285. ŠUATjU*. Ljubljana, v četrtek 15 decembra. XX leto, 1887. Uhaja VLak dan *ve£er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijako-ogerske dežele za vb« leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za jtden met>ec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od Cetiristopne pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbisa bifii, „Oledališka stolba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz deželnih zborov. ZDežseln-i zToor Icran-jslci- (V. seja dne 12. decembra leta 1887.) (Konec.) V imenu upravnega odseka poroča poslanec Hren o trtni uši na Kranjskem, ki preti uničiti vinograde na Dolenjskem. Poročevalec stavi Bledeče nekoliko popravljene nasvete deželnega odbora: 1. C. kr. poljedelskemu ministerstvu izreka deželni zbor zahvalo za napravo državne ameriške trtnice v Kostanjevici. 2. Deželnemu odboru se naroča, da prosi c. kr. poljedelsko ministerstvo, da blagovoli a) napraviti nemudoma vsaj Se na dveh krajih na Dolenjskem državne ameriške trtnice, in sicer v Mokronoški okolici in onkraj Gorjancev kakor bode potreba kazala; b) oddati ameriških trtnih šib in ukoreninjenih trt revnim in manj premožnim vinogradnikom brezplačno ali pa vsaj kolikor po mogoče nizki ceni; c) dovoliti uvažanje ameriških trt z Ogerskega v občine, v katerih se je trtna uš že zasledila, in sicer pod varstvi, določenimi v mejna rodni komisiji z dne 3. novembra 1881. in v ministerski naredbi z dne 15. julija 1882.; d) deliti premije v denarjih takim malim vinogradnikom, ki svoje vinograde pravilno zasa-jajo z ameriškimi trtami; 3. Deželnemu odboru se dovoljuje za 1. 1888. kredit 500 gld. iz deželnega kulturnega zaklada v isti namen za premije in darila. K drugi točki [nasvetov oglasi se poslanec Pfeifer. (Njegov govor smo v 283. številki našega lista že priobčili) Dotični predlog poslanca Pfeifer- j a, naj se vsprejme sledeči dodatek k točki a): „ Poleg tega se pa še napravi za poskušnjo ameriško trtnico na primernem, od vinskih goric oddaljenem kraji, kjer se ne prideluje vinott, se odobri s predlogom odsekovim. Poslanec S t egnar pravi, da je prečita vši poročila deželnega odbora, kjer se pravi, da ker je ljudstvo baš v vinogradnib krajih revno in se bode mali vinogradnik le teško lotil težavnega dela pri napravi novih vinogradov, da namreč zemljo opuščenih vinogradov globoko prekoplje (rigola), bi se moralo ljudstvo spodbujati k temu po premijah, kakor se spodbuja po darilih, da vzgaja plemenita živinska plemena, prišla mu misel, da bi bilo jako potrebno, da se da vinogradnikom poučen spis in torej nasvetuje kot dodatek k dotičnemu oddelku nasveta: »Razdeliti mej ljudstvo vinorodnih krajev poučen spis o prenovitvi, obdelovanji ter pripravljanji vinogradov za nasajevanje ameriških trt z dodatkom, da se bode, pravilno ravnanje nag rajalo z državnimi in deželnimi premijami." Poslanec dr. V oŠ n jak pravi, da se mu zdi ta predlog prav umesten. Poljedelsko ministerstvo izdalo je sicer o tej zadevi spis, katerega imajo menda vse šole po deželi, a vinogradniki ga no-majo. Če se torej priporoča prenovljenje po filokseri opustošenih vinogradov, treba je vinogradnikom tudi pouka. Ta se bode lahko dajal, ker ne mnnka za to strokovnih močij, saj so učitelji na deželni kmetijski šoli na Grmu in tudi tajnik kranjske kmetijske družbe je o tej zadevi popolnem vešč. Dr. Voš-njak torej meni, naj bi deželni odbor nasvetovanih 500 gld, naklonil za premije in pa za izdajo bro-šurice. Govornik konečno javlja, da sta se iz Rateč in Celja oglasila dva moža pri deželnem odboru, trdeč, da sta iznašla sredstvo proti trtni uši. Iznaj-ditelj v Ratečah trdi v svoji ulogi, da je v kratkem pol svojega vinograda, ki ga je uničila trtna uš, zopet zasadil z zdravimi trtami. Deželna vlada je vršila dotične preiskave, a dognalo se je, da v rečenem kraji še ni trtne uši. Če bi bilo sploh kje mogoče, najti sredstvo zoper trtno uš, bilo bi to na Francoskem, kjer je 300.000 frankov za to še zmi-rom razpisanih. Deželni odbor pa v tej zadevi vestno pazi in stori vse, kar le mogoče, da bi se zabranilo razširjenje tega mrčesa. Potem se predlog poslanca Stegnarja odobri. Poslanec V i š n i k a r poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora zastran odprave tarifne nejednakosti. (Dotično poročilo posneto je popolnem bistveno po poročilu, ki se je čitalo v kranjski trgovinski zbornici, in katerega so priobčili pred telni vsi tukajšni dnevniki, mej istim tudi naš, zatorej ga ne bodemo ponavljali. Op. por.) Poročevalec nasvetuje: 1. Poročilo deželnega odbora o odpravi tarifnih nejednakostij vzame se na znanje: 2. Priznavajoč dosedanje prizadevanje deželnega odbora v tej zadevi naroča se istemu, da tudi v prihodnje obrača vso pozornost na ta predmet. Poslanec M u r n i k, opisujoč veliko prizadevanje kranjskega zastopnika g. K a r o 1 a Luckmanna v državnem železniškem svetu, kjer se neumorno poteza za deželne koristi, nasvetuje, naj gosp. Karolu Luckmannu izreče deželni zbor svoje priznanje, čemur zbor jednoglasno pritrdi odobrujoč upravnega odseka nasvete. Poslanec De tel a poroča v imenu upravnega odseka o prošnji okrajno cestnega odbora Kamniškega za uvrstitev ceste Motnik-Trzina mej deželne ceste in nasvetuje, naj se izroči prošnja deželnemu odboru, da jo uvaža pri uvrščevanji deželnih cest na Kranjskem. Vsprejeto. Dr. P oklu kar poroča v imenu upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Zatiškega za uvrstitev občinskega pota od Št. Vida do Glo-govice in do sv. Roka mej okrajne ceste in nasvetuje, da se izroči ta prošnja deželnemu odboru, da jo preiskuje in potem poroča. Obvelja. Poslanec Hren poroča v imenu upravnega odseka in nasvetuje: „Prošnja občine Draga odstopi se c. kr. vladi z najtoplejšim priporočilom ter se ob jednera v zmislu zakona z dne 11. julija 1868 iz-r ka, da so v prošnji navedeni razlogi dejanski utemeljeni in uvažanja vredni, ter da je z ozirom na zasobne, pa tudi na gospodarske uarodne razmere prebivalstva in z] uradno-poslovnega stališča želeti, da se celo ozemlje občine Draga izloči iz sodnijškega davkarskega in političnega okraja Kočevje, ter se priklopi sodnijskemu in davkarskemu okraju Lož-kemu, oziroma politiškemu okraju Logaškemu. Poslanec De ž man, sedaj locum tenens Kočevskega poslanca, dokler ne pride Mesija učitelj Linhart, protivi se predlogu, češ, da ni upravni odbor natanko pregledal „Generalstabski;rtea in da je pot iz Drage v Kočevje dosti krajša, nego trdi poročilo. Prične se debata, pri kateri poslanci Pakič, KluninVišnikar, ki poznajo krajne nazmere LISTEK. Otci in sinovi. ZSoman.. Ruski spisal J. S. T ur gene v, preložil Ivan Gornik. (Dalje.) IX. Isti dan seznanil se je tudi Bazarov s Feničko. Hodil je z Arkadijem po vrtu ter mu razlagal, zakaj se jima drevesca, posebno hrastici, niso prijeli. — Treba bi bilo več belih topolk in jelk tu nasaditi, makari tudi lip, seveda bi morali navoziti zemlje. Lej, Jopica se je dobro prijela, pristavil je: _ zato, ker sta akacija in bezgovec — dobra otroka, vzgoje ne potrebujeta. Pa nekdo je tu. V lopi sedela je Fenička z Dunjašo in Mitjo. Bazarov je obstal, Arkadij pa je Fenički pokimal z glavo, kakor star znanec. — Kdo je to ? vprašal ga je Bazarov, ko sta že mimo odšla. — Kako prijetna je! — O kom pa govoriš? _ Razume se ;ač o kom: samo jedna je prijetna Arkadij razjasnil mu je ne brez zadrege v kratkih besedah, kdo jo bila Fenička. — Aha 1 dejal je Bazarov : — tvoj otec vidno nema slabega ukusa. Ugaja mi tvoj o to*-, ej, ej ! Izvrsten dečko! Vender se je treba seznaniti, pristavil je ter se vrnil k lopi. — Evgenij 1 zaklical je za njim s strahom Arkadij: bodi pameten radi Boga! — Ne vznemirjaj se, rekel je Bazarov: — mi smo utrjen narod, živeli smo v mestih. Približavši se Fenički odkril se je. — Dovolite, da se predstavim, začel je z dvorljivim priklonom: — Arkadiju Nikolajiču prijatelj iu miren Človek. Fenička vzdignil se je s klopice in ga molčeč gledala. — Kako krasno dete! nadaljeval je Bazarov. — Ne bojte se, nikogar še nesem uročil. Čemu ima tako rudeči lici? Ali dobiva zobke, ali kaj? — Da, dejala je Fenička: — štiri zobki so mu že izrastli, sedaj pa mu je čeljust zopet otekla. — Pokažite ... ne bojte se, jaz sem doktor. Bazarov je vzel v naročje otroka, ki se ni na začujenje Fenički in Dunjaši nikakor protivil in bal. — Vidim, vidim . . . Nič, vse je v redu; zobat bo. Če se bo kaj zgodilo, naznanite mi. Vi sami pa ste zdravi? — Zdrava, hvala Bogu! — Hvala Bogu — to je najboljše. In vi? pristavil je Bazarov obrnivši se k Dunjaši. Dunjaša, jako tiho dekle doma, a zunaj razposajeno, nasmejala se mu je za odgovor. — Nu, to je lepo. Tu imata vašega junaka. Fenička vzela je otroka v naročje. — Kako tih je bil pri vas, dejala ie poluglasno. — Pri meni so vsi otroci tihi, odgovoril je Bazarov: — jaz vem za tak skriven pripomoček. — OLroci Čutijo, kdo jih ima rad, opomnila je Dunjaša. _ To je res, potrdila je Fenička. — Mitja bi ne hotel k njemu za nič v naročje. _ Ali pojde k meni? vprašal je Arkadij, ki se je, ostavši nekoliko čaRa na strani, približal lopi. Hotel je vzeti Mitjo, a Mitja obrnil je glavo nazaj ter zakričal, kar je Feničko jako vznemirilo. — Drugikrat — kadar se me navadi, rekel je dobrovoljno Arkadij, in oba prijatelja sta se oddaljila. dokazujejo, da je prošnja občine Druge popolnem utemeljena, da cesta, ki jo je Dežman navel ves zimski čas ni za rabo in da treba prebivalcu iz Drage cele tri dni v Kočevje sem in nazaj. Deželni zbor odobri z veliko večino nasvet upravnega odseka. Poslanec Šukljo poroča v imenu finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1888. Potrebščina kaže 19.536 gvld. 66 kr., zaklada pa 8478 gld., torej primanjkuje 11.058 gld., katere ima pokriti deželni zaklad. Poročevalec nasvetuje, ko se je proračuu odobril, še sledečo resolucijo: „Deželnemu zboru se naroča, pretiesovati vprašanje, ne bi li kazalo skrbeti za učiteljsko pokojnine potom zavarovanja učiteljskega osobja. V to Bvrho poizveduje naj pri raznih zavarovalnih društvih, držeč se načela, da pri sedanji ureditvi plač ne gre zvišati odstotnih odtegljajev ter da je deželni zaklad pritegniti le s primernim stal nim letnim doneskom. O tem predmetu naj stavi deželni odbor primerne nasvete v prihodnjem de-želnozborskem zasedauji." Ti predlogi in proračun se odobre. Dovoli se pa še tudi 11 prosilcem povišanje penzije ali miloščine, katere bodo sicer le posamične prosilce zanimale, o katerih pa nam je omeniti, da se je učitelju Franu Perueiju pokojnina zvišala na 315 gld. in to zaradi tega, ker je imel sicer število let za to pokojnino, za nekoliko let pa izpita ne, a ima velike zasluge pri izkopavanji prazgodovinskih stvnrij, za kar mu je izrekel že deželni zbor opetovano svojo zahvalo. Taka zahvalna pisma priložil je svoji prošnji kakor tudi zahvalna pisma centralne komisije na Duuaji za njegovo jako uspešno delovanje. Poslanec dr. 3tr.be ne c poroča o letnem poročilu deželnega odbora, tikajočem se deželnih podpor, občinskih zadev, osobnih zadev in splošnih zadev, ki se vse brez razgovora odobre Potem se seja sklene Prihodnja je v petek. ZDežselni z "bor g-orišl^i (IV. seja dne 12. decembra 188 7. leta.) Ko se je potrdil zapisnik prejšnje seje, naznanil je deželni glavar dva vladna predloga: Načrt postave zastran spremembe §. 78. obč. reda, in načrt postave, zadevajoč spremembo §. 80 obč. reda. Oba predloga nameravata olajšati dovoljevanje občinskih prikladov in davščin. — Po Pajer-jevem predlogu sta se izročila pravnemu odseku v obravnavo. Nova k. pica peticij se izroči dotičnim odsekom. O peticiji političnega društva „Slovenski jez", katera namerava doseči, da bi se Goriški bolnici milosrčnih bratov postavil nadzornik in v njej na deželne ali bolnične stroške namestil poseben zveden zdravnik za blazne, predlagal je poslanec dr. Rojic, da bi se za obravnavo te zadeve izvolil poseben odsek 7 udov. Toda, ker je predlog ostal v manjšini, oddala se je mej drugimi tudi ta uloga peticijskeuiu odseku. Predsednik je dalje priobčil sporočeno mu zahvalo, katero je vodna zadruga Tržiške rova ni (Agro monfalconese) soglasno izjavila v občnem zboru due 5. t. m. vladi za visokodušno podeljene — Kako, praviš, jo kličejo? vprašal je Bazarov. — Fenička . , . 1'edosja, odgovoril je Arkadij. — In po otci? Tudi to je treba vedeti. — Nikolajevna. — Bene. Ugaja mi na njej to, da se preveč ne sramuje. Kdo ini bi morebiti to na njej obsojal. Kaka bedastoća V Čemu naj se sramuje V Ona je mati — nu, prav ima tudi. — Ona ima prav, opomnil je Arkadij, — a lej, moj otec . . . — Tudi ou ima prav, prekinil ga je Bazarov. — No, ne, tega ne u vidam. — Seveda jednak nasledniček nam ni po godu ? — Da te ni sram pripisovati mi take misli! zaklical je Arkadij ognjeno. — Radi tega ne mislim, da otec nema prav; jaz mislim, da bi se on moral oženiti ž njo. — Ehe, he! rekel je Bazarov pokojno. Lejte kako smo velikodušni! Ti misliš, da ima zakon še kak pomen; tega od tebe nesena pričakoval. Prijatelja stopala sta nekoliko korakov molče. (Unijo prih.j podpore in deželnemu zasropu za njegovo uspešno posredovanje. Slednjič je sporočil predsednik, da so nekateri člani spodnjeavstrijskega deželnega zbora v tamošnji zbornici sprožili misel, da bi tudi tamkajšnja dežela kaj pomagala v olajšanje revščine, v katerej hira prebivalstvo nekaterih delov goriško-gradiške grofije vsled slabe letine in da se je dotični predlog izročil odseku v obravnavo. On je povabil zbor, naj naroči deželnemu odboru, da izreče onim gospodom v zborovem imenu iskreno zahvalo. — Soglasno odobreno. Po prestopu na dnevni red je poslanec Ivan-čič utemeljeval svoj predlog, da bi se v založbo potrebščin šolskih okrajev zraven prikladov k izrednim davkom nalagali tudi prikladi na užitnino in davščine na pivo in na žganjine. Govornik pravi, da nalagajo stroški za ljudske šole posamičnim okrajem največa bremena, ker je treba ustanoviti še mnogo novih šol in zgraditi novih šolskih poslopij. Vsa teža pa se zvrača jedino le na posestnike, ker po obstoječi postavi ne morejo šolska svetovalstva — kakor večina drugih avtonomnih oblastnij — nalagati zraven prikladov k izrednim davkom še druge priklade in davščine. Prevelika bremena pa rode in goje" v ljudstvu mržnjo proti šolam. Sicer pa mu ni toliko na tem, da se obremeni užitnina na vino in meso, pač bi pa rad videl, da bi se ona strupena pijača, katera surovi in v revščino tira naše ljudstvo, obilno obložila z davščinami v korist ljudskim šolam, da se tako strupu ustvari protistrup, to je dobrodejen ljudski pouk. — Predlog se je izročil pravnemu odseku. O drugi točki dnevnega reda (poročevalec finančnega odseka dr. Maurovich) potrdil se je brez ugovora račun deželnega zaloga za leto 1886. Po predlogu deželnega odbora (poročevalec vitez dr. Ton ki i) se je dovolilo, da bodo smele pobirati v letu 1888 Renska občina priklad po 100% na užitnino vina in mesa; — občina sv. Kocjan davščino 1 gld. 70 kr. od vsacega hektolitra piva in 16 kr. od vsacega litra žganjiu v nadrobni kupčiji; — občina Idersko davščino 4 kr. od vsacega litra žganja; — občina Marjan davščino 1 gld. od vsacega hektolitra piva in 10 kr. od vsacega litra žganja; — občini Muškli in Strasoldo priklad po 100°/0 na užitnino vino in mesa, davščino 1 gld. od vsacega hektolitra piva in 18 kr. od vsacega litra žganjin; — Biljenska občina priklad po 10O°/o na užitnino vina, davščino 1 gld. od vsacega hktl. piva in 10 kr. od vsacega litra žganjin. Tem nakladom ima deželni odbor pridobiti najvišo potrdbo. Prihodnja seja bo v sredo 14. t. m. ob 4. uri popoludne. Deželni zbor Istrski. (III. seja dne 1 decembra 1887) (Konec.) Pri 3. točki dnevnega reda poroča g. zastopnik Campitelli v imenu tinancijalnega odboru a) o računu zakladov in depozitov in tujega denarja za leto 1886. : b) o računu /.alog bratovščin za leto 1886. — Pri tej točki spregovori gosp. zastopnik Zamlič hrvatski, rekoč : »Drago mi je, da moram nekoliko besed spre govoriti v pohvalo si. deželnega odbora. V poročilu istega se namreč čita, da je v teku leta nekoliko bolje gledal na ure jen je imenja bratovščin. Nadejam se, da bode od sedaj naprej še resneje pazil na to, da se računi bratovščine urede, posebno pa priporočam, da se upraviteljstva o pravem času obnove, da se sestavijo točni inventarji posameznih bratovščin ter da se iz istih izpusti, kar je neuterljivo ali izgubljeno ter da se bode moglo prav vedeti, koliko ima vsaka občina ali kraj bratovskega premoženja, kakor tudi letnih dohodkov in proti temu [ustanoviti letui trošek. (Na temelji §§. 18 in 26, naredbe od 1. marca 1870).' Na to spregovori g. zastopnik Volaric to-le: ^Strinjam se popolnem z g. predgovornikom, ali predno preidem na predmet dnevnega reda, želim se nekaj izjaviti. Kakor zastopnik čisto hrvatskih občin sem se odločil rabiti v vis. zboru izključljivo svoj materni jezik ter bi vsled tega prosil gosp. predsednika, da izvoli odrediti, da dobim v bodoče stenografa, kateri bi mogel moje govore bilježiti. Gosp. predsednik sam zna, da „verba volant et seripta ma-ueutu, zato pa tudi želim, da bodo moje besede tako upisane, kakor sem jih izgovoril ter da [mi se ne bode s koje strani ali v javnosti karkoli drugače tolmačilo. Jaz, gospoda, spoštujem Vašo narodnost in Vaš jezik, ali videč, kako brezozirno se je danes proti nam postopalo, sklenil sem, da se službeno tukaj tako vedem, kakor da ne razumim, ali vsaj da ne govorim italijanščine. Mi tukaj smo vsi zastopniki iste pokrajine; kakor pa Vi od nas zahtevate znanje obeh deželnih jezikov, tako bi mogli tudi mi z isto pravico tudi zahtevati od Vas, da govorite jezik večine prebivalstva naše pokrajine. Vsekako pa bi bilo umestno, da bi se g. zastopnik Campitelli pravičneje in uljudneje proti nam obnašal. Živio na levici.). Preidoč na dnevni red priporočam si. zemeljskemu odboru, da tudi bolje pazi na notranji način uprave bratovščin, posebno pri tistih občinah , kjer dotični glavarji pridržujo sebi izključljivo pravico, da opravljajo in razpolagajo z bratovščinim premoženjem. V pokrajini imamo poseben pravilnik, po kojem ni uprava dotičnega premoženja prepuščena samo načelnikom, ampak izvoljenim občinarjem in zastopnikom cerkve. Bilo je pritožb osobito glede občine ČreSke, kjer dotični glavar razpolaga, kakor mu je drago; ravno tako se godi tudi v občini Osorskej in Krškej in jaz kot zastopnik cerkve sem čital na računu zadnje za 1. 1884. to-le: „Essende stato chiamato di regola a premiere solamente parte in alcune pertrattazioni ad alcuni oggeti, cosl non puč ccolla sua firma rattiricare un complessivo iren-diconto od emettere un giudizio sulf andamento deli" azienda amministrativa". Taka opazka je bila tudi na računu za leto 1886. in slavni deželni odbor je take račune vender potrdil. V občini Krškej je bilo še drugih neredov, posebno pri sekanji gozda „Magnakiš". Na vse te pritožbe se ni imelo ozira." — Gospod govornik navaja v tej zadevi čine, koji jasno dokazujo čudne razmere v tej občini in zaključi: „Vsled navedenih nepristojnosti predlagam, da zahteva slavni deželni odbor od uprav raznih bratovščin, posebno pa od tistih, ki imajo nepokretnin in gozdov, zapisnike vseh sej, v katerih se je razpravljalo o načinu uprave dotičnega premoženja." Mej tem govorom ustane gosp. dr. Bubba ali predsednik mu vender ne dovoli spregovoriti. Koj po dokončanem govoru g. zastopnika Volarić a pa predlaga g. dr. Bubba konec debate. Njegov predlog je večina vsprejela, mej tem ko so zastopniki hrvatske stranke izjavili: „Lepa svoboda govora in razpravljanja!" Sploh so v teku tega govora bili naši poslanci večkrat v položaji, da so morali pozi vati sami razne rogovileže na red, ker tega gosp. predsednik sam ni storil. — Gosp. zastopnik Spinčić, videč, da je debata končana, izjavi, da ima še nek poseben predlog, ali tudi ta njegov predlog je že naprej pobijal gosp. predsednik, opazujoč, naj čita samo italijanski, ker on hrvatski ne razume. Rekel je sicer, da ima vsak pravico govoriti v svojem jeziku, vender pa zahteva, naj se govori izključljivo ita-1 janski. Gosp. Spinčić vpraša, kakor uže poprej, gosp. predsednika, da li zabranjuje hrvatski govoriti ali ne. Predsednik priznaje, da take oblasti nema in vender zahteva, naj se samo italijanski govori. (Menda dokler se on jeziku ne priuči!) Predlagatelj pa vender v občnem kriku galerije in mej mahanjem predsednika čital hrvatski in potem italijanski svoj predlog, naj deželni odbor z vso silo zahteva, da vse uprave bratovščin o pravem času polagajo svoje račune in naj se dotični deli denarja razdelijo, kakor to postava veli. — Večina ni hotela, da se o tem predlogu razpravlja. Razpravljata se samo dve točki in to o obračunu za leto 1886 in proračunu za leto 1888 o zakladi za mirovino deželnih uradnikov ter o obračunu desetinske zaklade za leto 1886. Obe točki, kakor ostalo bilo je vsprejeto po predlogu gospoda poročevalca. Zatem je gosp. predsednik naznanil, da bode prihodnja seja v ponedeljek, dne 5. t. m., in objavil dnevni red iste. Ob jednem pa opozori gosp. zastopnike, da deželni odbor ni konstituirana o b 1 a s t n i j a, ampak da so člani iste izvoljeni, dalje, da zna on samo italijanski, ter naj se torej predlogi stavijo samo v tem jeziku, ker ne sprejema v ozir niti hrvatskih govorov, niti hrvatsko pisanih predlog, celo ne h r v atsko-i talijansko pisanih predlog, ampak samo to, kar se govori in piše jedino italijanski in pri vsem tem še pravi, da je vsakemu dovoljeno služiti se svojim jezikom. (Jeli to ironija ali ka-li?) Gosp. zastopuik dr. Laginja proBi, da mu 8e i dovoli staviti neko opazko, ker mu predsednik že prej mej sejo ni dovolil govoriti, ali niti zdaj ni imel uspeha. Predsednik izjavi, da bi ta opazka izzvala debato, a on da tega ne dovoli, ampak sejo za končano proglasuje. Politični razgled. j IVotraiUe dežele. V Ljubljani 15. decembra. V Praškem mestnem svetu predlagal je staročeški odvetnik Vlček, da bi mestna občina ča-stitala papežu o petdesetletnici njegovega svečeni- I štva. Mladočeh Naprstek je pa izrazil proti temu svoje pomisleke, češ konfesijonalne zadeve ne spadajo v kompetenco mestnega soveta. Za predlog so glasovali vsi člani mestnega soveta razen 3 Mlado-čehov. Izvolil se je poseben odsek, ki bode ukrepal, ali se papežu pošlje adresa ali se mu pa brzojavno častita. OgerNki trgovski minister grof Pavel Sze-henyi je zaradi bolehnosti baje dal svojo ostavko. Sedaj se že ugiblje, kdo bode njegov naslednik. Mej kandidati va trgovsko ministerstvo se imenujeta tudi dva sedmograška magnata. Jeden je upliven član zbornice poslancev, drugi pa v visoki državni službi. Vnauje države. Nevarnost, da bi prišlo do vojne mej Avstrijo in Rusijo baje ni več tako velika. Skoro vsi ruski listi zagotavljajo, da Rusija želi miru. Pokazalo se je pa tudi, da so poročila o pomnoženji ruske vojske bila nekoliko pretirana. Vojaška posvetovanja na Dunaji se pđ^še vedno nadaljujejo, kar dokazuje, da vojna nevarnost še ni popolnem odstranjena. Itunki veleposlanik je nedavno opominjal Turčijo, da naj vsaj nekaj zapale vojne odškodnine poravna. Turčija se je zavezala, da bode vojno odškodnino plačevala v letnih obrokih po 350.000 funtov in se bodo v ta namen porabljali dohodki desetine nekaterih azijskih pokrajin. Poslednja leta je pa ostala dolžna že 700.000 funtov. Izgovarja se, da ni mogla plačati, ker so bile v dotičnih azijskih pokrajinah slabe letine, ter ni desetina dosti dona-šala. V resnici so se pa ti dohodki porabljali za druge namene, pred vsem za oboroževanje. It usko vojno ministerstvo je izdelalo načrt, da se na Finskem osnujeta dva konjiška polka. Dotični načrt se je predložil že senatu. Dosedaj Finska ni imela konjice, ampak samo divizijo pešcev, brigado topničarjev, devet batalijonov strelcev in štiri reservne batalijone pešcev, iz katerih se v vojni osnuje jedna divizija. ttrli.skii skupščina je po dolgej debati veri likovala vse volitve, ko je minister notranjih zadev ltadivoj M i loj ko vir, radikalcem obljubil , da bo dal strogo preiskavati vse nepostavnosti s strani uradnikov pri volitvah, ter bode krivce ostro kaznoval. Debata bila je silno burna. Ko je jeden liberalcev izustil nekaj nepremišljenih besed, bilo bi se kmalu razbilo sporazumljenje mej radikalci in liberalci. Zmernejši elementi so le s težavo druge potolažili. Vidi se, da radikalci le zategadel podpirajo Riatiča, ker se boje, da pride zopet Garašanin na krmilo. Vojnega ministra so interpelovali zaradi nekih iz-neverjenj in goljufij v vojnej upravi za srbsko-bol-garske vojne. Obljubil je, da se bode ta stvar ostro preiskala. Novo francosko ministerstvo ni nobenej stranki prav po volji. Oportunistom še najbolj ugaja, pa vender bi bili rajši videli, de bi v njem ne bilo nekoliko radikalcev. Radikalci pa nikakor ne marajo za novo vlado, ter dobro vedo, da na bode voljna, uvesti tacih reform, kakeršnih žele. Monarhisti so pa itak nasprotni vsakej republikanskoj vladi. Dolgo se najbrž ne bode mogla obdržati. Danes bode v nemikem državnem zboru prvo branje novega vojaškega zakona. Ker je predloga jako obširna, izročila se bode posebnemu odseku, da jo bode pretresoval. V soboto se začno parlamentarične božične počitnice. Sredi prihodnjega meseca se pa državni zbor zopet snide. Dopisi. Iz Železnikov 8. decembra. [Izv. dop. | Ni me volja pisati o Uršci in Martinčku, kajti to ste gotovo čitali v „Novicah", ter bi potem lahko mislili, da smo pri nas vsi tako vražjeverni, kakor naš dopisnik „Novic". Večina nas ima le to vero, da bode tako vreme, kakeršno Bog hoče, naj bode o sv. Medardu ali o sv. Martinu. Letošnjo jeseu je pri nas močno deževalo in vsi hudourniki poiskali so si svoje pote. Hudournikov je pa pri nas dosti in baš na glavnem trgu največ. Mnogokrat je po vsem trgu bilo jezero in ljudje so, hodeč v cerkev, morali čez členke gaziti vodo. Tudi naš župan večkrat gleda, kod bi najložje pregazil to jezero, če tudi se je izrazil, da njemu ni ta luža prav nič na potu. Upali smo, da dobimo novega župana in nove odbornike, ki bodo vsaj na javnih krajih kaj storili za potrebne stvari. Ne zahtevamo, da bi župan in odborniki vse sami storili, temveč vsak pameten i človek bi rad kaj dal, da se le stori kaj potrebnega. Nadejali smo Be, da se bode razdelila cesta, da potem občinska blagajnica ne bode imela toliko troškov, ter se bodo denarji, ki se sedaj trosijo za ceste, lahko porabljali za kanale in druge potrebne stvari, pa varali smo se. j Cestni odbor je v tej zadevi že storil, kolikor spada v njegovo področje. Tudi č. g. župnik bi kaj storil, a se baje boji, da bi ga ne tožili ali bi mu pa županstvo celo prepovedalo segati v stvari, ki so v občinskem delokrogu. Ker je č. g. župnik že ukrenil marsikaj pametnega, nadejamo se, da se tudi tega ne ustraši; temveč še prihodnjo pomlad loti dela ter je izvrši, kajti nujno potreba je, da se J osnaži vsaj glavni trg in prostor pred cerkvijo. j Domače stvari. j — (Iz deželnega zbora štajerskega) I se nam piše dne 14. t. m: Danes je sklenil železniški odsek, da se dovoli za zgradbo I železnice Celje Šoštanj iz deželne b 1 a- I gajne subvencija 1 75.000 gld. S tem je I železnica Celj e-Š oš ta n j zagotovljena. \ — (Iz deželnega zbora štajerskega.) j K interpelaciji M. Vošnjaka, katero smo objavili v včerajšnjem listu nam je dostaviti, da jo je podpisal tudi g. dr. J. Šuc. | — (Potreba nemškega gledališča) v Ljubljani dokazala se je zadnje čase prav „ad ab-surdum". Nemško gledališče g. Freunda, ki ni bilo nikakor slabo, ni se moglo vzdrževati, kajti največji nemški kričači istega neso pohajali in da neso hodili Slovenci v nemško gledališče, glada bi morali poginiti vsi nemški igralci. Še danes se klatijo nekateri nemški igralci, mej njimi tudi igralke, po mestu okolu in prosjačijo pri raznih strankah, naj bi se jim dal vsaj „viaticum", da bi mogli odpotovati. Cirkus pa je vsak dan dobro obiskan, da, razprodan, in tam se nemška takozvana inteligenca prav nič ne sramuje sedeti na stolu brez lože, kar jej je bilo nadležno v reduti in na strelišči. No, bomo videli, kako bodo nemškutarji v deželnem zboru zagovarjali nemško gledališče. — (IzTrBta) se nam piše: Za razpisano mesto urednika „Edinosti" oglasili so se gg. F. Ha-derlap, L. Zvab, A. Trstenjak, Zakrajšek, učitelj v Gorici, in Janko Leban, učitelj v Avberji. Odbor odločil se je za g. L. Ž vab a ter v seji dne 11. t. m. pooblastil dotično komisijo, da sklene ž njim pogodb«. Gosp. Ž vab prevzame s 1. dnem januarja uredništvo in upravništvo „Edinosti". — Pri tej pri- j liki naj dodam še par vrstic, ki pojasnujejo, kaka i sapa dan danes brije Čul sem iz verodostojnega vira, da se je visoka osoba na Dunaji izrazila, da je „ Edinost" preostra, preradikaln a, ter da bi bilo za Tržaške Slovence bolje, da preneha izhajati. Vsekako pa treba, da piše ob zirneje proti vladi, se ravna po migljajih iz sive hiše itd. Veseli me baš zaradi tega, da „Edinost" ne bode prenehala in da je dobila v osobi g. Ž v a b a vrlega urednika, ki pozna izvrstno tukajšnje razmere in se bode krepko poganjal za naše pravice in interese. j — (Klub slovenskih biciklistov I „Ljubljana") imel je 12. t. m. v steklenem sa-I Ionu čitalnice svoj prvi občni zbor, katerega se je I udeležilo 18 gosp. članov. V odbor voljeni so jedno-I glasno: Dr. Vinko Gregorič, predsednikom; Vi-I ljem Maj ar, podpredsednikom; Rudolf Vesel, I tajnikom; Emil Levstek, blagajnikom: Ernest j Koželj, rednikom; Anton Dečman in Josip I Petrič odbornikoma. Mej drugim sklenilo se je I tudi prirejati dvakrat na mesec svoje zabavne večere, j — (Vabilo k dramatičnoj predstavi), j katero napravi n&rodna čitalnica v Kamniku v ne-I del jo dne 18. decembra 1887. Na občno željo. Drugikrat: Deborah. Ndrodna igra v štirih dejanjih, j Spisal dr. S. H. Mosenthal, poslovenil Fr. Cegnar. Po igri prosta zabava. Ustopnina navadna. — Za-I četek ob 7. uri zvečer. Opozorujemo slavno občinstvo na to predstavo z ozirom, da bodo igralci na-I stopili vsi v noši od leta 1780. K tej predstavi prav uljudno vabi odbor. — (Črtice s sprehajališča.) Ljubljanski pohajkovalec nam piše: Bilo je predsinočnjim. Ob vzhodnjem delu „Zvezde" sem se sprehajal in nič nesem mislil, — kajti bil sem — „saro, tako sam!" — Čez nekaj časa pa se prikažeta dva meni nasproti gredoča nemška gospoda, ki sta debatirala ravno o nekej „Vereinigung", po katerej — kakor sta sodila „wir Slovenen streben". Zaradi teh opazk sem sklenil še nekaj časa le tam pohajkovati, a kratko, kakor je že veselje tega sveta sploh, — bilo je tudi moje, kajti gospoda, nad katerih pogovorom bi se bil še lahko zabaval, zginila sta, a no vem li zaradi slabega vremena ali zaradi mene, ker sta morda mislila, da imam — kučmo na glavi, dočim nosim le najmodernejši klobuk, ki sem ga kupil na Starem Trgu pri g. „Josefu Pock-u", ki jo nemšk „Turner", a jaz „slovensk pohajkovalec. — Ko sem za tem ravno mislil oditi, približa se pa neka merrj imenitna družba, obstoječa iz moškega in ženskega spola. Pokazalo se je takoj, s kom imam čast po istem delu Zvezde sprehajati se, ker ne le njeni v najvišem pomenu neestetični pogovori, marveč tudi tisto onečiščenje — sprehajališča na imenovanem kraji, poučilo me je, da se v obližji take družbe bolj estetičnemu pohajkovalcu ni sprehajati, marveč bi privoščil take družbe organom javnega reda in miru, kateri naj bi takim varnim zavetjem nekoliko bolj v obližje prišli, in nekoliko zaprečili tisto Tržaško mOdo, nad katero se človek vender — spodtikati mora! Sicer pa sem se jaz ognil temu krdelu, in kresaje jo mimo kočijaža iz Gospodskih ulic, ki je iz posebnega zanimanja pred Fischerjevo kavarno stražil — svojo partijo in raznovratue „historije", ki si jih je ona družba v Zvezdi z glasnim krohotom pripovedovala, — mislil sem si vender: Tu ni dobro biti, uaposled sem dejal sam pri sebi: — Mensch, ilrgere dich nicht! — („Rogača") št. 23. je bila kontiskovana, a ne 24 , kakor smo včeraj napačno poročali. — (Nov ukaz naučnega ministerstva.) Ker po šolah večkrat rabijo slabo tiskane klasike za berilo, kar škoduje očem, je naročilo naučno miniBterstvo ravnateljem srednjih šol in šolskim nadzornikom, da Be take knjige ne smejo rabiti, ter se morajo izločiti iz šolskih knjižnic. Tacih knjig tudi ne smejo profesorji priporočati za domače berilo. Izrecno so v dotičnem ukazu omenjene: „Reclam Universal bibliothek", „Mayer VolksbUcher" in „Fried- I berg & Madejeva" zbirka francoskih in angleških klasikov. — (Božična drevesca) smejo prodajati*, j kakor naznanja mestni magistrat Ljubljanski, le taki, ki se izkažejo z listom, da so je posekali v svojih logib. Drugim prodajalcem se bodo drevesca odvzela in se proti njim kazenskim potom postopalo. — (Porotna zasedanja za 188 8. 1.) določena so tako: Pri deželnem sod išči v L j ubij a n i: Prvo zasedanje dne 12. marca, drugo 11. junija, tretje 10. septembra, Četrto 10. decembra. Pri okrožnem sodišči v Rudolfovem: Prvo zasedanje dne 13. februarja, drugo 30. aprila, tretjo 20. avgusta, četrto 19. novembra. — (Na smrt — na vislice — obsojen) bil je danes pred porotnim sodiščem Ljubljanskim 42letni bajtar Primož Primožič, ker je umoril na Bukovem vrhu Janeza Razložnika, ter ga s sekiro razsekal. Obširneje poročilo priobčimo. — (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.) Pri včerajšnji obravnavi bil je zatožen 28letni oženjeni krojač Janez Dobravec, iz Srednjih Gameljnov, hudodelstva tatvine. Zatoženec je dne 30. avgusta t. 1. iz zaklenjene hiše Janeza Kon-cilije v Srednjih Gameljnih ukral hranilnično knjigo, na katero je bil Janez Koncilija uložil 345 gld. in drugo hranilnično knjigo Marije Gradovo za 80 gld. Zatoženec dejanja ni tajil. Bil je krivim spoznan in obBojen na jedno leto teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom. — Pri drugi obravnavi zatožen je bil Janez Zupan, 17letni hlapec v Sebenjaku, zaradi hudodelstva posilne nečistosti in prestopka zoper varnost lastnine. Porotniki so zatoženca zaradi prvega hudodelstva nekrivira proglasili s sedmimi proti peterimi glasovi, a ga krivega spoznali prestopka in sodišče ga je obsodilo na jeden mesec ječe. — (Novo mestno hišo) hočejo zidati v Liberci na Češkem, kjer bivajo najbolj zagrizeni Nemci. Pri zidanji mestne hiše ne bode smel delati noben češki zidar, še celo pesek in opeka bodeta morala biti pristno nemška, to je narejena samo od nemških rok. — (Grosupeljska cesta.) Za vzdrževanje 13.800 metrov dolge nove ceste mej Grosupljem in Krko izplačalo se je 1886. leta, uštevši mezde cestarjev, 1881 gld/9 kr., in sicer: za polnočne delavce 348 gld. 03 kr., za gramos z dovažanjem 962 gld. 25 kr., za cestarsko kopalko orodje in njegovu vzdrževanje 3 gld. 20 kr., za različne potrebe 87 gld. 61 kr., za mezde cestarjev 480 gld., Bkupaj 1881 gld. 9 kr. Povprečno stane torej vzdrževanje jednegs metra ceste 136 kr. — (Razpisana) je služba učitelja na jedno-razrednici v Ovčjaku Da Kočevskem. Plača 400 gld., npravnina 30 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 15. januarja — — (Razpisana) je služba drugega učitelja na dvorazrednici na Brezovici. Plača 400 gld. Proš nje do konca t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu'-: Peterburg" 15. decembra. „Ruski Invalid", uradno vojaško strokovno glasilo, dokazuje v daljšemjčlanku, ki ima mnogo zanimivih podatkov, da Rusije vojaško stališče na meji ni agresivno, pač pa postojanke Avstro-Ogerske in Nemčije. Kolon,] 15. decembra. „K6lnische Ztg." brzojavlja se iz San Rema: Ker je cesarjevi-čevo grlo zopet malo razuneto, ne sme veliko govoriti. Hripavost pa vender še ni nastala. Berolin 14. decembra. „Borsen Courier" ima iz vojaških krogov dopis, v katerem se trdi, da so gibanja ruskih Čet res priprave za vojno. Ne 120.000, ampak 210.000 ruskih vojakov je na Poljskem. Tukajšnji odločilni krogi še vedno mislijo, da je položaj jako resnoben. Berolin 14. decembra. Ker oteklina v vratu cesarjevičevem zopet narašča, poklicala je cesaričinja brzojavno Mackenzie-ja. Dr. Berg-mann ostane v San Remu. London 14. decembra. Mackenzie odpeljal se danes zjutraj s posebnim vlakom v San Remo. Berolin 14. decembra. Veleposlanik v Peterburgu, general Schvveinitz, odpotoval je v Friedrichsruhe. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—4) LJUBLJANSKI IW Mtoji (192—185) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. l+Pr——rags asi Yll|Cl. 12. decembra: Pri Slonu: Luffler, Ilumet, Wallenstein z Dunaja. — S/.iikv iz Budimpešte. — Kardos s Siofoka. — Lenček iz Sevnico. — Burger iz Kočevja. — Skarla iz Kranja. — Papler iz Borovnici-. — Withen, Gossweiler iz Trsta. Pri Miitlf-l: Gasser, Mangold, Winterholer, Trachi, Schuster z Dunaja. — Koppreiter iz Trbiža. — Poženel ta Bistrice.v — FuchB iz Kokre. — Antou iz Gradca. — We-glin iz Žužemberka. Pri HVMirijHlieiu ceBHrjI : Trasler iz Gradca — Čolnar iz Domžal. LUttrK so v Dubfijanl i 13. decembra: Pavla Ćernagoj, delavčeva hči, 9 let, Rožne ulice 33, za kozami. 14. decembra: Janez Prepelub, krojač, 36 let, Ulice na Grad 12, za tuberkulozo. V deželnej bolnici: 12. decembra: Jernej Jofite, bivSi tesar, 81 let, vsled slučajne poškodbe. — Martin Vrhove, delavčev sin, 4 leta, je bil umirajoč prenesen v bolnico. — Andrej Pišlar, delavec, 47 let, za jetiko. 13. decembra: Ana Križaj, delavčeva hči, S let, za kozami. — Kurolina Pohlin, delavka, 37 let, za plučno tuberkulozo. Meteorologično poročilo. Cas opazovanja Stanj o barometra v mm. Tem- Ve peratura trovi Nebo kritni \ o* tU rs •4 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739 37 mm. 737 90 ml 736-84 mm. 1- 8" C 2- 4" C 54° C sl.jz. obl. il3 40mm si. zah.l obl. si. zab.i obl. dežja. Srednja temperatura 3'2°, za 4*2° nad normalom. XD-CL33.aJsl3:a. borza dne 15. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 78-80 — gld Srebrna renta ..... Zlata renta marčna ri.n(a it.. Akcije narodno banke . . Kreditne akcijo..... London ........ Srebro ........ tffnpdl. . . ■..... C. kr. cekini...... Nemški* marka..... 78-80 81-5f> 11030 9310 876-— 27510 126 10 9 98'/i 5-97 61-92'/, danes 77-65 8040 10975 9210 873 — 27350 12625 9-99 5-98 61-92'/, *•/, državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 100 . 131 gld. — 164 19 — 91 V 40 83 It 25 105 H — 121 I — 125 ■ 25 99 1 75 181 | —. 19 n 80 105 n — 220 75 - kr. Ogerska papirna renta 5' n..... 5"/0 štajerske semljii*. odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. oM. avstr. 41 , slati ZHst. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 , Trammwajr-draSt. velj. 170 gld. a. v. Zahvala. Najiskrenejšo zahvalo izrekam gospodu Fr. t*olaii£ek -ii, ži vinoz«! rnvnUkemu pomočniku na Vrhniki, ker mi je odvrnil veliko škodo. Imel sem tako nevarno bolno kravo, da je štiri dni brez zavednosti in čutljivosti ležala ter noben ni mogel misliti, da bode ozdravela. V tako žalostnem stanu poslal sem po omenjenega gospoda Polanšeka, ki mi je prav hitro ozdra\ il kravo. Sedaj je ravno tako zdrava, kakor pred boleznijo. Zatega-del se mu prav prisrčno zahvaljujem ter ga vsakemu priporočam kot zanesljivega in izvedenega živinozdravniškega pomočnika. V Podlipi, dne 20. novembra 1887. (898) Freiia. J"esenlca,- Hiša se proda iz proste roke na Opekarski eecdl hi h. Atev. 35 (v Trnovem). Obseza 5 stanovanj in vrt. (881—3) Razglas. «™-*> Družba daca v Radovljici vsprejmo v službo izurjenega dacarja ob novem letu. — Imeti mora nekoliko kavcije. Cvet zoper trganje: ■ I po dr. Mallčii a 50 kr., g zoper proti n ter revmatizem, trganje po ■ mlih hnWin<> v križi ti>r živ« h oteklino. B ■ udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku .je Depresegljiv in bitro tur radikalno . zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj £d)utimarff. iz najrazličnejših krogov. Prodaja (605—11) # \lt\A TRNKOCZT' | zraven rotovža v Ljubljani- H ♦ Razpošilja se vsak dan po poŠti. ■ Zoncipijenta, ki je slovenščine popolnem zmožen in ima najmanj dva državna izpita, vsprejme takoj (994—2) i. co h—I o rt •t—t r-i 3 i> MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač, S/C Jedina in največja kristijanska krojačnica in zaloga vsakovrstnega sukna ter AfsMJtSM! Kiuiska obneka......od g'd. 9.— naprej. TiiiiiNlii NUliOt .......n „ 5.— B KiniHke hlače........„ 2.SO „ Zi m* ka mi kn j it......„ v 9.— „ Nnnoniika obleka.....„ „ 2S.— „ Obleka za dečke.....* „ 1.75 „ V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. Naročbe se hitro in lično izrrivjejo po nojnovejšetn kroji za vsak stati in po po&teni ceni. Uzorci se pohljajo na zahtevanje na ogled. Ženske srajce sifona % vezanjem, 3 komadi gl«l. ifi.SO. Ženske srajce iz močnega platna, z robci, 6 komadov «1«1. &.25. Ponoćni korzeti bogato okraSeni, 3 komadi, Ia. gld. 4.—, Ha. l.SO. Spodnjice iz klobučine, bogato vezane, rudtču, rujave, temnorujave, 3 kom. «1. a. — . Angora-ogrinjalo sa. zimo, 10/4 veliko, gld. J.so. Žensk jop6 iz ovoje volne (Jersev), v vseh barvali, lepo priložen, gld. 'Z,—. Ženske nogovice za zimo, bele ali barvaste, •i parov uld. 1.50. Naglavni robci iz flanele za ženske, jako topli, 3 kom. Ia. gld. Ji. — , Ha. 75 kr. Ženski predpasniki iz o \ fonla, crettona, sur. platna in sifona, 6 kom. gld. 1.60. Zimski Nigger-loden za ženske obleke, najboljše tM/.c, 10 metrov gld. 5.50. CACHEMIE, Om a'i barvaat, tudi v bcrvaU sa Iileso, dvojne iirokoHti, 10 metrov gld. 4.50. Volneni atlas v modnih in pleBnih barvah, dvoj. šir., 10 met. gld. 6.50. Valerie-flanela, najuovejši uzorec, 10 metrov gld. 4.— najnovejši uzorec, 10 metrov gid. a—. Barhant za obleko, najnovejši uzorec, prist. barve, 10 metrov gld. :«.««. I rinil u ili. težke baze, — 10 metrov Ia. gld. ».BO, Ha gld. vi. h o. lUago za ponočne suknje, uajnovejši uzorec, križasto, 10 metrov gld. 2.50. Blago za moško obleko, modno, za zimo, 9-10 metra, Ia. gld. .VSO, 1 Ia. gld. a.75. Blago za zimske suknje, fine baze modne barve, 2-10 metra gld. IO.—. Blago za ogrtače, fine baze, modne barve, iJ-10 metra gld. O.—. Normalno perilo po JuHorjcvi sistemi, iz čisto volno, za gospodo in damo, 1 srajca ni. :t..»o. l hlučo al. ».—. Izdajatelj in oijdVtiii ureloik: Ivan Železni k ar. Listnina in tisk »Narorlne Tiskamo'