Lt. 44. V Gorici, dne 14. aprila 1900. Tacaj XXX. Izhaja trikrat na teden - Šestih IzdanJIh, in sioer: vsak torek, ietrtek in &ol>oto, zjutranje Iz-tjimje opoldne, veierno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z urednigkimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pve-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta....... . 6 „.60 , . , 3-30 * Četrt leta . . . . • ;""." 5 „ "Wh .~ ~ i" H* -roBuitiične Stevilie stanejo 10 vin. r Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Siv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na množila brez duposlane naročnin? so ne oziramo. -„PKIMOREC'HzUwa.oeodvi8ao od «Soče» rsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. IGO. «So6a» in »Primorec« se prodajata v. Gorici v to- ijbakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v .' Nunski ulici; —v Trstu v tobakami LavrenSid" na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). , VNAtUtn se nahaja v tioflNfci ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je %iog i «wpioah obsOŽnih 5 do 6 pol ter stane veslat^ i gld. 80 ir, — Oglasi v «8lov, knjižnici« se -M^h j o fcO kr. pstit-VMttioa, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! «Gor. Tiskarna*. A. Gabrščck (odg*,?. Iv, Meljav&c) tiska in zal Trgo* i olirtno initfi. VI. Naia obrtnija dandanes in v prihodnosti. (Dalje). Svoj pogled nam treba obrniti še dalje v prihodnost, na nova obrtna pod-j e t j a, ki bi lahko živila na tisoče ljudij v deželi ter postavila temelj splošnemu blagostanju. s Na shodih »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško« je govoril pisatelj teh razprav o raznoterih novih obrtnih podjetjih, ki se dajo v deželi ustvariti, kajti za ugoden vspeh so dani vsi pogoji. Popolnoma v smislu teb razprav so priobčile tudi staroslavne ljubljanske »Novice« dne 22. marca I. 1900. članek pod naslovom Zrno do zrna«...... Celo ves načrt o velikem pivovarju s pomočjo krčmarskih zadrug je ondi obelodanjen kakor po kakem stenografskem zapisniku s shoda našega društva. To kaže, da tudi v Ljubljani kakor mi v Gorici sledijo novodobnemu stremljenju za napredkom na polju obrtnije. Ker spada rečeni članek v Novicah« kakor nalašč v ta del naše razprave, ga kar doslovno ponatisnemo. Evo ga: »Tudi drugim Slovanom na jugu se ne godi mnogo bolje od nas. Hrvatska Domovina« z dne J. septembra t. I. vsaj toži: »Naše pučanstvo ne posvečuje dosta pažnje industriji. Pa nije ni čudo, da srno i ostati čemo uvjek samo sluge u svojoj kuči, dok se nam drugi za gospodare na-rneču<. Dasi torej tudi v Hrvatih le tujec gospodari, vendar moramo z ozirom na nas občudovati napredek Hrvatov in Bolgarov. Dočim je na Hrvaškem že sklenjena stvar, da se osnuje v Zagrebu tehnika, pozabilo se bode pri nas kmalu na ljubljansko vseučilišče, in se bode, če se preveč ne motim, tudi realčni zakon deželnega zbora kranjskega vrgel v koš. Ne samo, da v zadnjem desetletju nismo napredovali, ampak smo celo naza-dovali, in če pojde to tako dalje, potem nas čaka isto, kar so dosegle s plankami MARCO VISCONTl Zgodovinski roman jtalijanski napisal ZTommaso GrossL (Unije) Bil je zadnji dan pred tistim, na kateri se je imelo sklepati o pridobitvi mesta Luece. Marko, kateremu so bili p r i o r i in druge ljudovladrte oblasti naznanile, da ga hočejo še zaslišati, predno bojo sklepali, je bil sam v neki svoji sobi. Ravno je bil izbral iz nekega zvezda listin razne zapisnike o pogajanju, ki se je vršilo med njim in zastopniki ljudovlade, kar je vstopil dvorja-nič, in mu naznanil, da je došel neki sel iz Lombardije, ki je prišel skozi Lucco. Marko, mene, daje jeden izmed navadnih slov, katere mu je Lodrisio vsaki teden pošiljal, je velel, da naj bi vstopil takoj. l Lupo je torej stopil pred njega. Ves omamljen od radosti in začudenja, da stoji vendar jedenkrat pred tem junakom, se ni znal domisliti primernih klerikalstva zabite države in državice, potem nas čaka materijelen in duševen propad. ' Slovenci smo prekonservativno vzgojeni, 1 in zato pri nas nima nobena novih idej prostora. Le to, kar je in kar je bilo, to ima pri nas veljavo, le to je dobro. Zbog našega starokopitstva pa smo tudi vedno na enem in istem mestu, in zato zaostajamo za drugimi, ki rinejo naprej. Zadnji Čas je torej, da začnemo spoznavati sami sebe ter jamemo brisati raz sebe pege, ki tvorijo naše slabosti, kojih smo precej polni. Zadnji čas pa je tudi, da krenemo s steze, ki nas vodi v pogibelj, na pot pravega napredka. Preveliki skoki v tem oziru sicer niso na mestu. Sploh pa se ni bati, da bi prevelike skoke delali že z ozirom na našo brezbrižnost napram vsemu, kar se zove napredek. Počasi se daleč pride in če bo-demo počasi in previdno stopali' naprej, potem se nam ni bati bodočnosti. Prvo je, da začnemo misliti na to, kako bi se opomogli in ojačili, ker uprav še le potem, ko bodemo gmotno dovolj trdni, smeli bodemo misliti tudi še na kaj druzega. Že poprej sem rekel, da je gmotni položaj našega ljudstva ponekod že jako žalosten in da si mora že precej velik del našega naroda iskati kruha v daljni Ameriki. Ker pa je naš nardd majhen, zato nt smemo zgubljati svojih sil, pač pa moramo, kolikor se da, osredočiti svoje sile, da se učinek ali efekt poveča. Vsaka najmanjša zguba v tem oziru pomenja za nas veliko zgubo. Ako hočemo domače sile ohraniti narodu in domovini, potem moramo skrbeti tudi za koristno uporabo teh sil. Naša slovenska zemlja ima vseskozi agrikulturen značaj in z ozirom na to, da so naše kmetije majhne in da se obdelujejo samo z roko, dajejo le malo iz sebe. Živinoreja in vinoreja dajeta nekaj malega dobička. Poleg teh pa imamo samo še jedno molzno kravo, na koji pa so se tudi že pokazala rebra, in bati se je, da kmalu ne bo več mleka. In ta molzna krava so naši gozdi, iz kojih smo do zdaj zajemali največ posvetnega blagra. Vse drugo pa je revščina. Z ozirom na to pa, da države besed, in je le molč6 izvlekel iz nedrij Ermelindino pismo, ter ga podal Marku. Ta je odložil list-na mizo, ne da bi pogledal napis, in je vprašal prišleca: «Ali si torej prišel skozi Lueco?* «Da», ie odgovoril Lupo s tresočim se glasom, ker mu!o srce neznano bilo. A kmalu na to je dodal nekoliko bolj odločno: «Tam je bilo vse narobe*. «A sedaj je že zopet vse mirno, kakor v kakem samostamu*, je poprijel Marko, do katerega so bili dolli že kaki štirje sii, ki so ga obveščali o teku tiste vstaje. «Hočem upati pa, da niso tebi nič zalega storili*. «0 ne, prav nič», je odgovoril mladenič navdušen vsled dobrohotnosti, s katero so bilo izgovorjene te besede. «Pa če bi bil kdo.... jaz sem že take narave, da ne strpim mirno krivice; in sedaj šc-le, ko sem bil poslan do Marka, bi bil hotel videti, kdo bi so bil upal le količkaj nadlegovati me!» Viscontiju je dopalo to odkrito in zavestno govorjenje. Pogledal je Lupa od nog do glave, in na to, nasmehnivši se dobrotljivo, -mu je dejal : «Ti nisi jeden tistih navadnih.... Ti si bil vojak, ni ros?» oziroma dežele, ki se pečajo izključno le s poljedelstvom, vidoma nazadujejo in se vedno bolj bližajo gospodarskemu propadu, ako že niso popolnoma pri kraju, lahko tudi mi brez daljnovida vidimo, kaj nas čaka, če se pri nas stvari kako drugače ne zasučejo. Na gospodarski polom moramo biti toliko bolj pripravljeni, ker naša tla niso povsem ugodna za poljedelstvo. Po nekod na poljedelstvo sploh računiti ne moremo več, ampak samo na groše, ki jih ljudstvo prinaša iz tujine. Če si torej nečemo sami zadrgniti vrvce za vrat, tedaj je zadnji čas, da domaČi prepir malo odstavimo na stran, da se namesto z veliko politiko jamemo pečati malo z našim gospodarskim položajem, da se vsaj nekoliko otresemo konservativstva in nazadnjaštva ter vsaj za nekoliko časa obrnemo svojo pozornost moderni tehniki ter gospodarskemu in socijalnemu vprašanju, - Jaz sem preverjen, da nam ne bode treba dolgo gledati, ampak da bodemo kmalu videli, kako blizu ležijo viri, iz kojih bodemo lahko zajemali posvetne zaklade, na podlagi kojih se tudi rešimo duševnega siromaštva. Že poprej sem rekel, da so vsa indu-strijalna podjetja pri nas v tujih rokah, in to je dovelj jasen dokaz, kako nedovzetni in brezbrižni smo bili dozdaj. ~- Od pod-vzetnega tujca, ki ^e je z našimi žulji odebelil, bi se bili pač lahko naučili, da se z jedinim kopanjem in oranjem zemlje ne pride naprej in da se poleg dela za nebeško kraljestvo prislužijo lahko tudi na zemlji nebesa. Kaj bi rekla Francoz in Anglež, ko bi jima povedali, da nimamo nikake in-• dustrije? Ne bi li se s pomilovanjem ozrla na nas ter soglasno vskliknila: Q\ ubogi narod slovenski!* Še se spominjam, ko sem se nekoč vozil od Zidanega mosta proti Ljubljani, kako je neki tujec, ki je opazoval valove Save, pomajal z glavo ter vskliknil: >Ej, ej, toliko sile in neporabljene^. Da, koliko imamo samo vodne sile in ta je skoraj vsa do danes še nedotaknjena. Koliko pa imamo tudi podzemeljske sile, ki se ali ne-porablja ali pa zlorablja. — Kaj vse bi se «In sem tudi sedaj ž dušo in telom». «Vidiš, da se nisem motil. O, jaz jih spoznam takoj naše. In tvoja zunanjost dobro svedoči resnico tvojih besed, in to kaže poštenega mladeniča*. Lupo je zarudel, prijetno iznenaden vsled te pohvale. A Marko se mu je bolj približal in je nadaljeval: «Ti si še zel<5 mlad; povej mi, v kakih bitkah si že bil?» «Prva bitka, katere sem se vdele-Žil, je bila ona pri Addi, v kateri sem se bojeval pod vašo zastavo; potem«... Toda Visconte ga je z vojaško prijaznostjo prijel z dvema prstoma za lice, in mu segel v besedo rekoč: «A, ti si torej Jeden izmed tistih hrabrih bojevnikov 24. leta ? Tak6 si stopil prav zgodaj v naš stan! Ker je takč, potem sva že stara prijatelja*. Ni lehko dopovedati, kakd je bilo Lupu pri srcu, ko je slišal tiste besede iz ust takega moža. Dozdevalo se mu je, da je postajal lehek, lehek, in da se skoro dviga v zrak. Iz lica, stisnjenega med Markovimi prsti, mu je segala po vsem životu neka sladkost, neko drhta-nje podobno onemu, katero izvira iz j ljubezni, kajti občudovanje čara in one-sveSča človeka ravno tak6 kakor lju-I bežen. dalo satno ty fjodlagi naših naravnih šil napraviti, ko bi bila v nas samo malo več poguma in muo nekaj manj bojazni pred zgubo. Če \\vk |iri nas ta ali* oni nekaj gro-šev, tedaj bri v lonec z njimi ali pa v hranilnico, kar je vsaj nekaj pametnejše od prvega. Di bi pa pri nas kdo vtaknil svoje groše v kak« podjetje, kjer bi mu nosili kaj več, kak^r ŠtiH po sto, tega ga sam Bog ob vari. V nas ne poznamo velekapltalistov, zato se posamezniki ne morejo lotiti velikih podjetij. Ko bi pa zbrali, kar še imamo, nabrali bi pr^jšue gvotc, s kojimi bi lahko osnovali razlita* feadjetja. S socijtlacga stališča je m nas celo prav, da tiini^o velekapitalistov, ker smo s tem obvarfcVMi nevarnosti, da bi posamezniki s svojim kapitalom podjarmili večino, Z džNtu na to pa, da stojimo ie pod vplivom vlikeg« kapitala In sicer tujega kapitala, m U| bilo njč napačno, ko bi imeli vsaj nekoliko doniaSih kapitalistov, da bi s pomočjo n|ihi izpodrinili tuje parazite, ki sesajo nago |irv> Od domačih kapitalistov bi vsaj latiko pričakovali, da ne bi bili tako krvoločni, ka^or- tuji, kojim je narod tuj in radi tega jiinuju srca za ubozega trpina. MoreMS, d* je za nas celo; sreča, ker nimamo veMapitaiistov, ker se bodemo z ozirom na t^j laglje dotaknili socijalnega vprašanja tet vspot-edno z ekonomskim tudi socijalno vpfe&ftje tirali do rešitve. Rekel s*m, da bodemo prej ali slej morali misliti na osnutek industrijalnih podjetij, ker i^& bode do tega silila nujna potreba. Predan pa pojdemo dejanski za tem, da spravimo nekaj d&mafcih podjetij v življenje, si bc^deniG uiorali stvori« podlago za taka podjetja. In ravno z ozirom na to pa, da nirtianto velikega kapitala in da je veliki kapital ^a velika podjetja neizogibno potreben, t o^\i-oifl na te bodemo morali poklicati v življenje motne gospodarske organizacije, kmetijske in obrtnijske zadruge, ki bodejo razlagale, če že ne z denarjem, vsaj s kredi to* itK. M še le na podlagi čvrstih gospodarskih organizacij zidali bodemo potem lahlco tvornke ter se na ta način vspeli do domače; industrije. Ko j« VifcfcoUt« odnoaleml roko od* njegovega lta» $o> je prijel Lupo in strastno polj ubil- Ta d&kdfc iskrene in srčne ud^jio^ti je ganil srce plemenitega vojskovodje/ kateri, vajen živeti v taboru, pod objeto in med opasnostmi, se ni ničesar bAlj veselil nego udanosti svojih vojfcUvr, Sedaj pa mu je bil ta dokaz ljule« ni Še toliko prijetniši, ker je že davno bil le m«d tojimi'ljudmi. Zat<5 je rssktoil v«s ginjen : «Živ«li,^(ir>|i vrU Milane?!» *Žive\ Htartco ^ živel ,isaš . vojskovodja!» j« 0*)LO>voHl Lupo- «0, da bi bili še tisti <3u«vi> ko. sme zmagovali, vsklikuje.-va&A-faieS'. «Tisti t3fttfvi»» je dejS.1 Visconte bolj potihom^, *se lahko še vrnejo, in morda cek> ^ bSitltem. Ko, se vrneš v Lombardi|o, poVflj svojim ..vrlim tovarišem v \ihcy. -,M^rko70s srce je bilo vedno pri iri&, m.vi, zanašajte se na svojega n«kft*JHftj6jf?8- vojskovodjo...* Ti, pa zapomni ^is Kadar lepo zopet naletiš na me, jmj bo že pač kadarkoli; kjerkoli iti v- katerthsibodi razmerah, le stopi pred JH&, spomni me na to,'kav ti sedaj praven, ta sm«Š bit* gotov, da , ti ne bo ž«il». (L>«$« prido). /"¦:-"¦'¦; Dopisi. Iz učiteljskih krogov. — Citarao, da misli deželni zbor vendar enkrat uciteljstvu nekaj zboljsati plaCe. Nu, za celih 100 gld., . — pardon 200 kron! Ge se hoče to smatrati kot nekak začetek k zboljšanju, sme učUeljstvo reči visokemu deželnemu zboru: hvala za priboljšek! Toda bojimo se, da je to začetek in konec zboljšanja; ako bi bilo ttko, potem rečemo odkrito: Shranite si še tistih 100 gld., trpeli smo tako dolgo, pa potrpimo raje še, in sicer želeč, da pride do kaj zdatnejšega. Pa za Boga milega, kakšen priboljšek je to: po osem gld. več na mesec, kaj si s tem opomore siromak-učitelj? Kaj bo pomagano onemu, k; dobiva sedaj mesečno 33 gld., če mu daste 40 gld., kaj starejšemu že s celo kopo otrok, če mu priraste k 42 gld. še 8 gld.! — in kaj celo učiteljskemu .magnatu", ki dobiva na mesec celo po 65 gld., pa oh! v mestu mora šolati že po 2 do 3 otroke, ki ga stanejo mesečno po 00 do 40 gld. — kaj ostaje njemu in drugi družini? Koliko so bode poznalo temu bednežu? Računajte! Gospodje poslanci, resno rečeno: Ne šalite se z nami! Ne metajle nam drobtin, da bomo prisiljeni še in še prosili, pa da porečete potem svojim voiilcem: Glejte jih, te učitelje, nikdar niso dovolj siti, nikdar zadovoljni; — ravnokar smo jim povišali plače, ali sedaj hočejo spet še več! — In vrata bi se nam zaprla morda zopet za cel seknlum. „Niks da-! Če nam mislite kaj zboljsati, /.boljšajte nam sedaj, da se nam bode kaj poznalo; — kar je manj kot po 15 do 25 gld, na mesec poviška, je vse premalo povišano — ni nikak zdaten povišek. Zadovoljite nas, da bode onkrat mir s tem vprašanjem. Kaj pa z našimi udovami in sirotami? Ali jih boste še dalje pustili stradati? Ravnokar je n. pr. umrl učitelj, ki je služil nekaj čez petnajst let. Zapustil je udovo in pei otrok. Čujte I Udova bo dobivala na mesec blizo po 16 gld., vsak otrok približno po 1 gld. 71 kr.,t. j. vseh pet 8 gld. 58 kr. Ali se to pravi, preskrbeti udove in sirote? preskrbeti jih stanu primerno. Pojte, pojte rakom žvižgat! Vsak finančni otrok dobiva po 50 gld. penzije (odgojnine), pa da bi vzgojiteljev otrok ne bil vreden boljše vzgoj-nine?! Tableau. Dostavek uredništva. — Dopisnik ima prav. Uciteljstvu bo na tak način bore malo pomagano.- Ako pa bi se že ne dalo na kak način povišati že dohodkov od predlaganih svot, bi bilo morda umestno, urediti plačilne vrste po toni nasvetu: Dosedanja plačila so: v 3. plač. razr. 400, v 2. je 500 in v 1. je 600. Predlagano je k vsem po 100 gld. priboljška. Kaj pa, ko bi se priboljšek tako razredil, da bi imel učitelj v 3. plač. razr. 600 gld., v 2. bi imei 650 in v 1. pa 700 gld. Klici po zboljšanju plač prihajajo pač pred vsem iz 3. in 2. razr, Prvotno je treba pomoči uciteljstvu, in če prvotne pomoči ni, zabrede v mizerijo, katere ni nikdar konec. Po tem potu bi se odpomoglo mnogo uciteljstvu, zato se nam zdi ta nasvet uvaževanja vreden. Iz Kobarida, 12. aprila. — Velecenjeni gospod redaktor! U .Soči" dne 5. aprila t. 1. je bil dopis ,Iz Kobaridskega Kota", da se je nekemu posestniku ponesrečil otrok, ter si nožico zlomil. Posestnik je poklical zdravniško pomoč; ker pa ni dobil prave pomoči, so odpeljali otroko na Laško, kjer je tudi prave pomoči dobil. Ker sem občinski zdravnik v Kobaridu in tako tudi v Kobaridskem Kotu, se čutim po dotičnem dopisu oškodovan, in zato prosim, da bi dotični dopisnik odprto imenoval im6 posestnika in zdravnika, ker je v dotičnem slučaju zdravniško pomoč krivo svetoval. Potem se bode tudi vedelo odgovoriti. Cenjeni gospod redaktor, upam, da ta moj dopis takoj v .Soči" objavite in se Vam že najprej zahvaljujem. Dr. Votočka. (Nam samim se je dopis čuden pozde-val, toda priobčili smo ga, ker nočemo kratiti slobodne besede v takih rečeh, seveda prepustivši dopisniku odgovornost za resničnost tega, kar pripoveduje. — Da bi bil kaj zakrivil obče čislani kobaridški zdravnik g. dr. Votočka, vsem priljubljeni brat iz Češke, tega pač nikdo ne more verjeti. Zato se pridružujemo tudi mi gornjemu pozivu. — Op. uredništva). Iz Brd. (Raznoterosti). — Shod, koji je priredilo ,Trg. m obrt. društvo" na dan 8. t. ra. v Kozani, je bil pri jako slabem vremenu dobro obiskan. Da bi bil pa obisk ^"-^—mm ''^ - •_____ v lepem vremenu ogromen, o tem bi se lahko prepričal vsakdo, ki je slišal v nedeljo tožiti o slabem vremenu, koje jim je preprečilo kozanski pohod. Dal ljudstvo se zanima za tako koristne poučne shode, in. rodila se je splošnja želja, da bi omenjeno društvo priredilo v Brdih še eno tako poučno predavanje. Prosimo, da se uvažu-jejo naše želje! (Smosporočili .Trgovsk. in obrtn. društvu". Ur.) — O vinski klavzuli je povsod mnogo govora, zato jo pa jaz pustim v miru; govoriti pa hočem o moderni vinski klavzuli. Letos je bilo vsled raznih neugodnosti malo vina, a še temu pridelku padajo cene. Vina je še mnogo ostalo po Brdih, in ljudstvo je siljeno, napravljati krčme na .trifo". Kaj pa je temu vzrok. Vzrok je nova judovska klavzula — petjot, ki ga v veliki množini izdelujejo vinski veletržci v Gorici in Krminu. Kupci sicer pridejo v Brda, a odidejo prazni, ker jim je cena previsoka. Da bi oni pomislili, kako drago pa oni plačujejo krminski in goriški petjot, bi imeli drugačne pojme o draginji naše pristne rebule. Kaj pomagajo vse postave proti falsifikaciji »jedil in pijač" (živil), če se pa država ne briga, pripraviti oziroma ustanoviti strogo nadzorstvo. Prav bi torej bilo, da bi dežela ali pa država namestila pri vsakem glavarstvu izvedenca, ki bi .-"adzoroval velike vinske zaloge, koji bi imel natančen inventar ukletenega vina vsake vinske kleti, ter o njem tudi imel zapisnik kemične preiskave. Vsako na novo ukleteno vino bi se moralo temu nadzorniku naznaniti v 24 urah. Naloga tega komisarja bi bila tudi nadzorovat« sumljive vinske prodajalce in krčmarje. Tudi o streljanju z novimi topiči se je ljudstvo pohvalno izrazilo, ter moramo tvrdki Konjedic & Zajec izreči za njih požrtovalnost svojo pohvalo, želeč jim obile nuročbe. __________ Bric. Domače in razne novice. Prihodnja št. .Sode" izide v torek po navadi vkljub praznikom. Toliko na znanje gg. naročnikom in čitateljem. Pri tej priliki opozarjam^, da je prvo četrtletje minulo že koncem marca. Veliko je gg. naročnikov, ki so dolžni še za lansko leto; izkaz kaže se velik znesek, ki gre,že na novi račun. — Somišljeniki, naročniki naj torej pomagajo stranki in nje glasilu s tem, da v redu plačujejo naročnino, ker mi nimamo nikakih postranskih zalogov v podporo..... Ob tej priliki končno želimo vsem našim somišljenikom, prijateljem, znancem in naročnikom vesele velikonočne praznike! Županom v Batahje bil izvoljen v četrtek vrli dosedanji župan in veleposestnik g. Valentin Stanič. Izvolitev se je izvršila soglasno. Čestitamo. V poinoč uciteljstvu. — Da je bila .Soča* dobro poučena, je dokazalo dejstvo, da so res Italijani predložili načrt zakona za zboljšanje učiteljskih plač in so s tem činom Slovence kar presenetili, —- Kako je s tem načrtom, govori dopis »iz učiteljskih krogov". Kako pa bi bilo res vsaj za nekaj let vprašanje rešeno, t. j. dokler bi država ne plačevala učiteljstva v primeri z zadnjimi tremi plaenimi vrstami, govori naš dostavek. —- Glavna pomoč bi bila: v zadnji p lačni vrsti povišek do 200 gld. Ko pride učitelj v 2. ali 1. plačno vrsto, ima za seboj že več petletnic, ki bi bile tudi višje nego doslej, in bi mu bila plača 650 oziroma 700 gld. tudi precej izdaten poboljšek. Italijani so igrali v tem vprašanju jako zvito vlogo. — V pogajanjih začetkom 1.1899. so zastopniki slovenskih poslancev (Gregorčič, Coronini) govorili le o — deželnem šolskem zalogu, previdno se ognivši učiteljskih plač. Ker je zahteval dr. Tu m a, naj bi se oboje istočasno rešetalo in sklenilo, sta bila dr. Gregorčič in grof C. nanj silno razkačena, eeč, da jima vspehe (H) »zavida" in hoče le polena metali pod noge. Grof C. je večkrat naglašal, da »die ltaliener \vurden melerhoch springen", ako zahtevamo še zboljšanje učiteljskih plač poleg deželnega šolskega zaloga, zato sta, se Gregorčič in on skrbno izogibala tega vprašanja. Tako se je zgodilo tudi v tisti znameniti seji, ko je bil navzoč namestnik grof G o 6 s s. Ko so se pogajanja razbila, se je Pajer porogljivo nasmehnil in dejal pc priliki tc-le: Tekom vseh pogajanj sem pozorno sledil govoru gospodov Slovencev. Ali kar me je jako osupnilo, je to, da 3e niso niti z besedico spomnili tistih, ki so nujne pomoči najbolj potrebni. To je naše učiteljstvo, kateremu treba hitro odpomoči, v kar smo mi Italijani pripravljeni. Iu obrnivši se do grofa Goessa je prosu* še pomoč države, da se priskoči na pomoč našemu revnemu uciteljstvu. Učitelji so takrat vedeli za tako obnašanje italijanskih poslancev in so isto tudi povedali v »Slov. Narodu*. — Z isto štev. .Naroda" je šel Gabršček k dr. Gregorčiču vprašat, koliko je resnice na učiteljskem poročilu, a onje vse vtajil in dejal, da mu ni nič znano o takem govorjenju dr. Pajerja. Na to je Gab. de-mentoval v .Soči" trditve v .Slov. Narodu", vsled česar so se poučeni učitelji škandali-zovali in se hudovali na .Sočo* in še posebe na Gabrščeka! — In imeli so prav, da so se ježih", toda svoje jeze niso obrnili na pravo adreso. — Italijanski poslanci so pa dali letos Slovencem zaušnico s tem, da so predložili znani načrt zakona. .Učiteljski Tovariš" o , narodno-napredni stranki" na Goriškem. — Tam čitamo to-le: .Ustanovni shod naše mlade in čile ,narodno-napredne stranke" dne s. sušca t. I. je soglasno sprejel med drugimi pod točko 4. tudi to resolucijo: .Svobodna šola in svobodno uč i teljst vo, kateremu je zagotovi t|i po državi in deželi stanu primerno gmotno podlago, da more skrbeli za potrebni ugled in vsestransko daljno izobraževanje". V malo besedah so obsežene vse težnje resnično naprednega učiteljstva. Naj gledam in premišljujem to resolucijo od katerekoli strani, pridem vselej do sklepa, da bi bilo jedrna to sti le na škodo, ako bi dodal le še kako besedo, a da se tudi ne sme prav nič izpustiti. Na shod« sprejete resolucije se nikjer ne spuščajo v podrobnosti, pač pa proglašajo le kardinalna n a č e 1 a, ki tvorijo program stranke. In da je v programu naše narodno - napredne stranke tudi prej označena točka 4. o svobodni šoli in s v o-bod nem uciteljstvu, se moramo le veseliti, dasi je samo po sebi umevno, da v resnici napredna stranka mora eo ipso stati v šolskem in učiteljskem vprašanju na takem stališču. Veselimo se, pravim, da je mlada stranka tako odločno naglasih svobodno |o!o in svobodno uči teljst v o, ker je pokazala že s tem činom, da se dobro zaveda, kaj hoče, in da ima tudi dovolj potrebne eneržije, boriti se za uresničenje onega lepega ideala, ki že od nekdaj prestaja kri in meso slehernega pravega učitelja. Pa tudi v gmotnem pogledu se je postavila stranka popolnoma na stališče, katero zavzema goriško učileljstvo zadnje čase. Mi učitelji 3ami dobro vemo, da borno od sedanjih okrajnih šolskih zalogov zaman pričakovali, da se nam dovoli- plače j zadnjih treh rinovnih r.izredov, ker to j<' miš ! ideal, za katerim težimo. Toda mi znamo računati in vemo, kako \ oliko bi nastalo šolsko breme, ako bi ga morali nositi posamezni okraji; vemo tudi, da bi okraji tega bremena ne mogli nositi. Zato tudi za- J htevamo in moledujemo, naj bi prevzela uči- J leljske piace država, ko ima itak že vse pravice nad nami. j Toda zopet vemo, da dežele same ne ! marajo izročiti šolstva sploh državi. Razlogi so različni. Zato tudi ni upanja, da bi kaj kmalu doživeli čase, ko bo država plačevala vse ljudske učitelje, ako bi to tudi hotela, kakor danes še noče! Iz tega razloga pa je goriško ueitelj-stvo že lani prosilo vlado, naj bi obljubljeni •državni prispevek razdelila posameznim v svrho, da se izboljšajo učiteljske plače. — Boj gre dalje za te, da se plačevanje učiteljskega osebja sploh odvzame posameznim okrajem in izroči deželi, kakor je povsod drugod v Avstriji, kateri bo pomagala država, dokler ta morda vsega ne prevzame. Tako nekako smo učitelji sami nastopili taktično pot v svojih zahtevah — in na isto stališče se jo postavila tudi naša na-rodmt-stranka. Ta resolucija nam daje zagotovilo, da si lepšega učiteljstvo ne more želeti. Da pa stranka noie ostati le pri lepih besedah, marveč da je našemu stanu tudi res vseskozi naklonjena, dokazuje dejstvo, da je izvolila v izvrševalni odbor 21 mož tudi — dva aktivna učitelja poleg onega, ki je že v pokoju. Taka stranka zasluži simpatije vsega učiteljstva. Ker pa tudi stranka ne bo cvetela le z našimi simpatijami, treba vsekakor, da se je učiteljstvo oklene z vso dušo, z vsem ognjem. Kje pa dobimo resničnih prijateljev, ako ne v taki stranki ? ! Ali tam, odkoder nam dohajajo le grožnje o farovSkem gospodstvu nad šolo in učitelj-stvom?! Zato je tudi le naravno, ako je z malimi izjemami vse učiteljstvo v taboru na-rodno-napredne stranke. Izjeme imamo tudi tu, ali žalostne so tako, da je najbolje, ako o njih ne govorim. Morda oni gg. tovariši niso izgubili še zadnje iskre učiteljskega ponosa in se vrnejo v ono družbo, kamor edino sodijo. Te dni sem nekje čital, da stranka ni odgovorna za počenjanje posamičnikov. To se nanaša na glasovanje nekaterih članov pomnoženega c. kr. okraj. šol. sveta goriškega, ki so sicer pristaši narodno-napredne stranke, pa so baje glasovali za pritožbo na upravno sodišče proti ministerski rešitvi, naj se vštejejo za pet let n i ne tudi provizo-riška leta. Doslej so štela le za pokojnino, odslej pa naj bi se .štela tudi za petletnine. —- »Soča* je v tem oziru na strani učiteljstva in je prav lepo pisala. — Ker bi pa znašalo doplačilo v goriškem okraju okolo 4000 gld., je sklenil okr. šol. z vet z večino glasov pritožbo. Stranka kol taka se ni vmešala v to vprašanje, ker takrat ni bila šr organizovanu in — ne poučena. Na Tolminskem pa je okrajni šol. svet brez obotavljanja dovolil poplačilo petletnic; v pomnoženem šol. svetu ho pa sami pristali narodno-napredne stranke. — Isto bi »e bilo zgodilo v Gorici, da je bila o pravem času govorjena prava beseda. Prepustilo se je preveč vse naravnemu razvoju. # Neopravičeno je bilo torej razlivanje }eie .iz učiteljskih krogov" v .klerikalni podružnici »P rim. Lista" na naroči no-napredno stranko, ki kot laka ni nič zakrivila, nič zamudila, kar bi bila dolžna storiti. V goriškem okraju >; vpralanje postalo zapleteno, ker pritožba je sklenjena in jo treba vložiti v določenem roku. Ako pa se to raki ugodno kako drugače, bo zasluga narodno - napredne stranke. Bodimo torej vselej pravični, ako hočemo utrditi svojo pozicijo v očeh naroda. Naslonimo se na prijatelje, ki so z nami: m po preračunjeni kalkulaciji, marveč — po srcu. In ti so le v taborju narodno-napredne stranke". Tako sodi o nali mladi stranki .Učit. Tovariš", glasilo jugoslovanskega učiteljstva. Rečemo, da sodi prav, in prihodnost tudi pokaže, da naša stranka je vedno uneta za pravično učiteljsko reč. Boj za goriško ljudsko posojilnico". — Kakosnih sredstev se poslužujejo klerikalci, dokazuje tudi ta slučaj: K podžupanu na Vipavskem je došel mežnar, da mu prvi podpiše pooblastilo. Ker je podžupan .Sočan", mu je dejal mežnar: .Gosp. Gabršček m: je poslal to pooblastilo, da ga podpišete". — Podžupanu se je čudno zdelo, kako pride g. Gab. do tistega mežnarja in je neverno pogledal pooblastilo. Ko je pa videl na koncu doli tiskano .Narodna tiskarna v Gorici", je mežnarja zapodil. Tako sleparijo uboge ljudi po deželi. Po Št. Ferjanu je hodil od dolžnika do dolžnika znani agitator M—c, ki je pripovedoval, da..... ne bodo plačevali več tolikih obrestij, ako mu podpišejo pooblastilo. Ljudje so večinoma podpisali, ali nekateri so prišli vpraSat v Gorico, kdaj se jim obresti znižajo ali celo odpustijo...,. in tako sleparijo uboge posojilničarje! Takemu brezvestnemu sleparstvu treba narediti konec I Ugled po?r;.intce to zahteval Kazensko postopanje. .Gorica' je povedala, da državno pravdništvo ne postopa proti A. Gabrščeku radi poziva v »Soči", marveč radi .grozilnega pisma", katero je pisal dr, Gregorčiču. — Ko bomo smrdi, priobčimo doslovno tisto »grozilno p j sme", da bo svot strmel, kaj je porabil dr. Gregorčič kot povod, da bi se izne-bil polit, nasprotnika polom državnega pravd-nika, zanašaje se na svoje državno poslanstvo in na .namestnika deželnega glavarja", do katerih časti mu je prav Gabršček pripomogel, ker sicer bi bil ostal pozabljen semeniški profesor. — Dostavljamo, da ono .grozilno pismo" je manj .grozilno" nego poziv v ,8pči*. — Ako torej državno pravdništvo postopa že radi tistega pisma proti Gab., naj postopa tudi radi — poziva v »Soči*, da bo polna mera iz dežele neverjetnosti). IS. aprila 1900. je preteklo 400 let, odkar je umrl zadnji goriški grof Leonhard. Naša poknežena grofije goriško-gradiščanska slavi letos 400-letnico pripadanja h habsburški hiši. — Zato je brzojavno čestital v Četrtek cesarju naš deželni odbor, magistrat in kmetijska družba. Tudi občinski tajniki in uradniki nameravajo predložiti dež. zboru peticijo za zboljšanje ter ureditev svojih dohodkov. Zahtevali bodo plačilo od 300 do 1200 gld., petletnine in pokojnina. .. ^ , * . . Velikonočne fraze. — Citali smo jih včeraj v »Gorici* dovolj: sebi željno prerokujejo Velikonoč, nam »Sočanom" pa — veliki petek, pogin in smrt, torej prav nič po krščanskih naukih. Kakor so vpili židje: „Križaj ga, križaj ga, izpusti nam Baraba*, tako kriče tudi' oni: '»Križajte Gab. in izpustite.......", pravega krivca pokrivajo, da bi križali.... Gab.... To je prava prispodoba s svetopisemskimi spomini velikega tedna l Mi pa ne bomo že stokrat zavrnjenih zavijanj resnice iznova pobijali. Komur ugajajo »Goričanske* fraze, mu jih privoščimo. — NaSa stranka pa pojde zvesto naprej za svojimi smotri; ako ne zmaga letos, zmaga za dve, tri, pet, deset let, ali zmaga gotovo, kajti srednjevestvu in nazadnjašlvu mora od-klenkali tudi pri nas. — Nič fraz, somišljeniki ~ čaka nas tlelo! In tega se mi ne bojimo! Hlabo stvar je težki« giigovttrjatl. — To se ji> pripetilo tudi »Gorici", ko je opravičevala grofa Coroitinija na nase opazke, da ni dal nikdar novca v nafte denarne zavode. Dejala je: ,Ne vemo, jt? ii res aii ne, da ni dal gospod grof nikdar novca v kak slovenski denarni zavod; to pa vemo, da 'Jt hotel dati ga v ,Trgovsko-c*brtno zadrugo' iz previdnosti, ker je oni zavod osnovan na neomejeni podlagi, in ni hote!, da bi dr. Turna in A. Gabrftček gospodarila z njegovim premoženjem*. »Gorica' «li.*i sicer tudi travo rasti, le lega n» ve, ali je dal grof ('. kdaj kako hranilno vlogo v denarne z.ivode, — kakor da je teh zavodov na stotine. Kar se tiče pa »Trgovsko-obrtne zadruge', postavlja grofa ('. v čudno luč največjega ignoranta in — hinavca, česar bi se mi ne upali storiti. Prav radi neomejene zaveze so hranilne vloge pri tej zadrugi bolj varne nego pri »Motitu* ali kakem drugem denarnem zavodu, kajti vse zadružno premoženje daje hranilom varnost;' 1. aprila je bilo podpisanih deležev za <,MK).300 kron; od teh je bilo že vplačanega denarja več nego je hranilnih vlog, da so torej v.sa hranila popolnoma pokrita i lastnim d c-narjem. Vprašamo: kateri denarni zavod naje toliko varnost hranilom? — Ako bi torej grof G. ne hotel dati zadrugi hranilne vloge »iz previdnosti*, tedaj bi bi! velik ignorant..... česar pa mi ne verujemo. Kar se tiče drugega dela, je tudi to "le zlobna Želja »Goričanske" klike. Zadruga je bila ustanovljena že 1. 18U7. in takrat je bil grof C. prijatelj dr. Turne in Gabrsčeka. Grofa C. sodite lahko kakorkoli, ali h i n a v-Sčine se mu vendar ne more očitati. Sicer je pa smešno govorjenje o gospodarjenju dr. T. in Gab. v družbi Utf najboljših naših trgovcev in obrtnikov. Vrhu tega je to .gospodarjenje* dobro, to dokazujejo veliki vgpebi zadruge v tako kratkem času. Pevsko-bruino društvo »Ilirija* vabi na prvo veselico, ki jo priredi na velikonočni ponedeljek dns Iti. t. m. pri Cezarjih poleg Kopra ob i. uri popoludne. Na vspori-du je petje, godba, ples, predstava in srečkanje. 'iistj dohodek je namenjen za nabavo društvene zastav?. Iz Tom»J» nam poročajo, da je odšel od tam dobro znani skopitar in klepar Flor. Pais, Italijan iz »kraljestva*, češ, da se ne povrne več. Povrnil se ni, pač pa so ga našli utopljenega »pod kalužo*. Pravijo, da prepiri v družini ?o ga gnali v smrt.Starjebil481et Razgled po svetu. Mladočcškl poslanec dr. Katzt o položaju. — Dne 10. t. m. je imel dr. Kaizl, bivši finančni minister, shod, na katerem je med drugim govoril glede na položaj tudi to-le : »Koerberjev kabinet je izjavil, da je objektiven in odklonil vsako zvezo z levico. Svoje poslovanje pa je začel s spravnimi konferencami. Žal, da se je na* takoj spočetka odrinilo v opozicijo, ter da vlada ni imela poguma storiti glede notranjega češkega jezika to, kar bi nas zadovoljilo, in kar bi Nemcem niti najmanj ne Škodilo* Glede vprašanja, kdo je kompetenten, urediti jezikovne razmere, moram izjaviti, da se ne morem pridružiti od Badenijevih časov močno zastopanemu nazoru, da govorila zakon in opor- tuniteta za legislativno ureditev. Kar se tiče j notranjega uradnega jezika, je težko razumeti, zakaj naj bi bila tu naredbena pot izključena; kar se pa tiče zunanjega uradnega jezika, ima vlada na razpolago zakone različnih datumov. Treba je te zakone le vršiti in preostane vladi še dovolj svobode. Ako se posreči, da se doseže na konferen-. "caffln meritolkako jedinstvo, potem se šele pokaže, koliko težave dela vprašanje legis-lativne kompetenc-K. Dalje: »Mi proglašamo, da vztrajamo pri svojih starih zakonitih zahtevah, ki so označene s sledečimi zakoni: 1. Notranji uradni jezik naj bo češki, nikdar le nemški, v mešanih okrajih pa češki in nemški. 2. V zunanjem uradnem občevanju naj se dopuščata oba deželna jezika v vsej deželi enako. 3. Deželna oblastva naj bodo nede-ljena in jednotna za vso deželo in naj poslujejo v obeh jezikih. 4. Ideja narodnih uradnih statutov se nam zdi za državo in za upravo neprimerna, da, nevarna ter jo zalo zamelamo*. Pariška svetovna razstava je bila olvorjena danes, akoprav še niso dovršene vse priprave. Ta svetovna razstava je četrta od I. 18G7; ena je bila I. 1878., druga pa ISvSfl. llanovi deželnega Sotakega svetu Istrskega. — (lesar je imenoval župnika koleg, kapilelja v Novemgradti, Nikolaja Druškoviča, ravnatelja učiteljišča v Kopru, I Ivana Markelja, ravnatelja mornarske nifcje ' realke v Pulju, Leva Nengebanerja in ravnatelja držav, gimnazijo v Pulju, Petra Ma-resclia, člauovom folrskega deželnega sveta. Vojna v Južni Afriki. -- Iz Ne\vyorka poročajo, da angleška vlada je sklenila pogodbo za nakup '1*1000 ameriških konj za vojno v južni Afriki. — Poročajo, da general Gataere se vrne v London ter da stopi na njegovo ine.Nln general poli Carew. V več rudnikih v .hthauinosburgu so zvrtali Muri luknje za dinatuil, da bi jih raz-slivliii, ako bi jih krilno premagali Angleži. -- Na otok sv. Helene so odpeljali tO I. m. zopet UM) ujetih Hurov. Angieži so bili poraženi tudi uri Gleucoe. Podrobnih poročil še. ni, aii trde, tla /gube Angležev so velike. Muri so poslali posebno komisijo več članov v Evropo, da bi uplivali na evropske vladarje za dosego miru. Ta komisija se nahaja sedaj v Milanu v Italiji, kamor pride k sprejemu dr. Leyds kot poslanec iz Hruselja. Današnja poročila trde, da pri Wepc-nerju so bili odbiti Uuri z velikimi izgubami. Na Irnkcm je pod vlado angleške kraljice Viktorije Umrlo gladii 1.225 000 oseb, pregnali so jih iz dežele 4.186-000 iti 3.Gti8'O0G osebam je vzela sodnija premoženje. Tako poroča list ,L" IrSandc libre*, ki je glasilo irske naselbine v Parizu. Vse številke so dokazane s podatki. — K temu prištejino se dejstvo, da Anglija je poklala v vojno v Afriko baš Irce, to je sinove Ust« ga naroda, katerega bi v svojem kraljestvu radi zadavila docela. In vse to se godi v teh »prosvitlje-vih* vekihI Pravd* inženerj* Ducatlja proti tržaški občini, katero smo večkrat omenjali, je skončala tako, da v zadnji instanci je dobila pravdo tržaška občina, in tako ne dobi Ducati nič za svoje vodovodne načrte in Islo-tako nič njegovi upniki, med katerimi je tudi novoizvoljeni okoličanski poslanec Banelli. Nemški meščanski učitelji so imeli 12 t. m. na Dunaju shod, na katerem so zahtevali razvite* meščanskih šol v svobodnem smislu ter napravo 2-letnega tečaja na vseučilišču za popolnjenje ukov učiteljev na mestnih šolah ter 24 ur pouka na teden. Tudi učitelji telovadbe so imeli shod, na katerem so zahtevali možnost, priti v v tej i činovni razred, torej da se jim zboljša plačilo, in pa 30 let službe. Vse se giblje, in naše učiteljstvo naj bi ostalo pri starem ? Ne, pomagajte mu, da bo prav! Shod profesorjev nemških srednjih sol je bil 10. i. m. na Dunaju. Bavil se je s pomanjkanjem učnega osobja. Da se temu opomore, so predlagali reorganizacijo nadzorstvenih šolskih oblastij, ponuditi učnemu osobju upanje do boljšega avanziranja, poboljšati dohodke zlasti suplentov, uštevali jim v službena leta tudi ona, v katerih so bili suplenti, itd. Zastopnik naučnega mini-sterstva Hurner je obžaloval pomanjkanje, rekel pa, da v prvi letih se poviša število, ker današnji dan je na filozofični fakulteti na vseučilišču zadosti visokošoleev. Predlog o gori navedeni preustroji je bil sprejet soglasno. Raznotero. — Red zlatega runa sta dobila člena gospodske zbornice grof Devrn in V. Siemcnski-Levicki. — Iz Prage poročajo, da v vasi Klapi se je udrla zemljo, in so je porušilo 52 hiš. Bati se je, da se poruši cela vas, ki ima 160 hiš ter šteje okoli 800 prebivalcev. — Vsled deževja v zadnjih dneh je bila nastala na Ogerskem v vasi Tvrnau-Kutig povodenj, ki je spodnesla železniški most, vsled česar se je pogreznil v vodo stroj osebnega vlaka in en voz, da je ponesrečilo 6 potnikov. O velikih povodnjih se čuje tudi z drugih stranij. — Praznovanje. ,l..majnika„ je prepovedala vlada ter je že odposlala naredbe dež. predsedstvom, in namestništvom. — Nov papirnati denar po 20 K pride v promet meseca septembra t. 1". — Na Kranjskem v ljubljanskem poli-tiškem okraju zasnujejo društvo županov. Posnemanja vredno. ~ Belgijski kralj Leopold je podaril deželi vse svoje nepremično premoženje, kar je sporočil ministerski predsednik v drž. zbornici. — Cesarja bo spremljal na potovanju v Berolin prestolonaslednik Fran Ferdinand d' Este. — Papež namerava izdati encikliko, s katero bi uplivai na Angleže, da sklenejo pošten mir z Buri. Narodno gospodarstvo. Solkanei, pozor! — Na Velikonočni ponedeljek priredi »Trgov, in obrt. društvo za Goriško" javen shod trgovcev in obrtnikov v Solkanu v prostorih g. Alojzija Mozetiča. Na dnevnem redu: 1, O vzrokih upadanja rokodelstev ; 2. pomen in važnost »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško*. Začetek ob 4. pop. • Gostje imajo sloboden pristop. Mlekurnklin zadrugam. — »Goriška Tiskarna* A. Gabršček j« založila vse tiskovine za knjigovodstvo mlekarskih zadrug z novimi pravili. Te tiskovine se polagoma dostiskujejo ter bodo v 8 dneh gotove, da bo mogoče postreči vsaki zadrugi. Naročila prevzema tiskarna že v.daj. — Na željo pošiljamo pravila in dotiskane obrazce na ogled! Zanimivo. — V viroviliski županiji na Hrvatskem je 49 velikih davkoplačevalcev. Največ plačuje grof Ladislav M a j 1 a t h Szckhelskv, to je kron 71185*48, za njim prideta grof Pejačevič, ki plačuje 4425.'{'21-kron in grof Norman Erenfelcki, ki plačuje 42(>70*70 kron. Hiskup Josip Juraj Slrosmnver je pa četrti, in plačuje davka 36367*10 kron, Moč TvleuoNHtft. — V Avstriji jo 29 odstotkov vse zemlje v rokah veleposestnikov, na ('loškem specijuluo pa .12%, Preniogaraka stavka se še ni popolnoma skončala. 9. t. m. so res hoteli vsi premogarji na Kladnu iti na delo. Ali tu se je zgodilo nekaj, kar bi se zgodili ne smelo. Voditeljev stavke se ni hotelo vsprejeti na delo. Dogodile so še nekatere nekorektnosti, tako, da se je začelo stavkati z nova. In govori se, da je sedanje odjenjanje le malo premirje, in da se boj začne z nova. Tega mi sicer ne želimo, ali — vsakemu svoje l Gospodarska bodočnost Dalmacije je predmet brošure pod istim naslovom, katera je te dni zagledala beli dan. Njeni avtor je mladi podjetnik Aleksander Kdnig, ki je v svoji agiinosti našel v Dalmaciji, v zemlji, ki je bila do nedavna razglaševana po širnem svetu kot najsiromašnejša, celo vrsto pri-rodnih bogastev. Konig misli, da bi se dalo iz Dalmacijo narediti nekako pravo obljubljeno deželo. Najvažnejša zaklada njena sta asfalt in premog. Konig ima sam. asfaltovo jamo pri Vergorcu. Istolako poseduje premogovo jamo Velušič itd. Seveda bi morala Avstrija saj malo skrbeti za to slovansko zemljo. Do-sedaj ni za njo še nič storila. N. pr. Dalmacija je po svoji legi poklicana biti skladišče Ogerske, Bosne, Hercegovine in drugih dežel, ali še danes ni z imenovanimi deželami v nobeni zvezi, ter ima samo 159 km. železnic. Morebiti se s celo stvarjo v kratkem natančneje še popečarno. Za sedaj opozarjamo na omenjeno brošuro in podjetnika KOniga, ki se ni vstrašil velikanskega truda, da je preštudiral bistvo Dalmacije. Reklo se mu je sicer: škoda časa, ali — ni ga bilo. Okopavanje novih vinogradov. — »Nov.* pišejo: Sedaj je čas, da se okepa-vajo novi vinogradi. Prav za prav bi morali o postnem času že vsi vinogradi prvič oko-pani biti, zato se to prvo okopavanje tudi imenuje postno okopavanje. L nepravilnim ravnanjem pri tem prvem okopavanju se nove vinograde lahko prav znatno oškodi, da Še celo uniči. Dokler še nismo poznali trtne uši, dokler smo imeli naše vinograde še z necepljenimi trtami zasajene, okopavali smo jih pri-lično plitvo in se za odjemanje, to je: za odrezovanje takoirnonovanih rosnih korenin na trtah se nismo nič brigali. Pustili smo jih popolnoma na miru. Prav to sicer ni bilo, ali šlo je že, ker plitvo okopavanje in pušče-nje rosnih korenin ni trtam starih vinogradov Bog ve koliko škodovalo. Vse drugačne nasledke pa zamore tako poslopanje imeti pri novih, s cepljenimi trtami zasajenih vinogradih. Tu se stara malobriž-nost lahko prav hudo maščuje. Pri novih vinogradih je namreč neofihodno potrebno, da se jih, osobito ako imamo v vinogradu težko 'ilovnato zemljo, globokejše okopuje, kakor pa se je stare vinograde doslej okopa valo, še celo potrebno pa je, da se trtam prej omenjene rosne korenine vestno odjem-Ijejo. Globokejše okopavanje trt novih vinogradov potrebno je pa zato, ker se trte zdaj po novem načinu globokejše sade, kakor se jih je poprej, ko še jih navadno niti sadilo ni, ampak večinoma le plitvo grubalo, Globokejše vsajene trte pa v težkem, mokrem, ilovnatem svetu kaj rade y globočini odgni-jejo in zato kaže, jih globbkejši okopavati, da se zemlja lahko globokejši osuši. To še naj- * bolj kaže pri takih okolnostih, pri prvem oko-pavanji mladih cepljenih trt okolo istih kar 30-40 centimetrov široke, ter 20—30 centimetrov globoke jamice odprte pustiti. Tako ' so Vipavci že od nekdaj postopali, že tedaj1 ko na trtno uš nihče niti mislil ni. Postopali so pa zategadelj tako, ker so oni od nekdaj jako dolge trte jako globoko zasajali. To so pa storili v prvi vrsti z namenom, obvarc- --< vati trte pred poškodovanjem po suši, katera je ravno na Vipavskem prav pogostokrat in prav huda. Take trte v težkem ilovnatem svetu odkopavati ter če tudi do žime odkopane pustiti, kaže dve do tri leta po zasajenju in ako se jih še dlje tako odkopuje, utegne to le koristiti, nikakor pa škodovati. Da ni treba tako odkopanim ter odkopano puščenim trtam še le rosne korenine odjemati, razume se samo po sebi, saj se jim same posuše. Ako se pa trte tako ne odkopavajo, potem pa je pač neobhodno potrebno, da se jim pri prvem okopavanji vse rosne korenine popolnoma odrežejo. Neobhodno potrebno je to že celo pri vseh tistih cepljenih trtah, katere so bile prvotno tako globoko sajenc ali pa grubane, da seže njih evropski les že kolikor toliko notri v zemljo. Pri tacih trtah ae evropski les kaj rad in kaj močno ukoreniči, če pa takih korenin ne porežemo, kaj se zgodi ? One oslabe ameriški les pod sabo tako, da se nič več no debeli in da se v nekaterih letih še celo posuši in — ob cepljeno ameriško trto je I Kdor torej ne smatra za potrebno, svoje ameriške trte odkopati ter odkopano pustiti, in sicer zaradi tega ne, ker svet nI težak, vlažen, ilovnat, naj jih vsaj gotovo prav globoko okpoljc, in pri tej priliki vseh rosnih korenin popolnoma oprosti. Torej kar v eno-mer naprej kopati ter se, za rosne korenino nič zmenili, kakor je bilo doslej na Dolenjskem skoro povsod navada, to pač nikakor ne sme več biti, Vsak delavec in vsaka delavka naj marveč po vipavskem vzgledu pri okopavnnju cepljenih vinogradov vodno re/.nik ali pa vsaj pipec za oboto čevlja in z njim naj trtam vse rosne korenino prav skrbno poreže. Pa še na nekaj naj naše vinogradnike glede okopavanja vinogradov opozorimo, namreč na to-le: Pri prvem okopavanji in ako trte so nimajo vapnencev (šparonov), kakor tudi pri vsakem poznejšem, okoplje naj se trta kar le mogoče po čez, tako da se ne bodo zemlje v dolino tiralo, ne pa kar naravnost od spodaj gor. Ako se vinograde vedno le od spodaj gor okopava, zleze zemlja dosti prehitro iz višine v nižino in na vrhu pridejo trte s koreninami na dan, v nižavi pa se jih preveč zasuje tako da pride evropski les pod zemljo. Nekoliko čudno se res vidi v pričetku po čez kopati, pa temu se človek kmalu privadi in potem gre delo lahko od rok. Saj so se vinogradniki že rigolanju privadili in to gre pač veliko težavnejše od rok, kakor pa po-čezno kopanje. 1497 21 Poročilo ravnateljstva „Trgovsko - obrtne zadrugo" v Gorici z neomejenim jamstvom za opravilni mosee marce 1900. 1. Število zadružnikov dne 1. marca 1900. Naraslo tekom meseca zo..... Tadlo tekom meseca........ Štev. zadružnikov dne t. aprila 1900. je 2. Število deležev dne 1. marca . Priraslo deležev tekom meseca Odpadlo , » ¦ število deležev dne 1. aprila znašalo je . j.____3 znašalo 1515 ......2928 ...... 76 . . . . . . 3 3. Svota vplačanih deležev do 1. marca . , „ „ tekom meseca , izplačanih , » • Svota vplačanih deležev dne 1. aprila . 3001 Kron 247180-40 . 1331366 . 88S>- . «801*1-06 Svota podpisanih deležev po 300 kron dne 1. aprila............900300'- 4. Predujmov je bilo izplačanih do 1. marca 614204-78 Priraslo tekom meseca........34950*74 Odplačalo „ , ........ 8566'98 Stanje predujmov dne 1. aprila .... 640588.54 5. Dopolnilni zaklad je znašal \. marca . . 54224"35 Tekom meseca se je doplačalo . . . . .3689-78 Stanje dopolnilnega zaklada dna 1. aprila 57914-13 6. Do konec meseca prosilo je 1525 prosiieljev za predujme v znesku.......1211312*27 Dovolilo se je v znesku.......""""""^ Izplačalo „ • „ ....... 7. Hranilne vloge 30 znaSale dnel. marca . Vložilo se je tekom meseca..... 8627-60 Izplačalo „ , , ..... 16053-49 Stanje hranilnih vlog dne 1. aprila • • 251306'20 v — knjižicah povpfi* po — kr. — vin. 8. Gotovine dne 1. maroa . .'..... 4188-51 Svota prejemkov tekom meseca. . . . 113505-45 , izdatkov , » ... .110941-04 Saldo dne 1. marca in pri poštni hran. 6703'02 9. Denarnega prometa blagajnfce od dno v mesecu marcu ,....... 224446*49 Lastna glavnica v plačanih deležih . . . 260141*0G Zaupana glavnica v hranilnih vlogah . . '251306-20 Razmerje.............¦ $*>*25 Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/»#. -7 Predujmi se vračajo v enem ali večtedenskih obrokih $. obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjtco se obrestujejo po dogovoru,— Seja ravnatelj, je vsak ponadeljek ob šesti uri zvečer. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan. Foulardovo svileno blagu gld. 8'4D in višje! — 14 metrov! —poštnine in carine prosto! . Vzorci z obratno pošto; ravno tako čme, bele in barvane „Hennebergove svile* od 45 kr. do gld. 14'dS m. (2) G. Hennebergv tovarnar svile (c. in kr. dvomi zalagatolj) Y Curlhu. 110 V Gorici, Semeniška ulica št. 3. podružnica za veliko vojašnico, priporoča Razglednice! Mestne ' 100 kom. K. . . 320 svitlotisek 100 , „ . . 5— Dopisnice s cvetlicami 100 , » , . 3*20 „ Velikonočne brez napisa 100 , „ . . 360 w Velikonočne z napisom 100 , „ . . 8*— V zalogi je več tisoč komadov nad 50 različnih vrst. Gg. učiteljem in trgovcem na deželi usojam si naznanili, da sem preskrbljen z naj-raznovrstnejsimi lepopisnicami in spisovni-carni lastnega izdelka, iz dobrega papirja in po zmerni ceni. Naznanilo. Podpisani si usoja ulj ud no naznanjali p, n. slavn. vojaštvu in drugemu časti temu p. n. občinstvu, da se v krojačnici vsled smrti SIMONA EOSANZA v Vrtni ulici št 8, nič ne spremeni. Ta krojaenica jo že 25 let na dobrem glasu, posebno odkar jo podpisani že vefi let samostojno vodi. Dovršil je tudi leta 1897. glasovito Šolo za krojenje po Hoffmanovem zistemu na Dunaju, ter leta 1898. napravil izpit krojenja z odličnim vspehom na c. kr. obrtr.o-tehnološkem muzeju na Dunaju. Trudil se bo tudi nadalje gospode naročnike v vsakem oziru najbolje po-streči, ter se nadeja obilih naročil od p. n. vojaštva in občinstva. V zalogi ima različno angleško in tuzemsko blago najboljše kakovosti. So toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani Anton Krusič, zel in naslednik pokojnega Simona fiosnnza. V Gorici, 28. mnrrijn 1900. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja ia omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega rloveka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega da more sebe in drupre blažiti m prav o likali), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, a i proli poštnemu povzetju pri Jožefa Valeučižn na Dunaju, III. Bez., Hauptstrasse N.o 84, 3. Stge., H. Sik., Th- 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; knjig je malo vež. Bilanca .okrajne posojilnice v Kobaridu", registrovane zadruge z neomejeno zavezo za 1.1899. Zaloga piira I. kranjske eksp. pivovarne na par T. Frfihlich-a na Vrhniki pri Ljubljani, odlikovan« na razstavi v Rimu in Bruselju s čiislno diplomo ii> zlato svetinjo. Glavni zastop ii zaloga za Carica in dežele: Josip Rovan Gorica — fiabatišče št. 18 — Gorica. Podružni zalogi: Ferdinand 2a§ar, v fiirici, »lica Ascali št. 215. (gostilna J. Ciuffarin blizu Koma). Franc Furlan, gostilna na Guričici pri „Rebku**. Bolj kakor draga leta se letos to i z-borno pivo posebno odlikuje v dobroti.— V zalogi se nahaja vedno zveze in dobro ule-žano, da se lahko cenj. gg. odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo. Priporoča se rojakom v mestu in na deželi z odličnim spoštovanjem udani Josijp Rovan, glavni zastopnik. Št. | Predmet ZNESEfe Št. Predmet I Posojila..............| 184.650 j 22 | Zaostale obresti posojil.....• . 2.948 78 I Zaostale zamudne obresti.....-I 116 «6 j Naloženi denar...........I 5.617 60 Nevzdignjene obresti istega..... 170 14 j Inventar po odpisu 10%......I 239 56 | Tiskovine po odpisu........ 50 j Gotovina koncem leta 1899. . . . . . 13.943 80 | Skupaj. . I 207.736 66 Deleži............... Hranilne vloge........... Kapitalizovane obresti....... j Predplačane obresti posojil..... | Posebna rez.do konca 1.1898.1594 K 44h I Od dobička leta 1898. . . 762 «18« I Doneski v letu 1899. ... 113 «20« Čisti dobiček............ Skupaj . ZNESEK K ""•" h 1.758 — 194.282 30 6.442: 58 603 08 2.471 82 2.178 88 207.736 66 V Kobaridu dno 31. decembra 1899. Načelstvo. Protin, revmatizem, tudi zastarel, in ce!6 v kopeljih 10-15 let brez. vspeha se zdrave-cim se je povrnilo popolno in gotovo zdravje po nekol:-kokratni uporabi mazila Zollaiiovegsi proti revma-tizntu in pro-tlnu. Stane 1 steklenica 2 K. Dvorni zalagatelj lekarnar B. Z0LTAN, Budimpešta. Nikako skrivno sredstvo. Od zdravstvenih strokovnjakov priporočeno. LIHIMEHT. CAPSICI EOMPOS. Iz ftlcftterjava (ukarae V Praal pi-ipoznano l;ot izvrstno bol nbbižujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 glj. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno si-odstvo vedno le v origr. steklenicah z našo zaščitno znamko s ,,SI-1>R0M" namref, iz ItICHTLRJLVE lekarne iti vzame kol originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Ricbterjevs lekarna „pri zlatem leva' t PRAGI. JŠZŠ jLela 1881, y 6or'ri ustanovljena tyrdka E.Bi8ssner, ^Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prež. duhovščini in slavnemu občinrtvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvrfiuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskamo črk na perilo. (P. c\ Opravilna štev.: E 684/«)9 10 Dražbeni oklic. Vsled sklepa od 6. marca t, 1. opravilna številka gorenja se proda dne 17. aprila 1900. dopoldne ob 11. uri o priliki semnja pri Sv. Luciji na mostu: 1. hišna, kuhinska in sobna oprava; 1 glasovir; 2. štacunsko blago: jestvine, sukno, tkanina, bombaževimi in železo; . 3. prešiči, jenice, junci, krave, voli, 1 bik, 3 kobile ter raznovrstno kmetijsko orodje. Rečij se smejo ogledati navedenega dne na Jicu mesta. C- kr. okrajno sodišče v Tolminu oddelek II. dne G. njarca 1900. Isran ScMndler Dunaj, III. Erdborg.ritr. it. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z veC kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod Ug-odnf pogrojl plačevanja. Za rcealno postrežbo se garantira. StiidM zastopnike se tiče. IVAN SOHINDLER <\ kr. privileg. lastnik. Ihiiuij, III. EruVrgcmt. št. 12. Sviloprejsko seme Sveža jajca jerebic po 30 h tu j fazanov po U) h kupuje v veliki množini pšenične barve j (U) 15 ma..l: KAnoL gudera, izvoz prodaja se po 10 kron unča, aH tudi po j žive divjačine na Dunaju, pogodbi, za šestino pridelka. \ ¦ " Naročila j(» pošiljati na nnfllov: ISO do 300 gld. mesečno be vseh stanov iti v Tii,.«rt» a«