franciji. Najprej smo na Bledu v soboto preizkusili šibkejše igralce, saj so najboljši morali nastopiti v svojih klubih zaradi prvenstva v I. ZHL. Tako nam je ta »neprijetnost« prišla kar prav. Na Bledu smo izgubili predvsem zaradi pomanjkanja moči in izkušenj, kar pomeni, da imajo ti igralci odločno premalo tekem v nogah. Včeraj je bilo v dvorani Tivoli kajpada drugače, saj smo igrali z vsemi najboljšimi. Ekipo bomo na prihodnjih pripravljalnih tekmah temeljiteje uigravali, tako da bo do EP v Franciji v dobri formi.«	p. v.
niti igre držala v svojih rokah. Vse do 53. minute so naši mladinci stopnjevali pritisk na madžarska vrata in vodili že s 4:1, takrat pa se je zgodil nepričakovan preobrat. V pičlih 70 sekundah so dobili kar tri gole, tako da je bil v 55. minuti rezultat izenačen. Gostje so tedaj zaslutili svojo priložnost in nenehno napadali. Njihov trud je bil poplačan le dve sekundi pred koncem, ko je po samostojnem prodoru Horvath dosegel zmagoviti gol za svoje moštvo.	P. V.
ANKARAN — V ankaranskem strelskem domu so domači strelski delavci izvedli tradicionalno strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško za pokal 15. oktobra pod’ pokroviteljstvom sveta krajevne skupnosti. Tekmovalo je osem ekip z 28 posamezniki iz sedmih strelskih družin. Prehodni pokal je drugič zaporedoma osvojila SD Darko Marušič iz Izole, ki je za 5 krogov prehitela ekipo iz Portoroža. Med posamezniki je bil najuspešnejši Kranjčan Jure Frelih, ki je s 383 krogi za štiri kroge presegel uradni državni rekord in izboljšal rekord ankaranskega strelišča.
Rezultati — ekipno: 1. D. Marušič (Izola) 1100, 2. Portorož 1098. 3. Kranj 1096; posamično: 1. Frelih (kr) 383, 2. Ban 375, 3. Resinovič (oba D. Marušič) 370.
Kompas Olimpija :
Kr. Gora Gorenjka 8:4 (2:1, 4:2, 2:1)
Dvorana Tivoli, gledalcev 1000, sodniki Ilič (Bg) ter Bundalo (Jesl in Konc (Kr).
STRELCI: 1:0 — Vnuk (Brodnik, 5), 2:0 — T. Lepša (Bratina, 8), 2:1
-	Cmovič (Tušar, 9), 3:1 - Veith (Gorenc, 22), 3:2 - Crnovič (T. Lepša, 35), 5:3 - Jug (38), 6:3 - B. Pajič (40), 7:3 - Vnuk (Lešnjak, Rojšek, 50), 7:4 - Sturm (Ma. Lah, 54), 8:4
—	Kupec (Gorenc, 58).
Drevi že Jesenice :
C. zvezda
JESNICE — Drevi bo ob 18. uri v dvorani Podmežakla prva tekma drugega dela I. ZHL. Pomerila se bosta Jesenice in Crvena zvezda. Tekma bi morala biti v soboto. Ker pa Jeseničani odhajajo v torek na polfinalni turnir za pokal evropskih prvakov v Vare-se oziroma Lugano, kjer bodo igrali do nedelje, sta se kluba dogovorila, da tekmo odigrata že drevi.
J. R.
KAZENSKE MINUTE: Kompas Olimpija 10, Kr. Gora Gorenjka 6.
Ljubljančani so zmagali po pričakovanju, vendar tokrat gledalcev niso razveselili z lepo igro. Igrali so premalo borbeno, preveč so komplicirali pred vrati tekmecev, pred svojimi pa so si privoščili več grobih napak. Resda so Kranjskogorci dosegli dva gola ob številčni premoči, toda štirje goli v mreži sicer solidnega drugega vratarja Simšiča so glede na kakovostno razliko tekmecev le preveč.
Najlepši gol je dosegel tretji, mladinski napad Kompasa Olimpije v 50. minuti. Rojšek, Lešnjak in Vnuk so z dvojnimi podajami preigrali obrambo in vratarja gostov, tako da je Vnuk poslal plošček iz neposredne bližine v prazna vrata.
Pri gostih so igrali dobro Crnovič, Tušar in Alagič, pri domačih pa so bili najboljši Ladigin, Gorenc. T. Lepša in Bratina.
BOJAN KAVČIČ
C. zvezda : Vojvodina 1:4 (1:2, 0:1, 0:1)
BEOGRAD — Dvorana Pionir, gledalcev 1000, sodniki Rozman (Jes) ter Vidič in Šumenkovič (oba Bg).
STRELCI: 0:1 — Piperski (4), 1:1 - Lazarevič (7) 1:2 - Čirovič (Piperski, 8), 1:3 - Čirovič (Piperski, 36), 1:4 — Novotny (43).
KAZENSKE MINUTE: C. zvezda 19 (4-20), Vojvodina 7.
Junaka tekme sta bila glavni sodnik Rozman in novosadski vratar Krasa. Prvi je sodil odlično, avtoritativno, z izjemnim posluhom za igro. Na ledu ga ni bilo opaziti, videl pa je vsak prekršek. Krasa pa je s svojimi obrambami večkrat izzval aplavz objektivnih gledalcev. Edini gol, ki gaje dobil, je dosegel Lazarevič. Vibomy je pred tem sam pridrsal pred Kraso, ki pa je dva njegova strela odbil, pri Lazareviče vem pa je bil brez moči.
Sicer pa sta bila tekmeca izenačena. C. zvezda je več napadala, Vojvodina pa je z odlično taktiko elastične obrambe in hitrih protinapadov dosegala gole. Tokrat sta se pri Vojvodini še posebej izkazala prodorna mladi Čirovič in Piperski.
Tekma je bila ena najlepših letos v Beogradu, dvoboj pa je zasluženo dobila Vojvodina, ki pa se ima za visoko mesto zahvaliti predvsem imenitnemu Krasi.
ZVONKO MIHAJLOVSKI
Cinkarna : Medveščak Gortan
4:5 (1:2, 2:2, 1:1)
CELJE — Mestni park, gledalcev več kot 1000, sodniki Rus (Bg) ter Pinter in Zorko (oba Ce).
STRELCI: 1:0 - Režek (1), 1:1
Zajec (6), 1:2 — Kavec (8), 1:3
Coflin (24), 2:3 - Kerkoš (27), 2:4
Kavec (31), 3:4 — Strašek (31), 4:4
Perčič (42), 4:5 - Zupančič (53).
KAZENSKE MINUTE: Cinkarna 6, Medveščak Gortan 18 (+10).
Celjani so malce nepričakovano do-
segli vodilni gol že v prvi minuti igre, ki pa gostov ni zmedel. Hitro so izenačili in prek Kavča, gonilne sile Zagrebčanov, prešli v vodstvo. Ko je po golu Coflina kazalo na gladko zmago gostov, so se domači razigrali. Veliko oporo so imeli tudi v povratniku, vratarju Sodji. Tako so na začetku zadnje tretjine izenačili izid na 4:4. Gostom je sicer zasluženo zmago šele 7 minut pred koncem zagotovil spretni Zupančič.
Celjani so v zadnjih tekmah pokazali precejšen napredek. Pri klubu ugotavljajo, da bi se lahko uvrstili med prvih šest, če bi v pripravljalnem obdobju igrali več tekem in prej začeli vaditi na ledu.
JOŽE KUZMA
Makoteks : Partizan neodigrano
SKOPJE — Tekmovalna komisija HZJ je na petkovi večerni seji izključila skopskega ligaša iz I. ZHL. Makoteks namreč ni odigral dveh tekem (s Kr. Goro Gorenjko in Vojvodino), zato gaje doletele pričakovana kazen. Kljub temu pa so hokejisti Partizana odpotovali v Skopje. Ze prej so se z Makoteksom dogovorili za tekmo
ob 16. uri, ko pa so prišli na drsališče Kale, pa domačih ni bilo.
Jesenice : Bosna 5:0 b. b.
ZAGREB — Tekmovalna komisija ZHL je registrirala sobotno neodigrano tekmo med Jesenicami in Bosno s 5:0 v korist državnih prvakov. Sarajevčani so tekmo predali, ker je več hokejistov Bosne bolnih, vsi trije Čehi pa so, iz za zdaj neznanih razlogov, zapustili Sarajevo.
Jesenice	18	15	1	2	152:44	31
Kompas Ol.	18	15	1	2	135:40	31
Medveščak G. 18		14	2	2	119:39	30
Partizan	18	11	1	6	110:46	23
Vojvodina	18	9	1	8	74:68	19
C.zvezda	18	6	3	9	75:117	15
Kr. Gora G. Cinkarna
Bosna
Makoteks
6 0 4 1
4 0 1 0
65:127
63:108
38:114
62:188
I.	skupina I. ZHL
Jesenice	0	0	0	0	0:0	6
Kompas Ol.	0	0	0	0	0:0	5
Medveščak	0	0	0	0	0:0	4
Partizan	0	0	0	0	0:0	3
Vojvodina	0	0	0	0	0:0	2
C. zvezda	0	0	0	0	0:0	1
PRVO KOLO: Jesenice - C. zvezda (drevi ob 18. uri); Kompas Olimpija - Vojvodina, Medveščak Gortan - Partizan (obe v soboto, 21. t. m.).
II.	skupina 3. ZHL
Kr. Gora G.	0	0	0	0	0:0	4
Cinkarna	0	0	0	0	0:0	3
Bosna	0	0	0	0	0:0	2
Makoteks (izključen)
PRVO KOLO (sobota, 21. t. m.): Cinkarna - Bosna, Kr. Gora Gorenjka prosta.
SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI
MOŠKI
Postojna : Helios 115:96 (54:41)
POSTOJNA — Športna dvorana CUI. gledalcev 400, sodnika Geltar (Rad) in Fišer (MS).
POSTOJNA: Žvanut 1, Pakiž 6, Rojko 18, Tiringer 42, Kobe 28, Šan-telj 20.
HELIOS: Trifunovič 11, Kotnik 6, Cimperman 2, Skrajne 23, Kržan 2, Maren 14, Zlatkovič 8, Narat 19, Kovačič 11.
Gostitelji so po dveh zaporednih nepričakovanih porazih zaigrali kot prerojeni ter z učinkovito in hitro igro povsem nadigrali goste. Že v prvem delu so vodili z 18, v drugem največ s 24 točkami in tekmo zasluženo dobili s stolico.	BRANE FATUR
Maribor 87 : Novoles 87:112 (41:57)
MARIBOR — Dvorana Tabor, gledalcev 100, sodnika Fekonja in Pavlič (oba Lj).
MARIBOR 87: Trantura 6, Burja 8, Šmid 11, Kralj 3, Vehovar 4, Bisli-maj 2, Bukovnik 17, Kolarič 21, Miklavčič 5, Pukl 10.
NOVOLES: Stojkovič 2, Vučkovič 7, Cerkovnik 8, Luče v 4, Vukosavlje-vič 6, Bajc 30, Kek 23, Bordelius 4, Zupevec 8 Plantan 19.
Mladi košarkarji Maribora so se enakovredno upirali večji del prvega polčasa, gostje pa so si nekoliko večjo prednost priigrali šele v 15. minuti, ko so povedli z 48:30. Po odmoru so gostitelji izredno slabo zaigrali v obrambi, v napadu niso znali doseči koša tudi iz neposredne bližine in košarkarji Novolesa so iz minute v minuto
večali prednost, ki je na koncu zneslo kar 25 točk.	m. S.
Comet : Iskra Nova Gorica 108:98 (49:51)
SLOVENSKE KONJICE - Telo-vadnica OŠ Dušan Jereb, gledalcev 300, sodnika Varda in Šeško (oba Mb).
COMET: Ritonja 32, Šmid 24, Per-kič 11, Rozman 17, Železnikar 23, Pokorn 1.
ISKRA NOVA GORICA: Tomažin 8, Močnik 12, Arh 4, Krt 18, Ka-ver 15, Jovičevič 14, Kompara 25, Mrak 2.
Konjičani so proti povprečnim gostom brez večjih težav osvojili načrtovani točki, za kateri je bilo dovolj le po pet minut zavzete igre v obeh polčasih. Gostje so pričeli obetavno in s trojkami Kompare in Jovičeviča vodili z 20:13, nato so igralci Cometa zapored dosegli 17 točk, toda ob odmoru so vendarle vodili novinci v SKL. V nadaljevanju so se Konjičani izkazali s podobno serijo košev in vodili že z 22 točkami prednosti (93:17), kar je bilo več kot dovolj za zanesljivo zmago.	^ z
Ilirija : Rogaška 108:98 (51:49)
LJUBLJANA — Dvorana Ilirije, gledalcev 100, sodnika Kavčič (Lj) in Majce (Kr).
ILIRIJA: Jelnikar 20, Ceranja 13, Mikovič 4, Medved 27, Mehle 20, Kralj 2, Valentinčič 21, Mesič 1.
ROGAŠKA: Tišmar 6, Trobiš 16, Sarajlija 21, Kidrič 12, Kadiš 10, Un-ferdorben 7, Volarič 26.
Igralci Ilirije so tekmo dobili veliko težje kot kaže rezultat. Še dve minuti
pred koncem je bil izenačen, a so v nadaljevanju domači igralci imeli več sreče in zasluženo zmagali.
MARJAN PETEH
Železar : Maribor 103:114 (57:50)
CELJE - Telovadnica OŠ Maršala Tita. gledalcev 150, sodnika Potočnik (S. Konj) in Schulz (Lj).
ŽELEZAR: Turk 23, Černak 2, Kramperšek 23, Kahvedžič 16, Ulaga 2, Slatau 2. Aničič 34.
MARIBOR: Bratušek 21, Mirt 44, Matijevič 14, Potisk 7, Kozar 11, Ojsteršek 17.
Košarkarji Železarja so favorizirane Mariborčane pričakali dobro pripravljeni in razpoloženi za igro. Gostitelji so v prvem polčasu vodili že z 52:39, ekipa Maribora pa je do odmora zmanjšala naskok. Po odmoru se je razlika zmanjšala še bolj, saj so gostje zaigrali resneje v obrambi, vendar so odpor Štorčanov strli šele nekaj minut pred koncem srečanja.
DEAN ŠUSTER
Triglav : Mineral Slovan 74:86 (41:47)
Maribor Mineral Slovan Helios Comet Postojna Ilirija Rogaška Iskra N. Gorica Novoles Triglav Železar Maribor 87
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. 11.): Rogaška — Comet, Helios - Ilirija, Maribor — Postojna, Mineral Slovan — Železar, Novoles — Triglav, Iskra N. Gorica - Maribor 87.
0	611:544
1	503:416
600:533
562:520
562:521
555:519
538:503
528:561
523:551
491:546
548:628
457:616
ŽENSKE
Metka : Cerknica 68:63 (35:22)
CELJE — Telovadnica OŠ Maršala Tita, gledalcev 100, sodnika Galun (S. Bist) in Novak (Mb).
METKA: Obrovnik 20, Vodopivec 4, Hajdinjak 4, Čretnik 3, Podgoršek 18, Jurak 19.
CERKNICA: Rudolf 1, Pakiž 6, Troha 2, Otoničar 18, Šega 2, Intihar 29, Štrukelj 5.
Gostiteljice, ki so tokrat zaigrale brez ključnih igralk Cencljeve in Jurše to ve, so dokazale, da znajo zaigrati tudi brez njune pomoči. Žal je to veljalo le za prvi polčas. V drugem polčasu so Celjanke zaigrale manj zbrano, tako da so gostje pri rezultatu 57:49 dosegle 12 točk zapored m v 37. minuti povedle z 61:57. V finišu so gostiteljice zaigrale bolj zavzeto in po 11 zaporednih točkah le osvojile točki.	DEAN ŠUSTER
Cimos : Slovan 52:81 (31:42)
DIVAČA - Telovadnica OŠ, gledalcev 100, sodnika Nikolič (Lj) in Lipovec (Kp).
CIMOS: Grželj 8, Bizjak 11, Popla-šen 8, Šavli 10, Perhavec 15.
SLOVAN: Mandelj 16, Strnad 9, Kozarov 23, Škerlj 12, Pišljar 11, Hvala 10.
Vnaprej odigrana tekma 6. kola SKL je prinesla košarkaricam Slovana nov par točk. Začetek tekme je obetal zanimiv boj pod koši, saj so se gostiteljice uspešno upirale ta čas vodilni ekipi. Od 14. minute naprej pa so Moščanke prevzele pobudo in ves trud domačih igralk je bil zaman. Glavno orožje gostij je bila agresivna obramba in hitri protinapadi, proti katerim se igralke Cimosa niso znale
pravilno braniti. V nadaljevanju so povsem popustile in razočarale.
LIDUA ČUKLJEVIČ
Odeja : Metalservis Pomurje 63:65 (33:29)
ŠKOFJA LOKA — Športna dvorana Poden, gledalcev 50, sodnika Ribnikar (Lj) in Zupan (Rad).
ODEJA: Dolinar 3, Kržišnik 4, E. Žagar 16, A. Žagar 1, Kalan 6, Maček 23, Mladenovič 10.
METALSERVIS POMURJE: Koren 23, Kolar 10, Drožina 18, Bore 4. Kardoš 10.
Novinke v ligi so doživele prvi poraz na domačem igrišču. Priznati so morale premoč gostij iz Murske Sobote, ki so predvsem po zaslugi dobre igre v drugem polčasu strle odpor gostiteljice in osvojile točki.
DARE RUPAR
Kladivar : Jesenice 76:75 (66:66, 30:29) Induplati Mengeš : Labod 101:83 (58:43) Comet : ID Ježica preloženo
Slovan
Induplati Mengeš ID Ježica Odeja Cimos
Metalservis Pomurje 6	3
Kladivar	6	3
Metka	6	3
Comet	5	3
Jesenice	6	1
Labod Cerknica
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. 11.): Cerknica - Comet, Jesenice - Metka, Slovan - Kladivar
—	odigrano, Metalservis Pomurje
—	Cimos, Labod - Odeja I. D. Ježica
—	Induplati Mengeš.
7 7 6 5
5	4
6	3 6 3
0	579:466
1	467:426
1	352:270 3 428:428 3 410:413 3 394:402 3 442:469 3 415:444
2	348:296 5 463:463
6 0 6 384:554 5 0 5 294:344
PRIVLAČEN HOKEJ V CELJU — Hokejisti Cinkarne (z grbi na dresih) so v 18. kolu I. ZHL tesno izgubili z Medveščakom Gorta-nom s 4:5. Celjani so zlasti v zadnjih nastopih pokazali velik napredek, žal pa jim je spodletela uvrstitev med prvih šest, ki se bodo v drugem delu prvenstva potegovali za naslov državnega prvaka. (Foto: Tone Tavčar).
SHL
Triglav : Maribor 7:9 (1:1, 4:4, 2:4)
KRANJ — Dvorana Gorenjskega sejma, gledalcev 100, sodnika Lešnjak (Lj) in Pogačar (Bled).
STRELCI: Verčič 7 za Triglav ter Drozg 3, Petelin in Čeh po 2 ter Andlovič in Petrovič po 1 za Maribor.
Po dveh tretjinah enakovredne igre so Kranjčanom pošle moči in bolje telesno pripravljeni Maribočani so dosegli prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
J. J.
Bled : Kompas Olimpija II 5:12 (0:7, 2:3, 3:2)
BLED — Dvorana Bleda, gledalcev 100, sodnika Pristov in Čučuk (oba Jes).
STRELCI: M. Potočnik in Markovčič po 2. Potočnik 1 za Bled ter M. Zupančič, Anžič, Židan, Peterlin in Lipovšek po 2, Potočnik in Ferkov po 1 za Kompas Olimpijo II.
Druga ekipa Kompasa Olimpije si je že v prvi tretjini zagotovila prednost, ki ji je omogočala povsem brezskrbno nadaljevanje. Ljubljančani so v drugem in tretjem delu igrali manj zavzeto, tako da Blejci niso doživeli prevelike katastrofe.
P. V.
Kr. Gora Gorenjka II : Slavija preloženo
ROKOMET
2 2 0 0 110 0 2 10 1 10 0 1 2 0 0 2
24:9	4
7:1	2
13:19 2 5:12 0 8:16 0
Kompas Ol. II
Kr. Gora G. II
Maribor
Bled
Triglav
Slavija
PARI 3. KOLA (sobota, 21. t. m.): Slavija - Triglav, Kompas Olimpija II
—	Kr. Gora Gorenjka II, Maribor
-	Bled.
Nastopa 18 veteranskih ekip
CELJE — Rokometni klub Trim team v Celju bo tudi letos priredil že 11. turnir slovenskih rokometnih veteranov. Vsako leto v drugi polovici meseca novembra se namreč zbero v Celju starejši igralci, ki jim je rokomet še vedno hvaležna športna panoga za rekreacijo.
V dveh športnih dvoranah, Golovcu in Srednji tehniški šoli, se bo v soboto 21. t. m. pomerilo 18 ekip, ki so razdeljene v štiri skupine. V skupini A bodo igrali: Trim team, Angel Besednjak Maribor, Izola in Ormož; skupina B: Griže, Gornja Radgona, Slovan in Peko; skupina C: Velika nedelja, Inles, Polet, Impol, Brežice in skupina C: Šoštanj, Ajdovščina, Krka, Branik in Drava.
Predtekmovanje v skupinah bo od 8.30 do 13.30, ko bo v športni dvorani Golovec polfinalno in ob 17. uri finalno srečanje.	J. KUZMA
Slaba forma pred nastopom v ZRN
ZAGREB — Pred odhodom na turnir za svetovni pokal v ZRN so rokometni reprezentanti Jugoslavije odigrali prijateljsko tekmo z Medveščakom. Igrali so le 25:25 (10:14), prikazali pa so slabo igro. Obramba 3-2-1 ni bila posebno učinkovita, v napadu pa so igralci pretiravali s samostojnimi akcijami. Strelci: Isakovič 2, Portner 11, Smailagič 2, Uzeirovič 2, Puc 2, Perkovac 3, Kuzmanovski 1, Holpert 2. Pri Medveščaku so bili naj učinkovitejši Jarak 8 ter Kljajič in Markovič 6.
Po treh porazih zmaga
TRONDHEIM — Po treh porazih na turnirjih za pokal Polar so jugoslovanske rokometašice prvič zmagale. Premagale so Madžarsko s 27:25. Druga izida: Norveška : NDR 25:21, SZ : J. Koreja 24:19. Vrstni red pred zadnjim kolom: SZ in Norveška 8, J. Koreja 4, NDR in Jugoslavija 2, Madžarska 0.
15 let košarke na Polzeli
POLZELA — Košarkarski klub Polzela sodi med najuspešnejša športna društva v žalski občini. Ker je Polzela občinsko središče košarke, klub združuje kvalitetne košarkarje s širšega območja. V klubu deluje pet ekip. Članska moška vrsta nastopa v II. republiški — vzhod, kjer se že pet let uvršča v sam vrh, mlajše vrste pa zavzemajo vidna mesta v Sloveniji. Članska ekipa je po petih kolih z enim porazom na tretjem mestu, želijo pa si, da bi se uvrstili v 1. slovensko ligo, kar bi bilo tudi najlepše darilo ob praznovanju 15-letnice kluba Na sliki - članska ekipa Polzele: čepijo z leve: Hočevar, Poteko, Cizej in ZmrzLk: stojijo Polauder. Janer, Vrček, Škrabe, M. Turnšek in trener D. Turnšek. (Tekst in foto: Tone Tavčar).
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Dinamo le premagal Slobodo Velež je obdržal prvo mesto
V 14. kolu moštvo iz Mostarja zmagalo v Nikšiču in je najbliže jesenskemu naslovu — Partizanu in Hajduku doma le po točka
LJUBLJANA — Vodilni Velež je v Nikšiču nastopil brez Tuceja in še nekaterih najboljših mož, a je vendarle zmagal v Nikšiču. Mostarci so tako najbliže jesenskemu naslovu, kandidata zanj pa sta najbrž le še Dinamo in C- zvezda. Hajduku in Partizanu je doma spodrsnilo, saj sta le remizirala, čeprav sta bila velika favorita.
Zagrebčani so vzdržali
Dinamo : Sloboda 2:1 (1:0)
ZAGREB — Štadion v Maksimira, gledalcev 6.000, sodnik Jokič (Bg).
STRELCI: 1:0 - Z. Boban (20), 2:0 - Škoro (69), 2:1 - Kostič (75).
DINAMO: Ibrahimovič, Ištvanič. Vujovič (Cvjetkovič), Kasalo, Arsla-novič, Matič, Škoro. Munjakovič. Z. Boban, Dimitrijevič (Lesjak), Lepi-njica.
SLOBODA: Marič, Ibrič, Tošič, Miljanovič, Verlaševič, Stegnjaič, Mihič (Memiševič), C. Miloševič, Beši-revič, Lukič, Kostič.
Gostje so prišli v Zagreb v standardni postavi, ki je v zadnjih nekaj kolih uspešno igrala in osvajala točke. Zato je bilo pričakovati, da bodo uspešno nastopili tudi proti oslabljenim Zagrebčanom. Dinamo je tokrat igral namreč brez Mlinariča, Luliča in Cupana. Nogometaši iz Tuzle so začeli dobro in se izkazali predvsem z igro v polju, vendar pa si niso znali pripraviti pravih priložnosti za gol Vse njihove akcije so se končale pred kazenskim prostorom. Nasprotno pa so bili zagrebški napadalci uspešnejši in med številnimi priložnostmi dve tudi izkoristili. Po Arslanovičevi napaki so gostje rezultat znižali. Zagrebčani pa so sc do konca tekme morali precej potruditi, da so prednost obdržali.
MLADEN IVANIŠEVIČ
Oslabljeni, a zmagali
Sutjeska : Velež 2:3 (1:1)
NIKŠIČ — Štadion ob Bistrici, gledalcev 2.000. sodnik Mandič (Zenica).
STRELCI. 1:0 - Bajčcta (24). 1:1 — Gudelj (45). 1:2 - Popovič (65). 2:2 - Bajčeta (82), 2:3 - Kalajdžič (87).
SUTJESKA: Živanovič. Bakrač. Radinovič. Marušič, Medin, Drizič. Grbovič. Rakojevič. Bajčeta, Nene-zič. Pejovič (Draškovič, Zirojevič).
VELEŽ: Petranovič, Hadžiabdič. Šišič, Prskalo. Djurasovič, Jedvaj, Kaj laz, Kalajdžič (Repak), Gudelj (Kodro), Karabeg, Popovič.
Nikšičani so doživeli pravi brodolom proti oslabljenemu Veležu. KJjub veliki premoči v prvem polčasu, ko so si ustvarili tudi vrsto priložnosti, so domači igralci dosegli samo en gol, s prostega strela gaje dosegel Bajčeta. V zadnji minuti prvega dela so gostje izenačili, ko je Gudelj prav tako s prostega strela z več kot 30 in zadel mrežo. V nadaljevanju je vodil Velež, Sutjeska pa je 8. min. pred koncem izenačila. Le 5. min. kasneje pa je Kalajdžič dosegel zmagoviti gol za Velež.
ILIJA NENEZIČ
Šabanadžovič kot Gračan
Železničar : C. zvezda 1:1
(1:1)
SARAJEVO - Štadion na Grbavi-ci. gledalcev 7.000, sodnik Jovič (Ka-vadarci).
STRELCA: 1:0 - Jankovič (31), 1:1 — Stojkovič (45).
ŽELJEZNIČAR: Škrba. Berjan, Katana. Jurišič. Ilič, Komšič. Stojanovič, Pavlovič, Sliškovič (Mioč), Curie, Jankovič.
C. ZVEZDA: Stojanovič. Krdževič (Binic), Marovič, Šabanadžovič (Jurič). Milovanovič. Krivokapič, Cvetkovič, Prosinečki. Musemič (Binič), Stojkovič. Džurovič.
Prvi nastop nekdanjega igralca Železničarja Šabanadžoviča na Grhavici se je slabo končal. Že v 15. minuti je bil ob nenamernem prekršku Sliškovi-ča huje poškodovan tako da so ga odpeljali v bolnišnico. Že v isti min. sodnik prekrška Juriča nad Sliškovi-čem ni kaznoval z enajstmetrovko. Prvi gol je dosegel Jankovič, v zadnji minuti podaljšanega prvega polčasa je Stojkovič izenačil. Zaradi protesta je Berjan dobil rdeči karton, pravzaprav dragega rumenega. V nadaljevanju pa Zvezda številčne premoči ni znala izkoristiti. Sodnik je pokazal kar 7 ramenih kartonov, ne zaradi grobe igre, temveč ie zar Ji čudnih kriterijev.
KEMAL KAMERIČ
Grobosti le ni bilo
Radnički : Sarajevo 2:0 (1:0)
NIŠ - Štadion na Čairu. sodnik Vlajič. gledalcev 4.000.
STRELCA: 1:0 - Jakšič (24), 2:0 — Vasilijevič (68).
RADNIČKI: Gavrilovič. Miloševič, Vasilijevič. Ivanovič. Bankovič, Mladenovič, Jakšič, Kitanovski, Mitrovič (Gajič), Rinčič (Radosavljevič). Aleksič.
SARAJEVO: Lugušič, Radeljaš, Kapetanovič, Pustivuk. Milak. Nedič, Jakovljevič (Gluhačevič). Vukičevič, Ljubičič (Guzina), Koprivica, Bar-njak.
Radnički je potrdi! sloves dobre domače ekipe, medtem ko je Sarajevo povsem razočaralo. V 24. mint. je vratar Lugušič nespretno posredoval, Jakšič pa je brez težav žogo potisnil v mrežo. Odločujoči drugi gol pa je dosegel Vasilijevič z izredno močnim volejem z roba kazenskega prostora, to je bil zadetek, ki ga redko vidimo. V začetku je kazalo, da bo igra groba, kar pa je sodnik v kali zatrl, razdelil pa je 6 ramenih kartonov.
EDO CRNALIČ
Spet gol Katanca
Partizan : Rijeka 1:1 (1:0)
BEOGRAD — Štadion JLA, gledalcev 6.000, sodnik Jovič (Split).
STRELCA: 1:0 - Katanec (27), 1:1 - Škerjanc (61).
PARTIZAN’ Djukanovič, Klinčar-ski, Djordjevič, Vermezovič, Katanec, Radanovič, Smajič (Župič). Stevanovič (Miodrag Bajovič), Milorad Bajovič, Djurovski, Vučičevič.
RIJEKA: Ravnič. Jelavič, Rubčič, Peršon, Dragutinovič, Sredojevič. Jankovič. Paliska, Škerjanc (Florjančič), Mladenovič, Jurin (Žagar).
Obramba Rijeke je vzdržala do 27. minute, ko je Partizan dosegel vodstvo z lepim golom Katanca. Domači so imeli več od igre v tem delu, a tega niso znali izkoristiti. Hladen »tuš« za gledalce v 61. min. V veliki gneči pred Partizanovimi vrati je bil najspretnejši Škerjanc To je bil zaslužen epilog nadaljevanja, ko bi si Rijeka ob koncu
z malo več sreče lahko zagotovila tudi še drago točko.
VEKA ILIČ
Šuker strelec v 1. minuti
Osijek : Čelik 3:0 (2:0)
OSIJEK — Štadion v mestnem vrtu. gledalcev 1.000, sodnik Šumič (Zagreb).
STRELCI: 1:0 - Suker (1). 2:0 - Jankovič (45), 3:0 - Rakela (90,11 m).
OSIJEK: Bilič, Kaluševič, Pevnik, Miličevič, Žeravica, Jankovič, Mari-čič (Končalovič), Kapetan, Šuker (Steinbrickner), Rakela, Alar.
ČELIK: Radovič, Golubiča, Kopič (Derviševič). Kuhinja, Djurdjevič, Hadžialagič, Milidrag (Erak), Vešo-vič. Nestorovič. Fileš, Veljič.
Tekma je bila pomembna za obe moštvi. Osiječani pa so jo odločili že v prvem polčasu. Gledalci so še prihajali. ko je Šuker že prvič zatresel mrežo. Na drugi gol je bilo potrebno čakati do zadnje minute prvega dela, strelec pa je bil Jankovič. Končni rezultat pa je dosegel najboljši igralec Rakela v zadnji minuti srečanja in sicer z enajstmetrovke. Tekma je bila borbena in hitra, sojenje pa zadovo-ljivo.	.	•
DRAGO KERZE
Nogometna
uspavanka
Rad : Vardar 1:0 (1:0)
BEOGRAD — Štadion na Banjici, gledalcev 3000. sodnik Zuber (B. Topola).
STRELEC: 1:0 - Ajder (35).
RAD: Radača, Djurovič. Vranješ, Aleksandrovski. Ajder, Djoinčevič, Gogič (Vranjkovič), Jovanovič (Stevanovič). Korak, Aničič. Milinkovič.
VARDAR Grošev, Stanojkovič. Simonovski, Kanatlarovski. Janevski, Najdovski, Geogijevski (Anastasov-ski), Simoski, Pančev. Savevski, Traj-čevski (Babunski).
To je bila prava nogometna uspavanka. Še zlasti v prvem polčasu, ko kaže omeniti le akcijo ob golu. Ajder je po predložku Jovanoviča z glavo v gneči zadel mrežo. V nadaljevanju je imel Rad dve veliki priložnosti, fi-niš pa je minil v znamenju napadov Vardarja, ki je skušal izenačiti.
Konec neuspehov
Priština : Budučnost 4:0 (2:0)
PRIŠTINA — Mestni štadion, gle-dalcev 5000. sodnik Ralčič (Bg).
STRELCI: 1:0 - Nexipi (37), 2:0
-	Djukič (39), 3:0 - Djukič (52), 4:0
-	Shala (66).
PRIŠTINA: Lemajič, ŠČepanovič, Sadriu, Kelmendi, Kuzeljevič, Klje-novič, Batrovič (Shala), Nexipi (Rahmani), Djukič, F. Muriqi, Bellopoja.
BUDUČNOST: Vuksanovič. Pe-šterac, Stanisa vije vič, Pejovič (A. Drobnjak), Vlahovič, B. Drobnjak, Mijatovič, D. Brnovič (Kovačevič), Janovič, Savičevjč, Mugoša.
Po nekaj zaporednih porazih so nogometaši Prištine znova zmagali. Visoko so premagali Titograjčape. ki so igrali slabo. Zmaga bi bila lahko še višja, če bi domači napadalci izkoristili nekaj lepih priložnosti za zadetek.
ALI SHALA
Gostje dvakrat vodili
Hajduk : Vojvodina 2:2 (1:2)
SPLIT — Mestni štadion, gledalcev 3.000. sodnik Šurlani (Kačanik). STRELCI: 0:1 - Čurčič (1), 1:1
-	Asanovič (18), 1:2 — Marič (35), 2:2 - Bučan (47).
HAJDUK: Varvodič, Vlaisavljevič, Jami, Čelič, Lalič, Tipurič (Pauk), Adamovič, Miljuš, Bučan, Asanovič, Krstovič.
VOJVODINA: Skakič, Popovič, Tokovič, Šapurič, Zovkop, Milovac, Marič, Markovič, Čurčič, Šestič (.Vlahovič), Vorkapič (Mijucič).
Prvi polčas je minil v znamenju zanimive igre, končal pa se je z vodstvom gostov. Oslabljeni Hajduk je imel v nadaljevanju ves čas pobudo, dosegel pa je samo en gol in to v 47. minuti, strelec pa je bil Bučan. Domači igralci do konca srečanja niso znali več premagati sicer nezanesljivega vratarja Skakiča. Sodnik Šurlani je sodil dobro.
JOKO SVALINA
ŠPORTNA NAPOVED
I.ZNL
Željezničar : C. zvezda 1:1 (1:1) Priština : Budučnost 4:0 (2:0) Sutjeska : Velež 2:3 (1:1) Radnički : Sarajevo 2:0 (1:0) Osijek : Čelik 3:0 (2:0)
Rad : Vardar 1:0 (1:0)
Dinamo : Sloboda 2:1 (1:0) Partizan : Rijeka 1:1 (1:0) Hajduk : Vojvodina 2:2 (1:2) .
Velež	14	7	5	2	21:11	19	+ 10
Dinaipo	14	7	4	3	23:13	18	+ 10
Partizan	14	5	6	3	22:14	16	+ 8
C. zvezda	13	6	4	3	27:20	16	+ 7
Sloboda	14	7	2	5	23:16	16	+ 7
Radnički	14	8	0	6	20:16	16	+4
Rijeka	14	5	6	3	16:12	16	+4
Vardar	13	7	1	5	14:15	15	-1
Rad	14	4	6	4	18:16	14	+ 2
Vojvodina	14	4	5	5	19:20	13	-1
Budučnost	14	4	5	5	14:19	13	-5
Osijek	14	5	3	6	18:25	13	-7
Željezničar .	14	3	6	5	14:16	12	-2
Priština	13	5	2	5	16:22	12	-6
Sutjeska	14	4	3	7	15:20	11	-5
Hajduk	13	3	4	6	17:21	10	-4
Sarajevo	14	4	2	8	12:20	10	-8
Čelik	14	3	2	9	9:22	8	-13
PARI PRIHODNJEGA KOLA — Željezničar, Sloboda — Partizan Budučnost - Radnički, Vojvodina - Priština, Velež - Hajduk, Čelik - Sutjeska, Vardar - Osijek, C. zvezda -- Rad.
(22. t. m. j:	Rijeka
Sarajevo — Dinamo,
Trinajst pravilnih
Željezničar : C. Zvezda Osijek : Čelik Sutjeska: Velež Hajduk : Vojvodina Priština : Budučnost Radnički: Sarajevo Dinamo: Sloboda Partizan : Rijeka Radnički (K) : Napredak Majdanpek : Teteks Borac : Mačva Mladost : Iskra Proleter : Šibenik
Deset pravilnih
Rudar (Tr) : I. Kladivar Koper : Elkroj Ljubljana : Rudar (TV) Vozila : Triglav Domžale : Mura Maribor : Teol Slovan Steklar : Izola Novi Sad : Int. Olimpija Proleter : Šibenik Sutjeska : Velež
II. ZNL - ZAHOD
Novi Sad : Integral Olimpija 0:0 Šparta : Kabel 2:0 (0:0)
Kikinda : Borac (T) 3:0 (1:0) Leotar : GOŠK Jug 2:2 (1:2) Borac (BL) : Rudar 1:1 (0:1) Mladost : Iskra 1:0 (0:0) Proleter : Šibenik 2:0 (1:0) Spartak : Dinamo 4:1 (3:1) Famos : Jedinstvo 1:0 (0:0)
	Spartak	14	9	3	2	23:5	21	+ 18
0	Kikinda	14	7	3	' 4	19:14	17	+ 5
1	Leotar	14	6	4	4	29:22	16	+ 7
2	Šparta	14	7	2	5	26:20	16	+ 6
0	Šibenik	14	7	2	5	19:13	16	+ 6
1 i	Rudar	14	‘7	2	5	15:9	16	+ 6
i 1	Dinamo (V)	14	7	1	6	23:18	15	+ 5
0	Novi Sad	14	4	7	3	16:12	15	+ 4
2	Proleter	14	6	3	5	15:16	15	-1
1	Iskra	14	6	3	5	15:17	15	-2
1	Mladost	14	6	3	5	14:18	15	-4
1 i	Borac (BL)	14	4	6	4	20:15	14	+ 5
i	GOŠK Jug	14	4	6	4	16:16	14	0
	I. Olimpija	14	5	3	6	18:19	13	-1
2	Kabel	14	4	2	8	21:25	10	-4
	Famos	14	3	4	7	11:16	10	-5
1	Jedinstvo	14	4	1	9	10:30	9	-20
0	Borac (T)	14	2	1	11	14:39	5	-25
PARI PRIHODNJEGA KOLA (22. t. m.): Integral Olimpija - Šparta, Dinamo - Novi Sad, Šibenik - Spartak, Iskra - Proleter, Rudar - Mladost, GOŠK Jug - Borac (BL), Borac (T) — Leotar. Jedinstvo — Kikinda, Kabel — Famos.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Jesenski prvak Ljubljana
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva nepričakovan poraz Trboveljčanov doma s Celjani — Naposled je zmagal tudi Steklar
LJUBLJANA — Tudi v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva ni šlo brez presenečenj. Prav presenetljivi izidi so bili v tej sezoni tudi naj večji mik prvenstva. Presenečenja so se pravzaprav stopnjevala od kola do kola, za vrhunec so tokrat poskrbeli Celjani z zmago v Trbovljah in tako Ljubljani omogočili, da je osvojila naslov jesenskega prvaka.
Ljubljana : Rudar (TV) 2:0 (0:0)
LJUBLJANA — Štadion Ljubljane v Šiški, gledalcev 400, sodnik Kac (Ptuj).
STRELCA: 1:0 - Bašič (66), 2:0
-	Šimic (76).
LJUBLJANA: Magič, Hasanagič, Židan (Matanič). Plemeniti, B. Pleši-nac. Stankovič. Catič, Gruškovnjak (Bosnič). Bašič. Udovič, Šimic.
RUDAR (TV): Dujakovič, Marjanovič.4 Doler, Cvikl, Raukovič. Miše-tič. Valih (Mujkanovič), Kotnik. Jalu-šič, Brdžanovič, BuŠkovič.	*
Ljubljana je igrala oslabljena, brez treh standardnih igralcev. Prikazala pa je dobro igro, predvsem v drugem polčasu. Po zaslugi odličnih Šimica in Bašiča je premagala grobe goste iz Titovega Velenja. Sodnik Kačje svojo nalogo opravil zelo dobro, domačim igralcem Hasanagiču, Bašiču in Židanu ter Raukoviču in Brdžanoviču iz Rudarja je pokazal rumene kartone.
STEVO PASPALJ
Koper : Elkroj 2:0 (1:0)
KOPER — Štadion Kopra, gledalcev 3000, sodnik Živkovič (Šk. Loka).
STRELCA: 1:0 - Voljč (25), 2:0
—	Čosič (68 - 11-m).
KOPER: Germek, Cepovič, Radovanovič, Benedejčič, Čosič, Maglica, Voljč, Jermaniš, Zulič, Badžim (Bar-jaktarevič), Breznikar, (Finkšt).
ELKROJ: Hrast, Bajec, Cigale (Smolnikar), Božičevič. Skerbinek, I. Knez, (Kramer), Grebelšek, Šušnjar, (Žurej), J. Knez, Marinček, Ermenc.
Na spolzkem igrišču so Koprčani zasluženo premagali disciplinirano in požrtvovalno ekipo Elkroja. Rezultat bi bil lahko še večji, če bi rumeno-modri imeli v konici napada uspešnejše strelce. Že v uvodnih potezah so Koprčani potisnili goste na njihovo polovico, nerekovali hiter tempo igre s številnimi akcijami, vendar so dosegli gol šele v 25. minuti. Po kotu, ki ga je streljal Breznikar, je Voljč neubranljivo zadel mrežo. V drugem delu
Jugoslavija : SZ 3:0 (1:0)
PANČEVO — V kvalifikacijski no-gometni tekmi za kadetsko EP je reprezentanca Jugoslavije premagala' SZ s 3:0 (1:0). Pred 5000 gledalci je sodil Poljak Libih. Strelci: Bolič (18), Peternec (46) in Bojko (70). Povratna tekma bo 28. marca prihodnje leto v SZ.
Jugoslovanski kadeti so z igro povsem zasenčili svetovne prvake v tej konkurenci, 5000 gledalcev pa je uživalo ob zares privlačni igri modrih. Mladi igralci so igrali tudi učinkovito, medtem ko so gostje zapravili dve veliki priložnosti. Naša reprezentanca je igrala v postavi. Milojevič, Merdavič. Mijatov, Radinovič, Mamič. Dabič, Bojko, Vujovič (Turkovič), Zelcnovič (Zuber), Bolič. Peternec.
je igra še naprej potekata na polovici gostov, ki se niso predali, vendar so v 68. minuti drugič klonili, ko je Čosič upravičeno dosojeno 11-metrovko spremenil v zadetek. Gostje so edino priložnost imeli v 75. minuti. J. Knez je s približno 40 m skušal ukaniti Ger-meka, ki je nepotrebno stekel iz vrat. Sodnik je bil odličen, gledalci pa so še dolgo po zaključnem sodnikovem žvižgu ostali na tribuni.
JOŽE KREFT
Maribor : Teol Slovan
2:1 (1:0)
MARIBOR — Štadion v Ljudskem vrtu. gledalcev 300, sodnika Turk in Skuk (oba Ptuj).
STRELCI: 1:0 - Verle (14), 1:1
-	Prezelj (50), 2:1 - Čeko (60).
MARIBOR: Mrduljaš, Škerjanec,
Čeko, Šarenac, Lukačevič, Potočnik, Poznič (Petrovič), Hafner, Ljubič, Ninčevič, Verle (Dražovec).
TEOL SLOVAN; Kranjec, Pejovič, Mamuljin, Judež, Razboršek, Mlinovič (Murič), Stupar, Prezelj, Prevoljšek (Kršič), Stokuča, Grad (Selan).
Maloštevilni gledalci v Ljudskem vrtu so bili priča nedavnemu* dogodku, ko so v 17. minuti igralci odnesli z igrišča sodnika, ki si je med tekmo nenadoma hudo poškodoval Ahiolo-vo tetivo in je moral poiskati pomoč v bolnišnici.
Ne glede na to, da so domači že v 14. minuti vodili z 1:0, ko je Verle z močnim strelom v desni spodnji kot presenetil vrataija Slovana, so Mariborčani v nadaljevanju igrali slabše, toda imeli so celo izredno priložnost. Poznič je že premagal vso obrambo in vrataija Slovana, podal žogo pred prazna vrata Verletu, ta pa je z enega metra streljal prek vrat. Kot ponavadi se takšne zapravljene priložnosti maščujejo in Ljubljančani so že v naslednji minuti izenačili. Strelec je bil Prezelj, ki je premagal neopreznega Mrdulja-ša. Mariborčani so v 60. minuti dosegli še dragi zadetek. Obramba gostov je žogo odbila do Čeka, le-ta pa je s približno 20 m streljal pod prečko in še drugič presenetil vratarja Slovana. Sodnik Skuk, ki je zamenjal kolega Turka, je srečaneje dobro popeljal h koncu. Kljub temu je pokazal tri rumene kartone.
B. F.
Vozila : Triglav 1:1 (0:1)
NOVA GORICA - Štadion v športnem parku, gledalcev 1000. sodnik Burič (Koper).
STRELCA: 0:1 - Telič (18), 1:1
—	Valentinčič (59).
VOZILA: Trampuž. Torkar, Madon, Birsa, Modrijan. Dovjak, Bric (Božičič), Bratkič, Plohl, Valentinčič.
TRIGLAV: Stenovec, Perhavec, AtLja, Gros, Zupančič, Mirtič, Telič (Doljak), Jakara, Novkovič, Jurišič, Pihler.
Gostiteljem ni uspelo premagati izredno borbenih gostov iz Kranja. Po začetnem otipavanju je v 9. minuti domači napadalec Bric lepo strelial.
a za las mimo gola. V 18. minuti so na predložek napadalca Triglava na rob 16-metrskega prostora stekli kar trije domači nogometaši in vratar ter žogo zgrešili. Teliču tako ni bilo težko doseči nepričakovanega vodilnega zadetka. V drugem delu so gostitelji stisnili goste na njihovo polovico in priložnosti so se vrstile druga za drago. Gostitelji so v 59. minuti prek spretnega Valentinčiča, ki je z glavo zadel mrežo vratarja Stenovca izenačili. Do konca tekme je kljub priložnostim domačinov rezultat ostal nespremenjen. Gostitelji so bili bliže zmagi.
IGOR VARL
Domžale : Mura 3:0 (1:0)
DOMŽALE — Igrišče v športnem parku, gledalcev 300, sodnik M. Tre-skavica (Izola).
STRELCI: 1:0 - Murnik (16), 2:0 — Bučar (55), 3:0 — Batanjski (59).
DOMŽALE:	Zaviršek, Dobro-
voljc, Poplatnik, Bučar, Petkičič, Ma-Tolt, Hegler, Belančič (Dejanovič), Batanjski, Djurič, Murnik, (Vugrinec).
MURA: Šiftar, Baranja (Kutoš), Kalamar, Medrtiik, Križmanič, Jančar, Ncmet (Balantič), Kosi, Kardoš, Cifer. Gabor. (Gruškovnjak).
Domžalčani so imenitno zaključili jesenski del prvenstva. Z domiselno in učinkovito igro so povsem zasenčili Sobočane, ki jih je hujšega poraza rešila sreča, nespretnost gostiteljev in vratar Šiftar. Prvo priložnost je imel Jančar že v 10. minuti, to pa je tudi vse, kar so si igralci Mure pripravili v 90 minutah. V 16. minuti je Hegler ukanil soboško obrambo, za žogo je stekel Murnik, obšel vratarja in jo poslal v prazno mrežo. V 19. in 31. minuti je bil Batanjski neoviran pred Šiftarjem, toda nezbran. V nadaljevanju so Domžalčani imeli številne priložnosti, a so dosegli le dva zadetka. Djurič je v 55. minuti pripravil priložnost Bučarju, Murnik pa Štiri minute kasneje Batanjskemu in gostitelji so dosegli najvišjo zmago v jesenskem delu prvenstva.
SANDI KRAŠEVEC
Rudar (T) : Ingrad Kladivar 0:1 (0:1)
TRBOVLJE — Igrišče Rudarja, gledalcev 1500, sodnik Karmel (Mb). STRELEC: 0:1 - Zukič (29) RUDAR: Ahlin, Kirn, Buovski, Žibret, Brečko, Rižner, Duh, Spten-šek, Agatič (Špajzer), Zirdum, Žlak.
INGRAD KLADIVAR: Emeršič, Eminič, Škrbič, Žilnik, Podvratnik, Majal, (Urlep), Romih, Milovanovič, Podgoršek, Zukič, Škedelj.
Na težkem terenu je zasluženo zmagala gostujoča ekipa. g
V prvem delu tekme so gostje izkoristili napako domače obrambe in v 29. minuti dosegli zadetek. Priložnost v tem delu so imeli gostje še v 41. minuti, vendar je Ahlin ubranil strel Podvratnika. V dragem delu je imel Rudar veliko priložnosti, najlepši v 52. minuti Zirdum in v 86. minuti Žibret, vendar je vratar gostov žogo odbil v kot. Karmel je sodil zelo dobro. Pokazal je rumena kartona Aga-tiču (Rudar) in Milovanoviču (Ingrad).
IVO JEKOŠ
Steklar : Izola 1:0 (0:0)
ROGAŠKA SLATINA - Igrišče Steklarja, gledalcev 400, sodnik Vugdalič (Lj).
STRELCI: 1:0 Ivatac (90).
STEKLAR: Kosovec, Fiirlinger. Šket, Bek, Košutič, Valjavec, Cerov-ski, Koražija, Kidrič, Sirak (Mlinarič), Halužan.
IZOLA: Obad, Zorič, Goja (Pe-ras), Grižon, Favento, Ivetac, Vu-njač, Gregorič, Šumanov, Viler, Tripar.
V zadnji minuti zadnjega kola prvega dela prvenstva je oslabljenim domačinom končno le uspelo zabeležiti prvo zmago. Vse srečanje, kije minilo ob borbeni igri, na zelo težkem igrišču so imeli domačini več od igre, zamudili pa tudi nekaj lepih priložnosti, tako da je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Sodnik Vugdalič je pokazal 4 rumene kartone, v 90. minuti pa je zaradi spopada izključil iz igre Vilerja pri gostih ter Koražijo pri domačih.
JANEZ TERBOVC
Ljubljana	13	8	4	1	29:10	20
Koper	13	8	4	1	19:6	20
Rudar (Tr)	13	7	5	1	20:10	19
Maribor	13	7	3	3	18:12	17
Domžale	13	5	6	2	16:11	16
Teol Slovan	13	5	4	4	19:15	14
Ingrad Klad.	13	5	4	4	14:12	14
Mura	13	4	4	5	20:22	12
Rudar (TV)	13	3	5	5	17:17	11
Vozila	13	3	4	6	12:16	10
Elkroj	13	2	5	6	15:20	9
Triglav	13	1	6	6	12:20	8
Izola	13	3	0	10	13:27	6
Steklar	13	1	4	8	12:38	6
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Ingrad Kladivar - Izola (0:2), Steklar
-	Teol Slovan (1:3), Maribor - Mura (2:1), Domžale-Triglav (0:0), Vozila
—	Rudar (TV) (3:0), Ljubljana — Elkroj (1:0), Koper - Rudar (Tr) (0:0).
II. ZNL — zahod J
Olimpija še četrtič
nepremagana
Ljubljanski drugoligaš v gosteh z ekipo Novega Sada igral 0:0
NOVI SAD — Štadion na Detelina-ri, gledalcev 400, sodnik Stepanovič (Aleksinac).
NOVI SAD: Maraš, Madževski, Pleše, Jovanovič, Milosavljevič, Topič, Milano vič, Kurčubič, Muhič (Še-šlija), Mostahinič, Grabo (Drapič).
INTEGRAL OLIMPU A: Irgolič, Vujnovič, Granov, B. Bošnjak, Še-stan, Rajšel, Ameršek, Matkovič, Čeh (T. Bošnjak), Pate, Komočar.
Ljubljanski nogometaši so že četrtič zapored ostali nepremagani, na težkem gostovanju v Novem Sadu pa je za polovičen uspeh najzaslužnejši vratar Irgolič. V 1. polčasu je bila igra enakovredna, Ljubljančani pa so imeli celo dve lepi priložnosti, a je obakrat dobro posredoval izkušeni vratar Maraš. Po odmoru so gostitelji vse moči uprli v napad, tako da nogometašem Integrala plimpije ni preostalo nič dragega kot obrambna taktika. Zgoščena obramba je svoje delo dobro opravila, na težkem in spolzkem igrišču pa so pokazali precej več znanja kot domači nespretni napadalci. Novosadčani so nenehno napadali, toda vratar Irgolič je imel veliki dan.
VLADO VUJIN
II. ZNL — vzhod
Napredak prevzel vodstvo
BEOGRAD - Rezultati 14. kola II. ZNL — vzhod: C. zvezda : Pelister 1:0, Radnički (K) : Napredak 1:3, Majdanpek : Teteks 1:0, Titograd : Radnički (P) 2:2, Vlažnimi : Ivan-grad 1:0, Borac : Mačva 2:0, Pobeda : Novi Pazar 0:0, Metalurg : Liria 3:0, Beograd : Sloboda 4:0.
Napredak Pobeda Mačva Beograd Borac Ivangrad Novi Pazar Radnički (K)
Vlažnimi Majdanpek Liria Teteks Pelister Radnički (P)
Metalurg Sloboda Titograd C.zvezda
14	7	4	3	21:13	18
14	8	2	4	13:7	18
14	7	3	4	19:9	17
14	7	2	5	25:10	16
13	6	4	3	17:9	16
14	4	7	3	12:7	15
14	6	3	5	13:21	15
14	6	2	6	15:16	14
14	5	4	5	11:14	14
14	6	2	6	13:24	14
14	6	1	7	13:20	13
14	4	4	6	13:13	12
14	5	2	7	13:14	12
13	5	2	6	17:19	12
14	4	4	6	15:18	12
14	3	5	6	10:13	11
14	4	3	7	15:22	11
14	2	6	6	7:13	10
Po dveh kolih Gradis in EMO
V zvezni kegljaški ligi za moške in ženske nove zmage - pa tudi porazi - slovenskih zastopnikov in zastopnic
LJUBLJANA — Kegljači in kegljačice so odigrali drugo kolo v zvezni ligi, slovenski zastopniki in zastopnice zopet s spremenjljivo srečo, vendar se favorizirane ekipe — med moškimi Gradis z osmimi osvobojenimi točkami in med ženskami EMO Celje s prav tako osmimi točkami — uveljavljajo na vrhu lestvice.
POŠTAR 2350: Bulič 418, Koroba-sa 364, Šerič 393, Milojkovič 367, Vukšič 400, Sinovčič 408.
ZDENKO FAJDIGA
MOŠKI
Izredna konferenca Hajduka
SPLIT — Na izredni konferenci NK Hajduk so razpravljali o incidentu na nedavni tekmi z Marseillom. Poudarili so, da so za incident, ki se ne sme ponoviti, odgovorni uprava Hajduka in družbenopolitične organizacije Splita. Ante Gaza je odstopil s položaja predsednika konference, namesto njega bo to funkcijo prevzel Tonči Morača.
J. S.
Partizan : Konstruktor 5549:5418
PARTIZAN 5549: Povič 969, Weis 883, Grebenar 909, Ostojič 921, Mandič 927, Djemanovič 940.
KONSTRUKTOR 5418: Pečovnik 866, Miklavčič 867, Smodiš 897, H. Steržaj 936, Kirbiš 914, Pihlar 914.
Partizan : Emo Celje 5571:5429
PARTIZAN 5571: Povič 947, Mandič 953, Weis 899, Vujnovič 915, Djemanovič 935, Ostojič 922.
EMO CELJE: Kačič 924, Tomašič 860, Rošer932, Gmajner 868, Salobir 927, Nareks 918.
Kandit : Gradis 5439:5503
KANDIT 5439: Bogdanovič 948. Kneževič 887, Pavlič 893. Fučkar 907, Ljubičič 903, Liovič 901.
GRADIS 5503: Bartok 894, Urbanc 911, Hočevar 923, Vidakovič 887, Juvančič 960, Bizjak 928.
Zanatlija : Gradis 5504:5609
ZANATLIJA 5504: Krajačič 893, Janoševič 925, Zbrovil 910, Marjanovič 958, Živkovič 911, Petanovič 907.
GRADIS 5609: Urbanc 955, Hočevar 979, Ivačič 871, Vidakovič 980, Juvančič 923, Bizjak 969.
Kandit : Tekstina 5659:5078
KANDIT 5659: Bogdanovič 927, Kneževič 897, Pavlič 972, Fučkar 948, Ljubičič 957, Liovič 958.
TEKSTINA 5078: B. Turk 896, J. Turk 840, Bratina 861, Ristič 845, Prosen 846, Vidrih 390 — Steržaj 400.
Sloven — EMO Celje neodigrano Gostje niso hoteli odigrati dvoboja, ker gostitelji niso dali na voljo predpisanih krogel iz leukorita.
Medveščak — Kvamer 5858:5489 Grmoščica — Kvamer 5534:5444 Sloven : Konstruktor 5218:5413 Zanatlija : Tekstina 5235:5242 Robotnički prost
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Gradis — Tekstina, EMO Celje — Zanatlija, Konstruktor — Kandit, Kvar-ner — Sloven, Rabotnički — Medveščak, EMO Celje — Kandit, Konstruktor — Zanatlija, Kvamer — Partizan, Robotnički — Grmoščica.
ZENSKE
Podravka : EMO Celje 2342:2473
EMO CELJE 2473: Lesjak 396, Razlag 388, Gobrc 410, Mikac 378, Nagy 482(= nov rekord kegljišča), Šeško 419.
PODRAVKA 2342: Kantar 379, Gregorka 391, Kos 388, Pičar 376, Motovina 413, Višič 395.
JOŽE KUZMA
SCT Ljubljana : Poštar 2376:2350
SCT LJUBLJANA 2376: Čadež 396, Janša 392, Cenčič 401, Dremelj 399. Petač 400, Cerkvenik 388.
Varteks : EMO Celje 2355:2458
VARTEKS 2355: Tomekovič 386, Balaš 395, Puklovec 374, Zorec 390, Žunek 420, Popadič 391.
EMO CELJE 2458: Lesjak 393, Razlag 409 j Mikac 396, Gobec 425, Nagy 429, Šeško 406.
* LADO GOBEC
EDB : Kristal 2389:2339 Varteks : Tekstilac 2355:2258 EDB : Spartak 2417 : 2318 Podravka : Tekstilac 2354:2373 Rijeka : Poštar 2477:2374
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Tekstilac — Rijeka, Kristal — Podravka, Spartak — Varteks, EMO Celje — SCT Ljubljana, EMO Celje — Rijeka, Tekstilac — SCT Ljubljana, Kristal — Varteks, Spartak - Podravka, Poštar in EDB prosta.
STRELJANJE
Noršinci in Ulm
HOTINJA VAS — Tradicionalni, tokrat že 11. Vukov memorial v streljanju z zračno puško je bil najkvalitetnejši doslej. Prizadevni organizatorji, člani domače SD Franc Lešnik-Vuk so namreč na turnir povabili tudi strelce iz tujine. Vabilu so se odzvali mladi tekmovalci iz Ulma v ZRN, Gradca in Szombathelvja. Tako je memorial to pot prvič potekal v dveh programih: v nacionalnem in mednarodnem. V Hotinji vasi je tokrat pod pokroviteljstvom SO Maribor Tezno nastopilo kar 30 ekip. V nacionalnem programu je bila najboljša ekipa Nor-šincev (Špindler, Bukovec, Horvat) pred lanskimi zmagovalci, strelci domače družine Franc Lešnik-Vuk. V obračunu 10 najboljših posameznikov jeprvo mesto osvojil Branko Ma-lec iz Štor. V mednarodni konkurenci so zmagali mladinci iz Ulma, med posamezniki pa Kaiser iz Gradca.
Rezultati:	nacionalni program
- posamezno: 1. Malec (Kov. Štore) 374, 2. Hrnčič (Rudnik, Hr) 370, 3. Špindler (Norš) 369,4. Kreuh (Sl. Gr) 369, 5. Horvat (Norš) 369; ekipno: 1. Noršinci 829,2. F. Lešnik-Vuk 823,3. NDU Sl. Gradec 820, 4. Kovinar Štore 820, 5. Žalec 819; mednarodni program: 1. Kaiser (Gradec) 386, 2. Frank (Ulm) 384, 3. Rohrer (Gradec) 384, 4. Zips (Ulm) 383, 5. Palma (SzombathJ 373,. . . Škodič 373, Korbar 366, Sošter (vsi F. Lešnik-Vuk) 366; ekipno: 1. Tagolf Thalfingen (Ulm) 1143, 2. Steiermark (Gradec) 1142,3.Falko(Szombathely) 1106,4. Hubertus Wib!ingen (Ulm) 1099, 5. Olimpija (Lj) 1085.
B. S.
NAMIZNOTENIŠKE LIGE
Gneča pri vrhu
LJUBLJANA — V 4. kolu druge zvezne namiznoteniške lige — zahod za moške slovenskima zastopnikoma Soboti in Iliriji ni šlo najboljše, kljub temu da sta igrala doma. Od treh srečanj sta osvojila le par točk. Zmagala je le Sobota v srečanju z Metal-cem-Olt, Ilirija pa je obe tekmi visoko izgubila.
Izidi - 4. kolo: Ilirija : Metalac-OIt (Osijek) 1:8 (Boldin - Funjak 0:2, Založnik — Povreslo 1:2, Zajtl
—	Kneževič 1:2, Založnik — Funjak 1:2, Boldin — Kneževič 0:2, Zajtl
—	Povreslo 1:2, Založnik — Kneževič 0:2, Zajtl — Funjak 1:2, Boldin
—	Bolkovac 0:2).
Ilirija Partizan (Bjelovar) 2:7
(Zajtl — Grentverger 0:2, Založnik
—	Novakovič 2:0, Boldin — Kovač 0:2, Založnik — Grantvergero 0:2, Zajtl — Kovač 2:0, Boldin — Kovako-vič 1:2, Založnik — Kovač 1:2, Boldin
—	Grantverger 0:2, Zajtl - Novakovič 0:2).
Kvamer : Industrogradnja (Zgb) 2:7, Jajce : Sloba-lzbor (Doboj) 5:4, Kvamer : Radnik (Vel. Gorica) 6:3, Vitez :	Slova-Izbor 7:2. Sobota
—	Partizan Bjelovar 4.5. (Kuzma
—	Grantverger 2:0, Benko — Novakovič 2:0, Benkovč — Kovač 2:0, Benko
—	Grantverger 1:2, Kuzma — Kovač 1:2, Benkovič — Grantverger 0:2, Kuzma - Novakovič 2:1).
Sobota — Metalac-Oit 7?2 (Benkovič — Kneževič 2:0, Benko — Podvre-slo 2:0, Kuzma — Funjak 2:1, Benko
—	Kneževič 0:2, Benkovič — Funjak 1:2, Kuzma — Bovkovac 2:0, Benko
—	Funjak 2:0, Kuzma — Kneževič 2:0, Benkovič — Bovkovac 2:0).
Napredek le z več znanja
V Novi Gorici je bil tradicionalni posvet slovenskih atletskih trenerjev — Zanimiva predavanja in razgovor za okroglo mizo s člani IO AZS
NOVA GORICA — Izobraževalni center Iskre Delte v mladem mestu ob meji je minuli konec tedna utripal v znamenju tradicionalnega vsakoletnega posveta slovenskih atletskih trenerjev. Srečanje so to pot pripravili že devetič zapored, osrednja pozornost pa je bila tudi v Novi Gorici namenjena strokovnim temam z različnih področij. V soboto so imeli udeleženci tudi že običajen, zato pa zmeraj aktualen pogovor »ob okrogli mizi« z nekaterimi člani izvršnega odbora Atletske zveze Slovenije.
Posvet so v petek začeli s predstavitvijo informacij, ki sojih nekateri naši trenerji in drugi strokovnjaki zbrali na izpopolnjevalnih seminarjih in drugih strokovnih srečanjih v tujini. Strokovnjaki z različnih področij so za tem v soboto in nedeljo predstavili pet zanimivih prispevkov. Mag. Milan Čoh (FTK v Ljubljani) je predaval o vplivu dinamičnih in kinematičnih parametrov na uspešnost pri skoku v daljavo, dr. Vanja Vuga z Dispanzerja za športno medicino v Ljubljani pa o nič kaj spodbudnih prehrambnih navadah
• DO Žito iz Ljubljane je med posvetom pripravila tudi privlačen prikaz ;n pokušnjo proizvodov, ki so zelo primerni tudi za prehrano športnikov.
naših atletov. Kot zmeraj je udeležence s svojim nastopom pritegnil tudi dr. Jože Šturm (FTK v Ljubljani), ki se je to pot v svojem prispevku osredotočil na nevrofiziloške osnove učenja in izpopolnjevanja tehnhike. Predsednik strokovnega sveta ŽAK Ljubljana Sr-djan Djordjevič je prispeval zanimivo
temo o osnovah fiziologije razvijanja moči, razumljivo pa je veliko pozornost pritegnil tudi nastop Miljenka Raka, trenerja naše najboljše atletinje Slobodanke Čolovič, v katerem je predstavil model zimskega ciklusa treninga naše šampionke v letu 1987.
Nobenega dvoma ni, da je bil tudi letošnji posvet še en dragocen prispevek k utrjevanju znanja in uveljavljanju strokovnosti v atletskih vrstah. Predsednik združenja atletskih trenerjev Slovenije Vojko Orel, ki so mu na redni konferenci združenja (tudi ta že ustaljeno poteka med posvetom), podaljšali mandat še za eno leto, je tako-, le ocenil novogoriško srečanje: »V AZS si že vrsto let prizadevamo razviti učinkovit in nenehen sistem šolanja in izpopolnjevanja atletskih strokovnjakov. Zavedamo se namreč številnih vrzeli na tem pomembnem torišču. Tudi prave povezanosti med nami trenerji še nismo vzpostavili, da bi sproti in smotrno izmenjavali izkušnje in koristne informacije. Prav zato so naši redni vsakoletni posveti izredno dobrodošli in tudi tokratni je bil pomemben prispevek v mozaik našega
Premiera,Poti k uspehu*
Prvo strokovno srečanje ob EXPO ’87 o problematiki smučanja mladih je lepo uspelo po zaslugi predavateljev in organizatorjev
LJUBLJANA — Prvo strokovno srečanje »Pot k uspehu«, ki so ga ob EXPO ’87 priredili Smučarski klub Snežinka. Smučarska zveza Slovenije in Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani minuli konec tedna v dvorani Slovenijalesa, je naletelo na lep odziv trenerjev alpskega smučanja iz Slovenije in nekaterih drugih jugoslovanskih okolij, ki so se jim pridružili tudi vodje smučarskih kateder na FTK iz Sarajeva, Novega Sada, Beograda in Zagreba.
Pobuda, da bi ob smučarskem sejmu Snežinke odslej redno prirejali posvetovanja o smučarskih strokovnih, tudi znanstveno raziskovalnih temah, je potemtakem že ob prvem poskusu prinesla lepe sadove, zato tudi besede priznanja moderatorja srečanja dr. Kreša Petroviča veščim organizatorjem iz ljubljanskega kluba nikakor niso zvenele kot vljudnostni kompliment. Strokovna misel je bila v tem društvu trdno zasidrana že od začetkov, zato nikakor ni naključje, da je tudi to pot, ko gre za novo posrečeno obliko, prevzelo nase pomemben organizacijski napor.
Dekan FTK v Ljubljani dr. Janko Strel je zamisel utemeljil takole: »Količina strokovnih in znanstvenih spoznanj v športu silovito narašča, to pa je tudi nenehen izziv naši instituciji. S Smučarsko zvezo Slovenije vred se zavedamo, da kljub izrednim dosežkom alpskih smučaijev sproti nastajajo vedno nove strokovne vrzeli in če jih ne bomo z vsemi močmi zapolnjevali, lahko resno ogrozijo pridobljene položaje. Podobria ocena velja za smučarske skoke in teke, zato nameravamo strokovna srečanja »Pot do uspeha« razširiti na problematiko vseh smučarskih disciplin. Prvi poskus se nam je dokaj dobro posrečil, to pa nam bo tudi spodbuda za naprej«.
Seveda pa so pomemben delež k uspehu prvega srečanja prispevali — poleg posrečeno izbranih tem — tudi predavatelji. Prof. Iztok Beleharje prispeval referat o novostih v tehniki in metodiki smučanja, mag. Milan Žvan o motorični pripravi (sredstva, testi in meritve7, prof. Ma&ija Horvat je predstavil svojo diplomsko nalogo na FTK v Ljubljani o nekaterih biomehaničnih vidikih tehnike pri mladih smučarjih, dr. Darko Maver z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pa je udeležencem spregovoril o varnosti na smučiščih med treningi in tekmovanji.-.
Medtem *o so predavatelji zadržali poslušalce v prvem delu srečanja pri relativno »znani« materiji, hkrati pa jim utrli pogled k novim razsežnostim te problematike, sta jih psihologa, dr. Simona Tancig (FTK v Ljubljani) in predsednik sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije Janez Rojšek vešče popeljala na mnogo bolj kočljiv teren psihičnih značilnosti mladostnikov in kreacije odnosov ter vplivov nanje v obdobju, ko se pripravljajo na vrhunsko športno pot. Pri tem sta se predavatelja imenitno dopolnila. Tancigova se je zadržala v mejah sodobnega Znanstvenega vedenja o tej temi in iz tega izpeljala ključna napotila za ravnanje trenerjev, Rojšek, ki že vrsto let sodeluje s strokovnim svetom alpskih reprezentanc, pa seje prepustil »asociacijam na to delo«; kot je sam dejal, in tudi s praktično smučarsko terminologijo privlačno zaokrožil temo, ki je vse bolj v ospredju vrhunskega športa nasploh. Kot je ob koncu srečanja poudaril dr. Krešo Petrovič, je odziv pokazal, da ga kaže tudi v prihodnje posvečati predvsem problematiki vzgoje mladih smučarjev, torej ključnemu temelju, na katerem je moč graditi trdno prihodnost našega smučanja.
OTO GIACOMELLI
znanja. Eden izmed pomembnih dosežkov je tudi odločitev o uvedbi trenerskih licenc, ki naj bi še bolj spodbujale trenerje k nenehnemu Šolanju in izpopolnjevanju.«
Strokovni sodelavec AZS Jure Novak pa je svojega kolega dopolnil takole: »Kakovost dosežkov v slovenski atletiki je mogoče izboljšati le s strnjevanjem gmotnih sredstev, znanja in vseh drugih pobud, ki se v okviru teh prizadevanj porajajo. Republiški program na delo z najboljšimi in najbolj obetavnimi mladimi atleti in atletinjami v naši republiki se zato ne imenuje naključno projekt timskega dela. V proces treninga želimo vpeljati vse več strokovnjakov z mejnih področij,
• Pogovor ob okrogli mizi, ki se ga je udeležil tudi predsednik AZS Stane Mele je med drugim opozoril tudi na nekatere statusne probleme atletskih trenerjev. Ti so med drugim poudarjali, da v marsikaterem klubu pravzaprav nimajo prave opore v funkcionarjih, »zato je zanje prav AZS nekakšna druga mati«. Ker ne more biti dvoma, da osrednja atletska organizacija mera napeti vse sile, da bi utrdila materialno osnovo za izvajanje projekta timskega dela po eni in širila vedenje o modelu slovenske atletike v temeljnih okoljih po drugi strani, je prav škoda, da treneiji niso povsem izkoristili priložnosti za razpravo v tej smeri. Ob številnih zagatah, s katerimi se srečujemo je to sicer razumljivo, žal pa se je s tem razprava razpršila na mnoga vprašanja, ki jih je bilo mogoče kvečjemu registrirati, ne pa nanje tudi temeljito odgovoriti. Vseeno pa se je pogovor izkazal za koristnega, saj številna opozorila trenerjev prav gotovo odsevajo dejanske razmere. AZS pa olajšujejo izbiro tistih ukrepov in nalog, s katerimi je mogoče najbolj učinkovito strnjevati vse atletske delavce in strokovnjake kot tudi druge dejavnike k skupnemu cilju — boljšemu atletskemu jutri. Ozračje je spodbudnejše tudi zato, ker so nekateri zelo lepi uspehi slovenskih atletov v minuli sezoni mogoče najboljši znanilec postopnega preobrata, ki pa bo prišel le z usklajenim delovanjem vseh za atletiko zagretih športnih delavcev in strokovnjakov. ____________________________Q. G.
saj je klasičnemu individualnemu delu trenerjev že zdavnaj odzvonilo. Težav ne manjka. Razpolagamo s pičlimi sredstvi in včasih se zdi, da se vrtimo v začaranem krogu: če ni sredstev, ni uspehov, če ni uspehov, ni denarja. Strokovni posveti in vsa tovrstna prizadevanja pa so zagotovo pomembna možnost, da se iz teh škripcev čim hitreje izvijemo.«
ERVIN ČURUČ
Podreča, Izola In Proteus v drugi ligi
DOMŽALE - Na kegljišču v Domžalah in Litiji so bile kvalifikacije za vstop v drugo slovensko ligo — zahod za moške. Najprej so se uvrstili S. Jenko iz Podreče, Izola in Proteus iz Postojne.
Rezultati: 1. S. Jenko (Podreča) (4937 - 4906) - 3 točke, 2. Izola (4870 - 4964) -4,3. Proteus (Postojna ) (4923 - 4679) - 6, 4. Tomos (Koper) (4854 - 4759) - 7.
MILAN AMON
Sobota	6 4 2	34:20 8
Partizan (Bjelovar)	6	4	2	35:19	8
Kvamer	6	4	2	34:20	8
Metalac-Oit (osijek)	6	4	2	30:24	8
Industrogradnja (Zgb.)
6 3 3 29:25 6 Radnik (Vel. Gorica) 6	3	3	29:25	6
Ilirija	6	2	4	21:33	4
Sloga-Izbor (Doboj)	5	2	3	18:27	4
Jajce	5	2	3	13:32	4
Vitez	6	1	5	9:35	2
Kvamer prehitel Petovijo
Izkupiček slovenskih vrst iz šestih tekem v 4. kolu druge zvezne lige
—	zahod za ženske je skromen. Samo dve zmagi sta ostali doma, ena v Šiški, druga v Vrtojbi, štiri tekme pa so slovenska dekleta izgubila z najtesnejšim izidom 4:5.
Izidi — 4. kolo: Kvarner : Inddu-strogradnja (Zgb.) 5:4, Petovia : lokomotiva (Vinkovci) 4:5 (Novak
—	Šuvak 1:2, Džankič — Karanovič 2:0, Sinic - Jovičič 1:2, Džankič
—	Šuvak 1:2, Novak - Jovičič 0:2, Sinic Karanovič 2:1, Džankič - Jovičič 0:2, Sinic — Šuvak 2:1, Novak
—	Karanovič 2:1). Ilirija : Našice 4:5 (Guzelj — J. Kovačevič 1:2, Ban — V. Kovačevič 2:0, Nišavič — Podmanicki 0:2, Ban — J. Kovačevič 0:2, Guzelj
—	Podmanicki 0:2, Nišavič — V. Kovačevič 2:0, Ban, Podmanicki 2:0, Nišavič, J. Kovačevič 0:2, Rupar — V. Kovačevič 2:1), Kvamer : Marathon (Zgb.! 6:3, Petovia : Našice 4:5 (Džankič - J. Kovačevič 1:2, Novak-V. Kovačevič 2:1, Sinic — Podmanicki 1:2, Novak — J. Kovačevič 0:2, Džankič — Podmanicki 2:0, Sinic — V. Kovačevič 2.1, Novak - Podmanicki 0:2, Sinic — J. Kovačevič 1:2, Džankič
—	V. Kovačevič 2:1), Ilirija: Lokomotiva (Vinkovci) 6:3 (Nišavič — Šuvak 2:1, Guzelj — Karanovič 2:0, Ban
—	Jovičič 1:2, Guzelj — Šuvak 2:1, Nišavič - Jovičič 0:2, Ban - Karanovič 0:2, Guzelj - Jovičič 2:0, Ban
—	Šuvak 2:1, Nišavič — Karanovič 2:1).
Primex Vrtojba : Borac (T) 5:4
Lasič : A. Mešan 0:2, Rakuša : L. Mešan 1:2, Kurtovič : Vulič 2:0. Rakuša : A. Mešan 2:0, Lasič : Vulič 2:0, Kurtovič : L. Mešan 1:2, Rakuša : Vulič 2:0, Kurtovič : A. Mešan 2:0 Lasič : L. Mešan 0:2.
Primex Vrtojba : Rade Ličina (BL) 4:5
Lasič : Bašič 0:2, Rakuša : Barišič 2:0, Kurtovič : Kubelka 0:2, Rakuša : Bašič 2:0, Lasič : Kubelka 0:2, Kurtovič : Barišič 2:0. Rakuša : Kubelka 0:2, Kurtovič : Bašič 0:2, Lasič : Barišič 2:0.
E. Č.
Kvarner
Petovia
Našice
Marathon (Zg)
Ilirija
Primex Vrtojba
Lokomotiva (Vin) Industrogradnja (Zg) Borac (Travnik) Rade Ličina (BL)
6 5 1 37:17 6 4 2 33:18 6 4 2 33:21
5	4 1 27:18
6	4 2 29:25 6 2 4 26:28 6 2 4 26:28 5 1 4 20:25 5 1 4 19:26 5 1 4 12:33
Zastopstvo Tomosa spet najboljše
KOPER — S petkovo zaključno slovesnostjo v prostorih hotela Simonov zaliv v Izoli so se končale letošnje izredno uspele igre delavcev občin Izole, Kopra in Pirana, na katerih je v 14 športnih panogah sodelovalo več ko 5000 udeležencev iz 55 osnovnih organizacij. Največ zanimanja je bilo po pričakovanju za mali nogomet, v katerem so imele ekipe vse osnovne organizacije, nastopilo jih je 55. Sledijo odbojka — 37, streljanje in kegljanje po 26, rokomet 21 itd. Tor os, doslej vsakoletni zmagovalec občinskih ali obalnih iger je bil tudi leLvs daleč najuspešnejši v ekipni konkurenci. saj je zmagal ekipno v moški in ženski konkurenci in osvojil še 12 prvih mest.
Tekmovanja, ki so potekala na športnih objektih v Izoli, Kopru in Piranu je uspešno izvedla komisija za šport in rekreacijo pri Obalnem sindikalnem svetu, ki jo vodi predsednik Jovo Vidakovič. Rezultati — mali nogomet: 1. SGP Gorica, 2. Tomos, 3. UNZ Koper: odbojka, moški:	1.
AMTK Izola, 2. Luka, 3. Tomos: ženske. 1. Tomos, 2. Interevropa, 3. PEC: balinanje: 1. Luka, 2. Mehano-tehnika, 3. SPG Stavbenik; košarka moški: 1. Jadroagent. 2. Luka, 3. RTV Koper; ženske: 1. Tomos. 2. Lama, 3. PEC; namizni tenis, moški:
1.	Droga, 2. Zdravstveni dom Koper,
3.	Adriacommerce; ženske: 1 Iplas,
2.	Istra benz, 3. Tomos; streljanje moški: 1. Mehanotehnika. 2. Obrtno združenje Koper, 3. UNZ Koper; ženske: 1. Lama, 2. TV Koper, 3. Oprema Izola; kegljanje, moški: 1. Ortopedska bolnica Valdoltra, 2. Mehanotehnika, 3. Tomos; ženske: 1 Mehanotehnika, 2. Obrt Izola, 3. Elektro Koper; šah, moški: 1. Temeljno sodišče Koper, 2. Stavbenik, 3. Luka; pikado: 1. Luka, 2. Rižanski vodovod, 3. Luka II.; končni vrstni red, ekipno — moški: 1. Tomos 267, 2. Luka 170, 3. Mehanotehnika 141,
4.	UNZ Koper 139, 5. SG Stavbenik 135; ženske: 1. Tomos 158, 2. PEC Koper 114, 3. Lama 108, 4. Iplas 95,
5.	Luka 67 itd.
JOŽE KREFT
ROKOMETNE LIGE
H. ZRL - ženske
Velenje : VIS 31:26 (17:14)
TITOVO VELENJE - Rdeča dvo-rana. gledalcev 350, sodnika Kranjc (Pančevo) in Gulušija (Subotica).
VELENJE: Petek, Misaljevič 2, Zidar 4, Golič 5, Plaskan 2. Belle 1, Olič 1, Kralj 8, Kričej, Čefarin 7, Budinski 1, Kmetič.
VIS: Kolman, Novak, Čuček 6, Monirovič. Pajkovič, Vičar 6, Galun 5, Mumlek 1, Vrbančič 5, Leskovar 3, Habuljko.
Po dolgem času so Velenjčanke zaigrale v domači dvorani, pozna pa se, da niso mogle normalno trenirati. Rokometašice iz Varaždina so bile enakovredne gostiteljicam le na začetku srečanja. Klub zmagi Velenjčanke ne morejo biti zadovoljne s prikazano igro, kajti naredile so veliko napak zelo slabo pa so igrale predvsem v obrambi.
STANE VOVK
Akademac : Zamet 27:25 (14:14) Minel : Dubovac 33:10 (16:5) Borovo : Srem preloženo Železničar : Trešnjeva 18:17 (8:9) Podravka : Split 15:23 (9:9)
Split	7	6	1
Minel	7	5	1
Podravka	8	5	0
Borovo	7	4	1
Akademac	8	4	1
Željezničar	7	3	2
Trešnjevka	5	3	0
Velenje	8	2	2
Zamet	7	3	0
Srem	7	12
VIS	7	1	1
Dubovac	7	0	1
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. t. m.): Spiit — Akademac, VIS — Podravka, Trešnjevka — Velenje, Srem — Željezničar, Dubovac — Borovo. Zamet - Minel.
0	155:120
1	162:129 171:155 151:138 174:180 145:146 126:103 194:207 151:170 155:165 160:192 114:153
SRL — moški
Prule : Ajdovščina 25:18 (11:9)
LJLIBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 200, sodnika Vegel (Krška vas). Starc (Sevnica).
PRULE: Marolt. Juričev 2, Kus 1, Filovski 1. Podgoršek. Kastelic 9, Cvetanovič 1, Manček 9, Klešnik 1, Komočar. Jerovšek 1, Veber.
AJDOVŠČINA: Prinčič. Kovšca, Čermelj. Blanuša, Bajc. Lapajne 3, Brecelj 1. Bodiroža, Leban 7, Kranjc 5. Kobal 2, Turk.
Gostitelji so prikazali eno boljših iger v letošnjem prvenstvu. Ajdovci so se upirali kakšnih 25 minut, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči. saj so igrali slabše predvsem v obrambi.
Z. F.
Sevnica : Črnomelj 20:20 (10:9)
RADEČE — Športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Čeak (Lj) in Lokovšek (Lj).
SEVNICA: Možič, Regner 4, Starina 1, Kostevc, Šunta, Špan 4. Svažič, Godec. Hrovat 2. Kneževič, Trgovc 9. Kovačič.
ČRNOMELJ: Plut. Kolbezen, M. Papež 3. Kavšek. Hudelja 5. Novak 3, Možina 4. J. Papež 4. Grabrijan. Ad-lešič. Orlič 1. Kmetič.
Obe ekipi sta se zelo dobro zavedali. kako pomembno je osvojiti točki v tem srečanju. Več živčnosti je bilo v domači ekipi. Kljub temu so v prvem delu igre znali izkoristiti vse priložnosti in so vseskozi vodili. Psihološki pritisk, da morajo zmagati in osvojiti pomembni točki za obstanek v ligi, je bil v nadaljevanju le prevelik in gostitelji tega niso vzdržali. Po dobri igri so v sklepnem delu tekme le s težavo rešili točko.
EDI RAUTER
Bakovci : Jadran 25:33 (9:12)
VELIKA NEDELJA - Telovadni-ca OŠ. gledalcev 300. sodnika Kalič in Korič (oba Ljubljana).
BAKOVCI: Mes. Horvat 1, Kato-na 6. Lebar, A. Lovenjak. 2. Buzeti, Smodiš 1, S. Lovenjak 2. Kozel 8, Antolin 1, Merčnik 4. Bogdanovič.
JADRAN: Krt, Ban 2, Miklavž 5, Černetič 2, Mičovič, Šiškovič, Žitko 9, Boljčič, Petrinja 5. Likavec 10, Nedov.
Bakovčani niso prikazali pričakovane igre in doživeli so prvi poraz kot gostitelji. Domači rokometaši so bili kos gostom le do 23. minute, ko so izenačili izid na 8:8. Na začetku drugega polčasa so gostje hitro povedli s šestimi zadetki, kar je odločilo zmagovalca.
FERI MAUČEC
Slovenj Gradec : Šoštanj 25:27 (10:16)
SLOVENJ GRADEC - Športna dvorana, gledalcev 1000, sodnika Cirkvenčič (Domžale) in Tomšič (Ljubljana).
SLOVENJ GREDEC: Mavrič, B. Verčkovnik, B. Leve 4, Hlastec 2, Šavc 1, Logar 1, Potušek 11. Mažnik. Kontrec 2, Virant 1, A. Leve 3, Zorman.
ŠOŠTANJ: Gradišnik, Blagotin-
šek, Dremel, Ocvirk, Verdnik 3, Plaskan 3, Požun 9, Štrigl 4, Lesjak 3, Alič, Vrečar 5, Vajdi.
Zmaga je zasluženo pripadla Šoštanju. Slovenjgradčani so vso tekmo igrah zelo slabo, odpovedali pa so predvsem ključni igralci. Že v 3. minuti je zaradi poškodbe z igrišča moral tudi Virant. Gostje so v začetku drugega polčasa vodih že s sedmimi goli razlike, a so jih Slovenjgradčani dobro minuto pred koncem le ujeli in izenačili na 25:25. Igralci Šoštanja so znova povedli z enim golom in domačini so spet imeh možnost vsaj za točko, a so v napadu zapravili žogo. Pri Slovenjgradčanih je odhčno zaigral le veteran Potušek, kj pa v mladih ni imel dovolj razpoloženih soigralcev, pri Šoštanju pa sta se zlasti odlikovala vratar Vajdi in Požun. Sodnika sta predvsem v prvem polčasu napravila več napak v škodo domače ekipe.
J. P.
Inles : IUV Usnjar 25:18 (14:12)
Rudar STT : Termopol 21:22 (8:9)
SI. Gradec
Prule
Jadran
Šoštanj
STr Rudar
Ajdovščina
Inles
Bakovci
Črnomelj
Termopol
Sevnica
Usnjar
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
5 0 4 1 4 0 2 1 0 0
273:240
221:207
262:237
240:215
260:250
228:223
251:249
253:243
217:229
210:222
226:253
203:276
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. t. m.): Termopol — Inles. Šoštanj — STT Rudar. Ajdovščina — SL Gradec, Jadran — Prule, Črnomelj — Bakovci, IUV Usnjar — Sev-niča.
SRL — ženske
Era Šmartno : Branik 19:23 (12:13)
ŽALEC — Dvorana OŠ Žalec, gle-dalcev 80, sodnika J. Vereš, A. Vereš (oba Bakovci).
ERA ŠMARTNO: Kuder, Neme-ček 1, Jordan 1, Trobina 6, Pavič 1, M. Križ, M. Križ, Frangeš 5, M. Bole 4, T. Bole, Hrast 1. Fevžar.
BRANIK: Vujinič, Lukač, Jelšek, Vnuk 4,.Bunič 2, Pustoslemšek. Bec 2, Petek 4, Rižner 9, Ritlop 2, Svetličič. Gregorc.
Domačinke so tokrat zaigrale dosti bolje in so v prvem polčasu po vodstvu gostij s štirimi zadetki znižale na en zadetek. V nadaljevanju so povedle. vendar sta na sceno stopila slaba sodnika, ki sta z dvema odločitvama spremnila potek igre in gostje so zmagale v finišu s štirimi zadetki.
JANKO GORIČNIK
Polana : Kranj 21:30 (9:16)
ČAKOVEC — Športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Štros in Kranjc (oba Maribor).
POLANA: Hajdinjak, Horvat 2, Kavaš 1, Bavčič 4, Šermek, S. Hozjan
11, Vugrinec 2, Virag 1, M. Hozjan, Laslo, Utroša.
KRANJ: Jakupovič, Čeferin 6, Orehar 4, Planinšek, Bajrovič 1, Ov-senak 1, Kastelic 12, Jeruc 1, Gradišar
4,	Martinovič 1.
Kranjčanke, vodilna ekipa v SRL, so po pričakovanju slavile nad ekipo Polane. Zmago so si zagotovile že v prvem polčasu, ko so odšle na odmor s prednostjo sedmih zadetkov Pri Kranju je izstopala Kastelčeva, pri domačih pa je bila odhčna Slavica Hozjan.
FERI MAUČEC
Novo mesto : Cerkno 34:17 (16:8)
TREBNJE — Športna dvorana pri osnovni šoh, gledalcev 50, sodnika Rakovec (Golnik) in Hvasti (Mavčiče).
NOVO MESTO: Hočevar, Abazo-vič 1, Repinc 1, Knafeljc, Žagar, Jakše 9, Kramar 5, Rebolj, Simončič 4, Opruc 10, Pate 4, Butala.
CERKNO: Gruden, Mohorič 2, Velikonja 4, Tušar, Kogoj, Podgornik 9, Koc, Vidmar 2, Sedej, Bevk, Čadež.
Čeprav so mlade in borbene rokometašice Cerknega doživele visok poraz, so pokazale lepo in domiselno igro. Novomeščanke so igrale pametno, največ zadetkov pa so dosegle s hitrih protinapadov, katerih nosilka je bila prodorna Jakšetova. Glede na prikazano igro, gostje niso zaslužile tako težkega poraza. Pri zmagovalkah sta bih najboljši Jakšetova in Opruce-va, pri poraženkah pa Podgovorniko-va in Vehkonjeva.
Mlinotest : Burja 22:13 (6:7)
AJDOVŠČINA — Dvorana Police, gledalcev 300, sodnika Hlačer in Po-/alej (oba Cel).
MLINOTEST: Vidmar, A. Škof 7, Trošt 3, Rodin, Bregar, Stegovec 2, Samec, Černigoj 7, Ergaver 1, Jerkič, Trošt 2, Troha.
BURJA: Bertok, Prodan 1, Piciga, Perič 1, Demojzes, Škorič 2, Ostojič
5,	Lavrečič 2, Palčič 2, Gregorič, Franca.
Gostje so v 1. delu igrale odhčno v obrambi in presenetile Ajdovke. V nadaljevanju je prišlo do preobrata, tudi domače igralke so zaigrale izvrstno v obrambi ter z nasprotnimi napadi in streh Černigojeve od daleč nagnile tehtnico na svojo stran.
DUŠAN OSTOJIČ
Olimpija : Alples 20:20 (11:8)
Itas : Iskra 20:28 (12:15)
Kranj
Mlinotest
Branik
Iskra
Olimpija
Novo mesto
Burja
Polana
Era Šmartno
Cerkno
Itas Kočevje
Alples
10
10
10
10
10
9
10
10
10
10
9
10
0 242:156 20 2 252:177 16 189:178 15 249:191 13 247:208 13 238:197 12 204:206 10 193:214 8 8 189:268 4 8 158:226 3 8 180:219 2 8 164:262 2
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. t. tn.): Branik — Itas, Cerkno
-	ERA Šmartno, Alples - Novo mesto. Burja - Olimpija, Kranj
-	Mlinotest, Iskra - Polana.
ODBOJKARSKE LIGE
I. ZOL — moški
Stavbar MTT : Modriča Optima 3:0 (7, 12, 6)
MARIBOR — Dvorana Tabor, gledalcev 2500, sodnika Aleksič in Nikolič (oba Kraljevo).
STAVBAR MTT: Rožanc, Berlot, Ritlop, Fihpančič, Mlakar, Perseta, Klokočovnik, Maučenik, Sosič, Poii-gračič, Topovšek, Kšela.
MODRIČA OPTIMA:	Herdič,
Omeragič, Miloševič, Katanovič, Begzič, Josipovič, Sarvan, Vujičič, Despotovič, Kljajič.
Mariborski prvoligaš še naprej navdušuje ljubitelje odbojke z dopadljivo igro na mreži in v polju. Tudi tokrat so povsem nadigrah goste iz Modriče. Že prvi niz je pokazal, da so Mariborčani precej boljši nasprotnik, ki ve, kaj hoče. Njihova borbenost in odhčna kolektivna igra lahko navduši še
Stavbar MTT : Partizan 3:0
BEOGRAD — Tekmovalna komisija I. ZOL je razveljavila tekmo 1. kola Stavbar MTT : Partizan (3:1) in jo registrirala s 3:0 za Mariborčane. Za Partizana je namreč igral tudi kapetan Matija-ševič, ki pa zaradi prekrška na zadnji tekmi minulega prvenstva letos v 1. kolu ni imel pravice nastopa.
tako razvajenega gledalca. Le v drugem nizu, ko so že vodih 9:4 in 13:8, so nekoliko popustih in gostje so se jim približali le na točko (13:12). Toda zaključek je bil kljub temu na strani Mariborčanov. V tretjem nizu je bilo pričakovati večji odpor Modriče, kajti moštvi sta se na začetku niza večkrat menjavah pri servisu. Toda ko so domači vodih kar z 9:1 in 12:2 so bih gledalci prepričani o njihovi zanesljivi zmagi. Sodnika Aleksič in Nikolič nista imela težkega dela, večkrat pa sta morala miriti trenerja Modriče, ki je večkrat po nepotrebnem protestiral. Svojo nalogo sta dobro opravila.
BORIVOJ FERŠ
Partizan : Kolubara 3:0 (3, 8, 11) Vojvodina : Mladost Monter 3:0 (med tednom)
Krajinam e tal : Študent Vazduboplovstvo 3:0 (9, 6, 14) Bosna : Ljubinj c 3:1 (3, 8, -15, 6) Vior Šport : Vardar Tutun 3:2 (10, -13, -7, 11, 7)
I. ZOL - ženske
C. zvezda : Paloma Branik 0:3 (med tednom)
Željezničar : Rijelca 0:3 (-7, -6, -JI)
Vupik : Mladost Monter 0:3 (-15, -9, -9)
Obilic : Ferijalac H t* ulije 3:1 (9, 11, -11, 12)
Radnički: Študent 3:0 (1, 3, 4)
Mladost Monter	3	3 0	9:0	6
Paloma Branik	3	3 0	9:2	6
Radnički	3	2 1	8:3	4
Obilic	3	2 1	7:4	4
C. zvezda	3	2 1	7:7	4
Ferijalac Hemija	3 12 4:6 2
Vupik	3	12	3:6	2
Rijeka	3	12	3:6	2
študent	3	0 3	2:9	0
željezničar	3	0 3	0:9	0
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Rijeka — Študent, Paloma Branik — Radnički. Ferijalac Hemija — Crvena zvezda, Mladost Monter — Obilič, željezničar — Vupik.
II. ZOL — moški, zahod
Stavbar MTT
Kraj iname tal Vojvodina Vardar Tutum Vior Šport Bosna Partizan Mladost Mont. Modriča Opt. Kolubara Ljubinje Študent Vazd.
0 6:0
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
6:0
6:0
5:4
5:5
4:4
3:3
3:4
3:5
1:6
1:6
0:6
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Modriča Optima — Partizan, Vardar Tutun — Stavbar MTT, Ljubinje - Vior Šport, Študent Vaz-duhoplovstvo - Bosna, Mladost Monter — Krajinametal, Kolubara Vojvodina.
Željezničar : Salonit 3:0 (8, 11, 5)
OSIJEK — Športna dvorana Zrinje-vac, gledalcev 150, sodnika Pavič (Si-sak) in Vidakovič (Karlovac).
ŽELJEZNIČAR: Pospišil, Mišin, A. Mihajlovič, Zamze, S. Mihajlovič, Kraljevič, Kobaš, Družinec, Bereš, Jazbec, Tomaškovič.
SALONIT: Vidič, Testen, Kovačič, Munih, Lenardič, Gorjup, Berden, Slapernik, Jeročič.
Odbojkarji Salonita so se dobro upirali domačim igralcem, ki so favoriti za naslov prvakov. Posebej razburljivo je bilo v drugem nizu, ko so gostje že vodih z 11:3, a jim nato niso uspelo zaustaviti domačih, ki so prevzeli pobudo in z učinkovito igro tudi zmagah. Pri Salonitu sta se izkazala zlasti Testen in Munih, pri domačih pa gre pohvala vsem.
DRAGO KERŽE
Rijeka : Pionir 3:1 (10, 4, -10, 10)
Bled : Jedinstvo Interplet 0:3 (-0, -11, -9)
Rudi Čajavcc : (čakanj 3:2 (-4, 7, 3, -6, 11)
Pakrac Papuk : Novi Zagreb 3:1 (-9, 7, 11, 5)
Jedinstvo Inter.
Željezničar
Rijeka
Rudi Čajavec
Novi Zagreb
Pakrac Papuk
Salonit
Pionir
Metalac
Bled
Borovo
Kakanj
12:2
9:0
9:6
10:7
9:7
6:5
6:8
7:10
3:8
4:9
3:9
5:12
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Salonit — Bled, Novi Zagreb — Željezničar, Pionir — Pakrac Papuk, Metalac - Rijeka, Kakanj — Borovo, Jedinstvo Interplet — Rudi Čajevec.
II. ZOL — ženske, zahod
Bled : Nova Gorica 3:0 (9, 4, 6)
BLED — Telovadnica OŠ, gledalcev 150, sodnika Šonaja in Karčovnik (oba Selnica).
BLED: Mušič, Marinšek, Mevlja, Korošec, Plešec, Domitrovič, Kraigher.
NOVA GORICA: Karnel, Pahor, Gregorič, Strgar, Kuk, Tomšič, Vra-nješ.
Z razgibano in požrtvovalno igro so Blejke v slovenskem derbiju druge zvezne hge nadigrale gostje in osvojile novi točki. Tekma je bila na visoki kakovostni ravni, za kar gre zasluga tudi borbenim Novogoričankam. Odbojkarice Bleda, ki letos kljub spremenjeni sestavi ekipe igrajo zelo dobro, so tako nova dokazale, da sc bodo potegovale za mesto v vrhu prvenstvene razpredelnice.
ŠTEFAN UDRIH
Jedinstvo Elir : Fužinar 3:0 (5, 4, 6)
TUZLA — Dvorana Mejdan, gledalcev 200, sodnik Skokna in Grabič (oba Zadar).
JEDINSTVO ELIR: Stakič, Ali-škanovič, N. Marič, J. Marič, Brajo-vič, Turkanovič, Iljazovič, Shško, Mi hajlovič, Valič, Zaimovič.
FUŽINAR: Oderlap, Gostenčnik, Kasper, Bavče. Bivšek. Ažnik, Po lanc, Tušek, Hovnik, Pustoslemšek, Pavšer.
Ravenčanke so igrale slabo uia domačim odbojkaricam ni bilo težko doseči hitre in gladke zmage.
ŽIVOJIN PETKOVIČ
Kaštela : Cimos Koper* 3:0 (9, 7, 7)
TROGIR — športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Kruh (Ljubinje) in Jovičič (Tuzla).
KAŠTELA: Bašič, Kuzmanič, Ta-rabene, Čuljak, Šitin, Brnjak, Dragani^ Mrše, Radunič, Bracanovič, Milič, Žižič.
CIMOS KOPER: Klun, Korošec, Jahič, Jovič, BeŠvir, Savarin, Slabaj-ne, Prelec.
Gostiteljice so s hitro in učinkovito igro premagale borbene Koprčanke. Pri domačih sta bih najboljši Kuzmaničeva in Draganičeva, pri Koprčankah pa se je izkazala Klunova.
JOKO SVALINA
Bled : Dubrovnik 3:0 (2, 12, 6)
Poreč : Dubrovnik 3:0 (4, 7, 14) Progres : Gradačac 3:1 (-12, 15, 14, 6)
Jedinstvo Elir
Bled
Progres
Kaštela
Poreč
Gradačac
Nova Gorica
Cimos Koper
Fužinar
Dubrovnik
4 4 0
5 4 1
3 3 2 2
2 1 0
0
12:1
13:5
9:5
10:7
7:6
8:7
8:8
4:9
3:12
1:15
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Fužinar — Poreč,'Gradačac — Jedinstvo Elir, Nova Gorica — Progres, Koper Cimos — Bled, Dubrovnik - Kaštela.
I. SOL — moški
—
Triglav : Fužinar 0:3 (-8, -13, -10)
KRANJ — Športna dvorana na Pia-nini, gledalcev 100, sodnika Paul in Habjan (oba Kropa).
TRIGLAV: Hafner, Berčič, Logar, Rus, Mah. Sajovic, Černe, Gatalo, Zupančič, Romšak.
FUŽINAR: Ban, Košak. Skudnik, Pokeržnik, Popič, Pačnik, Urnaut, Plešnik, Gačnik.
Kranjčani so tudi tokrat izgubili srečanje na domačem igrišču, čeprav niso igrah tako podrejene vloge, kot kaže rezultat.
JOŽE JAVORNIK
Mislinja : Granit 3:1 (-8, 11, 7, 12)
MISLINJA — Telovadnica OŠ, gledalcev 100, sodnika Verbič (Ravne) in Žabkar (Top.).
MISLINJA: Zajc. Krenker, Kotnik. Založnik, Gros, Oder, Plevnik, Kokalj, Pačnik.
GRANIT: Mijovič, Kapun, Štern, Platovšek, Mejal, Parltjič, Fijok, Kalan. Pongarčič, Godec, Turšič.
Odbojkarji Mislinje so sicer zmagali, a prikazali eno najslabših iger letos. Gostje so začeli zelo dobro in brez naprezanj dobili prvi niz. Nato pa so vse preveč časa in pozornosti namenih prerekanju s sodnikoma, kar so Mi-slinjčani uspešno izkoristili in tesno, a zasluženo zmagah.
SREČKO KRANJC
Zmaga Dinosa Slovana
RIBNICA — V zaostali tekmi osmine finala pokala mladosti je Dinos Slovan premagal domači Inles z 32:23 (17:11). Najboljši pri Ljubljančanih je bil Vuleta s 7, pri Inlesu pa Matez s 5 zadetki.
Agroplod Ljutomer : Brezovica 2:3 (12, —4, 13, -6, -6)
LJUTOMER — Telovadnica OŠ Križevci, gledalcev 100t sodnika In-dest (Mb) in Ošlovnik (Sošt ).
AGROPLOD LJUTOMER: Šo-ster, Šumak, Rajnar, Drvarič, Marič, Puklavec, Štrakl, Pušenjak, Torič.
BREZOVICA: M. Rozman, Erbežnik, G. Rozman, Burger, D. Marinko, Ajdinovič, Novak, M. Marinko, Brumen, Lenarčič, Velkavrh, Hafner.
V dokaj enakovrednem srečanju so z nekaj več spretnosti zmagah odbojkarji Brezovice. Domači so dobili prvi niz po izidu 1:1 pa dokaj srečno še tretjega, saj so gostje v njem že vodih z 12:7. V zadnjih dveh nizih so domači precej popustih, gostujoči igralci pa prevzeh pobudo in zmagah brez posebnega naprezanja. Njihova zmaga je nekoliko presenetljiva, a povsem zaslužena.
NIKO ŠOŠTARIČ
Izola : Šempeter 3:1 (-12, 10, 9, 10)
IZOLA — Telovadnica OŠ Vojke Šmuc, gledalcev 50, ,sodnika Badvaš (Kanal) in Kolenc (Branik).
IZOLA: N. Kapel, K. Kapel, Meško, Mitruševski, Jovič, Tavčar, Kocijančič, Stubelj, Jankovič, Jakomin.
ŠEMPETER: Kladnik, Flis, Božič, Dvornik, Zupanc, Dimeč, Zbičajnik, Randl, Kugler.
Gostje so začeli silovito in zapored osvojih 9 točk, kar so jim Izolčani hitro vrnili. Toda uvodni niz se je vendarle končal z zmago spretnejših gostov. V nadaljevanju je prišla do veljave večja izkušenost gostiteljev, pri katerih sicer ni bilo prave zagnanosti, toda I za zmago je bil dovolj razpoloženi J
Jankovič. Gostje so slabšo tehnično podkovanost nadomestih z borbenostjo, peščica neodgovornih mladoletnikov pa jih je brez vsakršnega povoda med srečanjem zmerjala.
J. K.
Titan Kamnik : Topolšica 3:1 (18, -7, 0, 3)
KAMNIK — Telovadnica pri Zdravstvenem domu, gledalcev 200, sodnik Demšar (Kranj).
TITAN KAMNIK: Novak, Mi. Matjan, Ma. Matjan, Korošec, Slabaj-na, Hribar, Obolnar, G. Škorjanc, M. Škorjanc.
TOPOLŠICA: Božič, L. Globač-nik, J. Globačnik, Jezeršek, Šmon, Golob, Plamberger, Lihteneker, Mi-halinec, Tajnik.
Ekipi sta številnim gledalcem prikazali veliko odbojkarskega znanja, tako da so prišli na račun. Gostujoča ekipa se je predvsem v prvih dveh nizih izkazala z odhčno igro v polju. V nadaljevanju so odbojkarji Kamnika le strli odpor borbenih gostov in z odhčno igro na mreži ter z boljšo telesno pripravljenostjo brez težav osvojih naslednja dva niza.
TONE STELE
Partizan Narodni dom : Kočevje 3:0 (13, 3, 9)
Mislinja Titan Kam. Part. N. dom Topolšica Fužinar Izola
Brezovica
Kočevje
Agroplod Lj.
Granit
Šempeter
Triglav
5	5	0	15:2	10
6	5	1	16:5	10
6	5	1	15:6	10
5	3	2	11:8	6
6	3	3	12:9	6
6	3	3	12:12	6
6	3	3	9:11	6
6	3	3	10:14	6
6	2	4	10:13	4
6	2	4	9:13	4
6	1	5	6:16	2
6	0	6	2:18	0
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Šempeter — Partizan Narodni dom, Topolšica — Izola, Brezovica — Titan Kamnik, Fužinar — Agroplod Ljutomer, Granit — Triglav, Kočevje — Mislinja; zaostala tekma Topolšica — Mislinja (18. t. m.)
L SOL — ženske
Krim : Topolšica Kajuh 3:1 (-11, 9, 8, 10)
LJUBLJANA — Dvorana na Ga-Ijevici, gledalcev 20, sodnika Ješe in Vidic (oba Lesce).
KRIM; Granber. Stele, Džekič, Popovič, Kurtič, Kerin, Vižintin.
TOPOLŠICA KAJUH: Mevc, N. Stevančevič, Turk, J. Stevančevič, I. Hojak, M. Hojak, Kompan, Godec.
V prvem nizu je bila igra dokaj izenačena, nato pa so pobudo prevzele gostje in povedle z 1:0. V nadaljevanju tekme so domače odbojkarice igrale bolj zbrano in z učinkovitimi akcijami na mreži ter odličnimi servisi zmagale v preostalih treh nizih.
VERONIKA STELE
Mislinja : Paloma Branik ml. 1:3 (-11, 14, -5, -9)
MISLINJA — Telovadnica OŠ, gledalcev 80, sodnika Žabkar (Top.) in Verbič (Ravne).
MISLINJA: B. Založnik, B. Gašper, A. Gašper, Žohar, Sevčnikar, I. Založnik, Križovnik, Krevzl.
PALOMA BRANIK ML: P. Blažič, V. Blažič, Jjorkoš, Kerčmar, Kocmur, Nosan, Prauhart, Smodiš, Turk, Urlep, Zemljič.
Mlade Mariborčanke so nepričakovano, zasluženo osvojile prvi točki v letošnjem prvenstvu. Gostitehce so igrale slabe«, nepovezano in neučinko-
vito, zlasti veliko napak pa so naredile pri serviranju.
SREČKO KRANJC
Rogoza : Ljubno 3:0 (5, 9, 10)
MARIBOR — Dvorana Tabor, gledalcev 70, sodnika Pregl in Fras (oba Maribor).
ROGOZA:	Kranjc, Rebernak,
Bezjak-Lobnik, Stepančič, Kumperš-čak-Cvikl, Ozvatič, Duh, Lešnik Czurda, Žibrat, Topčič, Gladovič.
LJUBNO: Donko, Venek, Skok, M. Jeraj, J. Jeraj, Centrih, Jezernik Orlovič, Detmar.
Odbojkarica Rogoze so igrale dobro v polju in na mreži in z lahkoto zmagale v prvem nizu. Gostje so se nato v drugem in tretjem nizu nekoliko bolj razigrale, a je bila razlika v kakovosti za presenečenje le prevelika NADJA REBERNAK
Partizan Črnuče : Partizan Tabor 0:3 (-8, -10, -2)
Triglav : Kočevje 2:3 (-4, -7,	13,	12, -12)
Rogoza	6	5	1
Krim	6	5	1
Kočevje	6	5	1
Part. Tabor	6	3	3
Topolšica K.	6	3	3
Ljubno	6	3	3
Mislinja	6	2	4
Part. Črnuče	6	2	4
Paloma Br. ml.	6	15
Triglav	6	15
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21./22. 11.): Partizan Tabor — Triglav, Topolšica Kajuh - Partizan Črnuče, Ljubno — Krim, Paloma Branik ml. — Rogoza, Kočevje — Mislinja.
SAH SAH SAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH
Izzivalec dosega kot beli samo simbolično prednost
Tudi v 13. partiji sta Še zmeraj vztrajala pri Griinfeldovi indijski obrambi - Nova varianta ni prinesla Karpovu večje prednosti
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
SEVILLLA — V 13. partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka sta ‘šampion Kasparov in izzivalec Karpov po zanimivi igri remizirala, čeprav v srednji igri dolgo ni tako kazalo. Štirinajsto partijo bosta tekmeca igrala v ponedeljek.
Tudi sedmič zapored, ko je imel bele figure Karpov, je bila na sporedu Griinfeldova indijska obramba, tokrat inačica, ki je v tem dvoboju še ni bilo.
Čeprav so pota tu dosti dobro znana, beli se je odločil za prodor kmeta v središču in ves nadaljnji boj se je nato vrtel okrog tega »prostaka«, Kasparov pa je porabil precej več časa kot nasprotnik.
Po devetnajstih potezah je beli razmišljal le trinajst minut, črni pa skorajda celo uro več. Toda tedaj se je šele začelo in Karpov je za nadaljevanje načrta v zelo ostri in zanimivi poziciji za naslednjo potezo porabil kar petdeset minut. Kasparov je bil na ravni in v obrambi ni naredil napake.
Najprej je zamenjal belopoljnega lovca, potem pa še zaustavil poskus kmečkega juriša na kraljevem krilu.
Tedaj, to je bilo po šestindvajseti potezi, se je časovna tehtnica prvič nagnila na stran črnega, ki je dotlej porabil uro in petintrideset minut, deset minut manj kot nasprotnik. Karpov je takrat izbral mirno nadaljevanje, izsilil je zamenjavo svojega dosti močnega skakača za nasprotnikovega lovca.
Po tistem je bilo videti, da remi ni več daleč, saj je črni najmanj izenačil. Nasprotnika sta potegnila še nekaj potez, ki pa niso omajale ravnotežja, tako da sta se sporazumela za remi.
BORIS KUTIN
Velemojster Bruno Parma pripravlja za vas:
BELI: Karpov ČRNI: Kasparov 1. d4 Sf6 2. c4 g6 3. Sc3 d5 4.
SI3 (Do sedaj je beli igral 4. cd5 in je kasneje razvijal skakača na e2-) Lg7 5. cd5 (V zadnjem dvoboju je Karpov v treh partijah igral 5. Db3, dve partiji je zmagal, ena pa se je končala neodločeno.) Sd5 6. e4 Sc3 7. bc3 c5 8. Tbl 0-0 9. Le2 cd4 10. cd4 Da5 11. Dd2 (Igra se tudi 11. Ld2 Da2 12. 0-0 z dobro igro belega."' Dd2 12. Ld2 e6 13. 0-0 b6 14. Tfdl (Druga možnost je 14. Tbcl Lb7 15. Lb4 Td8 16. Lb5! in beli je imel boljše možnosti v partiji Petursson - Lputjan, Hastings
1986/87) Lb7 15. d5 ed5 16. ed5 Sd7 (16. . . . Ld5? 17. Lb4 Td8 18. Lc4 in beli zmaga.) 17. Lb4 m-8 18. Le7 Lf6 19. d6
19---- Kg7 (V partiji Wells
- VVoIff, Oakham 1986 je črni igral 19. . . . Le7 20. de7 Sf6 in je v nadaljevanju dosegel enako igro. Po vsej verjetnosti pa je Karpov v tej partiji našel za belega boljše nadaljevanje.) 20. Tel Tc5 21. Lb5 Lc6 22.1.c6 Tc6 23. Tbdl Lc3 24. Te3 f6 25. g4 g5!? (Zelo zanimiva poteza, črni slabi pozicijo, njegov adut pa je beli lovec na e7, ki zaenkrat nima odstopa.) 26. h4 h6 27. hg5 hg5 28. Sd4?! (Po tej potezi pa lahko beli računa največ na enako igro.) Ld4 29. Td4 Th8 30. Tei Tc2 31. a4 a5 32. f4 Kg6 (32. . . . Thh2 je remi) 33. fg5 Kg5 34. TH Kg6 35. Tf2 Thc8 36. Tdf4 Tf2j-emi.
Temirbajev — MiskaJenko, 1987. Črni zmaga.
Me Kay — Condie, 1984. Beli zmaga.
London
17:5
16:7
15:8
13.11
10:12
11:13
12:12
8:16
8:16
7:17
Seirawan — Kogan, Filadelfija 1986. Beli zmaga.
Zadnje rešitve: Andres — Perez:
L Dd7! Dd7 2. Lf6 Kh6 (2 . . . Kg8 3. Se7 De7 4. Te8 Td8) 3. g5 Kh5 4. Sf4 Kh4 5. Kh2 Lf2 6. g3 Lg3 7. Kg2 1:0.
Ivanov — Grigorov: L Th4! Kh4 (1 . . . gh4 2. Dg6 mat) 2. Dh7 Dh5 (2. .. Kg4 3. Dh3 mat) 3. fg3 Kg4 4. Dd7 Tf5 5. Ddl 1:0.
Kiselev — Piskov: 1 . . . Dg7 2. Kh5 (2. Kf5 Te5! 3. De5 Dg6 mat) Th2 3. Th4 Td2! 4. De6 Td5 5. Dd5 Dg6 mat.
KOMENTAR TEDNA
V
Ze danes konec seviljske tradicije?
Dvoboj je v drugi polovici. Prednost svetovnega prvaka Kasparova je precejšnja: ima točko več kot nasprotnik, za obrambo naslova pa mu zadošča že neodločen rezultat. To je ogromno, vendarle pa je za nami samo prva partija drugega dela in dokazov, da se v tem obračunu lahko zgodi marsikaj, je več kot dovolj. Spomnimo se samo Leningrada, potem ko je londonski del tretjega dvoboja potekal relativno mirno, (samo tri odločene partije in minimalno vodstvo Kasparova) je šampion po selitvi v domovino dobil zapored obe svoji partiji z belimi figurami in dosegel vodstvo s tremi točkami razlike. Bilo je 9,5:6,5 in vse je bilo videti odločeno. Toda Karpov je vendarle zmogel toliko moči, da je s tremi zaporednimi zmagami izenačil. Gledano v tej luči je torej prvakovo sedanje vodstvo skorajda simbolično. Toda prav gotovo tudi drži. da takšni siloviti preobrati, kot je bil leningrajski, ne morejo biti pravilo, da so vendarle samo velike izjeme.
Vse je možno. Bo v ponedeljek konec seviljske tradicije, da treh remijev zapored še ni bilo. Kasparov bo zanesljivo skušal izkoristiti prednost prve poteze, vendar ne po vsej sili. To je zdaj zelo očitno. Napad — da, zaostrovanje — da, tveganje — samo če ni preveliko. To zanj velja zdaj ne glede na barvo figur. Vsiljuje se sicer misel, da gre za nekakšno posnemanje taktike iz prvega dvoboja, ko se je s tem, ko je popolnoma omrtvil igro, rešil in ne le izplaval iz poloma (ni bilo malo takih, ki so takrat verjeli, da hoče Karpov premagati nasprotnika s 6:0, da bi ga na ta način dotolkel, tako kot je na primer Fisher v svojem zaletu na šahovski Olimp s takšnim rezultatom »upokojil« najprej Tajmanova, potem pa še Larsna), saj se ne izmika boju, očitno pa je to taktika, ki je narekuje trenutno vodstvo. Zakaj naj bi hodil po robu, če mu ni treba? Kasparov se tu predstavlja spet v drugačni luči kot prej. od ihtavega mladeniča, ki je jeseni 1984 padal pod ostrino svoje kose, se je spremenil v prvaka (za osvojitev šampionskega naslova v dvoboja s Karpovom je najzaslužnejši moj trener Karpov — tako nekako je zmagovalec drugega dvoboja skušal v prispodobi prikazati, da mu je tekmec v prvem spopadu razkril vse svoje slabe točke), ki je zdaj razdelal tudi povsem drugačen pristop k igri.
Prej ne bi mogli od njega nikdar pričakovati, da se bo hote spustil v pasivno pozicijo, brez možnosti za aktivno ustvarjanje, da bo igral le na dve karti: na remi in tekmečevo napako. Toda Kasparov kot črni dela natanko to: tekmecu prepušča praktično vse, samo zmage ne. In za igralca njegovega temperametna, pristopa k šahu. takšna odločitev vsekakor ni bila preprosta, ta preobrat je rezultat natančnega študija in tudi zaupanja vanj.
Za razmišljanje kaj bi. če bi. . ., torej ugibanja na temo v zvezi s fatalno 11. partijo, zdaj ni časa; sploh pa to nikomur nič ne koristi, saj je edino pomembno tisto, kar je — trenutni rezultat, razmerje sil, kauršno pač je. (Pa vendarle samo mimogrede: na televiziji sta. kajpak ločeno, oba akterju orisala svoje videnje te partije oziroma napake. Karpov je rekel, da je imel jasno prednost, da pa ga je zapeljala navidezna enostavnost in harmonija potez, ki so ga povlekle v akcijo, namesto da bi mirno stopnjevali pozicijski pritisk in nadaljevali tako. kot je začel - igro na najdaljšo progo. Kasparov je bil precej bolj kratek, dejal je, da ne razume, kako je mogoče narediti takšno napako . .). Tudi če je bila to odločilna partija v dvoboju, se zaradi tega ne bo nič spremenilo. Karpov mora najti način, kako v nasprotnikovem obrambnem zidu narediti tako veliko luknjo. Ja bo skoznjo tudi kaj prišlo, da bo njegov trud tudi poplačan.
Mala ali velika prednost med partijo ali pa tudi ob koncu ne šteje nič. Če bi bil to boks. če bi partije ocenjevali sodniki, bi bilo drugače, bi imelo svoj smisel. Zdaj pa ga nima. Očitno je, da mora bivši šampion v programu, ki ga je pripravil za dvoboj, regulator ostrine pomakniti na višjo stopnjo. ..
V vsakem primeru pa se bo zdaj začelo stopnjevati zanimanje, vsaka naslednja partija bo pomembnejša. Živčna napetost bo od dneva do dneva večja. Ofenzive ali pa vsaj manjši obračuni v tej smeri so zanesljivo na obzorju. Dogovora, da se strani med seboj med dvobojem ne bosta prerekali, da velja staro grško olimpijsko načelo, nihče ni niti poskušal kršiti. Vendar, pa je to sporazum le med pr\'trkovim in izzivalčevirn taborom ter Svetovno šahovsko federacijo. Svobodni strelci tu niso vključeni. In eden se je pojavil te dni s člankom, ki ga je napisal dopisnik španske agencije iz Moskve. Obudil je zgodbo o Karpovu in zahodnonem-škem novinarju Jungwirthu, zgodbo, ki je že zaradi vsote, gre za okoli 450.000 mark. kolikor naj bi Karpov dobil pri nekem poslu z računalniki, še boli pa zaradi vsebine, dvignila obilo prahu. Karpovu doslej ni bilo moč očitati niti najmanjšega nelegalnega delovanja, in bilo je v ostrem protislovju z vsem, kar je kdajkoli govoril. Bivši šampion je potem, ko je bilo dvoboja konec, (jasno da je vse skupaj prišlo na dan, medtem ko se je bojeval za šahovnico) dokazal, da gre za konstrukcijo. To da zdaj pogrevajo staro jed, ni naključje, ne more biti. Zato tisti, ki radi prisluhnejo nenavadnostim — pozor! V zvezi s seviljskima mušketirjema bo v tern mesecu gotovo še mnogo »novega« . .	BORIS KUTIN
w 1	_ v .slovenski _	_
športni almanah
Alpsko smučanje
SVETOVNO PRVENSTVO 1987
(25. 1, —8. 2., Crans-Montana)
Moški - smuk: 1. Peter Muller (Švica) 2:07,70 2. Zurbriggen (Švica) 2:08,13, 3. Al-piger (Švica) 2:08,20, 4. Heinzer (Švica) 2:08,34, 5. Boyd (Kanada) 2:08,50, 6. Mahrer (Švica) 2:09,6 slalom: L Frank Worndi (ZRN) 1:54,63, 2. Mader (Avstrija) 1:54,82, 3. Bitt-ner (ZRN) 1:55,03, 4. Girardelli (Luksemburg) 1:55,1, 5. Stenmark (Švedska) 1:55,60, 6. Križaj (Jugoslavija) 1:55,69, 14. Benedik 1:56,57, 15. Petrovič 1:57,71, brez uvrstitve Zan, veleslalom: 1. Pirmin Zurbriggen (Švica) 2:32,38, 2. Girardelli (Luksemburg) 2:32,45, 3. Tomba (Italija) 2:33,13, 4. Strolz (Avstrija) 2:33,21, 5. Stuffer (ZRN) 2:34,27, 6. Eder (ZRN) 2:34,30, 12. Petrovič 2:34,96, 20. Žan 2:38,85, 21. Benedik 2:38,99, brez uvrstitve Čižman, superveleslalom: 1. Pirmin Zurbriggen (Švica) 1:19,33, 2. Girardelli (Luksemburg) 1:20,80, 3. Wasmeier (ZRN) 1:21,08, 4. Stock (Avstrija) 1:21,28, 5. Strolz (Avstrija) 1:21,44, 6. Erlacher (Italija) 1:21,83, 14. Čižman 1:22,91, 19. Petrovič 1:23,30, kombinacija: 1. Marc Girardelli (Luksemburg) 28,27, 2. Zur-bnggen (Švica) 30,54, 3. Mader (Avstrija) 41,96, 4. Gstrein (Avstrija) 42,34, 5. VVasmei-er (ZRN) 48,15, 6. Strock (Avstrija) 85,92 ženske - smuk: 1. Maria Walliser (Švica) 1:43,80, 2. Figini (Švica) 1:44,11, 3. Mosenlec-ner (ZRN) 1:44,86, 4. Kiehl (ZRN) 1:45,06, 5. Graham (Kanada) 1:45,10, 6. Eder (Avstrija) 1:45,31, slalom: L Erika Hess (Švica) 1:33,30, 2. Steiner (Avstrija) 1:33,53, 3. Svet (Jugoslavija) 1:34,39, 4. Buder (Avstrija) 1:34,68,	5. Femandez-Ochoa (Španija)
1:35,05, 6. M. Mogore (Francija) 1:35,19, 14. Leskovšek 1:39,31, brez uvrstitve Dežman, veleslalom: 1. Vreni Schneider (Švica) 2:21,22, 2. Svet (Jugoslavija) 2:21,79, 3. VValliser (Švi-
ca) 2:23,51, 4. Figini Švica) 2:23,77, 5. Fer-nandez-Ochoa (Španija) 2:23,88, 6. Kiehl (ZRN) 2:23,92, 22. Leskovšek 2:26,96, 27. Dežman 2:28,35, superveleslalom: 1. Maria Walliser (Švica) 1:19,17, 2. Figini (Švica) 1:20,18, 3. Svet (Jugoslavija) 1:20,23, 4. Schneider (Švica) 1:20,25, 5. Eder (Avstrija) 1:20,65, 6. Armstrong (ZDA) 1:21,07, kombinacija: 1. Erika Hess (Švica) 15,32, 2. Eder (Avstrija) 18,66, 3. McKinney )ZDA) 24,41, 4. Schneider (Švica) 36,49, 5. VVachtev (Avstrija) 36,70, 6. Figini (Švica) 52.31.
SVETOVNI POKAL 1986/87 Skupna uvrstitev — moški:
1. Pirmin Zurbriggen (Švica) 339, 2. Girardelli (Luksemburg) 190, 3. VVasmeier (ZRN) 174, 4. Gaspoz (Švica) 153, 5. Pramotton (Italija) 139, 6. Stenmark (Švedska) 134, 7. Stock (Avstrija) 97, 8. Erlacher (Italija) 94, 9. Muller (Švica) in Križaj (Jugoslavija) 90, 11. Alpiger (Švica) 87, 12. Heinzer (Švica) 84, 13. Mader (Avstrija) 83, 14. Strolz (Avstrija) 81, 15. Tomba (Italija) 76, 16. Mair (Italija) 74, 17. Bittner (ZRN) 59, 18. Mahrer (Švica) 66, 19. Wenzel (Liechtenstein) in Nierlich (Avstrija) 63, 21. Wirnsberger (Avstrija) in Boyd (Kanada) 57, 23. Totsch (Italija) 55, 24. VVorndl (ZRN) in Eder (ZRN) 53, 26. Berthold (Avstrija) in Benedik (Jugoslavija) 49, , 28. Resch (Avstrija) 48, 29. Kohlbichler (Avstrija) 47, 30. Stuffer (ZRN) 45, 34. Petrovič 38, 61. Čižman 13, 95. Bergant 2.
Uvrstitve po disciplinah — smuk: 1. Zurbriggen 125, 2. Muller 105. 3. Heinzer 90, 4. Was-meier 83, 5. Mair 82, 6. Alpiger 79, 7. Mahrer 68, 8. Boyd 62, 9. VVirnsberger 57, 10. Stock in Girardelli 56; slalom: 1. Križaj 105, 2. Stenmark 96, 3. Bittner 78, 4. Gaspoz 71, 5. Bene-dik 55, 6. Berthold 54, 7. Kohlbichler 52, 8. Mader 42, 9. Bouvet 41, 10. Nilsson 35, 11. Petrovič 32; veleslalom: 1. Zurbriggen 102, 2.
— SLOVENSKI ŠPORTNI ALMANAH
Gaspoz 102, 3. Pramotton 95, 4. Strolz 66. 5. Girardelli 65, 6. VVasmeier 59, 7. Stenmark 58, 8. Erlacher 57, 9. Tomba 52. 10. Mayer (Avstrija) 39, 20. Čižman 13, 27. Petrovič 6, 34. Bergant 2, superveleslalom: L Zurbriggen 85, 2. Girardelli 65, 3. VVasmeier 50, 4. Erlacher 44, 5. Stock 42, 6. Renoth (ZRN) in Mader 39, 8. Pramotton 28, 9. Eder 26, 10. Hinterseer (Avstrija) 24.
Skupna uvrstitev — ženske:
1. Maria VVallisser (Švica) 269, 2. Schneider (Švica) 262, 3. Oertli (Švica) 206, 4. Hess (Švica) 169, 5. Figini (Švica) 162, 6. McKinney (ZDA) 127, 7. Svet (Jugoslavija) 125, 8. Fer-nandez-Ochoa (Španija) 121,9. VVolf (Avstrija) 119, 10. Ouittet (Francija) in Kiehl (ZRN) 118, 12. Schmidhauser 112, 13. Gerg (ZRN) 109, 14. VVachte! (Avstrija) 107, 15. Graham (Kanada) 76, 16. Kirchler (Avstrija) 74, 17. Mosen-lechner (ZRN) 69. 18. Nilsson (Švedska) 67, 19. Eder (Avstrija) 63, 20. Steiner (Avstrija) 62, 21. Maierhofer (Avstrija) 57, 22. Armstrong (ZDA) 51, M. Mogore (Francija) 50, 24. Percy (Kanada) 49, 25. Buder (Avstrija) 48, 26. Ladstatter (Avstrija) 40, 27. Sforza (Italija) 38, 28. Hacher (ZRN) m Haas (Švica) 35, 30. Strobl (Avstrija) 33, 59. Dežman 11, 77. Šarec 3.
Uvrstitve po disciplinah — smuk: 1. Figini 93, 2. VValliser 90, 3. Graham 86, 4. Mdsen-lechner 71, 5. VVolf 61, 6. Kiehl 35, 7. Oertli 33, 8. Kirchler 32, 9. Ouittet 31, 10. Grafner 30, slalom: L Schmidhauser 110, 2. McKinney 99, 3. Hess 97, 4. Schenider 84, 5. Oertli 77, 6. Steiner 74, 7. Maierhofer 67, 8. Nilsson 66, 9. Svet 55, 10. Buder 53, 25. Dežman 11; veleslalom: L VValliser in Schneider 120, 3. Fernan-dez-Ochoa 78, 4. Hess 62, 5. Figini 55, 6. Svet 51, 7. Gerg 48, 8. Kiehl in Oertli 42, 10. Ouittet in McKinney 30, 36. Šarec 3; superveielsa-lom: 1. VValliser 82, 2. Ouittet 57, 3. Kiehl 52, 4. Oertli 49, 5. VVachter 47, 6. Schneider 44, 7.