Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SEOVENEC Telefoni uredništva: dnevna slažba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček račun: I jub-< Ijana št. 10.0*-t) in 10.349 zn inserate;k Sarajevo štv. 7563,-Zagreli štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797' IJ |)rava: Kopitar-« jeva 6, telefon 2992 j Kaj poreče Amerika? Ob svojem prihodu v Pariz je ministrski predsednik Herriot podal časnikarjem pomembno izjavo, ki prikazuje lozanski sporazum v resnični luži. Ako je Amerika mnenja, da je lozanska pogodba dobra in ako bo prišlo do dovoljive ureditve evropskih dolgov napram njej, bodo države lozanski dogovor glede reparacij ratificirale in ta bo lahko prišel do polne veljave. Ko je Herriot še lakedemonsko povedal, da se je v I.ozani dosegla tudi zveza med ureditvijo reparacij in rešitvijo vprašanja ameriških terjatev, je s tem izdal glavne določbe tajnega sporazuma med nemškimi upniki, ki polaga usodo lozanskega sporazuma v tofce Amerike. Po zatrdilu nekega angleškega lista so se An» glija, Francija in Italija obvezale, da ne bodo prej ratificirale lozanske pogodbe, preden ne dosežejo sporazuma z Ameriko glede medzavezniških dolgov; ako bi Združene države ne odjenjale v vprašanju medzavezniških dolgov, potem bodo omenjene tri evropske velesile proučile možnost zopet-nega uveljavljenja Youngovega načrta, t. j. možnost obnovitve reparacij. Poleg tega so se Francija. Anglija in Italija obvezale, da ne bo nobena sklenila separatne pogodbe z Ameriko glede končne ureditve svojih dolgov, ki bi bila v nasprotju z interesi ostalih držav. Ako te informacije angleških listov odgovarjajo resnici, se je v Lozani ustvarila enotna fronta proti Ameriki. Brezdvomno bi bil to morda večji uspeh lozanskih razgovorov, kakor reparacijski sporazum sam. Znano je namreč, da se Anglija doslej nikdar ni hotela pokazati solidarno 7. Evropo napram Ameriki, temveč je vselej gledala, da si ohrani posebne simpatije ameriškega naroda. Anglija je prva uredila vprašanje vojnih dolgov z Ameriko, in to zase ne preveč ugodno, tudi iniciator Hoo-verjevega načrta je bil guverner Angleške banke Leith-Rosse in končno je na mestu domneva, da se Anglija poteguje za odgoditev razorožitvene konference zato, da bi se med tem časom sporazumela z Ameriko. te se je torej Anglija zdaj izjavila solidarno s Francijo in Italijo glede medzavezniških dolgov proti Ameriki, je nastal v angleški zunanji politiki velik preokret. Tega so narekovali Angliji njeni finančni interesi. Dogovor o angleških vojnih dolgovih Ameriki je bil sklenjen v zlati valuti in ti dolgovi so se avtomatično povišali za 25%, ko je bila Anglija prisiljena opustiti ztottf valuto. Poleg tega je Italija v Lozani javno zahtevala črtanje svojih dolgov v Angliji in Angleži se dobro zavedajo, da ne bodo vsi njihovi protesti proti tej zahtevi nič. izdali, ko ne bo Italija v resnici mogla več plačevati svojih dolgov. V tej zvezi je treba tudi omeniti, da se je med Francijo in Anglijo na eni strani, ter med Anglijo in Italijo na drugi v Lozani sklenil sporazum, po katerem preneha plačevanje medzavezniških dolgov Francije in Italije napram Angliji, in sicer ostane ta moratorij v veljavi do ratifikacije lozanske pogodbe. Ker pa ne bo prišlo do ratifikacije lozanske pogodbe, preden se ne reši vprašanje medzavezniških dolgov napram Ameriki bolj konkretno, ker ne bo Anglija prejemala ves ta čas nikakega denarja na račun svojih terjatev od Francije in Italije, je v njenem interesu, da se čimprej doseže sporazum z Ameriko glede medzavezniških dolgov in tako omogoči ratifikacija lozanske pogodbe, sicer bi bila Anglija primorana nadalje plačevati Ameriki svoje dolgove, medtem ko ne bi nič prejemala iz Italije in Francijo. Bitko v Lozani je dobila Nemčija, zgubila jo je Amerika, ugotavlja pravilno neki ameriški list. Od 37 miljard in 300 milijonov mark, ki bi jih bila morala plačati Nemčija v smislu Youngovega načrta, bi bilo moralo Hi 25 miljard in 100 milijonov v Ameriko za poravnavo evropskih vojnih dolgov. Amerika še danes oficielno ne priznava -jop lmi^giuzaABzpoui ni nuufionjBdaj p »m azaAz govi, ker. ni podpisala ne versaillske pogodbe, ki je Nemčiji naložila vojno odškodnino, ne poznejših zadevnih načrtov, čeprav sta jih sestavila Američana Davves in Young. O logičnosti ameriške zunanje politike smo na tem mestu že večkrat spregovorili, Amerika je posegla v svetovno vojno z vso odločnostjo, ni pa hotela prevzeti odgovornosti za njene posledice; podpisala ni mirovne /ogodbe, ki je bila sklenjena pod Wilsonovim predsedstvom, kakor še danes noče stopiti v Zvezo narodov, ki je otrok njenega sina. Hoover je s predlogom o moratoriju reparacij prav pred letom nepoklican drzno posegel v evropske zadeve; a je od kongresa komaj dosegel, da je dovoli! enoletni moratorij za ameriške terjatve v Evropi. Hoover je nedavno smelo zahteval razorožitev narodov; toda Amerika noče nič vedeti o jamstvu za se-danji status quo v Evropi, ki ga zahteva Francija in njene zaveznice in ki je predpogoj razorožitve v danih razmerah. Ako torej prihaja iz Amerike priznanje, da so bitko v I.ozani zgubile Združene države, potem je lo znamenje, da so tudi v Ameriki pričeli čutiti, da sta politika drznega poseganja v evropske razmere in politika umivanja rok za vse, kar sledi tem sunkom, za bodoče nezdružljivi, čeprav ofici-elnn Amerika noče priznati niti zveze med raz; orožitvijo in evropskimi dolgovi, se vendar Ze ču-je.jo glasovi uglednih senatorjev Reeda in Boraha, da bo Amerika odnehala od svojih zahtev, ako se Evropa razoroži. V ostalem ne bo mogla Amerika dolgo kljubovati bankrotni Evropi prav radi tega ne, ker je ta bankrotna. Finančni in gospodarski polom Evrope bi potegnil zn Rehoi tudi ogromna ameriška imetja, naložena predvsem v Nemčiji in Italiji. Finančno in gospodarsko uničena Evropa bi j,>renehala biti tržišče za ameriško blago. Evropa je zadovoljna Nemški kabinet odobril politiko kanclerja Ali se bomo obrisali tudi za tri miliarde ? Berlin, 11. julija, tg. Ko so državni kancler von P&pen, gospodarski minister VVarnbold in dr zavni tajnik Biilow podali stoja poročila t rezultatu reparacijske konference v Lausanneu, je nemški državni kabinet prišel do soglasnega mnenja, da bi za Nemčijo ne bila mogoča nobena druga pot, kakor ta, po kateri je >la nemška delegacija. Po seji ministrskega sveta je izjavil državni kancler von Papen zastopnikom listov, da pomeni Lausanne konec reparacij. Voungov načrt je odpadel in z njim tudi ono poglavje, ki daje u-vernikom pravico do sankcij proti Nemčiji. Dosežen jč najvarnejši predpogoj za obnovo Nemčije in za ozdravljenje vsega gospodarstva na svetu. Sicer ni bilo mogoče črtati poglavje o vojni krivdi, doseglo pa se je vendarle, da je Anglija ponovno priznala upravičenost nemškega stališča. Nemčija lahko pričakuje, da bo tudi ženevska konferenca v razorožitvenem vprašanju prinesla one rezultate, ki jih mora Nemčija doseči. Dvomljivo je, ali se bodo sploh mogle kdaj dati na sre-tov ni trg one tri milijarde mark nemških bonov, za katere se je Nemčija obrezala. Če pa se bo to kdaj zgodilo, bi to pomeuilo. d« je Nemčija zopet našla svoje gospodarsko ravnotežje. Zmagata je Evropa London, 11. julija, z. Jutranji tisk prisrčno pozdravlja MacDonalda iu mu čestita na velikem uspehu v Lozani. Nezadovoljen je edino -«Daily Express<, ki pa zasleduje svojo politiko, in pravi, da je v tem novem sporu Anglija doprinesla največ žrtev. -»New Chronicle- se bavi z izjavo dr. Scharta, ki je lausannski sporazum sprejel z besedami: >Bravo, bravoU, in pravi, da je to dokaz, da bo nemški narod zadovoljen s to pogodbo, ker je ravno dr. Schacht bil največji nezadovoljnez. Tako je prav, nadaljuje list. kajti t Lausanneu ni ima gala niti Velika Britanija, niti Kranrija. niti Nem *ija, rezultat je bil dosežen v korist vsega sveta. •»Financial News< je prepričan, da bo lausannski uspeh brez dvoma najbolj blagodejno vplival na ženevsko razorožitveno konferenco, od katere je prav za prav odvisno vse. Posebni dogovori London, 11. julija, tg. Posebni poročevalec »Daily Heralda. iz Lausannea poroča po francoskih informacijah, da so bili med upniškimi državami sklenjeni štirje gentlomen-argumenti: 1. med Anglijo, Francijo in Italijo, po katerem se lausan-nska pogodba ne bo ratificirala, dokler se ne doseže zadovoljiva rešitev z njihovimi lastnimi upnicami. Če ne pride do te rešitve, se bodo upnice Nemčije sestale k novim pogajanjem. 2. Nobena izmed navedenih treh držav ne sme skleniti z Ameriko take ureditve, ki bi bila nasprotna interesom obeh drugih. 3. Med Anglijo in Francijo se bodo v pogodbi Churchill-Caillaux določena plačila vojnih dolgov za Anglijo odgodila do ratifikacije lau-sannske pogodbe. 4. Sličen dogovor se sklene tudi med Anglijo in Italijo. Papež pozdravlja vspeh v Lozani Rim, 11. jul. tg. Na beatifikacijski slovesnosti v baziliki sv. Petra v nedeljo je imel papež nagovor in se dotaknil tudi lausannske pogodbe, pri čemer je rekel: >V tem trenutku bi ne izpolnili svoje dolžnosti, če hi se ne zahvalili božji milosti za to prvo zarjo boljših dni, ki obeta, da bo razjasnila oblačno obzorje.« V modnih besedah je bičal papež slepo poželjenje človeštva po denarju in majhno ljubezen do bližnjega. Socialne doktrine, ki se širijo danes, hujskajo razred proli razredu in narod proti narodu. Neizogibna posledica tega je splošna kriza, splošno nezadovoljstvo, tekmovanje za denarjem in pohlep po gmoti. Svet je sedaj doživel na lastnem telesu, kam rodijo privilegiji razredov, kast in bogastva. Ogromna, premoč malega števila prebogatih ljudi med masami popolnoma ubožnih je eden izmed najglobljih vzrokov sedanje splošne nezadovoljnosti. Optimizem mednarodnih bank Basel, 11. julija. A A. Šefi evropskih narodnih bank so se sestali v sedežu banke za mednarodna plačila. Seji je predsedoval MacGarragh, prisostvo- Amerika se bo mogla giede medzavezniških dolgov odločili Scle po predsedniških volitvah, ki se bndo vršile no\embra. Kakšno je razpoloženje med ameriškimi volivci v tem pogledu, je jasno razvidno iz dejstva, da je smatrala drmokratska stranka za umestno, da se je v svojem volivnem programu poslavila proti črtanju medzavezniških dolgov. In demokratski kandidat Franklin Roose-veM lahko vsaj z isto verjetnostjo računa na zmago kakor Hoover, kandidat republikanske stranke, ki o tem vprašanju previdno molči. Ker so demokrati za znižanje carin, ki onemogočajo mednarodno trgovino, ker sc zavzemajo za uresničenje Kello-govega pakta, ki nalaga Ameriki soodgovornost za mir, in ker so sploh pristaši mednarodnega sodelovanja, je bila točka proti črtanju medzavezniških dolgov v njihovem volivnem programu samo tnktič-na poteza, s katero skušajo privabiti čim več volivcev, ki so v strahu, da bi jim črtanje evropskih dolgov ne prineslo novih davčnih bremen. Zalo je gotovo, da niso demokrati nič večji nasprotniki brisanja teh dolgov kakor republikanci. vali pa so ji guverner francoske narodu«' banke Moret, guverner nemške narodne banke Luther. guverner angleške narodne banke Montagu Norman in guverner italijanske narodne banke Duce. Na seji so zastopniki evropskih narodnih bank izrazili veliko zadovoljstvo nad lozanskimi rezul tati, ki se od njih obetajo zboljšanja na gospodar skem in finančnem polju ter obnove zunanjega kre dita Nemčije. Avstrije in srrdnj* Evrope. Macdonald odšel na dopust London, U. julija, tg. Po avdijenci pri kralju »e je odpeljal MacDonald k zdravnikom, ki so od- redili, da mora MacDonald radi prevelikih naporov svojih oči oditi na daljši bolezenski dopust, katerega bo nastopil v svoji škotski domovini Lo«. siemouth. Poprej bo pa jutri poročal v poslanski' zbornici o delu v Lausanneu. Spomenica našega poslanika Parii. U. julija, tg Jugoslovanski delegat n» lausannski konferenci Fotič je pred svojim odpoto-vanjem izročil Mac Donaldu memorandum o repa-racijskih interesih Jugoslavije, ki bi imela p« Voungovem načrtu dobiti letos 70 milijonov tlati)*' mark. Kako so velesile zapostavile male države (Razgovor urednika „Slovenca" z odličnim inozemskim diplomatom)' Belgrad. 11. jul. I. Dodatno k dosedanjim ko mentarjem o lausannski konferenci in o za nas tako usodepolnih odločitvah, ki so tamkaj padle, se lahko objavi še mnenje neke odlične inozemske diplomatske osebe o vzrokih, ki so deloma vplivali ua čudno obnašanje velesil napram malim državam, kojih interesi so bili popolnoma zapostavljeni. Odlični diplomat je dopisniku »Slovenca* izjavil sledeče: »Dokler so v Nemčiji vladale socialno usmer jene stranke, to je rrntrum r koaliciji s socialisti, je bila vsaka nemška vlada pripravljena hlagohol no poslusati teinje »rednjeev rnp-kth kmetijskih dr žav ter jim rele ponujati ugodnosti za odkup njiho vega žita. Saj je znano, da so prejšnje vlade šle tako daleč, da so Romuniji. Bolgariji in Jugoslaviji ponudile preferr fn* ugodnosti za žitne pridelke. Romunija in Bolgarija sta ponudbo ludi -prejeli. Velesile so namreč morale s to nemško pripravijo nostjo. da se astr*ž* gospodarskim težnjam podonavskih držav, • političnega stališča stalno računali. Tod« r trenutkn, ko je prevzel nemško vlado von Papen. j« postalo jasno. Ha se je položaj bistre no spremenil. Von Paprnova vlada ui samo pred-starfflca reakcionarne, nacionalistične in pruske Nemčije, ampak predvsem zagovornica nemških vel*agr«rr*v iz obeh Prnsij. Večin« članov sed«nje nemške vlade pripada tisti slruji. ki na vsak način hoče dn se zapro nemške meje za inozcm-k.i žita in d« se na t« n»čin pomaga nemškim agrarrem do intenzivnega razvoja pridelovanja nemške rži. Se danja nemška Tlada bi lorej na noben n»čin ne mo gl« več obnoviti pr*fer*nčnih pogodb z nakupom žitnih kontingentov iz Podonavj«. Velesile so ta novo nastali položaj, ki je zelo JVow' minister dvora Belgrad. 11. julija. AA. Boško Colak -Antič, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Bukarešti, je imenovan za vršilca dolžnosti ministra dvora. »Triglav" nasedel London, 11. julija. AA. Reuter poroča: Po neki Lloydovj Testi iz San-Vincenta je jugoslovanski parnik .»Triglav« na vožnji ir Rolterdama t Buenos Aires nasedel n« pečinah blizu Verdskega rtič«. Čeprav se l«dja nahaja t dokaj resnem položaju. Tendar ni nevarnosti, da bi se potopil«. Tudi po--aH k a ladje je izren nevarnosti. »Triglav« je najmodernejša ladja Jugoslovanskega Llovda. Zgradili so ga leta 1929 in je imel 10.300 ton. Bolgarski profesorji čakajo na plačo Belgrad, 11. jul. I. Iz Sofije poročajo, da se je prijavila pri prosv. ministru Muravijevu deputacija profesorjev iz Nove Zagore, ki je prosila minislra, naj se vendar enkrat izplača prosesorjem srednjih šol plača, na katero čakajo že sedem mesecev. Na posredovanje prosv. ministra je finančni minister Štefanov izplačal delegaciji 100.000 levov ter jim obljubil, da bodo dobili ostanek še tekom meseca julija. Osebne vesti Belgrad, 11. jul. 1. Za višjega policijskega komisarja 6. skupine na obmejni policijski postaji v Koprivnici jc postavljen Vodonclič Antc, dozdaj višji policijski komisar pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Za višjega policijskega komisar-ia 6. skupine pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljano je postavljen Juraj Matutinovič, dozdaj višji pristav 7. skupine pri upravi mestne policije v Belgradu. V resoru finančnega ministrstva so napredovali v 8. položajn oskupino sledeči cariniki: Brolih Vitko, Brumen Franc, Novak Marijan, Rijavec Adolf, Smakvinn Milan, Derviš Štefan, Rodin MiloS, Ro-din Janko, Brence Ivan, Kolar Oskar, Zupančič Miha, Košenina Josip, Rašpica Slavko. Za monopolskega pristava 8. skupine je imenovan Ambrož Kapor, monopolski pristav na postaji Domanoviči. Pri tobačni tovarni v Ljubljani je postavljen za pomožnega monopolskega kontrolorja 9. skupine Franc Zalar, dozdaj v Banjaluki. V tobačni tovarni v Dubrovniku jc imenovan za konceptnega pripravnika Anton Januškovski, dozdaj v tobačni tovarni v Ljubljani, Dunajska vremenska napoved: Negotovo vreme, verjetno pa soparno z nevihtamL omejil diplomatsko elastičnost malih Hrž«v pri po gajnnjih v lausanneu. izkoristile ter »o postavilo mnle držav« kratkonialo ob zid. dobro vedo*, Ha bo Ho morale -prejeti vs«k sklep, ki g« bodo podpisale Kranrija iu Vnglija. kajti možnost direktnih pogajanj meti Nemčijo in malimi Hrzavami ne ohsloja »eč niti kot diplomal-ko strašilo, dokler vladajo t Berlinu pru-ki vrl*agr«rci. N« I« način so bilo, male države zman*vriran* v l^ii-anneu t položaj, katerega je dovolj ja-nn označil naš delegat Kon-sl«nlin Fotič. N'« drugi »trani je bil odpor malih dri«v tudi: radi tega slabši, ker niso male države imele enakih interesoT, N« konferenci male anioni* v Belgradn' -o si vse iri rlanire obljubile pomoč t Lnasannou in ludi dejan-k« ostale solidarne, ker -o vse tri odklonile podpis dokumentov. Toda zdi se, d« je od-kloniluo stališče <"'*ikn,«Uvask* in Romunije bilo več ali m«nj plaloničnrga značaja. tiU da je za svoje pravice -tal« trdna edinole Jugoslavija. Zanimivo bo sedaj pričakovati, kako nameravajo velesile izvesti revolucijo, ki se tiče podpor« Podonavju in vzhodnim agrarnim državam. Zgopj omenjeni inozemski diplomat je pri teh besedah skomignil z rameni ter pristavil, d« »»e limlo vršili razgovori o kreditnih operacijah« v prijetnejšem ozračju, ker vlada popoln sporazum med Tclcsilami in ker »odslej male države ne hoda več postavljen* pred težavne probleme, da izbirajo med tremi ali štirimi načrti, ampak jim bo predložen t podpis enoten načrt za »anarijo njihovega gospodarstva« Razgovori v tem prijetnem ozračju- se že na daljujejo v Ženevi in Parizu. Bolgarija in Romunija vedno bolj prijateljici Belgrad. 11 jul. 1. Iz Bukarešta javljajo, da j* prišla tjakaj velika skupina bolgarskih pravnikov, ki so imeli svoj letni kongres v Ruičuku. Romunsko vlada jim je poslala iskreno povabilo, naj pridejo v Romunijo, kjer bodo prijateljsko sprejeti od romunske vlade ler od svojih stanovskih tovarišev. Na čelu bolgarske skupine odvetnikov, ki jih je več kol 300, je bolgarski pravosodni minister Vrbanov, ki se je na bukarefikem kolodvoru v vzneSenih besedah zahvalil za gostoljubnost, ki je nov dokaz za to, da obstoji prijateljstvo med obema državama in da je to prijateljstvo vedno bolj iskreno. Romunski tisk posveča cele kolone temu nenadnemu in dobro-došlemu obisku iz Bolgarije ter pristavlja, da bo mnogo doprinesel k medsebojnemu zbližanju. Vihar na Hrvatskem Zagreb, II. jul. ž. Davi okrog 5 do ft i* bil v Zagrebu in okolici velik vihar. Strel« je udarila v stolp župne cerkve v Brdovcu in na več mestih poškodovala streho. Vihar je šel proti jugovzhodu. Izpraznjeni so bili radi kratkih stikov električni vodi Karlovec-Zagreb, radi česar so vsa industrijska podjetja prenehala obratovati za polnih 40 minut. Železniški tarifni odbor Belgrad, 11. jul. I. Radi potrebe, ki je nastala radi gospodarske krize, in z ozirom na zveze, ki obstojajo med našim gospodarstvom in našimi železnicami, je prometni minister danes podpisal na-redbo za ustanovitev tarifnega odbora v prometnem ministrstvu. Tarifni odbor bo po lej naredbi posvetovalno Ielo, ki bo imelo nalogo, da na po»iv in z odobritvijo prometnega ministrslva prouči gospodarske razmere v državi, v kolikor vplivajo tudi na železniški promet in na vprašanje železniške tarife. Tarifni odbor sestoji iz 24 članov. Člani bodo imenovani za pet let, in sicer 9 članov imenujejo na skupen predlog trgovske, obrtne in industrijske zbornice, 5 članov imenuje na skupen predlog Glavna zadružna zveza, 4 člane imenujejo v sporazumu z ministrstvom za gozdove in rudnike vsa gozdarska in rudarska zastopstva, 6 članov pa imenuje samostojno po svojem lastnem prepričanju iz vrst gospodarskih, finančnih in trgovsko-tarifnih strokovnjakov prometni minister sam. Tarifni odbor sklciuje minister po potrebi, najmanj pa dvakrat na Ielo. Ljubljana, 11. julija. AA. Ban dravske banovine g, dr. Drago Marttšič zaradi odsotnosti do nadaljnjega ne bo sprejemal strank. Bolgarski trgovski dogovor z Nemčijo P ose t italijanske eskadre Sofija, juli ja mesec«. Nemčija je glavni uvoznik Bolgarije. "Devizne odredbe so zelo hudo prizadele Nemčijo, ki uvaža industrijske proizvode, pred vsem stroje vseh vrst. orodje, kemikalije, barve itd. Surovi material, katerega Nemčija za svoje Uvozno blago potrebuje, mora plačati v gotovini, svoje izdelke pa da Bolgariji n« kredit. Pri kalkulaciji so nemški izvozniki pač računali na plačilo v obrokih, niso pa predvidevali, da bo posegla v trgovino država s svojimi deviznimi naredbami. Zakon ra rttzdoliiiev kmetov, trgovcev itd., po katerem dolžniki zadostijo svoji dolžnosti za dolgove, sklenjene do 1.. januarja 1981. ako poloie pri sodišču le eno desetino plačila. ostalo pa razdeli v plačila na enake obroke v petih letih, plačljive vsakega pol leta, je povmo-čil pravcato paniko med uvozniki. Za poznejša naročila za ta zakon dovoljuje ob plačilnem terminu radi nedoslatka le 20—5*» odst. deviz. Na drugi strani pa Nemčija kupuje v Bolgariji tobak, jajca, sadje in poljedelske produkte, katera mora plačevati v gotovini. .lasno je, da je to razmerje ta Nemčijo zelo slabo. Ker se ni dosegel med obema vladama sporazum. je kot prvi napravil inicijativo neki dr. Schnur, član upravnega sveta Remstma cigaretne tovarne v Berlinu, izdal je okrožnico na izvozne tvrdke. poživljajoč jih. da mu pošljejo podatke, da l>o za m ogel rešiti \ Bolgariji zmrznjeni nemški kapital . In dr. Schnur, ki je eden glavnih kupcev bolgarskega tobaku, je imel vspeU. Posrečilo ae mu je skleniti z bolgarsko narodno banko po posvetovanju vladnih čimleljev sporazum na nekak kliring, r i enkrat v izvozu <50 milijonov bolgarskih levov. Dolžnikom je sedaj dana prilika, d« plačajo v nemško kreditno banko v Sofiji odgovarjajočo vsoto v levih, katere vsote |Kir:ibi dr. .Schnur sa nakup tobaka, v Nemčiji pa izplača njegova bančna skupina nemškim iivonaikom po kurzu ta plačila, vložena v kreditno banko v Solijo. Za v«te transakcije pa ie pač pogoj, d« so nnauli St menevi od dne uvo-za nenukega blaga v .Silijo in d« je predložena deklaracij« Narodni Ivanki. 1'speh dr. S chnura je za Nemčijo gotovo velike važnosti. O tem kliringu se pa v javnosti ni lo«ti govorilo in pisalo. Imel je pa še drug pomen. Kar se je posametniku posrečite, takaj bi se no posrečilo tudi «lr*avi sami? Pn-ledion tega spora- zuma je bila, da so pregovori med Bolgarijo in Nemčijo stopili v ospredje, že skoraj mesec dni se vodijo v Sofiji pregovori med predstavniki nemške vlade in bolgarski) državo. Pregovori so roditi vspeh. "24. junija popoldne se je podpisala trgovska pogodba. Sprejemi na dvoru, pri ministrskem predsedniku in drugod, so pač pričali, dn se bliža sklenitev trgovskega dogovora med Bolgarijo in Nemčijo, kittta gospodarsko tesno zvrtani ena z drugo. Sporazum pozdravljajo zlasti trgovski-in industrijski kregi. ki nujno'potrebujejo blaga iz Nemčije. Zaradi brezpogodbenega stanja so se pojavile razne težkoče, redukcija delavstva, podražitev blaga in drugo. Z dogovorom pa. bost h stopili obe državi v še tesnejše stike, nego je to bilo dosedaj. V splošnem se nemški narod v Bolgariji visoko ceni kot visoko kulturen in delaven narod. S sklenitvijo dogovora upa Bolgarija na večji odjem svojih zamljedelskih produktov 1n oživljenje trgovine. Ima pa pogodba seveda tudi političen pomen' v smislu naraščajočega vpliva Nemčije na Balkanu. Koinaj sla preteki« dobra dva tedna, odkar so bile izrečene v Sofiji zelo laskave besede na banketu, ki ga je priredila občina italijanskim gostom ob priliki nastop« bolgarskega telovadnega društva Junak«, v katerih govorih se je poudarjalo znano prijateljstvo Italije do Bolgarije in njeno podporo — že srno priča grandioznegn sprejema italijanske vojno ministrstvo povabilo ves italijanski častniški ministrstvo je vzeto priprave samo v svoje roke, Po posetu francoske križarke je bilo pač pričakovati, d« Italija n« noben način ne Ik> hotela KsoStiHi. da pokaže črnombrskim državam svojo vojno moč na morju. Da bo tudi Sofija deležna proslave, je vojn oministrstvo povabilo italijanski častniški zbor na poset Sofije in tako »e je v prestolnici z vsem pompom demonslrirnlo ilalijansko-bolgarsko polititao prijateljstvo in tihi sporazum. Pač ž«lostn» dejstvo za Jugoslovane, ki se med seboj prepirajo, zalo d« žsnje tujec. Kdaj se bodo južni slovanski rodovi zavedli, da je njihov spas le v tneitsebojrtj resnični bratski neti? Zdravo bolgarsko ljudstvo Instinktivno čuti, ds politika njegovih obl«fctnikov ni prava, f.alo so bile ob priliki ilali.innskeg« poset« ludi proteleninnvtriK-ije. O da bi inteligem !< čirtila lako rdrav« kAkor čutil« kmet in rtelnvee! V Nemčiji se streljajo naprej lierlia. 11. julija. A A. Včeraj le v mnogih nemških tnastili prfJlo do izgredov in spopadov. Tako so -e v Berlinu streljali komunisti in nacionalni socialisti, pri č«»mer je bilo ranjenih 7 ljudi, med njimi "i nacionalni socialisti zelo nevarno. V Ohlumi v š lezi j i je moralo orožnišlvo po-, klicati na pomoč vojaštvo, ki je naposled vzpostavilo red. Ranjeno je okoli ljudi, '2 nncionahtn Metali M,i p« -la pobegla ranam. Hude komunistične demonstracije v Belgiji Bruselj- 11. julija, i- Položaj stavkujočih rudarskih delavcev se je M-k> poslabšal. Danes je bila proglašena generalna stavka, kateri so se I/ sini|»itije pridružili še železničarji. Policija je pri*ia na sled dobro organizirani in rnrpredeui komunistični organizaciji ter je prijela veliko število agitatorjev. Dve kolesarski polkovniji, ki bi morali biti po odslužitvi vojo-kega roka odpuščeni, domov, st« pridržani še nadalje v službi. V glavno Tn"s'o stavkujočih Charleroi* so oblasti poslale Innke. Pri včerajšnjih krvavih spopadih je bilo ranjenih več oseb. med njimi tudi nekaj orožnikov. Tudi v Bruslju so poskušali komunisti prirediti demonstracije, pa jih je policija razgnala. Veiifte vaje angleške mornarice London. 11. julija, ž. Kralj Jurij je davi odpotoval z dvornim vlakom v Portsmoulh, kjer se je vkrcal na kraljevsko jahto Viktorija in Albert., ki je. odplula v Weumouth. V Weumou1hu bo kralj Jurij prisostvoval vajam angleškega brodovja. Poveljstvo nad brodovjem je poverjeno siru Johnu Ke|leyju. B rod o v je sestoji iz 46 ladij z 18.000 časl-niki in mornarji ler se že nahaja na svojih mestih. Število angleškega vojnega brodovja je veliko manjše, kakor je bilo pri kraljevem pregledu vojnega brodovja pred vojno julij« 1911 ko je. prisostvoval kralj manevru 193 ladij atlantskega in rezervnega brodov ja. Tedaj so bili vojni manevri v Spilheadu. Mnogo ladij je zastarelih in niso bile zamenjane, mnogo pa jih vsled zmanjšanega programa ni bilo »grajenih, tako da se je naenkrat pojaviln ta ve-^ika redukcija v številu. Po starih običajih bo bro-dovje vse okinčano z zastavami in cvetjem, ko pride zvečer kralj s princem NValeškim in princem Jurijem. Kralja bo pozdravilo 21 topovskih strelov, nalo pa bo izvršena običajna ceremonija, po kateri se bo kralj vsidral na svojo jahto. Jutri bo kralj obiskal nekatere ladje ter prisostvoval manevriranju. Leialsha nesreča Sotija, 11. julija. AA. Danes dopoldne okoli devetih se je pripetila na letališču pri Kazanliku letalska nesreča. Pri nekem poskusnem letu je strmoglavilo neko letalo brez motorja iz višine 100 metrov, Apnrat sc je popolnoma razbil, oba Ictal-c«, ki sta bila v njem, pa sta bila na mestu mrtva. Nemec član Irancoske akademije Berlin, 11. julija. AA. Iz Pariza poročajo: Aea-deinie des Sciences morales et politiquess, ki je i den izmed oddelkov Francoskega instituta, je izvolila profesorja Edvarda H u s s e r 1 a s freibur-ške univerze s 14 glasovi za svojega dopisujočega člana. Trije člani akademije so se vzdržali glasovanju. II iirserl je ustanovitelj fenomenološke tilo-',n prvi Nemec, ki ga je ta akademija izvolila za iv-ojega člana. Prosvetno društvo Trnovo—Ljubljana sporoča ____ ,]---— J—~* — J. ..—1 —----a1— KA — S.TIII CtdiiVlll Ul ir.,na, uo j*, umi, lij^glTv 1.10 11 1-»anw. da nam bo vsak dober Slovenec in Jugoslovan pomagal delo tako dovršiti, da bo Kreka vsaj nekoliko vredno! Darovi naj se poftiljajo*na naslov: Odbor za Krekov spomenik, Ljubljana. Zadružna zveza. Odbor za Krekov spomenik t Ljubljani: Jože «r, predsednik. Vinko Zor, tajnik. Dr. K. Mohorič, blagajnik. Dr. Dinko Puc. Dr. Fr. Ks. Lukman. Dr. France Štele. Oton Zupančič, Rihnrd Jakopič. Filip Iratnik. Srečko fcutner. Iv. Dolence. Inozemski delavci v Bolgariji odpuščeni Belgrail, 11. jul. 1. Iz Sofije poročajo, da je pravkar izšel ministrski dekret, s katerim sc odpoveduje delo vsem inozemskim nameščencem in delavcem v Bolgariji, izvzemši 9000 Rusom, ki so prišli v Bolgarijo s tako zvonim Nansenovim potnim listom. Bolgarsko vlado je izjavila, da je. morala storiti ta korak, ker postaj« gospodarska kriza, vedno občutnejSa in ker ne more dopustiti, da ostane domače delavstvo brez posla, med tem ko bi ino-zcmci zavzemali plačana mesta. Novi nemški kurz I/ipsk«, II. julijo. AA. Nemško državno sodišče je ugodilo zahtevi bivšega vojvode Sachsen-AHen-burg proti Turingiji, da se mu vrne njegovo -rodbinsko premoženje v vrednosti okoli 30 milijonov mark. Leto i'919 med 'vojvodo Ernslom Alteabur-gom in Turingijo sklenjena pogodbo glede odpravnine, no podlagi katere je Turingija prevzela voj-vodove domene in posestva proti odškodnini več sto milijonov mark..je bilo namreč zaradi formalnih nedostalkov razveljavljena. Zdaj pride vojvodo spet v popolno posest svojega imetja. PLEMENITA GESTA Lizbona, 11. julija. AA. Vlada je sklenila, da pokoplje ,v Angliji ufnrlega bivšega portugalskega kralja Manuela na Portugalskem. Prevoz trupla iz Anglije na Portugalsko se bo izvršil na državne i- stroške. Na dnu spe • i- Cherbourg, 11. julija. Danes je ie pet; dan, odkar potonula podmornica Promethee« počiva 80'. metrov globoko na dnu morja s 63 mornarji in delavci. Preden sta dospeli specialni italijanski ladji za potapljanje »Artiglio« in »Rostro« iz Bresta, ki je od Cherbourga oddaljen 150 morskih milj, so francoske torpedovke, hidrovolani in baloni tako dolgo preiskovali mprje, dokler nis« po preteku 20 . ur našli kraj, kjer se je ladja potopila,'in sicer 's ' pomočjp telefonske boje < Prometeja?,. ki je b,ila na potonulo podmornico privezana s 160 metrov dolgim kablom. Kraj *e imenuie Počhe de Le^y, 7 milj severno od rta Levy, in je znan po močnem morskem toku, ki $ilno otežuje potapljačem rešilna delii, ker tok potapljača pod površino odnaša, Na klice po telefonski boji: »Hallo, Promethee . .. Hallo . . . Hallo ,..!« se iz utopljenega trupa ni nihče oglasil. Ker pa je aparat bil, kakor se je takoj dognalo, pokvarjen, so spravili v fimkcijo- hidroten, s katerim je mogoče telefonirati v vsak polonuli trup. Telefonirali so na dnoi »Pogum, Promethee! Odgovorite!« Toda tudi na ta odziv je ostalo vse' tiho. . i - »t ■ " Italijanski potapljači. AJed tem sta. bili. ladji »Artiglio« in .^Rostro-i dospeli v pristanišče Cherbourg, kjer ju je pričakovala velika množica ljudi. To je bilo 9. julija dopoldne. Svojci utonulih mornarjev, ki seveda še vedno upajo, da je v podmornici kdo ostal pri življenju, so potapljače nestrpno pričakovali. Ker imata italijanski reševalni specialni ladji na krovu vse potrebne priprave za potapljanje, sla bili ie opolane gotovi in sta odpluti na kraj nesreče, da začneta reševalna dela, obdani od množice francoskih vojnih ladij. Najprej se je vsidrala nad trupom potonule podmornice ladja Artiglio«, in sicer na več bojah, ki so bile pritrjene na dno morja š cementnimi bioki, katere so bili Francozi tam spustili na dno. To je potrebno zato, da se ladja, na katero je privezan potapljač, preveč ne premika. Ker je bila gosta megla in je taradi tega bilo mor- Akademiki in stanovski red Stanovski red spada — posebno po encikliki Quadr«gesimo anno« — med najvažnejša vprašanja socialnega katoličanstva in mora zanimati prav posebno tudi vsakega akademika. Saj ti izvoli vsak dovršen vseučiliičnik — bodisi . bogoslovje, pravnik, filozof, medicinec, tehnik, poljedelec, trgovec, umetnik — na podlagi- svojega strokovnega znanja neki določen poklic in postane S tem član določenega stanu. Stanovski red pa ni drugega kakor organizacija, ureditev družbe po stanovskem pripadništvu. Temu novemu redu je treba ntreti pot: šolati duhove za poklic, negovati stanovsko Tnišljenje, ki mu d^lo ni samo sredstvo za zasln-zek, marveč predv&em »socialna služba« na korist iplošnosti; dalje je treba organizatorično utrditi izobraževanje in voljo v dijaških strokovnih društvih in korporacijah. Vse to spada pod pojra stanovske zavesti med akademično mladino in prvi korak do včlenienja akademikov y poklicno-sla-■norskr red. ••■■•■• , •• Ko- akademik dovrši nauke in zavzame -socialen polptaj, izstopi iz zgolj akademskega etami v ožjem smislu. Sedaj je »starešina«, pa nič več. Sedaj rasle v drug stan, za katerega je bil. »akademski slan« samo priprava in v katerem more le-ta imeti samo pomen čina ne pa stanu. Če bi hoteli biti starešine v svojih življenjskih poklicih samo akademski slan«, potem bi bit to akademski razred«, fronta proti neakademikom, kar dejansko pogosto srečujemo; to se pravi, ločiti se od drugih ljudi v taistem poklicu in lako tudi od tovarišev v narodni celoti. -. • * Katoliški akademik se bo tedaj priznal k ljudem tistega poklica, kateremu pripada. Kajti bistvo stanu je pripadnost k taistemu poklicu, ne pa h kaki stranski panogi delovnega trga ali eolskega izpričevala. Katoliški starešina — pa naj bo že vodja podjetja ali podjetnik sam ali pa višji ali nižji-uslužbenec — se bo strnil z ostalimi poklicnimi tovariši, in to z vsemi, 1udi z najpreprostejšimi podajači podjetja; z njimi skupaj bo slvoril stan, ki mora nujno obsegati vse skupine določene socialne službe. Tako n. pr. v tovarni: lastnika, podjetnika, vodilne uradnike, inženjerje, nameščence, delovodje, pomočnike, vajence itd, Vsa ta priredba: akademikovo mesto v življenjskem in delovnem prostoru svojih poklicnih tovarišev, negovanje stanovskega mišljenja, delo za poklicnega duha in poklicno čast in poklicno organizacijo, vse to jc zadnji in najgloblji zmisol včienjeivia akademikov v poklicno-stanovski red. To je nova naloga akademikov v duhu »Qua-dragesimo anno«; njegov stanovski voditeljski poklic! Akademik naj povsodi, kjerkoli že zavzema svoje socialno mesto, organizira občestvo »..svojimi poklicnimi tovariši. Tako in samo lako se bo razredni bo) slednjič razrešil in njegovo mesto bo zavzelo složno skupno delo vseh ljudi in vseh stanov. Delo v ta namen opravičuje tudi zahtevo po političnem vodstvu v različnih postojankah jutrišnje razčlembe družbe po stanovskem redu! In to , je slednjič najlepši sad stanovskega reda: zvezal bo zopet »delo« in .kapital«, ki ju je gospodarski liberalizem strgal vsaksebi, in zvezal bo tudi zopet >-poklic« in »politiko«, ki j.u jc politični liberalizem istotako ločil. ■—x—. Hat;jansho-češka bitka Turtn, 11. julija. AA. Nogometna tekma za srednjeevropski pokal med turinsko »Juventus« in praško »Slavijo«, ki se je včeraj vršila, se je končala z zmago Italijanov 2:0 že v pi-vem polčasu. V začetku drugega polčasa so ranili. češkega vratarja, da se je nezavesten zgrudil na tia./Naio je moštvo Slavije zapustilo igrišče in se ni več vrnilo. Gola sta dala Cesarini in Orsi (iz kazenskega strela). Turška zmaga Carigrad, 11. julija. AA. R.evanšna tektna med francoskim klubom Racing« in mešanim turškim moštvom, sestavljenim iz čdanov »Galate Serajl« in še drugih cftrigrajskih klubov, se je končala z zrnata Turčije 3:1. Nov kandidat za predsedništvo USA | Newyork, 11. julija, ž. Kot četrtega kandidata', za predsedniške volitve je postavila »delaVsko-kmelska stranka* generala Coxer-ja. Iz Turčije Ankara, 11. julija. A A. Turška zbornica Je tajništva Društva narodov, v katerem se- Turčijo soglasno sprejelo od vlade predloženi -odgovor izjavlja pripravljeno stopiti v DN. Turški parlament ,je dalje sprejel zakon, ki pooblašča vladti, da po-državi obalno plovbo. spanje sko dno nerazvidno, se je mogel spustili na dno potapljač Raffaelli šele ob 4.50 s prav posebnim aparatom. Malo prej se je bil spustil na dno francoski potapljač, ki je sicer videl podmornico kakot ogromno senco na dnu, ni je pa mogel doseči, ker se mu je vlila kri in so ga morali iz globine 40 m zopet dvignili na krov. Raffaelli, zaprt v težko odejo iz jekla, je dosegel dno, na katerem je prebil cele štiri ure. Na dno je dospel v 7 minutah. ( Nihče se ne odzove. Raffaelli j« telefoniral, da vlada na dnu precejšnja tema, da je tak močan in da jako težko vidi.Ladja »Artiglio« se je morala premakniti, da je potapljač defcil 'boljšo lego. To se je zgodilo še parkrat, dpkler se ni potapljač znašel tik trupa po-lopljenega »Prbmeteja«. Raffaelli je sedaj začel tolči s kladivom vzdolž Celega trupa, ni pa iz notranjosti dobit nobenega odgovof«. Raffaelli je klical dobre tri ure, na kar se je pustil zopet dvigniti na »Artiglio«, Tu je sporočil, da je pregledal dve tretjini ladjinega trupa. Za Raffaellijem se je spustil, takoj v morje njegov tovariš Mancini. Ta je imel s seboj specialno rdečo električno svetilko in je ostal na dnu celih pet ur. Preiskoval je trup, ako bi ne bilo mogoče na,vrtati ga in spustiti vanj kisika ter tekoče'hrarie. Tudi njegovi klici so ostali brez odgovora. Sam je zaprl nad seboj krsto. V pristanišču je pa množica nestrpno čakala poročil. Med njo.se je nahajala stara mamica podčastnika Prigenta, ki je postal žrtev zvestega izpolnjevanja svojih dolžnosti. Ko je namreč na potapljajoči se ladji kapitan ukazal, naj se hitro' zaprejo vse odprtine, je Prigent takoj ubogal, se spustil v eno izmed odprtin in jo za seboj zaprl m pn-vil. Na ta način je Prigent v dobesednem pomenu besede z lastnima rokama zaprl pokrivalo svoje krste. Seveda svojci še v edno upajo, da se bo posrečilo njihove drage rešiti, toda njibovo upanje je kljub junaškim naporom potapljačev zaman. Besede Ptja XI. dijakom Nedavno je sv. oče sprejel skupine rimske dijaške Katoliške akcije. Med njimi so bili člani, ki so bili morali mnogo prestati od fašistov, a so kljub temu ostali zvesti katoliški dijaški zvezi. Rimsko katoliško dijaštvo -se je prišlo ob odhodu na počiini-ce sv. očetu zahvalit, da je kakor pravi dijaški mecen poskrbel za zgledno obnovo in opremo doma dijaške zveze v Rimu. Pij XI. je v svojem odgovoru naglasil predvsem svoje veliko veselje, da so dijaki pred odhodom na počitnice prišli k njemu. Pozorno je bi! opazoval njihovo delavnost. Posebno pa ga veseli, da ti dijaški krogi uresničujejo to, kar je najlepšega pri članih Katoliške akcije: da so središča, ki izžarevajo skrivnost, iz katerih prihajajo blagodejne akcije, radioaktivna središča najlepše in najveličastnejše radioaktivnosti. Če je bil v začetku le|a t,em dijakom podelil svoj blagoslov za uspešen potek njihovih naukov, jim ga daje tudi v teh dnen, da bi na počitnicah tem aktivneje in blagodejneje vršili svoj apostola!. Tudi med študijem so opravljali . apostolsko delo, še bolj pa so s.e pripravljali na apostolat. To pa je in ostane najprvotnejša potreba: nujna potreba tudi za škofe in duhovnike, da se šolajo, se ozirajo daleč naokrog, in tako sami vedno boljši, boljšajo tudi druge. Neprestano lastno šolanje in botjšanje je brezpogojno in neogibno potrebno, kajti drugače se znaijde oni, ki naj bi drugim ktij dal, nekega dne v položaju, ko ne bo imel več ničesar dati. In ta trenutek nastopi kaj kmalu, če ne skrbimo vedno za zalogo, če nismo obilp preskrbljeni z vpogledom in pobožnostjo. Prr a naloga Katoliške akcije in vseh, ki se ii posvečajo, je, da se izobražujejo, ohranjajo na taki višini, da morejo v resnici nekaj dati in sodelovati j hierarhičnim apostolatom. Ti dijaki gredo sedaj na počitnice, kajti vsekakor potrebuje tudi razum odpoiitka. A tudi na počitnicah je marsikaka prilika za apostolsko delovanje. Dijaki morejo v krogu svojega domačega kraja s svojim življenjem, svojim obnašanjem zgledom slaviti zmage. Mladega dijaka, ki sc vrfte iz mesta domov, v svojo domačijo, nehote vsi opazujejo, ne velja jim kakor vsak drug. Vseučiiiščnik je tako rekoč skolastičrti višek; podoben je človeku, ki prihaja z visokih gora: gledal je, kar ne vidijo vsi. in ti drugi imajo pravico na (o, da zro na njegovo delavnost kakor na nekaj, kar ni vsem lastno. Tu pa je ravno sv. očetu v veliko tolažijo misel, da morejo daii njegovi ljubi sinovi povsodi, kamorkoli pridejo, v javnem kakor v zasebnem življenju, vsem, ki jih vprašajo, kako vendar to, da znajo biti dobri katoličani, obenem pa ljubiti moderne nauke, tudi v lastnem življenju in ravnanju, hoditi po najvišjih potih sodobnosti — odgovor: Glejte, to se.tako naredi! To je prekrasen aposto-lat, tem krasnejši, čim nepričakovaneje prihaja onim, ki vidijo te zgledne mladeniče v cerkvi, pri oltarju, v njihovem razmerju do hierarhije, in najdejo pri njih tisto, česar pri sebi niso našti. Ob sklepu vroodbuja sv. oče dijaštvo za apo-slolat dobre besede in molitve, Pasivnost bolgarske trg, bilance Sofija, II. julija. AA. Po podatkih glavne direkcije državne statistike se je bilanca zunanje trgovine Bolgarije v preteklih ti mesecih t. I. zaključila s primanjkljajem 150,000.000, medtem ko se je v istem času lanskega leta zaključila bilanca zunanje trgovine Bolgarije z aktivo 688,400.000 levov. Pasivnost bilance bolgarske zunanje trgovine v preteklih 6 mesečih se utemeljuje z znižanjem količi-ne'v vrednosti izvoženega blaga, posebno pa t velikim padcem ceh predelanega tobaka. Milan - velemesto Milan, 11. julija. AA. Potem ko je Rim šele pred nekaj meseci prišel v vrsto milijonskih mest, je zdaj naraslo tudi število milanskega prebivalstva c-Vnptvega milijona. Po uredbi statistike je štelo glavno mesto Lombardije konev; juhija 1,003.989 pirebivalcev. Tudi Neapolj stoji tik pred prvim milijonom, tako da bo Italija, ki ni iinela «e pred Ife-:. lom dni nobenega milijonskega mesta, zdaj imela kar tri. • • • Velika nesreča na parniku . Berlin, 10. julija. Ig. Na izletniškem parniku ' Sperber 1« se je dopoldne zgodila huda nesreč«. •Počila je parna cev in vroča para je opekla vse potnike, ki so bili v bližini parnega kotla. Poškodovanih je bilo 40 oseb, med njimi 4 tako hudo, da so kmalu umrle. Nekateri potniki so v smrtnem strnliu pn«kakn1i v vodo in so jih potem rešili. Gasilci in reševalni oddelek so prav kmnlu prišli na pomoč. Vzrok,nezgode še ni pojasujea.