JMru|a talila. 418. stevniu. V UoMjmt, v ntote. hi ZS. Bovenbn 1910. Cou 4 vlmje. UtBlk XU!L Jntranfa izdaja w Lfukliamls vse leto...............K lfr— pol leta.............. . .i 6*— Cetrt leta...............w 3'— na mesec...............». t*10 Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi te ne mtajo. Uredništvo: Koaflovi ulica št. 5, (t prltličjn ie?t), teleta it 14. Izhaja ¥sak dan potraj. Fmumsm itovllka 4 vinari«. bueriti: 65 «mm široka petit vrata U vin. Pri većkntni Inacrdji po dogovoru. Na pismena narottla brez istodobne vposUtve naročnlne se ne oiira. J«traaja ftzAa|a po »o*tl sa Avttro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9-— četrt icU...............„ 4 50 na mesec.................1 60 Za inozemstvo ćelo leto.........„ 28 - OpraTiiitto: Kuflova alica 5, (spodaj, dvoriiče !evo), telefon It. tt. Najnovejse vestL — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu11. Državni zbor. S. — Dunaj, 26. novembra. V včerajšnji seji ivoslaniske zbarnke se je nadaljcvala debata o draginj^kcin vprašanju. Trgovinski minister di. Weisskirchner in 4 govornik i poslanci in sicer poslaiiec Urigorovic i, poshuiec dr. S c li ii p f e r , poslanec i. i e b e m a n n in poslane*' JE r b so posegli v debato. Mnogo poslušaleev je imel zlasti gospod minister dr. \Veisskirehner. To da tišti, ki so pri-čakovali, da je dr. Weisskirelmer oni poklicani faktor, ki bo branil in varova I interese trgovine in industrije, oni, ki so pričakovali,da bo podal jasno in odločno voljo vlade, napraviti že vendar enkrat koture neznosnim draghijskim razmerain ter da bo vlada pred vsem nastopila dosledni oster boj zoper socijalno toli škodljivo draginjo mesa, so bili z dr. Weiss-kirehnerjevim nastopom in govorom naravnost razočarani. Po dolgi, jako neplodoviti jtolfiniki hi debati s soei-jalnodemokratskim poslancem Gloek lom se je pecal ekseelenea trgovinski minister z draginjskim vprašanjeni ter je vse zahteve, ki so bile dosedaj izrečene, odnosno izražene glede od-prave draginje, označil za več ali manj neizvedljiva sredstva, od kate-rih po mnenju trgovinskega ministra nobeden ne more priča kovati poseb-nega uspeha in ki tuđi ne morejo pri-nesti definitivnoga zboljvšanja seda-njih neznosnih draginjskih razmer. Ali eno je po mnenju g-ospodu trgovinskega ministra potrebno, namrec dvignonje živine v inozemstvu. Kcr i»a bi do dosege tega od naših agrar-i'ov toli zaželjenega smotra vend«r le poteklo malo preveč časa, je vlada ii ilostno pripravljena, zavzeti se za uekatere nasvete in se z njimi baviti, to je pred vsem pecati se s temeljitim viudijein, kako spopolniti v tem oziru trgovinske pogodbe z balkanskim i 10.000 kg, mesti Lvov in Trst pa po 15.000 kg argentinskega mesa. Velike nade stavi trgovinski minister v aprovizirano centralo zaživi-lio, ki je že aktivna, ki pa do danes &* ni razvila svojega delovanja in ni mogla vplivati na znižanje mesnih cen. Naši agrarci ne smejo spričo ta kega govora zastopnika naše trgovine biti vznemirjeni, da je ta govor trpel vsled medklicov, ki so padali kakor toča in da se je sprioo teh izva janj vnela v včeraišnji zbornični seji pravcata besedna bitka. Trgovinski minister je končal .<;voj govor po starem načeln »duleo rum utile« in dal zbornici pedagogi-ške nauke, naj se z vso vnemo loti vprašanja avstrijsko - srbske trgovinske pogodbe, ki naj bi bila prvi korak k aboljSanju današnjih avstrij-fckih draginjskih razmer. Pohvalo za svoja dolgovezna pogajanja je gospod trgovinski minister žel le pri agrarcih in karakteristično je, da nm je k tem njegovim izvajenjem kot prvi čestital ne niski iiacijonalee dr. Stolzl. Izmeti ostalih govornikov se je kršćansko - socijalni poslanet* dr. Schopfer zavzemal za to, da srne biti uvoz argentinskega me*sa do voljen najdalje do 31. decembra 1911. Poslanec dr. Liebemann je zahte-val uvedbo stanovanjskega nadzor-stva ter polemiziral s trgovinskim ministrom dr. Weisskirchnerjem. Seja je bila zaključena ob polu 5. Prihodnja seja je danes. Razmere pri primorskih u rad ih v dr-žavnem zboru. S, — Dunaj, 26. novembra. V današnji seji državnega zbora bo vlo-žil poslanec Spinčić nujni predio^: ^rlede razmer pri primorskih uradih. Poslanec Spinčić bo v svojem pred-logri statistično dokazal jezikovno ne-zmožnost ogromne većine primorskoga uradništva, ki upravlja in sodi slovansko ljudstvo, ne da bi znal:> kak slovanski jezik in vedno vedelo za njegove potrebe. Odsek za reformo državno-zborskega poslovnika. F. — Dunaj, 25. novembra. Odsek za reformo drzavno-zborskega poslovnika je imel včeraj sejo. Poro-čevalec dr. Steinwender je predložil svoj predlog, da naj se doba doseda-njega pošlovniškega provizorija po-daljša za eno leto. Poslanci Choc, Le-vicki in Wolf so govorili proti temu predlogu. Poslanci dr. Adler. Perns-dorfer in Conci so bili za predlog. Poslanec Bielohlawek se je zavzemal za omejitev časa posameznim govornikom. Končno 9e je debata prekinila in se nadaljuje v sredo, da med tem časom k tem vprasanju vse stranke lahko zavzam* jo svoje stališče. Predsedništvo proračunskega odseka. Z# — Dunaj, 25. novembra. Nein-ci, ki so se že zedinili na zopetno kandidaturo poslanca drja, Chiarija za predsednika proračunskega odseka, so zahtevali, da naj poslanec Mastal-ka, ki je podpredsednik tega odseka, takoj skliče odsek k seji. Poslanec Mas talka pa tega ni hotel kar meni-nič tebinič storiti in sicer z ozirom na to, da je sitnvacija danes še nejasna. Jugoslovani še nišo storiii de-finitivnega sklepa glede vprašanja italijanske pravne fakultete, ki je na dnevnem redu proračunskega odseka, in tuđi Ćehi so sele včeraj imeli konstituiranje predsedstva enotnega češkega kluba. Nemci seveda teh oka-liščin ni kakor ne marajo priznati za merodajne ter groze, da bodo ćelo za-devo spravili v plenum državnoga zbora ter potom sklepa prisilili po-slanca Ma£talko, da skliče v najkraj-šem času prvo sejo pporačunskega odseka, v kateri se vrši pred vsem volitev načelnika. Dra^injskl odsek. S.__DnnaJ, 26. novembra. Dra- ginjflki odsek je v TČerajSnji svoji se- ji sprejel predlogr, da naj se dovoli uvoz mesa, s 24 glasovi proti 17. Predlog, naj hi bil do voljen neomejen uvoz mesa, je bil s 26 glasovi proti 10 odklonjen. Nadalje je bil sprejet predlog, da naj se dovoli uvoz ar^en-tinskegći mesa hk do ^1. decembra 1911, kakor tuđi j>redlog". da naj bo odpravljena carina na ine*so in da naj se vlada ozira pri razdelitvi mesa, odnosno pri 41 oba vi urj^entiiiskeira mesa tuđi na manjša mesta. Socijalistično - politični odsek. F. — Dunaj, 25. novembra. Soci-jalistično-politični odsek je v svoji včerajšnji seji razpravljal o zakonu proti pijancem. Zlasti živahna debata se je razvila glede § 21. Volitev predsednika enotnega češkega državnozborskega kluba. S. — Dunaj, 26. novembra. K^-kor smo že v snočnem našem listu po ročali, je \-zbudila kandidatura dr. Kraniara za predsednika enotnega češkega državnozborskega kluba, katera volitev bi se imela včeraj po-j.>oldne vršiti, mestoma odpor pri drugih čeških strankah, zlasti pa pri čeških agrarcih. Volitev predsedni-stva se je zaradi te^ra zavlekla do pozne .večerne ure. Takoj v začetku seje se je od izven mladočeških po-slancev po posredovanju poslanca Izdržala začela agitacija za predsednika bivšega ministra dr. Fiedlerja, ki je tuđi Mladočeh. Pri prvi volitvi je bilo nato oddanih za dr. Kramara 20 glasov in sicer vsi mladočeški glasovi, za dr. Fiedlerja pa 52 glasov. Dr. Fiedler je izvolitev odklonil. Nato se je vršila drug-a volitev. Oddanih je bilo 17 praznih grlasov, en ^rla^ z!\ dr. Kramara i 11 52 7x>pet za dr. Fiedlerja. Tuđi to pot je dr. Fiedler izvo litev cnlklonil. Sc»ja se je zato prekinila in začela so se pogajanja med po-feamezninii srrankami prletle enotne kandidature. Končno je pre-dsedst\v mladočeškefra kluba dovolilo, da srne sprejeti dr. Fiedler predsodstvo enot-ne^a českeka kluba, na kar je bil dr. Fiedler tud i sog'lasno iz voljen za predsednika enotnejra češkega kluba V svojem zahvalnem govoru je dr. Fiedler pondarjal, da hoče vsekdar ne voditi strankarsko, temveč klubovi., skupno, enotno češko politiko. Dr. Kramar je vsled dejstva, da je pri včerajsnji kandidaturi za predsec!-stvo enotneira češkejra kluba prona-del, popolnoma potrt. Izjavil je: »Danes je za me najnesre-čnejši dan moje-ga življenja!« Dr. Kramar tuđi ni od-pofllan v parlamentarno komisijo če-škeg'a kluba. To je prava t ragi ka tepra moža, ki si je pridobil nevenljivih za-sln«- za češki narod. Zvi&anje tarifov juine šelnnlee. SL — DanaJ* 25. novembra. Včeraj popoldne se je vršilo sborovanje poslanoev iz okrajev, po kmterib tete južna železnica, v zadevi svitanja tari fov južne ieleznice. Bil ja navzoč tuđi železniški ministar Wrba. Od slovenskih poslanoev je prisostvoval seji edino poslanec Koćevar. Posa-mezni ndeleženci so se utemeljeno pritoievali nad visokimi tovornimi tarifi južne železnice ter opravičeno poudarjali, da sanacija južne železnice nikakor ne srne biti izvršena le z denarjem prebivalstva onih okrajev, skozi kutere teče južna železnica. — Vlada naj na vsak način nadaljuje pog-ajanja z južno železnico, da se vsaj na neprijeten način ne bo obču-tilo posledic zvišanih tarifov južne železnice. Vladni zastopnik je izjavil, da bo zvišanje tarifov južne železnice trajalo do leta 1917 in da po-menja to okroglo petmilijonsko obre-menitev okrajev, po katerih teče južna železnica. To vprasanje se. bo se temeljito obravnavalo v seji železni-škeg-a sveta, katera seja je sklieana za torek 29. t. m. Položaj na Hrvačkeni. T. — Zagreb, 25. novembra. Kot formalni odgovor na spravni predlog, ki so ga priobčile »Narodne Novine«, vladni organ bana drja. To-lna^ića, izji»vlj;i včeraj lirvoško-srh-ska koalicija, da je bila dolžnost bana drja. Tomašiča brez vseh pogajanj stopiti pred sabor in tam za sebe za-htevati indeniniteto. Po]K>lnoma abnormalno je, če sedaj ban izjavlja, da bo sklical sabor še-le tedaj, kadar ne bo nikakih težkoč več. Tako insi-nuvaeijo koalicija zavraČa in konstatira, da je edini krivec sedanjib razmer na Hrvaskem hrvaški ban, ki ni pravoča^no ]>odal iiu'emnitetnega predloga in ki se tuđi drngače ni po-trndil, da ne bi nastopilo na Hrvaš-kem ex-lex stanje. Ban dr. Tomasić je — kakor se sedaj poroča — sedaj že opnstil svoj nacrt, obravnavati 8 koalicijo o pogojih vstopa koalicije v vladno večino ter je jK>veril to nalogo svojemu osrednjemu klubu. Ta klub se bo pečal v prihodnjih dneh z vpra-šanjem, kako najde neko formulo, na podlagi katere bodo pogajanja mo-goča. Predsednik avstrijske^a »Flotten* vereina — odstopil. Z. — Dunaj, 25. novembra. Dose-danji predsednik avstrijskega »Flot-tenvereina« baron Chiari je odetopil. Baje se je to zgodilo z ozirom na izraženo grožnjo eesarja, ki ni ino* gel trpeti hujskajooega Chiarijevega delovanja. Dr. Kramareve slavnosti« T. — Pra|ra, 25. novembra, Sedaj se je določil program za slavno-sti, ki se bodo vršile v proslavo dr. Kramareve 501etnice. 26. decembra se vrši veliko zborovanjo v Pragi, na katerem bo prosi a vi jal dr. Kramareve zasluge dr. Škarda. 27. decembra je v iofinskih dvoranah na 2ofi« nu velika sla\*no8t pod protektoratom praškega župana. Ceftl antimiliUrlgti. P. — Mlada BoleaUva, 25. nov. Včeraj je bilo izpuščenih iz zaporov nedavno aretovanih 16 mladeničev, ki bo bili aretirani radi antimilitari-stiine propagande, in sioer na intervencijo čeških radikalnih poalancev pri jufitičnem ministru. Dr. Hiiiković o veleizdajniškem procesn. Dr. Hinkovie, glavni zagovornik zaradi veleizdaje obloženih Sr-bor v Zagrebu, priobčuje ta-le zani* niiv članek t »Hrvatskeni Pokretu«: Prvd moje čustvo, ko šem izve-del za abolicijo, je bilo ogonVnje proti Toniasieevi vladi, na katefe predlog je bila izdana kraljeva odredba in katera tuđi nosi vso odgovornost sanjo. Prepričan som, da je t& čudtvo delil z mano vsak pravilnik, ki ja spremi jal ne samd 53torico narodnih naših nuičertikov, marvefi z njim i ves hrvački in srbski narod na skupnein jim trnjevein }K>tu na Kalvarija. Z abolicijo je ustavljeno daljnje postopanje v »veleizdajniškem« procesu. Abolicija je kakor amnestija, milost. Pomiloščenje znaci, da je bil dotičnik že pravomoćno obsojen, abolicija pa pripusča njegovo krivdo ali tuđi njegovo nedolžnost. In za to je iahko abolicija zelo problematični milost. Ko je državni pravdnik pri »vele izdaj-niški« razpravi končal svoj, to je dr. Kr^njavega zaključni slov, čeprar poslanik prrof Forpraeh je plačeval in imel v svoji službi falsifikatorje dokumentov, s katerimi bi se naj bile dokazale ne samo revolucijonarne težnje kraljevine Srbije proti naši monarhiji, marveč tuđi veleizdaja glavnih predstavi teljev hrvaškcpra in srbskeera naroda, za katerih žrtev so bili proglašeni in obsojeni naši obtoženci. Bavil pa se je gTof Forjrach s tem plemenitim j »oslom prav v ti-steni času, ko je zatrjeval mojemu prijatelju dr. Srerjanu Budisavljevi-ću in meni ob priliki, ko sva ga m*>-seca jimija prošlega leta posetila v Belgradu, »da na teritoriju zemelj ogrske krone ni iredentizma.« Grof je govori 1 resnieo, zakaj iredentizma res ni, toda on je ire- dentizeni umetao ustvarjal, oziroma ga pomagal u&tvarjati. La virite est ea marahe, je refccl svojeoasno Zola glede Drevfuaoveffa procesa. Tuđi ini labko rooemo, d» je rcanica na potu — vkljub vsem v kulturnim svetu nečuvenim inahina-tiijam, s katerimi so s kusali na patu vstaviti resnieo. Korakajoč naprej, je raskrinkala krive priče ter stopila na lažnjive dokumente, kupljene 8 težkimi tisoča-ki ljudskoga denarja . . . A sedaj, ko se je vse odkrilo, se-daj prosijo oni državniki, ki so frivolno in cinično gledali, kako se toliko nedolftnih ljudi mefo v je-č> in kako pokajo vsenm narodu kosti od infamne »armature«, sedaj prosjaeijo ti državniki brez dovolje-nja in proti volji tistih, ki se jib tiče, vladar ja milosti — za sebe, hoteč s tem vreči kopreno pozabljenja preko vsega, kar so zakrivili — oni. Tragika abolicije je v tem, ker pusca na vsem narodu suni veleizdaje. Čez leto in dan, jutri že Iahko zno-va pri eno preganjati ljudi radi istih »pojavov«. Veleizdajniski progoni bodo se nadalje viseli kot Damoklejev meč rad vsem našim narodom. Toda ali naj ostane junaštvo bivših »veleizdajnikov«, solze njihovih rodbin, trpljenje vsega naroda popolnoma izgubljeno? Mislim, da ne. Naši prijatelji »veleizdajniki« nišo potrebovali milosti, marvec pravico. A te pravice jim nečejo dati. Toda će tuđi se jim pravice ne da, si 1k> le-ta sama z elementarno silo priborila veljavo. Jaz verujem v boga, torej v pravico. Zato se naj nas i narodni mučen i-ki tolažijo z mislijo, da so s svojini trpljenjem vzgojili biljko, ki je ^edaj vzrastla do take visine, da vS svoji mi vrhovi oseneuje ves Balkan, vse zemlje, kjer žive Hrvati in Srbi. Prav ono, s čemer so nas hoteli razdvojiti, je ojačilo in ukrepilo v nas prepriča nje o našem narod ne ni edinstvu in o skupni naši kulturni bodočnosti. To je ona velikanska revolucija, ki jo je poklical v življenje ne »Slo-\ enski Jugr«, marvec »veleizdajniški« 1 roces v Zagrebu. Kakor sem, pišoč te vrste, po-ni a kal pero v ogorčenje, tako- pra od-iapram z nado v boljso narodno bo-dočnost. Preobilica ali pomanjkanje avskul-tantov? Nedavno tegra smo javili, da jo hotelo pri tukajšnjem sodišču vstopi ti v sodno prakso več absolviranih pravnikov Slovencev. Provšnje vseh teli pa je justična uprava odklonila, čes, da je status pravnih praktikan- tov in av^kultaniov pri ljubljanskem deželnem eodišeu že popoln. Mi smo že takrat izraaili svoj dvoni, da bi bilo tako, ko vendar veuio, da se na pri-mer na Stajer^kein vzprejemajo pravni pratktikantje Nemci neouieje-no v aodno aloibo ne glede na statua. In da je aklieevanje na status v Ljubljani samo izgovor, da ni treba &pre-jeti v sodno službo Slovencev, o tem umio se imeli priliko prepričati vče-raj. Ob določeni uri bi se morala vršiti neka obravnava.Toda tarazprava, ea ob napovedanem oasu ni mo^la vršiti samo zbog tega, ker ni bilo nn raspolago nobenega lapisnlkarja \e&. Jamo je torej, da na ljubljanskom sodidču nimajo v izobilju pravnih praktikantov in av»ku!tantov, mar-več nasprotno, da jih naraviiost pri-inanjkuje. A vkljub teinu si justična uprava upa trditi, da ima v Ljubljani ie dovolj avskultantov in pravnih praktikantov. Opozarjamo na to dej-stvo slovenske poslanee. Ven h tujci! TTprizorite\^ dramoleta pcnl tem naslovom je prepovedaiia. Kje! Vsakdo bo «i pač mislil, da v Ljubljani. Ne, v Zagrebu. V nedeljo pra-znujejo v Zagrebu [>etdesetlHtnk»o, odkar se je vrSila v Zagrebu zadnja nemška gleclališkn predstava. V proslavo tega dogške slavnosti, navzamejo ])rotinemskega duha v — Zagrebu. Rožna dolina ali Rosental? Te dni je vladal na ljubljanskem sodišču velik strah. Nastopil je nara-reč vrhovni kurator Ijubljanskega sodi^ča, dr. Eger, da varuje pred slo- venskimi preterzijami ugrožene pravice »nemškega naroda« na Kranj-6kem, dokler ne nastopi svojega me-8ta predsednik Elsner. Zgodilo pa se je to tako-le: Sodišoe je izdalo neki sklep, kjer je v nemškem tekstu označeno hivaliAee dotične stranke Rožna dolina. Ta »klep je dobil v roke vele-moini dr. Eger, ki se je vslcd tega silno razljutil. Mož je v sveti ogorčenosti iekel na sodiiie ter energično protestiral proti tenau, da se nn nedopušten način sloveniiirajo — ne naška imena. Njegovo robantenje je se-veda povzrotilo na sodiiču velik strah, saj m& v^, dm je dr. Eger že zdavna ^rrhovni kurator nm ljubljanskem aodiččn. Kakor čujemo, je dr. Eger nato vložil še pismen protest proti naniibljeneinu sloveniziranju — nemških krajevnih iuien potoni sodišča. Mi bi dr. Egerja samo vpra-šali, kdo ražen pećice kazinotskih fa-natikov ve v Ljubljani in okolici, da leži v neposredni blizini Ljubljane kraj, ki &e imenuje »Rosental«! Nih-6e! Pač pa pozna vsako dete v Ljubljani Rožno dolino! K Audrettovem konkurzu. Pišejo nam: Edmund Andretto, tovarnar .salani na Viču, je dne 19. t. in. dojx>«lal v Logatin; go^p. P'ran«; Korenčanu, me-sarju, nekaj denarja, kot na račun Korenčanove terjutv.\ za ostanek računa je pa doj>o«lal Andretto gosjxxiu Korenčanu izgotov-lj< no in podpisano menieo za go^p. Maksa Japla. Kot žirant je jkkJ pisan Andretto. Korenčan je donoslal d*>-tično rnenico Maksu Ja^lu, naj jo \Ax\\nse. Japel je poslal Korenčanu menieo nazaj z dostavkom, da ne pod piše menice, ker njegova tvrdka ni bila že pet let v nobeni kupčijski zve-zi z Andrettom. To je Andretto storil tik pred svojim konkurzom! Zagonetna prirodna tvorba na drevesu. Pod tem naslovom priobčena no-tica g. A. Šantla v .št. 413 »Slov. Naroda«, spominja me na več podobnih tvorb o^>bito na bukovom drevju. Tako se n. pr. nahaja v »Bilnki \(yzi< pri Prestranku na Notranjskem pn*-cej debela bukev, ki se približno en meter nad zemeljsko površino doli v dva izrastka. Ta dva izrastka, ra^te-ta potem jvosameziio ter se dva,do dva in jx>l metra višje zopet zdruiita ^ tno samo deblo. Tukaj«nji domaćim prii>ovedujejo tuđi o mnogih bukvah rastooih v enem deblu, dočim ,sta iu korenik ven rast li dve dehli, tako da tvori drevo obliko mostu, na katerega oboku raste drevo. Kot lajik ni razh; gam tak ]X)jav, kakor sledi: Iz voiln ravnih korenik pod zemljo j>oženete vsporedno dve debli, in samo ob Kebi umevno navzdol tuđi nu\i>ične korc-nike. Voda, veter, osobito naša bur-ja , seveda na ug^ti ko LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) V trenotku, ko je Elvira zaprla svoja vrata, je Sancin už^al električno luč, ki jo je bil prej ugasnil in na stežaj odprl vrata. Svetlin je ostrmel. Bil je v tako Bilni zadregi, da se ni mogel premak-niti. Stoječ tik Elvirinih vrat je gle-dal na starega gospoda, kakor bi ne inogel verjeti svojim lastnim ocem. Gospod Svetlin — prosim za kra-tek pogovor! Stari Sancin se je imel že zepet popolnoma v oblasti. Miren je bil in bladnokrven, kakor v trenotkih, kadar je sklepal velike kupčije. Prosim, goepod Svetlin . . . Zapovedujoče se je to glasilo in energična je bila gesta, s katero je pokazal stari gospod, naj Svetlin vstopi. Kaj želite, gospod Sancin! Svetlin je vstopil, stari gospod je zaprl vrata. Sedite, gospod Svetlin. Zdaj je tuđi Svetlin že prema-gal svojo zmedenoet. Oba sta čutila, da je v teh kratkih trenotkih v nj iju arcih nmrlo vse. kar ju je doslej vezalo. Zavedala sta se, da sta si postala tujca, ki drug drugemu ne priznavata nobenih drugih pravic, kakor vsakemu tujcu in čutila drug proti drugemu samo tište dolžnosti, ki jih nalaga dobra vzgoja. Gospod Svetlin, je stari gospod z dostojanstveno slovesnostjo ogovo-ril svojega zet.i. Želim vani povedati svoje mnenje « teon, kar sem videl in spoznal in vam povedati, kaj iz tega zame sledi. Poslušam, gospod, se je oglasil Svetlin in prekrižai roki na prsih. Iz vašega obiska pri moji varo-vanki v pozni noćni uri, ko nobeno pošteno dekle ne sprejema moških obiskov, izhaja čisto jasno, da imate z Elviro ljubezensko razmerje. Ker jaz v svoji hiši ne dovolim niti svojim poslom takih razmer, je ob sebi umevno, da kaj takega tuđi vam in moji varovanki ne dovolim. Umejem vaše stališče, je dejal Svetlin, a dovolite, da tuđi jaz po-vem . . . Poaneje, ako vajfci je drago, ga je prekinil stari gospod. Torej: nedovo-ljena ljubezenska rasmerja nišo pod mojo streho nikomur dovoljena. A kar je se huje, je to, da ste vi, kot moj zet, pozabili na vse otire, ki ste jih dolžni ne le moji osebi, nego tuđi moji časti. Zapeljali ste mojo varo-vanko in prepričan sem, da ste jo zapeljali že ko je živela vaša iena. Po večmesečni odsotnosti ste se vraili sele včeraj zvečer, a Elvira vam je se to noč odprla. To pač priča, da sta že davno domenjena, da to ni bil vaš prvi obisk v njeni spalnici. Iz tega pa sledi, da ste vi in Elvira inojo Olgo še za življenja varali. To, gospod, sem vam imel povedati. Ko je stari gospod vrgel Svetli-nu v obraz očitanje, da je Olgo va-ral, je ta zadrhtel. Za druga oeitanja tasta mu ni bilo mar, saj je ljubil Elviro in imel ž njo poštene namene. Ali očitanje, da je Olgo varal, ga je bolelo toliko huje, ker je moral priznati, da je opravičeno in zasluženo. S tem očitanjem mu je stari gospod vzel orožje iz rok in mu podrl vse nacrte za zagovor. Gospod, jaz ljubim Elviro in jo bom porocil, to je bilo vse, kar je v svoji razburjenosti mogel reci Svetlin. Na starega gospoda pa ni ta izjava napravila nikakega vtiska. V njegovo srce se je zagrizlo spozna-nje, da sta Svetlin in Elvira njegovo Olgo dolgo časa varala in to ga je naredilo neusmiljenega in gluhega za vsako opravičevanje. Vaši nacrti za bodočnoet me nič ne zanimajo, je trdo odgt>voril stari gospod. Ce se hočete porobiti, ali ostati vdovec, to je vaša stvar. Meni je le žal, da sem vam kdaj zaupal svojo hčer in iellm si samo, da bi mogel pozabiti, da ste na svetu. Svetlin je vstal. Krčevito se je njegova roka oprijemala stola in ustniee so se mu tako tresle, da jo komaj govoril. Razumem, gospod, je rekel po nosno. Seveda zapustim še ob tej uri vašo hiso. Samo nekaj besed v pojasnilo naj mi bo dovoljenih. Ljuhil sem svojo ženo resnično in vrel sem jo iz ljubezni. Mislim tuđi, da je bila srečna. Poročil sem se ž njo v mne-nju, da je zdrava. Jaz niše ni bil na prodaj, gospod Sancin. Imel sem svoj poklič in nevest na izbero. Da sem svojo ženo ljubil, priča ž'Jutrovega« reklamnega plakata, 12 K za risbo dveh karikatur, ki ste izsle v »Jutru«, 38 K na ostanku plače za julij, po 150 K place za avgust in septeraber. (;. piut je namreč to-žitelja s 1. avgnstom odslovil brez pravega vzroka z utemeljitvijo, da je konzorcij lista sklenil, da se mora štediti, in sicer na ta način, da se zmanjša število uredniškega osobja. 0. Plut je temu tožbenemu zahtevku ugovarjal, češ, da plakat po mnenjn izvedenca ni za nič in da vinjeta sploh ni porahna. Temu naaproti pa je izvedenec, cesarski avetnik gotpod Franke, koncepcijo plakata označil kot izborno pogojeno in ravno tako je povoljno oeenil sporno vinjeto. To-žitelj pa je dokazal, da je ta tlela g. Plut faktično tuđi zase nporabljaL Rarnotako je ovrgel izvedenec ugovore glede ene karikature, katero je cenil na 10 K. Glede ostanka na plači za uiesec junij, pravi Plut, da ima g. Gartner dobiti le se 8 K, ne pa 38 kron, ker je bil nastavljen z meseč-no plačo 120 K in ne 150 K. Kar se pa tiče zahtevka place za mesec avgust in 6eptembert mu Plut sploh ni dolžan izplačati, ker Gartner ni bil več nastavljen, anipak mu je Plut le obljubi I, da ga bo sprejel kot uredni-škega tajnika, ker se bo najbrže pokazala potreba kreiranja tega mesta. Dasi Gartner ni bil nastavljen, je vendar sodeloval pri listu. Zahteval je torej, naj se mu izplača od vrste (vseh je bilo okoli 3500) po 4 vinarje. Po Plutovi izjavi jeGartnerja odslovil tuđi radi tega, ker je bil nesposoban in nezanesljiv. Obdolžil ga je, da je defravdiral tuđi nekaj denarja. To je tuđi napram Gartnerjevemu očetu izjavil. Nato je pa v nekem pismu, naslovljenem na očeta, vse to preklical, imenoval ga zelo vestnega in zmožnega delavca in izjavil, da je pripravljen preklicati v listih vse to, česar ga je obdolžil. Končno je na odvetnikov predlog prišlo do porav-nave. Gosp. Plut se je zavezal v teku petih dni plaćati gosp. Gartnerju 120 kron in poravnati pravdne stroŠ-ke. Ob 11. se je pričela obravnava Škerlj-Plut. Tožiteljev zastopnik je utemeljeval tožbo radi ugotovitve pogodbe med Škerljem in Plutom, ki je po mnenju zastopnikovem dru-žabna. Plut je temu ugovarjal ter skusal dokazati, da pogodba ni dru-žabna, nego mezdna. Po kratkem pri-govarjanju sodnika in dr. Frlana k morebitni poravnavi, se je obravnava preložila na 17. decembra t. 1. ob 11. dopoldne. Spomin na gasilsko slavnosL Malo pozno je prišel ta spomin, kaj ti gasilska slavnost se je vršila v Ljubljani že sredi meseca avgngta — am-pak prišel je vendar. — Na Veliki Šmaren je peljal izvošček Matija Dežman nekega Ceha, po imenu Zld-mala, k Šentjakobski soli, kjer jo bil nastanjen del Ćehov, ki so prišli na slavnost. Velel je izvoščeku, naj ga l>očaka in je pusti 1 v vozu svoj po-vršnik. Med tem pa, ko je tuji gost odšel, je prišel nekdo drugi, vsedel se .ic na voz in se je odpeljal. Dežman pa je oni povrsnik izročil nekemu nezna-nemu dečku, naj ga nese gospodu Zla malu. Neznani decek pa je s po-vršnikom vred neznano kam izginil in jx>licija ga doslej ni mogla dobiti. Dežman se je moral vceraj zagovar-jati pred okrajnim sodiščem. Njego-vemu zagovoru, da ni imel namena oni po vrsnik pridrzati zase in da ga je res izročil nekemu neznanemu fantu, je sodišče verjelo in ga je oprostilo, (lospodu Zla malu pa bo Dežman seveda moral škodo povrni-tif ker je za po vrsnik bil odgovoren. Najnovejše vesti. Sporazum med Nemčijo in R u šijo radi Pcrrfje. A. — Berolin, 26. novembra. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih di-plomatičnih krogih, se je posrećilo doseči med Nemčijo in Rusijo sporazum glede postopanja Rusije v Perziji. Bolezen belgijske kraljice. A. — Bruselj, 26. novembra. Vceraj zvečer se je razglasilo, da je stanje obolele belgijske kraljice zadovolji vo. Dijaški nemiri v Petrobradu. Z. — Petro|?rad, 26. novembra, Vceraj opoldne je zopet prišlo do velikih dijaskih nemirov na Nevakem prospektu. Ob 11. dopoldne se je tam zbralo okoli 5000 dijakov, ki so popol-noma zaprli ves promet na ćeli široki ulici. Prišla je policija, ki je skušala 7. veliko strogostjo dijake razgnati. Prišlo je do spopada. Proti drugi uri je vladal zopet mir in red. Dijaki so sli nato proti palači flv. sinoda ter so nameravali tam demonstrirati, policija im jih je tuđi od tam pre^nala. Vataja ▼ BMaUlJl kiriaaa. A. — Parlst 25. novembra. Iz Brazilije prikajajo vaati, da se je po-firečilo popolnoma zadnfiiti vstajo, da je progladaaa amaeatija in da je pov-Bod lopet naatopil mir in red. Šupilo napoveduje nova razkritja v aferi falsifikatov. S, — Dunaj, 26. novembra. Vceraj popoldne je prišel v državni zbor hrva&ki poslanec Šupilo, ki se je na-sproti izprašujocim ga žurnali&tom izrazil, da se »me prićakoati v znani aferi ponarejenih dokumentov v ve-leizdajni&kein procesu šo velikih sen-zacij, čim bo končana preiskava proti Vašiču, kar se zgodi v 14—20 dneh. Šupilo je prepričan, da bo padla na zu na njega ministra grofa Aehrentha-la marsikatera onih peg, ki jih je s tako vnemo za časa veleizdajniskega procesa Aehrenthalovo in Aehrentha-lu naklonjeno časopisje valilo ravno na njega. Šupilo je nato delj Časa konferiral s poslancem j>rofesorjera Masarykom, na kar sta se oba podala k zborovanju jugoslovanskega dija-štva, ter tam pojasnila marsikatere stvari v aferi ponarejenih dokumentov. Za kratek čas. Župnik Debevec: Torej po predlogu dr. Pegana bi morali izsto-piti vsi oni člani, ki nišo pravi k m e t j e , iz naše kmetiške družbe! Župnik Gorjanec: Kako misliš, pravi kmetje, ali po obnašanju ali po mišljenju! Župnik Debevec: Eh, kako si neznosen! Jaz mislim tište, ki se no pečajo z obdelovanjem njiv in polja sploh! Župnik Gorjanec: Jaz pa takole mislim, da postanemo vsi du-hovniki lahko člani te prekoristne kmečke zadruge, vsaj smo vsi vino-gradniki, ker delamo v vinogradu Gospodovem! Isdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pnstofllem&ek. Borzna porodila. Dunaj, 25. novembra. VčerajŠnja borza je bila skoraj brez vsakega prometa. Kolikor so se posamezne vred-nosti kupovale, se je to godilo na temelju predvčerajšnjih končnih kur-zov. Ultimo - denar pri bankah je bil f>3/4—57/9%. Hente so bile nespre-menjene, le ogrska zlata renta je bila nekolika nižja. Devize so bile slabe. LJvhllaMka ^Kreditna banka v Ljubljani41. Oratel ksrtl iiujikc Wric 25. ■•yeabra ltlt. ■alaSfeaMl ■•■IrH Dcaaral Btagtftl 49/t majeva renta .... 93 15 93*35 42« o srebnu renta .... 9685 97*C5 4°/9 avstr. kronska reata . . 93 10 93*30 4«/t ogr. M „ . . 9170 9190 4«/, kranjsko đeielno pcrnJUo 96 — 97*- 4«/t k.o. «cfte dež. banke . 94— 95- Srcace U 1. 1860 Vi • • • 215 — 221 — n m wl»4..... 31925 32«5 M tlake...... 154 85 160-85 „ zemeljske I. isdaje . 298- 3T4 — n u «M .281- 287-- H ognke hipote6M . . 247*50 253*50 „ dun. komunalne . . 536 50 54650 M avttr. kreditne . . . 528-50 538 50 „ ljubljanske .... 89*50 9550 M avstr.rdet. krila . . 7550 7950 » op. M M . . 48 50 52 50 M bazilika..... 3175 35 75 „ taiike...... 25675 25975 Ljubljanske kreditne banke . 444 — 448 — Avstr. kiedltne^a »voda . . 665 25 666 25 Dunajske bančne družbe . . 553 50 554 50 Jalne ieietnke..... 115- 116* Državne ielemfce .... 749*25 750 25 Alptae-Montan..... 770*- 771* češke afadkofM drUbe . . 352*50 2M — Žhrnoatenake banke. . . . 272*50 373*— Cekin!........ 1137 1139 Marke........ 117*60 11780 Frankl........ 9635 955a Ure......... 95- 95 25 RublJI......... 254- 2S475 „StovosU Jfani" izlaja htm hakrat ZHit* omnm w B«dimp#iti. Dne 25. ttovembfa 1010. • T^raral«. Plenica sa april 1911... za 90 kg 11*24 Rž za april 1911 .... za 50 kg 797 Koruia sa ma] 1911 . . . za 50 kg 5 65 Oves za april 1911 ... za 50 kg 830 C f • k 11 «• Neizpremenjeno. Anton Šare LtiUjiii htatanm ilia it. 5, n npk bđm tfa (usmti iUim ptiti) pnstne »itante mm BajcenejSl naknp 182 oprem za neveste. VABILO VABILO rehiB otinei zboru ioallffiga ifllporaeia društva RadigaJ. ki se vrši v soboto, dne 26. listopada 1910. leta ob taštih zveier v nNarodnem domu". DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. PoroČilo blagajodcovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev predsednika, njegovega na-mestoika in trinajstero odbornikov.*) 6. Volitev računskih pregledniko*. 7. Slučajnosti.**) V Ljubljani, dne 10. listopada 1910. Za odbor: Ivan Hribar predsednik. I Izpls^k Iz pravili *) § 13. Odbor Steje poieg predsednika in njegovega namestnika 13 članov. Vsi člani morajo voljeni biti izmed ustanovnikov in rednih Članov; vendar pa v odboru ne sme biti več kot 7 ustanovnikov. Poleg predsednika in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalih 6 odbornikov voli se tako, da imajo Kranjska (zu-naj Ljubljane), Štajerska, KoroSka, Goriška Trst z okolico in Istra po enega zastopnika v odboru. ♦♦) § 22. O samostalnih predlogih dru-Stvenikov se sme le takrat obravnavati, ako so biliteden dni prej naznanjeni društvenemu odboru. Za veljavnost sklepa o spremembi pravil treba je navzočnosti vsaj dvajset druStven i kov. Kdor se ne more udeležiti občnega zbora se prosi, da zanesljivo posije priloženo po-obiastilo, na katerem se naj izpoini samo datum in podpis. Bt)nfaui AaUteTS in fcfcnj •▼« naznanjata, da je njihova nad vse ljubljena hčerka, ozir. sestrica, svakinja in teta, gospodična Josipina Anžič danes, dne 25. novembra v najlepSih cvetočih Ietihv23 letu, previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu za-spala. Pogreb preblage pokojnice bo v nedeljo, dne 27. novembra ob * ,4 uri popoldne iz niše žalosti Poljanska cesta Št 74 v lastno rakev na pokopa li šče pri Sv. Križu. Sv. maSe zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri Sv Petru. Priporoča se v molitev in blag spomin. 3903 Ljubljana, dne 25. novembra 1910 iahaft« MtalL 1. kranjski pogreb, zavod Fr. Doberlet. Enfj. Franchettl v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, naaprotl kavmrae „Evropa11 priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno 3 lo prodajo raznih dUav In kozmetičnlb prednetov. Sto|1 k svojim I ■Hm atadth* *• Mm flw as n&ii v kaki veČji gostiloi ali restaviaciji. Imam večletno prakso. Govorim slovensko, nemŠko, ogrsko in deloma laŠko. JmriJ ftpelit, ItMfMiki «L 24. Ustanovljena imtm 1S32. 23 Kmetska poriluka ljubljanske okelice' rcglstrorau sađraga z MoaMfmo ntntmm v lastnem zadrnžacm domu ¥ Ljubljani na Snujsld cesti St. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K M9US. 121" 11 upravnega premoženja................m\ 2^779.910*59 obrestuje hranilne vloge po 4 Vio br«z wtak9ga odbitka r*>ntn«ga davka, kateraga plačuja poaojllnloa •ama za vlošnlk«. Sprejema tuđi vloge na tekofti račun ▼ ztoz! a Sokovnim prometom In |lh obrestufe od dne Tloge do dne dwlga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000 Posojuje nm aaailjlaea po 51 /0 m 1V>9/0 nm amortlzaoljo oll po po 5l / 0 broz amortizacija | no monloo po 9%. Posojilnica sprejemi tuđi vstk drugi ntćTt glede amortizovanja dolga. UBADNE DHE: vsak dan od 8.—12. In od 3.-4. Isven nedoll In praznike*. Telelon it 189. Fo*tne branllalce ratan ŠL 828.409. XXXXXXXXKXXXXXXXXXXX Uaojam ai vljudno opozoriti, da »em prevzel 9 ibno ađgn Jto ifti Ituke nmUm, aajoanajal zavod na kontinentu. Nadalje opoiarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradoiške in meničoe kredite; Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Jrpto-itta banka ? Liljani" roglatrovajui Kaaruga 1 oamalaolai laautroai tati pRtiri: fdakmon Uita ti. 7. sasjroli Hane poste. Sprejeaa vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga 90 4\a0/0; rentni davek plaču je zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoći račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. -- Daje posojila na najr&zličnejse načine. — Ravnotam amanjalnlca: zamenja tu) denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Esk^apttra trgovske menice. — Prcskrbnjc vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — izdaja nakaznice. Vsa pojasnila te dobe bodisi ustmeno ali pismeno ? zadružni pisarni. no eraln ir rat In lepoIdBe e. 9. li 12., popoldne od 3. lo 5. JK LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami. Stritarjeva ulioa štev. 2. Spreiema vloge na knlitice in na tekoii račun ter Jih obreatnle Delniška glavnica: K 5,000.000-— Rezervni zaklad: K 450*000-— od dne vloge po 41/s°/o «*»*o. — Kupnje in prodaja vrednostne njv. c ■• x. #• i r ± • c _________papirje vsen vrst po dnevnih knrzih.------------- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu m Sarajevu. ____ Leta 1873. ustanovljena delniška družba === Kranfska stavblnska družba v Lfabllanl Stavbeno pod]etništYo; pisama xa arhitekturo la stavbanotohalika dala; tesantio Ib mlxarstro i itrojBlm obratom ia stambena in Una dola; opekarne i ftro|nim obratom v Koiaxah in na Vlćo; kamnoloml ¥ Podpeči In v Opati)!. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste. 163 T«i#fon *t*v. i6. Telefon štev. 16- Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA Preiernova ulica itev. 3. LJUBLJANA Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Obstoiečih vlog nad 38 milijonov kron. — Denarni promet do 31. dao. 1909 nad 518 miliJonoT kron. — Rezenrni laklad nad 1 milijon kron. brez odbitka ; nevzdidnjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnoga Zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoioniem in Z VSO davittO moifo. Izguba vloženega denarja je nemogo£a9 ker je p > pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izklfUČesa VSaka Spekulacifa z vloženim denarjem. — Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41 O 4 O ■ Posoja na zemljiŠča po 5% obresti in proti amortizaliji po najmanj l/4% na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domaie hranilnike, ▼ podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno dmatvO. Tsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJ1«. Podpirajmo torej domač slovanski za-vod, da more nalogo, ki si jo je stavil, ii-polniti v najširŠem ob-segu. „SLAVIJA" vzajemno zawarovalna banka w Pragl je največji slovanski zavarovalni zavod v AvstrijK .-. Ogromni rosorml tondl B mjšlMMTP— ^mM^ u popoino warnoit .-. lUllM ffSIiAVUA Ima posebno ugodne in prikladne načine ta zavtrovanje življenja. BSmkfl SLAITUAM nupolag« x najcenejšlmi cenltd sa preskrbljenjc sa starost, za slučaj •MUUfcO pp0aAimWMP4n smrti roditeljev, sa doto otrokom. -——--------------------------------------- Bmfcfl ppSIiAVljA raideljujc ves Cisti dobiCek svojim Članom.------------------------------------ imimM ipBIlAVJUA !• nm ■!»■«■>■ ssvmrovmlnica s vseskozi stovansko - narodno upravo. RfJlilrH BLAVUJuV fnotno podplrs narodna društva, organisadje In prispeva k narodnim ■PUBBB^A«« ■jVMCBVA9ia dobfodelnim namenom.-----------------------——- BMimul ppOJuAVUJu\™ stremi sa isboljianjcm In osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni laatop banko „SUvfle" ¥ Unb||anL Zaplonjonol i LMtelM ta tkk •N«Mm tUkmnmm,