918. štev.
V Ljubljani, torek dne 7. Julija 1914.
Leto III.
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Last in tisk „Učiteljske Tiskarne*. A Telefon številka 118.
Neodvisen političen dnevnik,
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
Dredniftvo in upravnivo: Ljubljana, Fnnflikaoska ulica štev. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
A Odgovorni urednik Radivoj Korene.
!
Nemško in italijansko hujskanje. — Wled brez denarja — zapusti Albanijo.
Velika Ljubljana.
ii
s
Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagovolijo izdati nastopno Najvišje pismo:'
Ljubi grof Stiirgkh!
Globoko potrt sem pod vtiskom nesrečnega dejanja, ki je iztrgalo Mojega iskreno ljubljenega nečaka iz resnemu izpolnjevanju svojih Bolžnosti posvečenega delovanja na strani njegove blagodušne v uri nevarnosti zvesto pri njem vztrajajoče soproge in je spravilo Mene in Moj “rod v najbridkejšo žalost.
Če Mi more biti v tej bridki bolesti kaj v tolažbo, so to nešteti dokazi vroče naklonjenosti in odkritosrčnega sočustva, \ so Mi došli v ravno preteklih dneh iz vseh krogov prebivalstva.
Zločinska roka Me je oropala ljubega sorodnika in zvestega so-trudnika, je oropala otroke potrebnega varstva, ki so komaj odrasli najnežnejši starosti, tega, kar jim je bilo drago na zemlji, in Je nagroma-dila neizrečno bol na njihove nedolžne glave.
Blaznost male čete zapejlancev pa ne more omajati svetih vezi. ki vežejo Mene in Moje narode, ne more seči do čustev iskrene ljubezni, ki so se izrazila Meni in dednemu vladarskemu rodu iz vseh delov monarhije nanovo na tako ganljiv način.
Šest in pol desetletij sem delil s Svojimi narodi žalost in veselje, tudi v najhujših urah vedno svest Si Svojih vzvišenih dolžnosti in odgovornosti za usodo milijonov, za katere sem Vsemogočnemu odgovor dolžan. Nova bridka izkušnja, ki jo je prisodila človeškemu umu nedo-* umna božja volja Meni in Mojim, bo pa potrdila v Meni sklep, da vztrajam na poti, ki sem jo spoznal za pravo, do zadnjega izdihljaja, v blagor Svojim narodom. In če bom mogel zapustiti nekdaj zastavo njihove ljubezni kot najdražje volilo Svojemu nasledniku, bo to najlepše plačilo Moji očetovski skrbi.
Naročam Vam, da razglasite Mojo iskreno zahvalo vsem. ki so se strnili v teh dnevih polnih žalosti v potrjeni zvestobi in udanosti okoli Mojega prestola.
Na Dunaju, dne 4. julija 1914.
Frane Jožef s. r.
Stiirgkh s. r.
Priobčujemo nekoliko cvetk z nedeljskega shoda v »Unionu«. Sicer bi najrajše priobčili cel Šušteršičev govor, ko bi nam ne primanjkovalo časa prostora. Ampak »najlepše« psovke iz govora dr. Šušteršiča, ki Je takointako samo psoval, pa vseeno priobčujemo v naslednjem:
»In tu bi opozoril danes v tem slovesnem trenotku na eno točko, na katero je treba koncentrirati že v prvem hipu vso silo, in to Je tisto brezvestno časopisje, katero je deloma plačano iz Belgrada in katero pod očmi naših oblasti razdira kos za kosom glavni temelj reda in sreče in zvestobe, razdira moralično podlago naše svete vere. Prijatelji, od vlade nimamo ničesar pričakovati, — sami moramo delo opravljati!«
»Možje, žene, očetje matere — v boj proti temu nesramnemu časopisju! (Viharno pritrjevanje!) Nika-ri ne mislite, da Vas to nič ne briga, in zlasti premagajte tisto oslovsko radovednost (veselost), ki vas žene včasih vzeti tako cunjo v roke! Pomislite vendar, da nosite odgovornost pred Bogom, pomislite, kakšen račun boste morali dajati, ker niste dosti pazili in se dali po tisti neumni radovednosti zapeljati in preslepiti, da ste včasih sami vzeli tak lažnjiv list v roke! Proč s tem časopisjem in brezobzirno izločiti iz naše srede vsakega brez izjeme, naj bo kdorkoli hoče, ki kaže katerokoli popustljivost v tej smeri! Ta ne spada med nas, on je največji škodljivec našega naroda, on ni samo veleizda-
jalec proti narodu m celi monarhiji, ampak on je tudi veleizdajalec proti naši narodni bodočnosti.«
»Dragi moji, in nad vse žalostno Je, ako vidimo, da so se našli celo v Ljubljani, v sredini Slovenstva, tako podli ljudje, da so odobravali to grozno dejanje! To nam odpre naravnost prepad pokvarjenosti, moralne pokvarjenosti in podlosti, prijatelji, v naši sredini!«
Iz tega lahko vsak sprevidi, kak namen je dr. Šušteršič zasledoval z nedeljskim shodom: hotel je na vsak način dokazati, da so klerikalci edini nositelji avstrijskega patriotizma, edina opora Avstirje na jugu. Seveda se take reči ne dokazujejo s psovkami in obrekovanjem, ampak dr. Šušteršič je že tak človek, da drugače ne zna. Seveda je moral dr. Šušteršič udariti posebno po narodnem slovenskem časopisju, da bi s tem napravil reklamo za brezdomovinskega »Slovenca«, ki ga radi njegove protinarodne pisave obsojajo celo mnogi pristaši klerikalne stranke. To se mu seveda, tudi ne bo posrečilo.
Sicer pa: tresle so se gore — rodila se je pa majhna, prav majhna in neznatna miška, ki se je niti videlo ni, ko je šla iz »Uniona«.
Pili mA Ham Minila.
Artstetten.
Severno od nižjeavstrijskega mesteca Pohlran, v bližini donavske doline leži prijazna vasica Artstetten; kotlina, obdana od vseh strani z gozdnatimi gorami. Na najvišjem kraju vasice stoji grad Artstetten, ki se dviga čez celo okolico.
Prekrasen je razgled z gradu na štajerske-avstrijske alpske vrhove, ki se blešče v daljavi
Grad s petimi stolpi — tako imenuje ljudstvo grad ArtstStten — je pravilno četverooglat, v vsakem Oglu stolp in prizidana je grajska kapela s stolpom. Pod kapelo je grobnica, sezidana že v 16. stoletju; današnjo podobo je dobila 1910, ko
m.
.SIMt*
Združitev Šiške x Ljubljano.
Jo je dal prestolonaslednik prezidati za mrtvega novorojenca.
Artstetten je eden najstarejših krajev na Nižjeavstrijskem. Že 1. 1143 se naselbina v listinah omenja. Tekom stoletij so gospodovali v gradu nad krajem različni gospodarji. Tudi razburkani.časi so zašli v gorsko tišino, takrat, ko je v gradu zagospodoval protestant Matija Grundrehing in se je ž njim v kraj preselil tudi protestantizem. Toda z grajskim gospodom se je izselila tudi lutrovska vera. L. 1730 se je bil grad na novo sezidal na pogorišču starega gradu. Prehajal je iz enih rok v druge, dokler ga ni leta 1824 dobil cesar Franc.
Po cesarjevi smrti je na gradu bivala cesarica-vdova Karolina Avgusta; po njeni smrti je prišel grad v last nadvojvode Franc Karla in po njem je postal lastnik gradu pokojnega prestolonaslednika oče, Karel Ludvik, ki mu je postavljen v gradu tudi spomenik.
Vroče poletne mesece je preživel nadvojvoda Karel Ludvik vedno v zakotni tišini Artstettna.
Kot oče, tako je tudi sin, Franc Ferdinand, ljubil samotno tišino art-stettensko.
Kar je grad Artstetten danes,
to je postal šele pod pokojnim prestolonaslednikom, ki je starodavni sedež mogočnih gospodarjev opremil z vsem mogočnim komfortom, z električno razsvetljavo in osrednjo kurjavo.
Grad je poln dragocenosti, večji del spomenikov z daljnih prestolonaslednikovih potovanj in je v tem oziru, kakor Konopište. Poleg bogate knjižnice so postavljeni na vseh koncih in krajih kameniti kipi iz starega Egipta. Poleg njih so priče grškega starega veka; največ ja dragocenost sta pa dve egiptovski mumiji.
Za gradom se širi čaroben senčnat park do podnožja gorskih gozdov. Kakor konopiški parki, je postal tudi artstettenski park pod umetniško roko pokojnika, kakor pravljica.
Okoli in okoli gradu pa vlad* samotna tišina, ki jo varujejo go«4» nate gore od vseh strani.
Pokojnik-prijatelj prirode — sl je zbral to tišino za svoje zadnje bivališče.
——   »■■■■ ■■  —
Štajersko.
Nemška hujskanja se nadaljujejo po celem Spodnjem Štajerskem.
LISTEK.
M. ZEVAKO;
Visoka pesem ljubezni.
Nadaljevanje romana »Srce in meč«.
.. Odpravil se je torej dobre vo-he; naročji je samo liju, naj pazi dobro na hišo v ulici Haš.
Lahko si predstavimo njegovo osuplost, njegovo divjo jezo in tudi njegovo grozo, ko je mahoma zagledal Pardajana živega!
In kakšne so morale biti njegove misli šele, ko je videl tudi Ivano!
Ves načrt se mu je bil porušil!
Zaslutil je bliskoma, kaj ga čaka: Paerdajana ga ovadita kot zarotnika, Franc pa mu odvzame Ivano! In ko se je obrnil proti Meniškemu dvorcu, je bil trdno voljan, Izposlovati si kraljevo povelje, da naj osebno oblega in zavzame to hišo: potem ubije Pardajana, očeta iu sina, s svojo lastno roko, ki ne prizanese nikoli!
Vedeti pa je hotel predvsem, kako je mogel stari Pardajan, ki ga le bil pustil kot mrliča v globini svojih kleti, ostati živ in zdrav, in kaj le delal lij, da je mogla ubežati Ivana de Pien iz Alisinega varstva.
Vdal se je bil preteči Ivanini prošnji, rekoč ji:
»Vaša sta. vzemite si ju!«
Toda popustil Je le zato, ker je vedel, da Jih drži tako vse štiri in jih vjame na en mah.
Tako je miril svoje skrbi, a vendar ga le žrla negotovost, in ko se je vrnil v Memski dvorec, se je penil od gneva.
Cmi oblaki so se zbirali nad častivredno glavo starega lija; bilo je že kakor pribito, da poplača svojo malomornost z življenjem.
Sam je stopil maršal v dvorec; spremstvo je poslal v svojo hišo ob Monmartrskih jarkih.
Divjal je po sobanah in iskal Hudi, toda našel ni žive duše.
»Ali sem nor!« je zarenčal sam pri sebi. »Ničvredni lij je gotovo tudi v hiši ob jarkih... razen, če je pobegnil... ali pa, če se je pogodil s prekletim Pardajanom in se nahaja pri njem!...«
Že se je hotel vrniti in zapustiti prazni dvorec, ko mu Je prišlo na um, pogledati v služabniško sobo.
Pot je držala tjakaj po koridorju, kjer so bila tudi vrata slavne kleti, pred katerimi je bil oče Pardajan svoj veliki boj.
Ko je prišel maršal do teh vrat, je videl, da so odprta.
Sklonil se je in zagledal v kleti medlo luč.
»Morda je on!« je škrtnil izmed . zob, »B.pgme, patent honča lij svoje
življenje v tej kleti, ki je bila namenjena v grobnico Pardajanu. Naj bo sam mrlič, ko je bil tako neroden, da mu je oni odnesel pete!«
Previdno se je napotil nizdol.
čim niže je prihajal, tem raz-ločnejše je videl notranjščino kleti.
In ko se je ustavil na zadnji stopnici, se ga ie polastilo veliko začudenje.
Neobičajen, skoraj fantastičen prizor se je ponudil njegovim očem.
Ustnice so se mu skrivile v bledem usmevu.
Brez šuma se je stisnil v temen kot. da bi mogel dobro opazovati prizor, ki se je nudil njegovemu očesu.
Prizoru, ki ga hočemo opisati, kakor se je odigraval pred maršalovimi očmi, je svetila stnolna plamenica; obdajala se je s krogom svetlobe, vso ostalo klet pa je zagrinjala tema.
V	tem krogu svetlobe je videl maršal dvoje mož.
Eden je stal pokoncu, privezan k nekakšnemu mučilnemu kolu — prav kakor na morišču.
Drugi je sedel pred obsojencem na lesenem stolcu.
Tisti, ki je bil privezan h kolu, se je zdel še jako mlad; njegov obraz je bil bled od groze, in ječal je tako milo, da bi bil moral ganiti tudi najtrje srce.
Drugi je bil starec demonskega obraza; režanje, odkrivajoče par
škrbastih zob v njegovih osušenih čeljustih, je klalo ta zgrbančeni obraz na dvoje, in v očeh so mu igrali ob soju smolenice čudni rdečkasti odsevi.
Bolj čepel je nego sedel na svojem stolcu ter brusil skrbno dolg in oster kuhinjski nož.
Maršal Je spoznal takoj tega starca, pripravljajočega se na nekakšno krvniško opravilo; spoznal je tudi nesrečneža, privezanega h kolu.
Starec je bil lij.
Mladenič je bil Iljko.
Razložiti hočemo na kratko, zakaj je bil Iljko tu v kleti, ko bi mu bila vendar priporočala najenostavnejša previdnost, spraviti se izpred stričevih oči.
Naši čitatelji so že opazili, da je obdarilo nebo Iljka s precejšnjim bogastvom napak. Saj vemo dobro, s kakšno razsipnostjo je nebo, ki deli po zatrjevanju pobožnih duš dobre in slabe lastnosti, nasejalo po svetu grehoto in s kako grdo skopostjo je škropilo krepost. Iljko je bil grešen človek:	širokoustnež,
jeznoritež, pohotnež, požeruh in lenoba, da je malo takih, hudoben, kjer je le mogel biti — z eno besedo, precej odvratna oseba.
Povrhu vsega drugega pa je bil Iljko tudi skop.
To lastnost je imel od strica, ki ga je bila sama vtelešena skopost.
In ta skopost je pogubila Iljka, kakor je ljubezen pogubila Trojo.
Potem, ko sta izvedela Pardajana kljub Iljevi junaški stanovitnosti od strahopetnega Iljka, kje skriva Danvil Ivano de Pjen in Lujzo, je izrabil dični nečak stričevo pobitost in razburjenost obeh Pardaja-nov ter izginil kakor kafra.
Figarstvo je bilo prevzelo vso njegovo dušo.
Rešil je bil pravkar svoje uhlje, ki so bili staremu Pardajanu tako napoti; zdaj je šlo zato, da reši vse
svoje kosti.
Pardajan je pretil samo uhljem, in še to baje le, da olepša Iljkov zabuhli obraz.
Toda Hi! Ah neizprosni srd strica ne prizanese niti njegovemu življenju! Iljko je vedel, da bo najmanj obešen, ako se srečata še kdaj z groznim starcem, ki se ni obotavljal ponuditi v žrtev svoje življenje in imetje — rajši, kakor da bi si nakopal gospodarjevo jezo! . . .
In tudi gospodar — tudi on ne bi prijel Iljka z rokavicami!
Iljko je trepetal. Iljko je čutil, kako mu poganjajo krila na petah. Iljko je švignil po stopnicah z vso hitrostjo opravičene groze. Iljko je bil bliskoma v poselski izbi, in tam si je dejal:
•.Ne. v Parizu ne morem ostati. Ako me ne obesijo ali ne razčetverijo, pa umrem strahu. Smrt me čaka vsekakor, takšna ali takšna.
Dd dne do dne postajalo tile ponem-čenci, ki so samo od slovenskih žuljev siti, brezcbzirnejši in predrz-nejši. Če bo prišlo tu in tam do neljubih izgredov, pojde vsa ta odgovornost na rovaš našim oblastem. One mirno trpe, da, še celo naslajajo se nad ščuvanjem celjske »Deutsche Wacht«, »Pettauer Zeitung«, »Štajerca« in vzor hujskačinje, zloznane »Marburger Zeitung«. Ščuvanje proti vsemu, kar le slovenskega, je doseglo višek.
Nemška laž je, da smo Slovenci v Mariboru gostie! Netnčurji vpijejo. da smo Slovenci v Mariboru gostje. To je laž. Kar računajmo! Če bi nas bilo tudi samo 3000 Slovencev in bi dal vsak vsako leto samo 1500 K za svoje življenjske potrebe, bi to že bilo na leto 4 mi-ljone 500 tisoč kron. Imamo pa še dobro 600 slovenskih dijakov. Računajmo mesečno samo 40 K na glavo, je to 24.000 K, v 10. mesecih 240.000 K. Ze to oboje je skupaj 4 miljone 740 tisoč kron. Slovenskega življa pa je gotovo 8000, kar bi dalo letno najmanj 12 miljonov kron dohodka. Ta denar po najvišji meri uživajo nemški trgovci in obrtniki. Torej se ponajveč od nas žive. da, • če vzamemo še mariborske okoliške Slovence, potem vidimo, da samo Slovenci redimo mariborske Nemce. Kdo je torej gost v Mariboru?!
Wastlan — oproščen. Pred par dnevi se je vršila v Gradcu pred okrajno sodnijo obravnava proti bivšemu poslancu in podžupanu Henriku Wastianu zaradi tatvine knjig. Wastian ie bil oproščen. Svoje dejanje, da je knjige brez vednosti poslovodja odnesel, je neovirano priznal, dejal pa je, da nikdar ni imel namena, dejansko oškodovati knjigarne. Izjavil je, da je še za časa, ko je živel prejšnji posestnik knjigarne, si jemal brez knjigarjeve vednosti knjige na dom. Če jih je obdržal. jih je pa pozneje potem plačal.
,V tem slučaju je šlo za 10 knjig. IVzel jih je seboj, a niti jih ni uvrstil v svojo knjižnico, marveč jih takoj vrnil, odnosno plačal. K oprostitvi je Wastianu največ pripomogla izjava dr. Mravlaggova. S tem je torej končan ta veliki nemškonacio-nalni škandal, ki je tekom sedmih mesecev opetovano dajal javnosti snovi k najraznovrstnejšim komentarjem. Zanimivo je, da se še danes z vso trdovratnostjo vzdržuje zagotovilo, da je vsej aferi v glavnem kriv poslanec Einspinner, Wastia-nov osebni sovražnik. Čudno pa je na drugi strani to, da je mariborski občinski svet iz lastne iniciative ,Wastianu odvzel podžupanstvo, odnosno nanj uplival, da je to častno mesto moral odložiti. VVastian je opran kot človek. Ne odrekamo mu tudi mi ne poštenja. A kaj poreče vsa ostala javnost. Ali se je Henrik .VVastian toliko rehabilitiral, da bo ostal tudi politično mogoč?! Zdi se nam, da je Wastian politično ubit. Na kakšno zopetno kandidaturo za poslanske časti ne bo tnogel več misliti. Čudno je tudi, da VVastian kar iz vsega početka ni odložil vse svoje mandate in se izročil sodišču. S takim nastopom bi bil . javnemu mnenju vsaj — da rabimo ta izraz
— imponiral. Tako pa bo ravno tole polletno odlašanje gotovo imelo na sebi mnogo, kar bo javnost navajalo k premišljevanju, političnemu nasprotniku pa bo to služilo kot močno orožje, ki se mu bo le težko ustavljati.
Au! Zadnja »Marburger Zeitung«, oziroma neka brumna Štajer-cijanska duša iz Št. Lenarta ali pa Sv. Trojice, se zaganja v zdravnika dr. Weixla in druge Slovence, ker
— pomislite, kakšna nevarnost — si upajo peti slovenske narodne pesmi, in ker je bi! dr. Weixl pol leta zdravnik v srbski službi v času balkanskih bojev. Tem sirotam pa res še niti na prste ni treba stopiti in že cvilijo!
Mariborski klerikalci prirejajo svoje javne »narodne« veselice v gostilni »Schein« pod Kalvarijo. Gostilna »Schein« Je nemška in se tamkaj poleti zbirajo izrecno nemška društva, & la »Drauwacht« itd. Pa ne, da bi šli slovenski klerikalci samo *zato k »Scheinu«, ker ima ta gostilna napis »Marienheim«.
Slovenska Bistrica. Dne 2. t. m. je prišel v gostilno »Jeglič« nek neznanec in ponudil krčmarju v nakup neki nož. Ker se je mož krčmarju sumljiv dozdeval, je poslal po policaja, ki je tujca aretiral v gostilni Limavšek. Pri aretaciji je na ves glas odobraval sarajevski atentat. Imel je pri sebi poselsko knjigo, glasečo se na ime Rudolf Marecsek. Nemški listi pravijo, da je anarhist. Marecsek je imel pri sebi samo 1 K 14 vin. gotovine.
V	Mariboru so aretirali nekega pikola, ker se je baje zelo surovo izrazil o umoru prestolonaslednika.
Vesti o drugih aretacijah, ki so
bile tu okoli krožile, se ne potrjujejo.
Velike poplave so bile po Gornjem Štajerskem. Tudi po Srednjem in Spodnjem Štajerju Je dež od petka sem močno nalival. Deloma je pa tudi toča močno klestila.
Ormož. (Zaradi tatvine prijet.) Orožniki so zaprli 161etnega hlapca posestnika Bezjaka, Petra Cerarja iz Križovljana, ker Je na sumu, da je 26. m. m. v odsotnosti svojega delodajalca temu iz zaprte omare ukradel 347 kron gotovine in za 6 K slanine.
Maribor. (Razno.) Minolo soboto se je peljalo skozi Maribor 35 vseučiliških profesorjev iz Stolnega Belgrada na Ogrskem. Potujejo v svrho študij na Špansko. — K hišnemu posestniku Iv. Pisanecu v Koroški ulici št. 13 je prišel neki agent in mu ponudil izdelavo email-slik. Pisanec ga je odklonil, zaklenil stanovanje, ključ pa položil na omaro, kar je agent videl. Ko se je Pisanec odstranil, je odprl stanovanje in ukradel več dragocenosti ter 12 I< gotovine. Mož je do 30 let star, tem-norujave polti in ima rujavo, ponošeno obleko. — Nemško kulturo je v soboto prodajalo na peronu glavnega kolodvora neko zagrizeno nemško babše. Sirota Je zahtevala od slovensko govorečih dijakov, da naj govOre nemški, ker je slovenščina v Mariboru prepovedana. Fantje so »damo« izžvižgali. — Mestni policaj je v nedeljo 28. junija prepovedal dvema mlajšima sokoloma nositi surko tako preko rame, da bi se videla rdeča srajca. Fanta sta se res najprej oblekla, nato pa takoj zopet obesila surko čez ramo. Značilno je, da si stražnik od starejših Sokolov ni upal tega zahtevati.
Maribor. (Vojaki preprečili veliko nevarnost.) V petek zvečer je veter strl par šip na nekem poslopju Sofijinega trga. V istem trenotku je pripeljala »Blummova« kočija čez trg. Konji so se ustrašili in v divjem diru uši čez trg. Pri tem se je strlo vozovo oje, voz je tolkel konje po zadnjih nogah, splašili so se še bolj in zdrveli v Gotzov drevored, koder Je bilo vse polno pasantov. Štirje topničarji, med njim desetnik Polan-šek, so se vrgli konjem v uzde in z velikim naporom in lastno nevarnostjo ukrotili ponorele živali, od kojih je ena padla. Kočijaž je dobil lahkih poškodb. Desetnik Polanšek, doma iz Brežiškega okraja, in njegovi tovariši zaslužijo vseobčo pohvalo. Brez njihovega pogumnega vedenja bi bila lahko nastala velikanska nesreča.
Križevci. Stepli so se križevski fantje in hrvaški delavci. Posestnikov sin Tone Majhen je bil na glavi težko ranjen. Bili so pijani. To nesrečno žganje, koliko gorja povzroča.
Poljčane. Kmet Tomaž Gajšek je spotom v četrtek pil v neki gostilni in pustil par volov nezastra-ženih. Posledica Je bila. da mu jih je nekdo skušal odvesti. Vole so še dobili, tat pa jo je, ko je zapazil, d^ mu slede, popihaL
Naše dopisnike prosimo, da so v svojih poročilih kar le mogoče kratki in točni. Daljša poročila se mnogokrat zaradi pomanjkanja prostora zakasne.
Teharje pri Štorah. Zaradi splošnega žalovanja niso zažgali tukajšnji rodoljubi običajen kres pri sv. Ani dne 4. t. m. v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Namesto kresa se je vršila zbirka darov v prid prekoristni šolski družbi. Po 1 K ?o prispevali: gg. J. Šušterič, M. Stojan, I. Cajhen, F. Gorogranc, J. Bucej, Kavčič, B. Sadin, Dobrotinšek, ŠparhakelJ, J. Kus in neimenovani 1 K; po 1 K ga: Sodin (Koželj), Gorsky, ge: B. Zupanek, L. Fišer, J. Tratnik, P. Gajšek; po 50 vin.: ga. Jošt, ge.: Sa-jevic in Zelič, ga. Presker in g. Je-zovšek; po 40 vin.: gg. Zupanc, neimenovani, K. Štor, Štiglic, Luževič, Fendre, Reicher; po 20 vin.: gg. Škorjanc. Uršič, g. L. Šah 1 K 20 vinarjev, g. Kresnik 60 vin., g. Dela-korda 2 K — skupni znesek je torej 26 K 54 vm.
Goriško.
Stražniku se je zoperstavil Valentin Gabrovec v Devinu, za kar bo moral sedeti 2 meseca v Ječi in se dvakrat na mesec postiti.
Opeko je metala Rosa Rešet za Josipom Pertot, za kar je plačala 10 K kazni.
Ribe je lovil v Soči neki Cumin iz Pevme in je bil kaznovan s 5 K.
Radi medsebojnih klofut sta morala sedeti Henrik Čiglič in Franc Faikn vsak 24 ur v zaporu.
Svaka je pograbil za vrat Evgenij Pelicon iz Šempasa, za kar je moral plačati 10 K kazni.
Iz Ijubosumnja je razžalila gostilničarka Katarina Marinič svojo
sosedo Bevčič, k! jo Je tožna irf Ji preskrbela za to 20 K globe.
Prstan je zamenjala Ana Škorjanc svoji sosedi in bo morala zato sedeti- dva tedna v ječi.
Ženo pretepal. Ivan Gregorič iz Prvačine je bil obtožen, da grdo ravna s svojo ženo. Vsled pomanjkanja dokaza pa je bil seveda oproščen.
Hud sprevodnik je baje Alojzij Jonke, ki je bil obtožen, da Je razžalil neko žensko. Dobil je 10 K kazni.
Zajce je hotel loviti Anton Kavčič. Za to seveda ni imel nobenega dovoljenja in se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je vsled pomanjkanja dokazov oprostilo.
Uboga reva je Martin Jezeršek, rojen v Judendorfu, ki Je bil prisiljen beračiti, za kar bo moral po zakonu sedeti tri tedne.
Bil sem v kapucinski cerkvi v Gorici. Tja pride tudi mlada, meni dobro znana, gospica, ter se takoj poda v celico, kjer se spovedujejo gluhi. Osupel sem, ker mi je dobro znano, da dotična g. ne trpi na oglu-helosti, ter da ima vsih 5 čutov normalno razvitih. Radovednost me je pritrdila v ceTkvi. In glej! Tedanji pater gvardjan pride iz sakristije, gre zadej za oltarjem in vstopi v celico, kjer se spovedajo gluhi, tam ga Je čakala gospodična. Čez pol ure izstopi pater iz celice in sicer skozi vrata, ki vodijo v ladjo cerkve. Zagleda me — pobesi oči — s pobeše-nimi očmi prekoraka dolžino cerkve in izstopi v prosto naravo. Kmalu izstopi iz celice tudi očiščena gospica. Amen!
Letošnja Lenina veselica v Gorici se Je sicer vršila kakor vsako leto, le da ie bilo mnogo manj udeležencev. V našo žalost bodi povedano, da se je te izključno protislovenske prireditve udeležilo tudi par goriških Slovencev, za katerih imena smo se pobrigali! Ni zadosti, da naše časopisje podučuje naše ljudi, kaj je »Lega«, ampak kakor taki zgledi kažejo, bo treba nastopiti z vso resnostjo. Seveda so to narodno mlačni ljudje.
Po polnoči Je godba na Telovadnem trgu zaigrala Legino himno. kateri so sledili hripavi klici: Evviva Gorizia italiana! Evviva il Dante! Lahi še ponoči »rešujejo« svojo Gorizio, katere niti podnevi ne morejo »reševati«. Kdo jim ne bi privoščil tega ponočnega veselja?
Lega nazionale in kavarna »Corso«. V kavarni »Al Cor-so« so se naenkrat pojavile Legine vžigalice! Vprašamo posestnika kavarne, če mu je znano, da Slovend obiskujejo v velikem številu njegove prostore? Mar ne ve, da se Lahi izogibljejo njegove kavarne?
Mednarodnost socialne demokracije. Da so sociji že neštetokrat pokazali, kako pojmujejo svoja mednarodna »načela«, ni treba niti omenjati. Laški socialni demokratje so v zadnjem času začeli prav po nepotrebnem skrbeti za slovenske delavce in delavke. »II Socialista Friu-lano« v vsaki številki prinaša imena vseh slovenskih uslužbencev pri laških delodajalcih. S tem hoče seveda opozoriti Lahe, naj odpuste naše ljudi, in pokličejo raje regni-kole! To dejstvo je zopet jasen dokaz, kakšna načela ima »mednarodna« socialna demokracija, ki uničuje naše delavstvo v moralnem in gmotnem oziru.
Goriški Sokol je preložil svoj župni zlet v Št. Andrež na prihodnjo nedeljo. Vzpored ostane nespremenjen. Slovenci, udeležite se mnogoštevilno sokolske narodne veselice na naši narodni meji!
Gorica. (Državni kolodvor.) Glede rabe slovenskega jezika v kolodvorski restavraciji prihajajo neprenehoma pritožbe. Edino plačilni natakar se obnaša s slovenskimi gosti, kakor je treba, dočim se drugi niti ne zmenijo na slovenska naročila. Bo treba že zopet pritisniti!
Štorski fantje priredijo 12. t. m. javni ples na vrtu gostilne Majcen. Sviralo bo sežansko glasbeno drji-štvo »Kraška Vila«. 10 % dobička je namenjeno C. M. Družbi. K obilni udeležbi vabijo fantje.
Poiar v „Kraniski stavbni druibi“.
Snoči okoli pol 8. sta dva krepka strela z grada naznanila, da na periferiji mesta gori. Oni ki so bili v mestu, so se pač ozirali po ognju
—	oni pa ki so se sprehajali pod Tivoli so imeli požar zelo blizu. Gorelo je namreč v »Kranjski stavbni družbi«, ki ima ob Erjavčevi cesti poleg juž. železnice svoj stavbni prostor. Ljudje so zapazili ogenj še predno je počil strel. Kadilo se Je že nekaj minut iz podstrešja. Kmalu se ie na travnikih okoli ognia nabra-
lo ria stotine Ijudij. Ko se je nekaj časa valil gost dim, je naenkrat izbruhnil ogenj v celem plamenu. Parna žaga Je bila vsa v ognju. Ker je okoli žage mnogo lesa, bi se bil ogenj takoj prijel tudi drugih poslopij — toda ker ni bilo vetra, je gorelo naravnost v zrak s svetlim plamenom. Opeka je s pokanjem padala na tla. Najprej so bili na mestu domači uslužbenci, ki so z domačo brizgalno skušali gasiti. Toda ogenj Je bil premočan in so se morali umakniti. Kmalu je prihitelo Ijublj. proštov, gas. društvo in v razbeljeno poslopje je bruhala voda iz osmih cevi. Tej sili se ogenj ni mogel ustavljati in je počasi pojenjal. Ob pol 9. je bilo v glavnem pogašeno. Dva oddelka vojakov, ki sta prišla k požaru, sta samo pomagala delati red, kajti občinstva je bilo na tisoče. Ako bi se bil ogenj prenesel na druga poslopja, bi bilo gašenje zelo težko. Tudi sicer je škoda velika, ker so uničeni vsi stroji, ki so v zvezi s parno žago. Eni pravijo, da je kriv kurjač, ker ni zaprl ognja, drugi pravijo, da je neprevidnost, ker je naj-brže začelo goreti kmalu po 6. uri zvečer, ko so delavci odšli. Tretji pa pravijo, da je biio morebiti nalašč zažgano.
Dnevno.
»Agramer Tagblatt«, ki gotovo ni »srbofilski list«, je v teh časih povedal naši in nemški javnosti mnogo lepih resnic. Važna je posebno njegova izjava, da ie razlika med jugoslovanstvom in velesrb-stvom. Jugoslovanstvo le zahteva po narodnem, političnem in kulturnem edinstvu avstrijskih južnih Slovanov — velesrbstvo pa so srbske težnje za nadvlado na Balkanu. Jugoslovanstvo se je pojavljalo v Avstriji cela desetletja v raznih oblikah. Ako se Je zadnje čase pojavilo z večjo silo, je bil to samo odpor proti hudemu pritisku Nemcev, Ma-žarov in Italijanov. Ti naši sovražniki so vsak odpor smatrali za veleizdajo — dočim so oni s svojim pritiskom največ škodovali državi. Po njih zgledu delajo zdaj klerikalci, ki dolže sedaj vse napredne Slovence — velesrbstva.
»VI psi, ste vedeli,« — »vi psi, ste vedeli« Itd., v tem tonu piše »Danzers Armee-Zeitung« o dogodkih v Sarajevu. Glasilo častnikov govori v razdraženem tonu, ki bo posebno zunaj države vzbujal pomisleke. Vprašanje pa je, kdo so ti »psi«. Ali so to atentatorji — ali so to avstrijski narodi na jugu. Vsekakor se čudno čita življenjepis v takem tonu.
»Pljeteta.« »Slovenec« opisuje pogrebne svečanosti v Artstettenu in omenja vse obsodbe vredno postopanje dvornih uradnikov, ki jim je etiketa vse, človeško čustvo pa nič. »Slovenec« pravi doslovno:' »Blagoslovljenje v kolodvorski dvorani se je vršilo poleg buffeta, kjer so potniki pili in peli.« Bili so to seveda nemški potniki, ker Slovencev v onih krajih ni. Tudi se med Slovenci ne bi našlo ljudi, ki bi bili zmožni brezobzirno piti in peti zraven mrliških krst dvojice, ki je na tako tragičen način izgubila življenje. Smo res Slovenci bolj kulturni od Nemcev, ki tako radi govorijo o svoji kulturi in o našem barbarstvu.
Premije za pogozdovanje goličav. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo podelilo je za leto 1913 za vspešno pogozdovanje goljav kmečkega posestva sledeče priznavalne diplome, oziroma premije, in sicer: Priznavalne diplome Francetu Slane, posestniku v Litiji, Ignaciju Zore, posestniku v črnem potoku in Antonu Kosmač, posestniku v Radovljici. Premije v znesku po 40 K Antonu Merzel iz Studenca ter Jožefu Šeks iz Gradiških Lazov; v znesku po 20 K Antonu Tschinkel iz Koprivnika, Francetu Kanduč iz Brega ter Pavlu Bric iz Gradiških Lazov.
Hrvati kod Atlne (Hrvati pri
Atenah). Priloži antropologiji i Isto-rijskoj etalogiji Atike. Napisao dr. Niko Zupanič. Sa 11 slika i 7 tablica u tekstu. U Beogradu 1914. — Naš učeni belokranjski rojak Je napisal in izdal to knjigo kot prvi plod svojega naučnega potovanja po Mali Aziji, Grški in Makedoniji spomladi leta 1912. — Knjiga je vrlo zanimiva za to se bomo k nji ob priliki še povrnili. Delo je posvečeno Nikoli Hen-rikoviču pl. Hartwigu, ruskemu poslaniku v Belgradu, ki je z naklo-nitvijo znatne štipendije omogočil dr. Zupaniču večmesečno naučno potovanje po Mali Aziji, Grški in Makedoniji.
Umrla }e v Kostanevlcl na Dolenjskem gospa Frida Bučar, rojena Gatsch, soproga gospoda Lavoslava Bučarja. Cenjeni rodbini naše iskreno sožallel
Slovenskim abiturijentom. »KIutf slovenskih tehnikov v Pragi« naznanja, da dajejo sledeči člani informacije o študiju na češki tehniki iri gmotnem stanju slov. tehnika? Perko Ignacij, Tolčane, pošta Za-gradec-Fužine pri Zatični, Dolenj-sko; Žerjav Joža, Bol junec pri Tr-stn, pošta Boršt, Istra; Ciaffariri Fran, Gorica, Piazza S. Antonio 9.
Ogenj v Daljnih njivah. Kakof Je »Dan« že poročal, je nastal dne 30. P. m. okrog pol 11. ure ponoči v Daljnih njivah pri Črnomlju z doslej neznanega vzroka ogenj, ki je uničil osem hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. K temu se š« poroča. Ogenj, ki je nastal v Daljnih njivah, je povzročil veliko škodo: 45.064 kron. Posestniki pa so bili zavarovani samo za 12.320 K.
Tatvina. Plačilnemu natakarju v železniški restavraciji na Jesenicah je neznan tat ukradel iz odprtega miznega predala, in sicer iz vrečice, kjer je imel večjo svoto denarja, dvesto kron v dveh sto-kronskih bankovcih.
Še ena tatvina. Na dan sv. Petra in Pavia je prišel zgodaj zjutraj neki fant v gostilno Valentina Mraka iz Notranjih goric in je zahteval žganje. Ko je videl, da gostilničar še spi, je porabil to priložnost in je ukradel v sosednji sobi štirideset kron, na kar je izginil.
Lovska sreča. Ivan in Franc Rus iz Leskovca sta ustrelila te dni blizo Belih vod osemdeset kilogramov težko medvedko. Njena dva mladiča sta vjela živa.
Samomor. V Trsten iku se jc obesil te dni posestnik Matija Ribnikar na podstrešju svoje hiše. Vzrok samomora so najbrže žalostne rodbinske razmere.
mmrammc*.'evart* *-«***v »rti-vv—«- imm bi niiwni—n biii iiman— mniimiii m n »
Ljubljana.
—	Hinavci! Priliznjenci! Prejeli smo: Pero mi sili v roko, da vsaj na ta način dam duška pisavi sobotnega »Slovenca«. Srd in ogorčenje se oprijema vsakega Slovenca, ki čita klerikalne izbruhe in laži preteklega tedna nad naprednjaki na Slovenskem; pri tem pa se moramo vprašati, kdo daje »Slovencu« pravico, da slovenski narod spravlja v zvezo s tragičnim atentatom v Sarajevu. Ti velerimovci si dovoljujejo po atentatu na pok. nadvojvodo in njegovo soprogo tako podla očitanja na našo napredno javnost, da bi se morali proti temu vsi upreti. Da prav razumemo, zakaj gre pri celi stvari, moramo premotrivati troje: Po eni strani se delajo ti velerimovci do dna duše patriotične in da bi se bolj prikupili na zgoraj, slikajo v svojih žurnalih naprednjake za veleizdajalce, za sokrivce na tragičnem sarajevskem atentatu itd. itd. Kdor b1 dvomil nad Slovenci, da niso patrih jotični, bi bil v veliki zmoti, kajtf prevečkrat je bila že prilika, pokazati se take. Svojo domovino pa ljubimo nad vse, zato se pa ne pustimo v jezikovnih vprašanjih prikrajšo-vati. Slovenski renegati in naši velerimovci pa hočejo zatreti naš narodni čut in ponos. Ravno sedaj izrabljajo tragični dogodek, da se mašču jejo nad nami. Dogodek v Sarajevu nam je napolnil dušo in srce z globoko žalostjo, ali vpili nismo in hinavca se nismo kazali. Marsikaj b tudi mi lahko povedali o velerimskil? težnjah naših klerikalcev. Tolaži na& pa pri tem to, ker vidimo, da so v veliki zmoti, če mislijo, da bo njih propaganda imela uspeh. Srednji vek se ne povrne nikdar več, Dolžitev, da mi razširjamo »velesrbske« ideje, pa odločno odklanjamo in vemo, da pišete to samo zaradi tega, da bi so bolj prikupili vladi. Z eno besedo: Hinavci so klerikalci, kjer le nanese prilika! Po drugi strani hočejo pa nas velerimovci gospodarsko škodovati napredni obrti. Nekak umetni bojkot bi radi napravili in uničili v prvi vrsti napredne časopise. Pri tem poslu se jim zdi razširjanje lažnjivib vesti najbolj važno in če kdo tega ne verjame naj prečita sobotnega »Slovenca«. Tam opozarja ta list vlado na nevarnost, ki jo imamo baje vsled izhajanja »Dneva« in sploh slovenskih naprednih časopisov, misleč pri tem, kmalu bo prišel čas, ko bo vlada zavila vrat naprednemu časopisju. Oj, to bi bil »kšeft« za »Slovenca« in pa »Katoliško tiskarno«. Kaj? Posebno piko Imajo na »Dan« in pravijo, da le podkupljen. Gospodje: Dokaze! Dokaze! Tretja stran teh podlih laži ima pa nameni Utrditi S. U S., da bo potem lažje še naprej zapravljala miljone, ki ji jih znosimo v največji meri mi, napredni davkoplačevalci. Zato so sedaj z vso silo butnili na dan z »velesrbsko propagando«, ki eksistira baje med nami — v Ljubljani. Greh, ki so ga torej zagrešili klerikalci, ne more biti nikdar odpuščen. Kdor še zana-prej pripada taki stranki, ki le škoduje, pa ničesar dobrega ne stori ljudstvu, ni vreden, da nosi ime Slovenec.	—a__
Torek 7. julifa
$r@d© S. julija Četrtek 9. i&slija
Bučen sme hi
Nožiča z zlato kažo KINO ..IDEAL
ir
V®8ezahavna veseloigra
fkartteri^*1
delih polna fine £amQ 3 (fnll Buien Smeh!
— Slovenec pravi, da smo se obdali s stražo, ker smo imeli pred klerikalci slabo vest. Kakor da bi mi zapovedovali policiji. Policija je zavarovala našo tiskarno, ker je vedela za namene klerikalcev in je
poboje preprečila.
— »Poslušat gremo, kako se bodo zopet lagali.« V nedeljo se je izrazil neki star kmečki mož proti gotovi osebi na vprašanje, kam gre, takole: V »Union« gremo poslušat, kako se nam bodo zopet lagali!« Pa pravijo klerikalci: »Mi, ki imamo narod za seboj!« Ne, naroda nimate za seboj, ker drugače ne bi prišle omenjene besede iz ust poštenega kmečkega starčka. Mož vam je s tem povedal, nele, da je vse laž, kar ste govorili, ampak, da je tudi laž vse, kar hočete povedati. Tu imate nad seboj dvojno, grenko in zasluženo obsodbo.
— Državni poslanec S, L. S. in patriotična pieteta. Gospod urednik! Čisto resnico bi bili pisali, če bi poročali, da je ravno pred prihodom vlaka v tovarni lesnih izdelkov, ki je last kanonika Šiške v neposredni bližini železnice — koder je tisoče ljudstva hitelo na kolodvor — klicala tovarniška piščal delavcc k delu, kar je izzvalo med ljudstvom veliko kritike. No vendar pustimo to, ker je to privatno (pardon klerikalno) podtje. Se več pozornosti pa je vzbudilo, da se ni zdelo vredno niti drž. poslancu dr. Pogačniku, da bi na svojo hišo razobesil žalno zastavo. Mi, ki nas tam vodi dnevno, se nismo samo zgražali, ampak naravnost škandalizirali nad tem. Mogoče pa je hotel g. poslanec s tem pokazati svojim, tako za dinastijo unetim
notranjskim volilcera, koga da so si izvolili za državnega poslanca, ako bi naprednjak ne imel zastave, bi bil takoj ogenj v strehi. — Opazovalec.
—• Iz seje deželnega odbora kranjskega, dne 4. julija 1914. Ab-solvirani pravnik Stanko Masič se imenuje deželnim konceptniin praktikantom. — Razna popravila v deželnem muzeju se oddajo Valentinu Scagnettiju in Petru Žitniku. — Vrtnar na kmetijski šoli na Grmu I. Valentinčič se definitivno namesti v deželni službi. — Za prireditev tečaja za gozdarstvo v Kočevju za ta-mošnje učitelje se dovoli podpora istotako za enak tečaj za kmetske pssestnike, ki se priredi na kmetijski šoli na Grmu. — Zgradba mostu čez Ljubljanico na Selu se odda ponudniku Miiller & Komp. — Dovoli se deželni banki, da dovoli mestni občini ljubljanski 1,100.000 K posojila, f— Za zgradbo hudournika Hotenka V občini Hoterdršica se dovoli deželni prispevek. — Izda se okrožnica ha vsa županstva, da morajo razglase itd., cestnih odborov brezplačno bbjavljati, ker so županstva v cest« hih zadevah po cestnem zakonu podrejena cestnim odborom. — Razveljavi se sklep občinskega sveta ljubljanskega glede zazidave trga Tabor. — Odobri se zamenjava sveta med mestno občino ljubljansko In Souvanom radi regulacfje Muzejskega trga. — Dovolijo se podpore gasilnim društvom: Podutik-Glince, Preska, Kropa, Koroška Bela, Motnik, Leše, Rateče, Idrija, Gor. Vrh-
Eolje, Mavčiče, In Radoviča. — Pri-odnja seja deželnega odbora se vrši 18. avgusta ob 3. uri popoldne.
. — Deseta brata. Leta 1900. rojeni Jože Knaflič iz Bleda je bil vslužben več mesecev pri nekem tukajšnjem kleparskem mojstru kot vajenec. Delo pa mu ni nič kaj dihalo, pobegnil je od svojega gospo-
Žarja in se je v tem času potikal po lolovcu in IX) okolici, dokler ga ni pretekli petek policija aretirala. Fant J*.med onim časom prenočeval pod ,neb°m, kradel je češnje in i	Zdai se bo moral na-
L	r*	Drugi deseti
bi at ]e neki 16letni mizarski in tesarski vajenec, ki je bil uslužben pri nekem tukajšnjem mojstru. Fant, ki se piše za Franceta Novaka je zapustil pred kakimi štirinajstimi dnevi svojo službo, peljal se je proti Litiji, toda čez dva dni se je vrnil nazaj in se je potikal brez posla po itoestu. Prenočeval je na podih in v revnih hlevih ter se je živil od prodajanja kosti, kakor sam pravi! V Petek zjutraj pa ga je stražnik aretiral v nekem hlevu v Trnovem in Ka je izročil radi vlačuganja tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
— Tatinski gost. V soboto je policija aretirala v Komenskega ulici Nekega 481etnega čevljarskega podočnika, ki je na sumu, da’ je ukra-Pel v gotovi gostilni na sv. Petra cesti neki tovarniški delavki 10 K. .	— Sokol I. naznanja svojemu
Članstvu in Sokolstvu naklonjenemu ,®pčinstvu, da se vrši njegova prire-a*tev, ki je bila nameravana za 5.
julij, definitivno drugo nedeljo 19. julija. Vsi odseki prično z nadaljevanjem pripravljalnih del.
— Narodno Socialna Zveza v Ljubljani. V nedeljo dopoldne vršil se je v društvenih prostorih v Narodnem domu prvi sestanek nove »Podružnice za dvorski in kolizejskl okraj v Ljubljani«. Številna udeležba članov je jasno pokazala, da imamo v Ljubljani dovolj narodnega delavstva, ki se zaveda pomena svoje narodne organizacije. Sklenilo se je, da se vršijo taki sestanki vsako prvo nedeljo v mesecu. Upamo pa, da pridejo prihodnjič tudi člani, ki so bili včeraj zadržani. Tovariši! Na delo, da bo naša podružnica, ki je bila prva ustanovljena, tudi v delovanju in uspehih prva. Dajmo podružnicam, ki nam sledijo, dober zgled.
— »Slovenski Uustrovanl Tednik« izide ta teden že v sredo 8. t. m. ter bo obsegal 20 strani in priobči celo vrsto slik o atentatu v Sarajevu, o prevozu krst t prestolonaslednika Fr. F. In njegove soproge po morju in o izkrcanju v Trstu, o sprevodu v Trstu na kolodvor, o pogrebnih svečanostih na Dunaju i. dr. Ta številka »Slov. Ilustr. Tednika« bo zgodovinski dokument ter se bo dobila po tobakarnah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 22 vinarjev.
— Utonil bi bil. V nedeljo krog 8. ure zvečer je gnal Svelcov sin Jernej iz Zg. Šiške, konje kopat v tamošnji ribnik. Pridružil se mu je Fr. Šušteršič delavec pri Žabkarju, ter je tudi on zajahal enega konja. Ko pa prideta v ribnik, se vleže konj na katerem je bil Šušteršič v vodo, ter pokoplje jezdeca pod seboj. Bil vam je v smrtni nevarnosti, da vtone, kjer ni mogel več dihati, ne gibati se. Svelcov je odgnal konje iz vode, nekaj klerikalcev je pa ta prizor od strani opazovalo. Toda na pomoč mu ni hotel nobeden iti. Med njimi je bil tudi neki mogočnež, kateri se je Izrazil: Ako bi duše ne imel, bi ga kar notri potlačil, ostali so se mu smejali. Bog mu je pa pravočasno poslal angela varha v osebi naprednjaka Iv. Križaja št. 55 iz Zg. Šiške, kateri ga je z velikim naporom rešil gotove smrti. Potegnil ga je skoraj mrtvega na suho, nato sta ga pa nesla z nekim drugim naprednjakom na njegov dom. Vto-pljenec je letos potrjen k vojakom in mora skrbeti še za svojo priletno mater, ter jo živili. Tam mimo je šlo nekaj Ljubljančanov, kateri so se zgražali nad klerikalci rekoč; ako bi bil bogat, bi ga gotovo rešili, ker je pa revež, ga pa pustijo da vtone. Kdo je tukaj usmiljeni Samaritan? Naprednjaki!
— Izvanrednl občni irbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev Itd. v Ljubljani se vrši v četrtek dne 9. julija 1914 ob 3. url popoldne v vrtnem salonu gostilne »pri Levu« Mar. Terezije cesta 16. Dnevni red: 1. Poročilo in sklepanje o ustanovitvi obrtna nadaljevalne strokovne šole za vajence gostilničarske in kavarnar-ske obrti. II. Raznoterosti.
— Atentat na zdravi razum je, če kupuje človek za svoj težko pri-služeni denar slabo blago. Kajti slabo blago nikoli ni vredno denarja, ki se zanj izda, pa naj bo na videz morda tudi cenejše. Slovenske gospodinje kupujejo zatorej, kadar rabijo kavni pridatek, samo Kolinsko kavno primes, ker vedo, da je ona najboljše blago te vrste, obenem pa tudi edini res pristno domači izdelek. Kratko malo — Kolinska kavna primes se je vsem našim gospodinjam najbolj priljubila.
— Pravi Sioux-indijancl v Ljubljani! Menda še niso bili nikdar pravi Indijanci na naših tleh. Neglede na to, da divji rdečekožci — junaki naše mladostne fantazije — izumirajo, ki bodo navzlic vsem prizadevanjem kmalu izginili, ima amerikanska vlada Še zaikon, ki prepoveduje pod strogimi kaznimi izselitev Indijancev. Ščititi hočejo male ostanke nekdaj mogočnh plemen in že desetletja sem ni zapustil noben rdečekožec rezer-vatno ozemlje. Tembolj se Je čuditi, če naznanja cirkus Charles tudi za Ljubljano kamor kmalo pride, Prav® Sk>ux-lndijance. Po velikih te-™V * denarnih žrtvah je dosegel ravnatelj Charles izjemo, ki dovo-juje izselitev trumi pravih Sloux-indijancev * nekaterimi poglavarji. Podati se je morala visoka garancija za varno vrnitev in se morajo redki rdečekožci po preteku enega leta na stroške ravnateljstva cirkusa vrniti domov. Dovoljenje, ki se je dobilo šele po 12 mesečnem trudu in le vsled znanstvenega značaja Charlesovega cirkusa, se more vsaki čas preklicati, če zvedo konsulati U. S. A. katerokoli pritožbo o svojih varovancih. V prvi vrsti mora paziti ravnateljstvo cirkusa na alkohol. Vsi gostilničarji se svarijo pred prodajo
alkohola »Siouxem«, ker pozabijo tl po vžitju ognjene vode le preradi na elementarna pravila evropske kulture. Vzrok, da je privabilo ravnateljstvo cirkusa te Indijance, ni le obogatenje ogleda narodov, temveč za to, ker so »Slouxl« najboljši jezdeci sveta. V okvirju velike, nalašč za to prirejene pantomime »Maščevalec prerije*, dajo s sodelovanjem pravih Mexikancev, traperjev, cow-boyev, cowglrlev Itd. nazorno sliko prvotnih razmer v deželi farmerskih in indijanskih bojev, da doživimo prizore, ki se povzdignejo vsled sijajne opreme, vsled množice 200 sodelujočih in 100 konj, vsled krasnih svetilnih efektov in mojsterskih režijskih del do največje popolnosti. Požari, napadi, baleti, bitke, zasledovanja itd. tvorijo višek napetega dejanja, ki pomenijo v času % ure le eno programno točko v preobilici senzacionelnih podajanj Charlesovega ogleda.
— Nožiča z zlato kačo, sijajna veseloigra v treh dejanjih, ki se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal« je od kraja do konca polna dovtipa in fine pikan-terije in povzroča velik smeh. Kaže nam pa tudi krasne naravne posnetke in zimske slike s tako plastiko, katero se le redkokedaj vidi. — Poleg tega je na sporedu še senzacl-jonalna družabna drama v dveh delih »Za čast in ljubezen«. V sredo ob i/29. predstava z vojaško godbo.
Trst.
NOZ IN VRAT.
Trst, 6. Julija.
Prepir in tepež nimata s pričujočim slučajem nobene zveze; dogodek je pojav, o katerem se ne piše vsak dan.
Zgodba se začne takole: v ulici della Guardia ima bolniška blagajna svojo ambulanco in dvorano za operacije. Tam leže delavci po operacijah dokler ne okrevajo. Življenje je v tem kraju kakor v okolici bolnišnic: kriki, zdihovanje, obupavanje in navsezadnje veselje. Kadar je treba ta kraj zapustiti, se razume. Mogoče je približno tako mislil tudi delavec Josip Vidali, 321etni možakar, stanujoč v ulici A. Coccia št. 13. Toda Vidali Mi bil vesel zdravja ampak smrti
V nedeljo je preteklo tri dni, odkar so Vidalija operirali. Vidali je namreč ponesrečil. Operacija je uspela izborno, Vidaliju se je od dne do dne obračalo na bolje, in bolniška blagajna je bila vesela, da bo — če pojde iako naprej — izdatkov za Vidalija prav kmalu konec. Pa se Je ukanila.
Delavec Vidali pa je mislil ravno obratno. In ker je eden obračal, je drugi obrnil.
V nedeljo je bolniška strežnica, ki je imela v ambulanci službo, šla skozi dvorani v kateri leže bolniki, ki so bili pred kratkim operirani. Tiho Je šla skozi sobo. Že je mislila dvorano zapustiti, kar se prikaže izpod neke odeje
krvava glava.
»To pa ni kar tako«, je pomislila strežnica in stopila k postelji. Krč ji prizanesi; krvava ni bila le glava, temveč tudi postelj in tla. Na tleh je bila cela mlakuža krvi.
Strežnica je stresla Vidalija. Enkrat, dvakrat, trikrat. Nič. »Pa vendar ni izkrvaveli?« se je vprašala. Gledala je, odkod mu je pritekla kri.
Ko Je hodila okolu postelje je nenadoma zagledala na tleh krvav nož.
V istem hipu je zapazila na Vi-dalijevem vratu par centimentrov dclgo in globoko rano. Ker je spoznala, da z dogodkom ni šale, je brzo tefelonirala po zdravniško postajo. Kmalu se je pripeljal z avtomobilom zdravnik, ki je ranjenca obvezal za prvo silo. Naložili so ga na avtomobil in ga polagoma prepeljali v četrti oddelek bolnišnice.
Vidali se je torej hotel usmrtiti, če Je pri svojem početju zgubil pogum ali zavest, o tem poročila molče! Tako tudi o vzroku poskušenega samomora.
Iz Trsta v Barkovlje. V soboto zvečer sta povabila voznika F. Golob In J. Stataker neko 151etno dekle s seboj na sprehod. Sli so v Barkov-fje med medenimi ponudbami in zlatimi obljubami. Nič. Dekle se ni dalo pregovoriti. Ko sta voznika videla, da ne bo košnje, sta jo potisnila na cesto, po kateri Je prišel neki avtomobilist, ki je dekleta pobral in ga peljal na bližnji komisariat Dekle je tam povedalo, da sta jo hotela imenovana individija posiliti; ko sta pa videla, da se ne da pregovoriti, sta Jo baje vrgla na cesto. Aretiranca pravita, da nista vedela, s kom imai
ta opravka Menda ne ... Zato se tolažita v luknji.
Oni De Angelis, o katerem smo pisalL da je ponesrečil v Sežani, v vili Scaramanga, je za težkimi poškodbami umrl v tržaški bolnišnici v soboto zjutraj.
Pretep. Nedelja popoldan ob peti url. V neki šentjakobski gostilni igra delavec Andrej Furlan z nekaterimi drugovi karte. Sprva dobiva on, potem se sreča obrne. Karte so slabe, vino je močno. Furlan pije. Tovariši tudi. Ko je igra končana, začne spo-rekanje radi plačila. Pade par hudih besed. Furlan noče plačati. Pesti se merijo. Po glavi. Kri. Furlan zbeži. Hoče na zdravniško postajo. Njegova pot konča v bolnišnici.
PADEC Z OKNA.
Trst, 6. julija.
Danes zjutraj Je opazil vrtnar tuk. sirotišnice na vrtu otroka, ki je ležal v krvi na tleh. V dečku je vrtnar spoznal 151etnega N. Reichstad-terja, ki je že več let služil v Kocjančičevi mirodilnici v ulici Foscolo. RelchstSdterja so prenesli v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da si Je R. zlomil obe roki in se tudi drugače, posebno na obrazu in kolenih močno poškodoval.
Sprejeli so ga v četrti oddelek. Po preiskavi so dognali, da je fant, truden od dela, zaspal na oknu in padel od tam na vrt.
povej
POBESNELOST HRVATSKIH FRANKOVCEV.
Ostudni kravali v saboru.
Zagreb, 6. julija. V današnji seji ie prišlo zopet do ostudnih kravalov, ki lTh je priredila klerikalna judovska stranka frankovcev. Tako} po otvoritvi seje so začeli frankovcl zmerjati, vpiti, psovati Srbe in koalicijo in predsednlštvo: »Morilci, pa-kaža In podobne surovosti. Morilci, lumpje, izdajalci, najbolje bi bilo, da bi vas svinje požrle, na vaših rokah je kri nadvojvode«; to so bile še največje spodobnosti, ki so curljale Iz frankovskih ust. Dr. Frank je rjovel na predsednlštvo: »Kie imate bom-
FBM MALIK,
dlploralran lerojač. Tret, - Ulica Tor S. Plero 4 - Trst
Podružnica: Nabrežina 99.
be, vi morilec na predsedniški ml zi?« Pobesnelost frankovcev le tra« jala tako dolgo, da so morali sek prekiniti. (Ali je bil tudi to hipen Izliv neizmerne pietete? Frankove« namreč le to jezi, da se na Hvatskem vlada brez njih In da se hrvatska vlada za nje ne zmeni, temveč dela roko v roki s srbohrvatsko koalicijo. Od tod klerikalno judovsko »ogorčenje«.)
Ko je bila seja zopet otvorjena so zopet začeli. Na predsednlštvo: »Vi ste tudi morilec, udeležen na zaroti, vi ogrski (aha!) srbski laka) (ahal) Vi ogrski 6tipendist (radi tega pa tako »ogorčen«!)« Seja je morala biti zopet prekinjena in ko je bila vnovič otvorjena je bil podan predlog, da naj se poslanci Frank, Horvat in Zatluka Izključijo od 15 sej, Vučevlč, Prelog naj se izključita od 30 sej, drugim poslancem naj se za njihovo divjaštvo da najstrožji ukor. Kljub velikanskim škandalom frankovcev je bil predlog sprejet proti glasovom frankovcev, Starče-vičancev in selske stranke. V popoldanski seji je bil zapisnik verificiran in druga seja določena na jutrajšnl dan.
ALBANSKA ZADEVA.
Rim, 6. julija. Po poročilih iz Drača je gotovo, da se bo usoda kneza WIeda odločila še ta teden. Če se knezu ne posreči ustvarit) ugodnejšega položaja, bo zapustil Albanijo in se podal v Berlin, ker je že popolnoma ob ves denar In ob veselje. V Rimu za trdno pričakujejo, da poide. Za njim bo mednarodna kontrolna komisija prevzela vlado.
SMOLA S PROSTOVOLJCI.
Berlin, 6. Julija. Nabiranje prostovoljcev bo vlada ravno tako prepovedala, kakor se je to zgodilo na Dunaju. Kakor hitro bo začel »urad« delovati, bo takoj razpuščen.
APANAZA OTROKOM POKOJNE PRESTOLONASLEDNIKE DVOJICE.
Dunaj, 6. julija. »Zelt« poroča, da bo apanaža za otroke prestolona-sledniške dvojice znašala za vsace-ga 100.000 K.
<«
8. julija,
in priobči
izide ta teden ie v sredo
ter bo obsegal 20 strani
mnogo slik,
ki so posnete po posebnih fotografijah iz Sarajeva, Trsta, Ljubljane, Dunaja itd.
Med drugim priobči sledeče: slovesni sprejem prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegove soproge kneginje Zofije Hohenberške v Sarajevu:
pred 1. atentatom, na magistratu po 1. atentatu,
Smrtno ranjena po 2. atentatu peljejo v komik. Aretacija atentatorjev Čambriča in Principa; Demonstracije in opustošena poslopja v Sarajevu. Mrtvaški sprevod iz Sarajeva.
Prevoz krst po morju in izkrcanje v Trstu. (5 slik.) Sprevod po Trstu na kolodvor.
Dvorni vlak s krstama v Borovnici.
Civilni in vojaški dostojanstveniki pri dvornem vlaku na kolodvoru v Ljubljani, kjer je škof Jeglič blagoslovil krsti. (3 slike.)
Sprevod s kolodvora v cerkev na Dunaju. Rakvi na mrtvaškem odru in častna straža v cerkvi.
Ta številka „Slov. Ilustrov. Tednika" priobči tudi pregleden popis pogrebnih svečanosti od Sarajeva po morju in železnici na Dunaj in v Arnstetten bo torej zgodovinski dokument ter se dobiva po tobakarnah, knjigarnah in na kolodvorih
izvod za samo 22 vin.
Danes in	Prenos trupel Nj. c. in kr. Vis.prejasnega nadv. Franc
naslednja	Ferdinanda in Nj. Vis. svetle gospe vojv. Hohen-
dni.	berg y Trstu in pogrebne svečanosti na Dunaju.
Kino Ideal
AVDIJENCE.
Dunaj, 6. julija. Danes dopoldne Je sprejel cesar v avdijenci Kroia Berchtolda in popoldne Bilinskega. .[utri bo skupni ministrski svet, ki 'se bo pečal s položajem, ki je nastal s sarajevsko tragedijo.
NIC SPREMEMBE.
Dunaj, 6. julija. »Zeit« poroča iz kompetentnega vira, da se ne bo kurs v Bosni prav nič izpreminjal. Tudi ne more biti o kakšni dlploma-tični akciji v Belgradu govora.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-nar|ev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Samostojna, 29 let stara ločena ženska z 91etno hčerko išče primerne službe. Gre tudi za samostojno voditeljico kake trgovine, ali trafike na deželi. Položi lahko nekaj tisočakov kavcije. Ponudbe na Anončno ekspedicijo v Ljubljani pod šifro »Stalna služba.«
Konfekcijska trgovina A. Lukič,
Ljubljana, Pred škofijo 19. sprejme prodajalko. Izurjene v konfekcijski stroki imajo prednost.	641—3
Lokal za gostilno se išče v Ljubljani. Ponudbe »Anončni ekspediciji«
Iščem agente za Trst, Istro, Dalmacijo, Tirolsko, Goriško, Avstrijo,
za prodajo srečk in premijskih listov na obroke, dobre provizije. Commerciale 11, I., od 9. zjutraj do L ure popoldne. Eugenio Bucchetti.
Stanovanje s 3 sobami in vrtom se odda za avgust. Naslov v »Anon-čni ekspediciji« v Ljubljani._________
Prostovoljna dražba. V četrtek 9. julija t. 1. ob 9. dopoldne se bo na Marije Terezije cesti št. 10 III. nadstropje prodajala na prostovoljni dražbi hišna oprava, moška obleka In razne knjige.
Lepe sobe z 2 posteljema od K 4'— naprej, dunajska kuhinja, kosilo 70 vinarjev, 3 minute oddaljen od kolodvora
Hotel Abbazia, Trst.
Preminula je danes po polnoči, previdena s sveto-tajstvi, moja prisrčno ljubljena soproga, oziroma hčerka, sinaha, sestra, svakinja, vnukinja in nečakinja, gospa
Frida Bučar
roj. Gatsch.
Pogreb nepozabne je bil v Kostanjevici, dne 6. julija ob 6. uri popoldne. .
Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
V Kostanjevici, dne 5. Julija 1014.
Lav o slav Bučar.
PoSIJite naročnino, ako le še niste!
Proda se skoro nov
Necarsulm motor
8 1/2 HP, z 2 prestavama. Odda se event. tudi na obroke. Natančneje pri Premeri & Jančar, tovarna oljnatih barv.
L
rain
Zaradi pozne sezije.
Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znllanilt cenah.
HINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg Stev. Sl.
TfT
„BALKAN“
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 38 — Telefon St. 100. /Centrala: TJRST)
v rnim — ** — w - »  _ ___       .	----Ml	Jp1”	"""Kr
nimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga ▼ suhih posebnih ahladilSh^	iW-
ihifitve
itd.
delniSke
prei
_Shratljevuujo pvumiva lil uiaga v	fr*''•**** ———----------T."
Špedicij ski urad, generalni zastop in prodaja voraUi listov:	-	aemisKo
parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter TraVAncona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Llovda Cunard-Line m. I. ta D. razred.
Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke . p~.-m am pgne.	1?OČ3Cl®«	pOStSOŽČb®«-
Mtmrn
KonSekcifa
za moške, ženske in otroke
1
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovin* _________________- tvrdke R. MJKLAUC  ............   ■
„Pri Škofu"
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: PoBeten cd.d.elels: v parsreosa	s?
Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
 ----- "T* i	^
za na dom za obojni spol že od 14 let naprej. Znanost lahka, stroški majhni, zajamčen zaslužek 40—50 kron na mesec. Zahtevajte pojasnila s 5 vin. znamko J. P. galerijska & izrezljarska trg. Hodoše Ptuj.
1914. Slovenski vsesokolski zlet 1914.
Vseh vrst blago za kroj članov in članic Sokola, kakor tudi za naraščaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepice, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, naš iv i itd. se dobijo natanko po predpisih slovenske in češke sokolske zveze pri tvrdki
A jn Jp C*	t«^	/J	Ljubljana, Mestni trg 10
/1* VC 1-* • u/vut/c;/ ne, obstoji od leta 1883,
:7 v.-'?1
jSANATOI  _____________________
1 ZA- NOTRANKJEj^j^J^OsE • BOLEZNI.
1 LtJUBLtJAIsIA • KOMENSKEGA-ULICA• 4 \ ^p-zdtom^:priharij • DR* FR. DERGANC
Edina primorska tovarna dvokoles
»Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar. Gorjup.
Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov ita. Itd.
3T. 33a/t3@l
Oorica, Stolna nlien Stev. 2—4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franko.
Spretnega krojaškega
pomočnika
delovodjo
samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster
Fran Kraigher, Gosposka ul. 5. Išče se za takoj
potnik
potnik, kateri je privatnih strankah že uveden, za prodajo že dobro upeljanega predmeta in kateri je povsod neobhodno potreben. Tudi dame lahko to zastopstvo prevzamejo.
Ponudbe pod „Priden“ na »Anončno ekspedicijo" Hočevar, Ljubljana.
Pozor!
Vzame se v najem trgovina z mešanim blagom ali lokal za isto v mestu ali kakšnem prometnem kraju na deželi.
Imetniki istih naj vpoš-Ijejo ponudbe oziroma naslove na »Anončno ekspe-dicijo“ Josip Hočevar pod naslovom „Sava“ 800.
Prodajalko z dežele
ki se je ravno izučila, sprejme špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši, plača začetno primerna, pozneje boljša. — Nastop takoj.
Naslov pove „Prva anončna ekspedicija".
Slovenci!
I
v.
te in g
Kupujte zahtevajte
povsod edino-Ie ||
Priznano h najboljše! jm
Dobijo se povsod! vžigalice!! !
Glavna zaloga ri IVAN PERDAN-u v LjubljanL^^J
Ciril-Metodove
Samo kratek čas!
NOVO!
NOVO)
DanaBDDaDDaaaanaaaDDnaDDDaaD
z lepim poslopjem, 20 minut od in dustrijskega kraja Borovlje, 13 oralov zemlje, vsa krma na polju, 8 glav goveje živine, ki dajejo vsaki dan za 4 do 5 kron mleka, 2 stroja, gnoj, drva, z vsemi poljskimi pridelki za K 14.200, — takoj za prevzeti. De narja je treba polovico. Pouudbe na „ Anončno ekspedicijo" J. Hočevar Ljubljana.
nnBnaoanaDDDDanaonaDODUDnann
Usojam si cenj. p. n. občinstvu naznanjati,
da sem s svojim hipodromom prve vrste dospel v Ljubljano, v Lattermannov drevored in ga otvoril v nedeljp popoldne ob 2. uri.
Vsak dan velika Jahalna razveseljevanja za dame, gospode In otroke ob koncertu. Cele ure zabave za gledalce, ker je vedno ka| za smeh. — Lastna godba. — Restavracija.
Vljudno vabi	KORNEL KABATH.
BIIIIIHIIIIHilBIIIHIlIBBllHI
Radi minule« sezone = 1
prodaja	5
■
m
■
H
■
8|
za
i
Kil
Mestni trg 5-6. S
r
i
Sprt ema zavarovanja človežkf^g življenja po, rjajraz-<»dvrtf.iejiiU kombinacijah ^od tako ugodnim pogoji,., ko nobena ^ga zavarovalni«.
£ ZUti i ugplno ^varovanje na’ doživetje manjšajočimi se vplačili.
smrt z
•jSUL-A.VU.A.44
A0.V. » «UI|. K	a r „ v e 1 o a banko v P r » « 1.
.... -   ;  Vsa nolasnlla d»]e —	■■	"	■■	S-	"**
Vaa pojasnila daj*
Generalno zastopstvo v Ljubljani "-ea«'*1
Gosposka ulica št. 12.
W
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam p6 najnižjjii cenah. Škode cenjuje tako) in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
| Rozor,! .Sprejema tudi zavarovanja proti viomski tatvini ^rn^elo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospette.^