TOVARIŠ, ALI VES, DA MOREŠ V TEH DNEH PRED VOLITVAMI PRIDOBITI S SVOJIM DELOVANJEM MNOGO GLASOV ZA KOMUNISTIČNO PARTIJO? GOVORI TOREJ S PRIJATELJI, ZNANCI, POPOTNIKI IN Z VSEMI, KI JIH V SVOJEM DELU ALI ZABAVI SRECAS. RAZTOLMAČI JIM PROGRAM IN CILJE KOMUNISTIČNE PARTIJE! DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto 1. štev. 25. TRST, SREDA, 8. JUNIJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din V nedeljo bomo v tržaški občini izvolili svoje predstavnike Glasovali b omo za Komi unistično oarllio za zmago miru demokracije in enakopravnosti Ljudsko navdušenje na velikih volivnih zborovanjih Pajette, Fabianija, Barcellone in Laconija Zmaga Komunistične parale na volivnem zborovanju, ki je bilo v četrttek in na katerem je govoril tov. Terracini kljub organizi-ran; provokaciji italijanskih šovinističnih in fašističnih strank, je ynedia vse naše nasjrotnike. Takojšen odgovor našega ljudstva na to njihovo nesramno urovokaci o jih 3o spravil iz ravnotežja in jih je Prisilil prosjačiti miloščino, ker sc takoj videli, da so njihove provoka. oije služile samo za okrepitev Paših vrst in za represalno onemogočitev njihovih periferič- Pth zborovani. Zato so" se za-.«li trkati jjo prsih, da ne bodo več zakrivili takih grdobij. Mi jun verjamemo, ker smo pošteni m nismo zlonamerni, toda "venekateri-iiat smo okusili moč njihovih «ob-ijub», da bi nasedli na vsako njihovo svetohlinstvo. Drugi odgovor našega ljudstva na četrtkovo provokacijo jr bili "ve-*uco in mogočno volivno zborovanje na katerem je povorij član vodstva KPj jn poslanec v italijanski zbornici tov. Pajetta. Poleg njega R® je prinesel pozdrave velikega italijanskega mesta Firenze ternje-?®Sa prebivalstva, župan tov. Fa. ciani. Pozdrav lov. Fabianija Zborovanje je otvirila in vodila j!': L. Weiss, ki je pozdravila o-niična gosta. Najprej je podala be- sedo tov. Fabianiju, ki je ob navdušenem odobravanju velike množice pozdravil tržške demokrate v imenu firenškega ljudstva. Poudaril je protiijudsko politiko, ki jo vodi sedanja Italijanska vlada in ožigosal protipartizansko gonje, na čelu katere je Scelbov* policija. To vprašanje je zelo pereče tudi v Tr-stp, kjer smo že več let in prav posebno pa v tej volivni kampanji deležni «pozornosti» imperialističnih in reakcionarnih protipartizan-ikil« provokatorjev. Nato jg tov- Fabiani orisal važnost bližnjih upravnih volitev, ki morajo pomeniti zmago demokracije proti pretiranemu šovinizmu, zmago miroljubnih sil ter okrepitev mednarodne protiimperialistič-ne fronte. Zato je pozival vse. komuniste in demokrate ter njihove simpatizerje, naj postanejo v teh zadnjih dneh pred volitvami pro-pagandisti, ki naj stopijo v stiko z vsako družino, z vsakim človekom. Za njim je navdušeno pozdravljen od zbrane množice spregovoril slovenski nosilec liste Komunistične partije tov. Stane Bidovec. Njegov zelo zanimiv nagovor, ki so ga navzoči sledili z veliko pozornostjo, je predvsem obravnaval vprašanje -slovenskih nacionalistov, Agnelettov-cev in Babičevcev. Prvg je ožigosal kot protinarodne in protislovenske elemente, ki so vdinjeni imperializmu in protiljudskim interesom. Druge pa kot podružnico Titove tol- pe, ki vrši svojo nesramno protidemokratično vlogo s tem, da skuša na vsak način škodovati komunističnemu in demokratičnemu po-kretu. Ta tolpa je že začela uporabljati metode, ki so značilne za vse take izdajalce in petokolonaše: terorizem in provokacije. Pozival je Vsakega demokrata, naj odda svoj glas tistemu pokretu, ki se bori proti vsakemu nacionalizmu, za u-trjevanje in obrambo slovansko-i-talijanslcega bratstva, ki je najboljše zagotovilo miru in uspešne borbe demokratičnega pokreta Ko je stop ji na govorniški oder tov. Pajetta so se dvignile vse roke njemu v pozdrav. Trg se je zasvetil v mogočnem mahanju rdečih zastav ih zastavic. Na tisoče in tisoče grl je začelo spontano in z velikanskim navdušenjem peti «Internacionalo». Naše ljudstvo je tako pozdravilo v znaku internacionalama borbenega predstavnika italijanske demokracije. Govor tov. Pajette Tov. Pajetta je prinese; pozdrav italijanskega demokratičnega ljudstva, ki je vedno verjelo v svobodno. bratstvo med narodi, enotnost vseh delovnih sil, v internile iona-lizem. Vsi ti Italijani — jc dejal tov. Pajetta — so z vami in upajo, da bodo vaše volitve znek miru za vse. Nato je ožigosal organizatorje nesramne provokacije proti tov. POMNOŽUJEJO SE ZNAKI POPOLNEGA RAZSULA v v ZAVEDENI ELEMENTI ZAPIJSCAJI) Babičevo prolisui/jelsko skupino Samokritična izjava Bidovec Vlade - Morane ®ic*°ttec Vlada . Morana nafti je Poslala naslednjo izjavo, ki jo ol)Xiuljamo v celoti: Po objavi resolucije Inlorma-Uskega urada sem kot članica Komunistične partije STO zavzela Pravilno stališče večine KP STO ni "'e kot vsc ostate partije svet? “sodila vodstvo KPJ zaradi njegovih napak. Kasneje pa sem pod Plivom klevetniške kampanje pro-, vodstvu KP STO ter lažnih in-°rmac|j in propagande glede ob-ožb lu klonila ter sprejela stališče Babičeve skupine, ki je prešla iz rvotnega stališča neopredelitve do resolucije IU polagoma na pozicije hrambe napak vodstva KPJ ter °nčno celo obsodbe resolucije IU. o sem storila v prepričanju, da je napravil vodstvu KPJ zaradi ^točnih informacij krivico in ker 1,1 Popolnoma zaupala, osebam v odstvu Babičeve frakcije zaradi Jlh°ve politične preteklosti. ^edno odkritejši protisovjeti-BeiR 'n nacionalizem ter ostale na-ake v vodstvu KPJ in od njega knVi-Sne Babičeve skupine pa so mi neno odprle oči ter sami dokaza-resničnost obtožb IU. priznavPni svojo zmoto lzjav-■ m, da se strinjam z resolucijo n ler Priznavam KP STO kot edi-skere$niČno partUo tržaškega delav-šn 83 razre0Z'vam vse one poštene tovari-g’.kj še danes v dobri veri slede st lcevemu protisovjetskem vod-da se zopet pridušijo Komu- Vkiltni PartiJi STO ter se s tem gjJuh'j0 v svetovno demokratično p *n. * p°d vodstvom Boljševiške Zve Ì‘*e" Eflino ob strani Sovjetske ga m L" vsega protiimperialistične-v0, oka je mogoča dosledna in re-)iZn'tÌ0narna borba proti imperia-svnhH’j2® ohranitev miru in pravic doljubnih narodov. Trst’ dne 7. junija 1949. Bidovec vlada-morana de-Mol0,Cri£i^na iziava Bidovec Vlaje ra?une. najnovejši dokaz, da s(cUpi "r°J" Babičeve protisovjetske Začeunt p,e®el v novo fazo, ko so mten'aiiedeni’ a v svojem, bistvu lcoB„ ‘ elementi razumevati, kaj in io ,p' ertavi ja Titova klika vj euu skrajnosti leni:? Politiko. Ta pojav nam dokazuje, da se bodo v kr-atkem vsi zavedeni elementi Babičeve Skupine pridružili mednarodni demokratični fronti in domovini socializma, Sovjetski zvezi. KDO JIH PLAČA Včr.rai je list «Il Lavoratore» o-bjavil dvà klišeja, ki sta posnetka clveh denarnih potrdil Scelbovega notranjega ministrstva. Obe potrdile za vsoti 5 milijonov tr. žaški Delavski zbornici sta nam v dokaz, zakaj se ta rumeni sindikat tako krčevito drži protidelav-skih metod. Jasno je, da ne more sindikat, ki je plačan od zverinskega ministra Degasperijeve proti-ljudske vlade, ščititi interesov svojih članov. Prav tako nam je jasno zakaj so voditelji Delavske zbornice odklonili podpis pogodbe prijateljstva in solidarnosti s CGIL. Objava klišejev je vzbudila veliko pozornost med tržaškim občinstvom. ^ntov rQčali s svo. ogabno protiso-Uhajanje istih e- do katerih smo se vedno nm n?1 v svojih pozivih in kate-nerazru f,QPira svojih mat veliki in niokra 5/1Ui dom socializma in de-za Tito,,’ najboliši znak, da se dan Cr) ° Podružnico v Trstu bliža ^dstvn ° nega, Poraza, ko bo naše ledn0 b s svojo neizprosno in dosavo, ko°r^°- razOaHlo njihovo bi-‘ovstva S° ’Z oportunizma, koristo-redni7n R bojazljivosti pred raz-Etični aŽn!kom Pitali impe- ZAM se bo udeležila mladinskega lestivala Na pobudo ZAM se je te dni sestavil Tržaški odbor za svetovni mladinski festival, ki sc bo vršil od 14. do 28. avgusta v. Budimpešti. Svoj pristanek so dale sledeče organizacije: Zveza komunistične mladine, ZDTV, Centro di cultura popolare italiano, Pripravljalni odbor za ljudsko prosveto. Dijaški športni krožek, Delavski mladinski pokret. Na prvem sestanku so predstavniki navedenih organizacij sklenili, da se sestavi tehnična komisija, ki bo določila fizkulturnike za udeležbo pri raznih športnih panogah v Budimpešti (košarka, lahka atletika, plavanje, boks, rokoborba, jadralno modelarstvo). Sestavljena bo tudi posebna komisija za kulturo, ki bo izbrala tekmovalce na kulturnih nastopih. Na okrajnih in tovarniških sestankih bodo izbran; delegati mladine za festival. Tržaški odbor za mladinski festival, ki si je na sestanku izvolil svoje tajništvo ima svoj sedež na trgu Ponterosso ti. II. tel. 60-40. Kako .protestirajo" Protestiramo! — V' svoji zadnji številki se «Demokracija» ogorčeno sprašuje, zalcai neki je Vojaška uprava ukazala izprazniti slaven, sko Alojzjevišče. Oh, naivnost nekaterih, rut pameti revnih ljudit Zakaj pa se z isto ogorčenostjo ne sprašujete o vzrokih odpustov po tovarnah, o tisočih družinah, ki žive v človeka nevrednih brlogih, o težkočah 23.000 brezposelnih? Zakaj ne protestirate, ko brcajo pomočjo policije na cesto premnoge družine, ki so «krive», da so na poti hišnemu gospodarju? Samo za Alojzijevišče protestirajo. Tudi mi se pridružujemo njihovem protestu, toda naj bodo pametni in naj vsaj z najmanjšimi črkami protestirajo proti vsem posledicam gospodarskega načrta svojih najboljših prijateljev. Drugače bodo ljudje rekli, da se brigajo samo za Alojzijevišče, t. j. za duševno hrano, ne pa za tisto hrano, ki drži pokonci našega delavca in kmeta. Amen. Strašno se jezijo «demokratični», če se jim le ottieni, da s' grade stanovanjske hiše. Sedanji, od zgoraj postavljeni župan občine Devin. Nabrežina se je razhudil, ker so mu dejali, da je gradnja njegove hiše zelo sumljiva. Vedeti bj moral, da so vsi župani in njim slični «blagorodni» gospodje tarča revežev, ki morajo tako trdo delati, da si prislužijo košček kruha za sebe in družino in si rte morejo privoščiti niti vstopnice za v kino, medtem ko si razni župani grade hiše. Kako je to mogoče? Mi vemo, da stane hiša najmanj 4 do 5 milijonov lir. Vemo tudi, da je nemogoče graditi hiše z mesečno plačo. Od nekod je pač moralo priti! Od kod? To naj nam pone gospod župan! Morda pa nas bo zadovoljil in mu bomo zato zelo hvaležni. S tem bo vse pomiril. AmBriške žene ASIŽZ AS1ZZ je te dni prejela pismo zvezg demokratičnih žena v ZDA. Pismo vsebuje voščila zd predsto-ječe volitve. Med drugim pismo pravi: «Zveza demokratičnih žena ZDA pošilja tržaškim ženam' ob predstoječih volitvah svoje najsrčnejše pozdrave. Zaupamo, da bodo tržaške žene oddale svoj glas de mokracijj in miru. Tržaške volitve bodo imele mednaroden značaj, ker je glas za demokracijo in mir v Trstu istočasno tudi glag za demokracijo in mir v svetu». Pisma, ki ga je podpisala tajnica Zveze Stella B. Allen, se zaključuje z željo, da bj demokratične sile zmagale. Terraviniju in orisal njegovo osebnost. Za temi ljudm; se kriva j o vse temne sile. ki so podpirale fašizem, ki so mučile evropska ljudstva. Vse njihovo žvižganje ne ho moglo prevpili mogočnega glasu demokratov, kakor niso mogle prevpili odpornega glasu komunistov in demokratov za časa protifašistične bor-be. Pomen internacionalizma Nato je govoril o volitvah in dejal da so marši kateri navdušeno o-dobravali fašizem. Mnogo o;l teh ljudi pa je ostalo na bojnih poljanah. Zato jc treba misliti kdo je sovražnik. Sovražnik je tisti, ki hoče razdružiti svet v dva tabora, da bi boljše pripravljal tretjo, še hujšo vojno. Ta sovražnik je imperialnem. Ožigosal je stališče sedanjih italijansih državnikov, ki so lutke v rokah ameriškega imperializma. Povedal je pomen internacionalizma. Dejal je. da ga je največ pre-pričalo o veliki moči internacionalama dejstvo, da je pred njim govoril slovenec. To ga je spomnilo na vse slovenske tovariše, ki so bili z njim v zaporu, na vse ita tijanske tovariše, ki so se borili v jugoslovanskih partizanskih vrstah in na vse slovenske tovariše, ki so se borili med italijanskimi partizani. Zato je naš internacionalizem preveč silen, da bi ga mogel kdo streti. V internacional: zrnu je obromba kulture. Zato je glas tr. žaških komunistov in demokratov zelo oomemben i za jugoslovanske komuniste i za italijanske. Potem je ostro in argumentirano napadel politiko demokrščanske stranke, ki je privedla Italijo v neznosen suženjski položaj. Predvsem je razkrinkal pravi pomen sedanje. ;a protikomunizma, ki ie isti od Mussolinija in Hitlerja. S tem hočejo, da bi delavci in delovni ljudje pozabili, da so izkoriščani. A to se ne more zgoditi. V en ne bodo uspeli. Protikomunizem je navadna cunja, ki nè bo več nobenega preslepila. Zato morajo komunisti in demo. krati Trsta glasovati za listo de lavcev, enotnosti, za svoj lepi Trst, za tiste, ki pričakujejo v Jugoslaviji besedo resnice in za tiste, ki v Italiji hočejo neodvisnost. «Združite vaše sile — je zaključil tov. Paletta — združite ljudske sile, nudite jih- zmago, za svobodo in mir». Navdušena množica je prevpila njegove zadnje besede in ga je no. sila na svojih ramenih, da bi mu tako izkazala svojo vero v sile demokracije in miru v svetu. V ponedeljek so se stopnjevala velika zborovanja Komunistične partije. Pri Sv. Alojzu in pred Prosvetnim društvom «Cebuleč» je govorila veliki množici prisotnih tov. Giovanna Barcellona iz Milana. V slovenščini je govorila pri Sv Alojzu tov. Vera Husu in pred «Čebul-cem» pa tov. Mira Rijavec. Reakcionarne «reforme» T»v. Barcellona je predvsem pou darila vprašanje občinsko up fave Milana in Rima, kjer županita «socialist» Greppi, oz. demokristjan Rebecchini, Ožigosala je delovanje vladne stranke, ki je pred 18. aprilom obljubovala ljudstvu vse mogoče dobrote, medtem ko jc sedaj uvedja policijski pristik na delovne množice, Vse «reforme» Dega-sperijevega režima so agrama re forma, s katero skušajo državniki vleči za nos kmete; industrijska «reforma», ki se izvaja z odpuščanjem delavcev in 'i zaporo tovarn. Poleg tega pa so demokrščanski dr. žavniki uvedli gonjo proti udeležencem narodno osvobodilne borbe kakor na STO. Vse to je torej «dobrota» demo-krščanskega režima. Zato bodo vsi pošteni ljudje, vs; demokrati p la sovali za Komunistično partijo. Tovarišici Husu in Rijavec sta predvsem poudarili protislovenski zna Čaj obeh slovenskih nacionalističnih skupin, Agneletta in Babiča. Govorili sta tudi o vprašanju žena ter o drugih perečih problemih, ki zanimajo naše žene in njihove otro. ke. V Miliah pa je govoril na trgu Marconi skupno s tovarišem Zupi-nom Sergejem tov. Giancarlo Pajetta. ki se je predvsem spomnil svetlega lika ljudskega junaka Frausina in tistih številnih partizanskih borcev, ki so darovali svoja življenja Za svobodo našega ljudstva ter za utrditev in prekali-tev slovansko-italilanskega pralstva, Miljčani so odličnega gosta nav-dušeno sprejeli ter s tem dokazali, da bodo miljske ljudske množice iz-vojevale kljub vsem oviram sedanjih gospodarjev, tisto zmago, ki jim bo zagotovita resnično ljudsko občino. Sinoči je bilo na trgu Sv. Jakoba veličastno volivno zborovanje, na katerem je govoril tov. poslanec Renzo Laconi, ki je eden izmed organizatorjev kmečkih delavcev v Sardiniji. Njegov govorniški dar in argumenti, -ki jili je iznesel, so mu prikupili simpatije velike množice poslušalcev. Predvsem je govoril o borbah, ki jih je vodila in jih vodi Komunistična partija na velikem otoku, da bi iztrg-ala iz. krempljev reakcije zasužnjeno sardinsko prebivalstvo. Povedal je bistvo po. raza demokrščanov na nedavnih pokrajinskih volitvah. Pozival je vse demokrate in miroljubne meščane Trsta, naj volijo Komunistično partijo, ki bo ščitila njihove interese. Za njim sta govorila v slovenščini tov. Markovič Zvonko in tovarišica Pina TomasellL No koncu sboro-vanja so navdušeni poslušalci uprizorili veliko manifestacijo simpatije do tov. Laconija. Izjava kandidata dolinskih „neodvisnikov“ Prejeli smo naslednjo izjavo od Pečarja (Pecciarija) Stanislava, ki je bil kandidat neodvisne liste v Dolini: Podpisani Pecciari-Pečar Stanislav kot, Ivana iz Boljunca št. 152 izjavljam, da se odpovem kandidaturi v neodvisni listi občine Dolina, ker sem bil zapeljan, ne vedoč kaj predstavlja navedena lista. Obenem sporočam, da ostanem solidaren z listo Slovansko-italijan-ske antifašistične unije, ki je edina predstavnica delavskega razreda in bratstva v naši občini. Boljunec, dne 5. Junija 1949. PEČAR STANISLAV Na ta način se torej krna protidemokratično gibanje, ki uporablja prevaro, da bi zapeljalo naše ljudi. Slej ali prej pa ta prevara postaja vsem jasna, kakor priča objavljena Izjava. Danes 8. junija ob 18 v Rižarni govorijo vsem bivšim političnim preganjancem poslanec Arrigo Boldrini odlikovan z zlato kolajno za partizanske zasluge ter tov. NELA SOSIČ, GIOVANNI POSTOGNA. Predseduje tov, LEOPOLDO GASPARINI. Danes ob 21 v Skednju pred cerkvijo tov. H. Malalan in Widali Danes ob 18 V Miljah na trgu Marconi tov. Renzo Laconi poslanec v Italijanski zbornici V petek 10. junija ob 21 bo no trgu Garibaldi Veliho znhliiičnn volivno zho-rovanje Komunistične partile OSTALE ZBOROVANJA KOMUNISTIČNE PARTIJE : V ČETRTEK 9. JUNIJA OB 20. URI: na Skoljetu: tov. žužek in Gasparini Leopoldo, predseduje tov. Perossa Silvano; v Lonje-rju: tov Slavec; v Barkovljah: tov. Gerlanc Anton in Sajovitz Umberto; na Mitnici: tov. Rijavec in Calabria; na Proseku tovariša Gombač Franc in Vidali Vittorio; na Kolonkovcu: tov. Lovriha in Posassi; na Konkonelu tov. Malalan: v Sv. Križu: tov. Vilhelm Adolf; v Bazov ici; tov. Bidovec Stane; v Gropadi: tov. Mitko; v Ricmanjih tovarišica Cebulec Slava - Katra; za Padriče in Trebče bo zborovanje v Trebčah, govorita tovarišica Vera Husu in tov. Spadaro. PO TRŽAŠKEM RADIU Tov. STANE BIDOVEC govori v petek 10. junija ob 20 po radiu Trst II-, Tov. MARINA BERNETIC govori v soboto 11. Junija ob 21.30 po radiu Trst II. Tov. ALESSANDRO DESTRADI v petek 10. junija ob 20,45 po radiu Trst I. Tov. VITTORIO VIDALI v soboto 11. junija ob 22,10 po radiu Trst I. Poslušajte Prago! Opozarjamo vse poslušalce, da bo radio Praga od danes t. Junija dalje oddajal ob 20.36 samo na kratkih valovih 31,41. Zato poslušajte radio Prago ob 20.30 na kratkih valovih 31,41 m. Govorili vam bodo jugoslovanski tovariši, ki so ostali zvesti mednarodni demokratični fronti s Sovjetsko zvezo na čelu. Sovjetska nota sedanji beograjski vladi Jugoslovanski komunisti v Bolgariji nas pozdravljajo NAŠO BORBO PODPIRAJO VSE ZDRAVE SILE JUGOSLOVANSKIH NARODOV V imenu Jugoslovanskih komunistov, političnih emigrantov, v LR Bolgariji Vam pošilja uredniški odbor časopisa «Naprede tople, tovariške in borbene pozdrave ter vam želi popolno smago na bližnjih volitvah za upravne organe. Pozdravljamo borbo delavskega razreda svobodnega tržaškega o-zemlja pod vodstvom KP proti an-glo-amerlškemu imperializmu, ki skuša zadušiti demokratično gibanje in vse slovanske narode. Anglo-ame-rlškim imperialistom koristijo v borbi proti miru In demokraciji vse fašistične skupine, posebno pomoč pa jim daje trockistična in nacionalhtič-na klika Babiča, ki dobiva pomoč Iz Beograda, S svojo protisovjetsko politiko delajo na tem, da bi razbili e-nočnost Slovencev in Hrvatov z ostalim progresivnim in demokratičnim ljudstvom na Svobodnem tržaškem ozemlju. Mi Jugoslovanski komunisti, ki smo zvesti zastavi proletarskega Internacionalama Jn prijateljstva z ZSSR ter deželami ljudske demokracije smo z vami solidarni ter vam obljubljamo popolno pomoč na volitvah. Vaša zmaga Je tudi naša zmaga. Naj živi borba lludstva Svobodnega tržaškega ožemita. Naprej za zmago na volivah. za mir svobodo In de-mokracllo ng-prej za odstranitev Titove trockistične silurine iz vodstva KPJ in Iz vlade FLRJ. Za uredniški odbor Hadži Panzov. vrševala «sovražna in diskriminacijska dejanja» napram Jugoslvijl. Jugoslovanska vlada se je odrekla pravici do prijateljskih odnošajev od strani sovjetske vlade, ker zasleduje sovražno politiko napram Sovjetski zvezi, ker je ustanovila v Jugoslaviji terorističen, protikomunističen In pro-tidemokratskl režim, ker je isti v svoji borbi proti Sovjetski zvezi prešel v tabor sovražnikov Sovjetske zveze, ker je isti Izpremenil jugoslovanski tisk v glasnika razbrzdane protisovjetske kampanje, vpeljane po fašističnih agentih Imperializma. Zadržanje sovjetske vlade do Jugoslavije In njenih narodov je pa vedno bilo in bo vedno ostalo prijateljsko». Danes, nadaljuje nota, so jugoslovanski državljani, ki ne odobravajo sovražnega stališča svoje vlade do ZSSR In «vidijo v sovjetsko-jugoslo-ranskem prijateljstvu poroštvo za neodvisen razvoj svo le dežele», prisiljeni rešiti se pred vladnim terorjem z begom. Sovjetska vlada — nadaljuje «Tass» — je tem ljudem dovolila zavetišče in izjavlja, da bo tako postopala tudi v bodočnosti. To ne pomeni, kakor napačno trdi jugoslovanska nota, da nudijo sovjetska vlada in njene državne ustanove «popolno zaslombo» jugoslovanskim revolucionarnim beguncem. Ni mogoče izenačiti tako različnih točk, kakor sta pravica zavetišča revoluciornarnim emigratom In «popolna zaslomba» njihovemu delovanju, ne da bi se pri tem zapadlo v pravno absurdnost. V ZNAKU INTERNACIONALIZMA Podpisan je bil pakt med ES In CG1L Vrhu tega — pravi dalje nota — ljudstvo samo vzdržuje jugoslovanske državljane, smatra Jih za prijatelje in brate in sovjetska vlada nikakor ne more prepovedati svojemu ljudstvu te pravice, zagotovljene mu po ustavi, ustavi. Jugoslovanska vlada «zahteva» v svoji noti, da vlada ZSSR prepove... nadaljnje izdajanje lista jugoslovanskih revolucionarnih emigrantov. Jugoslovanska vlada torej zahteva, da ustvari vlada ZSSR v svoji državi režim protikomunističnega in pro-tidemokratskega terorja, enakega o-menu, ki danes vlada v Jugoslaviji In ki sloni na represalijah In aretacijah komunistov, demokratov in onih Izven stranke, skratka vseh onih, ki odobravajo prijateljstvo med Jugoslavijo In ZSSR. Jugoslovanska vlada označuje Jugoslovanske revolucionarne begunce v SZ kot «izdajalce lastne države». Sovjetska vlada pa jih smatra kot prave socialiste in demokrate, kot prave sinove Jugoslavije, kot vztrajne borce za narodno neodvisnost In kot utrjevalce prijateljstva med Ju goslavijo in Sovjetsko zvezo. Po poročilu «Tassa» je jugoslovanska vlada Izročila 23. V. t, 1. poslaniku SZ v Beogradu diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi sprejemanja jugoslovanilRoh revolucionarnih beguncev v SZ, kjer izdajate tudi lasten časopis. To predstavlja, po jugoslovanski noti, «sovražno dejanje», ki izpreminja sovjetsko - ju- I ^ goslovansko pogodbo v «mrtvo piša- I ~" rljo». Zunanji minister SZ je odgorll 31. maja t.l, z noto naslednje vsebine «Sovjetska vlada zavrača kot prostaška obrekovanja trdive jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve, po katerih naj bi sovjetska vlada iz- V soboto je bil v Rimu na sedežu italijanske zveze dela (CGIL) podpisan «Pakt prijateljstva in sodelovanja» med CGIL in Zvezo enotnih sindikatov STO. Za ES STO sta podpisala pak tovariša Slavec Ado in Radich Ernesto, za CGIL pa tov. Di Vittorio in Santi. Kot je že znano, je C G I L povabila tudi tržaško Delavsko zbornico, naj podpiše ta pakt. Slednja pa je poslala v Rim brzojavko, s katero je obveščala CGIL, da ne bo poslala svojih predstavni- Tekst Pakta vsebuje tudi predgovor, v katerem, je orisan potek razgovorov in dopisovanja za sklenitev te prijateljske pogobde ter prav posebno razbijaško stališče Delavske zbornice, ki sledi protidelavski politiki. S tem je Delavska zbornica svojo linijo, ki ne brani delav- skih interesov, marveč interese tiste protiljudske skupine, ki Ima glavno besedo v njenem vodstvu. Tov. Radich in Slavec sta prispela v Trst. Prihodnjič objavimo celotno besedilo Pakta. Politika Babičeve agenture, ki slepo sledi ukazom Titove proti-sovetske klike, vedno jasneje kaže svoje protidemokratično bistvo. Dogodki zadnjega meseca v zvezi z volivno kampanjo nam to še prav posebno zgovorno dokazujejo. Pod lažnim imenom Ljudske fronte ter demagoško propagando skuša prikriti pred tržaškimi demokrati svoje resnične cilje in naloge, ki jih mora po nalogu iz Beograda izvršiti z vsemi sredstvi. V svojih megalomanskih načrtih, da bi ustvarili trockistično internacionalo v borbi proti SZ in svetovnemu demokratičnemu gibanu, je Tito dodelil Ba. biču nalogo razbiti ali vsaj oslabiti demokratičen pokret v Trstu. V ta namen je takoj po resoluciji /U začel s klevetniško kampanjo proti Komunistični partiji STO, proti SIAU in vsem ostalim demokratičnim organizacijam. Najpodlejša izmed vseh klevet, kateri so nekateri lahkoverni spočetka nasedli, je bila ona, da KP STO hoče dati Trst Italiji. Ni motilo Babiča, da ni imel za to niti Za Babičem v prepad? najmanjšega dokaza, in da je vprav komunistična partija vedno dosled. Ino zahtevala, naj se uveljavi sta-iut STO, naj se imenuje guverner, naj odiddejo vse okupacijske čete Cer združiti obe coni. Ko danes pred tržaškim ljudstvom ne morejo utajiti tega dejstva, so si izmislili v soboto najbolj bedasto od vseh klevet, za katero ni hotel prevzeti odgovornosti niti Babič, temveč jo je podtaknil najbmolj «brihtnemu» svojemu pandurju - Stoki. Po «njegovi» pogruntaciji naj bi bila Komunistični partiji prihod guvernerja le «prehodna faza končne pri-klfučiteve k Italij» in združitev obeh con priprava za «zahtevo pri-ključiteve celotnega ozemlja k Italiji». S takimi klevetarmi obkleta-jo ti mojstri laži in potvorb seveda tudi predstavnike italijanskega demokratičnega gibanja, ki nam v borbi proti italijanskim šovinistom nudijo svojo nesebično pomoč. Kei" niso slišali, kar so tako težko pričakovali, so se seveda zatekli fc potvarjanju in zavijanju besed. Iz popolncrma nedvoumnih izjav vseh teh predstavnikov, ki so branili Svobodno tržaško ozemlje kot edino miroljubno rešitev, so skovali «veliko zaroto» K Pl. ki naj pomaga prigljučiti Trst Italiji. Treba pa je pred vsemi volivci razkrinkati njihove resnične namene, ki so razvidni iz istega Stokovega članka. Z vso kampanjo klevet in potvorb skuša ta klika političnih avanturistov opravičiti zapustitev dosedanje «uradne» linije spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo ter na odkrito revizionistično politiko. Ta poslednja vratolomna avantura pomenja odkrito izdajstvo svetovnih demokratičnih sil miru, ki se pod vodstvom SZ bore proti na- kanam vojnih hujskačev, zanetiti tretjo svetovno vojno. S tem svojim stališčem se bo Babič s svojimi izdajalskimi pajdaši, ki so mu še preostali, dokončno priključil sebe vredni druščini italijanskih šovinistov in revizionistov ter slovanskih dolarskih zaveznikov, katerih edini skupni namen je borba proti svetovnim silam miru in demokracije. Tako bo z Babičevim izdajstvom sklenjen obroč imperialističnih a-gentov v Trstu, kateremu je manjkal edino še ta člen slovenskih revizionistov. Babič s tem ni le do kraja oblatil narodno osvobodilne borbe in njenih težkih žrtev, temveč skuša potegniti za seboj v prepad tudi one poštene Slovence, ki so mu doslej v dobri veri še sladili. Slovenski demokrati! Se je čas, da spregledate tik nad breznom lastne pogube dosedanjo zablodo, ti katero vas je zapeljal brezvestni politični špekulant! Jutri morda ne boste več mogli popraviti svoje napake in o-prati s sebe madeža izdajstva nad svojim ljudstvom. Tovariš Terracini pozdravlja KP STO Komunistična partija je tq dni prejela brzojavko tov. Terracinija, ki je ožigosal klevete slovenskih in italijanskih šovinističnih strank proti njegovi osebi. V svoji brzojav. ki pravi, da se ne splača tožiti takih podlih ljudi, ker je že navajen na vsakovrstne nesramne napade. Nadalje pa ponovno izraža svojo soli- j darnost z borbo demokratičnih sil V Trstu Tržaška PSI našemu dem. pokretu Po sramotnem vedenju italijanskih šovinistov na zborovanju KP na Velikem trgu, kjer je govoril tov. Terracini, je avtonomna Federacija italijanske socialistične stranke v Trstu poslala Komunistični partiji pismo, v katerem obsoja nacionalistične podlosti. V pismu želi tovarišem, ki so bili ranjeni od fa. šstičnih kuljašev, da bi čimprej ozdravili; Tov. Terraciniju pa so poslavi svoj pozdrav. Proces proti listu „IL LAVORATORE” V torek zjutraj bi moral biti proces proti odgovornemu uredniku našega soborca lista «Il Lavoratore». Bralci se najbrž spominjajo, da je demokrščanski namestnik ministra Cingolati! tožil «II Lavoratore», ker je o-bjavil na dan njegovega prihoda v Trst Iz «Unità» povzeto vest. Proces je bil po zahtevi br?nitelja preložen na 15 t. m. POZIV Primorskemu dnevniku Z czlrom na vaš članek «Vidali molči» vas Javno pozivamo, da doprl-nesete dokaze za svojo trditev o domnevni Izjavi firenškega župana tov. Fabianija, da voliti za Komunistično partijo pomeni pospešiti priključitev Trsta k Italiji. Ce do petka zvečer ne doprinesete teh dokazov, vas bomo proglasili za ljudi brez časti In za direktne agente imperializma, v čigar edinem interesu so take klevete In intrige. UREDNIŠTVO. Prispevajmo v volivni sklad ! Komunlstlgna partija, SIAU ln O-svobodllna fronta so te dni izdale demokratičnemu prebivalstvu področja A STO poziv, v katerem poudarjejo važnost nabiranja prispevkov za volivni sklad. Poziv podčrtuje velikanska sredstva, ki j ib imajo na razpolago reakcionarne stranke slovenskega In italijanskega šovinističnega tabora. Vse te stranke In skupine trosijo milijone in mlllpone lir, ki jih dobivajo iz Rima in Beograda, da bi pridobile glasove našega ljudstva in da bi tako nemoteno nadaljevale v občinskih svetih svojo protlljndsko politiko. Naš pokret pa živi samo s podporo ljudstva, ki Je tolikokrat dokazalo in dokazuje, da razume težke trenutke, v katerih živimo. Zato pozivajo KP, SIAU In OF. naj naši ljudje podeseterijo svoj elan In naj dajo kar morejo, ker Je tudi od tega odvisno, če bodo Sli v občino resnični predstavniki ljudstva Ta podpora Je tudi dokaz, da se bo naše ljudstvo borilo za zmago našega pokreta, proti ponovitvi tistih rezultatov, ki Jih Je 10. aprila imela DC v ital) H. Zato nal vsi demokrati prispevajo v volli» ni sklad. S tem bodo pomagali k zmagi našega gibanja. Pamet jim je odpovedala — Sveta j"Zn je pograbila vse naie nasprotnike, ki so videli prenapoivijeni Veliki trg in so morali po ovinkih priznati veliko zmago Komunistične partije in demokratičnih sil. Trtiki Titovi agenti pa so kar ponoreli od besa. Drugi dan po veliki manifestaciji niso omenili niti z berei/ij* ~ —’v wn' * ' ki sr* je udeležila votivnega zborovanja, marveč so kakor vse druge reale-donarne stranke in vsi drugi reakcionarni listi, napadli tov. T erraci-ni ja. Ti napadi na enega izmed najvidnejših predstavnikov italijanske demokracije so zelo značilni, ker so se takrat na isti lirmji znašli i italijanski i slovenski nacionalisti. Terracini, še bolj pa velikanska manifestacija na Velikem trgu, sta jih prepričala, da se ne morejo več i-gratl z demokratičnim pokretom ter da je Komunistična partija pridobila mnogo ugleda in simpatij med prebivalstvom prav zaradi svoje pravilne politične linije in svoje dosledne protiimperialistične politike. Predvsem pa so Babičevci besni, ker so 11 mesecev trobili v vse svoje rogove, da je resolucija IU razbila demokratični pokret in da je kriva «likvidacije» revolucionarnosti itd. V četrtek pa so videli, česa je resolucija «kriva». Videli so, da se je demokratični pokret ojačil kljub vsem njihovim in reakcionarnim «De Profundisom». Te dni nam je portalo še jasneje da je Babičevcem zelo /na'o do tržaške ja uu.-tj in d-i sc * -• njihove pi%>-rijr posvečene ju-B’siovansk:, predvsem pa Tito:", javnosti. Kaj takega, kar smo citali v «Primorskem dnevniku», sete ni zgodilo v Trstu. Videli smo njihova volivna «zborovanja», videli smo tudi njihovo *veliko» votivno «zborovanje» ameriškega tipa na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu in si ne vemo razlagati stavka: «Se mani Pa jim bo prav, ko bodo videli rezultat volitev in ko bodo prisiljeni ta rezultat objaviti!» Kaj menijo s tem svojim stavkom? Ah morda, da bodo izvojevali «veličastno» zmago ali pa da se bo njihova igra neslavno končala? Upravičeno domnevamo, da se je na uredništvu «Primorskega dnevnika» našel kominformittičen petokolo-naš, ker je drugače nemogoče razumeti «Primorske» pisarije. Morda pa so si kupili zelo močan mikroskop da morejo videti «večde-settisočglavo» množico. Vkakor so -pa ljudje, ki so pustili sramežljivost v kakem razcefranem kovčku v podstrešju svojega stanovanja. Ne vemo, kdo naj bi se bal rezultatov, ki bodo izšli iz votivnih skrinjic, toda vse se nam zdi, da bi morali biti to Babičevci ki žanjejo «uspehe» za «uspehi». — Ponoreli so tudi, ker se barka potaplja. Uriičevi bakcili so jim zlezli v možgane. Njihovi kriki so postali tako glasni, da bodo prevpili celo njihova volivna «zmagoslavja». Zato so začeli govoriti o «provokacijah», o «izmišljotinah» itd. Polomili ste ga dragi gospodje, hudimano po lomili. Da bi molčali o tem, bi najbolje storili. Iz. gleda pa, da vas čevelj zelo žuli, če ste morali spraviti na dan razna «opravičila», ki ne opravičujejo ničesar. Bojite se namreč, da ne bi drugi sledili «dezerterjem» in da ne bi tudi drugi uvideli, kaj se skriva pod Babičevim plaščem. In to se bo dogodilo, se že dogaja. «De zerterjev» ne morejo ustaviti, Ker je razkroj njihove skupine nujen zgodovinski proces. Izdajalcev ne trpi zgodovina in zato jih prej ali slej ugonobi. — Vojo Godina, patentirani demagog Babičeve skupine, prvovrstni kvasač in kričač, zaljubljen v razne «chic» avtomobile, se je v nedeljo pobahal z nekim našim tovarišem, ki mu je dejal, da je ponosen, čeprav nima niti lire v žepu. Gospod Vojo mu je rekel: «To, to vas žuli, da nimate denarja! «Oh, sila denarja, kaj si napravila iz človeka, ki se tako «nesebično» hpri za Tita in njegovo moriino tolpo? Vsekakor pa je Vojo zelo «kunšten» človek! Napravili mu bomo velik spomenik, ker je «hrabro» demolirai tvojega «obilnega» prijatelja in tovariša v nesreči, Franca Štoko, ki se je pred nekaj tedni bahat, aa nima denarja. «Veliko» votivno «zborovanje» Titovih pristašev v Trstu. Napravili so pravi «rastrellamento» z avtobusi in kamioni, da bi vsaj tretjino svojega novega stadiona, ki jih je stal 34(1 milijonov, napolnili z radovedneži. Kljub temu pa so se morali zateči k ojačenju iz cone B, Gorice in' celo iz Postojne. Vprašali smo tri Bujčane, če jih je mnogo. Oni, ki niso mislili, da smo pristaši «Vidalijeve skupine» so zelo radevolje povedali, da jih je mnogo. To je torej njihova «silna» manifestacija. In rezultati, dragi u-redniki Primorskega dnevnika»? Kako bo kaj z njimi? Kako se boste morali lagati jugoslovanski javnosti in svojim gospodarjem? Injekcije poguma «Demokracije» Slovenski prevod italijanskih demokrščanskth listov se tulaži *' tem, da ugotavlja po eni strani svoja revna zborovanja, vg drugi strani pa prisotnost «številnejših» gruč. Povedati hoče, da se Slovenci boje javno nastopati in da se rajši drže ob strani ter da se v sv o. jem srcu strinjajo z vsemi protikomunističnimi in šovinističnimi bedestočami Agneletta, Sfiligoja in Sosiča. Da bi ti ljudje vedeli, kako se jim naše ljudstvo smeje in jih pomiluje, se ne bi več pokazali pred občinstvo, marveč bi se skrili v tiste svoje brloge, od koder so se javno prvič pojavili po štirih letih okupacijske «demokracije», Pravijo «številnejšim gručam», da so strahopetne, sami pa so pozabili, da so se neverjetno bali javno nastopati ter da se še danes tresejo in zato kličejo na pomoč večje število policistov, kakor pa zborovalcev Slovenci nismo Maki! Slovenske družine so začete le dni dobivati letake nekega «Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva». kjer so napisana navodila Za glasovanje in poleg tega pa kup nesramnosti in grdobije, ki bo ozlovoljil vsakega poštenega Slovenca. Najbrž so ti «katoličani» dobili točna navodila škofa ali italijanske demokrščanske stranke, Nesramost teh ljudi, ki mislijo, da so Slovenci navadni bedaki in analfabeti, je jezuitskega in srednjeveškega izvora. Da bi v strašili naše ljudi so v svojem letaku napisali: «Kdor ne voli, prepušča usodo Slovencev v Trstu komunistom :n Italijanom. O tem bo moral dajati odgovor pred Bogom». To je torej rutfnesramnejša žalitev vere, naj-nesramnejša žalitev Boga in naj-nesramne jša žalitev pravih, poštenih katoličanov, ki zahtevajo, naj se Boga pusti pri miru in na) se ga ne vmešuje v take umazane načine propagande. Po drugi strani pa delajo italijanski duhovniki isto propagando z drugimi besedami: «Kdor ne voli prepušča usodo Italijanov v Trstu komunistom in Slovencem. O tem bo moral dajati odgovor pred Bogom». To so torej «katoliški» prvaki. Oni so krivi za napade na Cerkev, oni so zakrivili skrunitev, oni bodo morali odgovarjati pred Bogom, ker se za svoje umazane politične namene poslužujejo njegovega imena. Zato, Slovenci, pozor! Ne naseda jote tem političnim prevarantom, ki bi prodali celo svojo mater in svoje sinove, da bi prišli do svojega stolčka in da bi zavirali napredek v svetu! ZADIVJI DNEVI VOLIVNE KAMPANJE Prof. Ada Alessandrini govori pri Sv. Jakobu - Predstavniki italijanskega delovnega ljudstva, častni gostje na ljudskih veselicah na Opčinah in- pri Sv. Barbari - Iz dneva v dan poraznejši Babičevi shodi Njihove žalostne etape od Boljunca do Opčin - Votivni cirkus v nedeljo pri Sv. Ivanu V soboto zvečer je govorila na zborovanju, ki se je vršilo na trgu pri Sv Jakobu prof. Ada Alessandrini, voditeljica Krščanskega pokreta za mir.Ta pokret predstavlja napredno strujo katoličanov, ki so se odcepili od Democrazia Cristiana. V svojem govoru je povdarila, da je mogoče e-dino v" znaku bratstva med narodi doseči mir in demokracijo. Demokri-stjansko stranko jc označila kot orožje, ki ga uporablja italijanska in inozemska reakcija proti naprednim silam. De GasjVcri je izdal najpošle-nejše tradicije katoličanov. On je tisti, ki hoče pripraviti Italijo v novo vojno. Tržaške žene so z ganljivim navdušenjem burno pozdravile konec govora in obsipale govornico s cvetlicami. Svoj govor je zaključila z besedami: «Tovarišece In prijateljice, naj Bog blagoslovi našo borbo.» Šentjakobski župnik ki je ob strani poslušal govor, se Je zelen od jeze, naglo oddaljil. Isti navdušeni In prisrčni sprejem je imela prof. Ada Alessandrini v Miljah kjer je govorila več tisoč-gla-vi množici. Na zborovanju je govoril tudi tov. Fabiani Mario, župan Firenc. V nedeljo se je zbralo na Opčinah na tisoče Tržačanov in okoliganov, ki so se udeležili dobro uspelega ljudskega praznika. Kot gastni gostje so prisostvovali predstavniki italijanskega delovnega ljudstva to. Giancarlo Paletta, Concetto Marchesi in župan mesta Firenze tov. Fabiani Mario. Pozdravne govore italijanskih ljudskih predstavnikov so vsi prisotni Slovenci In Italijani pozdravili z burnim ploskanjem. Zbrano množico sta nagovorila tudi tov. Vera Husu in tov. prof. Ferlan. Člani Ljudskega odra so izbrano podali odlomek iz drame «Mati», Sledili so nastopi pevskih zborov «Rota» in «Tomasi», ki so ob splošnem borbenem navdušenju zapeli partizanske in delavske pesmi Istočasno se je ob številni udeležbi, vršila v Sv. Barbari pri Miljah ljudska veselica, kateri so prisostvovali tov. Pajetta, Marchesi In Fabiani ter generalni sekretare KP STO tov. Vidah. Navzoče so pozdravili tov. Vera Žužek In tov. Gašperini. Primorski dnevnik prinaša v zadnjem času na prvi strani pod velikimi naslovi obširna poročila o «uspelih zborovanjih» njihove «fronte». Na široko besediči o «stotinah» zborovalcev, ki se udeležujejo njihovih zboro- VAZNA VOLIVNA NAVODILA Tako bomo glasovali v tržaški občini 1) V nedeljo. 12. t. in. bodo v Trstu volitve. Volitve se bodo pričele ob 6. in končale ob 21. uri. Pojdi volit tekom dopoldneva, da ne bo preveč drenja proti koncu vplivnega dneva. Na katerem volišču boš glasoval, je označeno na tvojem volivnem potrdilu. 2) Za glasovanje je neobhodno potrebno votivno potrdilo, na katerem se morajo podatki točno ujemati s podatki osebne izkaznice. Ce ugotoviš kak pogrešek, prijavi ga takoj pri anagralskem uradu v ul. Diaz 23, III., soba št. 82, dnevno med, 16.30 in 19,30 uro. Ce nisi prejel voltvncga potrdila do danes, 8. junija, zahtevaj ga pri anagralskem uradu najkasneje do sobote 11. t. m.. 3) Glasovali mora vsakdo osebno. Le v primeru telesne nezmožnosti (slepota, paralitičnost itd.) more z dovoljenjem predsednika votivne komisije oddati volivec svoj glas potom zaupnega volivca, mora pa pri tem biti sam. prisoten. Ce Je v potrdilo nezmožnosti potrebno zdravniško izpričevalo, ga volivec prejme brezplačno pri občinskem sanitetnem uradu. 4) Vstopi v sedež volišča, predstavi se predsedniku urada s osebno izkaznico ali s kakim drugim dokumentom s fotografijo', ki Je bil izdan od Javno-upravnega urada, na pr.: pokojninska knjižica Zavoda za Javno skrbstvo, poštna izkaznica, potni list, železniška Izkaznica, o-rožni list, izkaznica za vožnjo avta, za strojovodje Itd. Najpriporočlji-veje pa je predložiti osebno izkaznico, ki Je ponajvečkrat najnovejši dokument. Ce Je še nimaš, imaš še vedno čas, da si jo nabaviš pri zadevnem uradu v ul. Ss. Martiri 3. Nato izroči predsedniku sedeža svoje votivno potrdilo. 5) Predsednik odreže kontrolni odrezek od votivnega potrdila in ti nato izroči preganjeno glasovnico in kopirni svinčnik. GLASOVNICA MORA IMETI : pečat votivnega sedeža, podpis enega skrutinatorja in odrezek, označen z zaporedno številko. Ne sme biti niti zamazana, niti kakorkoli označena. Kakršenkoli znak uniči glasovnico. 6) Vstopi v kabino za glasovanje. Dobro preglej ali je glasovnica pravilna; pazi, da Je ne zamažeš, označiš ali natržeš. (Zenske naj posebno pazijo na rdečilo za ustnice; najmalenkostnejši znak uniči glasovnico). Ce si prejel zamazano, natrgano ali označeno glasovnico ali si jo sam nehote pokvaril (zadostuje najmanjše znamenje!), Jo zopet pregani, ne da bi jo zalepil, stom k predsedniku in Sl DAJ IZROČITI DRUGO GLASOVNICO. KO SI SE UVERIL, DA JE GLASOVNICA V POPOLNEM REDU. POIŠČI SRP IN KLADIVO NA HELEBARDI (drugi levi znak) in ZAČRTAJ PREKO NJEGA ZNAMENJE KRIZA, kakor je razvidno na sliki. ZNAMENJE KRIZA NE SME SEGATI PREKO PRAVOKTONIKA V KATEREM JE VOLIVNI ZNAK. CE SI POPOLNOMA GOTOV, DA NE BOS POGREŠIL, LAHKO NAPIŠEŠ NA STIHI ČRTE, OZNAČENE NA GLASOVNICI. STIHI PREDNOSTI (PREFERENCE) za Komunistične kandidate s tem, IMENA ali pa tudi samo ZAPOREDNO ŠTEVILKO, s katero so dotični kandidati označeni na naši kandidatni listi. NE DELAJ N1KAKEGA DRUGEGA ZNAKA, NIKAKIH GUB ALI PISANJA, KER BI S TEM UNIČIL GLASOVNICO. 7) Ko si začrtal znamenje križa preko SRPA N KLADIVA (er napisal morebitne preference, pregani glasovnico po označenih črtah, ovlaži z lepivom namazane robove in jo zalepi. 8) Stopi iz kabine in izroči predsedniku zaprto glasovnico ter svinčnik. Predsednik bo odtrgal z ZAPOREDNO ŠTEVILKO OZNAČENI ODREZEK in spustil V TVOJI PRISOTNOSTI glasovnico v žaro, medtem ko bo eden od skrutina-torjev potrdil s podpisom v volivnem imeniku, da sl glasoval. Ko si vse izvršil, si opravil svojo dolžnost in se torej odstraniš z volišča. vanj. Človek bi na prvi pogled mislil, da «vse kar leze ino gre» se kar Lovi in preriva za njihovimi «ljudskimi tribuni». V resnici pa doživljata čvekača Stoka, Lavrentl et Co. prav žalostne uspehe. Pisarija Primorskega pa je enostavno najbolj mastna «volivna raca» kar so jih ljudje do sedaj videli. Poglejmo si le bežno nekaj njiho-vib «uspelih» zborovanj», ki so se vršila v tržaški okolici in podeželju. Od Boljunca do Opčin sega njihova «slava»; to so postopne etape njihovih porazov. V Boljuncu prisotnih 25 ljudi, od katerih 10 boljunčanov. Ostalih 15 iz cele dolinske občine. Gospod Bolčič, ki je imel predsedovati se je kar u-strašll take «ogromne mnoqice» In enostavno izginil iz prometa. Ista usoda je doletela «čistokrvnega Italijana» Vitriha, ki mu je v zadnjem trenutku, videč 30 glav broječo množičo, odpovedala korajža in je prepustil predsedniško mesto drugemu Babičevemu lilapčiču. V Trebčah sta Stoka in Petronio kvasila svoje bedastoče 6 pristašem lz Trebč, par gropajcem in desetini uradnikov iz Trsta. V Gabrovcu Je govoril 29 ljudem, med temi omizju pivcev, četnik Dra-bil pa očividno «službeno zadržan» go Pahor, ki ga je Babič ponovno spravil v promet SUa kola lomi! Najavljeni je bil g. Hreščak, ki ». Prijatelju delavcev Pahorju pa Je tema očividno prijetnejša, zato so, ko jr pričel gobezdatl, ugasnili vse luči. V temi so pač vse mačke črne. «Velik uspeh» so želi «fronlovcl» tudi v Praprotu. Prisotnih 20 ljudi, od katerih kar.... 3 Iz. Praprota in sicer: Kante Slavko, bivši član fakistič-ne stranke, ki se je leta 1941 udeležil kot prostovoljec v vojaških edinkah (ARMIR) pohoda na Sovjetsko zvezo — sedai kandidat Babičeve liste za Nabrežino, nadalje prisoten hišni gospodar in Kocman-Larko. O-stall iz Prečnika In Sempolaja, večinoma njihovi kandidati, — med temi «kandidat» — milijonar iz Bajte in njegova hči Za nedeljsko cirkuško komedijo so Babičevci nane i vse svoje sile. Od vsel velr.v so pripeljali z avtobusi in kamljoni svoje nameščence, Tako si videlna stadionu ljudi iz cone B, številno zastoppana Bujščina. Tudi Goričani so prišli občudovati novi volivnl cirkus, istotako ljudje Iz Jugoslavije. Vsak si je moral pri vstopu preskrbeti značko. To nas vse preveč spominja na stare metode natikanja «čebelice». Volivni program je obstojal Iz telovadnega nastopa, nogometne tekme in... voiivnih govorov. Tudi to je za Primorski «veličastno zborovanje». Vsi prisotni so bili po pisanju Primorskega «pristni Tržačani». Ali tudi oni iz Buj. Gorice, Kopra in Postojne? Vsled prevelikega navala, ki ga je povzročila «množica» 5 (pet) pristašev iz Sempolaja, še napovedano zborovanje v Prečniku... ni vršilo. Go- vorniki so javili, da je zborovanje prenesene (najbrže za nedoločeno dobo). 30 policistov je zaman patrullra-lo po vasi, Zaman je bil ves trud in napor «požrtvovalnega» Milana Husu, zaman trobentanje zvočnika o «velikem zborovanju». V Sv. Križu sta imela Sloka in Petronio, reci in piši... 37 poslušalcev. O kalem javnem zborovanju v Ce- rovljah pa vaščani ne vedo ničesar. Kljub temu pa piše Primorski od nedelje 5. t.m., da «se je zbrala precejšnja rpnožiča ljudstva». Za vaščane pa ostane le uganka, kje je ta «množica» zborovala. Zadnja postaja Babičevega «vandra-nja» so Opčine, 47 prisotnih od teh 7 iz Trsta. Ne smemo pozabiti 61 policistov, ki so zvesto stražili «dragoceno blago» Imperialistične znamke. Za Primorskega so kar nenadoma postali tudi policisti — «množice», druge-čc sl ne vemo razlagati kako morejo predstavljati številke 47 ljudi in 51 policistov — «par sto ljudi». Danes ob 20. tiri se vršil na sedežu DSZ (USO), ul. Conti 11 sestanek vseh zastopnikov kandidatne Uste KP. Na sestanku bodo zastopnikom liste obrazložene njihove funkcije in naloge, ki Jim pripadajo na dan volitev. LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki t M il TI drama v petih dejanjih predstava ZGODOVINSKI DNEVI V P A H L A V J na prostem sobota 11. junija ob 20.30 o V ZGONIKU na prostem četrtek, 16. junija ob 20.30 o v borštu na prostem sobota, 18. junija ob 20.30 e V KRIŽU pri Trstu na prostem nedelja, 19. junija ob 20.30 Povsod veljajo ljudske cena Sedež .... 100 Ur Stojišče . . . 50 ,, Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir UVELJAVLJAJO SE ZAKONI IZ LETA 1925 »hh tóme ime»« ličili pasivna iisillivatl POSLEDICE MARSHALLOVEGA NAČRTA Industrijsko podjetja O M M S A likvidirajo OMMSA, ena najstarejših in najbolj znanih tržaških industrij, stoji pred zapretjem. Velik del delavstva je bil že odpuščen, ostali še čakajo odpusta. Uvedba Marshallovega načrta, ki posebno tu v Trstu, zasleduje uničenje težke industrije, dovaja do rapidnega propada male in srednje industrije. Zaradi omejenih količin železa, določenih po Marshallovem načrtu, je nastalo pomanjkanje pomorskih popravil, je spravil v krizo vso nehanično industrijo, ki znaša danes komaj 35% one izpred voj. ne. Velika koncentracija industrije v okviru ERP-a pod monopolističnim nadzorstvom se torej razvija na ruševinah male in srednje industrije. Razne beneške skupine, dalje Tripcovich in Gerolimich so zaslu- žili z OMMSA stotine milijonov že v času med obema vojnama. Za nemške okupacije so investirali viške profitov v razširitev strojne, ga parka, ki predstavlja danes mi-liardne vrednosti. Oplenite v tega ogromnega parka, ki bo najbrže prenesen v Italijo, je — menda na zahtevo ERP-a — delo upravnega odbora OMMSA-e, kateremu predseduje Paolo Gerolimich. Izgleda, da je to posledica stiskanja od strani ZVU potem, ko je 30 milijonov iz fonda 2 miliardi z» financiranje industrije, izginilo z neverjetno naglico pri akcionarjih OMMSA-e. Primer OMMSA nam jasno priča, kam vodi tržaško gospodarstvo Marshallova «pomoč». Uničenje naše tržaške industrije, uničenje našega pomorskega gospodarstva, glad in beda Tržačanov — to so dobrote ameriškega Marshallovega «obnavljanja Evrope»! Pojasnilo KP iz Nabrežine gospodu županu Na dopis, ki ga je nabrežlnskl župan g. Carli-Kralj Otto poslal dne 3. t. m. komitetu Komunistične partije v Nabrežini, pojasnjuje navedeni komitet, da se dne 29. maja t. 1. ni vršilo nikako zborovanje Partije, marveč je bilo to zborovanje organizirano od odbora Slovansko-italljan-ske antifašistične unije (SIAU), kateri bo dal gospodu županu zadevni odgovor na njegov dopis. Okrajni komitet KP STO za Nabrežino Prosluli fašistični režim se je vedno posluževal vseh mogočih o-blik zatirania Slovencev, Ena izmed teh je bila uradno premeščanje državnih nameščencev slovenske narodnosti. Največ so bili pri tem prizadeti slovenski železničarji, ki so dolga leta službovali v tej pokrajini. V duhu zloglasne «obmejne fašistične politike» je tokratni režim premestil veliko število slovenskih železničarjev v najbolj oddaljene in večkrat nezdrave kraje Italije. Logično in pravično bi bilo, da se po končani vojni tem državnim nameščencem popravijo storjene krivice. To je sicer vključeno tudi v mirovni pogodbi z Italijo. Nadalje je Vojaška uprava izdala v tem smislu tudi ukaz št. 235 na podlagi katerega imajo pravico vsi oni, ki jih je fašizem uradno premestil, da zopet nastopijo službo v svojem rojstnem kraju. Toda v praksi temu ni tako. Vojaška uprava, italijanska vlada in ostale oblasti se do danes niso prav nič pobrigale za povratek in namestitev od fašizma premeščenih državnih uslužbencev. V tem oziru je dokaj značilen primer tov. Sulčič-Sulli Bruna iz Sv. Križa 95. ki je bil do leta 1942 nameščen na postaji pri Sv. Soboti. 31. jan. 1942 je moral zapustili službo zaradi vpoklica v vojsko. Na podlagi ukaza št, 235 VU je prizadeti po osvoboditvi vložil prošnjo za ponovni sprejem v službo in to kot vojaški povratnik. Dne 17. marca t.l. pa je prejel tov. Sulčič od tukajšnjega ravnateljstva železnic odgovor v katerem se sporoča, da se na podlagi sploš n ih odredb VU, prosilec ne more namestiti pri železnicah STO. Spo-ročilo pravi nadalje, da ima tov. Sulčič, kot vojaškj povratnik, možnost namestitve pri italijanskih državnih železnicah; kar mu je bilo sporočeno že leta 1947, to je pa tov. Sulčič iz družinskih razlogov odbil. Na ta način se torej «popravlja jo» krivice ki jih je fašizem prizadejal Slovencem. Tako postopanje pomeni dejansko nadaljevanje pro-slule fašistične politike raznarodovanja in zatiranja Slovencev. Pri tem- se tukajšnje oblasti še vedno sklicujejo na fašistični zakon iz le-ta 1925, ki je predvideval uradne premestitve tu službujočih držav, nih nameščencev slovenske narodnosti. ( kakor kaže sc pod zaupno upravo in kljub ukazu 235, ni napram Slovencem ničesar izpremenilo. Zopet skušajo premeščati naše državne nameščence v Italijo. Vse z znaku «obrambe demokratičnih svoboščin». POZIV KP STO Razumljivo je ogorčenje prebivalstva zaradi napada, «znanstveno» organiziranega od tako imenovanih Italijanov, proti predstavniku demokratičnih sil Italije. Toda sramotni Izlivi šovinizma med veličastnim zborovanjem na Velikem trgu In temu sledeča običajna gonja kriminalne tolpe za posamezniki po ulicah mestnega središča, ne menjajrf stališča Komunistične partije, da se mora volivna kampanja razvijati v redu in mirno. Po ponovnih dokazih svetohlinstva najbrže ni mnogo verjeti besedam eksponentov gotovih skupin; kljub temu poziva Komunistična partija ponovno tovariše, simpatizerje in prijatelje, da se vzdržijo manifestacij nasprotja na shodih drugih strank in da se jih niti ne udeležijo. Tako zadržanje bo nov dokaz resnosti, discipline in moči lludskega gibanja po onem dnevu preteklega tedna, ki Je ostrašil domačo in tu'o reakcijo, zavajajoč jo na obnašanje, ki se je pristudilo zelo mnogim našim nasprotnikom. Nasledniki in dediči Francesca Giunta si prav gotovo niso pridobili simpatij Tržačanov niti s piščalkami svoliti privržencev, niti z noži svojih koliačev in to kljub svojim visokim zaščitnikom. Proti njim samim je že pred časom vzniklo veličastno partizansko gibanje, v katerem so se tisoči Italijanov borili ramo ob rami s Slovenci. Danes smo združeni bolj kot prej. Kakor ni sedemnajstleten fašističen zapor vzel tov. Terractniju niti njegove besede, niti njegovega poleta, tako ne bo tudi različna družba pristašev in koljašev zabranlla Trstu biti središče žilave borbe proti temu in onemu nacionalizmu, niti biti vzgled bratstva med narodi, ki predstavlja most med demokrati Italije in zdravimi silami jugoslovanskih narodov. IK KP STO g. g. IMI se je rodil na Rašici pri Turjaku protestant in utemeljitelj slovenske književnosti Primož • Trubar. Leta 1551 je Trubar izdal slovensko tiskano knjigo in sicer katekizem s pesmarico; obenem je priredil tudi abecednik. 8. e. 1945 je bil prvi kongres žena Bosne in Hercegovine v Sarajevu, 9. 6. 1945 se jc pričel v Ljubljani II. kongres Antifašistične fronte žena Slovenije, ki je trajal šest dni. 9. e. 1781 se je rodil znameniti angleški izumitelj Stevenson, ki je izumil parni stroj ter tako omogočil lokomotivo, parnik itd. II, 6. 1112 je umrl v Ljubljani slovenski pesnik Anton Aškerc. (((BAD I o7>) Radio Trst II. (360.6 m. - 832 Kc sek > SREDA : 13.12 Glasba po željah; 18.15 Schumann: Kvartet v A duru; 19.15 Pesmi in plesi slovanskih narodov; 21 Razgovori pred mikrofonom; 22: Beethoven: simfonija štev. 8 v F duru. ČETRTEK : 18 Glasbeno predavanje; 20.30: Človek in priroda; 21: Radijski oder . Fodor: «Matura», drama iz šolskega življenja. PETEK : 13.10 Glasba po željah. 16.40 Kvintet sramel; 19: Angleščine po radiu; 21: Mojstri besede: Bole* slav Prus; 21.50: Večerne melodije. RADIO MOSKVA v srbohrvaščini Čas 6,00 val. dol. 25,08; 25,23; čaš 16,00; val. dol. 25,08; 30,08; čas 20,00 val. dol 19,08; 25,08; čas 21,30; val. dol. 30,8; 377,4. v slovenščini čas 18.45; val. dol. 25.08; 30,8; čas 21.0; val. dol. 30.8; 377,4. PRAGA čas 14.45; val. dol; 31.40; čas 16,30; val. dol. 31.41; 1935 čas 19,30; val. dol. 39.92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol. 50.00. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549; čas 20,35 val dol. 549. SOFIJA čas 20,50 val. dol. 31,92; čas 22,20 val. dol. 391. VARŠAVA čas 19.00 val. dol. 48,25. TIRANA čas 21,00 vaL dol. 38.22. Sporočite okrajnim komltetom Komunistične partije število bolnikov, invalidov oz. volivcev, ki so zaradi fizičnih onemoglosti nezmožni, da bi šli peš na volišče. Partija bo za slednje poskrbela za prevoz z avtomobilom, . Ufi Se lepše sanje imajo nekoč svoj konec, fn čim lepše so bile, te»1 grenkejše je prebujenje. Prav enako se godi danes Slovenskim Dolarskim Zaveznikom ob bridkem spoznanju, da jim njihovo štiriletno hlapčevanje in klečeplazenj* pred imperialističnimi predstavniki ni prineslo drugega kot neusmiljeno brco in prezir. V svojem zadnjem uvodniku pretaka «Demokracija« grenke solze razočaranja nad nezvestobo anglo-ameriškega okupatorja, ki ji je v «medenih tednih» obljubljal zvezde z neba, a danes jo vara z italijansko šovinistično reakcijo. V svoji varani ljubezni do okupatorjev se sicer še tolažijo z jalovim upanjem, da se je Zaupna (ne več zavezniška) vojaška uprava «znašla le v trenotnem s0* glasju z italijanskimi iredentisti*- PRORAČUN IN OBRAČUN DOHODKOV za anglo-ameriško področje ST O-ja od l. VII. do 31. XII. 1949 Redni dohodki: Predvideni: Neposredni davki 342.466.000. Posredni davki 1.336.685.000. Davki na Industr izdelke, carine In trošarlnskl davki 2.487.319.500. Povračila in razni prejemki iz neizplačanih prorač, postavk 803.724.100. Pošta In telekomunaclje 285.203.400,— Državni monopoli 1.197.700.000,— Predvideni presežki, kot jih je Izračunala italijanska vlada 546.902.000. Skupno: 7.000,000.000’ Povečanje predvidenih dohodkov za: Izredni dohodki: Pristaniške takse, razne začasne takse itd 12.752.000. Skupno: 12.752.000.— Povečanje predvidenih dohodkov za: 0 državnem proračun STO za drugo polletje 1948 442.859.575,— Proračun je predvideval, da bo zna. i neposrednih davkov? Verjetno so fUi'i — - » •_!_• z i. ^ __i ; u Icrirg tt Stoni Ina luLrn -iz> L-i or» Dejanski: 437.047.557,— 2.043.904.801,— 4.015.158.034.— 276.075.063.— 1.240.983.835,— 8.456.028.8657- 7.000.000.000,- 1.456.0287865.- 14.276.702.— 1*4.276.702.- 12.752.000,— 1.524.7*027— Državne finance morajo imeti sredstva za kritje tekočih, rednih in izrednih izdatkov. Za to so potrebni viri, Za to se nalagajo javna bremena. Za dobrobit skupnosti pa ni vseeno kakšno finančno politiko se vodi in to še predvsem glede javnih bremen. O zdravi finančni politiki g dvorimo lahko tedaj, kadar so javna bremena pravično razdeljena, to se pravi med vse družbene sloje sorazmerno, a javna sredstva pravilno in treznot uporabljena v korist skupnosti. S tega vidika bomo poizkusili oceniti redne dohodke obračuna za angloameriiko področje STO ja za drugo polletje 1948. V obračunu rednih dohodkov šal izkupiček neposrednih in po-1 temu krive «številne luknje, ki so srednih davkov 1.079,151-000 lir. Po obračunu pa so izterjali 2.480,952.358 lir ali 47.7% več kot predvideno. Smatramo, da izredno provišanje davčnih postavk ni zdrav pojav, ker odkriva, da v davčnem sistemu ali pa pri izterjevanju nekaj ni v redu. Drugače si pač ne moremo tolmačiti dejstva, da so se sestavljala proračuna tako zelo vračunali. Najmanjši povišek je bil dosežen pri neposrednih davkih in sicer 94.581.557 lir ali 27%. Visok skok pa beležijo posredni davki in to od 1.336.685.000 lir lir kar na 2 milijar. di 43.904.801 lir. Povišanje znaša 52%. Čud; nas. da se je pri stro žjem pobiranju davkov doseglo tolikšen povišek samo pri posrednih davkih. Ali res ni bilo mogoče doseči več s strožjim izterjevanjem predstavljajo davki najmočnejše _ prejemke. Kakor navaja gen. A'rej/.jO tem nas prepričuje, vsaj deloma, je bilo pobiranje davkov strožje. I izredno povišanje davčnih vplačil. omogočile izmikanje», kakor pri. znava gen. Airey, v svojem poročilu za davčna izterjevanja sploh. Krivično in nedopustno je, da morajo bai siromašni sloji prebivalstva prenašati večja javna bremena kot premožni sloji. Nevarno luknjo za izmikanje pa je — pri našem, obravnavanju je pač vseeno ali hote ali nehote, ker to pač ne spremeni dejanskega položaja — ohranila VU sama s tem, da je umaknila že izdane naredbe o samostojnem knjigovodstvu tržaških podružnic onih tvrdk, ki imajo svoje sedeže v Italiji. Teh pa je v Trstu mnogo. V zadnjem času napovedujejo «izpopolnitev» davčnega aparata z ustanovitvijo posebnega odseka za naglo reševanje davčnih prizivov ter davčne policije. Na ta način se nerc.dnosti v davčnem poslovanju ne bodo zmanjšale zaradi dosedanjih slabih izkušenj se bodo kvečjemu povečale možnosti izigravanja socialno šibkejših in slovenskih davkoplačevalcev. Da n. vse zlato, kar se sveti, nas prepričuje p ostavka «prodaja blaga ERP», ki znaša samo 976,761.645 lir in ne 1.620,500.000 lir, kakor so računali. Zmanjšanje te postavke znaša 643,738.355,— lir ali 40%. Prodaja tako zelo opevanega blaga pač ni šla od rok, kljub željam napovedovalcev. , Državni obračun je, kakor smo to že v uvodu ugotovili, pomanjkljiv v pogledu razčlenitve postavk Gibanje kapitala: Poročilo raznih posojil itd. Prodaja blaga ER P Skupno: Zmanjšanje predvidenih dohodkov za: Redni dohodki Izredni dohodki Gibanje kapitala Povečanje predvidenih dohodkov vsega za: Cisti prihranek pri Izdatkih: Blagajniški prihranek: Skupni izdatki: Skupni dohodki: Predvideni oz. dejanski primanjkljaj in njih obrazložitve. Zaradi tega je obračun nejasen in ne dopušča resnejših zaključkov glede bodoče ga razvoja javnih financ. Za koristi najširših slojev našega ozemlja pa je nujno potrebna samostojna in progresivna finančna politika, ker le takrat bodo podane vičevala možnosti, da se — ne samo v besedah — izve dejo davčni ukrepi za sorazmerno obremenitev prebivalstva. Gotovo je tudi, da je vprašanje naših financ tesno povezano z razvojem našega gospodarstva, ki mu zaenkrat kratijo lastno iniciativo. 110.183.000,— 1.620.500.000,— 1.7 307683.0007—” 1.175.975.661,— 554.707.339,—■* TÓOO.0OO 000,— 12.752.000 1.730.683.000 — 8.743.435.000 — 199.314.016,— 976.761.645 — V.175.9757661^ 18.671.831 335.— 8.743.43.5.000.— 8.923.396.335,— 8.456 028.865,— 14.276.702,— 1.175.975.661,— 9.646.281.228, — 8.743.435.000,— 902.846.228,— 435.333.266,— * 1.338.184.494^ 18.336.498.069,— 9.646.281.228. — 8.590.211.841.—- Prepozno je vaše spoznanje. De" mokratične organizacije in časopi" sje že štiri leta jasno govore o an-glo-ameriški politiki, ki izigrava vse in vsakogar, ki ji verjame, Tako so Italijanom lani obljubdjal* ko so Italijanom lani obljubljali Trst, ko so potrebovali glasov, 4a so mogli postaviti na vlado impt-riali stične klopce. Prav tako so * lepimi obljubami hoteli uspavati tudi Slovence, toda obljub niso izpel* nili in jih tudi ne bodo. Kajti ord delajo le to, kar koristi njihovi»1 imperialističnim načrtom, ne Qlenih govorov itd. na vsak naslov, ®a le morejo iztakniti; to'delajo z nienom, da bi opravičili svoje iz-Utvo. Njihovi zastopniki v Ameri-Pa poiiljajo razen materiala, ki Prejemajo iz Jugoslavije, tudi Se sebne liste In okrožnice, ubiskuje-j Vpl*v,ie ljudi z naročenimi pismi, k ? radnjem času poskuiajo celo s ankl. Posebno pažnjo posvečajo ,merl«klm Hrvatom. akSen namen ima ta propaganda, ' Požira stotisoče dolarjev ljudskega DrM^a? Namcn Je 'a. da hočejo Dir mcd naml ljudi, ki bi pod-raii izdajstvo Titove skupine; ki bi ?iv°?Vrnili od SovJolske zveze in dr-kon pUdske demokracije: ki bi spori-Pali in oslabili naše edinstvo v bor-,ovPro|i ustašem In drugim ljudskim ražnikom, ki bi nas izločili iz Kon-,„Sa ameriških Slovanov, da J*bl|i naš prispevek *^a Uudstva Poskuja Pripravi v°Jno. bi tako v borbi ame- za mir v času ko Wall Street vse mogoče, da in izzove imperialistično To je temeljni ”roPagande cilj njihove v Ameriki. Onim ki ie niso popolnoma dou-1 ‘velike izdaje Titove skupine, jes edajo ravnokar izrečene bese-EliJn°r<*a Preo*lre; toda — če po-E? ®m°. kaj delajo ti ljudje v Ka-Dr-il’, m°ramo ugotoviti, da je še j0 01a6o povedano in — kar delati Kanadi, bi prav radi uvedli i. v Zedinjenih državah, če bi e mogli. y Pravdno razumevanje polne-s,nzsla titovske propagande v kaj e'*i ie dovolj, da pomislimo, 7*1*1° V teh kritičnih trenutkih «»i„es*p zgodovine. Oglejmo si pn v Prim«. d0vaiVceji sinovi slovanskih naroki S°Ke j*kozj stoletja izpostavljali sk ** dorili za ostvarjanje slovenja,. Vzaiemnosti kot ene najboljših jjDrJ^P za njihovo osvoboditev so j ll*jega jarma. Pred sto leti Predstavniki vseh slo-Sej». Z1 narodov in na skupnem sVof n.*u Poskusili ustvariti veliki ^jihn'dPa* s'ovanske vzajemnosti, so vi potomci so se zanj borili in Vja- ”ni umirali. Misel slovanske na ,prnnosti je tako globoko vsaje-skjL Uni, srce in dušo vseh slovan-vn.n narodov, da je bila pred Jeti brajda v načelno izjavo " - •'ieri zajednice» in da hj8ntSa ■ služt>enega glasila: ozrSf-žtiača6. in tolmačenje «va^iosti jn p Ja slovenske vzajemnoSn». Ven,.,.. 1 e'nih borbah so vsi slo- f'4r°dn naroc*‘ končno osvobojeni ■ov° narodno in socialno zati- «Hjvatsjfe je 'hcuoga venski NjihnllPga In socialnega zatiranja. ranjOV° narodno in socialno zati-6a ® ”e je začelo v prvi, dovršilo «Hi, ,rugl svetovni vojni. Rdeča 8 velike Slovanske Matere, Sovjetske zveze, je igrala sz narodnem In socialnem osvobojenju vseli slovanskih narodov odločilno vlogo. ti tern, da je pognala nacistične tolpe z ozemlja Sovjetske zveze, se je skupno s poljskimi rodoljubi borila za osvofoojenje Varšave, s češkimi za osvobojen j e Prage, z bolgarskimi za osvobojenjg Sofije in z jugoslovanskimi za «svoboje-njc Beograda. Brez Rdeče, armade bi danes vladali in gospodarili v vseh omenjenih glavnih mestih slovanskih držav nacisti in njihovi a-genti Tise, Paveliči, in Mihailoviči, ker bi se naši bratje in naše sestre, kljub njihovemu velikemu junaštvu ne mogli otresti nacističnega suženjstva. V veliki osvobodilni borbi je bila po odločilni zaslugi SZ prvič v zgodovini ustvarjena vžajemnost svobodni k ustvarjena .vžajemnost jq zapečatena s krvjo mitionov njenih najboljših sinov in hčera. Jugoslovanski narodi so položili 1 100.000 življenj na oltar svobode in vzjamnosti slovanskih narodov. Te žrtve so dali v prepričanju, da ne bo nihče m nikoli spodkopal j krvjo zapečatene vzajemnosti svobodnih Slovanov. Kakor jugoslovanski, tako so tudi vsi ostali narodi prelivali kri za svojo svobodo in vzajemnost v polnem razumevanju, da bodo mogli samo svobodni in v skupnih naporih graditi in ohraniti novo svobodno družbo. Posebno so vedeli m še danes vedo narodi Jugoslavije, kakor ve tudi že ves svet, da morejo mali slovanski narodi graditi in ohraniti novo družbo le v najtesnejšem sodelovanju z veliko SZ, matico Slovenstva in trdnjavo svobodoljubnih teženj vseh narodov. Da, sanje naših pradedov o svobodi in vzajemnosti slovanskih narodov so uresničene v največ ji voj-nin vseh časov. Toda danes, kotna! nekaj nad tri leta po uresničenju teh sanj, Jugoslavije ni več v krogu svobodnih slovanskih narodov. Proti svoji ogreči želji in proti veliki volji svojih narodov so jo Tito in njegovi pajdaši začasno izločili iz tega kroga in jo spravili v položaj, v katerem grozi svobodi in neodvisnosti njenih narodov največja nevarnost. Toda Tito in njegovi pajdaši niso Jugoslavije samo začasno izločili iz kroga svobodnih slovanskih narodov, temveč so tudi največje voditelje teh narodov, kakor Stalina in Dimitrova, proglasili za «izdajalce» in «sovražnike» jugoslovanskih narodov. "Ni dvoma, da se srce krči od bolesti vsakemu iskrenemu Jugoslava.,u, ko posluša ali čita nesmiselnosti Titove skupine proti voditeljem slovanskih narodov; ni dvoma, da vsi željno pričakujejo čas, ko bo temu konec in ko se bodo mogli povrniti v krog svojih svobodnih slovanskih bratov. To jq samo eden od neodpustljivih grehov Titove skupine. Ce je ta skupina mogla napraviti tak korak, zavedajoč se, da ne more o-stati Jugoslavija niti svobodna, niti neodvisna brez najtesnejšega sode-lolovanja s SZ; če si oni dovoljujejo prikazovati najve,čje sinove vseh slovanskih narodov kot sovražnike Jugoslavije; če javno pre- rokujejo, da bodo narodi SZ in drugih slovanskih držav proglasili svoje vodje za «izdajalce» in da jih bodo zavrgli; ako so mogli — v kolikor ge tiče Jugoslavije — razbiti slovansko vzajemnost in fronto miru — če so mogli ti ljudje vse to storili, mar ni jasno, da nameravajo vsq to prenesti tudi sem k nam, v Ameriko? To dejstvo mora biti jasno vsakemu poštenemu Hrvatu, vsaki pošteni Hrvatici! To je nameri pismom, okrožnicam in obiskom zastopnikov vodij Titove skupine v Ameriki. Ljudje, katerim pošiljajo ta propagandistični material, — potom katerega skušajo opravičiti eno največjih, če ne‘ največje izdajstvo v zgodovini Slovanov, — so ponajveč stari borci za svobodo in slovansko vzajemnost in se morajo pobrigati da konca ta material tam, kamor spada — v peči! >nr>v. . 90*. «n*/. 1 7nv- CM. 60V 40*. *0*1. .VI*. 20S . ^ u n t IU% *• 1938 1945 1946 1947 1948 Krivulja umrljivosti otrok je v povojnih letih padla na Madžarskem, kot kaže diagram. To Je odraz gospodarskega stanja, ki se stalno Izboljšuje. V Jugoslaviji Je umrljivosti med mladino silno visoka zaradi nečloveškega Izkoriščanja na «udarniškem» delu In povsod drugod. Tudi v Trstu Je zdravstvo med mladino na zelo nizki stopnji. To naj mislijo žene, ko bodo stopile pred volivno skrinjico. ODLOMKI I3K GOVORA A. FAI» E J ETA V PAKI Zli Ameriški imperialisti pripravljajo svetovno vojno Imperialisti Anglije in Amerike se v poslednjem času ruzbesedičili na veliko o atlanstki skupnosti in o zapadni ali atlantski kulturi, da bi tako opravičili svoj napadalni a-tlantski pakt. Na kongresu partizanov miru je iznesel zanimive stvari o tem vprašanju sovjetski pisatelj Aleksander Fadejev. Ker je govor preobširen, prinašamo le najzanimivejše odlomke. Hotel bi zastaviti vprašanje: Čigavo kulturo ali točneje kulturo čigavega naroda tako zelo ljubijo propagandisti atomskega orožja in vojaških blokov? 1948, leta je izšla v NeW Yorku knjiga Williama Vogla: «Pot k rešitvi». William Vogt je ravnatelj e-ne od akcij V«eameriške zveze | Predgovor njegovi knjigi pa je na- Kdor ima platno in škarje lahko kroji po mili volji lOlIVAE BORBE tržaškega delavstva v preteklosti Kdor ima platno kroji po mili volji. in škarje lahko IVAN CANKAR «BE HLAPEC J6IIII9J njegova pravica houpa* 3c,n štirideset let na Betaj-z dla„ 1 toliko ženit je, da bi jo >enoz(.\° ne na polju, ne na ntojp kamor ie ni kanil pot od 4eSet^ Tako sem delal «tritili i0 in Bog je obilno blagoslo-Sitar 'n°}e delo. Pa je umrl stari 0OdnVPn ie prišel sin njegov, ne-• 'n ie rekel, v prešerni pija-Cuio -e re,če': Jernej, zraj poveži ziikn,j Jernej, zdaj y* yospodar; zdaj si dodelat, 'e oet-' r ’n nadložen, ne moram ki ’ n‘ več kota zate v domu, Val u,®11 sam postavil in ga varo-ka, l(,?a hudega, m vet zate ferule .. 1 si ga sam pridelal: popolno palico pa ti je pot! Tako je re- ki s; keh ’ kamor - 1 le bi n0„. razsoclil sam zoper pravico JO jp da ‘io ini »in n ti st o n n H *adii i n°Dr./i j" az Pa sem iel in se mse ie u“ Je jablan tistega, ki i#*«dii nc ki jo je °P°til i" l a sem 8,-1 Posl,., 'Skat pravico, ki la 11 -.... ■ . jo je Bog na svet in ki je človeška si-' ’nr>re razdreti. °l»Lt»MKI <*ebei'aZen 0°spod je bil župnik, «O r° pravdo po njegovi °a je 2'^ j'; stopil k Jerneju, prijel «IVe tal z°k°j usmiljen je bil. i ‘i stori?- Jerne,; Veliko hudega } » te boi ’ nekrščansko so ravna-°kor ■ j ~ ampak odpusti jim, j^oanjaiu odmm tistim, ki so ^Niil 'zpu.stil župnikovo roko, ie srepo v obraz, z bol- nusvetlimi očmi, in je govoril s trdim glasom kakor nikoli poprej. «Ne govorim o usmiljenju, o odpuščanju nič — o pravici govorim! Razsodite po božji besedi, po naukih njegovih in zapovedih! Služabnik božji ste, iz u vaših ust bo govoril, z vašim jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali je na strani biričev m krivičnih sodnikov, to razsodite! Truden sem, rad bi že stopil v svojo hišo, rad bi legel na svojo posteljo». «Hude in krive so tvoje misli Jernej!» «Razsodite!» «Ukloni se, Jernej, tudi krivici se ukloni; Bog bo sodil!» «Neskončno je pravičen — kje je njegova pravičnost? Ati jp dom moj po njegfivi pravici, ali čigav je? To naj razsodi, to mi povejte, ki ste njegov «postelj!» Trd in osoren je bil Jernejev pogled, kakor od kamna njegov obraz; vsa bridkost je Ugnila iz srca in vse zaupanje. «Ali je pravica pri Bogu, ah je ni?» «Bogokletne so tvoje besede, Jernej!» se je zgrozil župnik in je stopil za korak nazaj, zakaj strah ga je bilo. «Ce stopiš pred Boga, ne tir ja j stoje temveč poklekni in prosi in jokaj!» «Ne bom prosil in ne bom jokal, moja pravica je božja pravjca; kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, kar je govoril, ne bo tajili Dolžnik je moj; ne klečim — stojim pred njim in tirjam!» Se je bilo krvi v Jernejevem o-brazu; prikazala se je nenadoma na čelu, na licih; in ustnice so se mu tresle, «RazsoditeI Tisto besedo recite, ki sem čakal nanjo toliko grenkih dni: ali je pravica alt je ni — ali je Bog ali ni Boga!» Ob takih besedah je župnik vztrepetal, iztegnil je trepetajočo roko in je stopil nažaj do zida. «Stran, nevernik!» Se je čakal Jernej, gledal je s svetlo strmečimi očmi. «Stran bogokletnik! je vzkliknil župnik.» Počasi se- je okrenil Jernej in šel; s trdimi koraki je šel, ničrveč upognjen, n/č bolan, v srcu bridkosti in upanja nič več. Tega starega pregovora se je tržaška buržuazija držala uprav krčevito. Zavedajoč se svoje eksistečne odvisnosti od vprašanja, na čigavih vajetih sta gospodarsko in politično življenje Trsta je vsako priliko obrnila v svojo korist in skrbno čuvaja svoj privilegirani položaj, predvsem seveda napram delavskim slojem, ki so bili številčno neprimerno močnejši. Da so bile volitve — bodisi občinske, bodisi državnozborske — eden najvažnejših členov v dolgi verigi zapostavljanj delovnega ljudstva, se razume samo po sebi. Toda državnozborske volitve so 1. 1907 pripravile tržaški buržua-ziji, ki sp jih je udeležila kot «Associazione progressiva», izredno razočaranje. Medtem ko sta v I. mestnem okraju in v okoiici zmagala socialist . Valentino Pittoni, oziroma Slovenec Dr. Otokar Rybar, bi bila morala it. nacionalistična stranka v. 2.,3. in 4. mestnem okraju v ožje volitve s kandidati socialistične stranke, kar jp gospodo tako potrlo, da gi ni upala še nadalje v boj in je raje odstopila. Zmagali Se torej tudi v onih treh okrajih socialisti: Raimondo Scabar, Silvio Pagni-ni in Giovanni Oliva. Popolni poraz buržuazije 1. 1B07 je bil predvsem posledica novega volivnega zakona od 26. 1. 1907, ki je odpravil dotedanji način volitev po kurijah in uvedel-splošno in ena-kg v olivno pravico. Da je pa bur-žuazija tedaj opustila še nadaljno borbo v ožjih volitvah, je znak njene velike šibkosti,, kar nam najbolj še prikažejo številke. Veljavnih volivnih glasov je bilo oddanih 29.740. Od teh so prejeli: it. nacionalni ,0.185 ali 34,2 odst, socialisti 9.448 ali 31,8 odst.; Slovenci 8.166 ali 27,4 odst.; kršč. socialisti 1.953 ali 6,5 odst. Po neki že uvedeni tradiciji so Slovenci vedno pomagali socialistom, razne male skupinice, v tem primeru kršč. socialisti, pa it. na-cionalcem. Potemtakem so mogli računati: it. nacionalci na 12.138 ali 40,7 odst. glasov, socialisti pa na 17.614 ali 50,2 odst. glasov. Kljub «platnu in Škarjam» je torej tržaška buržuazija temeljito — pogorela in bila do prihodnjih volitev 1911. brez enega edinega zastopnika v dunajskem parlamentu. Ta poraz je pa gospodo le streznil. Zavedla se je, da veje nov veter, k» bi ji znal postati usodepoln, če ne navije drugačnih strun. Dvoje dejstev je, ki nam to dokazujeta: I) novi občinski zakon iz leta 1908 je ohranil delitev volivcev v kurije, ker je ta način najbolj odgovarjal tržaškim mogotcem, 2) za naslednje volitve sq je buržuazija pripravila temeljiteje. Oglejmo si malo bliže obe točki! Da nam bo ogorčena borba za občinski svet jasnejša, moramo vedeti. da je bii tržaški občinski svet smatran tudi kut deželni zbor. To bil še ostanek velike avtonomije, iti jo je uživalo tržaško mesto, odkar se je (iz strahu pred Benetkami!) 1 1382 Trst iz lastne volje priklju- čil svoji zaledni državi — Avstriji. Tržaški župan je bil torej istočasno tudi deželni poglavar, a tržaški občinski svetovalci — člani deželnega zbora. Zato je bil volivni zakon za Trst prikrojen tako, kakor je bilo všeč deželnemu zboru, t. j mestnemu svetu. Zato je volivni zakon za občinske volitve iz ieta 1908 ohranil vsq bistvene poteze zakona iz leta 1850. Volivci so bili razdeljeni v štiri kurije in sicer »a osnovi plačanega davka. Predaleč bi zašli, če bi hoteli obravnavati posamezne kurije, zato se omejimo le na ugotovitev, da so v IV. kuriji votili avstrijski državljani, ki so najmanj 3 leta stalno prebivali v mestu, medtem ko je za prve tri kurije zadostovalo enoletno stalno bivanje. Ker so v IV kuriji volili oni, ki niso plačevali davkov, t°rej oni, ki niso priiti v poštev za prve tri kurije, je jasno, da je ta kurija bila namenjena delavskemu sloju mesta. Delavec jp pa tedaj (kakor vedno)! moral pogosto od kraja do kraja «s trenuhum za kruhom». Tako je zakon močno zmanjšal število volivnih upravičencev delovnega sloja; na drugi strani je pa nudil zakon s Preglednica ie dovolj zgovorna, da si more vsak čttatelj sam ustvariti pravilne zaključke; zalo . brez komentarja! Tudi priprava na voii'.vc eri strani buržuazije je bila «temeljita», kar je zelo olajšalo dejstvo «platnu in Škarij». Predvsem je bila v njenih rokah vsa uradna priprava volitev. Le en sam primer: volišča so bila tako razporejena, da so i-meli volivci čim daljšo po c od doma na volišče. Se žive ljudje v našem mestu, ki dobro pomnijo, kako velike koristi je bil buržuazijj pri tedanjih volitvah — anagrafski urad (glej «Il Lavoratore» od 13. tm!). Tedaj je tržaški anagrafski urad «deloval» s pomorščaki, odsotnimi, mrtveci itd; Pa si še malo oglejmo «uspehe», ki jih je tržaška gospoda žela s takim «političnim delovanjem». V državnozborskih volitvah 1. 1911 je volivo 36.343 upravičencev; veljavnih glasov je bilo oddano 36.044, od teh: za it. nacionalne 14.332 ali 39,7 odst.: za slov. narodnjake 10.621 ali 29,5 odst.; za socialiste 10.236 ali 28.4 odst.; za nemško listo 855 ali 2.4 odst. Matere! Glasujte za H.P., da osigurato vašim otrokom mir, doto in svobodo paratu; saj so imeli absolutno večino le v 3. razredu s 4.047 glasovi (socialisti 2.003, Slovenci 1.006, Nemci 97 glasov). Se drastičneje je razvidno na kako šibkih temeljih stoji tržaška gospoda, če le bežno pogledamo občinske upravne volitve v letih 1909 in 1913. Ne pozabimo pri tem, da so se občinske volitve še vedno vršile po kurijah; tudi ne pozabimo na zelo različno število volivcev, potrebnih v posameznih kurijah za eno kandidatsko mesto, kar smo že zgoraj nazorno prikazali. Ze ti dve dejstvi jasno kažeta, da se najštevilnejši sloj tržaškega prebivalstva t. j. delovno ljudstvo, nikakor ni mogel številnčno sorazmerno uveljaviti. To pa še zdaleka ni vse! Po volivnem zakonu je mestni svet sestavljajo 80 svetovalcev; od teh so volile posamezne mestne kurije po 16 (skupaj torej 64), okoliška 8, II. okoliška 4, trgovska zbornica pa 4 svetovalce. Pa tudi glede določanja števila občinskih svetovalcev posameznim strankam je bil volivni zakon nad vse vešče urejen. En sam primer: za občinske volitve 1. 1913 so dobili v III. mestni kuriji: it. nacionalci 3.033 ali 61,72 odst. glasov, socialisti 1.213 ali 24.66 odst. glasov in Slovenci 668 ali 13,59 odst. glasov. Čc bi bila razdeljena mesta sorazmerno po številu glasov, ki so jih posamezne stranke prejele, bi bili morali prejeti it. nacionalci 10, socialisti 4. Slovenci pa 2 občinska svetovalca. Prejeli so pa prvi 14, drugi 2, tretji pa — nič... O današnjih volitvah spregovorimo o priliki. pisal Bernard Baruch, ki je dobro znana ameriška politična osebnost. svojih razmotrivanjih o usodi človeštva, zastopa William Vogt teorijo Malthusa. Ta teorija vidi največjo nevarnost (celo protislovje) za obstoj človeštva v dejstvu, da se ljudje množe hitreje kot sredstva za prehrano, ki nam jih more dajati priroda, Malthus je zaključil iz tega, da so vojne, bolezni, uboštvo in beda ter glad neobhodno potrebni, da celo koristni za človeštvo. Toda William Vogt je prekosil svojega učitelja in poskuša uporabiti to proti znanst veno teorijo za sedanje stanje V svetu. V poglavju: «Preveč je Amerikancev» izjavlja* Vogt, da bi smelo biti samo 100 milijonov ljudi v Združenih državah Amerike, ker bj se le na ta način bolje živelo v ZDA. «Prenaseljenost» ZDA, kjer je po Vogtil 45 milijonov prebivalcev preveč, smatra isti za veliko grožnjo proti življen-ski ravni in proti blagostanju ljudstva. Toda možak ne smatra položaja za tako brezupnega: kakor so nemški fašisti opravičevali svoje napadalne načrte in svoje zahteve zaradi «premajhnega življenskega prostora», ravno tako razlaga in opravičuje Vogt s terorijami o «prenaseljenosti» — težnje in načrte določenih krogov, da bi se polastili prirodnih bogastev m ozemlja drugih narodov. Vogt piše: «Rezerve kositeme rude so omejene. Možno je, da bomo primorani začeti vojno, da si zagotovimo dostop do te rude. Ker predvidevamo, da nam bodo usahnile naše zaloge petroleja, pošiljamo našo vojno monarico v Sredozemsko morje, ogrožamo Sovjetsko zvezo in zahtevamo dostop k petrolejskim bogastvom v Aziji...» Vidimo torej, da ni kulturni razvoj Sovjetske zveze tisti, ki povzroča dejanja, ki vodijo v novo vojno. To nam priča sam William Vogt, ki se opira na Bernarda Barucha. Morda so še kje lahkoverni in naivni ljudje, ki verujejo, da je napravljen Marshallov načrt Atlantski pakt za celo vrsto dežel zato, da jim prinese srečnejše življenje. Najtopleje jim priporočam, da si večkrat prečita jo knjigo Williama Vog. ta. In ditali boste: «Na nesrečo pov-darjamo «na nesrečo») je prebivalstvo Evrope, ne da bi všteli Rusije, narastlo v razdobju 1936-1946 zy 11 milijonov duš in to kljub vojni, lakoti in nacističnim grozotam. Predvideva se, da bo prebivalstvo v letu 1955 doseglo 404 milijonov ljudi, kar pomeni porast za 10% v dvajsetih letih. M°sto 379 milijonov bo V Evropi 404 milijonov praznih želodcev piše Vogt, ki jih bo treba napolniti trikrat na dan s hrano proiz-vajano v tujih zemljah. Število lačnih oseb narašča, prostor na zemlji je pa vedno isti», (str, 199 in 200). Zato priporoča Vogt, kot edino rešilno sredstvo zmanjšanje števila prebivalstva v Evropi in piše: «Vse kar naredimo, da bi povečali število prebivalstva Evrope, je v njeno škodo in v škodo nas samih. Ce bi se ustavilo naraščanje in doseglo končno znižanje prebivalstva Evrope, bi to bil največji doprinos za plošen mir in pomirjanje duhov», (str. 211). Morda je kje kak Anglež, ki ie v svoji lahkovernosti veruje, da sta atlalski pakt in atomska bomba namenjeni obrambi angleške kulture in starega angleškega humanizma. Toda pri éitanju Williama Vogta se prepričamo, da so ustvarjalci atomskega orožja in atlantskega pakta polni prezira do angleškega naroda, prav tako, kakor so proti ostalim narodom. Po Vogtu je Novi svet vedno hranil Anglijo in bi se industrijska revolucija v Angliji ne mogla izvršiti brez pomoči Amerike. Q današnjih prilikah čitamo: «Se ne bomo dovolili 25 milijonom Angležev, da prisedejo k naši mizi, bomo videli zopet pohod gladu po ulicah Londona», (str. 72). Vogt zastopa isto stališče tudi napram ostalim narodom. Zmanjšanje smrtnosti bi po njegovem bila največja tragedija, ki more zadeti Kitajsko; s stališča interesa vsega sveta je lakota na Kita jskem ne samo zaželjena, temveč zrlo nujno potrebna. O Cileju izjavlja Vogt: «Ena največjih prednosti, lahko rečemo, največja prednost C ile ja je visoki odstotek. smrtnosti v tej deželi». (str. 186.1 po Vogtu se je kazala modrost starih Grkov v dejstvu, kt ga zgodovinarji redko omenjajo: Grki 50 poznali stalno nevarnoet prenaseljenosti in so se borili proti njej s tem, da so podpirali prostitucijo, ubijali otroke in se izseljevali ter kolonizirali druge dežele», (str. 58). Vogt pa Grke celo nadkriljujel Mož obsoja delo sodobnih zdravnikov. «Zdravniki usmerjajo vse svoje napore v eno samo vprašanje: rešiti ljudi pred smrtjo... S tem, da izboljšujejo zdravniško pomoč in higienske prilike, nosijo odgovornost za podaljšanje življenja milijonov človeških bitij, ki so zašli v bedo» (str. 48). Nedvomno — nadaljuje Fadejev -me bodo prijatelji Williama Vogta obtoževali, da uganjam propagando. Toda reči moram, da so ljudje, ki pridigajo mračnjaštvo in novo vojno, kakor on, sovražniki človeštva, v prvi vrsti ameriškega naroda, ki — kakor mi — noče vojne in uničevanja ljudi na zemlji, temveč njihovo srečo in blagostanje. Skupno z drugimi intelektualci, znanstveniki in pisatelji Sovjetske zveze sem prisostvoval konferenci ameriških intelektualcev — borcev za mir. Prepričani smo. da ameriški napredni intelektualci iskreno želijo trajen mir in medsebojno razumevanje med narodi. Kljub sovražnemu pisanju velike večine ča-sopispv, so nas povsod sprejeli zelo prijazno. To je razlog, zaradi katerega sta nam Državno tajništvo ln Ministrstvo za sodstvo ukazala, da odpotujemo tako naglo. tem, da se je v prvih treh kurijah zadovoljeval z enoletnim bivanjem, velike možnosti bai buržuaziji posebno zato, ker so v II, kurijo spadali vsi duhovniki, tiratimi, nositelji doktorskih in inženirskih naslovov, učitelji srednjih, meščanskih in ljudskih šol itd. ki se niso setili baš vsak letni čas-Značilna je bila tudj razdelitev kandidatskih mest z ozirom na He. vilo volivcev v posameznih kurijah. V občinskih volitvah 1. 1609 je prišlo na 1 kandidatsko mesto povprečno: v I. kuriji na 69 volivcev; v II. kuriji na 248 volivcev; v III. kuriji na 273 volivcev; v IV. kuriji na 1.413 volivcev; v okoliški kuriji na 1.179 volivcev. Kako so angleški imperialisti rešili Hitlerja? Iziz volitev je bil naslednji: V 1. razredu so v ožjih volitvah zmagali socialisti proti it. nacional-cem s podporo slov. glasov; poslanec V. Pittoni. V 2. razredu so v ožjih volitvah med it. nacionalni in Slovenci zmagali prvi (socialisti niso sodelovali); poslanec Ed. Gasser. V 3. razredu je zmagal it. nacio-nalec G. Pitacco. V 4. razredu so v ožjih volitvah med it. nacionalci in socialisti zopet zmagali poslednji s sodelovanjem Slovencev; poslanec G. Oliva. Torej za buržuazijo kaj klavrni uspehi kljub vsemu upravpemu a- Meščanski zgodovinarji in časnikarji poskušajo v veliki večini o-pravičevati in razlagati sestanek takratnih vodečih mož Anglije in Francije s Hitlerjem v Muenchenu in vso njihovo diplomatsko dejavnost, na tak način, da bi zakrili dejstvo, kako so takrat angleški in francoski vodilni politični krogi de-janjsko pripravljali vojno. Ti ljudje govore, da so bile vlade Anglije in Francije prevzete s plemenito mislijo, kako rešiti mir v svetu in da so se zato «posvetovale» s Hitlerjem in «nasvetovale» Češkoslovaški, da prizna sudetskim Nemcem avtonomijo. Po trditvah teh meščanskih filozofov so zahtevali zapadni imperialisti od Češke, da odstopi od svojih strateških mej le zato, da bi jo «rešili». Zgodovinska dejstva pa so danes bila objavljena v obliki raznih, prej tajnih diplomatskih listin, ki nam jasno kažejo vse odzadje, kako so v resnici zahodni imoerialisti pod pretvezo miru, pripravljali drugo svetovno volno. Vsem je že znano, da so vložili j ameriški in angleški kapitalisti milijarde v nemško teško industri ,0. da sojo tako zopet spravili na noge in omogočili nemškim :mp .1 ia-listom, da' so sprožili novo vojno. Vsem je tudi znano, da so pred vojno zapadni imperialisti napelja-vali Nemčijo proti vzhodu Dokumenti, ki so bili zaplenjeni po porazu Nemčije in izjave < bto-žencev in prič na procesu v Nuern-bergu nam potrjujejo, da je Mut-n-chen Hitlerja rešil in da bi brez sporazuma med Cha.mberla.non' in Hitlerjem poslednji žalostno propadel. Razdobje Muenchenskega sporazuma je bilo v času najtežje zaostritve borb med Hitlerjem in generali Reichswehr. Vojaška zarota je bila dozorela. Nemški generali, ki jih je vodil Haider so sklenili, na aretirajo Hitlerja na proviatku v Berlin. General Haider je rekel na razpravi v Nuernbergu: «Sklenili smo, rta se znebimo Hitleriu .. Duša za- Vsaka rastlina je bolj ali manj podvržena glivičastim boleznim. Tudi vinska trta jih ima več vrst, na srečo pa le dve. ki moreta uničiti rastlino. Prva je oidium ali plesen, proti kateri uporabljamo Zve-pljanje, druga pa je peronospora, proti kateri rabimo tako im eno pano bordošk mešanico, t. j. raztopino modre galice in apna. Glivice so izredno majhne ras tli-nce, ki živijo na drugih rastlinah in jih uničujejo. Delimo jih v dve skupini in sicer: 1. glivice, ko so tako globoko zajedene v rastlini-gostiteljici, da mole v zrak samo plodni deli; 2. glivice, ki so povsem izpostavljene zraku in imajo v rastlini gostiteljici samo svoje srkajoče organe. Te poslednje glivice (Iz druge skupine) lahko napademo kadarkoli, onim iz prve skupine pa ne moremo do živega, če so se že zajedle v vlaknino rastline-gostiteljice. Sredstva, ki bi zalegla proti tem, bi škodila tudi napadeni rastlini; zato more biti naš boj samo preventivnega, t. j. preprečujočega značaja. Oidium ali plesen na trtah, (zlasti na zarodu) povzročajo glivice, ki spadajo v drugo skupino. Zato jp naiuspešn iše sredstvo proti njim ni in, ki se izloča v vročih dneh iz žvepla. Ta plin jih pomori, trti pa Zakaj moramo škropiti in žveplati ? ne škoduje, ker je preslaboten. Kljub temu, da bomo z zveplanjem pomorili glivice oidio kadarkoli, ne bomo popravili škode, ki so jo morda že napravile. Zaradi tega je nujno potrbno, dae žveplamo zgodaj in sicer kakor hitro se zarod pokaže, ne ob deževju in ob času rose, pač pa tedaj, ko je vročina najhujša in bo zato izparivanje žvepla najmočnejše. Peronospora je pa bolezen, ki jo povzročajo glivice, spadajoče v prvo skupino, Proti tem ne pomaga žveptanje, ker so njihovi, trosi — seme neobčutljivi; ko pa trosi vzka-li,jo in poženejo svoje kalice — pod gobje v notranjosti trte, so že •na varnem. Proti njim se zato samo branimo in to storimo s pra-vočasnim škropljenjem z modro galico. Skorpiti moramo ob prvem najneznatnejšem pojavu peronospo-re, še boljše Pa ie prej. Trosi ali seme peronospore ne morejo vzkliti na suhem, listu, temveč le na vlažnem, bodisi od rose, dezia itd. Tedni tms< vzknH‘n in njihove klice s- zniedo v nptrnniost, Ce oa ie bil list prej poškropljen z modro galico, se strupeni baker (modra galica je bakrena sol ali bakreni sulfat) na vlažnem listu tudi raztopi in takoj uniči kalice Ni še dolgo, tega, ko so vinogradniki po vsej Evropi obupavali, ker je peronospora redoma uničevala vinograde. Strokovnjaki-kemiki so se mučili, da bi našli sredstvo proti temu prokletstvu, toda ni se jim posrečilo. Pač so imeli bakreni sulfat ali modro galico, toda raztopina tega je opalila tudi trte. Leta 1882 so pa v francoskem mestu Bordeaux (Bordo; odtov bordoška mešanica! slučajno odkrili, da mešanica bakrenega sulfata, vode i» apna ne škoduje trti, če je pravilno narejena. Ta mešanica gotovo prepreči peronospora, če se z njo pravočasno škropi. Bordoška mešanica je znana po vsem svetu. Raztopina bakrenega sulfata ( modre galice) je brez apna kisla, ker ima v sebi gotovo količino žveplene kisline, ki je za vsako rastlino hud strup. Ce pa dodamo modri galici apneno raztopino, sr nono takoj zveze s kislino in z obrh postane potem sadra (gips), ki p lava v me- šanici v obliki drobnega prahu. Sadra pa ne škoduje trti. Ce je apna premalo, ostane nekaj kisline proste in ta osmodi po škorpljenju liste in nežnejše dele na trtah. Zato moramo paziti, da modri galici pri. mešamo dovolj apna. Za prvo škrop Ijenje, ko so vsi rastoči zeleni deli trte še nežni, vzamemo 120, do največ 100 dkg (—1 1/2 kg) galice na 100 litrov vode. Za poznejše škorpljenje je vzeti dva kilogramma modre galice na 100 litrov vode. Ko je mešanica narejena, jo je treba preizkusiti, če ni morda premalo apna v njej. V ta namen lahko uporabljamo lakmusov papir. Moder lakmusov papir postane rdeč, če ga p omočimo v mešanico modre galice, vode in apna, v kateri je premalo apna; ako je pa slednjega dovolj, ostane moder. Najpripro-slejšo preizkušnjo pa napravimo s svetlim žebljem. Ako tak žebelj obesimo v mešanico, ki vsebuje premalo apna, postane žebelj po preteku nekolikih minut rjav, ker se nanj prilepi baker v raztopini; če je pa apna dovolj, ostane žebelj čist kakor prej. Kako pa pravilno pripraviljarno brozgo za škropljenje trt? Raztopimo 1-2 kg modre galice v petdesetih litrih vode in sicer v redki vrečici, ki jo tako obesimo, da sega v vodo. Nato zgasimo ravno toliko žganega apna, kakor galice v 2-3 1 vode. To apneno brozgo zlijemo v večji škaf, dolijemo še 47-48 1 vode in dobro premešano. Ko se je galica v drugi posodi popolnoma raztopila, zlijemo med neprestanim mešanjem raztopino modre galice v apneno mleko, ne pa narobe. Na ta način pripravljena brozga je priznano najboljša in če je bilo uporabljeno apno in galica dobre kakovosti in natačno odmerjena, se ni bati, da bi ožgali s škropljenjem trtno listje, Škropiti moramo s škropilnico, ki ima dober razpršilnik. Drobne, komaj vidne kapljice naj ostanejo na listju in slabo bomo opravili svoje delo, če se bo tekočina odcejala z listja na tla. Škropimo seveda, ko je listje suho, ne pa kadar je mokro od dežja ali rose. Najboljše bomo opravili svoje delo, če bomo trto škropili z obeh strani. Predvsem pa pazimo na to, da bomo škropili pravočasno, ker bordoška mešanica samo prepreči peronospo-ro, ozdravi je pa nel rote je bil general Berti Zadnji dan kongresa v Nuernoci-.u so se zarotniki zbrali v noie.n stanovanju v Berlinu... Komandant posadke v Berlinu je izjavil, da bo ukazal četam vzeti orožje in aretirati Hitlerja ob prihodu... Sestanek je še trajal ko je radio, ki je dajal neprenehoma novice o razvoju politične krize v zvezi z Češko najavil, da je ministrski predsednik Novill Chamberlain zaprosil za sestanek s Hitlerjem in da je že na poletu v Berchtezsaden. Ta • novica je zmešala naše načrte. Ona je uničila materialne pogoje za uspeh zato, ker je Hitler šel v Berchtezgaden namesto da bi se vrnil v Berlin. Ta novica ie pa tudi izp rešilen ila vse psihološke pogoje za uspeh zarot. Možno nam ie bilo aretirati človeka, ki se je vrgel r.a vrat, na nos^ v vojno, ni nam pa bilo mogoče aretirali človeka, ki se je pogajal. Zato smo se odločili, da preložimo izvedbo zarote za poznejše čase. Toda ugled, ki ga je Hitler pri. dobil v Muenchenu je ojačal njegov položaj.» Ko je odhajal v Muencben je Chambrlain poznal dobro vso zaroto in priprave za agitacijo Hitler-ia Nemški generali so stopili v stik z angleškim poslaništvom. Oni so obvestili o zaroti Hendersona v tičanju, da bo to odločilo angleško in francosko vlado, da ne bodo popustile pred Hitlerjem. Henderson je informacije nemških generalov poslal Chamberlainu. Ko je Chamberlain stopil v letalo, da se poda v Muencben je dobro poznal zaroto generalov. Ti gene-tali niso niti najmanj razumeli igre in cilja angleške diplomacije in so v svoji lahkovernosti mislili, da naredijo pametno dejanje, če obvestijo o svojih načrtih vodilne angleške kroge. S tem so mislili, da bodo ojačali «trdnost» Anglije. Ko je stopal v letalo je Chamberlain napravil s tem prvi korak proti kapitulaciji, a je dobro vedel, da je človek h kateremu gre ponižno. da mu postavi pred noge neodvisnost svobodne države, na tem, da ga aretirajo lastni generali. Muenchensko izdajstvo r.i bilo samo izdajstvo Češkoslovaške in dajanje potuhe napadalcev. V Muen. ohenu sta francoska in angleška vlada v polni zavesti rešila Hitlerja in nemški fašizem ‘n mu omogočila vojno greti narodom Evrope. Za avtonomno in demokratično občino i za narodno enakopravnost; za pravično davčno politiko; za ureditev socialnega skrbstva ,• za dobavo električnega toka; za pomoč našemu kmetu ; za ureditev javnih del v borbi proti brezposelnosti; za podporo domačim obrtnikom, delavcem in podjetjem VOLI rojen v Miljah 23. II. 1919, strokovni vodja, italijanske narodnosti. Poznan zaradi svojega antifašističnega čuta. Sedaj Je tajnik K.K. «A. Vivoda». Je član Komunistične partije. rojen v Miljah 2. avgusta 1919, delavec, italijanske narodnosti. Spoštovan in znan med antifašisti. Clan Komunistične partije. rojen v Miljah 25. avgusta 1912, delavec, slovenske narodnosti. Badi svojega antifašističnega delovanja je bil obsojen od Posebnega sodišča. Bil Je komisar v partizanskih edinicah. Clan Komunistične partije. rojena v Britofu 25. XII. 1923, go- rojen v Miljah 24. III. 1912, dela- rojen v Miljah 26. III. 1920., “rJ* spodinja, italijanske narodnosti. vec, slovenske narodnosti. nik, italijanske narodnosti. ^ Bila je vedno antifašistka ter de- Udeležil se je osvobodilne borbe U^iva spoštovanje med antita^ lala med mladino. Bila je odgovor- kot aktivist na terenu. Clan Komu- etan Komunistične partije in na za pionirje v svojem sektorju. nlstične partije. < tro di Cultura. Clanica Komunistične partije, Čok Teodor (Zocchi) Kolarič Ivan Frausin Fontanot Crisman Nardin Luciano Maria roj. Voscon Bernardo Barbano Robba Norina Starc roj. Fontanot en v Miljah 10. IX 1920, kmet, rojen v Miljah 19. IX. 1903, dela-slovenske narodnosti. vec, slovenske narodnosti. Uživa eležil se je narodno osvobodilne spoštovanje in zaupanje med anti-be v X. brigadi VII. korpusa, fašisti. Je član Komunistične partije laj se trdno in odločno bori iti nacionalistični protisovjetski ipini v Piavjah. Je član Koron« nistične partije. # Demarchi Fontanot frinsfinne Guido rojen v Miljah 2. VI. 1912, delavec, italijanske narodnosti. Je znan in spoštovan kot pošten in zvest antifašist Sedaj je podpredsednik KK «L. Frausin». C km Komunistične partije, Surian Antonio rojena v Miljah 14. V. 1919, gospodinja, italijanske narodnosti. Spoštovana med ženami našega okraja. Sedaj je članica Izvršilnega odbora ASIZZ. Clanica Komunistične partije. rojen v Miljah 10. XI. 1872, upokojenec, italijanske narodnosti. Stopil je delavsko gibanje 1889. leta. Udeležil se je sindikalnih in političnih borb na vodilnem mestu. Bil Je izvoljen pri upravnih volitvah 1922. skupno z L. Frausinom. Bil Je obsojen od Posebnega sodišča, Trenutno predsednik organizacije upokojencev. rojen v Aiello 1. V, 1892, krojač, rojena v Tržiču 7. III. 1911, gospo- r0jen v Miljah 4. Vlil. 1909, * italijanske narodnosti. dinja, italijanske narodnosti. vec, slovenske narodnosti, _ Spoštovan med ljudstvom radi svo- Znana radi svojega dela v obrambo poznan kot zagovornik tlela''**') Jega anti fašističnega mišljenja, pravic žena. Trenutno je članica pravic prebivalcev v Božičih* ^ Komunistične partije. Brez stranke. sektorskega odbora ASIZZ. v Miljah 26. XII. 1882, dela-ec, Italijanske narodnosti, in že leta 1898 v mladinskem lističem krožku. Znan radi svo-delovanja v politično-sindikal-gibanju. Preganjan od fašizma bsojen od Posebnega sodišča, tist na terenu za časa osvobo-vojne. Clan Kontrolne komi-pri Centralnem komitetu KR STO. rojen v Miljah 8. III. 1901, strokovni vodja, italijanske narodnosti. Priljubljen med ljudstvom. Deluje v okrajnemu odboru SIAU v Miljah. Je član Komunistične partije. rojen v Miljah 7. VIII. 1901, ribič, italijanske narodnosti. Ko je imel 18 let je stopil v socialistični krožek. Odločno se je boril proti fašizmu. Za časa osvobodilne borbe je bil aktivist na terenu. Je član Komunistične partije. Balbi William Robba' Dario Furlan Ana rojen v Miljah 20. V. 1911, strokovni vodja, italijanske narodnosti. Cenjen kot pobornik demokratičnih pravic prebivalcev Sv. Roka. Dosleden antitašlst. Je član Komunistične partije. Te je vaš znaki rojen v Miljah 10. X. 1911, delavec, italijanske narodnosti. Ze kot mladenič je bil aretiran radi svojega antifašističnega delovanja. Je bil partizan v bataljonu Trieste. Leta 1913 je bil deportiran v Nemčijo, odkoder je pobegnil. Bil je eden izmed organizatorjev skupin GAP v Miljah. Sekretar Zveze partizanov STO in član okrajnega komiteta KP v Miljah. rojena v Miljah 5. XI. 1926, dinja, slovenske narodno** j,f>' Cenjena kot pobornica cie'^ (ij ličnih pravic med prebivalci Je članica okrajnega odbora ter članica KP. Rumen Giuseppe Argenti Ottavio Viola Peter Zi Hi Natalia Primožič roj. Postogna Ivan (Primosi) Bralni Renato Pacco Giordano Prodan Carlo Micor Piero Millo Gastone Stradi Egidio Santalesa Postogna Bertocchi Ricciotti Giovanni Raniero rojen v Trstu 28. III. 1903, uradnik, italijanske narodnosti. Udeležil se je aktivno osvobodilnega gibanja. V ilegali je bil član CLN. Sedaj je član Izvršilnega od-boca SIAU in član okrajnega fco-KP K Miljah, rojen v Miljah 4. XI. 1914, uradnik, italijanske narodnosti. Bil je eden izmed organizatorjev skupin GAP in funkcionar KP Italije. Pozneje je bil aretiran v Trstu ter odpeljan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Zaradi mučenja Je ostal invalid. rojen v Miljah 13. II. 1516, učitelj, italijanske narodnosti. Leta 1933 je pristopil k antifašističnemu gibanju. Udeležil se je osvobodilne borbe najprej v IV. bataljonu GAP brigade «Trieste», pozneje v Korpusu prostoljcev za svobodo v Italiji. Sedaj je predsednik KK «L. Frausin» in član v Miljah, okrajnega komiteta KP. rojen v Miljah 1. V. 1919, delavec, italijanske narodnosti. Za časa osvobodilne borbe je bil namestnik komisarja brigade «Fontanot». Po osvoboditvi je organiziral antifašistično mladino v Miljah. Sedaj je član tovarniškega odbora v ladjedelnici Sv. Roka in član okrajnega komiteta KP v Miljah. rojen v Miljah 23. VIL 1924, delavec, italijanske narodnosti. Za časa osvobodilne borbe je bil namestnik komisarja brigade «Fontanot». Po osvoboditvi je organiziral antifašistično mladino v Miljah. Sedaj Je član tovarniškega odbora v ladjedelnici Sv. Roka in član okrajnega komiteta KP v Miljah. rojen v Miljah 30. VII. 1914, delavec, italijanske narodnosti. Bil je partizan od 1944 do "osvoboditve. Sedaj je politični sekretar okrajnega komiteta KP v Miljah in član Centralnega komiteta KP STO. rojen v Miljah 11. XI. 1903, delavec italijanske narodnosti. Poznan kot antifašist že iz preteklosti; bil je obsojen od Posebnega sodišča na 37 let zapora. Funkcionar KP v inozemstvu. Bil je interniran v koncentracijskem taborišču v Dacbavu. Sedaj je tajnik Zveze bivših političnih preganjancev ter član Centralnega Komiteta KP STO rojen v sirijski Miljah 14. V, 1921, ind^ strokovnjak, italijan**1 narodnosti. Ze kot mladenič je zahajal na K0!1' spirativne sestanke. Ob padcu šizma je sodeloval z ameriški® edinkami. Po povratku v Milje J: je udejstvoval v antifašistični mladinskih organizacijah. Sedaj r tajnik K.K. «L. Frausin»! Z