60. številka.
Ljubljana, v torek 14. marca.
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan sveder* izirnSi nedelje in praznike, ter volja po posti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljublj ano brez pobijanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravu i h t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Proslava zjedinjenja.
Dao 12. marca t. I. zabeležen bo z zlatimi slovi v zgodovini naroda hrvatskega. Padle so tinte umetne meje, katere so ločile rodoljuba od rodoljuba in bratsko roko podali so si vsi oni, katerim bije srce za misel hrvatsko: za svobodo, za nezavisnost in colokupnost domovine. Prava apoteoza ljubezni domovinske bil je kooiers v proslavo zjedinjenja hrvatskih opozicij in hitreje, radostneje moralo je biti srce vsakomur tedaj, ko je gledal jedine hrvatBke prvoboritelje duhovne in posvetne, tedaj ko so Bi v znamenji rešitve domovine segli v roko Rački in David Starčević, AmruS in Foloego-vie, Mazzura in Frank, tedaj ko je pravaš napi-jal v navdušenih besedah prvemu hrvatskemu duhovniku, dirne mu StroRsmaverju, obzora š pa neuklonljivemu starosti Starčeviču.
O slavnoBti sami obljubljen nam je obširen dopis in zategadelj izrečemo naj danes le svojo iskreno zahvalo združenim hrvatskim rodoljubom na navdušenem pozdravu narodu slovenskemu, kateri priobčujemo na drugem mestu. Tudi v sreči nas niso pozabili in to nam je dokaz, da ni prazna beseda hrvatsko-slovenska vzajemnost! Ponosni pa smo tudi, da so se na nas iu le na nas obrnili hrvatski rodoljubi tedaj, ko so hoteli govoriti narodu slovenskemu.
In vender se nam v istem hipu krči srce tužne bolesti, spominjajočim se našega razdora, naše razcepljene in raztrgane Slovenije. Kdaj sine nam zora jedinosti, kdaj bo nas zopet združila ljubezen domovinska, kdaj se bodo odprle oči našim zaslepljencem ? Združenje hrvatskih rodoljubov vidi se nam kakor migljaj božji. Tudi pri tem združenji ni bila nvera na dnevnem redu', se ni po nepotrebnem imenovalo in profaniralo ime Božje, kajti hrvatsko svečeništvo je nezavisuo, ono ve, da narod sam da Bogu, kar je božjega in da je treba priboriti le še narodu, kar je njegovega. Hrvatsko svečeništvo ne bega za fantomi, ne da se zlorabljati za tuje nakane. „Prosvjetom k slobodi", to je gasio uajvečjega hrvatskega duhovnika in .prosvjetom k slobodiu,  to je danes bojni klic vse rodo-
ljubne hrvatske duhovščine. Ne nazaj v srednjeveško mračnjaštvo, v spone duševnega robstva — naprej, z omiko k svobodi, naprej za blagor in bodočnost naroda, pod tem geslom združila se je hrvatska duhovščina v vkupno, v složno delo s posvetno inteligencijo. Pri nas pa je to geslo framazonsko in brezversko, pri nas jo dovoljen boj za narod le v toliko, v kolikor ga ce smatrajo paganskim rimske Btolice nepoklicani nemški in nemški ideji službujoči interpreti, pri nas se cerkev postavlja zoper narod. Tužna nam majka!
A tolaži in jači nas v težkem boju pogled na jasno obnebje hrvatsko. Tudi pri nas razpršil bo mogočni vihar narodnega navdušenja temne oblake, zagrinjajoče nam sedaj solnce sreče in svobode, tudi za na* prišel bo še dan zjedinjenja in združitve pod geslom: „Prosvjetom k slobodi". In tedaj ležali bodo v prahu oni, ki so nas razcepili narodu v kvar, cerkvi katoliški v nečast. Složnemu narodu hrvatskemu pa bodemo vzkliknili tačaa: Tvofa zgodovina je naša zgodovina, tvoji idejali so naši idejali — bodi torej tudi bodočnost tvoja i naša bodočnost.
Državni zbor.
Na Danaji, 13. marca. Poslanska zbornica.
V današnji seji rešila je zbornica proračun poljedelskega mintaterstva. Debata je bila brez pomena
Začetkom seje odgovarja pravosodni minister grof Schonborn na razne interpelacije, mej drugimi na interpelacijo poslanca Robiča zaradi slučaja v Svincu na Koroškem, ko je sodnik sloveuBki stranki zaklical: Le čakaj, te bom že nemški učil. Minister je rekel, da tu gre za nekega požigalca, večkrat kazuovanega zločinca, ki se je proti sodniku nedostojno vedel in je bil zato disciplinarnim potem obsojen na 24 ur zapora. Potem nadaljuje zbornica razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva.
Posl. dr. Heilsberg nasvetu je, naj se rudarska akademija v Ljubnu uvrsti mej prave visoke šole; posl. dr. B ae rn re i t h e r govori o najnovejši pri-
kazni, da bogataSi kupujejo kmetska potnestva, da imajo lov; posl. dr. Filrstl-Teichek sodi, da je [travi uzrok slabim razmeram na kmetih to, da so se odvadili priprostega ž.vljenja, da so davki preveliki in da je vojaško službovanje splošno; posl. grof Fries zagovarja točko o subvenciji za dirke; posl. Masarvk želi, da se logarji uvrste* kot uradniki v XI. činov ni razred; posl. Nitsche govori o nemški kmetijski šoli v Budč|ovicah; posl. B i I i n s k i priporoča, da »e pomnoži število potovalnih učiteljev; posl. Podlasecky govori o regulaciji galiških rek; posl. Scbauer, dr. Steinwender, H a d e k in dr.Gessma n n izražajo nekatere specijelne želje.
Generalni govornik pro posl. Marchet želi jednaka prava glede" vojaškega službovanja za vse dijake kmetijskih šol, in nasvetuje, uaj se zb iljšajo razmere logarskega osobja. O debati pravi, da je bila precej brezplodna. Poslanec Tekly je sicer na-svetoval kot sredstvo za odpomoč odpravo centralizma, a to sredstvo je ozkosrčno in egoistično ter nevarno državi. Poljedelsko miniBterstvo bi lahko dosti več storilo, da ni navdano bureaukratskim duhom. Zadnji čas je, da vlada stori kaj za vinarstvo, sicer bi postalo italijansko vino prava kalamiteta za naa. Prvo, kar bi kazato storiti, je imenovanje vinarskih nadzornikov. Govornik bb bavi potem z vodnimi napravami in zagovarja državno podporo dirk želeč, da se mladim ljudem zabrani igranje.
Po nekaterih stvaro'h popravkih priporoča poslanec R u t o w s k i proračun, katerega zbornica vzprejme in isto tako po glasovanju po imenih tudi subvencijo za dirke.
Prihodnja seja jutri.
Gospodska zbornica. V današnji seji predložil je ministerski predsednik povabilo, naj voli zbornica odposlance za delegacijo.
H tron Helfert nasvetuje, naj se reorganizirajo državni arbivi in naj se za njih popoiujevanje dovoli zadosten kredit.
Gospodska zbornica vzprejme na to brez debate več zakonskih načrtov in se potem razide.
Prihodnja seja ni določena.
LISTEK.
Kalifovi solni.
(Spisal M. J o k a y. — Prevel Z o r i n.) Koneo.)
— Drago dete! Pred mojo palačo jo natovorje-nih trideset velblodov s svatovskimi darovi; petsto čilih konjikov je pripravljenih, da te spremijo. Jutri boš ti že na morji, kjer te pričakuje tvoj zaročenec Abdalah. Povej mu, da ga iskreno pozdravljam. A o ti stvari ne bo nihče nič vedel.
Obupno pade Zehira pred očeta na koleni. Abderam se nasmehlja.
— Ali se jaz mari srdim? Te nisem li blagoslovil? Sera ti morda kaj zalega storil? Ali sem ti zagrozil ?
— Ali Aliben?
— Na moj ukaz su mu nič ne zgodi.
— Zaroti se mi.
— Tako mi Alaha! zaroti se kalif.
Zehira je vedela, kaj pomeni ta zakletev. Abderam ne bo izdal nikakeršnega ukazu, ali, ker bode on sam krvnik.
— Podaj mi roko v znak, da ti je trdna vera.
— Evo je, odgovori kalf
In mej tem, ko je hvaležna Zehira obsipavala s poljubi Abderamu roko, gledala je, da natre s prstom na njegove roke kolikor mosi parfuma, kateri se tako  razlikuje  od drugih po svojem vonji.
Abderam se povrne v svojo sobo.
Oodu ga Že čaka Aliben.
— Pojdi bliže, svesti moj mladenič. Aliben pristopi.
— Davno že sem obljubil, da poklonim tisti dan, ko mi odide h i k svojemu zaročencu, meč, s katerim sem se boril pri Tangerji, onemu slugi, kateri bode tisti dan na straži v moji spalnici. Pojdi torej z menoj, da zamenjaš ta meč, kateri Bi opasuješ.
Aliben se je znal zatajevati. On ni probledel, ko je zvedel, da pojde Zehira v Gibraltar, kjer jo pričakuje Abdalah.
On pade na koleni pred Abderama in mu poljubi roke.
Ali hipoma se strese po vsem životu.
Zaduhal je vonj, kateri mu je pravil, da po-Ijubuje roko smrtnega angela.
Abderam pogladi prijazno in dobrohotno mladeniča po lici, kakor da ga hoče uveriti o posebni milosti.
— Sedaj pa vzemi koran in ga ponest z menoj, da pomoliva na Auiadinovem grobu. Aliben vzdrht«.
Razumel je, kaj pomenijo besede: „da pomoliva na Auiadinovem grobu."
Zehira mu je pri neki priliki zaupala tajnost.
Amadin je bil Abderamov stric in je pred njim vladal v Safi.
Abderam je ubil svojega strica na skrivnem in se je sam povzpel na prestol.
Ubiti kalif je imel svojo rakev v palači, toda nihče ni vedel, kje.
Kadarkoli je Abderam zapazil, da se kateri njegovih slug spogledava s kako robinjo, ga je navadno posebno odlikoval. Bilo je tudi takih, ki so se s tem hvalili pred svojimi tovariši. Ali največje odlikovauje je bilo onemu, komur je bilo s kalifom moliti na grobu iznenada zginolega sluge, kateri je zginil kakor prorok, da nihče ni vedel, kje ga je nestalo.
A nihče b« ni povrnil z Amadinovega groba.
Aliben gre za kalifom ter poskuša potegniti iz nožnice meč, kater; je nedavno dobil. Ali ta meč ni hotel iz nožnico; bil je nanje prikovan.
Mladenič izprevidi, da se ne more z ničemer braniti, dočim je kalif imel seboj sileu meč.
Govor poslanca V. Spincica
j 213. seji državnega zbora dne 3. marca 1893.
Visoka zbornica! Z velikimi trgovinskimi in trgovinBkq-političutmi vprašanji s- ue mislim bavit), niti ue na,inerjam posegati v prejšnjo debato. Omejil se bom na nekatere, Pfiiuorsko in ožjo mojo d omu-vino zadeyajoč$ stvari.
Že \ani, uri debati o proračunu za centralo trgovinsk« ga miuuste.ibtvu, nasvetoval sem reaolunjo, katera je bila, ker zadostno podpiranu, udkazana proračunskemu odseku. Jedua točka te lesoluoije se ]e že izpolni in. Že, maja tneaeca lanskega leta začela so so dela, da se napravi globlji uvoz v lepi zaliv KoŠljunski O tem ini torej ni treba več govoriti, samo zadoščenje Bvoje naj izruzim, da se je delo začelo. Sicer pa se je budgetni odsek letos razpravljal o moji resoluciji in moj nasvet, nekoliko razširjen, tudi vzprejel.*) Zato izrekam proračunskemu odseku, posebno pa tovarišu dru. Klaiću kot poročevalcu srčno zahvalo. Da pa zamore zbornica s čisto vestjo odobriti nasvet proračunskega odseka, Štejem si v dolžnost, pojasniti pusarane točke nasveta.
Prva točka dotičnega nasveta se tiče nekaterih del v luki Baski na otoku Krku Potrebnost, da se napravi v tej luki varnostni jez, uvidela sta že pred desetimi lefi tako vlada, kakor državni zbor, kajti za to napravo stu preliminirala kvoto 150.000 gld. in jo od leta 1883. sera tudi v obrokih votirala. V letošnji proračun ustavljen je zadnji obrok v . nesku 20 640 gld. Da je varnostni je/, potreben, tega mi torej m treba dokazovati; dovolj je, ako konstatiram, da imajo prebivalci tega kraja nad 100 raznovrstnih ladij m da primeroma mnogo tržijo z Dalmacijo, Istro, Reko in Senjein. Ali ta naprava, varnostui jez namreč, kadar bo gotov, ne bo dosti koristil. Skoro vsa troške zmatrati bode kot zastonj izdaue, ako se ne izvr.-e še nekatera druga, primeroma jako cenena dela. Obratne razmere ostanejo tudi po izvršitvi varnostnega jeza jako neugodne.
Novi varnostni jez — načrt mi je poslala ob Čina — ni v nikaki zvezi z obaljo, oziroma s tem krajem. Podjetnik je nasul le jako majhen prostor, ali, kadar mi je pred nekaterimi dnevi tu na Dunaji sam rekel, tudi ta materijal sme odpeliati kadar hoče, tako da bi potem mej varnostnim |ezom in mej obaljo ne bilo uikake .veze. Potrebno je, da se taka zveza napravi, potem pa še riva mej novim varnostnim jezom in starim molom. Na rivi bi bilo treba vsaj četiri stebrov, na katere bi se ladje pri-vezavale. Nadalje bi kazalo na tem prostoru podreti varnostui zid atarega mola, kajti pre| je ta zid branil valovom do obali, sedaj pa le ovira, da na tej strani ni moči lad'j privezavati. Ta zid bi torej h i.i podreti, da bi se na tej strani lahko ladije privezavale na posebne stebre. Odkar je zidan novi varnostni jez, udarjajo valovi od strani starega mola z večjo silo, kakor prej. Prej so se namreč Valovi nekoliko razdelili, sedaj pa udarjajo vsi v jedni smeri, in sicer 8 tako silo, da so I. 1891 podkopali fundament neke hiše, vsled čeBar se je dotična hiša podrla.    Sploh je pa ob obali več hiš,
*) Predlog, kateri je govornik v tem svojem govoru utemeljil. I)il jo po njegovi inicijativi in s podporo poslanca dra. Klalca vzprujet v soji proračunskega od9cka dne 27. februvarja t. 1. ter v seji državnega zbora dne 4. miirja t. I. Predlog se glasi: 0. kr. vlada so pozivlje, naj ukrene potrebno: 1. da so v luki v u * A k i na otoku Krku: a.) napravi riva s dtirimi stolpi mej starim in novim molom in da so odstrani zid s starega mola; b.) da so stari inolo za izkrca vanj o podaljša za kakih f>0 metrov; c.) da so napravi zid (bankina) moj prostorom za iskrcavanje i moj starim molom za izkreavanjo; 2. da se podaljša riva in sploh uredi pristanišče v Malmski na otoku Krku; 3. da se popravi pristanišče v Valonu na otoku Cresu; 4. da se v Dragi uiosVeniAki na iztočni obali isterskega polotoka zgradi pristanišče a dvema kakih HO metrov dolgima moloma; f>. da se sedanja luka v Lovranu na isti obali razširi; 6. da »o morska obal pod Hersecem tako uredi, da bode ljudem skupaj s blagom omogočeno ukrcevanje iu izkrcuvanje saj s malimi ladjami.
Mladenič je bil slaboten, a kalif kakor kak orjak, kateri bi ga mogel z rokami zdrobiti.
Strop Bpalnice se je oslanjat na devetero stebrov; zadnji je bil od jaspisa, a ostali od drugega dragocenega gradiva.
Abderam zapove mladeniču, naj odmakne steber od jaspisa.
Steber se odmakne, a izpod njega se prikaže mramorna plošča, katero so primikala skrivnostna peresca, in desetero mramornih stopnic.
Kalif dene Alibenu roko na rame in gre Ž njim po stopnicah nizdolu.
Ko prideta v podzemsko dvorano, katero je razsvitljala svetilka s slabotnim plamenom, veli mu, naj opravi ono molitev, katera se moli pred smrtjo.
Tako je ravnal z vsemi, katerim je bilo iti iz tega sveta; poprej so morali moliti.
Sredi tega mračnega prostora je bila jama, pokrita z železnimi vrati. V ti jami ju ležal Amadin kraj mnogih drugih nesrečnikov.
Abderam zapove Alibenu, naj vzdigne ta vrata. Pri tem ga je nazival drago dete in vprašal, kaj mu delata roditelja. Potem mu veli, naj gre za njim v rakev.
katere so daa oa dan, zlaati pa o viharjih, v veliki nevarnosti.
2e s tem bi se dosti pomagalo, če bi se mulo, kjer se izkrcay;ajo tovori z ladij, z« fcakUj dO metrov podaljšal. Kakor ao mi rekli strokovnjaki, veljala bi zveza mej starim iu novim molom kak h 6000 gld , podaljšuje mola za izkrcavauje pa okolo 4000 gld., vse 8|upaj torej kakih 10.000 gld. (Klici: Malenkost!) Da, to je malenkost zlaati z ozirum ua svoto  150 000 gld., že izdano za varnostui jez.
Potrebno 141 pa bilo tudi še) neko tretjo delo. Na nekej progi mej prostorom za izkrcavauje iu mej molom za ukrcavanje je namreč morska globina jaku majhna, namreč $0 dva m-tra 90. Niti naj-hian|še ladjice se radi plitvosti morja ne morejo pri bližati obali.
Tam, kjer ni morje dva metra globoko, zidati bi bilo bankmo, kakor bo zove poseben zid oD obali. Vlada naj bi pokrila' troške za bankino, občina pa bi na svoje troške zasula prostor mej bankino iu obaljo, oziroma kritjem. S tem bi bilo občini in prometu sploh izdatno pomagano.
Maja meseca lanskega leta je občinski zastop potrebnost te naprave razložil c. kr. pomorskemu oblastvu v Trstu s posebno noto ter to ustno ponovil meseca oktobra predsedtiiku tega oblastva. Ta je uvidel, da so zaprošene naprave jmtrebue, in obljubil je, da bo njih izvršitev nasvetoval trgovinskemu ministerstvu. l/.rekel je tudi upauje, da bo vlada izvršila to zgradbo, če bo to nasvetoval budgetni odsek.
Trgovinsko ministerstvo se glede" teh naprav gotovo ne bode oziralo na nekega inženirja, meni po imeni znanega, ki je ogledovanje potrebnih del opravil za pol ure in rekel ljudem, dokazujočim mu potrebnost teh naprav, naj to zgradbo izvrši poslanec Spinčić.
Poslanec Spinčić ne pobira davkov, to dela vlada in ta se gotovo ue bo ozirala ua inžemrja, ki na takov način hujska zoper kakega poslane*, ampak bo naprave izvršila zato, ker so potrebne.
Omeniti moram samo še, da so bo parobrodi brvatsko-ogerske parobrodne družbe, prej Švrljuga in tovariše, časih ustavl|ali v Baski, da je pa bilo to opustiti, ker ni bilo naprav za varno privezavanje niti prostora za neposredno izkrcavauje v luki. Nadalje moram še omeniti, da je meseca januvarja letošnjega leta bila neka ladjica iz Senja radi viharja, raz8ajajočega v pristanu, več dnij v veliki nevarnosti, samo ker nedostaje stebrov za privezavanje. Ako bi se izvršile imeuovaue naprave, bi to tudi državi koristilo, ker bi pristanskib tarifov dohodki bdi dosti večji, kakor sedaj. (Dalje prih.)
Politični razgled.
feotraii/e dežele.
V Ljubljani, 14. marca. JUladoćehi in levičarji. Koncem tega tedna vršila se bo v državnem zboru debata o finančnem zakonu in zopet se čujejo glasi o mladočešk o-levičarskem poraz 11 in -Ijenji. Duuajaka „E x t r a po s ta javlja, da misbio mladočeški poslanci dr. Pa ca k, dr. Kramar, Šniodler in dr. Herold o tej stvari govoriti, oficijozua , M o u ta g s r e v u eM pa ve povedati, da bo dr. Plener odgovarjal in preciziral svoje stranke stališče, ako se spravi porazumljeuje v razgovor. Prvoimenovani list javlja še drugo zanim-liivo novico, to namreč, da levičarski voditelji niso več jedini, kako poatopati. Intrinsigentni Praški prvaki zahtevajo, naj se levičarji z Mi a do -čebi najprej porazumejo gledć komunalnih zadev in naj nikakor ne spuste iz rok najbolje orožje zoper vlado — punktacije; Dunajski prvaki so baje drugih mislij, sodijo namreč, da so punktacije že itak pokopane. — Ker se tudi drugi politični krogi resno bavijo z eventuvalnostjo mladočeško levičarnkega po-
Krata je bila že pripravljena za Alibena, Ab-deramov meč je bil ostro brušen. Kadar je žrtev molitev odmolila in se sklonila, da poljubi koran, oni hip ji je navadno kalif odbil glavo.
Ali tisti trenutek, ko kalif stopi v temni prostor, zapre Aliben za njim železna vrata in jih zaklene. Potem se podviza, da pride iz onega nesrečnega prostora in pomakne steber od jaspisa ua pravo mesto.
Lepa Zehira se pripravlja za svatbo. Robinje ji vpletajo bisere v lase. Mej tem drži ona v rokah dve steklenici: v jedni je prijetna pijača, katera goni kri burneje po Žilah, a v drugi strup, od katerega se shladi kri. Ona steklenica je bila rdeča, a ta črna.
Na dvorišči palače se vname silen krik in vik. Trepetajoč od strahu prihiti v sobo jeden evnuhov in vpije:
— Angeli so odveli kalifa v nebo, a narod hoče, da mu budi Aliben naslednik.
Zehira plane kvišku, zažene črno steklenico proč in izpije rdečo:
— Živio novi kalif!
razumljenju, moči je sklepati, da v« nder ne smatrajo vaeh govoric za neosnovane. Vladni list „Mou-tagsrevue" svetuje levičarjem, naj so nikakor ne apU&Ć&jo 7 pugajunje, češ, da sedaj *a to ni pravi čas. — Tudi češki veleposestniki ae boje po-razunaljenja. Ek.sekutivui komite ceš|uh veleposestniku? ne je posvetoval q tej eventuvalooati, pri-aurtvši, da hb je močqo povzdignil pićatige mlado-češke stranke. Gospodje felejto^e^tpiki, V strahu za pvojo bodočnost, ao ukrenili, skrhati za to, da se kaj t«kega ne primer 1 bfr* njih vednosti. Zato bodo odslej baje tako postopali, da M 1 a d o e e b i ne bodo imeli u 4 r o k o v hoditi po svitjili potih iu se p r i o 11 '/. e v a t i levičarjem.
Mladočeško gibanje tia JUoravi, Moravska mladočeška stranka napreduje tako hitro, da se je že mogla kot taka konstituirati. To se je zgodilo v nedeljo v Brnu. Na dotični ljudski shod ptšIi so tudi miadočeški poslanci dr. Edvard Gregr, Masarvk, Krumbholz, Spindler, Kramar, Brzo-rad, Sil, Tueek iu Seichert ter jugoslovanski poslanci Biaukini, dr. Lagtnia in l) ijj.tr. Moravski posi. dr. T u č e k je v svojem govoru povdarjal, da mora postati Morava mladočeška, ako se hoče znebiti nemškega gospodstva. Edvard Gregr je govoril o politični situvaciji in povdarjal, da je Moravo ohraniti slovansko, sicer orepluje pangermanizem tudi ćeško. Ako bi imeli Češka in Morava svojo samostalno upravo, bili bi ti dve deželi evropski raj, tako pa Brno kakor bučele, ki vse poletje med zbirajo, da jim ga ua jesen kdo drugi vzame, pustivši le toliko, da bučele ne poginejo. Kultura in napredek moreta uspevati le, če ju greje solnce svobode. — Masarvk je govoril o nalogah mladučeške stranke na Moravi, povdarjajoč, da treba najprej pridobiti kmetsko prebivalstvo, potem manjša in napoBled velika mesta. — Končno ie dr. Straosky nasvetoval resolu-ci|o, s katero se obsoja vladni program in izreka mladočeškim poslancem zaupanje. — Na shodu je bilo nad 3000 osob, navdušenost pa je bila tako splošna, da so pred razhodom vsi navzočuiki zapeli slovansko himno „Hej Slovani."
Slovanski shod. Zastopniki slovanske omladine segli so so dne 6 t. m. na zaupnem shodu v Pragi in vzprejeli po daljšem posvetovanju resolucijo, s katero tirjajo popolno ravnopravnost za vse slovanske narode in za Rumune ter protestirajo zoper zatiranje Slovakov. V nedeljo imela bo je vršiti jednaka zaupna seja, a še predno so se začela posvetovanja, prišli so policijski organi in ker sklicatelji niso pozuali imen vseh povabljencev, go razpustili shod.
W ti it Gaj ^ «linfc«re. Volitve na Srbskem.
Končni izid volitev v narodno skupščino še vedno m znan. Liberalni listi ne prijavljajo točnih številk, amjiik poročajo le splošno, da je zmagala I i bo ra In a stranka. Radikalni „Odjek* trdi, da so rad i kale i zmagali in sicer da so pridobili v kmetskih občinah 61 mandatov, v mestih pa 10. „Videlo", glasilo napredujakov, pravi, da volitve niso razbistrile situvacije, kaiti uko je vlada dobila ve-čino, ta ni tolika, da bi bilo mogoče ž njo vladati. Nepopolni uspeh je le pomnožil odgovornost tistih, kateri so provocirali borbo.
Francoska kriza.
Gospa Cottu izjiovedala je pred sodiščem, da je pravosodni nnuister Bourgeois skušal jo pridobiti za to, da bi uplivala na zatožence, da bi ti zamolčali kar bi moglo kompromitirati nekatere ugledne politike. Prva posledica je bil odstoji ministra Bourge-<hh;i. On trdi, da ni nikogar pooblastil, posredovati pri gospe" Cottu in da deraisijonira, da bi mogel pred sodiščem dokazati svojo nedolžnost. Stvar pride tudi v parlament. Bourgeoia je še primeroma mlad, izredno nadarjen iu priljubljen mož. Sodi se, da je hotel rešiti svojega protektorja Floqueta, ako je sploh sum opravičen, da je Soinoury posredoval pri gospe* Cottu v njegovem imeni.
Nemška vojaška predloga,
Trdovrutnost vojaške komisije državnega zbora dela vladi mnogo skrbi j, ker vrh tega gineva upanje, da bi bilo pridobiti centrum. Ta stranka je odio či I na in bi — če se razveljavijo zakoni zoper jezu-vite — tudi drage volje glasovala za vojaško predlogo, da se ne boji volilcev. V kratkem se namreč na Pruskem iu na Bavarskem vrše deželnozborske volitve in člani centroma so v strahu, da bi izgubili lepo število mandatov, ako bi glasovali za predlogo. Zategadelj ni upati, da Bedejo na vladne limanice in ker brez njih ni ničesar opraviti, in cesar o odstopu Caprivija neče nič slišati, ne preostane vladi drugo sredstvo, kakor razpust drž. zbora.
Dopisi.
0«1 Drave, 9. BUŠca. [lav. dop.] (Še jede n k r a t razmere v Mariborskem semenišču). Cenjeni čitatelji „Slov. Naroda" se še gotovo spominjajo, s kakšnim triumfom je objavil „Slovence" dne 20 svečana t. I. neko izjavo Mariborskih gg. bogoslovcev kot protest na naš članek „Solnograška univerza in slov. bogoslovci v št. 32. sSlov. Naroda"; spominjajo se še tudi, da nam je po
svoji stari navadi očital »Slovenec* o tej priliki laž, zavijanje, natolcevanje itd., dasi dotična izjava ni niti jedne nadih stvarnih trditev ovrgla, dasi je na prvi pogled že na obliki in vsebini sami bilo videti, da je bila ta izjava le pesek v oči sloveuskemu občinstvu, osobito nSlovenčevimu čitateljem, dasi je ^Slovenec* dobro vedel in znal (pozna vendar nedosegljivo prakso svojih pristašev v fabrikaciji jednakih izjav), da niti ta jako previdno in diploma-tično sestavljena izjava ni prostovoljni izraz mnenja, mišljenja in prepričanja večine mariborskih bogo-slovcev, nego le nlab protest vodstva mariborskega semenišča. Nameravali smo molčati dalje o tej zadevi *), vendar da slov. občinstvo ne bodo imelo ni najmanjšega dvoma, kje je resnica, kje pa laž, zavijanje in hiuavatvo, in v t o 1 a ž b o t i s t i ra g. b o-goalovcem, ki so mor a lično prisiljeni morali podpisati navedeno izjavo, primorani smo, objaviti še sledeče.
Ko je prinesel „S!ov. Narod" uapominani naš članek, bil je ogenj v strehi mariborskega semenišča. Pričele so se stroge in vsestranske preiskave, ker se je sumilo, da je med hogoBlovci samimi pisatelj ali vsaj neposredni inspirator dotičnega članka; žugalo se je celd, da se bodo izključili iz semenišča vsi, ki so na sumu (!), ako ho ne pride na sled dozdevnemu dopisniku. Inkvizicija bila pa je brezuspešna.
Pred vsem pa je bilo treba obligatnega „po pravku", da bi se postivil dopisnik „Slov. Naroda" na laž. Stvaren pupruvek v smislu tiskovne postave bif je seveda nemogoč, ker so bdi naši podatki do pičjce resnični in vsem bogoslovcem dobro znani, in bi se torej nikakor ne dalo dobiti zanj potrebnih podpisov. Pomagati si je bilo torej treba z izjavo. Sestavili so nekateri bogoBlovci, seveda na višji ukaz, neko izjavo, predložili jo v pregled iu odobrenje 8emeniškemu ravnateljstvu iu tam je dobila vsebino in obliko, v kateri jo je objavil BSlovenecu. S to, do cela spremenjeno izjavo prišel je g. semeniški vodja z gg. podvodjo in spiritualom ter sklical v čitaluiško sobano vse bogoslovce. V njih navzočnosti dal je v dolgem govoru naš prvi članek v „Slov. Narodu" pod ostri nož farizejsko-brumue kritike. Na to prečital je buui izjavo z opombo, da je izrecna želja prevzvišenega g knezoškofa (?), da pod* pišejo izjavo ▼ tej obliki vsi bogoslovci, ter končal: Gospodje, torej podpišite! Podpisali so jo drug za drugjm pod osebnim nadzorstvom omenjenih treh semeniŠkih predstojnikov oziroma bogoslovja prLli-sorjev — s kakšnimi občutki, ne vemo; to pa vemo, da kdor bi se bil ustavljal in ne bi bil podpisal, ne bi dolgo več užival zraka v zidov;i mariborskega semenišča. Je li to prosta volja in ni li tu vplivala moralična sila, sodi nuj cenjeni čitatelj sam. Kako »prostovoljna in neprisiljena" je bila ta izjava, kaže nam jasno tudi to, da so isti sami bogoslovci (ue rečemo vsi), ki so morali svojeročno podpisati v iz-javi besede, „da ni nobeden izmej mariborskih bo-goslovcev pooblastil „Slov. Narod", da bi izražal ali zagovarjal njih načela, in da se nikakor ne ujemajo z nazori, ki se razpravljajo v zgoraj omenjenem članku", nam bridko tožili, da uiso vsi iz lastnega nagiba in prostovoljno dotično rajavb pod|iisali, ker jim preseda zavijanje resnice bodisi še ua tako diplotnatičeu način. Vzklic g. semeniškega vodje na g. knezoškofa bil je nepoštena presija, kajti ako ju Preuzvišeni tako željo izrazil, na čemur pa dvomimo, tedaj so ga navlašč slabo podučili iu dopustiti bi bo bil imel priziv „ab episcopo male iufir-mato ad episcopum melius informandum".
To je torej žalostna zgodovina izjave, s katero so nam hoteli „Slovenčevi" pristaši „sapo zapreti", ki pa je le jasen dokaz, da so bile uvodne besede našega prvega članka, da je namreč pomilovanja vredna slovenska mladina, ki ima za vzgojitelje ljudi Mahničevega mišljenja i. t. d. — žalibog le preopra-vičene. Gospdli pa [domine, propitius esto peccato-nbuHJ, ki na takšen način terorizuje in demoralizuje slovensko mladino v dosego svojih strankarskih namenov, svetujemo, naj namesto za bodočo nemško-katoliško univerzo v Solnogradu raje zbira novce za stavbo novega semeniškega poslopja oziroma za popravo in dostojuo ureditev sedanjih starodavnih, rezdapanih in za vedno rastoče število bogoslovcev neprimernih, zdravju učeče se mladine k varljivih semeniških prostorov. To bi bilo zares pošteno in krščansko delo,
*) Dofila bo nam o tej stvari tudi od drugih .stranij zanimiva poročila, a Čakati smo hoteli na svojega napadenega dopisuika. UredniStvo.
Ako bi se zapovedujoči gospo li v mariborskem semenišči zljubilo zopet odgovarjati s kako izjavo ali „popravkom", kar hi nas nikakor no iznenadilo, pripravljeni Brno, če se nam bo zdelo potrebno, prihodnjič še kaj več o teh zadevah povedati; kajti „Narodov" j)oroćevalec, katerega „Slovenčev" dopisnik iz mariborske okolice [vide »Slovenec* št. 45.] baje pogosto vidi zahajati v bogoslovnico in kateri se „uikakor resno v poštev ue jemlje" ima bistre oči in dober posluh, četudi „politične in dogmatiške modrosti svoje" ne mara zajemati iz — „Slovenca". Torej na svideuje. —k.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Gosp. dr. A. Schiff rer, doslej sekuudarii v deželni bolnici v Ljubljani, naselil se je kot praktični zdravnik v Ribnici in prevzame začasno tudi mesto železniškega zdravnika. — Cesar je potrdil \olitev g. Ivana Perdana predsednikom in g. Antona Kleina podpredsednikom trgovinske iu obrtne zbornice v Ljubljani. — Kanonik in apost. protunotarij g. Fran Ko Bar je imenovan Btoinini dekanom Mariborskim.
— (Slovensko gledališče) Kakor smo že naznanili, potrudil se je odbor »Dram. društva" pridobiti za dve predstavi opere „Cavalleria r u-b tican a" odlično pevko češke opere, gospico M fenko Vol nar ovo, ki bode pela kot gost ulogo Santuzzu v četrtek Hi. in v nedeljo 19. t. ta. Gospića Voluarova bila je član češkega narodnega gledališča v Pragi in v Brnu in je zdaj prva dram. pevka opere v PI z n u. Brez dvoma se torej smemo nadejati prav zunimivih gledaliških večerov in izrednega glasbenega užitka. Pred opero se bode predstavljala burka v 1. dejanji »Bratranec."
— (Komers v proslavo zjediujenja hrvatske opozicije v Zagrebu,) ki so ga priredili meščani Zagrebški in vseučiliščniki v nedeljo, bil je upravo sijajna mauifesta'.ija, ki mora vzrado-vati slehernega prijatelja bratskega naroda hrvatskega. Udeležilo se ga je nad tisoč1, osob, da bo prostorne dvorane streljane bile pretesne. Vse navzoče navdajala je samo jedna misel, kar se jo najlepše kazalo v mnogobrojnih, navdušeno vzprejetih zdravicah in govorih. Dr. Rački, dr. Bresztyeu-s z k i in dr. Frank razvijali so v kraBnih govorih program zjedinjeue opozicije. Navdušeno nazdravljal je g. Folnegovič biskujm iS t r o r s m a
j e r j u, dr. A m r u Š dr. Anti S t a r č e v i ć u, dr M a 7. /.ura Čehom, župnik Forko Slovencem i. t. d. Sklenilo se je brzojuvno pozdraviti biskupa S t r o s s m a j e r j a in po deputaciji dr. A. Starčevića. Dalje so se odposlali brzojavni pozdravi klubu neodvisnih poslancev na Dunaji, bratom Slovencem v Ljubljani in mladofeškemu klubu na Dunaji. Obširen dopis iz Zagreba o tej lepi slavil oa ti priobčimo v jutršnji številki.
— (Priljubljen okrajni glavar.) Občinski odbor Turjaški je v seji dnu 12. marca t. 1. zli proti 6 glasom sklenil, da se c. kr okrajnemu glavarju v Kočevju, dru. pl. Thomannuo svojem črsu jiodelieno Častno občaustvo razveljavi in iiue dr. Thomanna izbriše iz zapisuika častnih občanov, vse to v primerno priznanje zaslug, katere si je ta gospod pridobil za okraj sploh, zlasti pa za Turjak. Kondolujemo!
— (Nezadovoljni kranjski Nemci.) V severozahodnem kutnu naše kronovine leži tržič Bela peč, čigar prebivalci so večinoma Nemci. Na slovensko manjšino bc tam nihče ne ozira; v cerkvi so samo nemške prepovedi, v šoli je učni jezik samo nemški, županstvo uraduje samo nemško, državni uradi občujejo z Belopečaui samo nemški, skratka, vse je tako, kakor da stoji Belapeč na peščenih tleh brandenburških. Neznatno številce naseljenih Slovencev 86 ne gane in ne ruši nemškega karakterja tega tržiča, in vender so Belopečani nezadovoljni. Kukor čujemo, mislijo prositi združenja s Koroško in bo se obrnili do koroških poslancev, naj njih prošnjo podpirajo na pristojnih mestih. — No, tako hitro pač ne pojde!
— (Požar.) Izpod Nanosa se nam piše: V nedeljo v jutro po tretji uri nastal je v vasi Malo Ubelsko požar, ki je upepelil v kratkem do cela tri velika gospodarska poslopja, četrtemu gospodarju pa živinski hlev. Pogorelo je mnogo sena, stelje in raznovrstnega orodja. Živeža ni zgorelo, ker se ga le malo kje še kaj nahaja. Da ni zgorela vsa vas, zahvaliti je sosednim občanom, ki so prihiteli ua
pomoč ter uprav obujmo branili in gasili z nenaravno vBtrajnostjo ter zadržali ogenj, da so še pravočasno prihiteli gasilci z dvema občinskima brizgalni-cama iz Hruševja in Landola, potem iz Malega Otoka in iz Hraš. Vrli gasilci so požar popolnoma zadušili, za kar jim izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo za njih trud iu požrtvovalnost. Pogorele] biti so vsi zavarovani, žal, da le premalo. Valed te nesreče prišli bo v ailno bedo tako, da so v resnici usmiljenja vredni. Kako da je požar nastal, se še ne zna. Pričelo je goreti v poslopju, v katerem ni bilo ue ognja ne luči.
— (Ravnopravnost na Koroškem.) Posestniku Jak Hedeniku na Zibpoljah naznanilo je žuj>anBtvo, da je njegova in tovarišev prošnja za slovensko šolo odbita, ker po mnenji dež. šolskega sveta posamičniki nimajo pravice prositi za kako šolsko spremembo Čudno je pri tem le to, da se šolska oblast tu prav nič ne ozira ua željo po-m-mičnth prosilcev, ker se gre za slovensko šolo. Če se pa posamični nwmškutarsk' p ros lci oglašajo proti slovenskim Šolam, tam ;e stvar vsa drugačna in takoj se jim ustreže. Tako se je godilo v Globasnici, Kotmari vesi, Šmhelu in Žabuicah. Kako se opravičuje ta dvo|na mera?
— (Imenovanje n a d š k o i a v Zagrebu) Kakor se jioroča iz Zigreba bode se kotiečno vender imenoval uadšknf in sicer še pred veliko nočjo. Kot resna kandidata imenujeta se vojui škof Belo-potocki in nadškof S-irajevski Stadler.
Razne vesti.
* (Električna žele/,ni ca v Pragi.) ki se je provizončuo zgradila od Bub-mč.a do Belvedereja že pred dvema letoma za čas razstave, dobila je zdaj koncsijo, da sb uredi kot definitivna lokalna železnica.    Cela proga dolgu je ;>oldrugi kilometer.
*(Radeckega m a r Š a I s k a palica) bila je kakor znano, 1 1890 ukradena iz Dunajskega arze-uala O tatovih tega dragocjiifga historičnega komada ni bilo mogoče najti sledu. Z laj pa je ovadil neki kazneuec na Dunaji svojega tovariša v zaporni celici, ki je bnje izvršil tatvino. Deželno sodišče ju dalo zapreti tudi nec^ga kavarnarja, ki je baje posamične dele ukradene palice proda). Govori se, da so se nekateri taki posamični deli našli.
* (Svetovna razstava v Carigradu.) Iz Carigrada se javl|a, da je ministeraki avet predložil sultanu načrt, kako hi se priredila v Carigradu ■vetovua razstava. Turški listi pozdravljajo to misel jako simpatično.
* (Drzna tatvina na železnici) Na železniški progi Lvov-Suczava zagnali bo lopovi težko VVertbeimovo blagajne«, v kateri se shranjuje denar za |>rodane vozne liste, mej vožnjo iz službenega kupeja. Drugi lopovi odnesli so blagajno, katere kliuči so v Lvovu, v bližnji gozd in jo skušali šiloma odpreti, kar j-e jim pa ni posrečilo Blagajna se je našla pozneje sicer poškodovana, a ne odprta v gozdu in ves denar, ki ga je bilo za več tisoč goldinarjev. Vodjo Tlaka in sprevodnika s> zaprli.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zagreb 13. marca. Pri sinoćnjem ko-mersu na proslavu sjedinjenja hrvatske opozicije odazvasmo se dubokoj potrebi i iskrenom čuvstvu hrvatskoga srca, sjećajući se braća Slovenaca, to im u ime i po zaključku komersa šaljemo iskreni bratski pozdrav, želeći im najsjajniji uspjeh u požrtvovnoj i neustrašivoj borbi za domovinske svetinje! Odbor.
Dunaj 14. marca. Cesar se vrne najbrž pojutranjem zvečer. Na potu obišče princa Leopolda v Monakovu in nadvojvodo Franca Salvatorja in soprogo v Lichtcneggu.
Dunaj 14. marca. Splošno se govori, da odstopi moravski namestnik LObl, na njegovo mesto pa da pride trgoviuski minister Bacquchem.
Praga 14. marca. Ministarstvo razpustilo češko dijaško društvo „Sazavaua, češ, da je zakrivilo lanske izgrede v Jihlavi.
Budimpešta 14. marca. Začetkom meseca maja vozil bode v Rim velik ogerski romarski vlak, katerega se bodo udeležili mnogi škofje in magnatje pod vodstvom primasa Vaszarvja.   Ta bo magnate predstavil papežu.
Berolin 14. marca. Cesar Viljem in cesarica se peljeta v petek v Rim, da prisostvujeta srebrni poroki kraljevske dvojice italijanske.
London 14. marca. Gladstone nekoliko obolel, baje za influenco.
Tujci:
13. marca.
Pri Hffcllčli Rosenthal, Schwarz, Herzel, Reieh, Fi-seher, SchOnberger, Gruber, Singer, Almer s Dunaja. — Stebek iz Hrna. — Maurer, Schwarz iz Gradca. — Bartoš, Jančak, Rozatzin iz Prage.  — Rozman iz Rudolfovega.
Fri Slonu t Baroch, Luhel, Ilabiger, Breuer. Reinnr, Koob, Hanaeli z Dunaja. — Wild, Somek iz Gradca. — Lorenz iz Kočevja. — Beniger iz Kamnika. — Ilultai iz Velike Kaniže. — Kuralt iz Zagreba.
i'n I u/li«'m kolodvoru : Steiner iz Trsta.
Pri avatrljMkem «eH»r|n: Schreiber z Dunaja. — Maka iz Kranja. — Kos iz Bohinske Bistrice. — Pnnn iz Vipave._
I mili so v IJiil>ljani:
13. marca: Florjan PodsedemSek, umirovljeni uradnik, 83 let, Parne ulice št. 15. pnminionla. — Karol Desch-111:11.. gostilničarjev sin, 1 mesec, Kurja vas št. 17, boljast. V deželni bolnici:
12. marca:  Marija Gajger, gostija, 80 let, marasmus
senihs.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas ona- ' Stftnje barometra zovanjn „ ■       v mm.		Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. marca	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	740 2 mm. 738 6 mm. 788*6 um	— 0 8° C 11 ti" C 7 2° C	si. zali. si. jzh. m jug	jasno jasno jasno	0 00 mm.
Srednja temperatura K3 , za 3T>° nad normalom.
ZD-CLon-GLjsl^SL "borza
dne 14  marca t. 1.
včeraj
Papirna renta.....gld. 989(1
Srebrna renta.....„ 98'70
Zlata renta...... „ 11710
4°/0 kronska renta ... „ 9S9."> Akcije narodne banke . . „ 988'— Kreditno akcije    ....     „ 34F70
Lordon....... „ 121*16
Srebro.......„    —*—
Napol........,      963 V,
C. kr. cekini..... „ 5'72
Ncmfike marke     ....     „ 59'30 470 državne srečke iz 1. 1854  .   250 gld. Državno srečke iz I. 1864    .   .   100 ,
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska papirni renta 6°/0.....
Dunava rcg. srečko 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4' ./'/" zlati zast. listi .
Kreditne srečke...... 100 gld.
Rndollbve srečke.....10 „
Akcije anplo-avst. banko . 200 „
Tramway-diuSt. velj. 170 gld. a. v. .   . .
- danes
- gld. 98-5*5
- „ 98-75
- ■ 117-16
- „ 9695
- „ 987*—
- _ 345-40
- n wi;i6
- I      9 63»/,
- . 672
- . 59-327, 147 gld. 75 kr. 197
115
129 119 198 25 157 249
25 45
25
50
50
Deželno-redutna dvorana. | C. b. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Zadnja predstava
jutri v sredo dne 15. t. m.
OSMOS
(Tresoljni svet).
Javno skazovanje velikih električnih prekrasnih slik
(550 štirjaških čevljev velikih) po
profesorju Albusu.
Vspored:
Električni velikanski drobnogled. — Nevidni svet. — Nor-denskjoldova ekspedicija na severni tečaj. — Potovanje po Švici in po Italiji. — Potovanje okolu zemlje z bliskovnim vlakom. — Serija mojstersko izdelanih plastičnih sknlptur.
Cene prostorom:
Resorviran sedež 1 gld., parketni sedež 60 kr. — Ustopnina v parter 40 kr, na galerijo 20 kr.
Začetek popnlitdanski predstavi ob 4. uri   konec ob 6. uri.
večerni „        „ 8.   „      ,      , 10. „
Blagajnica se odpre jedno uro pred začetkom vsake predstave.
Predprodaja vstopnic dopoludne od  10 — 12 ure le pri blagajnici v redutni dvorani. (263—2)
TJ" c t el -n o tt-lj e -n. o letet 3.SE5S.
% Anton Maček i
^ tovarna slamnikov ^
1 v Domžalah pri Ljubljani ^
priporoča vsakovrstne (252—6)
i slamnike
Is domače in tlijo i-tltimo in prevzema
^     popravila po najnižji ceni. §
Izvod iz voznega reda
voljavnegra od x. olctolora, 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi ozna-čeni so v srednjeevropskem <aaa.
Odhod iz IJubljane (juž. kol.).
Ob 6. nrl 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. uri 55 min. predpoludne oBebni vlak na Trbiž, Pontabd. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnoirrad, Inomoat, Pariz, Lino, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draži tune,  Dunaj vi a Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. url lO min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via
Atnetetten, Draždanj, Prage, Francovih vargv, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linča, Ischlja, Ljubim, Colove«, Franaons-teste, Trbiža.
Ob 4. nrl 65 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubua, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Tibiža.
Ob 9. uri 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubim Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod lz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. uri 16 min. zjutraj v Kamnik. 2.    ,,   10   ,,    popoludne v Kamnik. „ 7.    ,,  OO   ,,    zvečer v Kamnik.
Prihod v LJubljano (drž. kol.)
Ob   6. nrl 35 min. zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   06   „    dopoludne iz Kamnika. ,,   O.   ,,   20   „    zvečer iz Kamnika.
Sredoje-evropBki čas je krajneum času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—55)
AGG8
5ECH %aiu>i«t
-------------- za Julie
je interesantno novo živilo iu bo dobiva v steklenicah od 45 kr. naprej pri Ivana E. WutBchcr-ja nasledniku: Viki. Selil fler-Ju. (21)
Učenca
ki je vešč slovenskega in nemškega jezika, lepega vedenja iu dobrega zdravia, vzprejme takoj
Fran 2^oj (274-1) trgovec, Travnik pri Rakeku.
Št. 442.
(278-1)
IIli«'* 524- mar« u 1H1I3 tlopol ml n«* ol» lO. url vi šila se bode miline ud o ilružbu za oddajo na 8188 gld. 71 kr. proračunjenih del v nekdanjem vojaškem oskrbovalcu pod tem pogojem, da se delo takoj prične, ko no zadobi od vidje oblasti potrjeoje in da se dovrši do 1. julija 1893 io da vzame zakupnik mater jal, ki ga je nl-čina že preskrbela zu njeno ceno v račun in da občina ni na najnižjo ponudbo vezana in se bode delo sprva posamezno in potem skupno izkltcnlo.
Izklicne cene so sledeče:
1. )   Zidarsko s težaškim delom........... 3143 gld. 21 kr.
2. )   Kamnoseško delo............... 191 „   60 „
3. )   Tesarnko delo    .  ............... 568 ,   18 „
4. )   Mzarsko delo................. 1744 „   74 ,
5)   Ključavničarsko delo.............. 1558 „   40 „
6. ) Mazarsko delo................ 172 „ — „
7. ) Steklarsko delo................ 184 „ — „
8. ) Lončarsko (pečarsko) delo............ 496 „ — „
9. ) Slikarsko delo................. 130 „ 58 „
Vzprejmo so tudi postavno kolekovane pismene ponudbe do 10. ure, to je, predno se prične ustna dražba.
Dražbeni pogoji, vsled knt^iih mora vsak ponudn k položiti 10°/0 vatli j predno se dražbe udeleži, načrti in stroškovnik bo v uradnih urah pri mest-□ ni županstvu na razpolago.
Mestno županstvo Novo mesto
dno" 11. marca 1893.
Župan: I^erlro-
k
seji občnega zbora
okrajne posojilnice v Ljutomeru.
Dnevni red:
1 ) Poročilo nadzorništva o račuuu za leto 1892.
2 ) Izločitev udov.
3. ) Volitev načelnštva.
4. )        „ nadzormštva.
5. )       „      e^nilne komisije,
6. ) Kazni predlogi.
Seja Je na ovetuo nedeljo, to Je dne 26. maroa t. 1., v iolikem poslopju v Ljutomeru in ae za&enja ob 8. uri predpolndnem.
V Ljutomeru, dne" 25. februvarja 1893.
(270) Mavnatelfstvo.
Št. 4883.
Razglas.
(277)
Podpisani magistrat naznanja, da je kužna bolezen na gobcu in p ar ki jih v mestnem okrožji popolnoma ponehala in da so se zaradi te bolezni upeljane veterinam o -policijske odredbe razveljavile z denaSnjim dnem. g
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 8. marca 1893.
posojilnice v Črnomlji
registrovane zadrug-e z neomejeno zavezo
za osmo upravno leto 1892.
X m. e t 3 e
gld. kr.
Inventar ........
Dana posojila......
ZaoBtale obresti......
I*ri dragih  denarnih zavodih
je naloženo......
ObrcHti od deuarja, naloženega
pri drugih denarnih zavodih
za leto 1891......
Obresti od donarja, naložonoga
pri drugih denarnih zavodih
za tetO 18(J2......
Tožbenih Iroškov imajo stranke
povrniti........
Vrednost tiakovin (knjižic, ine-
njic, dolžnih pisem) . . . (Gotovina dne 31. decembra 1892
308 —
160686 6fl 464 83
18500,
^19
50
704 23
mg8
M BO 4l58in3
175418 20
Dolgovi
Blil. kr
3084
802 zadružnikom 1542 deležev
po 2 gld........
Novzdigneni deleži od v prej-snjih letih izstopiviih 13 dru štvonikov, tu sicor 13 deležev po 2 gld.......
Hranilne ulage......161427
Kapitalizovane obresti od hranilnih ulog.......
Prodplacano obresti za 1. 1893 Nevzdigneno dividende od deležev .........
Ustopnina (2a rezervni zaklad) Čisti dobiček.......
26	—;
161427	52
1 6270	nt;
1606	07
440	12
182	
2381	6:1
175418.20
II
Anton Jeršinović 1. r,
ravnatelj.
Martin Malnerlč 1. r.,    Avgust Kune I. r,    Franc Šusteršič 1. r.,
odbornik. odbornik. odbornik.
Franjo Šetina 1. r.,
(258—2) računski pre^ledovalec.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.