СЕТ Ј^' 1975 — ŠTEVILKA 7 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJ/ glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, SLOVENSKf konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec * str: f Na naš razpis nagradne igre 10 x 1000 smo dobUi rmiogo zanimivih in dobrih prispevkov, celo iz krajev, o katerih menda v NT res še nismo nikoli pisali. Ker je precej vaših novinarskih prvencev prišlo v uredništvo šele v torek zjutraj, smo se odločili, da ne bomo površni. Zato bomo vse poslane prispevke dobro pregledali^ pre- brali in ocenili. Rezultate in podelitev nagrad preberite prihodnjič. Večji del nenagra- jenih zapisov bomo prav tako objavili na posebni strani Naši sodelavci pišejo. In vas seveda honorirali za vaš trud. Z igro nadaljujemo. Ne pozabite k vsakemu pismu ali sporočilu priložiti kupona. Sedaj je na vrsti kupon št. 2. V vsaki naslednji, številki pa bomo objavili nagrade. Velja se potruditi, ali ne? Vaš urednik NE PO STAREM Ali bodo delegati začeli nastopati kot nekdanji odborni- ki? Kaj se dogaja? V nekaterih delegatskih sredinah so si delegati med seboj razdelili inïeresna področja — eden je vzel šolstvo, drugi kulturo, tretji zdravstvo in podobno. Ker smo pritrjevali mislim vsaj o delni interesni razdelitvi delo- vanja delegatov, takšen način dela seveda ne preseneča. To- àa ponekod so interesno usmerjenost delegatov vzeli preveč dobesedno in tako delegati dobijo gradivo samoupravnih in- teresnih skupnosti po najkrajšem postopku. Ne da bi o gra- divu sploh razpravljali na seji delegaci], se delegat loti ob- ravnave sam in tudi brez predhodnega soglasja delegacije nastopi kot nekdanji odbornik na seji skupščine. Znanilci takega dela niso samo v skupščinskih sejah, marveč tudi v drugih delegatskih sredinah. Brez dvoma je bil eden od razlogov za uvedbo delegat- skega sistema (poleg množičnosti odločanja o družbenih vprašanjih) tudi neke vrste specializacija, zato so tudi obča- ni v postopku evidentiranja izbirali različne kandidate^ kt imajo nagnjenje do različnih družbenih vprašanj. To pozna- vanje določene družbene problematike pa naj bi bila legiti- macija za odločanje, marveč je ena od prednosti, da nekdo, ki se na neko področje nekoliko bolj spozna, lahko bolje razlaga, tolmači in potem stališče delegacije (ali še bolje — vseh občanov v določeni sredini) kvalificirano zastopa na seji skupščine. Socialistična zveza na terenu in sindikalne organizacije v kolektivih bi morale preprečiti takoj v začetku takšno prakso, da bi delegacije delovale, odhajale in odločale na skupščinah na individualnem principu, kakršen je bil zveči- ne značilen za nekdanji odborniški sistem. Vedno je treba imeti pred očmi, da pri naših premikih v družbeni praksi, v načelih družbene reforme, nikoli niso najbolj bistvene zu- nanja oblika in forma nekega političnega delovanja, ampak njegovi notranji, vsebinski, kar najbolj demokratični cilji. Kot pred 31 leti, le da so takrat borci gazili sneg do pasu, da so mule obtičale v njem in da je neizmerne napore zmogel le še človek z globoko zavestjo in pogumom v srcu. Na pohod legendarne XIV. divizije so se tudi letos zelo konkretno spomnili mladi iz laške občine, ki so v okviru načrta oživljanja tradicij NOV in izobraževanja prostovoljcev enote SLO izbrali za tri dni pot od Olešja pri Brezah do Paškega Kozjaka, oziroma do Dobrne. 80 kilometrov so prepešačili, od tega polovico samo v enem dnevu. Zapis o tem preberite na 15 strani, kjer v sliki in besedi ponazarjamo ta podvig. OBISK H PUBERKA Podiažnica slavle .ličnega društ»ia v Ce'tiu je v sodelovanju s komisijo za zamejske Slovence pri občin- skem odboru SZDLS pripravila 13.2. 1975 za celjske šolnike srečanje z dvema predstavnikoma kulturnega življenja Slovencev v Avstriji: članoma kulturnega društva »Edinost« iz Pliberka Jožekom Hudlom in Mirkom Kertom. Uvodoma sta prikazala zgodovino in sedanje stanje dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem, te najbolj občutljive točke delovanja raz- narodovalne politike. Nato sta v prisrčnem pogovoru odgovarjala na vprašanja in se pri tem dotaknila vrste perečih problemov, ki tarejo Slovence v Avstriji. Ugotovila sta, da je trenutno najvažnejša enotnost vseh Slovencev. Probleme pa,'ki so nastajali stoletja, je treba reševati postopno in vztrajno. Matična deže- la naj bi jih še nadalje podpirala tudi s tem, da bi kar največ sodelovali z njimi, tako kulturno kot go- spodarsko. In predvsem si želijo čimveč stikov, obi- skov in srečanj. ŽIVAHNO NA POLZEL! Pod i>okrovileljstvom Tovarne nogavic Polzela in v so- delovanju s TKS zalee bo jutri na Polzeli tradicionalna športna zabavna prireditev, ki jo vsako leto prireja Zdr#- ^önje športnih novinarjev Slovenije — proglasitev najbolj- ega športniKa Slovenije za leto 1974. Prireditev bo v dvorani doma Svobode na Polzeli in Sicer ob 17. uri za šolsko mladino m ob 19. uri za vse osta- le. Obiskovalcem te prireditve se bodo predsta.vili: Nataša ^Jrbančič — Bezjakova, Vinko Jelovac, štirje člani pete ju- goslovanske alpinistične himalajske odprave (vodja odpra- l^e Tone Skarja, Peter ščetinin. Roman Robas in Stane Be- J^k), Peter Svet, Miro Steržaj, Drago Frelih, Janez Zakot- Danilo Popivoda, Eva Jeler, Miran Savnik, trener in I^Petan državne kolesarske reprezentance Zvone Zanoškar drugi. Vabilu pa sta se odzvala tudi nekdanja »asa« na- športa Miro Cerar ш Ivo Danen, g V zabavnem delu bodo sodelovali ansambel Mojmira kvart«t DO iz Kranja in глапа slovenska pevka ^da Viler. lyíajijkal ne bo tudi Tone Fomeezi — Tof. T. TAVČAR BISTRICA OB SOJU GRADIJO TOVARN® Vsii, ki kolikC'r toliko poz- najo Bistrico ob Sotli in Bi- stričane, vedo, da je njihova dolgoletna želja, da bi konč- no le dobili svoj dislocirani obrat, ki bi zaposlil vsaj 60 občanov. Odseljevanje prebi- valstva je namreč doseglo takšno stopnjo, da je umrlji- vost že višja od rojstev, to pa je vmemirljiv podatek in kot edino' rešitev vidijo Bi- stričani postavitev obrata, ki bi vezal določen del prebi- valstva ali pa jim vrnil vsaj liste občane, ki so na delu v tujini. Kljub temu, da so v zadnjih letih naredili izredno nrmogo za kraj, pomislimo na elektrifikacijo naselij, vodo, preskrbo občanov, gradnjo knjižnice, gasilnega doma, gradnjo cest in modernizaci- jo, se proces odseljevanja z nezmanjšano močjo nadalju- je. Končno je tudi Bistri- ćanom zasvetila zelena luč. Po velikih naporih, ki so trajali več let, so ob pK>dpo- ri občine âmarje pri Jelšah le uspeli dobiti proizjvodni program za 60 začetoih de- lovnih mest. Investicijska vrednost programa je neikaj nad 18.000.000,00 dinarjev. Občani sami morajo, kot pogoj za postavitev obrata, zbrati 3.000.000,00 dinarjev, s katerimi bi postavili pro- izvodno halo. Ker se občani Bistrice zavedajo, da je to zanje odrešilna bilka po dol- gih letih borbe za težko pri- čakovani obrat, vidijo reši- tev v solidarnostni akciji, ki naj bi prinesla sredstva za proizvodno halo. Občani bo- do sami prispevali prosto- voljne ttelovne ure v vred- nosti 110.000,00 dinarjev in v denarju 650.000,00 dinarjev, ostalo, 1.200.000,00 dinarjev bo prispevala občinska skup- ščina preostanek, 1.040.000,00 dinarjev pa bo treba zbrati s solidarnostno akcijo. Gradnja tega obrata je hkrati sestavni del programa ureditve prostora Китго- vec—Kozjansko. Akcdja za ix>moč Bistriča- nom se je že začela, odprt je tudi žiro račiun pri Krajev- ni skupnosti Bistrica ob Sot- li: 50730-780-1216. Preostaja nam edino to, da zaželimo Bistričanoan mnogo uspeha. Mil^nico S^rašeik SOLZE OB PESMI Prejšnji teden je GRUPA POETICA, ki jo sestav- ljajo gledaUški igralci iz celja — Ančka Kumerjeva, Miro Podjed in Bogo Veras, navduševala oskrbovan- ce Doma up>okojencev v Celju. Večer jim je pripravila GRUPA POETICA na lastno pobudo in brezplačno. Oskrbovanci doma so bili nad slovenskimi baladami in romancami izredno navdušeni, še bolj kot pesem jih je grel občutek, da so se spomnili na njih in pri- šli mednje. Sivolase glave so še dolgo v noč razmiš- ljale o doživetju večera, ki v zadnjem času nI bil osamljen, bil pa je enkraten p>o svojem notranjem doživljanju. Z. S. 2. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 INTEGRACIJE ZDAJ OBRT Morda je res, aa prihaja najnovejša pobuda o povezo- vanju obrti nekoliko pozno Zaostajanje na tem področju za drugimi gospodarskimi pa nogami najbolj občutijo obrt niki sami. In vendLar se tud? zdaj, ko so stekle prve pobu- de o integracijah, pojavljajo vprašanja, ki jih m moč pre- zreti. To tudi zavoljo tega, ker so nekatere prejšnje iz- kušnje o integracijah obrtnih delavnic zlasti z industrijo rodile nezaželene posledice, mei drugim tudi prerašča- nje obrti v industrijo in zato še večjo praznino v tisti pa- nogi terciarne gospodarske dejavnosti, ki jo potrošnik naibolj išče. Ne glede na tak- šna ali drvgačna razmišlja- nja, prizadevania za okrepi- tev obrti viso nikoli prepoz- ne Kot vse kaze, so trenutno velijo, bolj aktualna tako ime novana horizontalna pove- zovanja. torej integracije med obrtnimi delavnicami samimi. Vse to v cilju, da bi obrt s Krepitvijo kapitala in znan ja ojačah, ne pa osiromašili ali ji na koncu koncev celo vzeli tisti pečat, ki je zanjo značilen. Obrt naj torej tudi po tem povezovanju ohrani si'OiO značilnost, v nasprot- nem primeru, po njenem pre- hodu v industrijo, bi morali takoj nadomestiti izpad z no- vimi delavnicami, z novimi obrtnimi enotami. Praksa je pokazala, da je integracija obrti z industrijo umestna le tedaj, če hoče obrt seveda ohraniti svojo posebnost, da deluje v okviru nove organi- zacije kot samostojna temelj- na organizacija, vendar kot . takšna, ki po velikosti, prome- tu in drugih značilnostih po- slovanja m bo veliko ali nič zaoFtajala za drugimi temelj- nimi organizacijami v okviru organizacije združenega dela Sicer pa se tesno na to problematiko naslanja še eno. za zdajšnji čas, aktualno vprašanje. Namreč, .kdo je tisti, ki naj ustanavlja obrtne delnvnice družbenega sektor- ja'' Pobud namreč ni. in kot vse kaže. tudi ne sredstev. Določeno smer razvoja obrti je nakaza! ludi ¿adn-t zal.'on, sprejet 1973. leta Po- godbene organizacije združe- nega dela so oblika povezo Vanja, krepit'üe, delitve dela in podobno. Toda, do njih v t prišlo. Na širšem celjskeTi območju je zaživela ena sama pogodbena organizad a zdru- * zenega dela, ki pa kot pra- vijo, se čedalie bolj približu- je industrijski proizvodnji. Integracija v obrti pa iz- pira tudi vprašanja kadrov, obrtniških in ne industrijsuh delavcev. Ne nazadnje revro- duktivno sposobnost in Se in še. Ni odveč tista misel, da bi pobudo o inteuracijah v obrti nujno povezali ^ srednjeročni- mi ali dolgoročnimi načrti razvoja obrti. Takšni pogledi bi boli nazorno odprli trenut- no sliko, potrebe in vidike. Tu notri bi se naj znašle tu tìi vse težnje o integracijah, na vsak način pa usklajevanje s politiko reševanja in zlasti krepitve obrti kot cclote. Pro- izvodne in uslužnostne. Pobuda o integracijah v obrti je tu. Njena nosilca sta zaenkrat ljubljansko in celj- sko poslovno združenje. Prav pa bi še bilo. če bi takšne težnje prihajale še od »spo- daj«, da bi bile ekonomsko in organizacijsko povsem ute- meljene in sprejemljive. Si- cer pa se prvi znaki povezo- vnnia že kažejo med nekate- rimi obrtnimi panogami. MB ODMEVI Mislim, da je pravilno, da bi o referendumu v žal- ski obćini napisali neicaj tudi občani sami. Zdi se mi namreč neumno ш po eni strani hudo žaljivo, da za neuspeh referendu ma v Ferralitu obwzujejo samo tovariša Delaka, ki je bil v tej organizaciji na delovnem mestu direk- torja. Nemogoče se m: namreč zdi, da bi en sam človek mogel narediti ne- kaj talcega, zaradi česar ga obtožujejo. Danes smo vendar v so cialistično urejeni državi in vedno bolj poudarja- mo samoupravljanje in dmžbeno dogovarjanje. Ravno zaradi tega mislim da se je morala večina delovnih ljudi v Ferralitu odločiti proti referendu mu. Zakaj, pa morajo verjetno vedeti najbolj oni sami. In mislim, da se niso prav nič îmotili. Zakaj naj bi bil vedno de iavec obremenjen z vse- mi mogočimi prispevki, plačeval naj bi za »na predek« v občini in kaj vem kaj še. Zanima me, kaj bo iz tega lenarja najprej zgrajeno? Verjet- no bo to zgradba občin- ske skupščine, potem ka- kšen hotel in šele nazad nje se bodo po vsej ver jetnosti odločil: га grad- njo varstvenih ustanov in šol. (Pred tem do zgra- jen verjetno tudi -gasilski dom, p>o\sod v drugih krajih, np . Gomilsko, pa so ga gasilci naxedili sa mi z udarniškim delom». •Nimam ničesar prot: gra- . dnji vrtcev m šol, močno pa sem proti izgradnji no- ve občinske stavbe m to na račun referenduma Za le-to bo morai« ibč'na drugje najti \ r, пр pa še DO postavati Tv pleća de iavca. Naj še nekaj spregovo- rim o delo-.'P.nju ZK. Mi- slim, da je danes vse pre- več se? :ankov i a dioga vair- janj in da b: denar, ki ga za to porabijo, lahko mnogo bolj smotrno upo rabili. Mislim namreč, da se na teh sestankih mno- go preveč sklepa ^n do- govarja, naredi se ija nič. (Morda bi šli rajši vsi ti sestanki na udarniško In začeli grad:»^! zgradoo ob- činske skut>š5ine. Mislim, aa bi bila gotova v enem samem letu.) Mislim, da bi danes mo raii vsi ti vodilni in raz ni predsedniki družbenih organizacij upoš'^evari mnenje in besedo »navad- nega delavca«. Saj smo vendar v dobi samouprav 1 j an j a in delflvskega odlo- čanja, ne pa v letin 1.'Ш— 1^45. Vsi podpisani bi mo- rali obravnavati celoten kolektiv Ferralita 'k; se je po mojem mnenju po- p-^Tnoma prav4no od'oči'), ne pa samo tovariša De- laka. Za konec naj povem še svoje osebno mnenje. Mi- slim, da tovarišu iDela- ku mečejo po^lena pod no- ge še od takrat, ko je bil predsednik občinske skup- ščine Zalee, će je res ta- ko, nesposoben in nezave- den človek, potem resnič- no ne vem, kako je mogel vse to biti Ш O! moiai verjetno tudi FerraLt že zdavnaj propasti. Го pa se do sedaj še ni zgodúo. Upam, da se bo vse kon- čalo tako, kot je treba. Pa še to: upam, da oodo, občani tudi sami spozna 11, da »krivca« ne gre is kati samo v tovarišu De- laku in v Ferrali'-u. Mi- slim, da bi bilo treba kriv- ca poiskati v napačnem vodenju občin&ke organi- zacije ZK. Vinko Jamar, Zalee Tovariš Vinko Jamar! Tovariš Vinko, pismo, oziroma vsaj odmev na objavo prispevka Zakaj pa ne? Ferralit — ne! ste na- slovih osebno name. na urednika in sem •'am to rej dolžan odgovoriti — o tistem, o čemer m.sl.va enako, in o onem, :jer se razhajava. Najprej — kje se razhajava. Vi oritrju- ete odločitvi Ferralita ozi- roma tovariša Delaka, ker ni podpisal družbenega do- govora. (Referendum so izglasovali občam, druž- beni dogovor pa so pod- pisovale organizacije zdru- ženega dela in v Perral:- tovem primeru gre za to, da edino Ferralit m pod- pisal tega dogovora) Obe- nem, ko soglašate s to odločitvijo Ferralita pa dodajate, da srno -vendar v socialistično urejeni dr- žavi in vedno bolj nou- darjamo samoupravljanje iti družbeno dogovarjanje Točno. Ce nè bi ega na glaševali in če ne :ako de lali, pot-uii^bi občinska skupščma v Žalcu «.preje la odlok ali kak drug »za konski« ukrep, ki b: ga pa Ferralit moral «po.šro vati in uresničiti. Toda ne! Z novo ustavu smo rekli da se bonv. . seh -ade vah diTjžbenu Jogovanal'- in sporazumevali med- se boj delavci v združenem delu. Tudi ko gre га po- sebne želje in interese ob čanov in delavcev v ohč? m V Žalcu ste tako storili Ali bo.ste o.snovne in sred nje šole, vrtce ter diuge družbene objekte gradili zase in hitreje napredova- li, aLi pa boste v Žalcu pe naprej zaostajali ?. ne katerimi prepotrebnimi družbenimi or astori? Vprašujem - kcmu so nam.enjena siedstva. ki jih združujete z rpieren dumom in po družbenem dcgovoru? Komu :>odc na volio vsi zgrajeni ob'ekti'' Vašim otrokom, delavcem, občanom, mladini, narej- šemu razvoju, če hočete. V Žalcu je večina ljudJ spoznala — na uspešnem referendumu — in ie.av cev v or^an zacijan zdru- ženega deta, da mora:e ne- kaj več sredstev združiti, če hočete imeti boljš: dru- žbeni Standard. Četudi bo zato nekaj manj ostalo dohodka v tovarnah in bo malenkost tanja tudi ku- verta. Vidite, tovariš Vinko, meni pa se zdi, da je to ta pravo samoupravljanje, da je to tisro družbeno doíBrovarjanie in tista za- vest, ki jo potrebujemo v naši družbi. Poglejte, kako tarnamo, da aima mo razvitega družbenega štandaraa, šolskih ш vz- gojnih objektov Ш igrišč tei družbenih prostorov. Kdo pa nam jih ло zgra- dil m dal sredstva, če ne sami, vsak v svoji občim, vs; v občini. Sedaj smo pa tam. V žalski občin: so se vse organizacije združene ga dela odločile za poapis 'družbenega dogovora Vean, da so im.eLi delav- ci pripombe. Prvo^nl pro gram je bil močno spre menjen. Tudi glede občin ske stavbe so stvar; zdaj drogačiie — pozanimajte se, pa boste videii da imam prav. Toda v vseh deiovnin sredinah le zma galo spoznanje, da le tre- ba solidarno prispe^'ati in združevati sredstva га hi trejši razvoj občine, za razvoj družbenega standar da. DiTižbeni dogovor je bil demoKrau.<^ii«j sprejet m podpisan. Toda — edino Ferralit tega ni storil. Sedaj pa poglejte, tovariš Vinko. Kaj če bomo v naši druž- bi danes in jutn -..apiso vali v ustavi, da se mo ramo družbeno iogovar jati in samoupravno spo- razumevati, v živli^nju pa bomo delali eni f-u^c j, dru- gi drugače. Ena organiza cija bo podpisala logo vor, druga ne. Eden bo pri- speval in združeval, se tu- di odrekal, drugi oa ne. Kam bo to pripeljalo? Bomo lahko sploh .zpe- Ijali dogovarjanje ah pa bomo poklicali na pomoč državo, naj namesto do- govorov sprejema zakonev Vprašam še nekaj - če bo Ferralit zašel v tcake težave, želim, da ne bi a se v nemirnem gospo darskem ž.vijonju to la hko zgodi, kdo nu bo pomagal? Žalska družbena oziroma gospodarska sku pnost Dalje, ah ielovn; ljudje Ferralita ne ^х^гге- bujejo objektov, Kii ,ih bo Zalee zgradil po dogovo- ru? In končno — al. je dohodek, ki ga jstvarja kolektiv Ferralit, samo re- zultat dela sedanjega ko- lektiva, ali pa je v stro- jih, opremi, stavbi ;n cio- hodku tudi delo prejšniih generacij delavcev :n sred- stev družbene skupnosti. Ze Edvard Kardelj je v ustavni razpravi "ečkrat naglssil, da je dohodek delovnegi, c.-,ektiva 'enno družbeni aohodek. Saj 'msmo pri nas druž- beno lastnno proizva- jalnih sredstev. Vidite, zato menim. Ca se kolektiv Ferrauta ni prav odločil. Zato sem prepričan, da zasluž, Io- ne Delak kot direkfoi de- lovne organizacije .n naj- odgovornejši vodiln; in družbeni delavec Ferrali- ta najostrejšo družbeno kritiko in da zaradi tega ne more več opravijat- fimkcije direktorja.. Kriti- ko zaslužijo tudi komuni st; in drugi politični úe- lavci v Ferralitu. -ter so. kot kaže, bolj prisluhnili le emim mnenjem, name- sto da bi se z njimi spo padli. Veste, tovariš Vin- ko, v srcu sem prepri- čan, da delavci Ferralita, vsaj v večini, tie nisüjü tako kot direktor "lone Delak m da bi zagotovo sklepali drugače, -e bi )im direktor objektivno in ne le ozko, temveč paici alno prikazal potr^oo do združevanju sredstev Mislim tudi, da o, mo- ral kolektiv Ferralita po- novno razpravljati o svoj: odločitvi. Kajti laglašam — v družbenem dogovar janju ne more biti iZjem Ce ne, mečemo v iič brez- številne ure sestankov, to- liko opevano solidarnijst in tudi tem.eljno sestavino ustave — družbeno dogo- varjanje med delavci Nočem se spuščati v vaše ocenjevanje "ovariša Toneta Delaka, ker .mate v delu vprašanj norda prav. Dejstvo pa le, rak imam občutek, da se to- variš Tone DelaK ibnaša zelo nenačtfluo. Samo en ■ primer, IZ našega sodelo- vanja s tovarišem OeJa kom. Lani smo Dojavil: o Ferrahtu nekaj spodbud- nih m nekaj kritičnih za- piskov Potem ko smo ob javili prvi kritični zap:s. je tovariš Tone Delak o( govoril našemu propagan distu: Ko boste o i^errali- tu drugače pisah, oa bo- ste dobili reiUumo No. kljub temu sem še "edno objavljal prispevke - no- vice delavcev iz Ferra.iita o življenju kolektiva. Pišete o upošt.e^'anju besede »navadnega delav- ca«. Tu misliva skoraj enako Toda če delavec še vedno ne more v polni meri odločati in v'pavati, nam more biti to mak, signal, da pogledamo, kak- šne samoupravne jdnose imamo v delovnih vOlekti- vih, v krajevnih -knpno- stih. Kako delajo delega- cije? Skupščine? Kdo pa so v vseh teh >rganih? In končno - Ko govonte o občinski organizaciji ZK Žalec tudi v ZK je mno- go delavcev. Hočem reči — Z ustavo v naái druž bi gradimo vse več oblik neposrednega delavčevega odločanja in vse oolj za- htevamo odločilen vpliv vseh delavcev. Mislim, da si za ta cilj prizadeva tu di ZK v Žalcu m da ste v žalski občini dosegli, kljub težavam m oapa- kam, precejšnje rezulfate. No, o sestankarstvu sva tudi pri istem. Preveč- go- vorimo. Pa še vedno pre malo delamo. To je tudi dobra snov za kritično sa- moanalizo v vsaki deiovni sredini :n vam pritrju- jem. Tovariš v.uao, bili ste kritični Ш odprti, ^az tu- di. Kajti želel sem o pri- meru Ferralit nekaj napi- sa-ti. Kajti že ves "^.as se vprašujem — ali se tova- riš Tone Delak ',aveda, da nesodelovanje o druž benem dogovarjanju kot izrazito nesolidamo f bna- šanje ruši temeljno .^no- vo naše komaj iprelete ustave? In kakorkoii že obračam odgovornost - — tovariš Tone >elak e di- rektor, vooiüii in Jružbp- nl dpia\'Pc in se '•ej odgo- vornosti ПР more zogniti. JOŽE VORFAND ŠMARJE NE ZA VSE ENAKO -Vü шапЈ1 seji izvršnega ^veta so ugotovili, da" enaka onspevna stopnja za nnan- ciranje splošne m skupne porabe ne more veljati za vso Slovenijo Po precej bur- ni debati so se odločili, da pošljejo protestno pismo iz- vršnemu svetu SRS m pa nekaterim drugim družbeno- političnim delavcem v repu. bliki. Obravnavan je bil tudi iz- redno zanimiv predlog, ki so ga skupščini poslali ob- čani krajevne skupnosti Bi- strica ob Sotti, kjer je reče- no^ da bodo gradili občani te krajevne skupnosti proiz- vodno halo, ker pa imajo premalo sredstev na razpola-' go, bodo ostalo pridobili s solidarnostno akcijo, člani izvršnega sveta so se stri- njali, da akcijo krajevne skupnosti Bistrica podpro г vso močjo. .Poleg potresa je občinsko skupščino Šmarje pri Jelšah v lanskem letu močno anga- žiral problem plazov, usaaov in udorov, ki jih je v občini kar precej, vzrok za takšno stanje pa, je menda bil po- tres. Kot je na seji izvršnega sveta povedal njegov pred- sednik, Beno Božiček, sta v občim porušenu zaradi pla- zov dva mostova, še vedno pa drsi okoli štirinajst pla- zov. Za sanacijo bi potrebo- vali okoli 240 milijonov, kar seveda ne bo mogoče zbrati. S tem še ni rečeno, so ugo- tovili in zatrdili na seji. da teh plazov ne bodo sanirali. Svojo pomoč so ponudili tu- di občani. Na seji izvršnega sveta v Šmarju pri Jelšah so med drugim razpravljali še o osnutku odloka o spremem- bah pri davkih občanov, o gradivu skupnosti slovenskih občin^ borčevskih priznaval- ninah, na koncu pa so se dotaknili še vprašanja zame- njave predsednika Izvršnega sveta, ki je že pred kratkim dovolj jasno povedal, da bo odšel v pokoj. Dogovorjeno je bilo, da del pristojnosti preide na podpredsednika, dokler se stvari ne urede. MST Poziv bivšim političnim internirankam koncentracijskega taborišča Ravensbrück Ob 30. obletnici naše osvoboditve priiiravljamo poleg popisa še živečih in- ternirank tudi popis tova- rišic, umrlih v centralnem taborišču in njegovih po- družnicah. Prosimo vse tovarišicc, da preverijo, če so na se- znamu ravenshriških in- ternirank na občinskih odborih ZZB NOV. in da nam sporočijo imena vseh tovarišic, za katere vedo. da so umrle v taborišču ali na poti domov. Se- znam umrl'h potrebujemo do konca februarja, ker želimo, da bi bil spisek umrlih, ki bo vklesan v marmorju v novo ureje- nem muzeju v Ravens- hrücku, čim popolnejši. Odbor ravenshriških internirank RO ZZB NOV Sloveni iP Vrtača 11, Ljubljana gt. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE ZAKAJ RAZDRO- BLJENO? Poseben odbor, ki je vo- di.1 delo za ustanovi.tev se- stavljene organizacije zdru- ženega dela za industrijo, kmetijstvo, trgovino in go- stinstvo v Celju, je končal svoje delo. Uspešno. Prav zato mu je izvršni svet celj- ske občinske skupščine izre- kel vse priznanje. Hkrati s tem pa se je pojavilo vpra- šanje — ali so z ustanovit- vijo sestavljene organizacije združenega dela končane vse naloge na področju povezo- vanja gospodarske in nego- spodarske dejavnosti, že pr- vi odgovor na več kot aktu- alno vprašanje je pokazal, da je nalog na tem poprišču še dovolj. Zdaj se jih bo lo- tila , pristojna komisija iz- vršnega sveta. In še nekaj, razprava na seji izvršnega sveta je pokazala, da ta skupščinski organ nima na- mena o teh nalogah samo razpravljati in jih ugotavlja- ti, marveč doseči tudi zaže- lene rezultate. Takšne, ki bo- do imeli svoj materialni in- teres, SVOJO ekonomsko" os- novo. Ne gre torej zaradi združevanja in povezovanja, mairveč za dosti vej. Za kva- litetno spr.emembo, ki тота dobiti pri vseh, ki bedo od- ločali o novih organizacij- skih oblikah tudi polno opo- ro. Ni naključje, če so be- sede okoli prihodnjih nujnih integracij ustavljale tudi po-i družbenih dejavnostih. Tre- nutni finančni položaj zdrav- stvene službe kot celote pa tudi ' nekateri drugi problemi, ki so znani na tem področ- ju, že sami po sebi terjajo odgovor na vprašanje, ali je prav in umestno, da koraka zdravstvena služba v mestu ob Savinji še naprej po svo- ji razdrobljeni poti. Gotovo je, da se bodo s tem prob- lemom že v kratkem srečali vsi, ki so tako ali drugače odgovorni za najboljše rezul- tate na. tem izredno zahtev- nerrh družbenem področju. Člani izvršnega sveta so opozorili tudi na druge stra- ni razvejane družbene aktiv- nost:. Na muzeja, arhiv, na zavod za spomeniško var- stvo pa tudi na šolstvo itd. Pa ne, 'da bi vse skupaj zme- tali v en koš, marveč, da bi s primernimi spremembami in povezovanji opravili pred- videno delo boljše in ceneje. Ob vsem tem pa se pojav- lja tudi vprašanje, kdaj se bodo gibanja za ta povezova- nja začela v teb ali drugih delovnih sredinah samih? Kdaj bodo člani teh kolek- tivov sami spoznali nujnost takšne skupne роУ -mb PETROVCE: BORCI O MANJŠINAH Pred dnevi je krajevna or- ganizacija ZB Petrovče na svoji volilni konferenci ob- ravnavala vrsto aktualnih vprašanj. Poleg problemov, ki zade- vajo vprašanje borcev, so se v razpravi dotaknili proble- mov idejnosti pouka. Nagla- sili so, da bo potrebno med mladino načrtneje obujati tradicije NOB, predvsem le- tos, ko praznujemo 30. oblet- nico osvoboditve. Borci so govorih o mam- šinskem vprašanju, to je o vprašanju slovenske manjši ne v Avstriji in Italiji ter o oživljanju fašizma na ten območjih.. Zahtevali so še večjo angažiranost naše druž- be pri preprečevanju oživlja- nja desnih skrajnežev. Po končani razpravi so iz- volili nevo vodstvo, za pred- sednika pa izvolili Zorana Razborška. Albin Mlinar SZDL POT SPREMEMB v celjski občini so se že dogovorili o pripravah na volilne konference SZDL. Krajevni odbori SZDL bodo skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnimi organi KS najprej razpravljali o bist- venih statutarnih spremembah SZDL. Dogovoriti se mo- rajo tudi, koliko delegatov bodo štele nove krajevne Konference SZDL, kdo vse se bo ризjavil v vlogi delega- ta, ali bodo imele krajevne konference poleg pred- sedstev še izvršne odbore in podobno. Dosedanji predlogi se nagibajo k 50-60 članskim delegatskim konferencam krajevnih organizacij SZDL. Delegate bodo delegirala stalna območja krajevnih skupnosti, vaški, ulični in drugi odbori SZDL, osnov- ne organizacije sindikata v TOZD s sedežem v kra- jevnih skupnostih in tudi tiste temeljne organizacije združenega dela zunaj KS, ki zaposlujejo več delav- cev iz določene KS. Deleganti za izvolitev delegatov kraje/nih konferenc SZDL bodo še krajevne organiza- cije ZKS, mladina in borci pa družbene organizacije in društva na terenu. Delegatsko oblikovana krajevna konferenca SZDL bo tako združevala vse interese de- lavcev in občanov in politične osebke v krajevni skup- nosti. Krajevni odbori se bodo zato morali skrbno kad- rov-ikc pripraviti na volitve novih vodstev v SZDL, še posebej zahtevna ^ pa bo naloga pri dogovorih o številu delegatov, o 'tistih, ki bodo v krajevno kon- ferenco SZDL delegirali delegate. Evidentiranje in predlaganje možnih kandidatov ter vsi dogovori o sestavi no/ih krajevnih konferenc SZDL morajo biti v Celju končani do 25. marca. FENOLOGI V CELJU VEČ POVEZAVE Slo.enski penologi so se na rednem letnem občnem zboru zbrali tokrat v Celju. Sprejeli so kodeks peno- loške etike, vede, ki se teoretično in praktično ukvar- ja s kazenskimi sankcijami, pri tem pa vključuje vse moderne znanosti iz sociologije, psihologije in krimi- n(4ogije. Penologi opravljajo družbeno dejavnost, ki je šir- ši javnosti skrita, ker se delo v kazensko poboljše- valnih zavodih izvaja za zaprtimi vrati, čeprav je dru- štvo penologov staro že šest let, o njem prav malo vemo. Zato je bila na občnem zboru deležna poseb- nega íxiobravanja predvsem misel o odpiranju stroke in podružbljanju ter iskanju p>ovezav z drugiird ustrez- nimi strokami. Pri tam bodo ostala še vedno odprta organizacijska vprašanja (kako zagotoviti ustrezno obliko v TOZD, itd.), vendar korak iz anonimnosti pomeni pi-vo stopničko podružbljanja. Vedno večja strokovnost penologov, ki pridobivajo izobrazbo na srednji penološki šoli v Ljubljani, po- meni tudi premik v vsebini kazensko poboljševalnih sankcij. Humanizacija v teh zavodih je dobila svoje potrdilo v ustavi, sicer pa niti ni nič novega v dom- ski samoupravi. Takoimenovana samouprava obsojen- cev je v nekaterih zavodih znana že več let. Za predsednika slovenskega penološkega društva je bil pK)novno imenovan Alojz Gazvoda. Z. S. ŽALSKA ZK VEČ ODDELKOV ŠOL v žalski občini skrbno ure- sničujejo program občinske konference ZK oziroma ko- misije za idejno politično usposabljanje. Te dni so za- ključili delo v treh političnih šolah, do 15. aprila pa bodo pripravili še 6 oddelkov poli- tične šole I. in П. stopnje. Pred' dnevi so zaključili svoje delo v dveh oddelkih politične šole za prosvetne delavce. Program šole je imel dva dela. V prvem so učite- lji in drugi prosvetni delav- ci obravnavali teme, prireje- ne predvsem potrebam pro- svetnega dela. Spregovorili FO o samoupravnem povezo- vanju šole z okoljem, osnov- nih značilnostih samouprav- ljanja na šolah, pomenu dela samoupravnih interesnih sku- pnosti, zgodovinskem pome- nu boja ZK z antisamoupra- vnimi in antisocialističnimi silami, politiki socialističnih sil do cerkve in religije ter podobno. V drugem delu šole je sle- dil skrajšan program poli- tične šole prve stopnje. Sole se je udeležilo 50 prosvetnih delavcev, ki so za družbeno politično usposabljanje na tej šoli žrtvovali tudi del svojih zimskih počitnic. Minuli petek je zaključil z delom tudi oddelek politične šole prve stopnje v Kmetij- 3|kem kombinatu Kmezad, kjer so v tednu dni obdelali celoten program politične šole prve stopnje s 47 urami predavanj. Trenutno priprav- ljajo še oddelek politične šole prve stopnje za delavce iz SIP in Aera-TOZD Kemija Šempeter, tridnevni semi- nar za novosprejete člane v Tekstilni tovarni Pre- bold, ki se bo pričel že danes in dva oddelka šole prve stopnje za prijavljence IZ TOZD v 2alcu in okolici. Pripravili bodo tudi odde- lek politične šole druge stop- nje za prijavljene iz Tovarne nogavic Polzela, Garanta in SIP-a ter skupen oddelek politične šole druge stopnje, ki bo v Žalcu. Po predvidevanjih bo raz- lične oblike družbenopolitič- nega usposabljanja v žalski občini letos .opravilo okoli 240 občanov, oziroma kar 100 več kot lani. še bolj razve- seljivo je, da je večina ude- ležencev teh političnih šol iz vrst komunistov. Občinska konferenca ZK Žalec skrbi za ustrezno raven družbenopolitičnega znanja svojega članstva. BRANKO STAMEJĆIC JAVNA RAZPRAVA Medtem ko je v nekaterih delovnih sredinah že stekla razprava o letošnji splošni in skupni porabi, se pravi ü predlogih občinskega prora- čuna ter o finančnih in de- lovnih načrtih samoupravnih interesnih skupnosti za letos, se bodo razgovori o tem, zbo- ri občanov na terenu, v celj- ski občini pričeli v nedeljo, 23. t. m. Tako bo prvi zbor v nedeljo ob osmih zjutraj v prostorih gostišča Turist za območje krajevne skupnosti Frankolovo. V naslednjih dneh, do vključno 26. februarja, bodo še naslednji zbori: 24. febru- arja za krajevno skupnost Center ob 18. uri v veliki dvo- rani Narodnega doma, 25. t. m. ob 17.30 za Ostrožno v domačem gasilskem domu ter ob 18. uri za Gaberje pri Jugoslovanu in za Dolgo po- lje v pionirskem domu. Tudi 26. februarja bodo trije zbo- ri. Vsi ob 18. uri, in to za Ljubečno v prostorih krajev- ne skupnosti, za Hudinjo v osnovni šoli ter za Aljažev hrib v dvoraai doma OF v Zavodiii. ODMEVI NISMO TUJCI ! SlOka se je ponavljala. Pov- sod isti odgovori. Zato smo tudi ostali pri treh obiskih, čepirav bi jih lahko bilo do- sti več. Tudi čez osemdeset, kolikor je pač obratov, trgo- vin, ki v Celju poslujejo in imajo sedež TOZD aU ma- tičnega podjetja v drugem mestu, tudi v drugi repub- liki. Šlo je za odgovor na vpra- šanje — kako sodelujete v celjskih solidarnostnih akci- jah, kako se vključujete v reševanje splošnih celjskih problemov, nalog? АИ boste podpisali dogovor o sofinan- ciranju objektov splošnega družbenega pomena, beri celjskega družbenega sredi- šča pod Golovcem m tehni- škega šolskega centra? Odgovor isti aU sikoraj po- vsem i siti. »Vse takšne six>raziume, dogovore, ki jih ni malo, požljimo na sedeže svojih te- meljnih organizacij združe- nega dela. Brez posebnih aH temeljnih pojasnil, stališč in podobno. In potem tam od ločajo. Največkrat v teh di- slociranih enotah niti ' ne ve do, ali organi temeljnih or- ganizacij ' združenega dela podpisujejo takšne sporazu- me in dogovore ali ne. Po navadi pa jüi ne.« JOŽICA KRKALO, posOio- vöd'kinja prodajalne čeviljev Plani'ka iz Kranja v Celju: »Doslej smo slabo sodelovali piri reševanju skupnih celj- skih nalog. Tako se tudi ni- smo vključili v sofinancira- nje gradnje novega objekta ¿^ šolski center za blagovni promet. Zato tudi naši va- jenci težko pridejo v to šolo, šele ix>tem, če je prostor, če drugi odpovedo in p>odabno. Ne glede na to menim, da se bomo morali v prihodnje drugače obnašati. Mi tu v Celju se bomo zavzeli, da bo naša temeljna organiza- cija združenega dela podpi- sala takšne dogovore, čeprav je več ali manj na dlani, da v vseh takšnih akcijah ne bomo mogli sodelovati. Pri večjih, pomembnejših pa bo naše sodelovanje nujno.« BOGOMIR JUVAN, posilo- vodja prodajalne Peko iz Tržiča v Kocenovi u'lioi v Celju: »Mislim, da je prav, če bomo v prihodnje sode- lovali v akcijah, ki se jiih lotevajo kraji, kjer poslujejo naše trgovine. Moram reči, da smo zainteresirani za probleme Celja in da se bo- mo morali vključiti v skup- ne napore delovnih ljudi in občanov tega mesta. Seveda pa je treba reči še to — v okviru razpoložljivih sred- stev.« VID FENDRE, poslovodja prodajalne Kluz (Beograd) v C^lju: »Menim, da bi morali sodelovati v teh akcijah, ker gre za reševanje problemov, ki zadevajo vse nas, ki živi- mo in delamo v Celju. Mo- ram pa povedati, da doslej tudi pri sofinanciranju grad- nje šolskega centra za bla- govni promet nismo sodeilo- vali, in tako smo morali na- šega vajenca poslati na šo- lanje v drugo mesto, ker v Celju zanj ni bilo prostora, še enkrat, morali bi sode- aovaü, vsaj z minimainim deležem.« Pripravljenosti je vsaj iz teh treh izjav veliko. Vpra- / šanje pa je, kakšno mesio to ta težnja dobila v orga- rjiih samoupravljanja v Kra- nju, Tržiču. Beogradu in povsod drugod, kjer so se- deži teh in drugih TOZD ali matičnih podjetij, ki imajo v Celju svoje disclooLrane obrate. Pri vsem tem ne gre samo za vpliv teh prizade- vanj, marveč sploh za be- sedo samoupravljalca, tudi iz teh dislociranih obratov, na sedežu temeljne organiza- cije združenega dela. Dose- danja, vsaj v glavnem in na splošno, ni veliko zalila. V veliki večini primerov de- lavci v teh dislociranih eno- tah niso vededl za stališča samoupravnih organov svojih TOZD do teh vprašanj. Zato ti primeri zahtevajo kvali- tetne premike v samouprav- nih odnosih tudi na relaciji dislocirani obrati in TOZD. In ne samo to — celjski po- ziv k soiiidamemu reševanju skupnih vprašanj terja tudi sicer nove premike, saj gre za odnose, ki se vse bolj odpirajo na poti od temeljne organizacije zdniženega de- la do krajevne skupnosti. V. iBožič Jožica Krkalo Bogomir Juvan Vid Fendre NAZARJE BOLJE ZA HRANO Centralni delavsKi svet uZD GLiN Nazarje je že leta 1973 sprejel sklep o izgradnji novega, večjfega in ustreznejšega obrata družbene prehrane. Ta sklep je narekovalo več dejstev. Sedanji obrat je stisnjen na majhnem prostoru in je precej oddaljen od glavnih industrijskih objektov. Poleg tega se število zaposle- nih stalno veča in ne nazadnje je to gradnjg nareko- valo tudi počutje delavca, ki ћај ne malica kjerkoli, temveč v estetsko urejenem prostoru. Objekt je lociran v sredini industrijskega komp- leksa ob glavnem vhodu in bo dostopen tudi z zuna- nje strani. Predvidena je zmogljivost od tisoč do tisočdvesto malic in okrog šeststo kosil. Ta kapaci- teta trenutno presega potrebe samega kolektiva, zato bodo lahko vzeli v goste tudi sosednja bližnja pod- jetja, v kolikor bi bila ta zainteresirana. Predračun za ta obrat znaša pet milijonov din in ga kolektiv GLIN-a investira z lastnimi sredstvi. Izva- jalec del je Ingrad Celje, ki bo zaključil svoja dela tako, da lx) obrat družbene prehrane od prvega maja letos že služil svojemu namenu. LIZA PODPEÔAN 4. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 CELJE VSE VEČ IZVOZA Celjske delovne organiza- cije so bile preteklo leto koft izvoznice zelo usp>ešine. Po podatkih oddelka za gospo- darstvo in družbene službe občine Celje je industrija presegla izvozne dosežke le- ta 1973 za 64,9 odst., letne ob- veznosti pa za 5,8 odst. K visokim rezultatom sta naj- več pripomogli Železarna in Cirkama — 70 odst. vredno- sti izvoza — medtem, ko be- ležijo nekatere delovne orga- nizacije zaostanek. Železarna Store je lani iz- vozila večje koiičine izidel- kov črne metalurgije v glav- nem na konvertibilno pod- ročje. Vrednost izvoza je 10.485.000 dolarjev, kar je za 46,7 odst. več kot leto prej. Najvišje povečanje izvoza beleži CiTkkama, ki je preseg- la tudi že taiko visok plan. vendar pa je zaradi padca cen cinka na londonski borzi v drugi polovici leta padlo tudi povpraševanje za cinko- vo pločevino v dii^vah EGS. Z izvažanjem titanovega dio- ksida v Nemàko demokratič- no republiko se je v regio- nalni usmeritvi izvoza zmanj- šal delež izvoza na konverti- bilno področje od 78 odst. v letu 73 na 62,7 odst. skup- ne vrednosti lani. Cinkarna je z izvozom dosegla vred- nost 22.427.000 ameriških do- larjev. leta 1973 pa 8.548.000. Po vrednosti lanskega iztvo- za je na tretjem mestu LIK Savinja s 3.258.000 dolarjev, kaiT pa je za 17 odstotikov manj kol; leta 1973. Vzrok je v splošni sitagnaciji izvažanja v lesni industriji. Samo v zadnjem tromeseòju se je iz- voz žaganega lesta, furnirja in pohištva v LIK-u zmanj- šal za več kot 50 odstotkov. Stanje sta pogojevala izpad italijanskega tržišča in pre- visoke domače cene. Tudi EMO beleži z 2.887.000 dolarji desetodstotno zmanj- šanje izvoza glede na leto 1973. Aero je povečal izvoz za 33,8 odstotka — 2.250.000 dolarjev skupna vrednost — vendar kljub temu nekoliko zaostal za planom. Tako tudi v drugih delovnih organiza- cijah zaostajajo za nekaj od- stotkov za planom. Najmanj- šo izpolnitev plana pa bele- žijo Toper — 60,9 odst, LIK Savinja — 76 odst in Libela 78,5 odst. Omeniti je potreb- no še Zlartamo, ki je z б77.000 dolarji presegla do- sežeik iz leta 1973. kajr za 133 odstotikov in letni plan za 66.6 odstotka. M. S. ? IZLETNIK TEHNIČNA DELA VNICA Ob Kersnikovi ulici v Ce- lju nastaja nova tehnična delavnica (100x24 m) Avto- turističnega podjetja Izlet- nik Celje. V dolžini 48 met- rov je podkletena, tako da mehanikom ne bo potrebno več delati v zastarelih, ne- primemiih in za zdravje škodljivih kanalih. To je bi- lo osnovno, zaradi česar so se pri Izletniku odločiU za investicijo, ki j-ih velja 18 mi- lijoaiov dinarjev. Kolektiv sodeluje z 20-od5totno udelež- bo, angažirana pa so še sred- stva zavarovailnáce in Ljub- Ijaiisäce banke. Drugi cilj, ki so ga imeli pri gradnji pred očmi pa je, hitrejša popravila in tako večja osposobljenost vo2snega ï>arka. Delavnica se jim bo vsekakor bogato obrestovala, saj bodo imeli zaradi mož- nosti kvalitetnejšega vzdrže- vanja in večjega števila avto- busov v prometu tudi večji dohodek. Objeikt, ki ga gradi Tehni- ka iz Ljubljane, bo pod stre- ho do konca februarja, grad- nja pa bo povsem zaključena do 20. maja. -ar KOSTROJ VSE VEČ STROJEV V TOVARNI Organizacija združenega dela Kostroj Slovenske Konjice je dokaj uspešno zaključila poslovno lete 1974. Ob obstoječih proizvodnih zmogljivostih je pre- segla planirano r&st celotnega dohodka za 22®/'o, letos pa v kolektivu računajo, da se bo dohodek povečal za 12",'o. V glavnem se bo celotni dohodek organiza- cije povečal na račun prodaje izdelkov TOZD Plasti- ke, saj je pyovpraáevanje p>o proizvodih stavbnega pohištva, ki jih izdeluje ta temeljna organizacija, iz dneva v dan večje. Drugi temeljni organizaciji OZD Kostroj, Tovarni strojev, pa se tudi v letošnjem letu odpirajo številne možnosti pri opremljanju usnjarn v deželah tretjega sveta ter v vzhodnih državah. TOZD Tovarna strojev namreč izdeluje usnjarske stroje, s katerimi je že opremila usnjarne v Siriji, Iranu, Sudanu in nekaterih drugih deželah, letos pa je po usnjarskih strojih te temeljne organizacije ve- liko povpraševanje tudi v ZSSR. K boljšemu in uspešnejšemu gospodarjenju Ko- stroj a v letošnjem letu bo nedvomno prispevala tu- di realizacija ciljev stabilizacijskega programa. Večji izkoristek proizvodnih kapacitet, boljša organizacija dela, zniževanje režijskih in istočasno tudi fiksnih stroškov — vse to so cilji, s katerimi želi ta organi- zacija združenega dela doseči še boljšo in hitrejšo gospodarsko rast. D- S. ŠENTJUR Tovarna Aipos se je za gradnjo nove cevame odloči- la predvsem zaradi pomanj- kanja tovrstnih izdelkov na jugosilovanskem in zunanjem tržišču in zaradi potreb pre- delave v tovarni sami. Z gradnjo novega obrata — ce- vame je pričela tovarna v 'maju leta 1974. Vrednost ce- lotne investioije je 120 novih mi,Ujonov. Gradbena dela po- tekajo na površini 10 tisoč kv. metrov, kjer bodo zgra- jeni vsi potrebni objekti za mo-demo m racionalno obra- tovanje. Zelo pomembna za novo cevamo bo vsekakor oprema, ki jo bodo sestav- ljali trije stroji za proizvod- njo šivanih cevi in škarje za razrez trakov. Stroje za iz- delavo cevi bo izdelala to- varna Voest Lz L-nza, med- tem ko gradbena dela, ki se- daj potekajo po planu, iz- vršuje GIP Ingrad in Nivo iz Celja, instalacije RŠC iz Velenja in Klima Celje. V mesecu marcu bodo že lah- ko pričeli z montažo stro- jev. Prvi stroj bo stekel v mesecu maju, septembra pa v Alposu računajo, da bo gradnja, 02iiroma montaža strojev, že zaključena. Podražitve gradbenega ma- teriala povzročajo seveda te- žave in zaplete pri gradnji tega novega objekta. Po zaključku gradnje naj bi v prvi fazi nov obrat ce- vame proizvajal 35 tisoč ton, v zaiključni fazi pa "50 tisoč ton cevi na leto. Povečala se bo tudi potreba po novih de- lavcih, saj bo v obratu ce- vame zaposlenih okrog sto ljudi. Temu primemo se bo seveda povečal tudi bruto dohodek, saj je predvideno za leto 75 povečanje za 80 odst. glede na dosežek v le- tu 74 in v letu 76 še nadalj- nih 88 odst. Z izgradnjo tega obrata bo pridobil Alpos oisnovo za na- daljnji FKJspešen razvoj pri predelavi cevi v lastni proiz- vodnji, v artikle, ki so iska- ni na jugosilovamkem in zu- падјвпа tirâiiÈôu, M. P. WLET FOR- MA TO RJA Aprila letos poteka de- set let od ustanovitve po- slovnega 23druženja za obrt, gostinstvo in komu- nalo Formator v Celju. Sklep o ustanovitvi združenja je takrat pod- pisalo šestnajst delovnih organizacij. Od teea jih danes dela le še sedem. Sicer pa se je do konca 1964. leta vključilo v zdru- ženje 58 obrtnih, gostin- skih in komunalnih delov- nih organizacij predvsem s celjskega in mariborsj^ega območja. Vse te organiza- cije bodo na slavnositnem zboru v počastitev desete obletnice Formatorja pre- jele tudi pismena prizna- nja. Kot vse kaže bo or- ganizator proslave izdal za to priložnost tudi spo- minski znak. Slavnostna proslava v {»častitev desete obletni- ce Formatorja bo v Na- rodnem domu v sredini aprila leit/>s. MB GORNJI GRAD: „SMREKA RASTE'' V ponedeljek, 17. fe- bruarja Je v temeljni or- ganizaciji združenega de- la Smreka Gornji grad za- čela obratovati nova ža- galnica. Staro žagalnico, ki je zaposlovala deset delav- cev so ukinili, ker zaradi vsakoletnega večanja pro- izvodnje mizarskega in tesarskega obrata ni več zadostovala potrebam. No- vo gradnjo je narekovala tudi nujnost, da si Smre- ka zagotovi les dimenzij izven standarda, ki se pretežno rabi za izdelavo vikend hišic. V novi ža- galnici je dobilo delo še pet delavcev. Zagalnica je bila zgrajena iz lastnih sredstev in je stala 700.000 din s tem, da je bila opre- ma kupljena že prej. LIZA PODPECAN KONUS Za novi tovarni v Slov. Konjicah bo značilno zmanjšanje uvoza končnih izdelkov za jugoslovansko tržišče in osvajanje tujih tržišč z umetnim usnjem in plastično maso — koterm. »Investiciji v Koterm in Celtex sta v skladu z dolgo- ročnim programom Konusa v smeri preusmerjanja pro- izvodnje. Klasična proizvod- nja usnja je vedno manjša. Proces se je pri nas pričel že 1.1961 z gradnjo tovarne umetnega usnja,« je dejal na tiskovni konferenci glavni di- rektor Konusa Slovenske Ko- njice, inž. Jure POKORN. Osnovna surovina v novi tovarni Celtex, kjer se bo redna proizvodnja pričela de- cembra, je celuloza, končni izdelek pa umetno usnje na osnovi celuloznih vlaken Skupna vrednost investicije je 88 milijonov dinarjev od tega 54 milijonov domača in uvožena oprema. Proizvodnja je planirana na 2000 ton iz- delka letno, možno pa jo bo povečati tudi na 3000 ton. Kar 75 odstotkov izdelka je namenjeno za potrebe čev- ljarske industrije, ostalo pa za potrebe galanterije (kov- čki, torbice za fotoaparate ipd.) in avtomobilske indu- strije. Pri čevljarski indu- striji gre samo za notranjke, tako, da je poraba seveda omejena. Celtex je sedma to vrstna tovarna na svetu (ima- jo jih v Zvezni republiki Nemčiji, Italiji, Franciji, ZDA in Romuniji). Če raču- namo, da smo letno uvažali tisoč ton umetnega usnja, lahko ugotovimo velik pri, hranek z domačo proizvod- njo. Uvažali bomo le alfa celulozo in nekatere dodatke, čeprav so doma možnosti za nakup te celuloze, vendar nastopa vprašanje kvalitete. Celtex se bo usmeril tudi na izvoz, od začetka 300 ton let- no, čez štiri leta pa že 600 ton. Potrebe po umetnem usnju Celtexa so torej omejene, doma jih je mogoče porabiti le toliko, kolikor jih bodo proizvedli v Slov. Konjicah. Kljub temu pa v Ivangradu (črna gora) razmišljajo o gradnji enake tovarne in celo s .5000 ton letne proizvodnje. V tem primeru, ko je Konus že blizu zaključka gradnje in ima osvojeno tehnologijo, urejene odnose s tujim pro- izvajalcem in lahko rečemo celo tradicijo v proizvodnji umetnega usnja, gre za po- dvojenost investicije, kar bi imelo prav gotovo popolnp- ma negativen ekonomski uči- nek. Tako bi nenadoma imeli v Jugoslaviji dve tovarni s 7000 oziroma 8000 ton pro- izvodnje, domači trg pa sprejme le četrtino tega. Ko- nus izraža interes za alfa celulozo, ki bi jo proizvajal Ivangrad. Vrednost investicije v to- varno Koterm je 67 milijo- nov dinarjev. Tudi ta tovar- na stoji v industrijskem kompleksu v Konjicah, grad- bena dela pa bodo končana v zadnjih dneh prihodnjega meseca. Osnovna surovina je nizkotlačni visokomoleku- larni polietilen, proizvodnja pa plastična masa, katere končni izdelki se uporabljajo v papirni, tekstilni, prehram- beni, kemijsko predelovalni industriji, v polnilnicah itd. Predvidena kapaciteta je ob postopnem povečanju do kon- ca leta tisoč ton polizdelkov, oziroma približno 500 ton gotovih izdelkov. Koterm je izdelek izredne uporabnosti zaradi številnih odličnih last- nosti, ki popolnoma nado- mešča kovinske' materiale. 40 odstotkov celotne proiz- vodnje bo šlo v izvoz, s ce- nami pa bodo konkurenčni tudi na zahodnem tržišču. Poraba koterma raste letno v svetu za 100 odstotkov, če- prav jé pri uveljavljanju ko- terma v industriji delo pio- nirsko. Proučevanje trga pa kaže, da si ta izredno upora- ben material čedalje hitreje utira pot. V obeh novih tovarnah bo delalo 116 ljudi, celotni do- hodek pa se bo gibal okoli 150 milijonov dinarjev. V vsem Konusu pa bo že do 1. 1977 celotni dohodek prib- ližno milijarda dinarjev. M. Seničar KDAJ SEJEM? Poslovno združenje For- mator je že določilo da- tum za letošnji osmi se- jem obrti. Le-ta bo od 26. septembra do 5. oktobra. Vse priprave tečejo tako, da bo sejem že pod stre- ho prireditvene dvorane novega celjskega družbe- nega centra pod Golov- cem. V tem smislu so za- stavljena tudi gradbena dela, ki bi se naj letos zaključila v avgustu. Gle- de na to, da je Ingrad kot iz\'ajal€C teh del na za- četku septembra organiza- tor športnih iger gradbe- nih delavcev Slovenije, ka- terih del bi naj prav tako bü pod streho nove hale, je več aLi manj na dlani, da zamude na tem objek- tu ne bo. In tako bo Ce- lje letos prvič zaži\'elo kot pravo sejemsko mesto. MB gt. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 PREBOLD ZNANJE BOGATI Y Tekstilni tovarni Prebold go vsako leto doslej priprav- ljali samostojne oddelke po- litične šole namenjene komu- jiistom in članom samoupra- vnih organov. Letos takega oddelka sicer niso organizi- rali- pripravili pa so dvodne- ^Tii seminar za novosprejete ¡comuniste, ki so jih v tej to- varni lani sprejeli kar 15, ne- ikaj kandidatov pa prav v teh mesecih čaka na sprejem. ■jTi udeležence seminarja smo povprašali, kaj menijo o ta- lcih oblikah izobraževanja, jColiko bogati pridobljeno znanje njihovo vsakodnevno delo in kakšna je vloga ZK v sedanjem političnem tre- nutku. Darko Narglav, delavec v belilnici: »Seminar je velike- ga pomena za nas, mlade ko- muniste. Ne le zato, ker smo bolje spoznali našo organi- zacijo in njen zgodovinski Miloš Radelič mo. Predvsem pridobimo ve- liko konkretnega znanja, tak- šnega, ki bo še kako upo- rabljivo v praksi in v kon- kretnem delu. Sam sem veliko razmišljal o Zvezi komunistov in njeni vlogi v naši družbi. Ker so cilji partije tudi naši cilji, cilji delavcev, sem vstopil v organizacijo in upam, da ji bom s svojim delom lahko koristil. Erika Zupane, delavka v skladarni: »Zveza komunistov je delavska partija. Cilji Zve- ze komunistov so delavski ci- lji, so cilji socialistične sa- moupravne družbe, ki daje delavcu pravo mesto v druž- bi. Prav je zato, da zlasti v zadnjem času v partijo vsto- pa vse več neposrednih pro- izvajalcev in menim, da bi delavec v partiji moralo biti še več. še nekaj . je pomembno. Znanje bogati, daje »korajžo«, saj nekaj vemo m na podla- gi tistega, kar vemo, bomo upali razpravljati, terjati, opozarjati na napake in po- hvaliti tisto, ker je prav.« BRANKO STAMEJČIČ Darko Narglav boj za uveljavljanje diktatu- re proletariata, tudi zato, ker bo pridobljeno znanje velika pomoč za delo v bodoče. Vlo- ga ZK v naši družbi je veli- ka. In ne le v domovini, p>o-' litika ZK je tista, ki je uve- ljavila ugled jugoslavije v celem svetu. Tega se zavedamo vsi, ne le člani ZK. O tem priča tudi veliko zanimanje delavcev za vstop v organizacijo in ugled ZK, ki je zlasti v zadnjem èasu med delavci močno po- rastel. Naša naloga je, da v svojih delovnih sredinah pri- spevam.o k uveljavljanju pri- dobitev naše družbe. Semi- nar nam bo pri tem v veliko pomoč, saj nas znanje bo- gati.« Miloš Radelić, preddela- vec v kosmatünici: »Sem pr- vič na takem seminarju. V veliko pomoč mi bo pri mo- jem družbenopolitičnem udej- sfvovanju. Mnogo se nauči- Erika Zupane ŠAmSKA ОВСША - UPRAVA V ZAGATI Tolikokrat poufiartena trditev, p šmarski občinski upravi pa po dragih institucijali v olj- primanjkuir' kadrov, še ve- ttno volja z vso iiorjo. Težave so še povečale z lovo organizi- f^iiosljo. г deleeaí'kiiTi sistemom. kot temel.jna značilnost nove 1 itave ne dovol.iu ^ «osle,; često- j uporahl.jan -ца miprovi/ininja admiiíístrativ.iib rešitc\. Nevetla bo ):vh naloga šniar- občinske uprave prav usirez- J,? 'asotov!te\ ka'ìrov brez kate l'" ne bo nioync'e normalno de- do'".'- pa se ne bo dalo litt^' tlîusaëe kíii z načrtno po ^чко štipendirat-in ir zla,sti še ? ^^.i>»!nilnim Soia- iem ki ho mo- postati ii.íianena praksa, '•brani po(!atki noveUo dovolj ,'i "J."" kak-na i,- slika v ob lio^ iiijravi rrmntno je stro- neustrezno zasedenih 'OVjiih mest. oti tesa 24 s pred '.^ano srednjo i/obrazbo. 20 / p!, '" i» dve i .. < ko. Istoačsno Sni '¡f šp 10 do!o'nit, mest. ki so Src I ■ in to dve s Vieil"'" sedem z višjo in eno z izobrazbo Pou.,?*"" "'iko nekoliko ublaži da občinska uprava šti- toy dvanajst rednih študen- ' 'n sicer šest na srednjih šo- lah, dva na višiin in štiri na vi- sokih, izredno pa se na različnih nivojih študija »obrazuje še 19 delavcev. Da bo slika čimbolj popolna, moramo še opozoriti na spremem- be v občinski upravi zaradi od- hodov v pokoj. Tako bo v krat- kem odšlo z (.bčinske upr"ve še pet delavcev, od tega nekaj vo- dilnih. Iffotovitev |e jasna: STROKOV- .NA KADROVSKA ZASi;DnA \ UPRAVI ŠMARSliE OKCINSKK SKlPi^CINK IKKRîTltNX. (>RAV ТЛКО PA .NE JAMČITA DO KONCNK RKSITVE NITI (>П seí; doskd vn.ík(;a stipendi RÄN.IA MTI !>ODAI>JO IZ(,>BRA- ŽEVAN.IR. KI rti MORALO ВГГ1 f?OU KT.XSTICNO !N NACRT NKIŠK. Obseg m 7načaj pravic štipendistov ter .>tih. ki se do- daino izobražuj, o bo moral biti natančno tipredeljen, sproti nad- zorovan in vodep Navedene ugotovitve veljajo le za kadre v občinski upravi, ki .je najbolj kritična Nekoliko boljše je drugje, kjer pa bo prav tako nujno treba misliti na izboljšave. Načrtnejša štir'pi^l^ka politika torej velja tudi za vse ostale in- stitucije. -nist- V ROVINJU IZLETNIKOVE Novica, da pripravlja celjski Izletnik letos ob morju poceni počitnice, je naletela na ugoden odmev. Barometer za Rovinj je p>oskočil. Že zdaj, čeprav je do poletnih mesecev razmeroma še veliko ča- sa. In vendar ne preveč, da bi že zdaj ne razmi- šljali o dopustu in o de- narju, ki ga bo treba pri- praviti za skromen poči- tek. Zaradi splošnega intere- sa za preživljanje počit- nic v Rovinju v organiza- ciji Izletnika, smo pro- sili za kratek razgovor njegovega glavnega direk- torja Leopolda Perca in direktorja TOZD — turi- stična agencija. Eda Ga- berška. NOVI TEDNIK: Zakaj ste se pravzaprav odločili za to akcijo? LEOPOLD PERC: Pred- vsem zaradi težnje in že- lje, da pripravimo v le- tošnji sezoni delovnemu človeku našega območja kar se da najcenejši do- pust. Ko smo namreč pregledovali cenike za le- tovanje ob morju, smo ugotovili, da so v mnogih primerih cene takšne, da si naš delovni človek ne bo mogel privoščiti po- čitnic ob morju. Zato smo začeli akcijo, kako zagotoviti penzionske ce- ne, ki bi bile primerne za našega človeka. NOVI TEDNIK: Ste us- peli v tem iskanju? LEOPOLD PERC: Smo. Ugodne cene in druge primerne pogoje za naše- ga človeka smo našli v Rovinju. In tako smo za- čeli akcijo, ki je že na samem začetku naletela na izreden odmev. Največ razumevanja za ta priza- devanja pa pričakujemo v delovnih organizacijah širšega celjskega območ- ja. Brez njih in brez nji- hove podpore, bi naša ak- cija propadla. NOVI TEDNIK: Kako bo to nalogo izpeljala va- ša turistična agencija. EDO GABERŠEK: Odlo- čili smo se, da bomo že ob koncu meseca odpe- ljali v Rovinj tiste delav- ce v sindikalnih oziroma delovnih organizacijah, ki skrbijo za dopuste svojih članov. Na enodnevnem obisku si- bodo ogledali vse pogoje za bivanje, pre- hrano, kopanje in dioigo, kar bo na voljo v času poletnih počitnic. Tej ak- ciji bo sledil skupaj z uredništvom vašega tedni- ka izlet kmečkih žena za osmi marec v Rovinj. Te- ma bodo bržčas sledili še nekateri drugi obiski Ro- vinja. NOVI TEDNIK: S kom ste pravzaprav navezali poslovne stike v Rovinju? Kakšne bodo cene, pogoji za letovanje in podobno? EDO GABERŠEK: Stike smo navezali z gostinsko turističnim trgovskim in proizvodnim podjetjem Jadran v Rovinju. Ta ko- lektiv ima zmogljivosti za okoli 14.000 gostov na dan. Naši delavci bodo imeli na voljo sobe v novih hi- šah, kjer je vse udobje in so v novem delu me- sta. Penzion v glavni se- zoni bo veljal 85 dinarjev na dan. V pred in po se- zoni bo cena ugodnejša. NOVI TEDNIK: Ali bo- do na vol.io samo kapa- citete v teh hišah, ali še kje drugje? EDO GABERŠEK: V glavni sezoni bodo sobe na razpolago samo v teh hi- šah, v pred in po sezoni pa tudi v hotelskih ob- jektih. NOVI TEDNIK: Koliko postelj, ležišč boste rezer- virali za delavce s .širše- = ga celjskega območja? = EDO GABERŠEK: Pred- | videvamo, da bomo lah- Ш ko zasedli od 300 do 500 | {X)stelj. Sicer pa bo ta ka- = paciteta odvisna od odzi- E va v delovnih sredinah. = NOVI TEDNIK: Ali bo- | ste organizirali tudi avto- E busni prevoz? = EDO GABERŠEK: Na | vsak način. Torej nudili S oziroma zagotovili bomo = tudi avtobusni prevoz in = sploh tako imenovani pa- S ket uslug. 2 NOVI TEDNIK: Kako | boste ravnali, če bo ho- = tela katera koli delovna = organizacija zagotoviti do- = ločeno število postelj sko- = zi celo sezono? E EDO GABERŠEK: Po- | mislili smo tudi na to. V = tem primeru bodo kolek- J tivl skozi celo sezono raz- S polagali s kapacitetami v = istih hišah" in tjakaj bodo 3 tako pošiljali tudi svoje . = člane. = NOVI TEDNIK: Kaj pa . | plačilni pogoji? s EDO GABERŠEK: Pen- | zionska cena, ki jo bomo S ponudili, sama po sebi go- s vori o izredno ugodni pri- = ložnosti. Mi v' tej akciji ë ne bomo imeli zaslužka. Ш LEOK)LD PERC: V tej | zvezi še eno misel. Z ak- = cijo začenjamo razmero- = ma zgodaj. To pomeni, ^ da se bodo lahko v de- s lovnih kolektivih pravoča- = sno odločali za Rovinj, = hkrati s tem pa tudi za- s čeli varčevati sredstva za Š ta strošek. Bržčas pa bo- = mo nudili tudi sicer še S nekatere ugodnejše plačil- = ne pogoje tistim organi- E zacijam, ki bodo vzele = skozi sessono večje število = postelj. Ш Edo Gabcršek Leopold Pere GÖLTE SPET VÄBIIO Novozapadli sneg ob koncu prejšnjega tedna je prinesel iskrico upanja. Smučarjem seveda in morda še komu. Tudi upravl.jalcem smučarskih središč. Po zaslugi te snežne pošiljke so Golte od po- nedeljka, 17. t. m. dalje spet odprte. Odprto je tudi smučišče v Moravi. k,)er obratuje vlečnica. Po potrebi dela tudi vlečni- ca »turist.« Sicer pa lah- ko Golte med tednom obiščete med 10.30 in 17.30 uro. V tem času obratuje gondoJska žični- ca. Ob sobotah in nede- ljah je obratovanje nor- malno. Smučišče v Mora- vi na Mozirski planini vas vabi. S ' ^ è Krajevni ргагшк o Do brni je minil. Amateiska ¡folklorna skupina KUD Dobrna je odplesala me- šane - slovenske ihfse. Osem parov se je zavrtelo po odru, v šumečih kri- lih in zloščenih škornjih. Vaje za nastop so bile vsak ponedeljek in četrtek zvečer, v zadnjih »vročih« dneh pa še nekajkrat. Mrzlične priprave zaradi noš, delo v pisarni no delovnem mestu. Dvojne, pa tudi trojne obremeni- tve entuziastov, katerim »kraljuje« mojstrica Ma- rica Pasarič. Ko smo jo iskali prvič na njenem delovnem me- stu knjigovodje v /zdravi- lišču Dobrna so nam obo tavljajoče dejali, da je od- šla domov. Domov sredi dopoldneva? »Ja, pa je de lala vso noč, ker zaklju- čuje letno bilanco,« so nam razumevajoče odgo vorili njeni kolegi m ko legice. Mi smo razmišlja- li dalje. Delo v pozno jv tro, par uric počitka w spet vaje s folk'orno s'-^u pino. Zvečer, oopnldne pei zmenek glede oblek. Katera žena je to, ki se s srcem razdaja in vzgaja mladi rod v ljubezni do slovenskih starožitnosti? Naša Marica vendar, so vedeli povedati vsi v Do- brni, najlepše besede o njej pa so izrekli njem učenci. Od njih smo tudi zvedeli, da je njihova uči- teljica zvezana s to ljube znijo že polnih 25 let. Kot mlado dekle se je že pred vojno zaljubila i Ljubljani v ples in mik odrskih korakov. Takrai še ni bilo Maroltove fO' klorne skupine, s katero pa se je Marica zvezato še danes vzdržuje -sC/ ke. Ogreva se za pravf ^pccializirane pokrajins-e--- plese, zato pripravlja гПа originalne štajerske pie se Naštudirali jih hod': гс. Dan žena in tudi ob Tečeni bodo v štajerske narodne noše. čeprav 't Manca po rodu Korošu:n. je pognala korenine о->'Ш i štajerski deželi. Zdaj se zanjo ogreva in tudi po- glablja v njene kultur'!^ vrednote. Delo z amater- fi ji pomeni sprostiteii. oddih. številke na delovnem mestu terjajo zbraneyc človeka, plesi zvečc v prinašajo v monotono živ- ljenje ognja, vročo •'■•cp. m brisanje potu. Ustvar- jalno delo z amaterji j( polno doživetij m osah. no hI član, ki se priključi skupini, je svet zase Mar sikom*! je Marica tudi m'- ti, česar se niti sama tega ne zaveda. O tem govorijo hvalnice, ki prihajajo ¡z njene »črede«. Njeu) učer ci so to m poleg znama jim Marica daruje tudi ko- šček srca, če pa jih '.ra ven »okuži« še z Ijubszm jo do plesa, ni njena kriv da. Ustvarjalnost je nalez- ljiva in ne pozna naporov in žrtvovanih ur Kdor dela iz takšnega nagiba, ne išče plačila. Ena takih je Marica Pasaričeva iz Dobrne. Z. STOPAR 6. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 KONJICE Pred tednom dni so v Slovenskih Konjicah sve- čano podpisali samouprav- ni sporazum o financira- nju programov krajevnih skupnosti v občini za ob- dobje petih let. Sporazum so podpisali predstavniki skupščine občine skupaj s predstavniki temeljnih in drugih organizacij združe- nega dela v občini, pred- stavniki občinske konfe- rence SZDL, predsedniki krajevnih skupnosti in skupaj s predstavniki sa- mostojnih obrtnikov v ob- čini. Kaj prinaša nov spo- razum? Krajevne skupno- sti bodo dobile z viri, ki jih določa sporazum, sko- raj 200 odstotkov več sredstev za zadovoljevanje svojih skupnih potreb, in- teresov in nalog kot v prejšnjih letih. V krajev- no skupnost se bodo ste- kala sredstva od prispev- kov za uporabo mestnega zemljišča in sredstva sa- moprispevka občanov. Bi- stvena novost pa je, da bodo za financiranje kra- jevnih skupnosti prispeva- le del dohodka tudi de- lovne organizacije na ob- močju občine. Le-te bodo prispevale iz isvojega do- hodka 500 novih llnarjev na zaposlenega delavca, ta znesek pa se bo letno po- večeval še za 50 dinarjev. Nedvomno je samou- pravni sporazum o finan- ciranju krajevnih skupno- sti bistvenega pomena za vse delovne ljudi -n ob- čane krajevnih skupnosti konjiške občine. Pa ne sa- mo zato, ker bodo ljudje s sredstvi, ki jih določa sporazum, lažje uresniče- vali svoja hotenja In inte- rese. Ta sredstva namreč izvirajo iz presežnega de- la, ki so ga delovni ljudje ustvarili na svojih delov- nih mestih in jih nameni- li za pokrivanje skupnih potreb. Zato je še toliko bolj prav, da tisti, ki so ta sredstva pridobili, tudi kar najbolj samostojno odločajo in s tem uve- ljavljajo svoj vpliv na la- stne fivljenjske »-azmere in na politiko družbenega standarda. Damjana Stamejčič REKU SO ŠE EN VRTEC Stana Šešerko je pz-eoseomca izvršnega od- bora SIS za otroško varstvo v Šentjurju. »Prizadevamo si, da bi z varstvom zadovolji li čim več družin in da bi lahko varstvo usta- novili še po drugih krajih. Zaenkrat imamo samo vrtec v Šentjurju in veliko je staršev, ki svoje otroke pripeljejo v varstvo iz bližnjih krajev. Pripravljamo se na gradnjo montažnega vrtca v Gorici pri Slivnici, ki naj bi nudil za- vetje 45 malčkom. Sredstva so delno že zago- tovljena, tako da bomo z gradnjo pričeh že letos. Seveda se bo z gradnjo vrtca pojavil pro- blem kadra, čeprav štipendiramo nekaj ljudi. Trenutno imamo tudi v centralnem vrtcu ka- der, ki ni specializiran za vzgojo otrok. Upamo, da bomo s štipendisti (pet jih je že pred kon- cem šolanja), to strukturo nekoliko izboljšali. Starši plačujejo varstvo za svoje otroke po progresivni lestvici; tako je približno najnižja cena varstva (seveda s hrano vred) okrog 180 din, najvišja pa okrog 550 din. Na željo neka- terih staršev prav te dni poskušamo uvesti tu- di popoldansko varstvo, ki ga bomo lahko reali zirali le pod ix)gojem, če bo za popoldansko varstvo vpisanih najmanj 15 otrok. V času mladinske brigade Kozjansko 74 smo organizirali tudi potujoči vrtec, ki so se gá otro- ci in starši iz bolj oddaljenih vasi in krajev zelo razveselili. Vzgojiteljski kader smo našli v vrstah brigadirk. Tudi -to leto bomo organi zirali tako obliko varstva v Dramljah, Slivnici, Planini in. v Dobju. Ta oblika varstva je bila brezplačna, kakor je bilo brezplačno tudi leto- vanje socialno in zdravstveno šibkih otrok, ki ga bomo organizirali tudi to leto.« M. P, POLENE: DELEGATI KS v krajrvni skupno.sti Polene * oWini Slovenske Konjice so delegati za skupščine samo- upravnih Interesnih skupnosti n-oslednjl: Srečko Bom.šck, Franc Kralj, Jože Adamič, Jo- že Konec, Dragica Brplez, Vla- do Gode«, Jože Adamič st., Franc Konec, Marjan Šibane, Anica Boblk, Konrad Brglez tn Slavko Vlpotnik. SINDIKAT O PROGRAMU D.anes ol) 16. nri so bodo soslali v Slovenskih Konjicah čl.Tni pred.sedslva obtinskoça sveta ZSS. Razpravljali bodo o programu dela za enoletno obdobje, govorili o zaključ- nem računu organizacije in novan ja 1. maja — praznika delovnih ljudi. Na seji bodo člani predsedstva razpravljali o pravilih za podeljevanje srebrnega znaka zaslužnim. D. S. MOZIRJE DELEGATI ZA SIS Na decembrskih voli- tvah delegacij za sa- moupravne interesne skupnosti so se na Ljubnem m v Lučah ter v GLIN Nazarje — 'tOZD gozdarstvo in TOZD Smreka Cîornji grad odločiU za na- slednje delegate: LJUBNO OB SAVI- NJI: Anton Blekač, Ivanka Cerar, Alojz Juvan, Branko Medič, Alojz Mikek, Anton Pevc, Vili Platovšek, Marija Podmeninšek, Franja Suhorepec in Jože Tertnik. LUCE: Stanko Mlač- nik, Emika Selišnik, Ivan Filipčič, Cilka Cešnovar, Franc Kla- ninšek, Ivan Stebe, Alojz Selišnik, Jože Mlačnik, Jože Vavdi in Anica Pečovnik. GLIN — TOZD GOZ- DARSTVO: Marica Iko- vic, Jakob Plesnik, Janez Slatinšek, Boža Jeran, Franc Podlin- šek, ilezika Deberšek, Ciril Potočnik, Anton Prodnik, Stanko CJaj- ner in Marinka Ma- rovt. GLIN — TOZD SMRE- KA: Marija Pečovnik, Franc Veršnik, Ivan Mavrič, Stane Rojten, Ivan Podran, Janko Šinkovec, Ivan Fale, Stanko Ugovšek, Tere- zija Ugovšek in Stane Imar. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV TUDI V ŽIČNI je de- lovni kolektiv pričel izda- jati tovarniški list z na- slovom »Glasilo Žične.« »Naša delovna organizaci- ja danes in jutri« je na- slov uvodnika, v katerem direktor Franc DRAGAN konkretizira številne na- loge kolektiva v prihod- njem obdobju. Na dva- najstih straneh manjšega formata so še prispevki o delu ZK, blagovni iz- menjavi s Sovjetsko zve- zo, šport In rekreacija itd. Glavni urednik lista, .Jure VOUK, nam je po- vedal, da bo list izhajal enkrat mesečno. KOLIČINSKA PROIZ- VODNJA V EMO je bila lani pod planirano, ugo- tavlja v stalnem poročilu oddelek za gospodarstvo občine Celje, Nižja kot leta 1073 je bila pred- vsem proizvodnja posode, odpreskov In peči, tako zaradi težav pri oskrbi z reprodukcijskim materia- lom kot nereguliranih od- nosov cen na začetku leta. TUDI V LIBELI niso dosegli planirane proiz- vodnje, čeprav se je ta v drugem polletju po odo- britvi novih cen za nji- hove izdelke, nekoliko iz- boljšala. Za Libelo so značilne velike težave z reprodukcijskim materia- lom, na rezultate pa je neugodno vplival tudi ne- prenehen porast proiz- vodnih stroškov (velike podražitve), ki .je sploh značilen za poiljetja ko- vinske predelave. CELJE V četudi je resolucija o družbenoekonomski i>o.iti- ki in razvoju občLie Ce- lje v letošnjem letu nale- tela v javni razpravi na veldk odmev, je tudi na zadnjem 'zasedanju dele- gatov vseh treh zborov celjske občinske skupšči- ne, v četrtek, 13. t. m. dobila zanimiv odziv. Si cer pa so delegati spreje- li ne samo to resolucijo, marveč tudi poročilo o ak- tualni problematiki m prc^ramu rajsvoja kmetij- stva, gozdarstva in veteri- ne v občini, odlok o kme- tijah, za katere velja po sehen režim dedovanja, odlok o prenehanju пека terih skladov občine itd. Kako je o teh doku- mentih potekala razprava na seji delegatov zdnaženega dela? Delegatka iz zdravs'"? nega doma ALBINA MA- RINIČ: »Rada bi opozori- la na izredno težavno sa- nje otroškega dispanzerja v našem zdravstvenem do- mu. Urejen je bü za po- trebe 1958. leta. Zdaj Snje zahteve so povsem dru gačne, neprimerno večje Prostori ne ustrezajo več V čakalnici se zbirajo zdravi in bolni otroci. Na adaptacijo prostorov še vedno čakamo. Za vse skupaj bd potrebovaii okoli 1.4 milijona dinar jev. Apeliram na zbor, da bi tudi to vprašanje uvr- sùiil kot primarno nalogo v resoluciji.« V odgovoru je delegat- ka dobila zagotovilo, da bo zbor priporočil pri= stojni interesni skupn >srs da reši problem. Delegat Izletnika BER- NARD CIZEJ je zastavil dve vprašanji: ali je že znana lokacija za graditev samopostrežne restavraci- je v (Delju in kako je z gradnjo nove tovarne žve- plene kisline v cinkarni. Medtem ko lokacija za novo samopostrežno re- stavracijo še ni potrjena, je program za izgradnjo nove tovarne za proizvod njo žveplane kisline v oce- ni. Cinkarna ga je namreč že predložila izvršnenii, svetu. Nova proizvodnja zagotavlja čistejši zrak, sicer pa načrti zahtevajo tudi ureditev ustreznih či- stilnih naiprav. Če bodo izpolnjene te zahteve, po- tem Celju ne grozi nDva oziroma večja nevarnost v onesnaževanju zraka. Delegai Merxa JULIJAN GOLAVŠEK je govoril o prizadevanjih koQektiva, ki bo že letos priöei z grad njo nove ¡industrijske pe- karne. Investicija bo za- htevala okold 35 milijonov dinarjev. Sicer pa Je opo- zoril še na nujnost, da podjetja, ki popravljajo ceste in jih zato na dol> čenih odsekih zapirajo, sporočijo takšne ukrepe prizadetim organizacijam. Nedanmi primer na Okopih je Mene hudo prizadel, še zlasti, ker nihče ш vedel. za koliko časa bo ces'a zaprta in sploh niso ve- deli o nameri kolektiva ce- ste kanalizacij, da ces'jii odsek zapre. Delegat iz LIK Savinja ANTON ČEPIN, se je za- nimal, kje so meje v obre- menjevanju gospodarstv^a. Odgovor je bil razvese- ljiv, saj letošnja predvide-^ vanja o skupni in spiOšni' I>orabi v celj'ski občim go- vorijo. da bo obremenitev gospodarstva manjša kot je bila lani. Razprava o nekacer-.h problemih kmetijstva go- zdarstva in veterine pa ni opozorila samo n^i nuj- nost sanacije ozir1- lašanje že tako krr.'čno situacijo še poslabšalo. Z novimi prijavami bo nara- stel tudi obseg dosed^j ugotovljene škode. Do takšnega položaja je prišlo predvsem zaradi regresa na umetna gnojila in pa zaradi določenih olajšav, ki so povzročile, da so kmetje začeli kar množič- no prijavljati škodo, na katero prej še pomislili ni- so. Prav zaradi teh m po- dobnih ravnanj bo treba sedaj bolj kot prej ¡zre- tuo pazljivo ravnati pn odločitvah občanov. Prav pa bi bilo da bi lud: ti piemislili, preden na vrat na nos hite prijavljati ne- pomembno škodo, medlem ko drugi ne pndejo na vrsto. S tem menimo pred vsem na izsiljevanje m podobne pojave, do katerih pa ne sme priti. Posebno kritični so go- sfKKiarski objekiti, ki jih do sedaj Še niso začeli obnavljati, a jih bo po vsej verjetnosti reševal kmetijski kombinat Hme- zad, T02D Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah (velja za družbeni sektor.) še zlasti bodo paziili pri obnovi za- sebnih gospodarskih poslo- pij, kjer bodo dajali pre- dnost tistim kmetijam, kj se bodo preusmerile. Pri novogradnjah želj koordinacijski odbor še- enkrat opozoriti naj vsi, ki grade nove hiše, ne pretiravajo pri vediikost in ostal'h razsežnostin ob- jekta. Dogaja se, da le občan, ki je imel prej majhno in skromno nisi- co, začel sedaj z gradnjo, ki je predimenziomrana, torej tudi finančno pre- zahtevna zanj. Iz tega se- veda tudi sledi vrsta spo- rov, ki jih ob zdravi pre- soji stvari ne bi bilo tre- ba, sledile pa bodo tudi daljnosežne posledice. Ob- čani bodo pustili takšne hiše nedokončane leta 'п' leta, stanovali pa bod^i v starih, ker bodo finančni nesposobni, da privedejo gradnjo do konca. Na takšne in podobne težave so opozorili na zadnjem sestanku v Šmar- ju pri Jelšah. MST ŠENTJUR: ODLIKOVANJA Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin tu- di letos z veliko prizadevnostjo uresničuje predpisani izobraževalni program svojega člahstva. Z dobro orga- nizacijo in kvalitetnimi predavatelji si je organizacija na predavanjih in praktičnih vajah zagotovila zelo dobro udeležbo. Tudi delo štaba za splošni ljudski odbor je zelo razgibano. Pred dnevi je predsednik ŠO Šentjur podelil red za vojne zasluge s srebrnim meči Francu Ogrizku in medalje za vojne zasluge Ivanu Jagru, Marjanu Skaletu in Marjanu Groscku, ki so se posebno izkazali pri pionirskem delu v orga- nizaciji SLO. gt. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 SE VEČ SEMI- NARJEV Lansko leto je bila za predsednica odbora samoupravne delavske kontrole v Tovarni volnenih odej v škofji vasi Izvoljena VIDA SIVKA, V kratkem po- govoru je povedala, ka- ko v odboru delajo in kdo jim pri njihovem delu pomaga. »V času, ko sem iz- voljena za predsedni- co delavske kontrole, se z ostalimi člani ni- smo velikokrat sestali. Majhen kolektiv smo in vsakodnevne te- žave in probleme re- šujemo kar ustno, sa- mi med seboj. V začet- ku so bile tudi težave, saj nismo vedeli, kaj delati in koga kontro- lirati. Tu in tam nam je kdo poskušal suge- rirati kakšno misel o tem, kaj naj delamo, toda velikokrat so bile te pripombe za nas nesprejemljive. Tako nam je eden od vodil- nih delavcev svetoval, naj prekontroliramo tudi blagajno v pod- jetju. Tega nismo sto- rili, saj so za kontro- lo blagajne poklicani drugi ljudje, ki to bolj strokovno in hitreje opravijo. Seveda bi morala delavska kon- trola nastopiti v slu- čaju, da bi bilo s sta- njem v blagajni kaj narobe, toda naša na- loga ni, da štejemo de- nar. To je samo en primer, ki kaže, kaj si vse ljudje predstavlja- jo pod delom delavske kontrole. Poudariti mo- ram tudi, da so nam pri našem začetnem delu pomagali tudi čla- ni Zveze komunistov, predvsem pa smo do- bili konkretne napotke za naše delo na semi- narju za predsednike odborov delavske kon- trole. Mislim, da bi morali biti takšni se- minarji še večkrat, kajti le tako, da bomo člani delavske kontrole spoznali svoje pravice in dolžnosti, bo naše delo uspešno in učin- kovito.« D. S. REČICA OB SAVINJI PROBLEMI SO ŠE Za pogovor o delovanju in problemih delegatskega sistema v krajevni skup- nosti Rečica ob Savinji sem prosila članico dele- gacije rečiške krajevne skupnosti Vido Remlc, predmetno učiteljico na podružnični šoli Elečica ob Savinji. Vida Remic opravlja tudi tajniške fk> sle pn organizaciji SZDL Rečica. Imate občutek, da se ljudje v vaši krajevni sku- pnosti preko delegacij na organiziran nač^ udele- žujejo dela v oblikovanju družbene politike? »Vsekakor, • saj je prav delegatski sistem omogo- čil, da je postala sudi po- vezanost družbenopK>Iltič- nih organizacij in društev v krajevni skupnosti veli- ko bolj učinkovita kot pred leti. Poleg, tega je v delegacije zajetih orecej novih ljudi, ki so s seboj prinesli svežino in nove pobude.« Na kakšne težave je na- letela pri svojem delova- nju vaša delegatska sku- pina? »Velikost in naravna razgibanost našega terena (hribi, raztresene vasi, itd.) na splošno ovira jav- no življenje v krajevni skupnosti. Pc«amezni - de Vida Remic legati so oddaljeni tudi po uro in pol noda, vendar se kmetje sestankov ved- no udeležijo, težje pa vs- kladijo svoj čas tisti de- lavci, ki imajo deljen de lovni čas.« Ali dobite skupščinsko gradivo dovolj zgodaj? »Predvsem dobimo pre- malo izvodov gradiva in tako šele na skupni seji delegacije obravnavamo dnevni red, kar pa je za- mudno in veliko manj učinkovito, kot če bi do- bil gradivo vsak član de- legacije in prišel na sejo že pripravljen.« Ali so ljudje seznanjeni s problemi, o katerih go- vorite delegati? »Premalo, ker organizi- ranega obveščanja ni. Čimprej bo treba poiskati ustrezno obliko učinkovi- tega informiranja.« Ali ste že razpravljali o kakšni problematiki na seji občinske skupščine ali ne? »Razpravljali smo o pro- blematiki zazidalnih povr- šin v centru Rečice, kjer je zemljišče na razp>olago, ni pa še razparcelirano in odkupljeno, čeprav je po urbanističnem načrtu tu predvidena zazidalna po- vršina.« Na katere stvari ooste opozorili v prihodnje? »Na že znane, ki jih bo- mo morali zaradi neure- jenosti dati zopet na dnev- ni red. Rečica nim'a ure jenega prostora za odla- ganje smeti. Sicer je bil že sprejet na skupščini sklep o rednem odvažanju smeti, vendar se je nekje zataknilo in smeti še da- nes čakajo na odvoz. Re- šiti bo treba neurejeno kanalizacijo. Rečica '.ma samo ponikalnico. K: za- struplja rodovitno zemljo na travnikih in poljih ob cesti na Rečico.« LIZA PODPECAN ŠMARJE STRNJENA FRONTA UcCiastca konferenca so c:ij]istične zveze delovnega ljudstva Šmarje pri Јл- šah se je lani takoj po potresu skupno z drugi- mi družbenopolitičnim o rganizacij ami aktivn з vključila v akcijo, ki naj bi poskrbela, da bi bile posledice čimprej odpr.av Ijene. Njena zasluga .;e zlasti v tem, da je v pra- vem času in hitro poma- gala ori izoblikovanju po membnih družbenopolitič- nih stališč, ki so se bo- rila za naj smotrnejše iri najracionalnejše ukr-^pa O tem pa tudi o drugih vprašanjih občinske kon ference SZDL Šmarje pri . Jelšah smo se pogovar- jali s predsednikom, ki je sicer predsednik občinske- ga sodišča v Šmarju pri Jelšah, Jožetom Un verdorbnom, ki je še po- se]>ej poudaril, da se je SZDL v polni meri zave- dala posledic iri razsežno sti nastale škode in '^wla hkrati prva, ki je posti- vila zahtevo po vsesloven- ski solidarnosti kot edi- nem možnem načinu ra šitve problema. Tej pro blematiki je копГегепг;з posvetila več sej, razgo- vorov z občani, delovn h pogovorov in drugih ob- 'ik aelovanja. Mnogo so prispevale k ureditvi pj ložaja krajevne organiza- cije SZDL, ki so poskr- bele za to, da so najprej odpravili najbolj kritične primere. »Lahko trdim,« je po- udaril Jože Unverdorben, »da je v akciji za odpra- vo posledic ix>tresa delo vala celotna organiza-^ija — od osnovnih celic zgradbe pa tja do občin- ske konference kot enot na, močna in strnjeua fronta, kljub zastojem, nekaterim pomanjkljivo- stim in posameznim ne- pravilnostim, kar pa je seveda razumljivo zarad^ neizkušenosti občanov m rudi vodilnega kadra v takšnih primerih.« V letu 1975 bodo še na- prej organizirali vse raz- položljive sile za dosledno izvajanje ustave, za utrje- vanje delegatskega sisc.e ma, kakor tudi pri razvi janju samoupravnih odno- sov in procesov v organi- zacijah združenega Jela. Posebno mesto y nizu tieh naporov bo dobila gospo- darska stabilizacija, še zlasti vprašanje odgovor- nosti in pa skrb za kadre. V skladu z ustavo bo na- ravnanost šmarske občin- ske konference usmerjena na okrepitev vloge kra- jevne skupnosti. To bo, po besedah predsednika, še zlasti pomembna л potrebna naloga, upošte- vajoč nerazvitost občine. Ker je področje delova- nja organizacije, kot je SZDL, veliko, se bomo v naslednjih stavkih omeji- li zgolj na najvažnejše na- loge, ki stoje pred ooó'n- sko konferenco SZDL. Občinska konferenca bo podpirala težnje irt strem Ijfr^ja za gospodarski ra zvoj občine v tistih prede- lih, kjer je še ekonomska moč na izredno nizki rav П' in kjer se socialne ra z;ike poglabljajo. Končn:; si bodo z vsemi silami prizadevali, da socialistič- na zveza dejansko posta- ne zveza občanov: družbe- nopolitična organizacija, v kateri se bodo izobliko vala enotna stališč.i do veeh pomembnejših druž- be.iih vprašanj na osnovi sicupi o spi^jetega akcij- skega programa, ki g? se- daj pripravljajo. MST KONJICE: DELEGATI LIP Splošna delegacija Les- no industrijskega podjet- ja v Slovenskih Konjic-ah, ki delegira delegate v skupščine samoupravnin ■n-eresnih skupnosti, šte- ;e 20 članov. Delegati so: Maks Regoršek, Jože Ada mič. Kari Bezenšek, Sreč- ko Bomšek, Franc Goš- lik, Ludvik Jerman, Ivan Jevsenak, Jožef Klemen- čič, Anica Klevže, Dragica Kokcl, Alojz Krajne, Ju- stina Korošec, Franc Ko- mlanc, Zofija Margl, Kri- stin'i Obrul, Mirko Pa- lenlf Viktorija Petrič, Franc PokeržnLk, Marija Pušnik in Franc Ra tej ml. ODMEV NA NAŠE PISANJE KAJ JE PRAV Pred sebqj imam peto številko NT, odprti strani 2 in 3. Branje me je spodbudilo, da opo- zorim na napake, ki se pojavljajo pri nas za- radi naF>ačne predstave pojma OZD. Ne bom navajal suhoparnih členov iz jugo slovanske in slovenske ustave, prav tako ne čle- nov iz Zakona o konstituiranju OZD in njiho- vem vpisu v sodni register ter Zakona o firmi in imenu OZD. Iz zakonodaje izhaja, da so pri nas oblike združevanja dela in sredstev naslednje: 1. TOZD 2. skupnost TOZD (v okviru iste DO) 3. delovna organizacija (DO, ne i>a OZD) 4. sestavljena OZD: v to obliko se lahko zdm- žijo DO, lahko pa tudi skupnosti ali p>osa- mezne TOZD iz različnih DO. Vidimo torej', da so OZD vse štiri zgoraj omenjene oblike, ne pa samo DO. DO in OZD torej ni eno in isto! Vsaka DO je OZD, ni pa vsaka OZD DO. Je pa res tole: DO je po 2.akonu in ustavah primarna in obligatorna oblika združevanja TOZD. TOZD brez DO ni, DO pa je lahko brez TOZD, če je pač manjša (recimo samo en ob- rat). TOZD ima samo ime, enako skupnost TOZD; DO in sestavljena OZD pa imata firmo. Nisem imel namena, da vam napišem kakrš- nokoli lekcjjo o komentarju zakona in ustav. Želel sem samo opozoriti na napako, ki jo sli- šimo vsak dan na radiu in TV, beremo v ko- mentarjih in slišimo tudi od »uglednih« oseb. Pri NT torej niste izjema, sem pa pisal vam, ker vem, da vsako pismo preberete in pripombe tudi upoštevate. Zato ne tratite prostora s tem sestavkom v vašem časopisu. To pismo jemljite samo kot prijazno in utemeljeno pripombo. Za- radi boljše vidne ponazoritve dodajam spodaj zelo poenostavljeno shamo vseh štirih oblik OZD. N. N., Celje Odgovor: Upam, da mi ne boste zamerili, ker sem vaše pismo objavil. Vaše opozorilo se ml zdi tako pomembno, da je prav, da ga lahko preberejo tudi vsi bralci. CELJE O MARSIČEM Predzadnji dan tega meseca bo že sedmo zaseda- nje delegatov vseh zborov celjske občinske skupšči- ne. Torej, že druga seja v tem mesecu. Predlog dnevnega reda pyostavlja v prvi plan po- ročilo o konstituiranju samoupravnih interesnih skup- nosti ter oceno njihovih programov. Gre za interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, za kulturo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost, socialno, skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjsko izgradnjo, telesno kul- turo in za zaposlovanje. Kot je znano so bile vse te skupnosti tik pred koncem lanskega leta ustanovljene na delegatskih os- novah. In ne samo to — vse te se tudi vključujejo v skupščinski sistem in tako zagotavljajo uresničevanje ustavnega načela o neposrednem vpUvu delavcev v združenem delu na delitev dohodka, na oblikovanje njihove vsebine dela v skladu z Interesi delovnih ljudi in občanov. Seveda pa s konstituiranjem teh interes- nih skupnosti nalog ni konec. Te se šele odpirajo, saj gre zdaj za resnično uveljavitev sprejetih načel. O vsem tem pa tudi o rezultatih volitev delegatov za samoupravne interesne skupnosti bo torej tekla beseda na prihodnji seji delegatov občinske skupščine. Očit- no pa je, da bo ta razprava odprla tudi niz proble- mov, ki se pojavljajo v zvezi s financiranjem teh skupnosti. Za vse delegate bo pomembna tudi razprava o predlogu za financiranje krajevnih skupnosti in ne nazadnje sprememba odloka o urbanističnem načrtu Celja. Gre za traso magistralne ceste sever-jug, ki poteka po Mariborski cesti do hotela Celeia, od tod po Aškerčevi ulici do pošte, kjer bo trebe zgraditi novo križišče in vozišče do mostu. Ta načrt tudi pred- videva rušitev celotne vzhodne strani Aškerčeve ulice ter prestavitev avtobusne postaje na lokacijo nasproti Celeie. Gre za obsežen načrt, ki ga bodo po vsej ver- jetnosti uresničevali etapno. MB 8. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 80 let zbora ,^France Prešeren'^ Kdor naš si, z nami poj ! To je moto mešanega pevskega zbora »France i^rešeren«, ki bo te dni praznoval svojo 80-letnico obstoja in delovanja. Ta jubilej bo počastil 11. aprila zvečer na svečanem koncertu v Narodnem do- mu v Celju. Zbor je na- stal ob pevski tradiciji Celja in se tako tudi vsa ta dolga leta ohranjal, krepil in razvijal. Nastal je iz pevskega društva, ki je bilo ustanovljeno 1895 leta, na pobudo tedanjih čitalničarjev. Po zadnji vojni so zbor vodili pro- fesor Jože Kores, za njim profesor Daniel Grum in zdaj že štirinajsto leto Edi Goršič. Zbor danes šteje petinpetdeset pevcev in na tradiciji nekdanje- ga celjskega pevskega društva praznuje 80 let obstoja. To je nedvomno velik in lep jubilej, na katerega posebno danes gledamo s ponosom. Kaj- ti to je zbor amaterjev, ijubite) jev pesmi,, torej zbor tistih, ki jih je zdru- žila in jih druži ljubezen do umetniške poustvarjal- nosti. Ob tej priložnosti smo spregovorili nekaj besed s sedanjim dirigen- tom zbora profesorjem Edijem Goršičem, da bi nam ob jubileju zbora po- vedal kaj o zboru danes in o njegovih načrtih pa tudi težavah. — Mešani pevski zbor — kaj to pome- ni, kakšno mesto ima med drugimi zbori, med moškimi ali žen- skimi? — Naš zbor nadaljuje predvojno pevsko tradici- jo in že od nekdaj je bil tako formiran. Mislim, da je z mešanim pevskim zborom idealno doseči vokalno zborovsko poust- varjanje. To pa zaradi ve- liko večje možnosti gla- sovnega razpona, kar vpli- va na izvajanje celotne skladbe. Tudi literature za mešane pevske zbore nam ne manjka in zato ni problem slediti vsem to- kovom. Mislim pa, da je pri mešanem pevskem zboru važna tudi družab- nost ... se je kakšen par že tudi poročil med liami. — Pevski zbor »Fran- ce Prešeren« Je ama- terski zbor. Kakšna je njegova socialna struk- tura? — Zastoparie so doma- la vse vrste poklicev. Za- nimiv je starostni razpon zbora. Odkar sem pri zboru, to je štirinajst let, se zbor kar nekako po- mlajuje, ali pa vsaj drži tisto sredino, da bi lahko rekli, da se naš zbor ne stara. Ob tem pa se spra- šujem, kje je še več mla- dih. Pogrešamo predvsem delavsko mladino, čeprav smo že imeli akcije za pri- dobivanje novih članov, peli smo za poklicno šo- lo — pa nič. Tudi inteli- genca, ki je nekdaj pre- pevala pri APZ-jih, nikjer ni. Menim, da bi bilo v Celju prostora za dva me- šana pevska zbora. — Kako nastane od izbora literature pa do zadnje vaje koncert, glede na to, da v zbo- ru niso poklicni pevci? — Delo je nedvomno zahtevno in dolgotrajno. Zato mi v end pevski se- zoni naštudiramo en ce- lovečerni koncert in še nam ostane časa za taiko- imenovano piljenje. Res je, da pevci nimajo po- klicne pevske izobrazbe, imajo pa talent in ljube- zen do petja. Sicer ne tr- dim, da tega poklicni pev- ci nimajo, vendar je pri nas težje zaradi tega, ker le vsi naenkrat ne doja- mejo zahtevne interpreta- cije. Vsak po svoje se pri- bližuje cilju, sam pa kot dirigent moram to »pri- bliževanje« čimbolj uskla- jevati. Moram biti tudi previden, da se zbor na- vadi name, jaz zbora in da smo končno vsi nava- jeni drug drugega. Zato delam po skupinah in če od kod pride kakšen »slab glas«, rečem: iz tiste sku- ^ pine je bilo nekaj narobe, če drugič zapojejo dobro, je dobro, če ne, pa mo- ram kar konkretno ime- novati grešnika .. . — Kako dirigirate? — To je odvisno od po- čutja. Včasih kakšno pe- sem dirigiram hitreje, včasih bolj umirjeno. Na vsakem nastepu se poču- tim drugače, pa pevci tu- di. Zdi se mi, da je to tudi prav, saj je tudi pe- sem neposredno povezana s počutjem človeka. — Kakšne so smerni- ce pri sestavljanju zborovskega repertoar- ja. Kakšen repertoar mora biti danes? — Včeraj so bili mo- demi takoimenovani stilni repertoarji. Danes tega ni več, ker je težnja prešla k stilni razgibanosti. Na- mreč, pevci in poslušalci sd želijo razgibanosti, to je prijetne j e za uho. Kon- certni program mora biti pester in zanimiv. Prina- šati mora seveda sodobne stvaritve in oživljati že obstoječo tradicijo, pred- vsem pa mora negovati narodno p>esem. Zanimiv je naš letošnji repertoar, ki ne služi samo naše- mu jubileju, ampak je aktualen tudi z vidika 30- letnice osvoboditve. — Kam bi danes uvrstili vpliv in moč pesmi, njeno mesto v srcu »stehniziranega« človeka dvajsetega sto- letja? — Čeprav se čuje kon- vencionalno, je pesem še vedno tista buditeljica le- pega, neizmerno lepega, kar počiva v človeku in se tega včasih sploh ne zave in šele ko čuje pe- sem, občuti... To je žeja za poustvarjalnostjo in želja po družabnosti. Saj bi končno lahko sedeli kar naprej doma in po- slušali kupljene plošče. A tega ne delamo. Hodimo v koncertne dvorane, se srečujemo, spoznavamo, pojemo, poslušamo ... — Želje ob jubileju? — Že na začetku sem rekel, da pogrešamo mla- dino. Ob tej priložnosti bi rad poudaril tudi fco, da imamo izredno slabo razvito medrepubliško so- delovanje. Mi se premalo poznamo, čeprav vemo, da imajo v drugih brat- skih republikah veliko zborov, dobre pevske zbo- re, pa prej najdemo pot do kakšnega v Nemčiji kot pa v Zagrebu ah kje drugje. Tu nas čaka še široko polje sodelovanja, ki ga doslej nismo mo- gli ali pa nismo znali za- sejati in požeti. Sicer pa, ali ni ravno pesem tista, ki najbolj združuje lju- di? DRAGO MEDVED Dirigent Edo Goršič Polzela: nemalo dela V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila mj, nuli petek letna konferenca Zveize kulturno prosvetnih or. ganizacij Žalec. Poročilo o delu je pf>dal njen predserlniH Janez Meglič. V poročilu je povedal, da je bila kulturna dejavnost v žalski občini zelo uspešna. Tako so pripravili kar 12 premier, 18 repriz in 12 gostovanj dramskih skupin, Za njimi lahko uvrščamo glasbeno dejavnost. V občini deluje 12 moških zborov, en ženski in mešani zbor. Moški pevski zbor iz Tabora pa je p>osnel za RTV Ljubljano kar posebno oddajo. Poleg teh zborov pojejo na vseh osmih popolnih osnovnih šolah še enoglasni, dvoglasni in trogla. sni mladinski zbori, ter pet narodno zabavnih ansamblov in tri ' godbe na pihala v Libojah, Zabukovici, Preboldu, Tudi v knjižničarstvu se razmere izboljšujejo. Tako so dobili v tem obdobju dve obnovljeni knjižnici, in to na Polzeli in na Vranskem. ■ V programu za letošnje leto imajo vrsto množičnih prireditev ob 30. obletnici osvoboditve. Letne konference so se udeležili tudi predstavniki sosed- njih dveh občin — Celja in Velenja. Na sliki: Pogled na delo konference. Tekst in foto: T. Tavčar Oh obletnici Kajuhove smrti Pred 31. leü so se v hudi zimi po skalnatih in zasneže- nih strminah Paškega Kozja- ka preko ceste Velenje — Slovenj Gradec čez reko Pa- ko prebijali po hudih bojih na Graško goro in dalje pro- ti Ravnam in Zavodnjo nad šoštanjem borci legendarne 14. divizije. Z njimi je bila tudi kulturniška skupina, ki jo je vodil šoštanjeki rojak, pesnik Karel Destovnik-Ka- juh. Med hudimi boji na Graški gori, imenovani »gori jurišev«, je padel taletnitirani kii)ar Janez Weiss-Belač. Ni se še polegla novica, ki je prizadela ,vse njegove to- variše, že je na novo odjek- nila boleča vest, da je na pragu žlebnikove domačnje v Šentvidu nad Zavodnjo pn šoštanju padel 22. februarja 1944 tudi vodja kulturniške skupine divizije Karel Destov- nik-Kajuh. Domačim so ga z ostalimi padlimi borci poko- pali na pokopališče v bližnjih Zavodnjah, po osvoboditvi pa so ga prekopali najprej na po- kopališče v Šoštanj in sedaj. po ukinitvi pokopališča v Šo- štanju, v družinski grob v podkraj pri Velenju. šoštanjčani so se pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku-Kajuhu oddolžili s spominsko ploščo, vziúano v njegovo rojstno hišo, ob 25-letnici osvoboditve i>a so mu v bližini rojstne hiše po- stavili tudi spomenik, ki ga prikazuje naša slika. V. K. P^: Jo.. Celodnevna osnovna šola ie... v prettskiili tren nadaljevanjih smo skušali pouciariu, da bo v bodoče slabo poúmenovani celodnevni osnovni šoli (bolje podaljšana dnevna osnovna šola) več časa za vzgojo, da boeta učenec in učitelj dobro in več sodelovala in da se bo predvsem spremenila organizacija šolskega dela. Bistveno je, da bo delo v šoli tako organizirano, da bodo imeli vsi učenci enake mažnosti za svoje šolsko delo, tako da bo osip praktično odpadel in drugo, da bo delo v šoli organizirano v skladu s krivuljo aktivnosti, tako da bo čas učenja ix>vezan s prostovoljnimi aktivnostmi, re- kreacijo, prehrano, prostim časom in drugim. Omenili smo, da bo v šoli potrebno posvetiti več pozornosti pro- stemu času, ki ni nobeno brezdelje, ampak dejavnost, ki bistveno vphva na razvoj osebnosti. V okviru podaljšane dnevne o.»novne šole bo potreb- no — v teh zapisih dosedaj še nismo načeli pouka — ob poix>rnosti do prostega časa posvetiti več časa tudi PO- ČITKU. Predvsem počitki najmlajših šoloobveznih otrok. V idealnih razmerah bi morali na vsaki šoli imeti tudi »spalnico«, saj so analize otrok o sposobnostih, pa naj bodo fizične ali F>siliične, prodrle že izredno globoko. »Na- potkov« iz teh raziskav pa žal i-azen v predšolskih vzgojno varstvenih delovnih organizacijah nikjer, razen seveda še tu in tam, še doma ne uporabljamo več. Tudi najmlajši osnovnošolec — kmalu bo to ob prehodu v celoletno malo šolo — že šestletnik je po naših ustaljenih več ali manj nestrokovnih delovnih navadah sposoben opraviti »enak delovni čas« kot odrasli. Zato ima učne ure enako dolge — le k sreči ne toliko po številu tisti, ki obiskujejo uni- verzo ali razne seminarje v okviru izobraževanja odraslih, odmori so enako kratki kot za vse ostale, v večini imajo enako prehram) (le po količini se razlikuje!), vstajajo kot odrasU in naštevali bi še lahko kar precej dolgo. Počitek bo moral »priti do veljave« v novi šoli. Učne pa tudi osta- le ure bo p>otrebno, zlasti pri najmlajših skrčiti, poiskati bo potrebno p>omoč domačih. Vprašanje p>očitka bo po- trebno v praksi ov'rednotiti in po vsej verjetnosti na novo pripraviti — v skladu s sposobnostmi — raspored celotne- ga učenčevega delovnega dne. Za zdravstveno varstvo jé že v srednji šoli dokaj do- bro poskrbljeno. Znani so obvezni zdravstveni pregledi, številna cepljenja itd. šoloobvezni otroci zdrav.stveno res- nično niso zanemarjeni. V novi šoli bodo učitelji, ki, bo pa je vsem bolj ah manj znano, prevzemejo del skrbi družine, staršev, skrbnikov, iiitreje in lažje opažali vse bistvene zdravstvene spremembe na otroku. Tako bodo opozarjali starše, večkrat pa bodo morali kar sama ukre- pati. Zato bo na vsaki šoli potrebna tudi »bolniška soba«, v kateri bo nekaj ležišč. Razumljivo je, da si bodo učitelji in starši želeli, da »bolniška sob-i« sploh ne bi prišla v poštev, da bi bila skratka zaprta. Toda razumeti mora.mo, da lahko na šoli, ki ima približrvo 600 otrok, pride do mar- sičesa. Na tisto možnost pa morajo biti pripravljeni na šolah in kar je še važnejše — deloma tudi usposobljeni. Nekaj tovarišic se bo moralo seznaniti z zdravstvenimi osnovami, v kolikor jih že sedaj ne obvladajo, vsaka šola F>a bo morala imeti v splošni ambulanti zdravnika, ki bo ob nujnih primerih resnično takoj ukrepjil, ne pa po pre- teku določenega časa. Več bo v okviru zdravstvene vzgoje možno povedati tudi o psihičnem in spolnem dozorevanju mladih. To podjetje je kljub »modernosti« izredno skrb- no ovrednoteno v sedanjem učnem programu naše osnov- ne àole. Zato v različnih rubrikah časopisw pod skupnim naslovom »zaupni F>omenki« prav neverjetno »naivna« vprašanja, ki so v tesni povezavi z neznanjem, nezaupa- njem do staršev m učiteljev in lahko bi še in še naštevali. Zdravstveno varstvo m vzgoja torej nista samo aspirin in glavobôl, ampak veliko več, kar je povezano s trenutnimi težavami in prihodnjo usmeritvijo našeija dela. Pomembna ix>stavka v prihodnji podaljšani dnevni os- novni šoli je tudi prehrana. Del prehranjevanja otrok smo že dosedaj prenesli iz družine na šolo Obrokov malic i" kosil je na šolah vedno več. Na šolah je vedno več ku- hinj in kviharskega osebja. Da je tako prav, nihče ne dvo- mi. V novi šoli bo prehrana torej na šoli. S tem, d^ ^^ prav razumemo, ni nikjer rečeno in zapisano, da se bod^^ morali vsá otroci obvezno hraniti v šoli. gt. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 DOGODKI CELJE: ČLANI MEDICINSKEGA CENTRA Na prpulos iiiedobčiiiskt'sa sveta Zveze komunistov v Ctlju je skin);Cina pru\kar ustanovljene regionalne zdravstvene skupnosti imfnovala v iniciativni odbor za ustanovitev medieinsliega centra v Celju tri svoje člane. Predlaçani so bili: Maks Biro iz Sevnice. Marija stormaii iz Olja in dr. Slavko «lopar i/, Celja. Z. S. VRANSKO: ODPRLI KNJIŽNICO Minuli teden -.o na \ ransiiein odiarli novo tinjižnico, ki je po- drii.-iiica občinske matične knjižnice v /.alcu. Knjižnica je v nekda- nji osnovni šoli oziroma sedanjem domu družbenopolitičnih orga- nizacij Vranskega. Otvoritve sta se nied drugim udeležila tudi pi- satelj Ixîopold SuhadolčaM in slikarka Jelka iieicbman, ki sta s svojim nastopom popestrila svečanost. Ob otvorit\i so na.stopili še recitatorji z vranske osnovne šole in mešani pevski zbor pro- s\etnih delavcev. Knji/jiica razpolaga z 2.900 knjigami in .je ve- lika pridfbitev za kraj, ki knjižnice že nekaj let ni inr i B. S. MOZIRJE: NOV POSLOVNI CENTER v {intru Mozirja nasprou TVU Partizana so že lani porušili star gasilski dom in opravili začetna zemeljska dela za novo poslovno zgradbo. V njej bodo dobili svoje prostore ekspozitura Ljubljan.ske banke, lekarna, kombinat obutve Borovo — prodajni oddelek in družbenopolitične organizacije. Objekt bo predvidoma dograjen do občinskega praznika, 12. sep- tembra letos, izvajalec gradbenih del pa je domače gradbeno po- d.jetje firaribcnik Ljubno ob Savinji. LIZA PODPECAN ŽALEC: SEMINARJI ZA MLADE Te dni se bosta v Žalcu pričela dva seminarja za člane osnov- nih organizacij Zveze socialistične mladine v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacij In osnovnih šolah žalske občine. Na .semi- narjih bodo govarili o novi organiziranosti Zveze socialistične mla- dine, reorganizaciji sindikatov in mestu mladine v njih, nalogah mladih v TOZD, krajevnih skupnostih in drugod. Obdelali bodo tu- di neposredne naloge mladih v ljudskem odporu, resolucijo o raz- voju žalske občine, značilnosti krajevne samouprave in delo samo- upravnih interesnih skupnostih. Seznanili se bedo tudi z vprašanji religije, cerkve in klerikalizma. V oba seminarja bodo za,ieli po predvidevanjih nad 130 mladin- cev iz občine. CELJE: IMENOVANJA Tudi šeste seje delegatov vseh ireh zborov celjske občinske skupščine niso minile brez predlogov komisije za volitve, imeno- vanja in kadrovske zadeve. Tako so za tajnika komisije za ugotav- ljanje izvora premoženja imenovali Adolfa Mljača iz Štor. Glede na to, da je na razpis delovnega mesta direktorja zavoda za spo- meniško vrstvo v Celju prispela le ena ponudba in še ta neustrez- na, je delovna skupnost zavoda sklenila, da naj za dobo šestih me- seccv prevzame dolžnosti vršilca ravnatelja prof. Alenka Aškerc. De- legati so to potrdili. Delegati so zi» tem potrdili imenovanje Tomaža Krašovica za sodnika občinskega sodišča v Celju. Vrh tega so razrešili Toma Petroviča kot sodnika občinskega sodišča v Celju in Milana Birsa kot namestnika občinskega javnega tožilca v Celju. Milan Birsa je namreč predviden za izvolitev občinskega sodnika v Šmarju pri Jelšah. ZBOR POGODBENIC FORMATORJA Po sklepu zadnje seje članov izvršilnega odbora poslovnega združenja Formator v Celju bo prvi letošnji zbor članic — pogod- benic tega združenja v torek, 25. februarja. Zasedanje se bo pri- čelo ob desetih dopoldne v dvorani doma JL.\. Na njem bodo med drugim razpravljali o delu poslovTiega združenja, njegovega biroja Pa tudi o zaključnem računu za 1974. leto. KOZJE GOSTOVAL SLOVENSKI OKTET v soboto je gostoval v Kozjem v kinodvorani Slovenski oktet. Koncert je pripravilo domače prosvetno društvo, ki ga vodi Franc Bizjak. Slovenski oktet ,je navdušil poslušalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Izvajal je dela od renesanse do naj- sodobnej.ših skladb. Sodeč po izredno tonlem spre,iemu pevcev sve- tovno znanega okteta, si Kozjani še želijo takšnih prireditev, saj se z možnostjo obiska v domačem kulturnem domu ali kinodvorani nudi priložnost uživanja kulturnih dobrin tudi tistim iz najbolj oddaljenih domačij. Koncert je denarno omo.gočila Kulturna skup- nost Šmarje pri .lelšah. DRAGO MEDVKD CELJE: HARFENOUINTETT v sredo, 26. februarja, ob 19.30 bo v Narodnem domu v Celju VII. abonmajski koncert. Nastopil bo Grazer Harfenquintett iz Av- strije, ki je precej zanimiv predvsem zaradi svoje za-sedbe. An- .sambel delu.jc od lota 1958, sestavljajo pa ga graški filhannoniki, ki so se zbrali z namenom, da goje in interpretirajo komorno glasbo harfe v raznih zasedbah. Nastopili bodo v za-sedbi: harfa, flavta, violina, viola in violončelo. Izvedlo bodo zelo zanimiv pro- gram. in to: Mozartov Kvartet v D-dimi, Fantazijo Saint Saensa, Variacije Piernèja, Sonato C. Debussyja in Suito d'Indya. Za mladino bodo imeli tri abonnia.jske koncerte s komentarjem v Celju ter v štorah, Slov. Konjicah 1л Velenju. LJUBEZEN VODILA V SMRT Bilo je nekaj minut po času, ki je določen za ma- lieo popoldanske izmene v temeljni organizaciji zdru- žene.ga dela Cetisu v Celju. Dan: četrtek. Cas: j7.30. NADA POVLADIC, rojena leta 1958, doma v Marija Dobje, Svetelka Dramlje, zaposlena v podjetju od ma- ja 1973, je prišla v delovni prostor lUDIVOJA MAUK(J- VIČA, da mu vrne zapestnico, ki jo ji je podaril. Mar- kovič je bil rojen leta 1948 v ćupriji in je bil zaposlen od septembra 1973 v Cetisu y veliki rezalnici. Med Nado in Radivojem se je približno pred štiri- mi meseci razvila ljubezen, kateri so nekateri naspro- to vali, vmes pa je prišlo tudi do drugih zadržkov zgolj osebne narave. Vsi ti spori so dosegli vrhunec v četr- tek po malici. Radivoje je Nado oh njenem obisku po- vabil v prostor, kjer je mali rezahiica, zaklenil vrata in takrat je prišlo do tragedije. Ko so vdrli v prostor, ker so čuli kričanje, so videli grozljiv prizor. V enem kotu je ležala v mlaki krvi večkrat zabodena z nožem v vrat in prsa Nada, v drugem pa Radivoje, ki si je sodil sam in se zabodel v prsa in trebuh. Nada je bila takoj mrtva, medtem ko je Radivoje umrl v bolnišnici ob '¿2.10 ponoči. Povejmo še to. da sta bila oba vestna in prizadevna delavca in je tako zgolj samo odklonitev Nadine nadaljnje ljubezni Radivoju povzročila tragedi- jo, ki jo bodo najbolj občutili starši obeh pokojnikov. T. VR.^BL KOZJE: JRUSUr RAZSTAVLJA To je -me skupine preavsem mladih steklarjev iz Kozjega, ki so v soboto razstavili svoja likovna m ste- klarska dela v osnovni šoli na Kozjem. Razstavljajo: Angela Božiček, prodajalka iz Kozjega, Jože Božiček, steklobrusilec iz Kozjega, Franc Černelič, steklobrusilec iz Kozjega, Jože Gaj er, učenec v steklarski šoli v Roga- ški Slatini iz Bistrice ob Sotli, Terezika Kidrič, učen- ka steklarske šole iz Stoperc, Ivan Lápej, pleskar iz Polja ob Sotli, ii^iica štefančič, učenka v steKlarski šoli iz Polja ob Sotli, Barbara šibane, učenka šoie za prodajalce iz Šmarja pri Jelšah, Marta Vodavšek, ste- klobrusilka iz Kozjega ter še vedno aktivna upokojenka Matilda Vaša iz Polja ob Sotli. Več:no mladih likovni- kov vodi in jim pomaga pri delu likovni eiuuziast Marjan Prešiček, sami pa so na razstavi pokazali pre- caj volje pa tudi talent, zato nam to da^e upanja, da to ne bo zadnja razstava. Ob otvoritvi v soboto v osnovni šoli v Kozjem so nastopili tudi literati, in sicer Angelca Drobnetova, Sonja Pere in Polde Šilec. Omenjena razstava predvsem opozarja na oživljeno kulturno dejavnost v šmarski občini. Najbolj se je razširilo delovanje pevskih zborov, pa tudi dramske skupine bi večkrat kaj pripravile, če bi imele ustrez- ne prostore. Tudi likovniki so z rajzstavo v Kozjem pokazali, da so pripravljeni delati in da vsi notranji vzgibi pri človeku ne morejo počivati, če je želja po izpovedovanju dovolj močna. Zato gre vsa zahvala pri- zadevnim organizatorjem, oziroma pokrovitelju razsta- ve — domačemu prosvetnemu društvu, denar pa je prispevala šmarska kulturna skupnost. DRAGO MEDVED Nazar/e Pogovor s Stanetom Kajt- nom, predsednikom komiíi'je za socialno-družbena vpraša- nja v OZD GLIN, je potrdil pomembnost dela te komi- sije. Kakšen je program stano- vanjske politike v naši de- lovni organizaciji? »Program stanovanjske po- litike sega že v sam začetek delovanja GLIN, ki si je za- á ta VÀI nalogo oa mora skr- beti za družbena in privat- na stanovanja svojih delav- cev. Iz zbranih sredstev smo delili polovico za gradnjo di-užbenih stanovanj, drugo polovico pa kot posojila in- dividualnim prosilcem. Pri ■Jim smo izhajali iz dejstva, clp imamo svoje gozdne ob- rate po vsej Gornjesavinjski doilini m če smo hoteli ob- držati gozdnega delavca na terenu smo mu morali nu- diti sredstva, da si je lahko obnovil svoj dom. S temi individualnimi krediti smo omogočali tudi novogradnje po hribovskih vaseh, kjer je specifičen problem pomanj- kanja delovne sile v gozdar- stvu. V samem centru lesne industrije Nazarje pa smo s koncentrirano gradnjo druž- benih stanovanj reševali so- cialna in kadrovska vpraša- nja delavcev.« Ali ste krili stanovanjske potrebe svojih delavcev? »V prejšnjih letih smo do- bili povprečno šest do deset najemnih družbenih stano- Stane Rajten vanj, z individualnimi kre- diti pa omogočili sproščanje družbeno stanovanj sicega fon- da, vendar nismo krili v ce- loti ïx)txeb îX) ■ stanovanjih.« Ali je sedanji program stanovanjske politike v skla- du z občinskim? »Da, saj smo že v svojem petletnem programu iz leta 1972 predvideli močnejši po- udarek na izgradnji družbe- nih stanovanj in namenili manj sredstev za gradnjo in- dividualnih. Pri tem smo upoštevali tudi racionalno Koriščenje kmečkih zemljišč. S spešeno gradnjo posku- šamo pridobiti čimprej in čimveč stanovanj za mlade družine in socialno ogrožene ter kadrovsko perspektivne delavce.« LIZA PODPECAN Zreška reševalna služba 2e poldrugo ieco je tega, kar so v Zrečah ustanovili posebno enoto postaje Gor- ske reševalne službe Maribor. Eden od ustanoviteljev in tu- di vodja skupine je dr. Sta- ne Jurca, zaposlen v Kovaški industriji Zreče. Zakaj ste v Zrečah ustano- vili enoto Gorske reševalne službe? »Namen naše skupine je najbrže lahko opisati že s tem, da imamo v neposredni bližini dve smučarski vleč- nici na Rogli. In ker je s smučanjem kljub dobro ure- jenim progam povezano tudi določeno število nesreč, je pač potrebno organizirati skupino ljudi, ki je sposobna pomagati p>onesrečenim smu- čarjem, jim nuditi prvo po- moč in jih vamo pripeljati do prvega zdravnika.« S kakšnimi težavami pa ste se srečali na začetku svo- jega dela? »Ustanovitev skupine Gor- ske reševalne službe je bila povezana z mnogimi težava- mi, vendar moram reči, da so bile težave veliko manj- še, kot smo pričakovali. Lju- dje, Ki so se prostovoljno prijavili za delo v reševalni službi, so se hitro seznanili s problemi reševanja in se kmalu spoprijeli tudi z uče- njem.« Kakšne pogoje pa morajo izpolnjevati člani vaše sku- pine? »Naša skupina ima pose- ben položaj, saj na področ- ju, kjer delujemo, nimamo nesreč, kot smo jih vajeni v ' Julijskih ali Kamniških Alpah. Zato imajo člani naše skupine tudi status pomoč- nikov pri Gorski reševalni službi Maribor. Kljub temu pa zahteve ali pogoji, da ne- iido postane pomočnik gor- skega reševalca, niso lahke. Pomočniki morajo solidno obvladati smučarske veščine, uspešno morajo opraviti iz- pit prve pomoči, obvladati morajo reševalno tehniko v zimskih razmerah in pa re- ševanje z improviziranimi sredstvi.« Stane Jurca Vaša skupina bi se gotovo lahko uspešno vključila v enote teritoralne obrambe? »Prepričan sem, da je to ena od dodatnih nalog, na katero bi se morala Gorska reševalna služba pripravljati. Dejstvo je, da je bila gorska reševalna služba ustanovlje- na predvsem zaradi gorskih nesreč. Z razmahom smučar- skega športa pa je dobila nove, še zahtevnejše naloge, to je reševanje na smučiščih. Takšno reševEinje zahteva od reševalcev stalen trenmg in stalno usposabljanje. Gorski reševalci so zato fizično do- bro pripravljen), navajeni tr- dega življenja na prostem, slabih vremenskih razmer, navajeni prenašati težke te- lesne napore m razen tega so usposobljeni za delovanje na terenu. Mislim, da bi mo- rali vse te sposobnosti, orga- nizacijo, ki jo imamo, zna- nje teh ljudi in sredstva, ki jih imamo na voljo, s pridom uporabiti tudi v enotah teri- torialne obrambe. Skupina, ki deluje v Zrečah, je že de- loma pripravljena in uspo- sobljena za te namene, saj treniramo tudi takšne vešči- ne, ki bi .jih v razmerah splošnega ljudskega odpora lahko uporabili.« Kako pa financirate dejav- nost vaše skupine? »Zaenkrat s financiranjem naše dejavnosti nimamo po- sebnih problemov. To pa zato, ker nam je vsa potreb- na sredstva za ustanovitev skupine in za nabavo potreb- nih rekvizitov prispevala ko- vaška industrija Zreče in ker so si osebno opremo kupili in nabavili člani skupine sa- mi. Nekaj sredstev je pri- spevala tudi skupščina obči- ne Slovenske Konjice, teče pa tudi akcija za nabavo ob- lek za reševalce, v kateri so sodelovala vsa konjiška pod- jetja. In moram poudariti, da so naše potrebe povsod sprejeli z razumevanjem in v vseh delovmh organizacijah tudi prispevali del sredstev za našo dejavnost.« DAMJANA STAMEJČIČ POTREBUJETE MORDA ekspresno izdelavo vaše fotografije? POTEM SE OGLASITE V FOTO STUDIU — ZORKO Zidanškova ulica 32 — CELJE 10. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 MLADI ŠPORTNIKI Na celjisld gimnaziji že vrsto let uspešno deluje šolsko športno društvo. . Vsak teden imamo redne sestanke, kjer se pogovo- rimo o nadaljnjem delu, uspehih, napakah in po- dobnem. Da je društvo res uspešno, nam dokazu- jejo številna priznanja in pokali, ki so jiih osvojiili dijaki v občinskem in re- publiškem merdilu. Velik delež prispeva društvo tu- di k uspešnemu delovanju AD Kladivar, kajti števiLm dijaki so postali odlični, atleti in člani državne re prezentance. SSD organi- aira vsako leto tekmova- nje za najboljiši športni razred. Dijaki se pomerio v nogometni, rokometni, košarkarski in odbojkar- ski ligi. Razred dobi točke tudi za uvrstitev v občin- skem krosu, orientacij- skih pohodih in atletiki. Pri vsem tem seveda upo- števamo še učni uspeh. ŠŠD dosega kljub, sla- bim pogojem (majhna te- lovadnica, slabi rekviziti in podobno) zelo dobre rezultate. Nekaj pozorno- sti bi lahko namenil SŠD 'sklad za telesno kullturo, kaoiti ob boljših finančnih sredstvih bd bilo društvo prav gotovo še uspešnejše. Velike zasluge za uspehe društva pa ima predvsem mentar društva prof. Ko- kot. K uspešnosti pa nmo- go pripomore tudi ravna- telj gimnazije. Peter Planinšek ZA HITREJŠI RAZVOJ: CESTE Gradnje tovarn гга Koz- janskem le delno vplivajo na življenjsko raven ljudi na Kozjanskem, kajti tod je le malo donosnih pod jetij, razen na Planini in v Kozjem. Tovarne, ki jih gradijo zunaj kozjanskega območ- ja, so za ljudi teako do- stopne. Jurkloš'^r, ki še ludi spada i>od Kozjan- sko, je imel še pred din- go svetovno vojno okoli 320 ljudi, ki so si kruh služili doma, ima daries malo ljudi zaposlenih % domačem kraju. Doseči na Kozjanskem svaj pov- prečno življenjsiko raven, pomeni graditi dobre ce- ste, ki bi koristile vsemu gospodarstvu. Marsikdo se namreč sprašuje, zakaj gradnja cest, pa čeprav 30 let po vojni, taso po- časi napreduje. Al: si ni Kozjansko že med NOB in tudi po vojni za.služilo, da čimprej dobi dobre z^-e- ze, da se ¿koplje iz ne- razvitosti. Tod je padlo veliko borcev in čosto so gorele vastt. Le s težavo smo takrat aktivisti pre- pričevali ljudi, da pridejo boljšd časi. Danes, toliko leo po vojni, pa sino še vedno nezravito območje. Menim, da bi bilo po- trebno hitreje ukrepati, da ne bodo vsi mlad, od- šli v dolino, v mesta ali pa celo v tujino. Na Koz- janskem bi se dalo z grad- njo dobrih cest doseč vsaj poprečno raven, mla- di bi taiko ostajali d.jnia, kar bi koristilo cei>^rii skupnosti. Veliko je še ne- obdelane zemlje, ponekod pa je slabo obdeiana. To pomeni za gospodarstvo veliko škodo. Jože Perčič Planina OČISTIMO SVOJ KRAJ Šentjur se je v zadnjih letiih zelo razvil. Zrasla so nova podjetja, nova nase- lja, stanovanjski bloki. Število prebivalcev se je občutno povečalo. Šola po- staja pretesna. Menim, da lahko napi- šem v knenu vseh Šent- jurčanov to, kar me mo- ti. Mnogo mladih in tudi starih ljudi odmetava pa- pir in druge odpadke vse- povsod: pred trgovino, na železniški postaji, na av- tobusni postaji, na cesti. Ali ne bi mogel vsa it oa nesti prazno vrečko, škat- lico do najbližjega košlca za smeti ali pa do doma Ce je bil v torbici ih v žepu prostor za polno vrečko ali škatlico, bi bi) menda tudi za prazno. Saj imamo v Šentjurju vendar koše za odpadke, a so žal največkrat praz- ni in tako ne služijo svo- jemu namenu. V šoli se trudimo in na- vajamo učence da ne od- metavajo odpadkov kjer- koli. Toda, ko vidijo, da to počno tudi starejši, se- veda vse skupaj prav ma lo zaleže. Pozivam vse prizadete Šentjurčane in tiste slu- čajne obiskovalce, ki se občasno mudijo v Šent- jurju, da se potrudijo m vržejo odpadke v koške za smeti. Fanika Murn, Hruševec 2, Šentjur STO v ROVINJ Naš izlet »STO KMEČKIH ŽENA NA MORJE« je čedalje bliže. V vrsti naših tradicionalnih iz- letov bo letos program spremenjen. Prvič bo- mo kmečke ženske popeljali na morje za dva dni. Z dvema avtobusoma AVTOTURISTIČNEGA PODJETJA IZLETNIK Celje se bomo predvido- ma odpeljali iz Celja v petek 14. marca ob 13. uri v Rovinj, kjer bomo prenočili v hotelu A kategorije. Dopoldne v soboto bomo preživeli ob obali in se po kosilu vrnili v Celje. Prihodi predvidoma ob 19.30. Vse udeleženke izleta, ki jih bomo izžrebali z žrebom v uredništvu — prijav je namreč več — bomo obvestili s posebnim pismom. Prispevek vsake udeleženke bo samo 70 no- vih dinarjev, kar nam bo mogoče zaradi dobre volje, ki so jo pokazali pri Izletniku, za pomoč pa bomo zaprosili tudi kmetijske delovne orga- nizacije. Uredništvo Franko lovo Bo kdaj drevje v istem ¿aru se prebudilo? Drevje, ki strašnemu zločinu je priča bilo. ko na vejah teh dreves, umrlo za domovino je sto teles. Vklenjene -so pripeljali v spremstvu razbesnele drhali. Oboroženi so jih varovali, da bi nemočni rie zbežali. Kot avtomati, kot roboti, kot v kletki ptička brez peroti, izpolnjevati morali so povelje, morilcem v zabavo in veselje. Tam so grobove si kopali, se s pogledi nemo spraševali: »Nas bodo tukaj z rafali kot kosec travo pokončali?« Še strašnejšo kot z rafali so zločinci jim smrt izbrali. Med nebom in zemljo, na veje drevesa, so obesili njihova telesa. Le beg bi bü rešilni breg iz objemov smrtnih teh. In eden tvegal je od vseh; omamljen od vseh grozot poskusil je zbežati od tod. Ni rešil ga rešilni beg, saj vsi so streljali vse vprek. Le mukam strašnim je ušel^ ker ga smrtonosni je strel zadel. Julijana Kajtna —OSVOBODITVE | - " Poslednji pozdravi talcev V določeni dobi je Ciestapo dovoljeval, da so se talci lahko s pismi poslovili od svojih najbližnjih. Od skupine talcev, doma iz Bočne in Krope, areti- madh 18. junijâ 1942 in ustreljenih med 23. 6. in 15. 8., so nekateri napisali svojcem poslovilna pisma. Tudi Rok Poznič, gozdni delavec iz Bočne, aretiran avgusta in ustreljen 2. 10. 1942 v Mariboru (op. FF: navedeni podatki o talcih in poslovilnih pismih so iz knjig'3 »Poslovilna pisma žrtev za svobodo«, založba Obzorja, Maribor 1969., glavna urednika Milan Ževart in Stane Terčak in podatki ZZB občine Mozirje 1973. leta), je napisal poslovilno pismo. Iz druge skupine mož in fantov, doma iz Bočne ali Krope, ustreljenih 7. julija v Celju (Rudi Kovšak, Za-- volovšek Lado, Mirko Levar in Anton Menčak), je sa- mo Menčak — čeplinov napisal poslovilno pismo. Po- slal je pozdrave vsem svojim domačim, enako obema bratoma, ki pa sta bila istega dne, ko je bil sam ustre- ljen, aretirana in 15. avgusta ustreljena. Njegovo ma- ter in sestro so nekaj dni pred njegovo smrtjo odvedli v koncentracijsko taborišče. Mati se je рк) končani vojni vrnila domov, dočim je sestra preminula v ta- borišču že novembra 1942. leta. Tudi Ivan in Jože Menčak sta napisala poslovilno pismo. Toda pisal je le Ivan tudi v imenu Jožeta. Are- tirana sta bila 7. juUja. Jože je bil še pred ustrelit- vijo tako zdelan od pretepanja pri zasliševanju, da sam ni mogel pisati. I'van. je napisal »Tukaj pišem še za brata Jožeta, ker ne more sam . . .« Jožetova žena je bila odpeljana v taborišče in se je po vojni vrnila, a sin Jože je bil ix>slan v otroško taborišče. Poslovilni pismi sta napisala tudi brata Peter Strm- šek in 14 dni za njim ustreljeni Anton Strmšek. Nju- ne starše in sestro Jožef o so policisti odpeljali v Auschwitz — Oswiecim, kjer sta oče in mati imirla, sestra se je 1943 vrnila domov, brat Vladimir je bil do konca vojne v otroškem taborišču. Ivan-Mirko Ceplak, splavar, je preminul v svojem 21. letu. Nemci so ustrelili tudi nj'egovega brata. Sv^oj- ce so 14 dni pred njuno smrtjo odvedli iz domačih krajev. 4. avgusta so jih odpeljali v taborišča, Oswiecim kjer je oče umrl, mati, dve sestri in brat so se po osvoboditvi vrnili spet na rodno grudo. Franc Kropušek se je poslovil od svoje družine izražajoč v pismu upanje, da bo vsaj njej prizanešeno gorje. Toda istega dne, ko je stal in čakal na strel p>oleg drugih v Starem piskru, je bila njegova družina odpeljana. 2ena Frančiška je umrla v taborišču Oswie- cim 1943. leta, dočim sta hčerki Tončka in Pepa рк) trpljenju v taborišču vendarle dočakali svobodo in se vrnili v svojo vas. Poslovilna pisma, najsi bo, da so pisana od pre- prostih ljudi iz podeželja ali meščanov, od delavcev ali kmetov, od revnih ali premožnih, vzbujajo še da- nes v človeku močne občutke ponosa in hvaležnosti do številnih žrtev, ki so prestale golgoto gestap>ovskih ječ. Vpisali so se v zgodovino narodno osvobodilnega gibanja in njih imena ne bodo pozabljena. Starci, žene in otroci na trnjevi poti v koncentracijska in posebna otroška ta- borišča Nacisti se niso ustavili v svojih ukrepih proti delo- vanju KP in OF le ob ubijanju talcev. Sledile so are- tacije njihovih svojcem in deportacije v koncentracij- ska taborišča, ne oziraje se na njihova leta in slabo zdravstveno stanje. Odpeljali so žene in može najbolj- ših let, odpeljali tudi starce in otroke. Med najstarej- šimi ženami, ki so jih nacisti odpeljali iz Bočne, je bila pravgotovo Terezija Menčak, rojena 1869. leta. Preživela je vse taboriščne tegobe in se vrnila, čeprav bolna, v svoj dom. Med najmlajša dekleta, odpeljana v koncentracijska taborišča iz teh krajev, so bile 15- letna Frančiška Kolar, po vojni poročena Krajne, 16- letna Iva Lamut, roj. Zavolovšek, Pepea Marovt in Frančiška Ceplak ter 18-letna Anka Ceplak. Tudi pri otrocih niso leta opravičila izjem in sankcij, saj je poznano, da so nacisti odpeljali v posebna otroška za- točišča otroke nežnih let, vse od dojenčkov do 16 let starih deklic in dečkov. Nekatere otroke so vkljub vsemu vtaknili v prava, grozljiva koncentracijska ta- borišča. »Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma, žica gosta je tako, da ne morem skozi njo na to dolgo, dolgo pot . . .« To pesem so p>oznali in prepevali tudi partizani. Najbolj je bila razširjena na Štajerskem, manj, pone- kod — na Dolenjskem, v Beli krajini, na Notranjskem — skorajda ni bila poznana. Kdo in kje ji je sestavil besedilo in vdihnil otožen napev? Ce so jo peli parti- zani, se je marsikomu zaroeilo oko. Kako je bilo šele tistim, ki so jo peU za žico, daleč od svojih dragih, ob bolnih, umirajočih, v rajon izoliranih ali v krema- torij odnešenih sorodnikov in prijateljev? Pravimo, da pesem krepi in teši človeka, toda često mu reže in tudi razreze srce. O tem, da so naši, posebno kmečki ljudje umirali včasih tudi od žalosti in ne le zaradi šikan bolezni, in stradanja, bi lahko povedali nekda- nji intemiranci. ANTON KOVŠAK, sekre- tar prvega odbora OF za Bočno in Kropo št. 7 — 20. fabmar 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 PREJELI SMO Preteklo poletje je pričel v Sloveniji veljati nov dru- žbeni dogovor o štipendi- ranju srednješolcev in vi- sokošolcev. Z njim naj bi zagotovili enotno štipen- dijsko politiko, omogočili šolanje vsem sposobnim učencem v proizvodnji ter različnim dejavnostim hi- treje zagotovili več stro- kovno usposobljenih de- lavcev. Pri izpeljavi tega dogovora se je .spet, kot po navadi, zataknilo. Ob- ljuba je bila, da bo si- stem stekel z novim le- tom, danes, ko smo veselo zakoračili v novo leto, se nam postavlja vprašanje: kje smo? BEG IZ NERAZVITOSTI Najbolje bo, da se mal- ce spomnimo, o čem go- vori nov sporazum m za- kaj je splon do njega -pri- šlo. Najbistvenejši vzrok za spremembo sporazuma je bil ta, da je bilo moč čutiti na majhnem sloven- skem ozemlju vse večje prelivanje kadrov iz manj v bolj razvita območja. Dosedanje izkušnje so po- kazale, da so industrijsko razvita področja silno la- hko prišla do kadrov, pri tem pa mnogokrat niso odvajala niti minimalnega prispevka za štipendiranje. Zategadelj je bil sprejet sklep izvršnega sveta, da delovne organizacije odva- jajo 0,5 odst. brutto oseb- nih dohodkov v skupen sklad, ki bo formiran v občini. Iz tega sklada se potem črpajo štioendiie diiakov ter študentov — tako imenovane socia Ine štipendije. Kaj oomeni »socialn.^ štipendija«, bom kasneje obrazložil. I'íaj po- pre i povem, da smo se študentje s takim ip či- nom striniali, vendar na se je, žal, kasneje izrodil. Nov družbeni aogovor do- loča ave vrsti štipendij: KADROVSKA IN SOCL\LNA STIPENDIJA Kadrovska štipendija mora znašati najmanj 450.— dm. Podeljujejo jo delovne organizacije. Soci- alno (osnovno) štipendijo pa lahlco dobi tisti, ki je poprej zaprosil za kadrov- sko in jo dobil ali ne. Prosilec jo dobi na občini iz skupnega sklada, v ka- terega odvajajo sredstva organizacije združenega dela. Naj ob tej priložno- sti povem, da je sklad solidarnosten, kar pomeni,' da se bodo sredstva preta- kala iz bolj razvitih v manj razvite občine. Od matematičnega cenzusa; ki je znašal 1200.— din, se je odštela kadrovska in prištela polovica sredstev: ki pripadajo družinskemu članu, prišteje se seveda tudi otroški dodate«. Ob tem pa sedaj nastane og- romno problemov. IM.\GINARNI CENZUS Prvo, kar nas -noti, je cenzus 1200.— din. Cenzus je izračunan na podlagi ankete iz leta 1972. Med tem časom cenzus ni bil revaloriziran, čeprav je vsem jasno, da so do le- tošnjega leta večini arti- klov podvojili зепе. Ne sm.emo prezreti, da sta se tudi osnovni življenjski kom.ponenti študentov — hrana in stanovanje — medtem že močno oodra- žih. REVNI OSTANE.IO REVNI Drago, kar nas moti, je avtomatično računsRo po- deljevanje dohodkov star šev s številom članov dru žine, čeprav" vsi vemo. da i e med nami nemalo ko- legic in kolegov, ki od do- ma, Dodisl zaradi tega ali onega vzroka, ne dobijo ničesar. Ne smemo tudi prezreti stotisočerLh podat- kov, ki nam povedo, da je v naši socialistični Slo- veniji razmerje med go- spodinjstvi pri material- nem stanju 1:9. Skiep je torej jasen: precejšen del ljudi ne pokrije niti naj- osnovnejših življenjskih I>otreb. Zatorej je nujno potrebno določiti mejo, pod katero se polovica do- hodka na družinskega čla- na ne bo odštevala. Ta meja naj bo enaka živ-' Ijenjskemu minimumu štu- denta. Utemeljitev za to najdemo v sklepu i. seje Z KS, ki je obravnavala so- cialna razlikovanja ;n je ugotovila, da takšna poli- tika socialna razlikovanja pogojuje. Nadaljevanje bi pomenilo silno negativne posledice v naši družbi. Dobro se zavedamo, da socialnih razlik staršev ne bo lahko odpraviti, zato si je treba vsaj prizadevati, da jih s primerno štipen- dijsko politiko vsai ubla- žimo, kajti v nasprotnem primeru bo šlo zgolj za regeneracijo kadrov. Da je zadeva resna, nam pove že bežen podatek, da na višjih in visokih šolah sta- gnira oziroma pada pro- cent študentov, 1п0тЕ točno, da sta ta dan na Bregu padla sekretar okrož- nega komiteja za Savinjsko dolino Anton Pečnik ,n Franc Lapajne « In znova iz dalje Kajuhove besede vro: — V solzah navdušenja, tovariš, g'avo '¡k'oni pred silnimi mrliči se pokloni, pred silnimi, pred padlimi titani, ki v njih bilo je, kar se v nas budi, ki v smrt so za življenje šli, preveriem, do ni nazaj poti. še gledam drobno pred menoj postavo. To je žena pokojnega moža, Antona Pečnika, v prvih dneh vstaje okrožnega sekretarja za Savinjsko dolino. Kio je bil ki mu je bilo d'ano tako tovariško osvajati ljudi, člane Partije in svobodnjake? Ivanka PECNIKOVA odgovar- ja: — Tone je bil rojen leta 1905 pri nekdanjem Raj henburgu. Padel pa je 14. novembra 1941. Komaj šest intrideset let star je šel v smrt. Moralo se je tako zgoditi, moralo. Bil je sin preproste bolj kmečke dru žine m ker zemlja ni dajala dovolj kruha, je mcrral kaj kmalu v svet. V Kranju sva se spoznala. Jaz sem sicer doma iz Logatca, vendar sem tisti čas živela v Kranju. Zaposlen je bil v tovarni »Jugočeška«. Menda je bil preglasen, morda je zahteval preveč za navadne- ga delovnega človeka, pa je dobil Knjižico. To se je tiste čase tako rado zgodilo. Potem je dobil zvezo s Preboldom. Na Bregu pn Polzeli je stanoval njegov brat in mu je menda pisal, da v Preboldu zidajo novo tovarno Cosmonos in da bodo potrebovali delavce. In res je dobil delo Vsi smo se preselili sem: midva z možem, pa otroci Cvetka, Zvonko in Ivo. Zvonko je potem kmalu umrl, Življenje pa je šlo svojo pot . . . Mož Tone se je v Cosmonosu kar dobro počutil. Pravijo, da je bila ta nova tovarna kovačnica novih ljudi, komunistov. In v tem obratu, med takirhi Ijud- nu je bil prekaljen tudi Tone. Vedno bolj pogosto je odhajal z doma, jaz pa sem bila v skrbeh, kod hodi: bila sem pač žena, mati in gospodinja in se na politi- ko nisem kaj prida razumela; prva skrb mi je bila družina. Pozneje sVa se o vsem tem, kam hodi in kaj ae.a. rnalo v^eč pogovorila, poučil me je in jaz sem ga počasi skušila razumeti. Tik pred vojno, v tistem raz- burljivem času, pa sem bila že kar nekakšen kurir in sem prenašala pošto, ki mi jo je mož zaupal. Zdaj sem bila že bolj odločna ;п spoznala sem, da ni nazaj poti, da moramo stopati vedno naprej in naprej. Seveda so prihajali tudi žandar ji. Kako ne bi. Saj se sE>ominjam, vidim ga, kako je prišel z dsla. Niti se- del še ni in je že bil v hiši žandar. Vedela sem, da ima v suknjiču važno pisanje, pa sem rekla: Tone. sleci se, vroče ti je. In sem vzela suknjič in hitela z njim na podstrešje. Tisto pisanje sera vtaknila pod optko in že je bil na podstrešju tudi žandar. »Kaj ssnvate?« se je zadri. »Nič ne skrivam, nimam kaj sKrivati«, sem se branila. Pretaknil je vsak kot, pisa- nja pa ni našel. Prišli pa so tudi zjutraj, preKien je šei v službo. Pred peto so butali na vrata in kmalu Ol dobili v roke neke listine. Toda jaz sem jih v zad- njem trenutku zgrabila in vtaknila v nedrje. Hotel je imeti žandar, kar sem skrila, pa sem rekla, d.^ je to moja intimna pošta in ga prav nič ne origa. Moja od- ločnost ga je prepričala in je odnehal. in vedno so ga klicali na orožne vaje. Ce se je v Preboldu Ш okolici kaj pomembnega zgodilo, kar je dišalo E>o komunizmu, ž^ je moral na orožne vaje. Po- tem pa smo doma tako težko živeli. Enkrat sem šla z otroki na občino m sem rekla županu: »Zdaj pa vi skrbite zanje!« Seveda so taki protesti kaj malo zaleg- li, imeli so oblast in počenjali, kar so noteli. Potem je prišla prava vojna, za nas drugo svetovno klanje. Na cvetno nedeljo je moral v Celje, v vojašni- co. Moral bi se kot vojak odpeljati v svojo enoto, pa je v Rajhenburgu izstopil in se skrival na svojem do- mu. Ko so prišli Nemci bi se moral javiti žandaiTne- rijski postaji. Toneta pa ni bilo nikjer. Tudi jaz ni- sem vedela zanj. Potem je pisal oče, naj pridem v Raj- nenburg. Odpeljala sem se in srečala Toneta. Kaj je storiti? Klicala ga je dolžnost v Savinjski dolini in mo- ral je nazaj. Zaposlil se je spet v tovarni, na žandar meriji pa so mu rekli: »Tisto, kar je bilo, je za na^ pozabljeno. Bodite pametni in delajte z nami.« Hoteli su mu vzeti kolo, pa je rekel, da ga je ob priliki mobi- lizacije pustil v Celju. In pri tem je ostalo. Na videz je postalo vse mimo, jaz pa nisem verjela v ta mir. Nekaj se je moralo dogajati. Ljudje, ki so okusili Mi- trovico, Ivanico in druge zapore, niso mirovali. Tudi Tone ne, čeprav je na zunaj kazal neko brezbrižnost. Stroga ilegala pa se je vedno bolj približevala. 21. junij. Menda je bila nedelja. Nemci so napadli Rusijo. Zdaj m -bilo časa za premišljevanje. Vzel je potrebne stvari, se poslovil in šel. Odšel je za ved no ... V tovarno so prišli žandarji. Toneta in še neka- terih ni bilo na delu. Iskali so ga doma Nlso ga našli. Midva pa sva se še nekajkrat srečala In ob vsakem srečanju mi je govoril: — Ivanka, ne boj se, trd boj je pred nami, a zma gali bomo! Veroval je v zmago in v tej trdni veri sem tudi jaz postajala vse bolj samozavestna, odločna. In ko sc me tistega večera ujeli in strpali v celjski Stari pisker sem začutila ta napovedan boj in v prvem trpljenju sem tudi jaz verovala v zmago. Tepli so me in hoteh vedeti, kje je mož; jaz pa sem molčala, kakor je mol- čalo toliko drugih. To, da nisem sama, me je bodrile k uporu. Tisto, kar je vsejal Tone, je dobro kalilo. V zaporu sem srečala mnogo znanih obrazov in oči nas vseh so nemo govorile: Naš boj bo krvav, a zmagati moramo! fotokronikiei konjice: razstava »talci« Ob obletnici enega najhujših zločinov, ki so ga zagrešili naci- stični okupatorji pred tridesetimi leti v Stranicah pri Frankolo- vem, so odprli na osnovni šoli Dušana Jereba v Slovenskih Konji- cah razstavo z naslovom Talci 1941—1945. Razstava dokumentirano priča o grozodejstvih, ki so jih izvajali okupatorjevi zločinci. Raz- stavo sta pripravila Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej revolucije Celje, odprta pa bo še štirinajst dni. dobrna: nova telovadnica Medtem ko so temeljni kamen za gradnjo nove telovadnice pri osnovni šoli »štirinajste divizije« na Dobrni položil т okviru lanskih prireditev na čast krajevnega }H-aznika, so letos, v počastitev istega dne, že odprli nov objekt in tako razveselili ne le šolske otroke, marveč vse mlade in druge na Dobrni, ki si ž^Ujo organizirano te- lesno vzgojo. Z zgraditvijo nove telovadnice na Dobmi so pohiteli. Ne samo po zaslugi sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih za- vodov, občine Celje, ki upravlja s sredstvi kra.)evnega samoprispev- ka, marveč tudi zaradi razumevanja krajevne skupnosti, ki je prav tako prispevala lep denarni delež za novo telovadnico. Dobrna je tako dobila svojo pr\'o telovadnico. Veliko in svetlo, moderno opremljeno. Dobila jo je po zaslugi človeške solidarnosti, sicer pa bo začetek in konec njene graditve vezan tudi na krajevni praznik, ki ga vsako leto IG. februarja slavijo v spomin na pri- hod štirinajste divizije na njihovo območje. I^etoSnje praznovanje so na Dobrni povezali tudi z uspelo vajo pripadnikov teritorialnih enot, gasilcev in JL.\, s slavnostjo pred spomenikom padlih borcev, na kateri, je o pomenu pohoda legen- darne divizije govoril general Miha Rutara in končno z uspelo akademijo v dvorani zdraviliškega doma. MB kozje: razstava o poklicih Tudi v Kozjem so v osnovni šoli pripravili izredno zanimivo raz- stavo o poklicnem usmerjanju mladine. Poverjenica za poklicno usmerjanje na šoli Je učiteljica Vida Bizjakova. Razstavni panoji so na voljo vsem poklicem in jih vedno občasno menjujejo, toko da mladi učenci vfdno znova spoznavajo različne vrste poklicev. Foto: DRAGO MEDVED ¡шшш^ш • MOZIRJE: OSAMLJENA STEZA Ng robu Mozirja vabi smerna ta- bla k TRIM stezi, ki so jo Mozirjani dobili v maju lani. V začetku je bila dobro obiskana, toda začetno navdu- šenje je nekoliko splahnelo. Le sern in tja zaide nanjo kakšen navdušenf-c. Nikakor ne gre podcenjevati po- membnost tega objekta, vendar je ta osamljenost steze morda pogojena s tem, da v okolici Mozirja pravzaprav tik ob nosu Mozirja vsaka stezica slu- ži v malem TRIM. K temu prispeva svoje tudi konfiguracija terena in raz- tresenost domačij delavcev, ki imajo kar nekaj poti od doma do delovne organizacije. Morda bi ob tem ponovila misel predstavnika republiške zveze sindika- tov Slovenije, ki je v pozdravnem .go- voru izrazil zadovoljstvo, da je tudi Mozirje dobilo ta pomemben objekt, ki ne bo služil samo Mozirjanom, am- pak tudi tistim, ki bodo prišli v Mo- zirje nabirat moči. LIZA PODPECAN Ф PETROVČE: KDO IMA PREDNOST Nedavno je svet krajevne skupno- sti Petrovče obravnaval program vla- ganj v izgradnjo komunalnih objek- tov v letu 1975. Menil je, da je po- trebno sredstva čim racionalneje raz- porediti na posamezna področja. Zato so pripravili okvirni načrt pri- oritetnih _del: 1. Izgradnja in asfaltiranje lokalnih cest v novo zgrajenih naseljih 2. Izgradnja pločnikov železniška proga—osnovna šola zavadi prometne varnosti. 3. Izgradnja ceste t bvoznice Pe- trovče—^Levec 4. Izgradnja in očiščevalna dela na kanalizaciji Novo Celje—Dobriša vas 5. Asfaltiranje ceste Mala Pirešica —Zalog 6. Semaforizacijn križišča v Pe-- trovčah. Očitno je, da bi »tiu ta komunalna dela veljala okoli milijon dinarjev in- vesticijskih vlaganj, kar predvideni proračun sredstev, ki' naj bi znašal okoli 250.000, ne bo mogel omogo- čiti. Da pa bi ta planirana sredstva čim bolj oplemenitili s samoprispev- ki delovnih organizacij ter soudelež- bo občanov na posameznih interesnih področjih v okvini programa vlaganj, je potrebno doseči oim širše sodelo- vanje KS z občani in drugimi zainte- resiranimi koristniki teh komimalnih objektov. Brez dvoma bo KS svoja razpolož- ljiva sredstva vložila tja, kjer bo in- teres občanov ali drugih konstnikov čim večji oziroma, kjer bo udeležba čim večja. \LBIN MLINAR ® GRIŽE: CESTA DO MATIJEVCA že leta 1964 je bila na pobudo GG Celje izgrajena od Minerve v Zbuko- vici do Matijevca, zaselka pod Gozd- nikom, makadamska cesta, ki so jo v naslednjih letih dograjevali in pri- peljali na Gozdnik ler v pobočja Mrz- lice. Ceste nato sedam let niso po- pravljali, zalo je že v zelo slabem sta- nju. To je bil glavni razlog, da so se lotili ureditve in popravila ceste. Pri krajevni skupnosti Griže so ustanovili režijski odbor za asfaltiranje ceste do Matijevca in odbor je takoj pričel s široko akcijo. Radi bi zbrali čimveč sredstev za popravilo ceste. Pri priza- devanjih odbor ni naletel na gluha ušesa. Denar so prispevale številne de- lovne organizacije, največ pa Minerv-a. V akcijo so vključili tudi več obrtni- kov, končno pa so se odločili razpisati še samoprispevek, s katerim žeHjo zbrati nekaj nad 20 milijonov starih dinarjev. Da imajo aa svoj« delo razumeva- nje, priča tudi število prostovoljnih delovnih ur, ki so jih opravile delov- ne organizacije kar 125, občani pa 1160. K vsem prispevkom moramo pri- šteti še pričakovani denar, ki ga bo prispevala krajevna skupnost, lovska družina in še nekateri. Vseh prispev- kov naj bi se tako nabralo za dobrih 31 starih milijonov, kar p« še vedno ne bo zadoščalo, saj je predračun za to cesto, dolgo približno 2,5 kilome- tra, ki bo imela 8500 kv. metrov asfal- ta, kar 85 milijonov. Režijski odbor se je tako znašel v nezavidljivem položaju, saj so občani svoja sredstva ž>a izčrpali, delovne or- ganizacije pa tudi ne bodo mogle veli- ko več prispevati. Odbor se zato obrača na vse druž- bene predstavnike in jih prosi za po- moč, da bodo lahko gradnjo te po- membne ceste, ki bo v prihodnosti po- vezala Savinjsko dolino z Zasavjem, uspešno dokončali. Na dlani je, da brez družbene pomoči ne bo šlo in prav bi bilo, če bi jo krajam Zabuko- vice in Matijevca dobili. Ivo SAMARŽIJA ® CELJE: SKRB ZA VRTOVE Celjsko hortikulturno dmštvo si je nadelo v s rojem rednem letnem pro- gramu novo breme: skrb za šolske vr- tove na Kozjanskem. Te vrtove bodo urejali priznani vrtnarski strokovnja- ki, sredstva p>a bodo dobili na raaUč- ne načine, enako tudi pomoč pri delu. Kot prva med akcijami, namenjeni- mi za ureditev šolskih vrtov na Koz- janskem, v prvi vrsti se/eda ureditev okolja v Mestinju, šole, ki jo gradi Celje, bo prodaja voščilnih kartic s cvetličnimi motivi, primernimi za raz- lične' priložnosti. Na karticah, ki so že v prodaji v vseh cvetličarnah in v pi- sarni Izletnika, prav pa bi büo, če bi se akciji pridružile še knjigarne in kioski, bo tudi kratko opozorilo, da je kupec te kartice prispeval za ureditev šolskih vrtov in okolja šol na Kozjan- skem. Cena kartic ni pretirana: 10 di- narjev. Hortikultumikom bodo pri delu po- magali tudi dijaki pedagoške ginmazi- je iz Celja. Pri zadnji razstavi cvetja v Medlogu lani so bili organizatorji prijetno presenečeni: razstavo sd je ogledalo preko 1200 mladih iz celjskih srednjih šol, predvsem pedagoške gim- nazije, ginmazije in tehniške srednje šole. To je bil tudi povod, da so pred- stavniki hortikultumega društva obi- skali ravnateljstvo pedagoške gimnazi- je in se domenili za sodelovanje Dija- ki pedagoške gimnazije bodo p(>magali pri urejanju vrtov in okolij, hortücvil- tumo društvo pa bo v zameno za. to uslugo organiziralo več strokovnih pre- davanj na šoli. Zunaj tega programa pa delo dru- štva poteka normalno. S tem menimo predvsem na strokovna predavanja, ki so v tem času najbolj aktualna. Pred dnevi je na Ostrožnem v gasilnem do- mu predaval vrtnarski tehnik in par- kovni mojster Jože Benčina o pomla- danskih deiüi na vrtovih, giovali pa so Ludi dmgi strokovnjaki. Podob- na predavanja bodu še 20. t. m. in 27. na osnovnih šolah na Polulah in Hudi- nji. Začetek predavanj bo ob 17. uri. © AVTOMOBILA NIMAJO Na zaoiìjem občnem zboru so člani 04 jih je) prostovoljnega gasilskega društva Vrbje pri 2alcu pregledali lani opravljeno delo in sprejeli okvirni pro- gram za letošnje. Ugotovitev vseh pri- sotnih je bila, da je društvo v zadnjih letih doseglo lep napredek in da je pravzaprav iz anonimnosti v občin- skem merilu prešlo v fazo, ko se je začelo o njem govoriti. Zlasti so bili uspešni pionirji (mladine je sploh veli- ko v društvu, kar je vsekakor dobro), ki so se lani uvrstili med najboljše v občini. Nabavili so tudi novo brizgal- no, ki jim omogoča lažje delo pri ga- šenju požarov. 2al pa jih še vedno tarejo določeni problemi, kot neustrez- ni prostori, pomanjkanje ustreznih ce- vi pa tudi avtomobila nimajo. Vrbjanski gasilci pa niso samo ga- silci, temveč so nosilci vseh dejavno- st v kraju, ki je priključen krajevni skupnosti 2alec. Zato je razumljivo, da so na občnem zboru spregovorili tudi o dn.igih krajevnih problemih, kot raz- svetljavi, ureditvi smetišča v neposre- dni bližini naselja. Na občnem zboru PGD Vrbje, ki je bilo ustanovljeno leta 1931, so podelili tudi petim članom naslov častnih čla- nov njihovega društva. To so Franc Cizej, Karel Košec, Anton Kelhar, Lud- vik Jurhar in Bernard Grešak. šest- najst najmlajših članov pa je dobilo priznanja za gasilce, kot Pavlina Glu- šič, Pavel Drobež, Jože Meh, Stanko Kelhar, Bojan Pšeničr Franc Podhraški Stanko Rukovina, Martin Vaš, Vlado šlogar, Franc Trobiš, Milan Vogrinc, Janeez Uplaznik, Tomaž Zager, Ivan Janez Uplaznik, Tomaž 2ager, Ivan T. VRABL Tudi očani In delovj ganizacije v žalski obô se z vso zavzetostjo v^ v vseslovensko akcijo i pravo posledic potre« Kozjanskem. Vse orga je združenega dela in bene službe so dvakra^j vile delo na prosto, j in zbrani denar name sklad za , odpravo p( potresa. V akcijo so se čili tudi ostali obči kmetje kooperanti, oB upokojenci in drugi, ■ SZDL v akcijo zbirati, moči pritegnila preko krajevnih odborov ^ krog občanov. Tudi pozivu na druj damostni krog so se žalske občine takoj o Poleg denarja, ki so ga li v drugem krogu S( nostne pomoči, so kot i pisniki dogovora med nami Velenje, Mozirje^ lec skupaj z gradbeni rativo iz teh občin p skrb - za sanacijo pošk nih objektov v krajevni no&ti Zibika. Občini 2j Mozirje sta zadoilženi . nacijo 11 stanovanj sk Od tega ene v tretji 1 riji in desetih v četrti, jekti so v Pustikah, m v Orehovcu. Gradbena operativa i^ občin je do 10. deceml i I VSÂKC Naše leteče uredniž je oglasilo tudi na po štar FRANC ŠTIGI pravkar prebiral No" nik. Zanimali pa so g: vsem članki iz nj< kraja in doline. Prija štar je v poštni službi 5 bilant — 25 l€it dela ! posvetil pošt»i službi. ' let za poštnim okencei i je še danes, pred let: i opravljal predvsem t< j službo. Tudi zdaj se pravi na »teren«, kak imenuje popoldansko šanje nujnih telegram< legrami so žalostni ii in samo zadnje rad Ce se rodi kak otro vedno prvi, ki zvem ; no novico. Vzamem j noge in že hitim spor seli dogodek. Vedno j di otrokov oče in n rodnice.« Na naše zi vprašanje je hudomui salon I opravljala prvá del sana- jg pri deUh pa so sode- če tildi udamiáke skupi- jo Udarniki so prihajali iz lav skupščin občin 2alec Могагје, iz Sigme, Avto- Igvoza Šempeter, družbeno- ,litiönih organizacij žalske jjine in iz mladinskega atk- ¡f^ Braslovče. Vrednost ki so jih opravili udar- осепјтдјвјо na 2,8 miii- pa stariih dinarjev. Vsa ladbena dela, ki jih je ap- Ifila gradbena operativa pa lljajo nad 38 starih шШјо- I Občini Zalee in Mozirje r občam in gradbeniki ш h občin so minulo leto sa- rali najnujše stanovanj- g objekte socialno ogrože- h občanov in s tem omo- 6ili, da so se ti še pred DO lahiko vseli'li v ustrez- stanovanjske prostore, ■ednost vseh opravljenih 1 in nabavljene opreme enjuijejo na 43 in pol sta- 1 milijonov. Prav te dni je izvršni svet iske občinske skupščine 1вш1, da je treba z akcijo daijevaiti tudi letos. Vse 5D in obrtnike, ki še ved- niso poravnali sprejetih lidarnostnih obveznosti, pa pozval, da to čimprej op- iijo. BRANKO STAMEJČIČ Ш/TRIM li vil: »Kadaj sprašujem v šPodnišnico, аИ se je že ro- ali ne, se vedno pred- r Vira ix)t mož porodnice 1 pa sem že srečni očka.« > 'oštar Franc rad dela z z čeprav so »včasih a v bMvu so dobri.« ^tuje delo svojih kolegov. Je naporno. V zimskem 1 y raznalata pošto dva po- i fja in vsak prehodi dnev- 3 okoli 35 kilometrov, po- ' pa lahko raznese pošto 0 ker se lahko pripelje Oddaljenih in razstrese- kmetij z mopedom. V 1 "O naloži dnevno okoli pisem, nakaznic, razgled- : malo paketov. Največ- ÎIÍ je poštar, ki pribrenči ] "^opo ali Rovt, pozimi pa ( ^ači, edina vez s sve- 5 Prinese novlfce v vas in i' tudi odnese v krajevno 1 Pa recite, da niso ^^ji fejst fantje? JEZNA CESTA Prevorjani se še vedno otepajo s starimi proble- mi, ki pa so vendarle vsak dan bolj sveži. Seveda s tem ne mislimo na nič drugega kot na cesto, ki je sprožila že toliko nego- dovanja in jeze, da bi jo lahko poimenovali kar »jezna cesta«. Da gre za cesto Slivnica—Kozje, ste najbrž že uganili. Pred- sednik krajevne skupno- sti Prevorje, Jože Novak, meni, da brea ceste na Prevorju in okoliških va- seh ne bo napredka, pa če se še toliko trudijo. Resnici na ljubo je cesta res takšna, da je prekli- njanje voznikov docela upravičeno. Jože Novak, z njim pa vsi Prevorjani, pravi, da bodo šli do kon- ca s svojo cesto, za kate- ro so se že borili. Nekoliko manjši pro- blem je njihova trgovina, ki je ne le zastarela in -majhna, pač pa tudi zelo slabo založena. Glede na to, -da je na to trgovino vezanih precej zaselkov, je lokal že zxiavnaj poslal premajhen tn nefunkcio- nalen. čeprav se Prevor- jani trudijo na vse nači- ne, da bi življenje v kra- ju polepšali, jim vendar- le ne uspe. Zgradili so si majhno prosvetno dvora- no, kaj več pa ne zmore- jo, še najmanj pa trgovi- IK), zato pričakujejo, da se bo domače trgovsko podjetje le spomnilo in jih rešilo iz njihovih za- dreg. Domače ali tuje, ta- ko pravijo. Ce bi brskali še naprej, bi odkrili mnogo proble- mov. Lokalne ceste да primer, ki so slabo vzdr- ževane, ker krajevna skup- nost nima denarja, po- tresne težave in tako na- prej. Krajevna skupnost Prevorje se naravnost ote- pa s problemi in jih od- ganja kot sitne muhe. -mst- Š/ViARTNO OB PAKI: zbor gasilcev Gasilsko društvo Šmartno ob Paki je imelo tè dni svoj redni letni občni zbor. Temu zboru so prisostvovali tudi predstavniki društev in orga- nizacij v kraju in predstavni- ki občinske gasilske zveze. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo tudi v pretek- lem letu uspešno delovalo, še več pozornosti bo treba po- svetiti usposobljenosti za ope- rativno dejavnost ter kultur- no prosvetni dejavnosti, iz- boljšati pa bo treba tudi de- lo z mladino in jim nuditi več razvedrila. Soglasno je bil siprejet sklep, naj bo naslednji občni zbor že v novem domu, ki je že pod streho. Velika obveza, vendar uresničljiva, če bodo tudi vnaprej pomagali kraja- ni in družbene skupnosti ta- ko kot do sedaj, ob zagna- nosti gradbenika odbora in članstva. ZORKO KOTNIK ROGAŠKA SLATINA: avtomatska zmesarna Po nedavnih zagotovit- vah predstavnikov steklar ne Boris Kidrič 'z Roga- ške Slatine bodo v Roga- ški še letos začeli in tudi dokončaU novo avtomat- sko zanesamo, kar je po- treba že dolga leta. Zme- sama bo končana v mese- cu novembru, celotna op- rema pa bo v Rogaški Slatini že maja. Ce bo šlo vse po načrtih, bo delo v znnesami steklo že konec leta. Zimesama bo oprav- , Ijala dedo še za obrata v Kozjem in Slovenski Bi- strici, investicija' pa je ekonomsko utemeljena in vsestransko upravičena. Z zmešamo bo v Rogaški Slatini zaključen krog re- noviranja in modernizaci- je. -mst- CIRIl ŠPINDIIR Zaradi oslabelosti srca je 5. februarja 1975 umrl v Mariboru star 72 let di- plomirani pravnik Ciril špindler. Po maturi na celjski gimnaziji je študi- ral pravo v Zagrebu, kjer je bil aktiven član kluba Janušič pod predsedstvom Otokarja Keršovanija, in v Ljubljani, kjer je bil eden najmarljivejših čla- nov levega krila akadem- skega društva Triglav, ki je ustanovilo marksistični krožek. Zato po diplomi 1928 takratni režim Cirilu špindlerju ni privoščil de- lovnega mesta v Sloveniji Vsa leta pred vojno je služboval kot vojaški sod nik v Srbiji, Bosni in Her- cegovini ter na Hrvaškem. Med okupacijo je bil spo- četka obveščevalec v na- rodnoosvobodilnem giba- nju, dokler ni sredi 1944 odšel v partizane na Pa- puk. Marca 1945 je bil hu- do ranjen v bojih pri Stražemanu. Jeseni istega leta je kot vojaški vojni invalid major odšel iz voj- ske. Sledilo je deset let njegovega službovanja pri socialnemu zavarovanju v Zagrebu, Ljubljani in Ma- riboru, kjer je bil nazad- nje načelnik invalidskega oddelka. Po upokojitvi pa je zadnjih deset let kljub bolehnosti, a duševno rte- uničljiv, pripravljal raz- pravo o dr. Vekoslavu Ku- kovcu, pisal zgodovino slovenskega delavsko- kmečkega gibanja, sodelo- val pri sestavljanju statu- ta krajevne skupnosti. Ob parku in bil ponovno predsednik poravnalnega sveta na tem območju. Zaradi vojaških zaslug je bil večkrat odlikovan. Zadnje podražitve so prišle kot strela z jasnega. Res, podražili so se samo luksuzni predmeti, med ka- tere so šteli tudi pravo kavo. Podražile so se pijače, cigarete, pocenili so se baje avtomobili. Zmeda, ki vlada na tem tržnem polju, je očitna. Sicer pa si preprost človek o tem ne beli glave, ker meni, da je avto še vedno luksus. Malo pa je drugače, če govorimo o »črni opojno- sti«, o kavici, ki smo se je že navadili. Pa tudi kadilci so zelo prizadeti, saj so se cigarete podražile kar za 30 odstotkov. Kaj menijo o podražitvah nekateri Celjani, smo jih XX>vprašali? JANEZ LIPUSEK, kmet iz Celja, star 80 let: »Po- dražitve so bile in bodo, v zadnjem času pa so ze- lo pogoste. Mislim, da si želi država enačiti z dru- gimi državami, ki tudi v zadnjem času močno dvi- gujejo življenjske stroške. Ce pridejo tujci k nam, še vedno živijo ceneje kot doma. DoMer se bodo i podražili luksuzni predme- ti, bo še šlo, to me ne i moti. Ne kadim, ne pijem, i mene zadnja podražitev ni ! veliko prizadela. FRANCKA CVEK, go- spodinja, srednjih let: »Na vsak dinar sem morala gledati že zdaj, po podra- žitvah pa toliiko boij. ži- viva od m braževanju še zlasti mladih kmetovalcev. Pozimi imajo mladi kmečki ljudje malo več časa, zato je treba ta čas koristno izrabiti za strokovno izobraževanje in druge oblike organiziranega delova- nja. Tega se zavedata tudi Zadružna zveza in ZSMS, ki letos že tretjič organizirata kviz tekmovanje: »Kaj veš o kmetijstvu?« Na tem tekmovanju se mladi km'Stje pomerijo v poznavanju snovi iz strokovne in družbenoslovne lite- rature. Znanje, ki ga osvojijo mladi ob pripravah na to tekmovanje, potem koristno uporabijo v kmetij- stvu. Spoanajo se tudi s kmetijsko literaturo, ki jo potem naročajo. Na takšnih tekmovanjio- dročja živinoreje, mehanizacije, splošnih tem, F>olje- delstva in vinogradništva. Možno pa je tudi, da orga- nizator regionalnega tekmovanja spremeni obvezno li- teraturo. Zaželjeno je, da so tekrnovalci čim mlajši, najvišja dovoljena izobrazba pa je srednja šola. Eki- pe, ki bodo zmagale na tem tekmovanju, se bodo udeležile republiškega tekmovanja, ki bo 22. marca v Novem mestu. ZLATKA CENCEN NA BLAGOVNI SO OGORČENI Prebivalci Goričice, Trnovca, Brezja, Primoža, Lokarja in še drugih naselij so 53 let kupovali v trgovini na Selah; decembra lanskega Jeta pa je. trgovsko podjetje MEFtX trgovino zaprlo. %zro- kov za ukinitev trgovine je več, in to: trgovski prostori niso od- govarjali sanitarnim prediJisom, lastnik hiše je odi>ovedal lia.jfm- no pogodbo, dolgoletni poslovodja je odšel v pokoj itd. Do sem je vse dobro in prav za MERX, kateremu promet m prav nič upa- del, ker so potrošniki z območja, kjer je trgovina ukinjena, prisi- ljeni tako kupovali v Mcrxovih poslovalnicah v Šentjurju. Dram- ljah in Ponikvi, ker drugega trgovskega podjetja nI. Trgovina je v lanskem letu - ustvarila S2 starih milijonov bruto promela in Lo v glavnem s prodajo živil. Ob tej vsoti akumulativnosti seveda ni visoka in ker gre v glavnem za prodajo živil, pri katerih je za- mrznjena marža zelo nizka, za trgovsko podjetje trgovina ni in- teresantna. Kaj pa na.š potro.šmk? Njtmu je trgovina na Selah še kako potrebna, ker mu je blizu. Sedaj, ko je trgovina zaprta, hodijo ljudje nakupovat od 3 do 6 km dale*. Ob tem je zanimivo, da stoji v ncpo.sredni bližini do.sedanje trgovine mogočna hmeljska sušilnica Kmeti,iskcga kombinata iz Sentjur.ja, v kateri je ustrezen trgovski lokal s skladiščem. Z ne- liaterimi obnovitvenimi deli bi hi!a nova trgovina kaj kmalu na- red in na voljo potro.šnikom. МККХ vodi pogovore s kombinatom o na.jemu teh prostorov, kaže pa, da doslej še niso prišli na skup- ni ir\enovalec Ч. RECNIK Ivan Glojek z ženo pred novim silosom gt. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 POHOD LAŠKE MLADINE PO POTI XIV. DIVIZIJE Lahko bi bil bolj poetičen naslov. Toda to dejstvo naj izstopa. Pohodi mladi- ne ¡z laške občine, med temi je bilo blizu 50 prostovoljcev iz enote SLO, niso mač- ji kašelj. Že lani so v tem času hodili po poti XIV. Od Senovega prek Bohorja, Okrog- lice v dolino Gračnice, pa čez Lažiše, Vrh v Olešče In letos? Od Olešč [beri Laškega) do Dobrne. Prvi dan so prehodili 40 kilo- metrov, vmes v Brezi streljali v tarčo. Od Laškega do Dramelj — in še zasedi so ušli. Drugi dan so do Črešnjic prehodili 15 km, tretji dan čez Frankolovo, Lindek in Hudičev graben v Dobrno 25 km. 80 kilometrov v treh dneh in dveh nočeh. To je povprečna partizanska »norma«. Pohod torej ni izlet. Vodili so jih člani SLO enote kot četni komandirji: podporočnika Roman Dor- nik in Pavle Grešak ter desetar Slavko Špilar. Komandant enote je bil Andrej Mav- ri, politični komisar Fanika Lapornikova. Iz postojnske enote je bilo na poti 13, iz celjske garnizije 16 vojakov. Iz pobratenega Trstenika je bilo 6 mladih, med nji- mi pesnik, ki pa mu rvi nihče zapisal imena. Pozabili so zapisati imena hiš po rebru na Črešnjicah, kjer so mlade pohod- nike tako gostoljubno sprejeli pod streho, jim spekli kruh in prišli rva miting. Nekdanje borce XIV. divizije Viktor Cvelbar in Boris Mavec sta bila polna po- hval o disciplini, vzdržnosti. So nasledniki svojih očetov in so dokaz, da moramo v patriotizem mladih verovati. V Dobrni so bili pohodnikov veseli. Popestrili so jim program. Pravzaprav je bila to menda edina manifestacija v spomin na pohod XIV. letos. Drugo leto pa od Dobrne na Pohorje in Mozirsko. J. Krašovec 13. februarja Pohodna enota, sestav Ijena iz mladink in mla- dincev — prostovoljcev v partizanski enoti občine Laško, borcev XIV. divi- zije, pripadnikov JLA iz Celja in Postojne ter mladink in mladincev iz pobratene občine Trste- nik, je krenila na tridnev- ni pohod po poteh legen- darne XIV. divizije v če- trtek zjutraj iz Laškega. Kolona dvaindevetdeset po- hodnikov se je ustavila v Mali Brezi, kjer so po- hndniki preizkusili svo^e veščine v streljanju. Po kosilu pa smo se odpravili proti Dramljam pri Šentjurju. , Najprei molče, s pogledi uprtimi v tla, z mislijo na pr/e žulje, potem pa čedalje glasneje, dokler nismo v smehu in pesmi pozabil:, da se pot neusmiljeno dviga in spušča. In da smo celo malo zašli. V Dramlje smo prišli, ko se je že nočilo, bolj žejni in utrujeni kot pa lačni, in vendar nam večerja ni bila prav nič odveč. Tu sme imeli člani ZK tudi sestanek, na katerem smo ocenili disciplino. Na pro- slavo, kjer smo skupaj z domačimi mladinci soue lOvali tudi mi, smo prišl- s precejšnjo zamudo, a so lias pričakali prijazni ¡l nasmejani. Potem so za i-rteli tudi nekaj plošč, tGOa čeprav so misli ve seio poskakovale v ritmu 'wlke, se je le tu in tair' zavrtel kakšen par, saj so Cile noge le preutra.ijn..' 14. februarja Po aoci, KI smo jo var- no zastraženi prespali na tleh v šoli (razen inten dantske skupine, ki je po lovico noči čuvala ogenj ■ In kuhala čaj in drugx polovico preizkušala svoje govorniške sposo onosti ) je bil seveda na vts'-á zaj- trk, potem p>a smo si sper oprtali nahrbtnike in se odpravili proti vasi čreš- njice. Pot nas je vodila preko vinorodruh poboöy do žičkega samostana, kjer nam je tovariš Cvel- ber, borec XIV. divizje v Kratkih besed-ih orisal njeno pot. Prel nami je vstajala podoba tistih tež- oni, ko se /rd v snegu m mrazu skušala divizija utrujenih, a hrabrih bor- cev prebiti na Pohorje. Saj smo o t':'m že bral: v šolskih knjigah — to so bile le besede, ki jih je bilo treba znati, datu- mi, ki si jih pozabljal, z^aj pa so pred nami sredi ti- šine ruševin zaživele. V Orešnjice smo prispe- li lačni in s pomnoženim, žulji. Tu smo po kosilu, nepogrešljivem pasuiju in kruhu, ki so ga spekli do- mačini, poslušali predava nji o pomenu SLO m o njegovem načinu organi- ziranja. Zvečer pa smo skupaj z domačini posedli na tla hodnika vaške šole in poslušali pesmi m zgod- bice o tistih težkih, a tu- di lepih dnevih boroe 15. februarja Noč smo prespali pri domačinih, zjutraj pa smo se po zasneženi poti spu- ščali v dolino proti Pran- kolovem, kjer smo se ustavili ob spomenikih sto- terih talcev, že so se začeli v soncu iskriti zasneženi hribi, ko smo spet krenili. na pot in se ob Hudiče- vem grabnu, kjer nas je čakala intendantska skupi- na, ustavili. V nestrpnem pričakovanju kosila smo izmenjavali podatke o ko- ličini vode oziroma stop- ljenega snega v čevljih. Tu je bil tudi drugi se- stanek članov ZK, ki je bil kratek, saj smo stali, a kljub temu uspešen. Predlagali smo štiri po- hodnike za sprejem v ZK in ocenili pohod, ki je po naši oceni uspel organiza- cijsko in .vsebinsko. Preko Lindeka smo po- tem nadaljevali pot v Do bmo. Nikoli ne bi ver- jela, da je pri nas toliko s^imin, gor in dol pa spet goir in kakšno olajšanje, ko je bilo vsaj malo rav- nine. Dobrno smo seveda najprej napadli, potem pa vkorakali kot zmagovalci. Po proslavi pri spomeniku žrtvam NOB, kjer smo po- ložili venec, smo zaplesali kolo po ulici in nahrbtniki so izgubili svojo težo, iz- ginili so žulji in iz čevljev je odtekla voda. Tu se je končala naša preko 80 ki- lometrov dolga pot, s kate- re smo poslali tudi po- zdravno pismo tovarišu Titu. Avtobus, ki nas je po tem odpeljal v Laško, je bil najprej nabito poln, potem pa se je že v Celju začel prazniti, ko so od šli vojaki iz Celja in pn jatelji iz Trstenika, po- ?lednji stiski rok, posled- nji pozdrav. V temi smo oahajali vsak na svojo stran in s seboj nosiu le pe, nepozabne spomir.e In tako kot vso pot je bila v nas pesem — /e sela pesem neugnane mla- dosti, mladosti, ki je Sia po poteh preteklosti, se tri dni učila bojevanja obnašanja v nevarnosti, osnov SLO in predvsem tovarištva, prijateljtsva in nesebičnosti. Takšna mia dost lahko brez strahu zie v jutrišnji dan. Poročevalka s pohoda: BOŽENA PAVCNIK S strumnimi koraki se je v Dobrni približal generalu Mihi Butari. — Tovariš general. Pohodna enota iz Laškega, v kateri so tudi mladi iz pobratimske občine Trstenik, je v treh dneh premagala del poti, po kateri je hodila Štirinajsta divizija. Nalogo smo v redu opravili. Raportira komandant enote Andrej Mavri. In potem še stisk rok in kratek pomenek. — Ste dobro hodili? — Smo. — Kaj o/eblih, preveč utrujenih? — Nič! — Kaj pa intendantura? — Dobro je delala. — In zasede? — Spretno smo se jim izognili. Pohodnike sta od Laškega do Dobrne spremljala nekda- nja borca XIV. divizije Boris Mavec ( v kučmi) in general Viktor Cvelbar (ta je mladim drugoval že la- ni). Tudi Branko Defar-Striček (slikan v hrbet na des- ni) je bil partizan, in sicer je vodil gradnjo in delo- van.je skritih part'izanskih bolnišnic na Kozjanskem. Pol avtomatska puška je imenitna reč. Ni se treba opletati z zapiračem, dobro po- meriš, stisneš, poči, zopet stisneš, spet poči. V tej strelski vrsti dekleta, ki tvorijo skoraj tretjino prostovoljcev v enoti SLO občine I^vško. Poleg dobro oboroženih čet, visoke morale, vzdržljivosti, igra na pohodih in v boju eno prvih violin — intendantura! Kot lani so bili tudi letos v tem oddelku stari znan- ci: intendant Peter Blagotinšek, kuhar Ludvik Jakopič, Zelič Cvetka in nekdanji borec Dušan Ilajshen. 16. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 TakC'le je pred dnevi v Naiodnem dcmu odprl sam prevzvišeni Zeleni ca.r Herman drugi v im^nu vseh starili bajt prvo bru- covanje v Celju, v tozd'i Hermana II. Celjskega, ki 00 oc'slej skrbel za izšo- lan j e potomce vseh starih bajt. Vfîselo je bilo ■ tistega -ine v 'Narodnem domu. mrgolelo je študen- tov, visokošolcev, zalenih orucov . . . Vsi so želeli bi- na prvem brucovanju, .li je zapsčatilo obstoj dveh višjih šol v Celju n pnčelo (upajmo) dol- go tradicijo vsakoletnih orucovanj, ko stare bajte 'izkušeni študenti) spre- jemajo \ svoje vrste »ze- eno biucovsko svojat, ki še po mleku in drugi ze- enjavi sr..idi inu je sploh VS4 nesposubna nadaljeva- Ú svetle tradiciije starih bajt.'.< Ob takih trenutkih se vrle stare bajte hudo po- trudijo, da čimbolj zagre- nijo ta svečani trenutek orucovske svojati. Bruc major jih z bridko sabljo -ovi po dvorani in pripelje pred vzvišeno obličje sa- mega Zelenega carja. Ta jih, seveda, »potestira«. Iz- vedeti namreč mora, če je brucovska svojat sposob- na za spre.'em med stare bajte. Kajti ftara bajta ne more biti ^'^akdo. Vsaj na enem i2ì>itu moraš teleb- ni'ti in precej kozarcev iz- prazniti preden dobiš po- goje za prrr'zvišeni sta'í. in ker brucovska zelenjav na svojat vrh vsega se hudo zaudarja, jo je tre- ba tudi razkužati, v Mado dati in možgane pomasi- rati. Ker pa tudá to še ne odpravi zelenjavnega smra- du v celoti, je treba brž izpiti še nekaj kupic — štemplov. In kaj je celjska »sta- robajtarska« vzvišenost očitala brucovski zelenja- vi tokrat? Hude, hude gre- he so jim naprtili. Sam Zeleni car Herman II. jih je naštel. »Bruci so grešili z na- puhom, ki je jako hud greh. Ena zelena gnida, ki se na univerzum vpiše, pa se že rajta, da zna vse. хЧе ve pa še tega, kako ga je treba po oštairijah cukat... In tu je š« la- komnost, to je takrat, ko SI en zelenec ne zaželi zna- nja inu modrosti, ampak mu sama kaka privilegira- na služba po glavi blodi. Nečistost te zelenjave se kaze v tem, ko se jim po policah kopiči sama stro- kovna literatura, kot je Start, Adam in Eva, Cik . .. Požrešnost se kaže v tem, ko se ga nestro- kovno nalokajo. To iz sa- me zavisti počenjajo, ker aočejo na znanje vzeti, kar je vsem jasno, da ga stare bajte neprimerno več nes o. Po vseh teh na- glavnih grehih je brucat zaniikma lahko le še le- noba, kar njihov smrad dokazuje in tukajšnja udeležba izpričati mora«. In po teh besedah se je začel lov na bruc,e. Nekai so jih polovili, večina pa se je uspešno kamuflirala, kar priča o zvitosti ■rie- len j ave. Sledila je vrsta ncuin ndh vprašanj za brucovsko svojat, ki še tega ni zna- la, kako se generalise v jambskem ver¿i: zapo- je. .. Seveda kazen ni izx>stala. Bruce so krstili z »bruc- napibkom«, ki so ga stro- kovno namešale stare baj- te iz kisa, olivnega olja, soli in kančika pijače. No, in po tej dezinfekciji je zelenjava brucovska rej postala zelena, v čast svo- jega stanu in v opomin prihodnijiim rodovom, ki naj dobro premislijo, pre- den se takšnemu stdou za- pišejo. Ob koncu le še nekaj misli. Prvo brucovanje študen- tov celjskega odàelka VEKS in pedagoške aka- demije pod pokrovitelj stvom predsednika IS Marjana Ašiča, je v celoti uspelo. Bruci so bili po vseh šegah in predpisih krščeni, študentje so se po dolgem času skupaj pove- seliU tudi v Celju. Višje- šolski TOZD Hermana II. je uspešno zaživel. Ostane le želja, da bi se na podobnem brucova- nju srečali tudi prihodnje leto in skupaj nadaljevali začeto tradicijo. BRANKO STAMEJČIČ To pa je sam presvitli Zeleni car Herman II. s svojim spremstvom, zelenimi tozdni- ki, starimi bajtami. Tudi grozeča brucmajorjeva sablja in hud pog- led izpod čelade brucke nista osvestila. Revše zeleno sploh ni znalo zapeti svojih generalij v jambskem verzu. Za kazen je pila »bruc-napitek«. Prav ji bodi Stare bajte so imele vso strokovno pomoč. Poleg glavnega dezinfektorja ,je bila tu iridi iispcsna maserka, ki je dobro pregnetla možganske vijugice zelenjavne svojati. »Lubi Caiani. S tega prevzvišenega, častnega inu velespoštovanega mesta mi je ugotoviti dano, da je moja gnada pripravljena v letu gospodovem tavžent- devetstopetinsedemdesetem v konkordi- ji s tradicijami inu dobrimi starimi še- gami oblast nad današnjim prvim bruco- vanjem prevzeti. V svoji nezmotljivosti se sigurnega počutiti morem inu zagvišno vem, da zoper moje uravnanje slavni Celani inu Stare bajte vzroka ne bodo imeli. In za- tegadelj na vaše sodelovanje inu na naše lubo zdravje eno kupico dvignem inu en štempel dol popijem. Stempel ad profundum auditorium! Lubi Celani. Zlo inu nesreča nikoli gmaha ne dajo, zato sta tudi naš lubi mir skaliti morala. Koliko enega truda in naporov pa jezikovanja nas je rajtalo koštati inu nas bo rajtalo koštati, da bo- mo iz dveh jako uglednih hoh šol, še dveh hoh, hoh pridelali. Zdaj se tudi mi vrli Celani lahko nekaj rajtamo inu z Lublano inu Mariboram v kup štrihamo. Je že res, da nam je kvadratura prosto- rov bolj V pičlo odmerjena, je pa zato za- gvišno pri Eksu, Vrtnici in podobnih usta- novah več delovnega placa prištimanega. Vrli Celani! Počaščenega se počutiti morem inu mi je čast na znanje vam dati, da je naša ljuba metropola postala lubeča mati višjih šol za proizvodnjo šolmošrov inu direktorjev. Štempel ad profundum!!!« §t. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — strpn 17 REPORTAŽA DOBRE VOLJE ■■иимвииииишв1миинимии1ммшиииии I.......IIIIII lili—«wwiiftiiiI штшјташшш1вшш —---------------—Id 11 Kar sama pride. Nena- doma. Takrat, ko jo naj- manj pričakuješ, ker za- njo enostavno ni prostora v naórtiíh, ki jih kuješ za jutri. Ali ne, Štefka, ü to naj'bolje veš, saj te je obi- skala že takrat, ko si šte- la komaj sedem let in bi- la srečen otrok v števiini kmečki diružini v Smiheiu nad Mozirjem. In prvič v življenju si čuitiia težo njenega uKiairca, k te je spiremljal od leta 1942 da- lje. Smrt očeta, strica m re- jenca v oeljskeui piskru zaradi sodelovanja s par- tizani oBiroma izdajstva je bilo samo prvo pog av jé, ki ga je režirala ne- sreča. In dirago? Saj se spomunjaš tiste strahotne noči, ko so ma- mo, tebe, še dve sestri in dva brata odpeljali v oelj ski pisker, kjer je bil zbir- ni lager. Prišla je še straš- nejša noč. Ko si spala, vam, petim otrokom, vzedi mater in jo odpeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je umrla. Vas otir»>ke i>a so razdelili р>о abecidi in poslali v raztresena lager- je v okolici Gradca kjei st^ Hjub VSEMU dočakaii os.vc>boditev in se vrnili na prazen in iaropan do n v Šnuhelu,-leta 1945. Takrat si bila stara že ies^t let. Potem je prišla očetova sestra, ki je zapustila služ- bo in vam gospodinjila trxna'st let, da зђе odrasii. Nato si še tri leta nego- vočiva in ne izbira — NESREČA. Smrtno se je pooesreču mož, ko je spravljal »es. Postala si s šestintridese- timi leti vdova, vendar ne sama. Sedem pai-ov iij-o ških ročic Je iskalo tv^ojo bližino in neusahljivo ma- terino ljubezen. Najstarej- šemu otroku je biiO ta- krat devet let. Tudi može- va mati, sedaj že osemin- sedemdesetletna trdna že- nica, je objokovala s/oje ga sina. Ti pa si se Ž0 v drugo spoprijela z n°i4re- čo. Obup si zagrebla v sr- ce m se lotila z nadčlove- ško močjo dela, vzgoje in načrtovanja. A ne zase. Za otroke. Prvo leto po moževi ne- sreči so ti ljudje veliko pomagali. Začetno navdu- šenje, kot je naša člo- veška navada, je popu- stilo in še trdneje si morala diržati v rokah kosilnico, sekiro аИ kar sižebodi in nisi obupala zaradi otrok, ki so med tem časom rasili in doje- mali tvojo tragedijo. Radi te imajo in poskušajo ti po svojih otroških močeh čimbolj pomagati. Najisitarejša, dvanajstlet- na Štefka, je že prava kmetica in gospodinja kljub temu, da vstaja vsak ,dan ob šesti uri in se pe- lje v šolo v Mozirje, kjer obiskuje šesti razred in ga je v polletju izdelala s sa- mimi peticami in štirica- mi. Z Jožico, ki obiskuje peü razred v Mozirju, se vračata po pouku domov in pešačita iz Rečice še štiri kilometre, da sta ob tretji uri- popoldne pri te- bi. Joäica ima zek» rada sestrico in bratce, zato re veliko razbremeni pri /ar- stvu tvojih najmlajšin, pa čeprav pelje v šoli sred- njo pot. Franc obiSKUje tretji razred na podruž- nični šoM Rečica, kjer se tudi pridno uči in ti pri delu že skoraj nadomešča moža. Komaj devet let ima, pa že vozd traktor, dela s kosilnico, obračal- nikom. Osemletni Andrej pa skrbi, da je živina v hlevu na čistem in je v šo U tudi dober. In Pavel? »Pred enim letom ga je vzela moževa sestra k se- bi v Mozirje, ker nima svojih otrok. Sedaj obi- skuje malo šolo v Mozir- ju. Ce pride domov na obisk, ga otroci zag'ledajo že skozi okno, vsi mu stečejo naproti in veseJju ni ne konca ne kraja,« pravi Glušičeva mama. Najmlajši, širii^jii Daiko pa pristavi: »Ko bom ve- lik, si bom kupil motor in se odipeljad po Pavleta v Mozirje!« »Čeprav se včasih skregajo, ne more- jo biti eden brez drugega. Ce kateri zboli, hočejo vsi stati pri p>o&te]jji in po-i njem bedefti,« zaključi Darkovo misel mama. Štefka, resnično si lah- ko ponosna na svoje ot- roke! Gkišijčeva stara mati kljub starosti še vedno go- spodinji, med tem ko je snaha pri živini ali na po- lju, travniku in g02du. »V slogi je moč!« pra- vi, medtem ko plete noga- vice za enega izmed šte- vilnih otrok. Kuhinja, kjer se pogovarjamo, je velika, ko pa pridejo vsi otroci, je gneča očitna. Zato me zanima, kako se štirje šo- loobvezni otroci priiprav- Ijajo za pouk. »Dva pišeta nalogo v ku- hinji za mizo, druga dva pa se učita v hiši na peči. Potem prostore zamenja jo«, razloži Štefka. Ko sem vstopila h Glušiče- vim, je stala na mizi ve- lika skleda krompirja. In podeg osem krožnikov sh žlic. Kosilo. Zato sem v zadregi, ko vprašam, kako shajajo z denarjem. »V gozdu sekamo samo toliko, kot je nujno po- trebno, ker moraš vse de- lavce najeti, plačati vsako malenkost in tako ti osta- ne prav malo v primerjavi z dejansko vrednostj:) le- sa. Več se ukvarjam z ži- vino in prodajam imeko. Zelo se pozna, če ni pn hiši moške roke. Po^i^^ hleva bi imeli popravlje no še hišo, če bi ž:vel mož ' Tako pa je vse zastalo še sreča, da dobim za šti ri otroke od občine pr petdeset din, zadnje mese- ce so zvišali na deve^dese din podpKjre. Je vsaj z-' zvezke, knjige in šolske, malico zd. Štefko, Andreja, Fra,nci jo ima zaston; Jožica pa jo je z dniginj polletjem začela plačeva ti,« našt.g'va Štefka. Kaj pa ostalo: obleka, čevlj, in priboljšek? »Z mamo šivava, krpa va, pleteva, pereva in li- kava kar naprej. S slad karijami pa tako ni dob ro, da so pri hiši, ker ot roci potem nočejo jesti krompirja,« pravi Štefka in z njo se strinja tudi stara mama. Samo jaz ne in otroci, íQ IZ Izkušenj že vedo, da so vendarle majčkeno prikrajšani za tiste drobne radosti, ki jih njihovi sošolci imajo že za vsakdanjo stvar. LIZA POD'PECAN Mati z otroci in otroci z materjo lahko z ljubeznijo premagujejo revščino Franci se je skril za vrata, najmlajša pa korajžno po- zira za časopis Stara mama plete pozno v noč za vnučke 18. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 PODROČJE UJV CELJE Predstavnika uprave ,avne varnosti Celje, ki pokriva enajst slovenskih občin, načelnik Igor Lo- trič in sekretar Matko Kosi, sta za predstavnike tiska in radia pripravila tradicionalno tiskovno konferenco, kjer sta vse navzoče seznanila z nji- hovim delom v lanskem letu. Načelnik UJV Celje Igor Lotrič je p>osebej poudaril, da so land na tem pomembnem področ- ju dosegli ;zjemno dobre rezultate, ki so plod na- črtnega podružbljanja samozaščite. Zlasti ugod- ai rezultati so bili dose- ženi na področju prome- ta, kjer so zabeležili lani kar 48 sm.rtnih primerov manj kot leto dni prej, TOanjšalo pa se je tudi število prometnih nesreč. G-lavni vzroki za ta pozi- tiven oremik na kritičnem oodročju. kot je promet 'e v stalnih akcijah za iz- Holišanie stanja, v novem •^romF'tnem zakonu in ne ^"zadnie v večii di.scipli- ^.-oriot-fi vodnikov. Klasični kriminal — delni porast v lanskem letu so na področju klasičnega kri- mmtua zabeležili 4999 kaz- nivih dejanj, leto dni prej (1973) pa 4711 ali za l,06«/o več. Od tega odpade na premoženjske delikte 93,5 odstotka primerov in na kazniva dejanja s pod- ročja gospodarstva 6,5%. Prijavili so 3359 osum- ljencev. Neraziskanih je ostalo trenutno 32,1% vseh primerov, škodo so oce- nili na 23 milijonov din. Gospodarski kriminal — 46 primerov Lani je bilo zelo uspeš- no sodelovanje UJV s čla- ni komisije za ugotavlja- nje premoženja. Poleg ostalih »grehov« so od- krili še 46 primerov, od tega 24 zaradi nevestnega ooslovanja (predvsem v trgovini), dva primera za- radi sklenitve škodljivih pogodb, 18 primerov za- radi nedovoljene trgovi- ne, dva zaradi neupravi- čenega zaposlovanja de- lavcev in kar 21 prime- rov (v glavnem pri za- sebnikih) zaradi zatajit- ve prijave glede dohod- kov. Nekaj primerov je bilo tudi na področiu ne- zakonitega lova. v 45 pri- merih pa erre 7x> txmare- janje uradnih list.m. Splošni . kriminal — porast Ocena za to področje je, da je vsako leto v po- rastu. Tako so lani zabe- ležili kar 891 vlomov, kar je za 150 več kot leta 1973. Žepnih tatvin je bi- lo manj — lani 55, prej 75. Pri motornih vozilih je bila v modi predvsem kraja mopedov. Lani so ukradli 284 motornih vo- zil. Roparskih tatvin je bilo 18 (1973 pa 14), na- vadnih pa 1784 (prej 1650). Registrirali so tu- di 132 goljufij (leta 1973 »samo« 101!). Dokaj šen porast je tu- di pri krvnih deliktih, ki so jih zabeležili 653 (prej 530). Ubojev ali posku- sov uboja je bilo 22 ( 20). vsi pa so raziskani, kar je vsekakor pozitivno. V delnem upedu so sa- momori. Lani so jih re- gistrirali 81, leto prej pa 85. Glavni vzroki za sa- momor so bolezen In obup, dnižinski spori in alkohol. Prevladujejo mo- ški (64 primerov'» med- tem ko je bilo samo 17 oredsta^rnnc np^nf^išega sDola. Kako so razrvore- ieni samomori oo letni- kih: do dva primera, do dvajse- tega 5, do tridesetega 17, do štiridesetega 11, do petdesetega 16, do šest- desetega 8, do sedemdese- tega 12 Ш nad to starostjo 10. Največ se . jih je od- ločilo za obešenje, bilo je tudi nekaj utopitev, skokov pod vlak, usbreli- tev itd. Precej je naraslo števi- lo posilstev ali poskusov posilstva, ki so jih lani zabeležili 43, leto prej pa 28. Zmanjšano je število požarov. Lani jih je bilo 67 (prej 97). Neraziska- nih primerov je 5, naklep- nih 10, iz malomarnosti 25, zaradi otrok (igranje z vžigalicami!) 15 in osta- lo 17. Izredno veliko po- žarov je bilo pri kmetih in to zaradi malomarno ter površno napeljane električne napeljave. Manj je požarov v delovnih or- ganizacijah, kjer preventi- vi na tem r>odročju po- svečajo veliko pozornost. Preventiva — dobro Izboljšanje beležimo na področju mlad'nske kri- minalitete, saj so lani po- sredovali pri 622 prime- rih, leta 1973 pa pri 704. Pri tem so bili udeleženi 103 otroci, 183 mladolet- nikov in 308 starejših mla- doletnikov. Pobegov od doma je bilo 96 (103), skupnih pobegov otrok pa 334 (277). Delovnih nesreč je bilo lani 12 (9), železniških pa 23 (30). Lani so pregledali 297 delovnih organizacij in ugotovili, kako čuvajo de- nar ter ustre2no ukrepali. 125 so poslali obvestila o nevestnem poslovanju. Delovne organizacije so to z razumevanjem spre- jele in tudi temu primer- no ukrepale. Zaradi stalnih akcij je bilo izboljšano tudi pod- ročje javnega reda in mi- ru. Lani so zabeležili 3382 primerov (3630). Odkrili so 51 primerov točenja alkoholnih pijač mlado- letnim osebam, 21 prime- rov hazarderstva in šest primerov prostitucije. Že v uvodu smo pK>ve- dali, da so bile največje izboljšave na področju prometa. Trenutno je pri UJV Celje registriranih •>6602 motornih vozil, od tega osebnih 34525, avto- busov 261, tovornjakov 3618, spec:alnih vozil 298, mopedov 17006 In pri- ključnih vozil 694. Regi- strirana vozila so se od leta 1970 do lani poveča- la kar za 35%! Bilo je 5487 nesreč (0,44 "'o manj lot 1. 1973), promet pa je narastel za 5,6%, torej so rezultati ugodni. Registri- rali so 94 pobegov ne- vestnih voznikov (1. 1973 80), od tega .)e bilo i>et smrtnih izidov. Trenut- no še nimajo raziskanih 14 primerov. Zaradi cestno promet nih prekrškov so vložili 16166 prijav, mandatno pa kaznovali v 47215 prime rih in iztržih 152 milijo nov kazni. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola sc obravnavali 1935 voznikov ali 7,7% več kot leto dni prej. Z alkotestom so jih preizkusili 2304, odvzel' 1416 prometn-h dovoljenj in kar 1773 vozniških! Iz redno veliko je bilo tud- napadov na miličnike, ka* 280 (233). Ob koncu — opozorilo Delavci Uprave javne var nosti si z vsemi svojim službami vsako teto pri- zadevajo, da bi svoje de: lo izboljšali in tako pri pomogli k sol'onejšim re- zultatom na tem po- membnem področju. Tud; občani bi se morali še bolj zavedati, da lahko pomagajo pri reševanju in odpravljanju proble mov. Vsaka pomoč je do- brodošla, kajti vedeti mo ramo, da bomo samo s skupnim delom uspeli za jeziti nadali nji porast ka zniv'h in drugih dejanj Gre za podruižbljanjf družbene samozaščite in lansko leto pomeni pre lomnico. Torej sodeluj- mo v tej prelomnici vsi kajti gre za nas vse. Ir če bomo tako dolali bo mo lahko ob konru let? zanisali še boljše rezulta te, kot smo üh za lansko Delni OT-f^m'ki so, to p^ je že nekaj. TONE VRABT gt. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 MLADA MODA Nova modna linija pomlad—poletje se je dokončno izoblikovala, vemo torej, kakšna je nova modna lestvica in zdaj nam ostane Le še, da ugibamo, katere modne novosti se bodo vsaj nekaj časa obdržale, katere med vsemi temi domislicami in idejami nam bodo počasi j^)stale všeč, nas morda celo navdušile in osvojile. Široke in ohlapne obleke ali, če hočete, housse-robe so že ena teh novosti г vrha letsvice, za katere se bo treba odločiti, ali jih bomo no- sile ali ne. Za mlade in vitke postave ne bo problemov in če se tudi sicer kaj hitro navdušite za vse novosti, se boste gotovo ogreli tudi га to. In ne bo vam žal, saj boste v takšni obleki izredno moderni in aktualni. Obleka naj bo ukrojerm čimbolj široko in ohlapno, lahko je v ■¿gornjem delu rezana in nabrana, lahko ima dolge široke rokave ali kratke zavihane. Seveda boste za takšno obleko porabile kar precej več blaga kot ste bile vajene doslej. Vprašanje: Več let imam težave z glavobolom, enkrat na eni strani, dru- gič na drugi. Včasih vzamem po več tablet Plivadona dnevno brez uspeha. Marija Praznik, Breg 25, Polzela Odgovarja dr. Milan Bekčič: Glavo- bol je bolečina, ki izvira iz tkiv na ali v glavi. Po zdravstvenih statistikah ima glavobol 50 odstotkov ljudi in po- gosto je edini občutek bolečina. Poznamo glavobol migrenskega tipa, ki je zelo močan, ima izraziti začetek in konec ter se periodično ponavlja. Gre za fvmkcijsko dogajanje v žilah glave, pojavlja se familijarno in ded- no, v katerikoli socialni, intelektualni ali ekonomski strukturi. Migrena tra- ja lahko nekaj minut do ene ure, vča- sih spremljajo glavobol slabost, bru- hanje, vrtoglavica, potenje, mrzlica, razpoloženjske motnje in drugo. Ti- pično migreno je po navadi lahko di- agnozirati, včasih pa se za njo skriva organsko obolenje, tumor ali drugo. Mjšični aU revmatični glavobol je najp>ogostejši, začne se lahko kadar- koli, traja različno dolgo, bolečina pa se občuti kot pritisk ali napetost. Psihogeni glavobol je redek, ni mo- čan, večkrat je biearen po lokaciji in kvaliteti. Posebno mesto zavzema glavobol pri zrvišanem krvnem pritisku. To je top glavobol, je globok, difuziven, več- krat se začne zjutraj in popusti. Značilni so tudi glavoboli po po- škodbah glave, v predelu brazgotine. Lahko naštevamo še glavobole pri bo- leznih oči, ušes, nosu, zob in nevri- tisu in nevralgijah na glavi, pa še več jiih je. Potreben je natančni pregled pri nevrologu, merjenje krvnega pritiska, temperature, pregledati je treba oči, in očesno ozadje ter rentgensko sli- kati glaw in vratna vretenca, opravi- ti elektroencefalogram, tntemistični in psihiatrični pregled itd. Diagnoza glavobola ni lahka, je pa pomembna in je zato potrebno napra- viti veliko kliničnih, laboratorijskih, rentgenskih in drugih preiskav. Z na- I>otnico splošnega zdravnika vam sve- tujem pregled pri nevrologu v Zdrav- stvenem domu v Celju. DEJVI ZMAGAL Od takrat, ko je Dejvi Hrušovar pridno pel kot gimnazijec v zboru Egona Kuneja in obiskoval glasbeno šolo v Celju, je po- stal ljubitelj zborovskega petja. Tako je vedno, kadar je skladal, mislil na več gla- sov, in ne na áolista. Od razpada »Belih vran« je Dejvi po kratkem premoru, ker pač brez glasbe ni shajeil, ustanovil lanske- ga aprila skupino »Pepel in kri«. Pred od- hodom na služenje vojaškega roka v Ma- ribor je napásal skladbo »Dan ljubezni«, s katero se je zadnji trenutek odločil kon- kurirati za festival Evrovizija. Uspeh je tu. V kristalni dvorani opatijskega hotela Kvamer je skladba Dejvija Hrušovarja, v aranžmaju Deča 2gurja in besedilom Du- šana Velkavrha, bila navdušeno pozdrav- ljena. 2ünagala je! In to trikrat. Osvojila je nagrado strokovne žirije, nagrado po- sebne TV žirije in nagrado občinstva. Ver- jetno ima velik delež za tak uspeh tudi skupina »Pepel in kri«, sestavljena iz dva- najstih članov, med katerimi so krepko zastopani tudi Celjani. V skupini nastopajo pol^ Dejvija in njegove žene Ditke še Oto Pestner, Ivo Mojzer, Janez Goršič — tudi iz Celja, Marjan Roškar, Braco Doblekar ter celoten ženski kvintet »Strune«, v kate- rem poje tudi Celjanka Alenka í'elicijan. Torej vizum za Stockholm je tu. Upaj- mo, da jim bodo v Stockholmu dovolili nastopiti v čim večjem številu, čeprav velja dogovor, da jih lahlco pred kamerami na- stopi največ šest. No, kakor že bo, pač bo. Mi pa upajmo na vse najboljše v Stock- holmu, z željo, da bi še enkrat presenetili in uspeli. R. V. ZDRUŽENE DELOVNE ORGANIZACIJE KMETIJSTVA, INDUSTRIJE, TRGOVINE IN GOSTINSTVA CELJE razpisujejo javni mmmm natečaj za ime firme in zaščitni znak združenih delovnih organizacij RAZPISNI POGOJI: 1. Ime združene delovne organizacije naj bo kratko, izvirno, slovensko zve- neče in uporabljivo v mednarodnem p>oslovanju. ime naj po možnosti ozna- čuje dejavnost združene delovne organizacije. 2. Zaščitni znak mora biti originalen, sodobno grafično oblikovan, da -je upadljiv in hitro zaznaven, da 'e lahko uporabljiv na izdelkih, tiskovinah U-, ZA druge propagandne namene 3. Oblikovalci morajo likovno rešiti medsebojni odnos med imenom in znakom. Nagrade se podeljujejo za ime in лпак posebej. 1. nagrada 2.500,00 din 2. nagrada 1.500,00 din 3. nagrada 1.000,00 din Razpisovalec natečaja pridobi z uplačilom nagrade pravico do izključne in nec.mejene uporabe nagrajenega miena m znaka. Pravico do sodelpvanja na natečaju imajo vse fizične in pravne osebe. Rok za oddajo predlogov je 14. marec 1975. V poštev pridejo vsi predlogi, ki budo imeli poštni žig z datumom 14. marca 1975. Predloge pošljite pod šifro v ovojnici na naslov: »MERX« Celje, Razpisna komisija za SOZD, Kocenova ul. 2/a Celje V isto ovojnico priložite še zaprto ovojnico s svojim polnim imenom in na- slovom Predloge bo ocenjevala posebna komisija, ki bo izide objavila v istih časo- pisih, v katerih je bil objavljen natečaj. Nenagrajene predloge ne vračamo. 1302 SOLZA Vsaka solza pokaže smrtnikom eno resnico FOSCOLO Potem ko je dal svojo kri, so sol- ze največ, kar lahko da človek od svo- jega LAMARTINE Solza pove več, kot zmore beseda; solza ima svojo ceno, je sestra na- smeha. DE MUSSET Solze so plemenita govorica oči in ko v pravi ljubezni zmanjka besed, go- vorijo oči s solzami, medtem ko je- zik molči. HENRRICK če bi človek ne mogel jokati, bi zblaznel ali pa umrl. MAUPASSANT Človek joka in to je njegov najlep- ši privilegij. DELILLE Celjski komorni moški zbor vabi v svoje vrste tenoriste. Vsi, ki bi radi sodelovali in peli v tem uglednem zbo- ru, se javite dirigentu oz'iroma ravna- telju celjske glasbene šole, prof. Cirilu Vertačniku. Tale lep komplet za solato, skleda in pribor za mešanje je iz keramike in kom- binacije lesa. Uvožen je iz Italije, na voljo pa vam je v modri, rumeni in zeleni bar- vi. V Veleblagovnici T ga lahko kupite za 149,67 din. Če iščete dolge ženske hlače v moder- nem kroju, stopite v prodajalno Ona-On, kjer prodajajo hlače ¡z rebrastega žameta v priljubljenih barvah. Proizvajalec je El- kroj Mozirje. Cena : 276,00 din. Prve nove modne torbice za pomlad- no sezono že lahko kupite v trgovini Ga- lant, kjer imajo pestro izbiro različnih mo- delov in barv. Narejene so iz ze!o kvali- tetnega umetnega usnja, zato so tudi ce- ne ugodne. Sučejo se od 200,00 do 300,00 din. V veleblagovnici Tkanina so dobili več- je število pošiljk poceni in praktičnih do- mačih copat, narejenih iz rafije in podlože- nih s frotirjem. Velikosti od 36 do 41 ima- jo vse enotno ceno: 20,65 din. Če imate sodobno opremljeno stanova- nje, vam svetujemo tele moderno obliko- vane obešalnike v beli, rdeči, zeleni in rja- vi barvi plastike. Prodajajo jih v veleblar govnici Tkanina in stane komad 22,35 din. 20. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 ŠAHOVSKI DOM Zadnji uspelii celjskiii ša- hls.ov so presenetljivi. Naj samo p>ovemo, da so celjski šabsti dob'li v Janu Ser- var ju novega mojstrskega kandidata, ko je na republi- škem prvenstvu osvojil osmo mesto, da je celjska ekipa osvojila prvo mesto v vzhod- ni republiški ligi in da so trenutno celjski šahisti naj- boljši v Inter šahovski ligi pred šahisti, zveznimi liga- ši, Mariborom. Več o teh uspehih je povedal upravnik celjskega šahovskega doma Stane Pertinač (na sliki): »Zadnji uspehi so rezultat načrtnega dela z mladimi. V republiški ligi smo postali prvaki. Toda brez dobrih mladincev in dokaj močne ženske vrste tega ne bi do- segli. Mladi igralci Planine, Agrež in Novak so se raz- vili v našem klubu. Od pio- nirjev in preko mladinskih tekmovanj so dozoreli v čvr- ste šahiste. Letos smo pri članicah dobili močno okre- pitev v Krambergerjevi, ki je polag Užmahove in Hud- nikove veliko pridala k skup- nemu zbiru točk. člani pa smo v stalnea- medsebojnem tekmovanju dobili močno osmsrico, ki je najbolj izena- čena v vzhodni ligi. Cegler pa je naša največja pridobi- tev! Naj ïgra kjerkoli, on je eden od naših najbolj za- nesljivih igralcev. Svojo vred- dnost so pulrdili še Studnič- ka. Pešec, Bervar, Ojstrež, Streiher in Jazbec.« Pa ostali? ^>Stalna tekmovanja v celj- ski .regiji, redni mesečni brzopotezni turnirji, ostali turnvrji in tekme so pripo- mogli, da sta se ekipi Žal- ca in Veler.ja uvrstili v prvo republiško vztiodno ligo. 2al- čani so zmagali pred Vele- niem, medtem ko je ekipa Šempetra osvojila p>eto me- sto. Več nismu pričakovali. V prihodnji -Jezoni bomo ta- ko med dvanajstimi ekipa- mi imeli kar tri predstavnike. Načrti? »Čimveč tekmovanj naj- mlajših. Stalna prvenstva med šolami in občinami nam zagotavljajo nove talente. Mladi prihajajo. Ti so v stal- oem kontaktu s teorijo in ko se takšen šahist »zastru- pi« z šahom je eden najbolj- ših. »Starejša« osmerica je sicer še dobra, toda zave- damo se, da mladi nezadržno prihajajo in nas iz turnirja v turnir presenečajo. Najbolj pa se vidi njihova kvaliteta v brzopoteznih turnirjih. Le nekoliko večja rutina nas re- šuje, kajti večkrat se pripeti, da nas mladi presenečajo s svojo igro. Morda bi dosegli še večji uspeh, če bi uvedli eksperimentalni šah v neka- tere naše osnovnošolske za- vode. Morda v šole, ki ima- jo celodnevni pouk.« Tako je pri ŠK Celje. Mladih je dovolj in vzpored- no s tem so tudi vedno bolj- ši uspehi. Bervar, Pešec, Streiher, Studnička, Cegler, Ojstrež, Jazbec, Pertinač, Pla- nine, Agrež, Novak, Mikac, Užmahova, Krambergerjeva in Hudnikova pa za svoj trud zaslužijo priznanje in večjo pomoč. J. KUZMA Stane Pertinač ROKOMET: USPEH Letos poteka 30 let, kar so v Celju začeli med prvimi v Jugoslaviji načrtno igrati rokomet. Vseskozi so se zave- dali, da je najboljša investicija domači kader, to se pravi pionirji in mladinci, ki so »zrastli« v domačem logu. Tako delajo tudi danes in rezultati so vidni. Med osmimi med- občinskimi reprezentancami Slovenije so pionirji Celja osvojili prvo mesto, ko so v finalu premagali sovrstnike iz Ljubljane. Nastopili so: Virt, Žohar, Pušnik, Anderluh, Top- lak, Praznik, Cigoj, Rovšnik, Hunski, Razgor, Tiselj, Bajuk in Bračko. Verjamemo, da bodo mnogi izmed teh z vest- nim delom kasneje nadomestili tovariše, ki zdaj nastopajo v prvem moštvu. V Trbovljah je bila otvoritev večje telovadnice, kjer je možno igrati tudi rokomet. Ob tej priložnosti so pripravili turnir, kjer so nastopile tudi oeljske ekipe. Mladinci Celja so premagali sovrstnike iz Trbovelj, medtem ko so veterani Celja izgubili z golom razlike. Člani so premagali Rudarja, finalna tekma z ljubljanskim Slovanom pa ni bila odigrana, ker je zmanjkalo električnega toka. Srečanje je preloženo za štirinajst dni. Do začetka spomladanskega dela v II. zvezni ligi bodo Celjani odigrali še več srečanj, vSe v želji, da start priča- kajo čimbolj pripravljeni. T. VRAEL »Gora je zopet izterjala svoj davek!« To je naslov, ki ga najdemo v časopisih ob zacinji nesreči puljskih plan ncev v Brani. Da, po- brala je davek, ker ga ie dobila b-ez odpora ^'ednc b;jen>o piat zvona, ko ¡e katastrofa mimo, prema lo pa opozarjamo, da dr ega sploh ne bi prišlo ' našem »Alpinističnem ■iotičku« je še v sadnje.r, 31 -.spevku pisalo povsem asno, da je sneg led?n ᣠje neobhodna oprema Z3. vsako turo: dereze, ce- "ЛП tn »dobro varovan ■■ 9«. Opozorilo pa je b'-ez vre 'aosti, če ne zn?mo upo- abljati že enega teh pn- ' )močkov. Ob zadnji ne- -'•pč: se je to рокаг-г:о m^nda planmca sta niela dereze, cepin m r\, torej VS8, kar :e '.re b v ledeni strmin\ man- -■'alo je samo eno: pre •lina uporaba. In пекн' va napravila nápak. Al ni.s'a bila vešča hoje z de- ci,arni, da je do zdrsa oh prišlo, nista znala /savieti s cepinom takoj po padcu in končno, каг le odločiilno, nista obvia üiua pravilno varovanje , A^arovanje z vrvjo obvia aajo dobri alpinisti šei" z vežbanjem in preizkusi, vpriložiiostni z'mski pia amci« pa delajo osnovno napako: moč udarca ob padcu enega jih s svojo veliko silo preseneti m -.atrga drugega s stoji šča, najde ^ih nepriprav : f-iie V plezalnih šolan cje^- se urijo padci in va -o\ anje, odleti се Ја jnil' /S3.' desetkrat po zraku zH svojim tovaTi.5em, pn; den se zasidra pravilnr na stojišču in obvlaoy di- n?mično, mehko ustavi'e^ oaaca. Delà se pogost,^ še druga napaka, pr; caa-n .)с1љ\ек gori« ponuU^mo vnaprej: dva aii več pia i:ncev hodi v led^n str- nm- na vrvi is^oč^áг.': '-jïez varovanja. Vem'"' or je gora lepa tud; pozimi. ,ia vabi, da je še oolj šlirivnostno privlačna .RIL(). V Savîii.iskili Alyah je zapat'.lo 20 do 30 cm sne.ça. Zavett-na jMihočja, žlebovi in grape imajo globl.je nanose, zato obstaja nevar- nost plazov. Na izpostavl.lenih mestili (rebrili) zaimznjen slar siu-g, пн grebcnlli Ud. >.4;ik() pi-ečtn.ie pobncij je iz- redno nevarno. X Ciani in pripravniki sf) z iiovinu leLajaiki vaditi v Tre- marjali in samostojno v stem {.«rniade. v teoretičnom delu pa poslušali preda\anje o piazav;ii. Vsi tečajniki, ni'aj- ši od iS let, naj na nasled- nje predavan,je, v četrtek, 2Ü. II., prinesejo podpisano pri- volitev staršev ali skrbnikov, da smejo obiskovati plezalno šolo. c:ic ATLETIKA: 17 KOLAJN Letošnje republiško dvoransko prvenstvo, de.slovoniji. .Namen te ak- cijo je, da v vseh -;sno\iiiii šo- lan lit ,уГк.^1о1>1Јо v teh dneli ra^reUniin iii mearazrediiim tck- r.iovanjem v skoku v visino, i'i, iziiiri najboi.jsilj skiikalcev na sa- mih šolah se bodo iiajholj.ši sre- čali I a občinskih prvenstviii ozi- roma na pndroinem tekmovanju, ki bo v soboto, 1. marca, v dvo- rani Al) K"ad;var v C^elju. Naj- boljšega pionirja in pionirko v skoku v vi.šino bodo izbrali na republiškem tekmovanju, ki bo v soboto, 8. marca na osnovni šoli Grm v Novem mestu. Prepričani smo lahko, da bo .aii-ija luUi v oijciiiuii na celJ" kein i^ddrofju .saj ^ mladi jiionirji in pionirke kaj ra- di poii erijo med seboj za nasi«"' iiajíioljsi-.ja. Omeiiui velja, da nodo tej аК; . iji sUdiie Se drii^e, ki bi naj atietiki uale pra.o mesto v ok"»'; ru sol.->kiii sjiorliiili tikmovaiij kol nmoz.Oiii kro.si. izbira па.м"' Lrcj.;';;a piouirja v Sloveniji, tfl^' movanja ia nia-i n veliki ski soiski pokal, v leseni mi se naj ak.;i,'e za!c!jučile z izviJ" bo pionirskega prvenstva Slovf' ni.je mrd posiimeznSki in množil' iiinii .jesenskimi krosi (ilede n' tradicijo atletike v ŠŠD boíl? tekmovanja vsekakor tudi na efU' ikeni področju zavzela vel k r»^' mah. ^ K. Jt^ gt. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 MARIJA KOZMUS To je veljalo pred dobrimi petde- setimi ali sto leti, ko so po naših n^mečkih domovih praznovali ohceti ve- činoma vse v predpustnem času. O Božiču so se začeli »sejmi«, ko so za- kona željni fantje začeli spoznavati svo- je bodoče žene. Na sam božični dan je bil prvi semeni, na novo leto je bil drugi, na tri kralje, to je 6. janu- arja, pa je bil zadnji, če je bil pred- pust kratek, so morali zadnji pari še pohiteti, kajti nobeden ni želel biti po ročen zadnji dan pred pustom. Prekrat- ka bi bila po tedanjih šegah ohcet, ker na pepelnico se je začel post in s tem dnem je bilo tudi konec veselih zabav. V starih časih ni bil vsak sposoben za starešino ali pričo pri poroki, kakor je lahko v današnjem času. Marsikdo si ni upal obljubiti, da bi šel za poroč- no pričo, da ne hi pred vsemi svati pa del v blamažo, če ni bil zadostno »podkovan« v vseh veščinah. Kajti od starešine je bilo odvisno, da^ je bila ohcet kar najbolj svečana. Tovariš (drug) in pa muzikant je pa so poskr- beli, da je med svati vladalo iteselo razpoloženje. Po pripovedovanju mojega deda, ki je bil rojen, leta 1853 in je bil nič kolikokrat starešina, bom skušala po- vedati, kako so se včasih pripravljali na poroko, kako so snubili in kako so praznovali ohceti. Takrat je bilo čisto drugače. Malo- kateri par se je poročil iz resnične ljubezni, ali drugače povedano, da bi se mlada dva sama spoznala, se že kakšno leto rada 'imela in bi sama pri- šla do zaključka, da res spadata sku- paj. Na kmetijah, kjer so potrebovali mladega gospodarja ali gospodmjo, so bili v skrbeh, če bodo dobili dobrega, skrbnega naslednika ali pridno gospo- dinjo, da bi bila dobra z ostarelimi starši in zvesta možu. Malokje so imeli v bližnji soseščini fanta ali dekle, ki bi povsem ugajala staršem. Pa tudi bolj imenitno je bilo, če se je govori- lo: »o, ta jo bo pa dobil od daleč in tako doto bo prinesla s seboj . .« In začelo se je v ta namen poizvedovanje po kakšnih oddaljenih sorodnikih ah prijateljih. Seveda, premožne neveste so hotele na trdne kmetije, manj pre- možni so iskali bogate neveste, tako da se je včasih kje celo dogodilo, da so za doto »glihali«. Marsikje jim je dote pomenila vse. Od večjega grunta je nevesta že imela po 100 goldinarjev dote. Za doto so se navadno pogodili tisti dan, ko sta ženin in starešina pri- šla snubit, če ga dekle ni zavrnilo, ji je ženin dal »aro«. Po navadi je bila to urica z dolgo verižico in prstan s kamenčkom, če se je ženin hotel iz- kazati za dobrega in imovitnega, ji je poklonil zlato uro z zlato verižico in prstanom. Včasih pa je zadostovalo tudi srebro, če je bil ženin nevesti in njenim staršem dobro poznan m so vedeli tudi za grunt, ki ga bosta dobi- la, so se po navadi vse dogovorih kar sproti, tudi za doto in kdaj naj bi mlada dva nesla k fari na oklice. V nasprotnem slučaju pa so se na ta dan dogovorih, da pride nevesta s svojimi starši in po navadi še s kakšnim stri- cem prihodnjo nedeljo k ženinu na »oglede«, če je tam na fantovem do- mu vse ugajalo, so se za doto kar tu pobotali in so že obenem določili dan, ko gredo »k pismom« (se pravi — da so šli v mesto k notarju nare- dit prepis posestva na mlada dva) če pa se ni »dopadlo« staršem, so prego- vorili še dekleta in s poroko ni bilo nič. »Aro« pa je morala ta dan vrniti. Sicer pa se je tako zgodilo malokje, so že gledali obojni starši in še sorod- niki, da so mlada dva le spravili v zakonski jarem. Naslednji dan sta že nesla na »okli- ce« in čez tri tedne so že obhaiali oh- cet. Ohcet je trajala po kmetih vedno od ponedeljka, ko je bila poroka, pa ponavadi do petka, naslednjo nedeljo pa so obhajali »ta malo ohcet nh po- tojenko«. Ta je bila zopet na nevesti- nem domu. Ohceti so po naših krajih potekale približno takole: v nedeljo, ko /e bil že mladi par tretjič oklican (oklici so bili vsako nedeljo ali praznik pred mašo), je po maši ženin dvignil pri svojem župniku oklice. Popoldne so se že začeli zbirati oddaljeni sorodniki- svatje. Seveda, glavni je bil vedno sta- rešina s tetko ali »vojarna« so n po nekod pravih, potem tovariš, ta je bil po navadi ženinov najboljši onjatelj Ponekod so imeli po dva para watov, torej tudi dva tovariša in nevesta je morala poskrbeti za dve družici. Na vadno so šh še v svatovščino tudi osta- li strici in tete. No, da tu godcev ne pozabimo. Tudi godci po dva ah celo po trije so se to pò poldne oglasih prea ženinovim domom, pozdravih so se z vsemi zbranimi in po kratkem oddihu so jo mahnili naprej na nevestin dom. da ji zaigrajo za »ledig stan«. Pone- kod je bilo v navadi, da so prišla tu- di dekleta k nevesti po slovo, '¿apele so ji podokenco in ena od njih je v imenu vseh vzela od neveste slovo. Tudi tu so že ta večer bili vsi svatje zbrani. Godci so se zadržali tu le kra- tek čas, kajti še to predpolnoč so mo- rali biti že nazaj na ženinovem domu. Okrog polnoči so vsi odšli k počitku za par uric, kajti ob 4. ali 5. so se morali že odpravljati na pot — oo ne- vesto. Godci so zaigrali jutrnico, med- tem je bila tudi že vsa hiša pokonci. Od godcev je bilo precej odvisno, da ves čas ni marijkalo smeha in dobre volje, pa poskočnih polk za mlade in zopet bolj ubranih in počasnih melo- dij za starejše, da so se tudi ti mogli zavrteti. Od svatovskega počutja je bilo odvisno koliko kron je paüLv < godčeve žepe. V teh zgodnjih jutranjih uran, odv, sno Od razdalje in seveda pešhoie ul nevestinega doma, so se začeli ^vatj^ z ženinom poslavljati. Ko je ttarejš napovedal ženinu par besed v slove od samskega stanu, se je le-ta fuijpre,, poslovil od staršev, se jim zahvalil za vso skrb in vse lepe nauke. Mati ga je pokropila z blagoslovljeno voao„ gc še zadnjič pokrižala, godci pa so med tem že pred hišo žaigrali tisto navadni poskočnico in svatje so z godbo it vriskanjem odrinili iz vasi čez hrib ii dol v drugo faro po nevesto. Pred nevestin dom so prišli kar naj bolj svečano. Tu so bila glavna vrati še zaklenjena. Najprej je pozdravil m ves glas ženinov starešina in nadalje val približno takole': »Al čujete, 2l fpite prosimo vas, le k nam se obrnite v nam lep odgovor dajte.« V veži 'o stal nevestini svatje, seveda s starešino m čelu. Na ta prvi pozdrav še niso oa govorili. Pozdravili so zopet ieninovi »Dobro jutro vam vsem želimo« (tiš- na) »Ali ste šli morebiti lepe voličc napajat m zlato pšeničko prevejaf Prosimo vas, le k nam se obrnite, pc nam lep odgovor dajte.« V veži so osta li še tiho. Zopet vprašanje zunar »Mo goče pa svetle denarce preštevate, no vo platno v naie zgrinjate, pa mi vaf prosimo, le k nam se obrnite -n nan en lep odgovor dajte.« V veži je še tiho. Zopet nadaljuje zunaj starešina »Ste šh morebiti na vrt lepe žlahtne rožice plet in presajati? Mi vas oa lepi prosimo za eno od vaših žlahtnih ro žic. Imamo s seboj vrtnarja, ki bi jc presadil na svoj lepi vrt. Skrbno jo bo negoval, zato ne bodite v skrbeh. Ali smemo zdaj za vašo svetlo kljuko pn jeti?« Zdaj pa se je že oglasil nevestir starešina: »Bog daj, tudi vam dobre jutro!« (Se nadaljuje 22. stran — NOVI TEDNfiC Št. 7 — 20. februar 1975 gt. 7 — 20. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 LJUBEZEN PO SVETU LJUBEZNIVA DEKLETA Doraščanje dečka v fanta je menda po vsem svetu spremljano z enakimi teles- nimi in duševnimi spremem- bami. Toda pri puščavskem plemenu Targih v Južnem de- lu Alžirije so še posebno v skrbeh, da deček ne bo spol- no zaostal, zato ga že kot dečka spodbujajo, da se čim večkrat ukvarja s tisto reč- jo.- Mečkanje spolovila že od ranih let imajo za stimulaci- jo, brez katere bi dečku ud zaostal, bi ostal majhen, kfmežljav, nesposoben. Ko se v dečku prebuja fant, ima tako meckafrye in žuljenje seveda že posledice. Zdaj so na vrsti že dekleta, ki so dolžna pomagati svojim rodovnim tovarišem pri nji- hovi igri s samimi seboj. In ker so pri Targih ljudje raz- vrščeni v ostro ločene sku- pine po veljavi, mora dekle, ki pripada nižjemu sloju, fantu, ki pripada višje sto- ječi družini, brezpogojno po- magati pri onanirantju, če fan- tič to želi. Drugim dekletom iz višjih slojev tega ni nujno treba, storijo pa uslugico vse- eno rade. Večkrat se dogodi, da fantje svoje igračkanje s seboj opravljajo čisto javno, da vabijo dekleta, ki naj jim ročno pomorejo pri; krepitvi moškosti vpričo odraslih, odrasli pa se ziato ne zme- nijo — narobe, povsem v skladu je z njihovimi pred- stavami o obnašanju mladine. In če si takle fant, ki mu dekle pomaga nenadoma za- želi dekleta samega, da svojo okrepljeno moškost preisku- siti na njej sami? Kaj je večji dokaz, da je fant do- zorel, da mu ni več potreb- na pomoč, da je sposoben storiti, kar je kot moški storiti dolžan. Na sliki mlado Targiško dekle v svoji značilni noši. V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (W) ^ lì Шéli- ¿i t.. , k л.^ ¿J l^ W^li l L' \J- 'ù,^' L: Gospodarsko in turistič- no moč majhne singapur- 5 ske državice najnazorneje 2 predstavljata dva podatka ■ — da zaseda Singapur ■ tretje mesto med svett.'v- ¡ nimi pristanišči in da se ■ v državno blagajno nate- ■ če kar 350 milijonov do- S larjev od turizma. Na ■ krožni vožnji po mestir ■ pa" sem na vsakem kora- " ku z nosom trčil na singa- 2 pursko zavzetost za hitrej- ■ ši gospodarski vzpon. Da ■ ne omenjam mogočnih sta ¡ novanj'Skih stolpnic, ki bo- ■ do zanamcem že v kali ■ zatrle kakršnokoli domiš- " Iji jo ali verovanje v pri- ■ povedi dedkov in babic, ■ kako so se sredi Singapu- 5 ra še pred leti Siprehajaili J tigri, zdaj pa so se do- ■ končno adločilli za domo- ■ vanje v džungU ... Toda 5 Singapur bo izgubil čarob- ■ ni plašč romantičnega si- ■ jaja, če bodo državni in Л mestni očetje preveč izra- ■ bin prostor in spregledali ■ vabljivo moč džungelskega 5 okolja. Resda orhideje ■ stijo človekova čustva in ■ misli. A ko nam je vodič ■ O'Hara razlagal, kako na- ¡ meravajo porušiti stari ki- ■ tajski del mesta — China- ■ tovra, češ da kazi njihov S odnos do čistoče in imii- ■ tega okolja, mi to ni šlo ■ v račun. Zato ne, ker Sin- 5 gapur živi razkošno k^al- ■ turno, zabavno in nočno ■ življenje. Kako ne — saj ■ združuje prvinske sanje 2 kitajske, indijske in mi- ■ lajske kulture. S XXX m Treh podob iz srečanj ■ s singapuirsko galerijo ne- ■ navadnosti ne morem pu- S sti1¿' v beležnici in v spo- ■ minskih predaHh. Ogled ■ hiše iz žada, krokodilje ■ farme in žalostnega, noó- 5 nega pogovora v sobi 908 ■ Oberoi Imperial Hote.a z ■ družino Sabahudina Dedi- 2 ča, ki še zdaleč ш bil ■ podoben brezskrbnemu ■ življenju kake kitajske S družine na džunkah, ici м ■ se leno pozibavale ob oba- a U... S Hiša iz žada (žad je ¡ okrasni, dragocen, zelo ■ dragocen kamen čudov.i- ■ to zelene barve) privab 2 Ija v svojo notranjost vse ■ turiste sveta. Bratje Aw, ■ ti so zgradili tudi znani S . Wah Par Villa aU Tiger ■ Bahn Garden z groteskni- ■ mi in nevsakdanjimi sce- H nami iz kitajske mi tolo 5 gije, SO lastniki hiše iz ■ žada. V tej graščini ali Ш bolje vili v izjemnem oko 5 lju smo si ogledali nepre ■ cenljive kitajske umetni- ■ ške kolekcije iz žada, in ' če se prav spomnim, tudi ■ iz mannorja in drugih ■ dragocenih kamnov. Na. ■ umetniško izoblikovane ¡ žadaste skulpture figur :n ■ podobic iz čistega, ne- m omadeževanega žada, zla- S ta in srebra je zlasti než- ■ nejši del naše turistične ■ srenje spustil srčne žarke ■ želja po spremembi last- ■ ništva. Ker Jugoslovani ■ nismo revni turisti in tudi ■ zunaj praviloma več pora- ■ bimo, kot bi smeli, se je 2 nekaj najbolj navdušenih ■ ljubiteljev vabeče zeiene ■ barve odločilo za drag na- " kup. Žad je pač žad ш uhani iz žada bodo več kot le modna mulia na korzu. Na krokodilji farmi še nikoli nisem bil in si svoj živi dan nisem upai niti pomisliti, da jo bom obi- skal. V Singapuru te atrakc.ije nisem hot^^j za- muditi V turističnem vo dniku sem že pred po':.; o prebral, da se na kroko- dilji farmi plazi po zem Iji in v vodi čez 500 tih plazilcev s štiridelnim srcem in s krvoločnimi zobmi v čeljustih. Da jih v tovarni v posebnem pro- izvodnem postopku spre- minjajo v čevlje, torbe, pasove in druge dragocene PIŠE JOŽE VOLFAND / predmete iz krokodiljega plašča. Pa da vse to lahko kupi popotnik v trgovini, kjer v ceni blaga ni vra- čunan prometni davek. Krokodilja farma je in ni. Pokazali so nam dva skrbno zamrežena pravo- kotna prostora, bazenčka mini mer in v njüi okrog 20—30 krokodilčkov iz In- donezije in Kambodže, pa s Geylona. Lenuhasti kro- kodilji mladiči nas še po- gledali niso, kaj šele, da bi nam pomahali z mo- gočnim in trdim repom. MoraU smo jih požgečkata s palico, da so nam po- mežiknili z zaspanimi oč- mi in nam pokazali skraj- no пејел'о1)јо, ker si jih upamo motiti. Zoologija ро2!па tri glavne krokodi- lje družine: prave kroko- dile, aligatorje — kajma- ne in gavijale. članov teh družin pa je za naše skro mno znanje preveč — od nilskega, oklepnega, topo- nosega, močvirskega, ma- lajskega, bulastega in ne vem še kakega krokodila. Ko sem sedaj listal po knjigi Živalski svet, p-i tr^i »singapurskih« vr^t skoraj nisem mogel nika- mor vtailiniti. Na farmi so nam pokazali rečnega kro- kodila, kraljevskega ali rumenega krokodila in morskega. Vsi so na ku- pu. Drug na drugega se plazijo, njihova starost pa se giblje od petih mesecev do sedmih let. Največ J.h uvažajo iz Indonezije. D'>- mov sem si prinesli majhno krokodilčkoivo gla- vo, ki so jo ustrojili v nepraktično deaiarmco in obesek za ključe. A čeprav smo kupovali izdelke iz krokodilje kože v trgovi- ni, prosti državnih taks, cene niso bile zavoljo te- ga nič manj — krok:>dil- ske. XXX 14. novembra pozno po- noči, pravilneje, zgodaj zjutraj, pa sem preživi v sobi 908 v Oberoi Impe- rial Hotelu trenutke, ki so mi še danes bUzu, kot da bi jih še neizživete trdno zaklenil v popotne spomine. Pogovarjal sem se z Mir j ano in Sabahudinom Dedičem iz Bora. Že na letalu nas je kapi- tan Sima povabil, da obi- ščemo ta nesrečni zakon- ski par, ki je poletel v daljnji Singapur zart;o, da reši štiriinpolletnega Mir- ka hude travme, ki mu je vzela sluh in govor. Trav- me, ki je zatemnila nje- govo intelektualno moč, otroško ukaželjnost in ve dnost, pustila pa mu je motorično živahnost. Mirjana in Sabahudin sta se vzela leta 1969. Mati je preživela trombozo, to pa je, kot kaže, ob dveh hu- dih prehladih in pljučnici, za vselej zapečatUo življe- nje malega svetlolasega Mirka z iskrivimi rjavimi očmi in nedoločenim po- gledom. Noben jugoslovan- ski zdravnik ni napovedal ozdravitev. Vsi so majali z glavami. Fant ne bo ni- koli slišal in nikoli govo- ril. Toda — lahko posku- site z akupunkturo. Aku- punktura je poseben, za sodobno medicino nena- vaden način zdravljenja z iglo, ki jo zdravnil' vba- da v kožo, v obolela me- sta. V Mirkovem prime ru za uho. To metodo zdravljenja so poznali Ja- ponci in Kitajci že pred tisočletji. Sporne so oce- ne, kaj zares lahko aku- punktura ozdravi. Mirjani In Sabahudinu žari upanje. Vnel ga jima je 68-letnii kitajski zdrav- nik, ki jima je obljubil dokončno diagnozo v ne- kaj mesecih. Najbolj pa ju je prepričevala v ute- meljenost vročega upanja solidarnost borskega kom- binata — topilnice. De- lavski svet in zbori delav cev so odločili, da Saba- hudin Dedič na stroške delo' ne organizacije, skup- ni znesek je 20 milijonov, odpotuje z Mirkom na radnjo pot ozdravljenja Ne samo to. Sabahudinu, tehniku, v času Izrednega dopusta piripada osebni dohodek in ko je izčrpal za hotelske in druge stro- ške prvih dvajset milijo- so se dogovorili, da ima, v mejah skromnosti, odprt račun ... Pri tej človeški, toph solidarnosti pa se zgod- ba ne konča. Tisto noč, 14. novem- bra, je imela Mirjana ob- jokane oči. Ko me je po- klicala po telefonu, naj pridem na obljubljeni in- tervju — pogovor, je med povabilom ih tela. Mož pa je bil ves razgret, jezen, pa kritičen do jugoslovan- ske zdravniške etike. Že prvo snidenje z našo eki- po mu je prineslo nevesel besedni dvoboj z zdravn;- k-m, psihiatrom, ki je bil med .svetovnimi potniki in zdra.vnik mu je neusmilje no, ko je prvič zagledal Mirka, pkostaivil diagnozo: Mirko je mentalno priza- det otrok. Tu ne gre za nobeno travmo. Akupunk- tura je nesmisel. Trdo so padale te besede na ču- stveno hišico, zgrajeno iz delčkov upanja in v sobi 908 Oberoi Imperial Ho- tela v Singapuru je vela bolečina. Upanje se je spotaknilo ob neusmilje- no resnico. Ob kritiko, češ da borski delavci mečejo denar v nič, ko so se od- ie čili za to vrsto pomoči mlademu Mirku Dediču »Ne vem, kako more. lahko ob enem sa ir em pogledu na otroka reče, da je duScvT.o za- ostal? Zakaj nas ni pustil pri miru? Hočemo sinu samo pomagati. Kateri starši ne bi stopili še na !,ako težko, neverjetno p >t možnosti, samo da bi sin ozdravel, začutil to 'iiv- Ijenje. ..« mi je z bole- čino na obrazu pripove- dovala Mirjana in јока la ... Preslišal sem besede o hotelski ustrežljivosti. Ka- ko četica uslužbencev v hotelu ljubi in razvaja Mirka. Kako je borski ko- lektiv več dal in rasumel njuno nesrečo, kot sta si kdaj koli mislila ... Da, on, 36-letni Sabahudin, m от:а, 28-letna Mirjana, dan ca dnem za roko vodita Млка na akupunkt: irski v bodlja j za uho ... Ker upata, ker hočeta, ker imata rada otroka ... •)ln če uspeha ne bo?« .^fm vprašal. »Veva, da sva vse po- skusila. In to nama bo v zadoščenje.« Spomnil sem se, kako sem jama obljubil, da se jima javim. Se danes bon. to storil. In povpia.4al kakšen je konec tragedi,je Mirka Dediča ... áe en detajl iz turističnega središča Tiger Balm Gardens —r Д-ГТ-.Д f чћдту г- тг^тдиг. ■- тГТЛШУ»ВГа»1ДСТИИИИИ:ТГЖ|'^Д|'тТЛШГ1С; гаГТГПИГ! ' • TT' I I" "f TtТТ^Г IT" ."c^tKS^S.'í^Ji^ NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič» Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damj^a Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek» Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ĆGP »DELO« Ljubljana - ^^ lef. ш-^lništvo ma^ ^^