LETO JTL, STFV. 64 LJUBLJENA, ČETRTEK, 19. MUCI 1959 SLOVENSKI Izdajo in lisk« C«**opi%nu ptnljrljt pt»ruCc*oirt Direktor Bodi Janhuha — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vodnjak — Ured ai5tvo: Ljubljana. Tomšičeve olica I in 3, telefon 23-522 do 23-526 — Lpravn. Ljubljana, Tomšičev® ulica it t/II. telefon 23-523 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana Titove centa I. telefon 21 896 - Naro^ninskl oddelek za ljubljanske naročnike telefon 20-463. za eonanje naročnike telefon 21-832 — Poštni predal št 29 — Žiro račon pri Komunalni banki Linblfana 600 704-1 307 — Meaečna naročnina 230 din POLITIČNA ODGOVORNOST ZA PRESKRBO zkozai I orga- I zveze | 't Razprava na zadnjem plenumu SZDL, Slovenije je izčrpno obdelala problematiko tržišča in preskrbe. V prizadevanjih za povečanje življenjske ravni je to eno najvažnejših vprašanj. Zato je seveda potrebno, da pa politične organizacije načrtno obravnavajo in ga vnesejo v stalni program svojega dela.. To je še toliko pomembneje prav sedaj, ko littdski odbori sprejemajo družbene plane, ki vsebujejo tudi postavke o povečanju življenjske ravni. Potrebno je, da organizacije napnejo vse sile, da bodo ti plani vsebovali ne samo omenjene postavke, temveč da bodo ljudski odbori v v jih zagotovili tudi potrebna sredstva To pa so predvsem sredstva za ustrezno organizacijo oz. povečanje proizvodnje in blagovnega prometa. Bogate smerni ce, ki jih je glede tega na in sprejel plenum, bodo nizacijam Socialistične z zelo koristno pomagale pri njihovih prizadevanjih. Prav gotovo je povečanje ustrezne proizvodnje blaga, za široko potrošnjo v prizadevanjih za zboljšanje preskrbe najvažnejše. To i'elja tako za industrijsko kakor tudi za kmetijsko proizvodnjo, predvsem seveda še za tisto blago, ki ga na trgu primanjkuje. Kakor so poudarili, tud.i na plenumu, danes goi'orimo lahko že o velikih uspehih glede povečanega obsega, boljše kvalitete in večji izbiri naše industrijske proizvodnje. Zato je tudi stanje v.a trgu razmeroma ugodno, ta-ko v preskrbi kot tudi glede cen. Vendar pa je tudi v industriji potrebna nadaljnja borba za proizvodnjo novih izdelkov, še pestrejšo izbiro in večjo kvaliteto. in kar je najvažnejše, za nižjo ceno. Le-ta pa je seveda odvisna predvsem od uspehov pri povečanje storilnosti. Industrija pa seveda lahko veliko prispeva tudi k izboljšanju izmenjave svojega blaga. Politične organizacije in ljudski odbori naj si prizadevajo, da bodo industrijska podjetja odpirala kar največ prodajaln svojega blaga., da bodo svoje izdelke kar najbolj prodajala s tem, da že sama določijo de ta j-listične cene in da čimbolj sodelujejo pri ustanavljanju industrijskih servisov. Pri urejanju kmetijskega tržišča je seveda prvenstvenega pomena organizacija in povečanje velike socialistične proizvodnje. Kot so poudarili v razpravi na plenumu, pa je preskrba industrijskih središč z nekaterimi najbolj kritičnimi kmetijskimi pridelki zelo odvisna od organov teh središč, da si organizirajo proizvodnjo. Primer Celja, ki si že v pretežni meri pomaga s proizvodnjo vrtnin na posestvih svojega področja, ali primer Maribora, ki si je, kot pišemo na drugem mestu, pravkar začel organizirati tako proizvodnjo, kaže, da so v glavnem povsod take možnosti. Dosedanje omahovanje in čakanje, da se bodo uredile stvari nekako same po sebi, pa opozarja, ka.ko nujna in potrebna je akcija subjektivnih političnih sil in njihov pritisk na ljudske odbore, da bi se zganili. glede trgovine in njenega poslovanja je plev,um med drugim jasno nakazal tudi nekatere subjektivne slabosti in njihove vzroke. Predvsem po-udarjajo premajhno vlogo or- | gonov delavskega upravljanja in tudi sindikalnih organizacij v trgovinskih podjetjih. Ker organi delavskega upravljanja pogosto prepuščajo odločanje o vprašanjih, ki so za dobro preskrbo bistvenega pomena, n. pr. o nabavi blaga, cenah in podobnem zgolj komercialnemu kadru, se pri takih odločitvah premalo upoštevajo potrebe potrošnikov in neredko le ožje koristi podjetja ali še celo' posameznikov. Tudi to vprašanje odpira organizacijam SZDL široko torišče dela. Tudi potrošniški sveti imajo pri tem odgovorne naloge, le da so bili doslej premci oštevil-ni in premalo aktivni. Z. novimi dopolnilnimi predpisi, ki naj bi izšli, bodo do bdi potrošniški sveti trdnejšo materialno podlago za svoje poslovanje in tedaj lahko pričakujemo, da tudi njihova orocvizaciia larnost uspešnejša Odgovorno, enotno in dosledno izvajanje predpisov in ukrepov je na pod roč ju b’a govnegn prometa še prav posebno važ- no. Tudi o tem so govorili na plenumu. Kedosledno izvajanje raznih ukrepov, n. pr. glede dogovorov o cenah in podobno na področju enega ljudskega odbora, ruši nujno ta-ke ukrepe tudi na področju sosednjega ljudskega odbora. Ce ljudski odbori ali njihovi organi dopuščajo, da se na njihovem področju kršijo ukrepi, ki so bili izdani n. pr. za zagotovitev rednega prometa s kmetijskimi pridelki in uspešne preskrbe, s tem tudi pri proizvajalcih povzročajo občutek negotovosti in neresnosti, ki ugtegne vzbuditi dvom tudi o prihodnjih podobnih ukrepih. Ravno pri doslednem izvajanju ukrepov in predpisov pa je mogoča najširša. podpora Socialistične zveze, ker lahko pri tem sodeluje sleherni njen član. A. J. Dvojna mera Dunaja Avstrijska vlada, ki sna braniti svojo manjšino na Tirolskem, ima gluha ušesa za življenjsko važne zahteve slovenske manjšine na Koroškem — Parlament bo danes najbrž sprejel zakonske osnutke o manjšinskem šolstvu — Slovencev kljub obljubi nihče ni vprašal za mnenje DUNAJ, 18. marca (Tanjug). Delegacija koroških Slovencev, ki sta jo vodila dr. Franc Zvvitter in dr. Joško Tischler, je danes obiskala avstrijski parlament, kjer je še enkrat zaman skušala doseči, da bi vsaj v zadnjem trenutku prišlo do nujnih sprememb in dopolnitev novih določb v vladnih načrtih zakonov o manjšinskih šolah in o uvedbi slovenskega jezika kot uradnega jezika v nekaterih okrajnih sodiščih na Južnem Koroškem. Koroški Slovenci so zahtevali, naj pred sprejetjem obeh zakonov upoštevajo vsaj nekaj njihovih najvažnejših predlogov, ker gre za temeljne zakone. ki so bili izdelani brez posvetovanja z zastopniki manjšine in ne zagotavljajo enakopravnosti, zakonitih pravic in narodnostnega obstoja slovenske manjšine, na kar se je bila Avstrija zavezala s 7. členom Državne pogodbe iz I. 1955. Delegacijo šestih članov so sprejeli člani parlamentarnega odbora za prosveto, med katerimi sta bila dr. Tončič, član katoliške ljudske stranke in dr. Neugebauer, član socialistične stranke. Ti so v daljšem razgovoru najprej na kratko pojasnjevali slovenskim zastopnikom najvažnejše zakonske določbe in zahtevali, naj z zaupanjem sprejmejo oba zakona. Zanikali so in zavračali upravičene pripombe ki so Jih navajali slovenski zastopniki, na koncu pa so jim sporočili, da bo parlament jutri sprejel oba zakona v takšni obliki, v kakršni jih je že predlagala vlada. Delegacija, ki je zastopala vse koroške Slovence na temelju včerajšnjega sklepa kakih 800 delegatov iz vseh krajev Južne Koroške, zbranih na protestnem zborovanju v Celovcu- je prispela na Dunaj z željo, da bi našla sporazumno rešitev za oba zakonska načrta ki namerno ne upoštevata zahtev in predlogov Slovencev vr spomenicah, že prej dostavljenih vladi in parlamentu. — Člani delegacije so pričakova- li, da se bodo vsaj v zadnjem hipu izpolnile obljube, ki so jih pred nekaj leti dajali nekateri člani avstrijske vlade, da bodo imeli manjšinski zastopniki priložnost obrazložiti svoje mnenje in predloge pri dokončni izdelavi zakonskega besedila. Člani slovenske delegacije so odšli iz stavbe najvišjega državnega zastopstva globoko razočaram, ker bo parlament jutri sprejel oba zakonska načrta kljub konstruktivnim predlogom slovenskih zastopnikov in njihove iskrene pripravljenosti, da bi našli kompromisno rešitev v manjšinskem vprašanju. Diplomatska kronika BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne sprejel v navzočnosti državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča izrednega an opolno-močenega veleposlanika FLRJ v Braziliji Danila Lekiča. BEOGRAD — Na temelju prej sklenjenega sporazuma sta se vladi FLRJ in Cejlona sporazumeli, da začenši z 18. marcem povišata svoji diplomatski zastopstvi v Colombu oziroma v Beogradu v veleposlaništvi. BEOGRAD — Novi švicarski veleposlanik v Jugoslaviji g. Anton Rov Ganz je položil davi venec na grob Neznanega junaka na Avali. Predavanje o naši kulturi Dunaj, 18. marca (Tanjug). Profesor zagreoške univerze dr. Ivo Hergešič in književnik Oskar Davičo iz Beograda bosta predavala o jugoslovanski književnosti na sestanku na Dunaju. Eako ga bodo sprejeli? Icicini 11 cin je včeraj odpotoval v W ashington — Lloyd: ni razloga za hladen sprejem — Razčiščenje mnenj za zahodno formacijo predlogov LONDON, IS. marca (Renter-Tanjug). Predsednik britanske vlade Harold Macmillan je davi zgodaj odpotoval z letalom iz Londona v Ottawo. Skupaj z njim so odpotovali zunanji minister Selwyn Llovd ter 28 sodelavcev in strokovnjakov. Pred odhodom je minister Llovd izjavil novinarjem, da ni razlogov, za domnevo, da bi bila predsednik in on hladno sprejeta v ffa-shingtonu. Macmillan in Llovd bosta že danes prispela v Ottawo, kjer se bosta takoj s predsednikom .-.anadske vlade Diefenbacker-em. Po obisku v Ottawi bosta ■ -dpotovala v ZDA. kjer se bo po splošnem mnenju začela od-očilna faza živahne diplomatske dejavnosti pri formulaciji zahodnega stališča do berlinske krize, Nemčije in v širšem smislu do evropskega problema zaradi morebitnih pogajanj z ZSSR. Napovedujejo, da bi utegnili razgovori s predsednikom Eisenho\verjem trajati od tri do šest dni. Menijo, da glavni predmet razgovorov Bonn soglaša OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA BONN, 18. marca. (Po telefonu). Eisenhower s svojim, tu z rellkim zanimanjem pričakovanim govorom, ni razočaral politične javnosti. Vladni krogi in tudi zastopniki nasprotnih stališč o berlinskem vprašanju, socialni demokrati so enako zadovoljni z izjavami predsednika ZDA. Vendar aplavz ni namenjen istim odstavkom predsednikovega govora. Krščanski demokrati pozdravljajo tisti del, v katerem je rečeno, da v vprašanju Berlina bo popuščanje. Socialni demokrati so našle v govoru popolnoma druge razloge za ugodno oceno. To je predvsem sprememba Eisenhovverjevega stališča glede sklicanja konference na najvišji ravni, ki pomeni po mišljenju predsednikov opozicije pripravljenost poslušati nove ideje in skupno proučiti predloge za rešitev. b> in de- Eisenhowerj ev govor je po tukajšnjih ocenah kompromis, ki bi moral v prvi vrsti otopitj ostrino nasprotij v zahodnem taboru. Kot se smatra, je poudarek na razgovorih, kar pomen.- bistveno odstopanje od bojevitih izjav nekaterih ameriških generalov. Psihoza v zahodnonemški Jav_ nost; po teh Izjavah ni bila rožnata. Proučevanje možnost! eventueine evakuacije okoli 140 tisoč ameriških oficirjev, sta-cioniranih v Zahodni Nemčiji. je seveda okrepilo strah pred vojno nevarnostjo Kancier kot kaže ni bil P°d vtisom teh nevarnosti. On se je odločil za podvig, ki so ga pričakovali z isto mero zaprepadenost; in razočaranja. V palači Schaumburg se najbrž še m ohladil stol, na katerem je sedel Macmillan ln dobil obljube, da bo njegova koncepcija o zmanjšanju vojaških sil dobila zahodnonemško podporo, ko je njegov zagovornik Adenauer dejal, da s takimi načini reševanja ni mogoče doseči rezultatov, ker slabe in ogrožajo var. nost Zahoda. Splošno mišljenje je. da bo Adenauer pred sestankom Mac. millana z E:senhowerjem posku. si’ ravzrednotitl »mandat britanskega premiera« za razgovore Gostu iz Londona bo na ta način pepuščeno. da z lastnimi silami vztraja prepričati Ei-senhovverja. da se morajo pred. videni razgovori na naj višji ravni začeti pri naimehkej-4em orehu, pri vojaških vprašanjih. Medtem se zahodne sile po konzultaciji z Bonnom priprav, na sestanek ministrov z8 zadeve, ki bo 31 marca v VVashlngtnnu in na kate-em ie treba proučiti zahodne protipredloge na sovjetski predlog o mirovni pogodbi. Koi je tu zvedelo, je v ameriškem načrtu odgovora zamišljen etap-n umik sovjetskih tn zahodnih čet ln etapno manjšanje vzhod- ’aio 'unanj ne bo berlinska kriza, ampak izmenjava mnenj o širšem sta lišču za splošne razgovore z ZSSR glede vseh evropskih vprašanj, ki razdvtajajo Zahod in Vzhod. Po splošnem mnenju je E;-senhotverjeva privolitev na konferenco na najvišji ravni deloma razčistila teren za formulacijo zah -»dneva stališča Ostalo p*3 je še nerešeno naj važnejše vprašanje, kako in nt kateri osnovi bi bilo treba sklicati konferenco. Domnevajo, da se bodo glede Berlina britanski državnik potegovali za razdelitev na d okupacijski coni z internacionalizacijo mesta ~ silah ob morebitni omejitvi okupacijskih siL Dalje bodo govorili o zahodnem načrtu mirovne pogodbe z Nemčijo, o brezatomskem pasu na določenem področju Evrope, o pomoči ženevski konferenci, ki se je znašla v nekaki slepi ulici, ter o paktu o ev-opski varnosti. , jfT -it I •r I t - v *-: • .J! ' ■*%: -M i*- S,%Z-% ^ jr;T~T v • C ' 1 Ji* 25' " - -'h ' - ~ •, w>. G tč <1 ‘ ■ -v' BEOGRAD, 18. marca (Tanjug). Včeraj je bila seja zveznega izvršnega sveta, na kateri je predsednik republike Josip Broz-Tito poročal o svojem potovanju v prijateljske države Azije ln Afrike. Zvezni IzvrSni svet je v celoti odobril poročilo predsednika republike. Seji so poleg članov zveznega Izvršnega sveta prisostvovali predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar tukmanovič in predsedniki republiških ljudskih skupščin Jovan Veselinov, dr. Vladimir Bakarič, Miha Marinko, D juro Pucar, Lazar Koliševski in Blažo Jovanovič. Navzoči so bili tudi Veljko Vlahovič. Frauo Leskošek in drugi. Eomn bo koristil proces •» n OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA etapno zmanjševanje vzhodnih ln zahodnih sil. Na določeni etapi se predvideva tudi izstop obeh Nemčij in raznih blokov pod pogojem, da dobi Združena Nemčija pravico, da sama odloča o svojih zvezah. Smatra se, da ameriški strokovnjaki proučujejo tudi možnost konfederacije na poti ponovne združitve. Socialistični predlog za združitev in mirovno pogodbo bo vseboval — kot se je zvedelo — tudi Ideje o konfederaciji ln združitvi v treh etapah. Pričakujejo, da bo ta prvi konkretni predlog 2 zahodne strani objavljen pojutrišnjem. Do objave predloga bodo v vodstvu SPD slišali poročilo svojih prvakov Schmidta in Erlerja. ki sta se sinoči vrnila iz Moskve z raz-govorov 6 Hruščevom. Po njunih prvih Izjavah so-v-jetska stran vztraja pri sklenitvi mirovne pogodbe. Toda kaže, da ta dva socialnodemokratska preds*avnika - =• bila tako ugodnega vtisa o pripravljenost; Hruščeva na “izgovore, kot ga je pnnesei Ollenhauer po razgovorih z njim. Djordje Zelmauovič V Indiji zaskrbljeni Sew Delhi, 18 marca (Tanjug). Razvoj dogodkov na Srednjem vzhodu povzroča «se večjo zaskrbljenost v indijskih uradnih krogih. Po ocenah v Delhiju povzroča sedanja napetost med Irakom ln ZAR veliko škodo arabskemu svetu ln hkrati pomeni nevarnost za mit v tem delu sveta. Čeprav v Delhiju sod ijo. da 1e položal zelo resen kljub temu upajo da bosta obe arabski sosednji republiki kmalu našli izhod Iz sedanjih težav Veliko zaskrbljenost Indije je Izrazil tudi sam premier Nehru. Ko ie govoril v parlamentu 1e izjavil da le »pretresen nad ‘Ustim kar se dogaja na Srednjem vzhodu med našimi prijatelji* FIRENCE, 18. marca (Po telefonu). »Komu bi koristila obsodba, s katero bi bil nekaterim obtožencem, ne glede na oprostitev prestajanja kazni, pritisnjen pečat izdajalcev in ki bi ponovno razplamtela nacionalistične strasti na obmejnem področju, kjer bi bilo doseženo pomirjenje, kjer cvete medsebojna trgovina in se razvijajo plodni kulturni odnosi«, se je ob zaključku svojega triurnega obrambnega govora danes vprašal odvetnik Loris Fortuna iz Udin. »Italiji gotovo ne, kajti Italija s tako obsodbo ne bi ničesar pridobila«, je odgovoril odvetnik Bortuna in zahteval popolno oprostitev obtožencev, ker dejanja, zaradi katerih so obtoženi, ne predstavlja kaznivega dejanja. Uvodoma je branilec ugotovil,-da je javni tožilec obrnil obtožbo popolnoma na glavo. Izločil je skoraj vse elemente obtožbe, navedene v obtožnici in postavil obtožbo na nove osnove, katerih doslej ni bilo. Sprejel je dokaze obrambe, da -Beneške čete- kot roparske in morilske organizacije ni bilo. da je bila borba italijanskih državljanov ob strani jugoslovanskih partizanov zakonita, sprejel je torej rekonstrukcijo tedanjega dejanskega stanja tako. kot 1o je prikazala obramba in ne one ki jo je ustvarila preiskava tn obtežilne priče, toda ostal je pri obtožbi, da so nekateri obtoženci zagrešil' dejanja veleizdaje. Odvetnik Fortuna je v svojih izvajanjih popolnoma ovrgel tožilčevo tezo o dvojni, *. J nemški in jugoslovanski okupaciji. Dejal je. da nemška okupacija na tem ozemlju ni bila navadna voiaška okupacija. kakor v drugih delih Italije. temveč je imela vse mednarodne značilnost; aneksije, sai je celo Vrhovni javni tožilec fašistične republike Salo priznal da ie njegova juris-dikcija segala samo do Trevi-sa Po drugi strani oa prsot r.ost jugoslovanskih partizanskih enot na tem področju n mogoče smatrati 7.a okupacijo temveč edinole kot prisotnost zavezniške vojske In ker torej tedanja legalna italijan ' ska vlada pozivala svoje državljane. naj sodelujejo r za- vezniškimi vojaškimi silam; v boju proti Nemcem, je bile logično, da so italijanski državljan; na področju Julijske Krajine in Beneške Slovenije sodelovali e prisotno zavezniško, t. j. jugoslovansko vojsko. Sodišče bi moralo imeti pred očmi, da je ozemlje Julijske Krajine in Beneške Slovenije kompaktno etnično slovensko ozemlje — je nadaljeval odvetnik Fortuna — in kdo bi tedaj mogel vedeti, kje je prava etnična meja in kje bo tekla bodoča državna meja ali bo na pr. Kobarid jugoslovanski ali italijanski, ali bo Beneška Slovenija italijanska alj jugoslovanska. Edino, kar se je tedaj z gotovostjo vedelo, je bilo to. da je skupni sovražnik Nemec in da se je proti njemu treba boriti. Vsi. ki so tedaj v Nemcih gledali sovražnika, so bili naši zavez- 60% manj kot lanf Peking, 18. marca (Tanjug) Po trimesečnih pogajanjih so danes v Pekingu podpisali protokol o trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo m LR kitajsko za leto 1959 Obseg letošnje trgovinske izmenjave med obema državama bo znašal 1.250.000 funtov v vsaki smeri. Iz objavljenega sporočila je razvidno, da je napovedani letošnji obseg trgovinske izmenjave za več kot BC odstotkov manjši od protokola, ki ie bil podpisan lani. niki tn prijatelji — je poudaril branilec. Bilo je torej naravno, da smo s«e borili skupno z jugoslovanskimi partizani, ne zaradi njihove narodnosti, marveč zato. ker smo imeli skupnega sovražnika. Kjer gre za skupno borbo, pa ne more biti govora o okupaciji. Odvetnik Fortuna je nato predočil nesmiselnost tožilčevega tolmačenja o dveh vidikih jugoslovanske okupacije, kajti, če je bilo vojaško sodelovanje pravilno, zakaj ne bi bilo pravilno tudi sodelovanje v politični oblasti. Odvetnik je poudaril, da se je Italija po kapitulaciji proglasila za -sobojujočo- silo na strani zaveznikov ter da je s tem priznala tudi načela, za katera so se zavezniki borili, torej tudi Atlantsko listino, ki priznava pravico vseh narodov do samoodločbe. Upoštevajoč torej, da je bilo to etnično slovensko ozemlje, da je SNOS novembra 1943. leta izdal -odlok o priključitvi Slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji in da je AVNOJ 29. novembra 1943 ta odlok potrdil in da je tudi CLNAI kot zakoniti predstavnik italijanske vlade junija 1944 izdal pmglas, v katerem priznava tak sklep o združitvi in neodvisnosti slovenskega in jugoslovanskih narodov ter opozarja prebivalstvo Julijske Krajine, da se vsako ljudstvo, ki se bori za svojo neodvisnost in .svobodo, bori za skupno stvar vseh narodov, je torej jasno, da obtoženci niso storili ničesar proti italijanski državi. Znašli so se v tem položaju in skladno s tem so se borili. Pravi Izdajalci so bili tisti, ki so do konca vojne sodelovali v okupatorjevi oblasti kot župani in občinski tajniki, ki so prejemali plače od okupatorja, danes pa kot svobodni državljani obtožujejo hrabre partizane. Odvetnik Fortuna je prešel na tožilčevo tolmačenje čl. 241 kazenskega zakona, ki določa kazni za atentat na integriteto države. Dejal je, da je s pravnega stališča nevzdržno tolmačenje, da bi bilo na osnovi tega člena mogoče nekoga kaznovati samo zaradi nekih namenov, ki naj bi jih imel. Poleg tega je poudaril, da je bilo v času vojne tradicionalno tolmačenje tega člena kazenskega zakonika neučinkovito, kajti Italija se je proglasila za -sobojujočo silo- in se zaradi tega v interesu svojih političnih koristi odpovedala kolonijam, Albaniji, Ljubljanski pokrajini in ozemlju s slovenskim in hrvatskim prebivalstvom, ki jih je med vojno zasedla, hkrati pa se je proglasila za zaveznico tistih, katerim so ta ozemlja pripadla. Če bi se držali tožilčevega tolmačenja čl. 241, bi bili torej vsi Italijani izdajalci, ker se je pač Italija proglasila za sobojevni-co zaveznikov in se odpovedala delu bivšega državnega ozemlja. če torej ta člen ni mogoče uporabiti proti ljudem iz kolonij, Albanije. Ljubljanske pokrajine, Sicilije in na primer Kobarida, zakaj naj bi ga bilo mogoče uporabiti proti ljudem iz Nadižke doline, ki je etnično slovenska, ni pa pripadla Jugoslaviji. Italija je poleg tega tedaj priznala tudi načelo o samoodločbi narodov. Tožilčeva teza, da obtoženci sicer niso roparji, niti morilci, da so hrabri partizani, hkrati pa izdajalci, je po vsem tem popolnoma nemogoča, je ob zaključku poudaril odvetnik Fortuna in zahteval popolno oprostitev vseh obtožencev. A ca Stanovnik VBEMS Napoved za Četrtek: Pretežno oblačno vreme, v zahodni Slovo* liji manjše padavine. Temperaiu* re ponoči med 1 in 4, najvijSj# dnevne do 8. v Primorju do stopini C Usmerjanje sredstev za standard navodila za sprejemanje Sklep o vetjem vlaganju sredstev v družbeni standard, k; ga ie sprejel plenum republišk. sveta sindikatov Slovenije, je pozitivno odjeknil med delavci in uslužbenci v industrijskih središčih mariborskega okraja. Politična stran te akcije se odraža predvsem v močnejšem uveljavljanju mehanizma delavskega samoupravljanja in zlasti sindikalnih organizacij, ki jih usmerja konkretno na lista področja dela, ki so bistvene važnosti za delavce. Hkrati pa jih odvrača od drobnarij, s katerimi so se pogosto ukvarjali. V taki smeri so začele delovati vse sindikalne organizacije v okraju, ki predlagajo vlaganje sredstev v tista področja, ki v zadnjem času zaostajajo za našim industrijskim razvojem. Glede na to teži tudi okrajni družbeni plan, da se- bi sredstva industrijskih gospodarskih organizacij, ki se bodo formirala v ta namen v višini ene milijarde dinarjev, razdelila na stanovanjsko Izgradnjo v višini 600 milijonov, za razvoj trgovske mreže 100 milijonov, za razvoj obrtniške mreže 60 milijonov, za razvoj gostinstva 50 milijonov, za ostalo komunalno izgradnjo in ceste 50 milijonov, za kulturo in prosveto 30 milijonov, za zdravstvo in socialno varstvo 70 milijonov in za razvoj prometa 20 milijonov dinarjev. Praktično uresničenje teh postavk družbenega plana okraja je seveda odvisno od sklepov delovnih kolektivov in njihovih organov upravljanja. Glavna odgovornost za smotrno l.-i pravilno vlaganje sred- stev za družbeni standard je na občinah in zlasti na delovnih kolektivih. Vsekakor je zanimivo, da okrajni družbeni plan konkretno usmerja le 27 odstotkov vseh sredstev, medtem ko z ostalimi 73 odstotki sredstev razpolagajo komune in gospodarske organizacije. Izvajanje investicijske politike ie odvisno predvsem od vključevanja subjektivnih političnih sil na terenu v te naloge. Ze doslej ugotovljeni rezultati kažejo na določen uspeh, ki je bil dosežen na področju zbiranja sredstev za družbeni standard. Kot vse kaže, bodo v mariborskem okraju predvidena sredstva za družbeni standard iz industrijskih kolektivov ustvarili in morda celo presegli. Odstotek sredstev sklada skupne porabe. ki je namenjen za investicije v standard, znaša na primer v občini Ravne na Koroškem 77 odstotkov prostih sredstev. in v občini Ruše 75 odstotkov prostih sredstev. Slabši Pa ie položaj v mestnih občinah kot najbolj Izrazitih industrijskih središčih. Bilo pa bi nepravilno, če bi to stanje obsojali, ker izvirajo težave v mestnih občinah predvsem iz obveznosti preteklih let, deloma pa tudi iz potreb po rekonstrukciji nekaterih zastarelih obratov. O tem problemu so razpravljali delegati tudi na nedavnem občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru. Menili so. da akcije za pospešeno vlaganje na področju družbenega standarda ne kaže razumeti kot kampanjske naloge le za letošnje leto. *emveč kot stalnn prizadevanje v tej smeri skozi daljše obdobje. Načrtno izboljševanje družbenega standarda v mariborskem okraju ima vse lzglede in pogoje za uspeh, saj so na uresničitvi te naloge živo zainteresirani predvsem delavci v industrijskih središčih. Sindikalne organizacije so se doslei že večkrat spoprijele tudi z določenimi negativnimi težnjami kj se kažejo v prigovorih, da s tako politiko oviramo proces prepotrebne rekonstrukcije v industrijskih podjetjih. Takšne težnje so bile ponekod vidne že na občnih zborih sindikalnih podružnic kot protiutež zahtevam po hitrejšem urejanju nekaterih perečih komunalnih potreb, zlastj stanovanjske izgradnje. otroških zavetišč In obratov družbene prehrane. Bilo je več primerov, ko so se na račun ‘sindikalnih vodstev slišale pripombe, češ da se mešajo v popolnoma gospodarske posle, na katere se ne razumejo, katere je treba prepustiti kvall-fikaciranim ljudem itd. Takšne težnje Izražajo birokratske ln tehnološke poglede določenih ljudi, k! so izgubili posluh za pereče potrebe delavcev. Prav tako se je primerilo, da so pri- zadevanja za povečano vlaganje sredstev za družbeni standard kvarili in birokratsko maličili posamezni predstavniki ljudskih odborov občin. To se je zgodilo predvsem tam. kier niti občinsko sindikalno vodstvo niti komuna nista imela konkretnih načrtov, kaj s tako zbranimi sredstvj napraviti in za katere objekte bi jih bilo najbolj smotrno izkoristiti. V takih primerih so navadno zastopali stačišče. da je treba denar ln njegovo uporabo prepustiti občini, ki bo že znala z njim pravilno gospodariti. Tako so govorili na posvetovanju zastopnikov kolektivov v Ptuju. V Račah se je predsednik občine na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta navduševal nad akcijo ln nakazal potrebo po izgradnji šole. Kolektivi so pri tem povedali da so pripravljeni podpreti Izgradnjo šole. ki bo služila vsem občanom vendar pod pogojem, če bo občina spremenila svoj odnos do obdavčitve kmetov, ki imajo v te; obč:n! najmlžje občinske doklade v okraju. M. K. TARIFNIH PRAVILNIKOV Beograd, 18. marca. (Tanjug) Sekretariat za delo pri zveznem izvršnem svetu je izdal navodilo za izvajanje uredbe o postopku pri sprejemanju tarifnih rpavilnikov v gospodarskih organizacijah. Navodilo naj bi pomagalo gospodarskim organizacijam, da bi uspešneje pripravljale dokumentacijo za tarifne pravilnike. Navodilo poudarja, da izvajajo gospodarske organizacije, ki imajo obrate s samostojnim obračunom, pripravljalni postopek za podjetje kot celoto. Ako pa so v podjetju obrati s posebnimi organi delavskega upravljanja in posebnimi tarifnimi pravilniki, se pripravljalni postopek za izdelavo tarifnega pravilnika izvaja posebej za vsak obrat, medtem ko izvajajo kmetijske organizacije in kmetijske zadruge enoten pripravljalni postopek. Pripravljeni predlog tarifnega pravilnika s podatki in analizo dostavi upravni odbor delavskemu svetu v proučitev in VČERAJ £J\ Po zahtevah sedanjosti O problematiki psihiatrične službe je bilo že mnogo razprav. Potekale so v glavnem okrog nujnosti graditve zavodov, pod okrilje katerih bi morali čimprej priti že odkriti in še neodkriti duševni bolniki in clkoholomani. To, da se ti bolniki brez varstva svobodno gibljejo, ogroža njih lastno življenje in življenje drugih Nedavni dogodki, katerih žrtve so bili zdravstveni delavci in tudi bolniki sami, pa so pokazali, da je treba problematiko psihiatrične službe začeti tudi z druge strani. Dejstvo je, da. bi bila preprečena marsikatera nesreča, povzročena po duševnem bolniku, če bi pravočasno zaznali njegovo zdravstveno stanje, kar pa ni tako preprosta. stvar. Pri duševnem bolniku je namreč večkrat zelo težko ugotoviti njegove patološke pojave, ker jih ta očito ne razkazuje. V mnogih primerih pa znajo taki bolniki svoje patološke pojave tudi spretno prikrivati. Zato je razumljivo. da zdravnik pri hitrem pregledu teh pojavov ne opari. Pravočasna zaznava duševnega bolnika pa zahteva tudi temeljite obravnave in večkratnih zaupnih pogovorov z bolniki, ki razkrijejo zdravniku vse težave duševnega bolnikovega življenja in ki ga lahko večkrat opozorijo na duševno bolezen. Vse to pa zahteva od zdravnika dobrega poznavanja psihiatrije. S tem področjem zdravstva pa niso dovolj seznanjeni zdravniki splošne prakse, ki imajo največ možnosti za odkrivanje duševnih bolezni. Svet za zdravstvo LRS je na svoji predvčerajšnji seji podrobno obravnaval tudi ta problem psihiatrične službe. JZazzirava je potekala v smeri, kako splošnemu zdravniku omogočiti, da se bo lahko izpopolnjeval v znanju psihiatrije, in kako prilagoditi itldij na medicinski fakulteti in podiplomski študij, da bi ustrezala zahtevam današnjega časa. Glede tega je bilo danih več predlogov, ki jih pa ni mogoče takoj realizirati. Kakršna koli nepremišljena in nagla sprememba študijskega programa, bi pomenila neživljenjsko reševanje te zadeve. Zato je Svet za zdravstvo sklenil poslati vse predloge in drugo gradivo o problemih psihiatrične službe v proučitev fakultetni upravi in fakultetnemu svetu ter Slovenskemu zdravniškemu društvu. E. K. Delegacija Zveze borcev odpotovala na Dunaj % Beograd, 18. marca. (Tanjug.) Sinoči je iz Beograda odpotovala na Dunaj delegacija Zveze borcev NOB Jugoslavije, ki bo kot opazovalec prisostvovala III. kongresu Mednarodne federacije borcev (FIR) od 20. do 22. marca. Delegacijo vodi sekretar centralnega odbora Zveze borcev NOB Neda Božinovič, člani pa so Djordje Andreje-vič - Kun, Ceda Minderovič in Jože Bertoncelj. Posvetovanje o uporabljanju skladov za socialno zavarovanje Beograd, 18. marca (Tanjug) V Zveznem zavodu za socialno zavarovanje je bil danes sestanek z direktorji republiških, pokrajinskih in oblastnih zavodov za socialno zavarovanje. Pregledali so gradivo, na osnovi katerega bo zvezni zavod pripravil poročilo odboru za družbena sredstva zvezne ljudske skupščine. Ta skupščinski odbor je namreč na enem izmed zadnjih sestan- AFGANISTANSKA TRGOVINSKA DELEGACIJA NA OBISKU V JUGOSLAVIJI Beograd, 18. marca (Tanjug) Pojutrišnjem bo prispela v našo državo afganistanska trgovinska delegacija, ki jo vodi namestnik ministra za trgovino afganistanske vlade Mohamed Rasul Junosi. To bo prva trgovinska delegacija Afganistana, ki bo obiskala Jugoslavijo. Med bivanjem v naši državi se bo seznanila s kulturo našega gospodarstva in bo v razgovorih z jugoslovanskimi zastopniki proučila možnosti za zaključitev prvega trgovinskega sporazuma med obema državama. Jugoslovansko delegacijo bo pri teh razgovorih vodil pooblaščeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Miloš Lalovič. Doslej ni bilo nobene trgovinske izmenjave med Jugosla- vijo in Afganistanom. Vzrok je bila oddaljenost in nepoznanje izvoznih možnosti iz tujih držav. V naših gospodarskih krogih so mnenja, da so dani pogoji za direktno trgovinsko izmenjavo med Jugoslavijo in Afganistanom. Za Jugoslavijo bi prišel v poštev nakup oljnic, kož. volne in rlekaterih drugih predmetov v Afganistanu, kolikor bi po svoji kakovosti ustrezali potrebam naše industrije. Naša zunanjetrgovinska podjetja pa bi lahko izvažala v Afganistan popolne industrijske in energetske naprave, gradbeni material, steklo, porcelan, izdelke kovinsko-prede-lovalne industrije, medicinske instrumente, zdravila, tekstil, obutev in razno drugo potrošno blago. kov sklenil pregledati uporabo nekaterih družbenih skladov, med njimi tudi sklade za socialno zavarovanje. Direktorji zavodov so sprejeli zakijučke s posvetovanj strokovnih voditeljev posameznih vei zavarovanja, o ukrepih za boljše delovanje socialnega zavarovanja in zdravstvenih usta-, nov, ki so bila prejšnji mesec. Razstava »Za svobedo -za boljše življenje« Beograd, 18. marca (Tanjug) Odbor za proslavo 40-oblet-nlce KPJ v JLA bo organiziral reprezentativno potujočo razstavo, ki bo obiskala vso državo. Razstava »Za svobodo — za boljše življenje« prikazuje revolucionarno pot KPJ v predvojnem, vojnem in povojnem obdobju. Nad 200 fotografij, dokurpentov in podatkov bo prikazovalo najvažnejše dogodke iz življenja in borbe KPJ. Razstava je razdeljena v tri dele. Prvi del razstave prikazuje ustanovitev KPJ in njeno napredno vlogo v borbi delavskega razreda proti režimu bivše Jugoslavije. Drugi del razstave govori o pomembni vlogi KPJ na čelu oborožene borbe narodov Jugoslavije proti okupatorju in v ustanavljanju ljudske oblasti. Tretji del razstave pa kaže vlogo Zveze komunistov Jugoslavije v socialistični graditvi naše države. Razstava je namenjena pripadnikom JLA in ostalim državljanom. Odprli jo bodo v začetku aprila. Konferenca poljskih in nešh atomistov Beograd, 18. marca. (Tanjug.) V okviru programa o sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko na področju nuklearne energije bo od 25. do 28. marca v Beogradu konferenca poljskih in jugoslovanskih strokovnjakov o uporabi jedrske energije v kmetijstvu, gozdarstvu in veterini. Na konferenci bo sodelovalo 10 poljskih in večje število naših znanstvenih delavcev in strokovnjakov iz kme- tijskih, gozdarskih in veterinarskih ustanov. Strokovnjaki bodo razpravljali tudi o možnosti nadaljnjega sodelovanja obeh držav na tem področju. Razstava jugoslovanske grofice v Kijevu Kijev, 18. marca. (Tanjug.) V Kijevu so te dni odprli razstavo grafičnih del znanih jugoslovanskih umetnikov, ki je bila pred tem v Leningradu. Razstavo sodobne jugoslovanske grafike bodo pozneje prenesli v Moskvo. Obisk iraške delegacije za kulturno sodelovanje Beograd, 18. marca. (Tanjug.) Člani iraške delegacije. ki so prispeli v našo državo 15. marca zaradi sklepanja pogodbe o sodelovanju na prosvetnem, znanstvenem in kulturnem področju, so doslej obiskali razne prosvetne in kulturne in druge ustanove v Beogradu. Poleg študija beograjske televizije in beograjskega sejma so obiskali Zavod za zaščito kulturnih spomenikov Srbije, več fakultet in se zanimali za organizacijo univerzitetnega pouka v Jugoslaviji. Iraško delegacijo je danes sprejel državni podsekretar v drž. sekretariatu za zunanje zadeve Srdjan Priča. ga obenem da kolektivu- v javno razpravljanje. Navodilo predpisuje, da mora delavski svet sklicati sej'o zaradi sprejema pravilnika šele 30 dni po izročitvi tarifnega pravilnika v javno razpravljanje ... Glede pripravljanja dokumentacije, pravi navodilo, da morajo gospodarske organizacije uporabiti za dokumentacijo podatke predvsem iz zaključnega računa za leto 1958, za leto 1959 pa se morajo po-služiti podatkov iz svojega letošnjega plana. Navodilo vsebuje tabelo s pregledom podatkov o razporedu čistega dohodka na osebne dohodke in sklade, v katerih se mora navesti tudi stanje posameznih skladov. Prav tako je določeno, da se mora povprečen znesek izplačanega osebnega dohodka na delavca in po kategorijah strokovne sposobnosti navesti v mesečnih bruto-zneskih. Navodilo pravi dalje, na kakšen način naj gospodarske organizacije izračunajo izplačani osebni dohodek. Prav tako navaja navodilo, da se povprečni znesek tarifne postavke za posameznega delavca in povprečna tarifna postavka po kategorijah strokovne sposobnosti izračunata na podlagi tarifnih postavk delavcev v stalnem delovnem razmerju, in sicer v času, ko se sprejema tarifni pravilnik. Kot najvažnejši in najvišji znesek tarifne postavke se upoštevajo po navodilu zneski iz tarifnega pravilnika, določeni za delovna mesta. Ko pojasnjuje določbe uredbe o postopku za sprejemanje tarifnih pravilnikov, ki se tiče- jo minimalnih osebnih dohodkov', določa navodilo, da se razmerje med povprečno tarifno postavko za delavca in povprečnim zneskom minimalnega osebnega dohodka ugotavlja na podlagi njihovih bruttozneskov. Navodilo tudi pojasnjuje, na kakšne načine se obračunava ustvarjeni učinek po normi, kakor tudi na kakšne načine se izraža delež delavcev, ki delajo na ta način v gospodarski organizaciji. Tudi glede tega navaja navodilo posebno tabelo, v katero se vpišejo ustvarjeni delovni učinki po mesecih za vse leto. Skupno število delavcev v podjetju se navaja povprečno mesečno za vse leto, in sicer posebej za delavce in posebej za uslužbence, skupno število delovnih mest v gospodarskih organizacijah kakor tudi število mest po kategorijah sposobnosti pa se navaja po stanju na dan 31. decembra lanskega leta. Posebno poglavje navodila pojasnjuje tabelo tarifnih postavk. Ta vsebuje vodilna delovna mesta, nadalje delavce po kvalifikacijah: visokokvalificirane delavce, kvalificirane, polkvalificirane in nekvalificirane delavce, kakor tudi posebne kolone za uslužbence, prav tako po stopnji strokovnosti. Navodilo nalaga podjetjem* da dostavijo združenjem ali zbornicam pregled delovnih mest z zneski tarifnih postavk in drugimi potrebnimi podatki najkasneje 30 dni po uveljavljenju tarifnega pravilnika. Navodilo za izvajanje uredbe o postopku za sprejemanje tarifnih pravilnikov v gospodarskih organizacijah velja od 1. januarja 1.1. dalje. JESENIŠKI ŽELEZARN SPREJELI LETNI DRUŽBENI PLAN Na zadnjem X. rednem zasedanju centralnega DS so jeseniški železarjii sprejel; nalo-ge in obveze, ki jih postavlja družbeni Plan za leto 1959 pred 7000 članski železarski kolektiv. V tem jubilejnem letu ZKJ, SKOJ ;n železarne bodo povečali jeseniški železarji obseg blagovne proizvodnje za 3.8 0 o. z odločnim in pospešenim premikom v kvaliteto Pa bodo pove- Tuje delegacije na kongresu ZSJ . Beograd, 18. marca. (Tanjug). Poleg držav, ki so se že odzvale povabilu centralnega sveta, naj pošljejo svoje delegacije na IV. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, sta povabilo sprejela tudi Kongres sindikatov Severne Rodezije in Kongres dela Liberije. SPREMEMBE V PTT TARIFI BEOGRAD, 18. marca (Tanjug). »Uradni list FLRJ« objavlja izpre- membe v poštno-brzojavno-tele- fonski tarifi za notranji in v pošt- Hi tarifi za mednarodni promet, ki bodo veljale od 1. aprila dalje. V notranjem prometu se pristojbina za pisma poveča od 15 na 20 dinarjev, za dopisnice od 10 na 15 din, v mednarodnem prometu pa za pisma od 30 na 40 din in za dopisnice od 17 na 20 din. Pristojbina za pakete se poenostavlja, tako da se zmanjša število con od 5 na 3 in da velja za pakete s svežim sadjem za 50*/* nižja tarifa izpod normalne. Razen tega se povezuje pristojbina za brzojavke od 8 na 10 din za besedo. Znižuje se pavšal za brzojavne zveze od 4000 na 3500 dinarjev. Neizpremenjene ostanejo tarifne postavke za poštne nakaznice, prenos časnikov In vse vrste posebnega poslovanja (priporočene in nujne pošiljke). Zmanjšajo se pristojbine za'povzetja sodnih pisem v krajevnem prometu od 20 na 10 din. medkrajevnem pa od 20 na 15 din. Pri brzojavnih uslugah se poviša naročnina za brzojavne naprave gospodarskim ln drugim organizacijam oziroma ustanovam, ki uporabljajo brzojavne naprave. Pri telefonskih uslugah se uvaja pravilnejša kategorizacija telefonskih naročnikov (štiri kategorije namesto dosedanjih treli). — Cena za krajevne telefonske razgovore ostane še nadalje neizpre-menjena, namreč 10 din za razgovor, prav tako pa ostane neiz-premenjena tudi cena za govorno enoto medkrajevnih telefonskih razgovorov. Te Izpremembe so bile potrebne zaradi vskladitve cen PTT uslug s stroški poslovanja v PTT pro. meču, ker so se od leta 1931 dalje občutno povečali stroškj v tem prometu, medtem ko so cene uslug ostale v glavnem neizpremenjene. čali vrednost proizvodnje za polnih 12.4% nasproti letu 1958. Glede na vse to se bo povečala tudi vrednost ustvarjenega bruto produkta, in sicer od dosedanjih 28.420 milijonov din na preko 30.424 milijonov. Skladno s tem se bodo v letošnjem letu povečali tud; sklad; podjetja, plače in fondi lastne uporabe. Daleč največji del prostih sredstev bodo koristno uporabil; za dvig življenjske ravni delovnih ljudi v komuni. Za dosego teh planskih nalog in obvez bodo morali jeseniški železarji v vseh obratih izboljšati organizacijo dela, preprečevat; kvare in zastoje ter zmanjševati čase remontov, povečati bodo moral; delovno disciplino in izkoriščati maksimalno delovni čas ter vse razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Za doseganje teh planskih nalog bodo morali investirati v modernizacijo jn mehanizacijo svojih obratov ter povečanje delovnih kapacitet okoli 1 milijardo dinarjev. Pri vsem tem pa ne bodo pozabili na političnoideološk; in strokovnotehničrti dvig vseh članov kolektiva, na oddih, izlete, kulturnoprosvet.no ter te-lesnovzgojno in športno razvedrilo delovnih ljudi. Bogato nahajališče naite ZAGREB, 18. marca (Tanjug). V bližini Siska so na področju Osekovo-Stružec odkrili nahajališče nafte, ki je najbogatej.še v naši državi. — Raziskovalna vrtanja bodo točneje ugotovila rezerve nafte na tem področju, ki pa so po izjavah strokovnjakov ie danes večje kakor v okolici Klo-štra, Sumečana, Mramor-Rrca in na drugih področjih, kjer so črpali največ nafte v Jugoslovanski proizvodnji. 01) Gomulkovem izpadu na III. kongresu PZDP Zadnji napad sekretarja CK Poljske združene delavske partije tovariša Gomulke na Zvezo komunistov Jugoslavije, na našo neodvisno socialistično politiko, ni prinesel nič novega. Zanimiv 6* najbolj po tem, da potrjuje stalno in postopno Gomulkovo prilagajanje k tisti politiki pritiska na Jugoslavijo, ki se v tako imenovanem socialističnem taboru kaže kot običajna praksa, pri čemer se nenehno »razvija« in zaostruje. V to politiko vnašajo nove elemente drugi, Gomulka pa se jim samo pridružuje v krajših ali daljših presledkih. V svojem referatu na III. kongresu PZDP je Gomulka obdolžil ZKJ: 1. da se je »po volji svojih voditeljev znašla zunaj vrst mednarodnega komunističnega gibanja«, da »ne pripada nobenemu področju svetovnega delavskega gibanja«, da je »izbrala pozicijo ob strani«, 2. da je njen program »preračunan na razbijanje enotnosti dežel socialističnega tabora m mednarodne solidarnosti, k: združuje vse komunistične in delavske partije«, na »spodkopavanje ideologije marksizma-leninizma in revidiranje marksizma«, 3. da predlaga razpustitev tabora socialističnih dežel, ki »nima nič skupnega z vojaškim blokom«. Ko je navedel te tri osnovne obdolžitve, je Gomulka izrazil prepričanje, da »ob strani ni moč dolgo ostati«, da »se mora ZKJ prej ali slej odločiti in izbrat; med dvema tečajema svetovnega delavskega gibanja« in se vključiti »ali v mednarodno delavsko gibanje (to je v tako imenovani socialistični tabor) ali v del, ki ga vodijo’ reformistične socialistične in socialnodemokratske stranke«. Kako se bo ZKJ odločila, je po Go-mulkovem mnenju »odvisno od procesa, ki se bo razvijal v njenih vrstah«. Pri tem, ko se očitno zanaša na ta »proces«, izraža Gomulka upanje, da *e bo ZKJ »vrnila h komunističnemu gibanju«. Gomulka ne polaga težišča na tisto, kar se v resnic; dogaja, marveč na tisto, kar bi se Po taborskih nazorih moralo dogajati. S takšnih pozicij stvari ni moč videti talcih kot so, marveč se »odkrivajo« nekakšni »procesi«, ki so samo izraz taborskih političnih žedjQ ;n potreb, v praksi jih pa ni in so zato plod gole domišljije. Kar nas zadeva, jemljemo Poljsko in druge dežele tabora takšne, kakršne so, ln tako v odnosu do njih tud; nastopamo. Potemtakem je absurdno pripisovati nam nekakšno vlogo razbijačev, ker nimamo nobenega namena, da bi nekoga izločevali iz tabora in tudi Poljske ne. S takšno obdolžitvijo ni treba opravičevati svojega sodelovanja v taboru. Dejstvo, da so mad Jugoslavijo in Poljsko razlike v glediščih o razvoju socializma in o oblikah mednarodnih odnosov, nas ni zadržalo, da ne bi razvili širokega sodelovanja na vseh področjih. Tega sodelo- vanja nismo nikoli pogojno vezali z zahtevami, nai Poljska v čemerkoli spremeni svoja notranjepolitična ali socialistična gledišča in značaj svojih odnosov z drugimi deželami, posebno znotraj tabora. To je bila realna psmova našega sodelovanja in je v kratkem času rodila lepe sadove nasploh in v večkrat ponovno izraženo zadovoljstvo obeh strani. V tem obdobju je Gomulka pogosto pozival, naj bi razumeli poljsko stvarnost, njen položaj itd. V tem oziru smo vselej pokazali popolno razumevanje, predvsem zaradi lastnih načel meddržavnih odnosov. Kaj se je zdaj v vsem tem spremenilo? Spremenilo se je to, da Gomulka očitno ni več pripravljen ali ne more več v odnosu do Jugoslavije ravnat; kakor prej, da jo jemlje takšno, kakršna je, marveč je začel, zlasti na področju partijskih odnosov, vprašanje sodelovanja nekoliko povezovati z upanjem, da bo Jugoslavija opustila svoje nazore in svojo politiko, za katero je Gomulka do nedavna Izražal popolno razumevanje. Do sedanjih odnosov med Jugoslavijo in taborskimi deželami, vitevš; tud; Poljsko, n; prišlo zaradi tega, ker bi se v Jugoslaviji la njeni politiki ne- kaj spremenilo, temveč prav zaradj tega, ker se v bistvu ni nič spremenilo ln so se tako izjalovila nekatera pričakovanja v taboru. Kako naj si sicer drugače tolmačimo tele Gomul-kove besede; »Pričakovati je bilo moč, da po obdobju številnih nepravilnih obdolžitev proti ZKJ v njenih vrstah še ni dozorel položaj, ki bi ji dovolil, da podpiše ln sprejme stališče deklaracije.« (Mišljena je znana deklaracija 12 partij taborskih dežel iz novembra 1957.) Kaj to pomeni? Tabor je torej ves čas neiskreno prepričeval Jugoslavijo, da razume in spoštuje njen neodvisni položaj. Zdaj postaja očitno, da so samo čakali, da bi Jugoslavija »dozorela« za vključitev v tabor, ker so po vsej prilik; sodili, da v njej prav zdaj »poteka proces« takšnega »dozorevanja«. Mi pa nismo krivi, da se tabor oslanja na »procese«, ki jih ni, stvarnih procesov pa ne-vidi. Mi se., nismo v ničemer spremenili. Spremenilo se je to, da so morali na drugi stran; naposled spreumeti, da Jugoslavija ne ubira poti v smeri vključevanja v tabor. Razočarani so bili, ko so spoznali, to dejstvo ln ker n-Iso bili prl- nravlieni da bi to deistvo kot takšno tudi sprejeli. To se kaže iz zaključkov, ki jih po vsem tem povzemajo: ker Jugoslavija ni samo dozorela za tisto, kar so pričakovali, je treba spet spremeniti stališče do nje, jo s pritiskom prisiliti, da se vključi v tabor. Gomulkov izpad proti ZkJ je v bistvu na liniji te preorien-tacije, do katere je prišlo prav zaradi tega, ker nismo hoteli podpisati deklaracije 12 partij taborskih dežel. Jugoslovansko stvarnost gleda skozi teleskop blokovskega observatorija, čeprav so dogodki že prej pokazali, da podajajo ti teleskopi popačeno sliko. Gomulka omenja sicer tudi »obdobje številnih nepravilnih obdolžitev« proti Jugoslaviji, hkrati pa se pridružuje tistim, ki pritiskajo na nas, da bi nas potegnili v tabor. Mar je tako težko razumeti, da je do »obdobja številnih nepravilnih obdolžitev« prišlo prav zaradi takšnega pritiska na Jugoslavijo? Vse ostalo se je »logično« razvijalo. Na isti podlagi so zasnovane tudi sedanje obdolžitve. Zaradi tega je Gomulkovo stališče do Jugoslavije nenačelno in nedosledno. Tisti, ki stoji in ostane na pozicijah pritiska na našo deželo, bo moral tu ali tam opravičiti vse, kar so nam tudi v preteklosti pri- zadejali. Tistj »doslednejši« so na tej poti že daleč naprej. Gomulka jim po logiki stvari sled; po utrti poti tako imenovane taborske enotnosti. Prav zaradi tega je Gomulka prisiljen, pa naj še toliko ponavlja prazno frazo o »nepravilnih obdolžitvah«. da jih tudi sam čedalje bolj izgovarja, celo tedaj, ko si mora bit; na jasnem, da niso niti najmanj utemeljene. Tako sod; na primer njegova obdolžitev, da je ZKJ baje predlagala razpustitev tabora socialističnih dežel, milo rečeno, v področje domišljije. Kako neutemeljena in nelojalna je ta obdolžitev, ve prav Gomulka bolje od mnogih drugih. Naj omenimo samo eno stvar. Oktobra 1956, ob znanih dogodkih na Poljskem, je bilo mnogo ugibanja — celo v sami Poljski — o tem, na kakšno stališče se bo postavila Poljsljp do tabora. Gomulka gotovo ^ pozabil, da je Jugoslavija tfr daj v poln; mer; podprla napore poljskih tovarišev, da V skladu s težnjami delovnih množic jn na podlagi samostojnih ocen in sklepov o tem, kaj je dejansko v korist poljskemu delavskemu razredu, prebrodijo nastalo krizo, a se je tudi zelo jasno ločila od tistih, ki do menili, da bj bilo moč m koristno kratko in malo razpuatltj / Ob ZAUPANJE OBVEZUJE! >Pozivamo vas, da sprejmete zakone z zaupanjem«, so predstavniki avstrijskega parlamenta in vladne koalicije dejali delegaciji koroških Slovencev, ko so ji sporočili, da bosta zakon o manjšinskem šolstvu in zakon o rabi slovenščine pred sodišči prihodnji dan izglasovana brez kakršne koli spremembe. S tem apelom je bil zavrnjen zadnji poskus koroške slovenske manjšine, da bi zakona bila sprejeta vsaj z najmanjšim upoštevanjem življenjskih interesov slovenskega prebivalstva. Potrebna je pač dobršna merica cinizma, da predstavniki vladne koalicije v takem trenutku apelirajo na uvidevnost in zaupanje koroške slovenske manjšine! V treh letih, ki bodo kmalu minila od sklenitve državne pogodbe, je malo stvari, ki bi jih odgovorni ljudje v Avstriji ne storili za uničenje zaupanja in pripravljenosti slovenske manjšine za sporazumno sožitje in lojalno sodelovanje. Od prvega dne so s svojim ravnanjem dokazovali, da nimajo volje uresničiti sprejete obveznosti o zaščiti slovenske manjšine kot etnične celote, pač pa da v njih vidijo ugodno priložnost za likvidacijo tistega pozitivnega, kar je v odnošaje med narodoma na Koroškem prinesla zmaga nad nacizmom. Sistematično so zanikali obstoj slovenske etnične m.anjšine kot celote in v avstrijski javnosti utrjevali geslo, da večjega dela slovenskega prebivalstva na Koroškem ni priznati kot sestavni del slovenske etnične manjšine in da takoimenovani »vindišarji* ne smejo biti deležni manjšinske zaščite in naravnih narodnostnih pravic. Vztrajno so bolj ali manj odkrito trdili, da so narodno zavedni Slovenci sovražniki države. V tem duhu so dopustili obnovitev nemških nacionalističnih obrambnih« organizacij, jih moralno in materialno podpirali pri nezakonitem terorističnem boju proti manjšini. Ničesar niso ukrenili proti hujskaškim in nezakonitim šolskim stavkam proti dvojezičnemu pouku, dajali so tem stavkam najširšo podporo v tisku kot patriotičnim dejanjem., naznanjali so, da zaradi takega protizakonitega dejanja ne bo nihče kaznovan. Nikoli niso ničesar ukrenili proti teroristom, ki so napadali slovenske ljudi, šolarje in dijake, razbijali slovenske napise, mazali z grozilnimi gesli hiše in razpenjali transparente, razbijali šipe in razstreljevali spomenike. Sistematično so drobili pripravljenost širokih slojev prebivalstva obeh jezikov na strpno in enakopravno sožitje z bučnim nacionalističnim proslavljanjem plebiscitnih obletnic, to proslavljanje so celo povezali s silovito kampanjo za prisilno odjavljanje od slo-venskega pouka. S protiustavnim administrativnim odlokom so likvidirali zakonsko ustanovo obvezne dvojezične šole na ljubo najhujšim nacionalističnim nestrpnežem in dopustili so organiziranje in izvajanje totalnega političnega, gospodarskega in strahovalnega pritiska na slovensko prebivalstvo. Kljub vsemu temu poraznemu dejanskemu razvoju je slovenska manjšina ves čas in ob vsaki priložnosti poudarjala in s praktičnimi dejanji in konstruktivnimi predlogi dokazovala svojo pripravljenost na sporazumno zakonsko rešitev vprašanj manjšinske zaščite. In v>se te številne poskuse so dosledno prezrli. Zdaj z vso vnemo uzakonjujejo tisto, kar je nezakonito nacionalistično nasilje doseglo v šoli, uzakonjujejo porazno prakso, po kateri velika večina otrok slovenskega materinskega jezika ni reč deležna niti najos-novnejšega pouka v tem jeziku, uzakonjujejo prepoved uporabe slovenskega jezika na sodiščih na treh četrtinah področja, kjer živi slovensko pre-bivalsvto. In po vsem tem zahtevajo od slovenske manjšine zaupanje! Zaupanje je res osnovni element demokratičnih odnošajev med ljudmi in narodi. Toda doseči ga je mogoče samo s poštenostjo in z izpolnjevanjem sprejetih obveznosti. Popolnoma jasno pa je, da sta sedanja praksa in iz nje izvirajoča pravna, ureditev, ki jo forsirano uzakonjuje avstrijska vlada, v ostrem nasprotju z moralnimi in praimimi obveznostmi, ki jih je Avstrija prevzela nasproti slovenski etnični manjšini in še posebej nasproti državam, ki so podpisale držaimo pogodbo. Ni mogoče odstopiti od zahteve. da se te obveznosti spoštujejo in da se ne spreminjajo v svoje nasprotje. — Avstrija je dolina zagotoviti obstoj slovenske etnične manjšine kot celote, prej njene obveznosti iz državne pogodbe ne bodo izpolnjene! To je prav tisto stališče. kakršnega Avstrija tako vehementno zastopa nasproti Italiji o južnotirnlski manjšini. In od. tega stališča ne bo mogel odstopiti nikoli nihče, kdor nosi odgovornost in kdor hoče, da bi koroško vprašanje bilo rešeno. P- UPRAVIČENO OGORČENJE Proces proti »Beneški četi** v Firencah se nagiba h koncu. Govor javnega tožilca je nakazal dokončni razplet skonstruirane razprave, hkrati pa je potrdil upravičenost že ob samem začetku izražene domneve, da so se nekatere sile v sosednji republiki poslužile tako visoke institucije kot je sodstvo, da bi zaustavile naravni proces zbliževanja dveh sosednjih držav. proces, ki je sam po sebi umeven spričo geopolitičnega položaja obeh dežel in ki se je moral začeti spričo zmage nad f.ašizmom in razumno pre-brodene krize okrog Trsta. Če analiziramo stališča, ki jih je državni pravdnik v avli porotnega sodišča v različnih j cizah procesa zastopal, se ne moremo znebiti vtisa, da je bil storjen korak nazaj, da bi bila lahko storjena dva koraka naprej; državni tožilec se je umaknil s tistih postavk obtožnice, ki so bile nevzdržne, im ki so bile med razpravo popolnoma ovržene, da bi z novih pravniških okopov razvil ofenzivo. ki je na videz, v okviru suhih in mrtvih pravnih argumentov, za tistega, ki problema ne pozna, celo sprejemljiva. Priznal je legitimnost partizanskega boja in tudi operacije IX. Korpusa proti Nemcem ter sodelovanje italijanskih enot z njim, na oder tro-mesečne pravne farse pa je privlekel nov -d e us ex machina-: civilna oblast, ki je vzniknila tam. kjer je bila zrušena okupacijska. je take narave, da pade sodelovanje v njej pod paragraf o »napadu na nacionalno integriteto**. Na zatožno klop je torej postavljena oblast, ki je bila »conditio sine qua non- za vsako partizansko borbo, t. j. za borbo, ki ji je tudi •ožilec, spričo nevzdržnosti obtožnice, priznaj, zakonitost. Razplet v Firencah očitno odkriva, da je dobila razprava izrazito protijugoslovanski značaj, čeravno ga je tožilec skušal prikrivati z navidez pravnimi formulacijami, ki so, kot je kazno, -prespale- prehod iz obdobja, ko je bila vojna še zakonito dovoljeno sredstvo v obdobje, ko je agresivna vojna tudi moralno obsojena in ko daje taka moralna obsodba pečat tudi mednarodnemu pravu. V tak okvir preživelega pravnega pojmovanja sodijo obtožbe, o »sovražni propagandi in nezvestobi do italijanske države**. hkrati je priznana legitimnost mobilizacije ljudskih sil za borbo proti Nemcem. Tožilec je priznal posebne okoliščine v Slovenski Benečiji: dvajsetletno zatiranje Slovencev pod fašizmom, ogorčenost le-teh zaradi preganjan), ki so jim bili izpostavljeni v Italiji itd. V čigavem imenu pa na) se izvede med temi ljudmi mobilizacija. če ne v imenu načel o samoodločbi narodov, v imenu Atlantske deklaracije, v imenu načel, ki so jih proglasili zavezniki kot smoter svoje borbe? V merilu italijanskega sodstva pa je to — 14 let po vojni — »sovražna propaganda** in »nezvestoba do italijanske države*1. Tožilec je bil sicer primoran priznati zakonitost odporniškega boja proti okupatorju, izpodrezal pa mu je korenine, ko je proglasil začasno oblast na osvobojenem ozemlju kot »napad, na integriteto italijanske države**, gesla, ki so dvignila k odporu zoper nacistično okupacijo vse narode Evrope, pa za »sovražno propagando**! Zavračajoč člen 16. mirovne pogodbe, češ da gre za Italiji vsiljeni diktat, pa je nehote degradiral Italijo na nivo tistih držav, ki niso dojele novega duha. vzniklega iz zavezniške borbe proti agresivni vojni: člen 16. mirovne pogodbe ni diktat, niti merilo za presojanje preteklosti in obveznosti neke države, marveč klavzula, ki naj v prihodnje moralno-pravno zavaruje pred sleherno agresivno vojno in jo obsodi. Člen 16. torej ni amnestija za kazniva dejanja, marveč deklaracija zakonitosti boja zoper mednarodni zločin. Če je tožilec zai*rnil uvoia-bo tega člena in zahteval hude kazni za dejanja, ki so kot sestavni del evropskega antifašističnega odpora dobila priznanje za svojo legalnost prav v 16. členu italijanske mirovne pogodbe, in to v primeru, ko gre konkretno za Jugoslavijo, je na dlani že začetni namer, procesa: moralno obsoditi Jugoslavijo in njeno osvobodilno gibanje, ter pripraviti teren zt. upravičitev pritiska na našo manjšino. Konstruktivno razumevanje ima svoje razumne meje! Odločilnim faktorjem v Italiji mora biti jasno, da se Jugoslavija ne more in ne sme zadovoljiti z amnestiranjem tistega. kar ni zločin. Ne toliko zaradi tega. da bi ocenjevali preteklost kot za to. da se zavarujemo pred prihodnostjo! To mora biti v Italiji vsakomur jasno! Star pregovor namreč pravi, da so čisti računi in jasno izražene misli prvi pogoj za dobro in koristno sosedstvo. V vsesplošnem prizadevanju po utrjevanju mirovnih področij — in severni Jadran je tako področje — pa bi bilo delovanje v nasprotnem smislu izpostavljeno hudo negativnemu odmevu med domačo in mednarodno javnostjo, odmevu, ki ga ne bi mogle odtehtati tudi morebitne usluge tistega dela italijanske javnosti, ki je življenjsko zainteresiran na poslabšanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo! Ne kaže namreč pozabljati, da je jugoslovansko javno mnenje upravičeno ogorčeno spričo protijugoslovanske osti, ki je prišla do izraza v Firencah! M. S. Oattskeil bo šel v Moskvo? Prisrčno vzdušje na kosilu na čast sovjetskih parlamentarcev, gostov britanskih laburistov Bevan za »socialistično zaupanje« med strankama LONDON, 18. marca (AF-Tanjug). Časopisa »Daily Herald« in »News Chronlcle« pišeta danes, da bo voditelj laburistične stranke Gaitskell morda obiskal ZSSR na povabilo sovjetske vlade. Do obiska utegne priti poleti in Gaitskella bi spremljali Aneurin Bevan, Harold VVilson in Barbara Castle. »Daily Herald« piše, da se je možnost obiska laburističnih prvakov v Sovjetski zvezi pojavila včeraj na kosilu v sovjetskem veleposlaništvu v Londonu na čast skupine članov sovjetskega parlamenta, ki bivajo v Britanija kot gosti laburistov. Voditelj te skupine, sekretar CK KP Sovjetske zveze Mihail Suslov, ie sinoči na večerji, ki jo je priredil izvršni odbor laburistične stranke, opozoril na nevarnost, ki grozi od ponovne oborožitve Zahodne Nemčije. Suslov ie dejal, da sta po drugi svetovni vojni nastali dve nemški državi s popolnoma različnima gospodarskima in političnima sistemoma in da ie zato potrebno, da se velesile sporazumejo o nevtralnem pasu v Srednji Evropi. Na večerji je govoril tudi laburistični prvak Aneurin Bevan. Ko je opozoril na stične točke v zunanji politiki SZ in laburistične stranke, posebno glede prepovedi jedrskih poskusov in vzpostavitve nevtralnega pasu v Srednji Evropi je rekel: »Vsi se zavedamo nevarnosti, ki nam grozi od ie-drske oborožitve, in vemo, da problemov, ki se pojavljajo Debre v Bonn Pariz, 18. marca AFP). — Francoski premier Michel Debre bo kmalu na povabilo kanclerja Adenauerja obiskal Zahodno Nemčijo. V Parizu trdijo, da bo odpotoval v Bonn aprila. pred nami, ni mogoče rešiti z vojno.« Bevan je tudi izrazil željo, da bi bilo med obema strankama vzpostavljeno socialistično zaupanje. Sestanek Suslova in laburističnih prvakov je potekel v prisrčnem vzdušju, ki se je ob* čutno razlikovalo od razpoloženj a na sestanku med sovjet-skimi državniki in laburističnimi voditelji, ko sta Hru-ščev in Bulganin pred tremi leti obiskala Veliko Britanijo. ZDA ZA KONFERENCO JULIJA OL KONGRES POLJSKE PJUtTUE Rapacki optimist VARŠAVA, 18. marca (Tanjug). Clan politbiroja CK PZDP in poljski znnanji minister Adam Rapacki je bil danes optimist, ko je govoril na kongresu PZDP o upanju na mir na svetu. »Ne da bi podcenjevali nasprotnikove moči in ne da bi opustili boj za mir — je dejal Rapacki — lahko utemeljeno pričakujemo miroljuben razvoj sveta in na njem zidamo svoje načrte,- Poljska zunanja politika po besedah Rapackega temelji na enotnosti in moči socialističnega tabora, solidarnosti z državami, ki so se .osvobodile ali se osvobajajo kolonialnega jarma in na prizadevanju po koeksisten" ci s kapitalističnim- državami. — Poljska podpira sovjetske predloge o rešitvi berlinskega problema. Rešitev tega problema in postopna združitev Nemčije sta mogoča, toda na temelju priznanja demokratič- Hommarskjold v Indiji New Delhi, 18. marca (AFP) Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je prispel davi iz Nepala v New Delhi. Sestal se je s predsednikom vlade Nehrujem, jutri pa se bo ponovno sestal z njim in obrambnim ministrom Menonom. Po prihodu v New Delhi je Hammarskjold dejal, da .ie obiskal Kašmir samo zato, da bi stopil v stik z oficirji OZN. k: so na demarkacijski črti. V Indiji bo ostal štiri dni. ne republike Nemčije in zahodnih poljsK:h meja. Poriska je pripravljena udeležiti se vsake konference, ki bi razpravljala o perečih mednarodnih problemih in dejansko pripomogla k njihovi rešitvi. iVashington, 17. marca (Reuter). Predsednik Edsenhoiver je govoril sinoči po radiu in televiziji in je izjavni, da so ZDA pripravljene . sodelovati letos poleti na konferenci na na>i-višji ravni o nemškem in berlinskem vprašanju, če bi dogodki to opravičili. »Pripravljeni smo poslušati nova mnenja in pojasniti svoja. 2elimo ukrenita vse, kar je v naših močeh, da bi pripomogli k treznim pogajanjem in da bi bila ta vsebinsko bogata.« Sovjefcika nota z dne 2. marca pomeni korak naprej v smeri pogajanj na pozitivnih temeljih. Eisenhower e izrazil upanje, da bo moč na bližnjem sestanku zunanjih ministrov coseči siporazum. Eisenhower ie obširno govoril o berlinskem problemu in ameriškem gledišču o njem ter ie rekel, da imajo ZDA pred seboj trojno izbiro glede Berlina. 1. Lahko se pod grožnjo odpovedo pravicam in odgovornostim. pridobljenim z življenji ameriških in zavezniških vojakov, toda ta izbira je za ZDA očitno nesprejemljiva. 2. Ameriški in zahodni narodi sicer nočejo vojne, toda zgodovina kaže, da se nobena dežela nikoli ni uspešno ognila vojnim strahotam, če se j* odpovedala obrambi svojih pravic. 3. Skrajna izbira so pogajanj in ZDA so pripravljene na pogajanja, a ne morajo plačati mir za ceno dveh milijonov ljudi v Berlinu. ZDA se ne morejo strinjati s trajno in prisilno razdelitvijo Nemčije, ki spreminja Srednjo Evropo v sod smodnika, čeprav so pripravljene z vsemi zainteresiranimi deželami proučiti vse pametne metode za morebitno združitev Nemčije. Na koncu je Eisenhower glede Berlina rekel: »Niti za ped ne bomo popustili od svojih obveznosti. Slei ko prej bomo uveljavljali svoje pravice glede dohoda v Berlin in in miru ne bomo kršili prvi.« Fulbrinht za gosprdorsko pomoč IVashington, 18. marca (AP). Predsednik odbora za zunanjo politiko ameriškega sena*? James Fulbright ie danes izjavil.'da nasprotuje dajanju vojaške pomoči nerazvitim državam. kakor Pakistan, Indija. Burma in Tajska, ker sodi, da bi se morale ZDA osredotočiti na dajanje gospodarske pomoči tem državam. Širok odmev po svetu Nehru pozitivno ocenil stališče predsednika Eisenhowerja - Ebert: mirovna pogodba nujna - »New York Times« si obeta »pozitiven program« NEW DELHI, 18. marca (IIS). Premier Nehrti je pozitivno ocenil pripravljenost ZDA, da se udeležijo konference na najvišji ravni. Ko je govoril v spodnjem domu, je Nehro menil, da pritisk dogodkov in splošno razpoloženje med narodi silijo vlade in voditelje držav, da se bližajo posvetovanjem. V članku, ki ga je danes objavili časopis »Neues Deutsch-land«. piše župan vzhodnega Berlina Friedrich Ebert, da si predsednik Eisenhotver dela nepotrebne skrbi, ko trdi, da se ZDA ne morejo odreči svojim odgovornostim v zahodnem Berlinu. Po njegovem ni nihče zahteval, da bi se ena ali druga izmed štirih velesil osvobodila odgovornosti, ki jih ima po pogodbah iz leta 1945. Ebert poudarja, da bi bilo tre- TELEGRAMI DUNAJ — Sovjetski premier Hruščev bo letos obiskal Avstrijo (verjetno v začetku poletja) na povabilo, ki mu ga je bil izročil kancler Raab še med svojim uradnim obiskom v Moskvi lani poleti. TOKIO — Japonska namerava ponovno vzpostaviti diplomatske odnose z Madžarsko. Japonski veleposlanik v CSR ie zato 15. marca odpotoval v Budimpešto. Po enotedenskem oivanju v Budimpešti bo veleposlanik Sirošiti storil podobne korake pri romunski in bolgarski vladi. ISTANBUL — Predsednik jordanske vlade Samir Rifai se je danes razgovarjal 40 minut na istanbulskem letališču s turškim premierom Menderesom in zunanjim ministrom Zor-lujem. Rifai je bil z delegacijo na poti v London in Washing-ton zaradi pogajanj o finančni pomoči za Jordanijo. DŽAKARTA — V Džakarti so podpisali sporazum med ZDA In Indonezijo, po katerem bodo ZDA dale Indoneziji kredit v znesku 70,8 milijona dolarjev za nakup ameriških kmetijskih ' presežkov. Indonezijski zunanji minister Suban-drio je ob podpisu dejal, da je dobila Indonezija to pomoč bre- kakršnih koli pogojev. ba vsa vprašanja v zvezi z Berlinom rešiti miroljubno, demokratični razvoj zahodnega Berlina pa je mogoče zagotoviti samo s sklenitvijo mirovne pogodbe z Nemčijo. Pariška »Aurare« meni, da bo prišlo do konference na najvišji ravni, pripominja pa. da bi bilo nestvarno pričakovati od tega sestanka rešitev vseh problemov. »New York Times« piše v uvodniku, da je predsednik F,:isenho\ver posebej opozoril na dve stvari, ki se jih bo držal Zahod. Ameriška vlada je odločena, ba do skupaj s svojimi zavezniki branila zahodri Berlin, da bi obvarovala zveze od katerih sta odvisni njen? varnost in varnost Zahoda ter da se ne bo pogaiiala pod pritiskom določenega roka ali omejenega dnevnega reda. Čeprav Eisenhower izključuje »prožnost«, ki bi spodkopala zahodne zveze in varnost, je vendarle vodja ne samo proučiti nove zamisli, ampak tudi Odgovor Moskvi Pariz, 18. marca (AP). Stalni svet atlantskega pakta je danes razpravljal o odgovoru zahodnih držav na zadnjo sovjetsko noto. Na sestanku riso predložili novih načrtov zahodnih not pač pa je razprava potekala v splošnih črtah o glavnih vprašanjih. predlagati druge. V teh tiči obljuba, da lahko pride do nastanka pozitivnega programa po Macmdllanovem obisku. Polom k« Hruščev-Naser Moskva, 18. marca (TASS) — V ponedeljek zvečer je sovjetski premier Hruščev na banketu na čast iraški gospodarski delegaciji govoril o najnovejših dogodkih v Iraku m o odnosih med Irakom in Z AR. Hruščev je rekel, da predsednik Naser na vsak način hoče združitev Iraka in ZAR. Sovjetski premier ie trdil, da bi prezgodnja združitev koristila samo imperialistom. Nato pa je rekel, da so govori predsednika Naserja v Damasku izzvali ogorčenje. Odnosi med SZ in ZAR pa da se ne bodo spremenili, temveč da bodo ostali taki. kot so bili doslej, kajti antikomunistični pogledi predsednika Naseria da so znani. Vče ra; Je predsednik Naser odgovoril na izjave Nikite Hruščeva v intervjuvu z agencijo MEN, in dejal: »Naše ljudstvo ie dovolj zavedno, da ve, da ie namen naših napadov proti komunistom obramba naše dežele pred novim imperializmom. Naše ljudstvo si hoče urediti svojo deželo na trdni nacionalni podlagi, osvobojeni imperializma in odvisnosti. Zmeraj smo sprejemali Dodporo Sovjetske zveze, ne moremo pa sprejeti podpore skupini, ki se je oddaljila od arabskega naroda. Podpora gospoda Hruščeva komunistom pri nas izziva voljo arabskega ljudstva«. tabor oziroma dez;ntegr:rati posamezne dežele tabora. Podobno je bilo tudi s stališčem Jugoslavije za časa oktobrskih dsgodkov na Madžarskem. Čemu je potem potrebno, da napačno prikazujejo dejansko stališče Jugoslavije do tabora in blokovske razcepljenosti sveta, če ne zato, da b; to stališče prikrili in potvorili s podtikanjem Izmišljene obdolžitve. katere namen je kompromitirat; politiko Jugoslavije, češ da s; prizadeva razbiti enotnost socialističnih dežel. Da bi bilo videti, da ZKJ nekonstruktivno in nesocialistično ravna, trd; Gomulka, da tabor ni nič drugega kot skupnost socialističnih narodov oziroma dežel jn da »nima nič skupnega z vojaškim blokom«. Mar to pomeni. da je tabor nemara v nekem smislu nevtralen v odnosu do boja rr.ed obema vojaškima blokoma? Ker Gomulka očitno tega ne misli, nam ni jasno, kako je moč trditi, da tabor nima nobene zveze z vojaškim bičkom. Težišče našega neskladanja z vladajočo taborsko koncepcijo — oziroma z »blokovsko politiko« — pa tudi n; v tem, ali Je tabor vojašk; blok ali ne S-cer pa smo daleč od tega, da bi odrekali socialističnim de-#8tera pr«fUo do obrambe. Ti- sto. o čemer bi po našem mnenju veljalo razpravljati, je samo vprašanje, ali je blokovska politika zares najbolj uspešna taktika socialističnih dežel v obrambi miru ali ne. Tisto poglavitno, zaradi česar se ne strinjamo s taborsko koncepcijo. pa je njena notranja vsebina. Bistvo tabora je v obveznosti vseh njegovih članic, da se postavijo na enotno stališče do katerega koli količkaj važnega vprašanja mednarodnih odnosov kakor tudi do osnovnih problemov razvoja socializma. Ta obvezna taborska disciplina očitno pomenj povsem realno omejitev pravic včlanjenih dežel (z izjemo tistih, katerih vpliv je prevladujoč jn ki imajo, kakor se temu pravi, vodilni položij). da v vsakem konkretnem primeru svobodno odločajo o poteh svojega notranjega razvoja In o svojem staiišču do tega ali onega pojava v mednarodnih odnosih. Da to drži, nam izpričuje ne samo naša izkušnja, marveč tud; izkušnja drugih dežel, posebno pa evolucija poljske politike ln Gomulkove-ga stališča, med drugim tudi do Jugoslavije. Tu je torej glavni vzrok, da se ne strinjamo s taborsko koncepcijo. Mi sodimo, da sta neodvisnost in enakopravnost vseh narodov in dežel pogoj za njih zbliževanje ln združevanje in tohej tudi edina možna osnova za razvoj socializma, enotnosti socialističnih ln miroljubnih sil [n vsestranskega mednarodnega sodelovanja, kakor tudj za odvrnitev vojne nevarnosti, za zagotovitev in okrepitev miru. Družbena Ln politična gibanja na svetu ne zanikajo, marveč nasprotno potrjujejo te naše nazore, v prepričanju, da niso prazna želja, marveč izraz nujnosti razvoja, se aktivno zavzemamo za to, da bi proces postopnega premagovanja blokovskega boja pospešili in podprli z zavestno akcijo vseh miroljubnih demokratičnih in socialističnih sil. Razen tega imamo seveda svoje pomisleke tudi glede blokovske politike kot vprašanja mednarodne politične taktike socialističnih dežel. Sedanjo blokovsko razcepljenost pa presojamo kot stvarnost, ki jo je moč premagati edinole s postopnim odpravljanjem njenih vzrokov. Zaradi tega nikoli nismo sodili, da je moč bloke na čudežen način kratko in malo razpustiti. Opozarjali smo celo na to, da nepremišljeni in nesmotrni ukrepi v tej smeri lahko hudo omajajo sedanjo konstelacijo sil, s tem pa tudi neposredno ogrozijo mir. Ce Pa smo si v svestl tega, ne pomeni, da se moramo in da se bomo pokorno pomirili s tem, da je blokovski boj nekakšno nujno zlo. Nasprotno, mislimo, da je naša dolžnost, da vztrajno nadaljujemo svojo politiko aktivne koeksistence podpiranja objektivnega organskega procesa premagovanja blokov, razširjanja in poglabljanja vsestranskega sodelovanja med narod; in deželami. To pa nas vsaj obvezuje, da ne ukrenemo ničesar, kar bi v praksi naspro. tovalo temu procesu, kar bi samo krepilo, ne pa slabilo blokovsko razcepljenost in izključ- lj i vost. Iz teh razlogov nas ne morejo niti malo prepričati takšne neznanstvene, blokovsko omejene sheme, kot je na primer tista, kj v svetovnem delavskem gibanju zunaj njegove razcepljenosti ne vid; ničesar, , kakor pravi Gomulka, okrog dveh tečajev. Ta shema se niti malo ne ujema s stvarnostjo. Socialistične sile v današnjem svetu pomenijo nekaj mnogo bogatejšega, globjega in vseobsež-nejšega. kot pa je grupiranje okrog dveh tečajev. Mnogo je osvobodilnih gibanj oziroma procesov in akcij, kj aktivno prispevajo k splošnemu gibanju današnjega sveta v smeri socializma m katerega nosilci so in to ne po naključju, marveč vprav zavestno, zunaj omenjenih dveh tečajev. Milijonske množice delovnih ljudi, ki so zunaj dosega blokov, se aktivno borijo za socializem ;n prispevajo k njegovim zmagam. Mar niso tudi to realne politične sile, ki delujejo v smeri socializma? Mi menimo, da je treba vsa ta gibanja, akcije ln procese, ki danes delujejo v smeri socializma, pozdraviti, podpreti im bodriti. To, da socialistične sile rastejo in delujejo prek tako številnih oblik ln da preraščajo shematsko razdelitev na »tečaje«, je za na« znamenje moči, ne Pa slabosti socializma. Vse to kaže, da socializem trka na vsa vrata in na vse mogoče načine in da je v tem najboljša pot premagovanja podedovane polarizacije, razbitosti in izključljivosti znotraj delavskega gibanja. Kakšen dejanski uspeh pa sicer dosežejo samozvani razsodniki, ki temu ali onemu gibanju priznajo ali ne priznajo socialistični značaj, pač glede na to, ali je to gibanje sprejelo njihovo taborsko koncepcijo ali ne? Takšne pretenzije zožujejo osnovo zbiranja socialističnih sil In največ škodujejo prav njihovim nosilcem, ker jim omejujejo možnosti, da bi ae povezovali in delovali znotraj široke fronte boja za socializem v sedanjih razmerah. ZKJ nima nobenih razlogov, da bi opustila politiko, ki omogoča najboljše pogoje za razvoj socialističnih družbenih odnosov v naši deželi in za pozitivni vpliv na socialistične miroljubne sile na svetu. Ko Gomulka danes pravi, da Jugoslavija ne bo mogla dolgo ostati »ob strani« in da se bo morala odločiti, komu bo »pripadala«, potem to ni nekaj novega marveč Je samo ponavljanje Stalinove zablode, ki je bila osnova za vso njegovo znano politiko do Jugoslavije. Kaj naj pomeni, da ne bomo dolgo vzdržali? Mi smo na teh svojih pozicijah neodvisnost; dejansko ves ta čas, odkar obstajamo kot socialistična dežela, pa nismo doživel; porazov jn neuspehov, kj bi nas bili pripravil; do tega, da bi opustili te pozicije. Nasprotno, njim je treba pripisati, da smo dosegli važne uspehe in zmage, kar je lahko samo okrepilo naše prepričanje o pravilnosti naše dosedanje poti. V prav tolikšnem času. kot oni napovedujejo, da bomo še lahko vzdržali, so večkrat spremenili svoje stališče ne samo do naše dežele in naše politike, marveč tudi do svoje lastne. Mar mislijo, da to prispeva k njihovi prepričljivosti? Socialistična Jugoslavija želi vzlic vsemu vsestransko razvijati svoje odnose z deželami socialističnega tabora v duhu socialistične solidarnosti. Edini naš pogoj za to je, da spoštujejo našo neodvisnost , našo pravico, da sami odločamo o svojem notranjem razvoju, o svojih odnosih z drugim; deželami m o svojem stališču do kateregakoli pojava v mednarodnem življenju. Sodimo, da je to najboljša osnova za razvijanje medsebojnega sodelovanja in za krepitev medsebojnega zaupanja in vsega tistega, kar nas povezuje. Ta naša nazi-ranja ne samo niso naperjena proti enotnosti socialističnih dežel in proti socialističnim »i-lam sploh, marveč so prav izraz potrebe, da bi to enotnoet postavili na čim trdnejšo osnovo in da b; omogočili njeno ne. nehno poglabljanje, da bi njeno deklarativno razglašanje, ki obvezuje k enotni akciji za vsako ceno. to je ne glede na socialistično pravilnost posamezna akcije, zamenjali z uvedbo P<>» polnega enakopravnega sodelovanja, ki je edino jamstvo stvarne in trajne enotnosti. Trdit; nasprotno bi pomenilo meniti, da socializem ni moč združiti z načeli popolne neo mogli s proizvodnjo v Zrkovcih kriti polovico potreb po zelenjavi, bi tako občutno vplivali na formiranje cen ln na založenost trga. Da so pri tako nizkih prodajnih cenah Zagotovili rentabilnost proizvodnje je mogoče samo zaradi Idealne rešitve nabave potrebnega gnojila. To je mogoče rešiti tako, da bl zajeli vse smeti, odpadke in fekalije s področja mesta in jih kompostirali. Saj zdaj ogromno tega organskega materiala nekoristno odlagamo v Dravo ln drugam. Skupne Investicije za Izgradnjo tega obrata, vštevšl potreD-na stanovanja za strokovne delavce, bi znašale 179 milijonov dinarjev. Del -potrebnih sredstev — za strojno opremo — bo mogoče dobiti lz zveznega Investicijskega sklada, ostala sredstva pa bo treba najti lz lokalnih virov, morda lz skladov d*teh tretjin, ker Sre za objekt ki bo neposredno vplival na izboljšanje standarda. Svet za blagovni promet OLO je predloženi načrt yodprl ln sprejel potrebne sklepe, da bl z njegovo uresničitvijo pričeli že prihodnje leito. Op) LlOEKOvt >t>č; Nočni Zagreb Letošnji zagrebški načrt Polmilijonski Zagreb se Siri... Največje indu*trij«4to, Pa tudi gospodarsko ln komunikacijsko središče naše države taj letos velike načrte. Naj naštejemo samo nekaj številk, da bi nekoliko spoznali, kolikšen promet je bil v Zagrebu lanj. in koliko milijard dinarjev bodo porabili letos. Lani je bil skupni brutopro-dukt socialističnega sektorja v Zagrebu 272 milijard in 444 milijonov dinarjev, privatnega sektorja pa 26 milijard ln 320 milijonov dinarjev. Letos so vsote večje, za socialistični sektor 300 milijard ln 320 milijonov, za privatni sektor pa 29 milijard dinarjev. Te suhe številke že same po sebi mnogo povedo. Poglejmo sedaj, kaj bodo letos napravili v Zagrebu. Začnimo s komunikacijami. Ilico bodo letos uredili na najboljši način s premestitvijo tramvajske proge v vzporedne ulice. Najprej bo prišla na vrsto proga od Frankopan ske ulice do Trga republike, ki jo bodo preložili v eno izmed vzporednih ulic, nakar bodo Ilico nadalje razbremenjevali. Novi most čez Savo do velesejma bodo odprli že letos (pred ***** Zagrebška panorama začetkom velesejma) ln bo tako promet iz središča mesta uravnan do velesejma Po najkrajši poti. Tu bo kasneje prišla na vrsto tramvajska im tro-lejbusna proga. Mestna železnica Zagreb—Samobor, edina te vrste v državi, bo dobila letos motorne garniture. Za mestni promet so nabavili še okoli 50 avtobusov dn tramvajskih motornih vozil, ki bodo vozila brez hrupa. Letos bodo nadaljevali gradnjo toplarne in bodo že polagali podzemeljske toplovode, po katerih bodo zagrebške tovarne dobivale paro za svoje potrebe, prav tako pa tudi celi bloki za gretje stanovanj. 3000 novih stanovanj in boljši plin Poleg 2000 stanovanj, ki so dograjena ali pa jih dokončujejo, bo dobil letos Zagreb 3000 novih stanovanj. To bo še vedno premalo glede na potrebe, vendar pa bodo zadovoljili 300o družin s približno 12.000 ljudmi, nakar bodo prišli na vrsto drugi. Letos bodo mnogi stanovalci zadovoljnejšl, ker pravkar delajo za odstranitev nesorazmerij v najemninah. Med važnimi objekti, ki jih bodo gradili, bo tudi poslopje postaje za prvo pomoč, nadalje vrsta drugih zgradb, šol in zdravstvenih domov. Ustanovili bodo tudi mnogo servisov za usluge državljanom, več otroških vrtcev in parkov ter uredili vrsto delavnic za komunalne potrebe in za pomoč prebivalcem. Letos . bo začela delati tudi konverzija plinarne, v kateri bodo mešali podzemeljski plin, ki prihaja v Zagreb z naftime-ga področja Moslavine, s klasičnim plinom. S tem bodo dosegli, da bo imel plin mnogo večjo vrednost in tudi cenejši bo. Zagrebčani imajo v glavnem dovolj vode, vendar pa potrošnja narašča in bodo letos okrepili vodovod z novimi vodnjak; iz Male Mlake. Položili bodo nove vodovodne cevi in podaljšali kanalizaoijo za okoli 5 km. Nova oskrbovalna središča Zagreb bo dobil letos tudi več novih blagovnic. Prva bo nova konfekcijska hiša, nato pa bosta prišli na vrsto dve veliki mešani blagovnici, kakor je na primer NA-MA. Tretja blagovnica bo sedanja podzemeljska tržnica na Dolcu, ki jo bodo preosnovali v veliko trgovino z živili. Osem novih oskrbovalnih središč, ki bodo imela po 20 do 30 projadaln, bo zmanjšalo v središču mesta sedanjo gnečo in bo mnogo pomenilo za obrobne dele Zagreba. Zagreb ltna sedaj dovolj elelA. trike, težave pa so z obrabljenimi in le malo zmogljivimi vodi. Letos bodo poleg drugega zgradili še nekaj transformatorskih postaj, okolj milijarde dinarjev pa bodo veljali samo novi podzemeljski kabli za prenos elektrike. Vrnimo se h komunikacijam in prometu. Uredili bodo spojne železniške proge med štirimi zagrebškimi kolodvori, nato bo prišla na vrsto otvoritev novega letališča, začenjajo pa urejati tudi že naprave za plovni park na Savi. Bodoče pristanišče za tovorni promet bo ped Zagrebom, za osebni promet pa pri velesejmu. To so samo perspektive, toda ne daljne prihodnosti, ker je bil pravkar odobren načrt za regulacijo Save od Beograda do Zagreba, po katerem naj bi postal Zagreb v prihodnosti važno pristanišče v notranjosti. Izdelan je tudi načrt, po katerem naj bi napravili Savo plovno z zapornicami do Ljubljane, akumulacijske bazene pa bi lzko- Osnove ribarske biologije Združenje pomorskega ribištva Jugoslavije je izdalo te dni knjigo »Osnovi ribarstvene biologije«. Avtorja knjige sta naša znana strokovnjaka inž. Vinko Alorovic ln Sime Zupgnovič. ki sta oba strokovna sodelavca v Institutu za oceanografijo in ribištvo v Splitu. Knjiga je v resnici učna knjiga, določena predvsem za obiskovalce ribiške šole, pa tudi za učence srednjih šol in učitelje biologije. Zelo koristno bo služila vsem, ki se bavijo z ribištvom ali pa se zanj zanimajo. Dejansko Je to prva knjiga te vrste, obdeluje pa vse glavno, kar se tiče ribiške biologije. Knjiga ima naslednja poglavja: Morfologija in anatomija ribe, Fiziologija ribe, Sistematični pregled gospodarsko važnejših rib v Jadranu, pregled drugih morskih organizmov in okolice. Drugi del knjige obravnava pregled morske favne, statistiko lova, predmet statističnega obravnavanja, merjenje ribe, spol in spolno dozorevanje prehrano rib, smrtnost itd. Knjiga ima 147 strani z velikim številom slik. Prodajna cena je 500 din. Naročila sprejema Struč-no udruženje morskega ribarstva Jugoslavije, Reka. Vlade Bagata 3, poštni predal 185. ri stili tud! za obratovanje več hidrocentral. Nekdaj so ladje vozile v srednjem veku do stare Ljubljane, še prej pa do Emone in zakaj to ne bj bilo uresničljivo tudi danes, čeprav nekaj let kasneje. S svojo novo veliko avtomatsko centralo, kj jo bodo začeli graditi letos in bo imela 20.000 številk, bo z 10 podcentralaml urejena končno tudi telefonska služba, ki je sedaj zelo obremenjena. Nove relejne naprave za televizijski ni po-štni promet že grade in bodo tudi tu zaznamovali precejšen napredeta. Mnogo za oddih in razvedrilo Zagrebčanov in turistov Letošnjo zimo so tisoči Zagrebčanov uživali v novem kopališču z največjim zimskim bazenom . v državi. Ogromno kopališče na umetnem jeze-ru ob Savj bedo dobili Zagrebčani tudi za letni oddih. To bo uresničeno v dveh letih, toda delati so že začeli. Novi hotel »International« s 400 posteljami, razširjenje sedanjih hotelov in gradnja novih prenočišč in zietišč bo mnogo pripomoglo k boljšemu turističnemu prometu. Samo za povečanje hotelov je določenih okolj milijardo dinarjev. Vrsta novih restavracij, mlečnih restavracij, barov, buf-fetov in gostiln, ziasti okoli Zagreba, bo ublažilo dosedanje potrebe v tej panogi. Otvoritev še dveh vrtnih kinematografov in razširjenje posameznih zabavnih dvoran in igrišč, bo omogočilo mhogim še boljše pogoje za oddih in razvedrilo. M. Babič Hcdg:na Najzanimivejša točka dnevnega reda na zborovanju prosvetnih delavcev radgonske občine je bilo predavanje prof. Gustava Šiliha o pouku v osnovnih šolah. Govoril Je o zgodovini pouka, o šolski reformi in drugem. Prosvetni delavci radgonske občine pa so na posvetovanju sklenili, da se bode v maju udeležili prosvetnega dneva v Murski Soboti, kjer bodo takrat v Počastitev 40-letnice ZKJ .odkrili spominsko ploščo padlim učiteljem. Razpravljali so še o izobraževan^ članstva In študiju programa, ki ga bodo študirali v txeh skupinah. In sicer v Vidmu. Radgoni in Apačah. — Ika ZDRAVSTVENI PODLISTEK O nespečnosti Kadar si drug drugemu želimo »lahko noč«, si umevno vse-iej želimo tudi dobrega in okrepčilnega spanja. Spanje je za človeka nujna življenjska potreba. Zadosten nočni počitek, osvežilen spanec je za naše življenje za ohranitev telesnih in duševnih moči ravno tako potreben kakor hrana in pijača. Zato ni čudno, da mnogi ljudje iščejo loka svoji nespečnosti. Dostikrat žal brez uspeha, to pa zaradi tega. ker je nespečnost po svoji vzročnosti, po razpoznavi vzrokov ln zdravljenju mnogo bolj zamotano vprašanje. kakor si to navadno mislimo. Ker Imamo namen omejiti se samo na glavne praktične nasvete glede nespečnosti, 6e mislimo samo prav na kratko dotaknili nespečnosti katere vzrok je v kakih organskih okvarah. Primeri take nespečnosti so namreč redkejši. Pretežna večina bolnikov z nespečnostjo boleha pač zaradi funkcionalno živčnih moteni v spanju. Da bomo bolie razumeli, kako zdravimo nespečnost, ie potrebno, da poznamo nekaj osnovnih pojmov o fiziologiji ln psihologiji spanja. Verjetno se malo čudno sliši, da tudi sodobna znanost ni točno odgovorila na vprašanje, kai je pravzaprav spanje. Ce pogledamo z biološke strani. je spanie ena izmed osnovnih faz življenjskega ritma. Na kratko: biološki smisel spanja ie v nadomeščanju energije. Izgubljene v budnem stanju, in pripravljanje odganlzma na aktivnost v času naslednjega budnega stanja. Raziskave so pokazale. da so vsi organi med spanjem v optimalnem stanju, ki omogoča, da so vsi procesi, zlasti kar se Uče trošenia energije. zmanjšani na minimum, ne da bi pri tem bilo koilčkai prekinjeno opravljanje osnovnih vegetativnih funkcij. S psihološkega vidika bl spa-nie lahko označili za aktivno koncentracijo na pasivnost ali pripravljenost, da se kako drugače prepustimo občutkom utrujenosti. Psihološko pomeni spati — odvrniti svojo pažnjo In zanimanje od zunanjega sveta in naših lastnih odnosov do njega. Kadar nehamo v sebi razpravljati o raznih vprašanjih, ki nam utegnejo razvneti čustva ln razburiti notranjost šele tedaj je podana možnost za fiziološko spanje. Nespečnost je pojav, ki ga srečujemo pri velikem številu raznih organskih In pa tudi funkcionalnih živčnih moteni In obolenj. Poleg tega obstoje tudi situacijsko pogojene motnje span;’ zaradi katerih lahko tu pa tam trpi vsak zdrav človek. V nekaterih primerih pa je nespečnost tudi dokaz pravega duševnega zdravja. Grizenje vesti, zaskrbljenosti za usodo svojega bližnjega, močna okupl-ranost z delom, z umetniškim ali znanstvenim ustvarjanjem, to so nekatere lz.med vrst nespečnosti. ki niso znak bolezni temveč nasprotno — dokaz duševnega. moralnega ln Intelektualnega zdravja. Nespečnosti, ki imajo svoj vzrok v organih, so lahko obrobnega izvora, na primer zaradi moteni v prebavilih, v krvnem obtoku, nadalje zaradi bolečin, zaradi zunanjih strupov ali pa Imajo svoj delež v možganih samih. Te motnje so lahko naznd bolezenski psihični procesi, motnje prekrvljenostl v možganih, nadalje posledica notranjega zastrupi j en ja. hormonalnih nepravilnosti, raznih Infekcij, poškodb iti. Posebno skupino tvorijo nespečnosti zaradi duševne napetosti. Tu ne pride v poštev kako organsko obolenje ali funkcionalne živčne motnje ali lektorji. kot na primer posebna situacija v okolju, temveč gre pri tej obliki nespečnosti za zmanjšano sposobnost v sproščeni u notranje psihične napetosti. Pri tem ne mislimo na kako bolezensko napetost temveč le napetost, ki jo doživi jamo v vsakdanji aktivnosti. Odgovorno de’o pri mnogih .judeh povzroča stalna čustvena razburjenost tako da sčasoma Izgubijo sposobnost, da bi se predali cdpočitku. Oblik nespečnosti le več. AH nekdo le težko zaspi ali pa se zbuja prezgodaj V prvem primeru kaže na duševni nemir Iz preživetega dne. medtem ko prezgodni« zbujanje kaže na pričakovanje z bojaznijo, kaj nam prinese naslednji dan. Pc-leg tega so 5e druge oblike, v katerih se nam pojavljam motnje spanja: ne dovolj globoko spanje, spanje, prekinjeno z zbujanjem ali obremenjeno s hudimi sanjami, nadalje spanec, lz katerega se prebudimo bolj utrujeni kakor smo segli, nadalje spanje, v katerem se možgani avtomatično nadalje pečajo s problemi prežlvljenega dne. Nespečnosti pač ne moremo ln ne 6memo zdraviti po Istem receptu, ker so vzroki ln pojavni znaki vse preveč raznovrstni. Sodobna medicina zahteva, da ne zdravimo bolezni ali bolezenskega pojava temveč bol-nliia. Važna metoda pri živčno pogojeni nespečnosti je psihoterapija. Zdravnik mora dobiti podrobno sliko bolnikove osebnosti, niegove duševne konstelacije ln pa sliko konfliktne situacije, v kateri bolnik živi. Bolniku je treba pomagati da se prepriča, da so njegove motnje posledica situacije, v kateri je. In pa njegovih notranjih psihičnih trenj. Bolnik mora vedeti, da za njegovo nespečnost ni kakih injekcij, temveč da mora najti zdravila sam v sebi s pomočjo zdravnika ln 3 pomočjo pozitivnih vrednosti svojega žlvlien:a in perspektiv Za pomožno metodo pr! psihoterapiji lahko zelo koristno služi tako Imenovani avtogeni trening, bl rekli trening lz lastne moči. Ta metoda obstoji v vajah, s katerimi dosežemo sprostitev ln notranjo umiritev, in je slična metodi jogi j cev. Vsebina teh vaj je v postopnem usposabljanju za čim popolnejšo sprostitev mišic ln v koncentriranem doseganju stanja notranje umiritve pri vajah. Tako psihično stanje napetosti v mišicah vpliva na druge vegetativne funkcije, s čimer dosežemo izravnavo v ritmu dihanja, delovanju srca in vseh ostalih organov, ki Jih sicer vodi vegetativni, to je samoupravni ali avtonomni del živčevja. So še druge metode, kakor na primer avtohipnoza. ki pa jih bolnik lahko Izvaja samo pod zdravnikovim vodstvom. Tudi razne fizikalne metode zdravljenjajso znane, na primer dihalne vaje. predvsem pa gojitev športa, kar je posebno važno za osebe, ki sede opravljajo svoj poklic. Razna zdravilna sredstva, po katerih bolniki sicer kaj radi segajo, so gotovo uspešna, samo jč treba z njimi pravilno ravnati. Uporabljamo jih pri bolnikih. v času kratkotrajne krize kot na ■»rlmer v primeru sltuacllske nespečnosti ali kak? prehodne nespečnosti, ki jo no-vzročaio neugodni vplivi oko. ija. Ce 6e nespečnost s takim zdravljenjem kmalu ne popravi je znamenje, da so motnjam vzrok globlji vzroki, in tak primer ni za zdravljenje s tabletami. Razpolagamo s sredstvi, ki deipjejo uspavalno. V mnogih primerih že zadoščajo sredstva, ki pomirjajo živčno razdražjivost. medtem ko nespečnosti, ki so posledice vegetativnih motenj, dobro reagirajo na sredstva, k! posredujejo vegetabilno uravnovešenje. Koristna so lahko tudi sredstva za krepitev. Večina nespečnosti, ki so živčno pogojene, navadno ne traja tako dolgo, da b| resno ogrožale zdravje, dasl ni nobenega dvoma, da tudi taki primeri škodlio razooloženju ter fizični in duševni zmogljivosti bcinika. * Zato je prav. da bolnika poučimo o njegovi nespečnosti vendar pa mu obenem dopovemo, da tega stanja ne sme jemati preveč tragično Ir da ne sme na svojo nespečnost koncentrirati vse pažnje In skrbi. Kakor za vse druge motnje, ki so v zvezi z našim duševnim življenjem, velja tudi za večino nespečnosti, ki jih lahko spravimo v tako zvezo, da preidejo mnogo laže. če jih ne uvažujemo preveč ln si ž njimi ne belimo slave ter jih ne smatramo za kdove kako resne pro-b'eme. temveč le za prehodne motnje, kar v večini primerov navadno tudi so. Dr. Rd Pohod mladosti V počastitev 40-letnice ZKJ !n SKOJ pripravljajo taborni fi&e organizacije novomeškega okraja, velik partizansko-ta-bomiški pohod mladosti. Ta bo 19. in 20 aprila.. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel okrajni odbor Zveze borcev Novo mesto. Skupine tabornikov bodo file na pot iz sedežev organizacij 19. aprila. Potovale bodo Po znanih partizanskih in kurirskih poteh proti Novemu mestu, kamor bodo prispele isti dan do večera. Z njimi bodo potovali partizanski borci in aktivisti ter jih seznanjali z dogodki iz časov NOB. Zvečer bo v Novem mestu ve-Kk taborni ogenj, pri katerem bodo mladim tabornikom prav tako govorili stari borci 20. aprila-dopoldne bo ekipni tek tabornikov okoli Novega mesta. Za moške ekipe je določena dolžina proge 6 km. za ženske pa 't km. Vsaka ekipa bo 'morila na določenem kraju med tekom streljat; z zračno puško, stoje brez naslona v tarčo na razdaljo 10 metrov. Cilj tekmovalnih ekip bo na Glavnem trgu. kjer bodo najboljšim ekipam podelili nagrade. (r) . , ....... — . . ' *' 1 ■ ■ ■■-L 'c -v} iUss Visoko na Pohorju, v Petem lomu granitoloma Josipdol so kamnarji iztrgali gori ogromm granitne bloke. Z veščimi, žilavimi rokami bodo iz njih izklesali stebre, stebriče In veliko mizo — granitne spominske objekte, ki bodo obeleževali poslednje bojišče herojskega Pohorskega bataljona. Na stebrih, ki bodo obeleževali položaje borcev, bodo vklesana imena, na mizi pa bo prostor za dva kipa, ki bosta predstavljala umirajoča borca. Odkritje tega lepega spomenika Pohorskemu bataljonu bo na dan borca, 4. julija. — Na sliki; kamnoseka Ivan Kutin in Ivan Kop pri obdelovanju mize, ki meri 2 kvadratna metra. Stanovanjsko-komunalni center S sodeiov mjem investitorjev, projektantov, gradbenih podjetij in potroSnika bomo prišli do boljše kakovosti stanovanj in do stabiliziranja cen Stanovanjsko-komunalni cen- ^^1, in ustanov, ki'jim bo nizacijskih problemov. Zbrano ter bo reševal najvažnejša taka posebna, bo center gradivo bo služilo tudi za pri- vprašanja s področja gradnje in izvrševal analize trga. Te bod0 Pravo tipizacije gradbenih e!e- prlpravile material za Izdelavo mentov in °Preme- zakaj pri gradbenega elaborata. Take nas je usmerjanje k uvedbi ti- vosti materialov, analize trga omogočile velika sikupna na- še d°,’'caj lokalnega značaja ir ' ’ •-«»-— r0ČUa_ kar ^ pozltlvno vpM_ nima pečat splošnega in koordi ter pravne in organizacijske informacije), kupcem stanovanj vaio na pospešitev in počen 1- Te dni bodo uradno »tvorili ctanovanjsko-komunalni center, ki bo imel svoje prostore v avli Gospodarskega razstavišča ob opreme stanovanj ter bo zato Vilharjevi cesti. Ustanovili so služil gradbenikom (informaci- ga največji investitorji za grad- je v vrstah, izdelavi in ka^o- strokovne analize trga bodo njo stanovanj v Sloveniji — zavodi za stanovanjsko izgradnjo, ki so dosedaj ločeno reševali skupne probleme. Ta način pa ni bil uspešen pri reševanju bistvenih vprašanj, kot so odnosi z industrijo gradbenega mate- ljanje najnovejših dosežkov v riala in gradbenih elementov, tesna koordinacija investitorjev, tipizacija gradbenih elementov, razvoj proizvodnje ln uporaba novih gradbenih materialov. piziranih gradbenih elemento\ nlranega prizadevanja. (navodila ki jim bodo služila tev stanovanjske gradnje in bo , Center Ima na razpolago 60' pri izbiri tipov in opreme sta- obenem spodbuda industriji. *Jadr?tn*h z,aprteg® ‘‘ novanj), proizvajalcem (razstav- da ^ proizvajala tiste gradbe- 1600 Jadrata ih metrov odpr .................. ne materiale, k! v naših pogo- teSat Prostora Urejeni bode jih razvitosti industrije najboli Prostori za delo s strokovnjaki proizvodnji artiklov za gradnjo stanovanj in njihova uporaba ustrezajo potrebam. Urejena oziroma poslovni klub centra v sodobnem gradbeništvu), stro- evidenca bD služila' Interesen- Predvajali bodo filme in orga. — tom kot dragocena komercial- nIzi'r?H Predavanja s področ- kovnjakom (informacije s teh- rJične in pravne plati stano- na informacija, ki jim bo orno- . , . _ , . . , . , vanjske in komunalne Izgrad- g(>x,la d b d lahko odi0- izgradnje. Poslovni klub b nje) in potrošnikom (pojasnila {lu za tlsto možnost. ki jim bo ,mel fvoj° P<3^ovno kni’žmc<* kako rešiti svoje stanovanjsko obetala največ uspeha. Center M tis*e- k’. bodo žtudlraii sta' I— nnk'1 nntrnnicilr« ir* L-rvmiinalno rbrD. ja stanovanjske In komunalne Tržni pregled Včeraj Je bil ljubljanski mestni trg zelo dobro založen s sadjem ln zelenjavo, saj je bilo dovolj vseh vrst solate, katere je že dalj časa primanjkovalo. Cenik z najvišjimi dovoljenimi cenami je bil naslednji; kislo zelje 46 din, endivija 140 din. čebula 67 din, česen 170 din. orehova jedrca 550 din. jabolka I. 55 din, jabolka II. 35 din za kilogram in jajca 15 din za kos. Ribarnica ob Tromostovju je prodajala linje po 200 din za kg, poslovalnica podjetja »Riba« iz Iz/ole je prodajala več vrst morskih rib. Kmetijska zadruga Svečina pri Mariboru je prodajala jabolka po 35, 40 ln 45 din za kilogram. Trgovska podjetja »Marelica«, »Naš vrt« in »Povrtnina« so imela naslednje cene: endivija 140 din, špinača 105 do HO din, cvetača 80 din, kerenje 110 din, pomaranče 250 din, limone 295 din, jabolka 46 ;n 55 din, fige 170 din, različne vrste fižola 70 do 110 din, banane 3S0 din, motovilec 140 din za kilogram ln jajca 16 din za kos. Zasebni prodajalci so Imeli veliko izbiro zelenjave. .Motovilec so prodajali po 200 do 240 din, ra-dič po 240 din, regrat po 140 din, kislo zelje po 46 din, kislo repo po 34 din, jabolka po 40 do 50 din. zaklano in očiščeno perutnino po 350 do 450 din (odvisno od vrste perutnine) čebulo od 60 do 90 din, smetano po 300 din, sir za štruklje po 160 din, surovo maslo po 550 do 600 din za kilogram in jajca po 14 do 15 din za kos. »Perutnina« je predajala zaklane piščance po 360 din in purane po 150 din za kilogram ter Jajca po 14 in 13 din za kos. S. I. vprašanje, kje ln kako naba viti opremo itd.). V centru sodelujejo strokovna združenja.; zavodi. industrijska podjetja, ki imajo pri svojem delu ne- novanjske in komunalne t>ro-bleme. Center, bo razen tegr razvijal lasimo založniško d<“ javnost. Izdajal bo »Bilten«. ' Center bo zbral pravno gra- katere mbodo č!anl seznanja1' bo zbiral naročila ter tako komercialno posloval med proizvodnjo in potrošnjo. posredno 3.11 posredno opravka divo s področja zakonodaje o javnost s svojim delom In Dro-s stanovanjsko Izgradnjo. Gradivo, s katerim razpolaga stanovanjsko-komunalni center, bo urejeno po mednarodnih predpisih za klasifikacijo tehničnih Informacij. Razen kartotek z osnovnimi podatki o gradivu ima center tudi pregled materialov, ki bodo potrošniku nudili vpogled v proizvodnjo določenih Izdelkov, proizvajalcu Da pregled nad stanjem na domačem trgu. Za potrebe investitorjev — Slanov centra — pa tudi za potrebe stanovanjski ln komunalni Iz- bleml or! reševanju katerih b gradnji teT pomagal podjetjem potrebno sodelovanje širš5 pri reševanju pravnih in orga_ družbenih faktorjev. S.X PRED 0BCN1M ZBOROM ?D LJUBLJANA-MATICA Prva pozitivna bilanca Vsa propagandna dejavnost planinskega društva Ljubljana — matica v minulem letu je predvsem vse društveno delovanje usmerjala v napredek planinstva vobče, poglabljala planinsko misel med mladino in delovnimi ljudmi, načrtno in redno skrbela za obisk naših gora in z izleti nod strokovnim vodstvom ter kulturnoprosvetnim delom utrjevala spoznanja o domačem planinskem svetu ter tujini. Temu širokemu ideološkemu propagandnemu delu ter z njim povezani komercialni propagandi za zboljšanje turizma vobče v slovenskih gorah je bila po dobro pripravljenih načrtih v zadovoljstvo kos skupina tihih planinskih delavcev pod vodstvom Slavka Peršiča. Dejavnost propagadnega odjeka je bilo lani čutiti na vsakem koraku. Težišče vsega dela je bilo kajpak tudi tokrat na privlačnem izletništvu in že bodo nedvomno zadovoljili slehernega pravega ljubitelja naših planin, predvsem pa mladino. Zelo veliko je zanimanje zt3 tradicionalnem predavateljstvu. Dlaninsk, predavanja tega dru Vsega je PD Ljubljana-matica Planmska predavanja tega aru lani priredila 17 skupinskih iz-'etov, za katere pa ni bilo več :olikšnega zanimanja kakor nekdaj. Deloma zaradi slabe izbire izletišč in postojank (vrhov), predvsem tistih področij, katerih izhodišča so lahko dosegljiva z vlakom, deloma pa čudi zaradi finančnih skrbi in težav planinskih skupin. — Še največ odziva je bilo zlasti za Golico in Stol, Dovški Križ in Kukovo Špico ter Porezen in Ratitovec. Ob 15. obletnici herojskih bojev ob Sutjeski se je tam-ajšnjih slavnosti in partizan- stva. Lani jih je bilo kar 21 poslušalcev pa 4812 ali povprečno 229 na predavanje. Z boljšo izbiro že tako elitnih predavanj in sl.j.ovnega gradiva bo moč pritegniti v dvorane nedvomno še vri* ->->«lušal-cev, predvsem mladih. S kulturnoprosvetnim d-riom (poučnimi izleti, ekskurzijami, obisk' botaničnega in z nlošk»» ga vrta. raznih zbirk in muzb jev ipd.)" ie društvo precej ustreglo mladim članom enako kak r z d',**!sniškim delom, meddruštvenim sodelovanjem med ljubljanskimi in sorodnimi n'an:o«\<;rni enotami v dru-g:h reoubliknh. dR Ocena za to delovno področje PD Ljubljana-matica je torej več kot pozitivna, za ostale pa bomo izvedeli na rednem letnem občnem zboru društva, ki bo 20. t. m. ob 10.30 v Domu železničarjev na Trgu OF št. 3. * (h) Zmaga jugoslovanskih košarkarjev v Parizu BEOGRAD PARIZ 69:«6 (28:31) Jugoslovanski košarkarji, ki so pred dnevi dobili meddržavno lek mo s Francijo v Toursu, so v ponedeljek zvečer v Parizu nastopili kot reprezentanca Beograda m zmagali 69:66 (26:31) Ta rezultat pa je bil dokončno ugotovljen šele prihodnji dan. ker so po prvotnem štetju sodniki pravno iz dali neodločeno razmerje košev (67:67). Pariški listi se opraviču- , , j JI v-i 4...J: ID ( .□< J. r-čll iSžkJ uabl 435- — •tkegia pohoda udeležilo tudi jejo zaradi te nepravianosti pari* irecej številno zastopstvo PD sitih sod-nikov. ki so oškodovali bjubljana-matica, ki je prilož- beograjsko ekipo za tri koše in lost izrabilo tudi za krajše pla- te_km^a Tgovo^obe" unske izlete. ekip in novinarjev Da tudi pod Vsekakor je izletništvo hva- pritiskom občinstva so slednjič Oao delovno področje te«, lajstare.išega planinskoga diu- Beogradu zmago ;tva v Sloveniji. Prav zato pri- ,Ta rocident«. tako piše pariški >ravlja za prihodnjo sezono še športni dnevnik »L’Equipe«. je zs ječ razveseljivih načrtov (med -hip «z^vz°^lamnn3oij^ irugim tudi ustanovitev poseb- lzenatenl ln zeio lepi tekmi. - te skupine izkušenih vodnikov. predvsem so se Beograjčani izka- d bodo vodili izlete v gore), ki zali z veliko borbenostjo Nekate- Po bilancah na občnih zborih Partizana PISANA DEJAVNOST NA PODEŽELJU V Križah pri Tržiču so na in težav, ne samo z mladino občnem zboru TVD Partizana, samo. temveč tudi z ustvarja- ki ie bil prav skrbno priprav- njem pogoiev in nabavo re- Ijen, ugotovili med drugim, da se je mladina iz vasi in okolice, ki je bila še pred nedavnim prepuščena sama sebi. začela izživljati v društvu. Seveda ie bilo sprva precei dela Loška dolinaza40-ietnico ZK«i V občini Loška dolina se domala vse družbene in politične organizacije pripravljajo na praznovanje 40-letnice ZKJ. DESET LET »VELETEKSTILA« Prometne nesreče Po strmi cesti, imenovanj Ulica na Loko v Novem mestu, se je peljal s kolesom V. Z. Bil je nepazljiv in je vozil tudi l nekoliso preveliko hitrostjo. Spotoma je zapeljal s kolesom v večji kamen pri čemer ga je izpodneslo, tako da je padel m dobil hude poškodbe. * R. P. se Je v večernih urah vračal z mopedom po okrajni cesti iz Kojskega proti domu Bil Je vinjen in za ud med vožnjo tu di nepreviden. Ko je dohite. dva pešca, je enega za-dei pri prehitevanju s krmilom, ne da b. mu prizadejal poškodbe Pač pa je sam izgubil oblast nad vozilom n padel. S hudimi poškodbami so ga odpeljaLi v bo’n sinico * Po republiški cesti med Sevnico ln Radečam; je peljal tovornjak poklicni voznik V 2 Ko je pripeljal v Smarčno. mu je nenadoma počn jermenski vzvod pr; de. snem prednjem kolosu tovornjaka. Zaradi te okvare na vozim Je ostal voz-nik nemočen «n voziio je zdrsnilo s ceste v strugo Save. Pri nesreči je dobil voznik k sreč: le lažje poškodbe * Voznik S. H Je vozli z osebnim avtomobilom oo glavni c^st z Ljubljane prot; Kramu Ker ie vozil prehitro in pri tem zape glavna naloga je bila povezovanje želja potrošnikov z možnostjo proizvodnje tekstilne industrije. Prehod na samoupravljanje v podjetju 1. 1950 je postavil pred ves kolektiv odgovornost skrbnega in pravilnega gospodarjenja z zaupano družbeno lastnino ter mu istočasno dal naloge., da s solidno trgovino in postrežbo zadovolji želje potrošnikov. V času samoupravljanja se je delokrog podjetja razširil iz Slovenije na vso Jugoslavijo. V 10 Letih je imel »Veletekstil- skoraj 50 milijard dinarjev prometa. Podjetje je skrbelo tudi za ureditev poslovnih prosto-tako je desne prednje kolo zsra (nadzidali so skladišča in bilo njegovo nogo. pri čemer je rov (irauou« ™ , lobi i hulle poškodbe. preuredili pisarniške prosto.e), * za obnovitev celotnega avto- Motonst B. B. se je pripeljal * arka ter za stanovanjske raz-motormm kolesom iz smer, Iške P klavcev in nsluž- Te dni je podjetje »Veletekstil- v Ljubljani praznovalo 10-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je bila v skladišču podjetja majhna slovesnost, na kateri so nagradili 24 delavcev in uslužbencev, ki delajo v podjetju od njegove ustanovitve. Marca 1949 je bilo ustanovljeno podjetje »Tekstil — obutev«, ki se je nato preimenovalo v -Veletekstil«. Njegova Glavne proslave bodo 20. apri- poti i« parka okrog spomenik, la, 4. julija in 19. oktobra. Na na Ulaki, večer pred 20. aprilom bodo občlnskl Zveze kurili po vseh hrib,h kresove, ge , 1Ja odkritje spo pri spomeniku 450 padi,h bor- ^^kih lošč Xalko bodo AA-. — — T Tl A lrl r\n K — A(tr> 7 om OT Ložu in Starem trgu odkril: spominski plošči v spomin n: prvi komunistični občini. Odkrili bodo tudi spomenik španskim borcem. Krajevna organi, zacija ZB v Babnem polju p« je že zbrala potrebna sredstva za zgraditev spomenika ir. ureditev grobišča v Vražjem vrtcu. S. B. cev na Ulaki Pa bo ognjemet. Na sam praznik bo svečana akademija, na katerj bo govoril Janez Hribar. Za tem bodo v domu TVD »Partizan« odprli razstavo o NOB. Popoldne bo »Svoboda« Loška dolina uprizorila igro »Cas je dozorel«. Na večer pred praznikom in na sam praznik bodo predvajal-; tudi film o VII. kongresu ZKJ. Pionirski odred na osemletki v Starem trgu pripravila v počastitev 40-letnice ZKJ dve Modema TRBOVLJE e bencinska postaja vasi prot, Igu. Pri križišču, kjer pelje cesta proti Kotu, Je zavozil mere svojih delavcev in uslužbencev (v zadnjem času so ža- ri a desni rob ceste :n začel ob nakUpovati stanovanja). smerni kamen. Pn tem Je padel in dobil hude poškodbe. Prav tako hude poškodbe ie dobila tudi sopotnica. Na motornem kolesu oa je za okoli 4n 000 din škode * Včeraj ob 19.30 se Je v Krašnji pripetila prometna nesreča. V smer; proti Lukovici je vozil tovorni avtomobil S-380. za njim pa tovorni avtomobil S-4780. Za njima je pripeljal inozemski osebni avtomobil W-33-533, ki ga je vozil H. S. Voznik osebnega avtomobila je nameraval prehiteti oba tovornjaka. Ko je prehitel drugi tovornjak je prvi tovornjak vklopil levo smemo kazalo in zavil v levo ter s tem zaprl pot osebnemu avtomobilu. Voznik osebnega avtomobila je zavrl, vendar je kljub temu zadel v zadnje levo kolo tovornjaka. Poškodovan ni bil nihče Škode na osebnem avtomobilu pa je za okoli 100.000 dinarjev. * Včeraj popoldne se je pripetila v Ljubljani na križišču Rozmanove in Trubarjeve ulice prometna S. I. igri, na skupni proslavi pa bo Tudi v Trbovljah so naposled razvil tud; pionirski prapor, dobili moderno bencinsko po-Pionirji pa so nadalje sklenili, stajo, ki ni samo v skladu s poda bodo po svojih močeh s pro- večanim prometom, ampak je stovoljnim delom sodelovali tudi olepšala videz mesta med pri uredlilvS potoka Brežička. strojno tovarno in upravo rud. nika. Telesnovzgojno društvo »Par- , tizan« pripravlja telovadno akademijo. Skupno s komisijo Poikaži, kaj znaš! V gledali-za telesno vzgojo pri občinskem ški dvorani Delavskega doma ljudskem odboru pa bo letos so v soboto nastopili neznani začel graditi nov športni št®di- talenti v okviru oddaje »Poka-on. Vsa podjetja v občin; so na ži. kaj znaš«. Za prireditev je svojih sindikalnih sestankih že b;;0 veliko znlmanje, sai so bile sklenila, da bodo prispevali vstopnice razprodane že v pred-enodnevn; zaslužek za ureditev prodaji. Jal med Mejo in Druiovko preveč nesreča. Po Rozmanovi ulici je •- ----------------- - '•*' peljal N. V. proti Trubarjevi uli- ci vojaški tovorni avtomobil. Tedni je po Trubarjev, pripeljal z osebnim avtomobilom F. G. Ko je prepeljal na križišče Je videl, da n:ma prednosti. V tem je zagledal na križišču vojaški kamion, kljub temu je hotel zapeljati na drugo Po Proietersk; cest. v Tržiču je stran ceste. Voznik eoiaškega tovornega avtomobila je v tem trenutku zavrl. Ker so bila desna kolesa tovornjaka na tramvajskih tračnicah, ie kamion zaneslo skoraj pravokotno na cesto. Osebni na desni rob ceste, .e izgubil ob-last nad vozilom Avicmobi! ie zdrsnil s ces*e 'n obstal ob cesti prevrnjen. Pr: nesreči ie dob' voznik hbjše sopotn.k oa ležje poškodbe Na avtomobilu ‘e bilo za okoli 200 000 i n kodo pripeljai tovorni k n-iožen z gramozom. poklicn voznik M S Z njim se Je pe!:a. tud sopotnik S O., ki je izstopil :z tovornjakove kabine, ko je voznk z v zilom ustavil pred gradbiščem n takoj avtomobil pa se je zaletel v potem pričel vozitr, z vzvratno sprednji del kamiona. Na vozilih vožnjo. — G. na to ni pazil in je za okoli 70.000 dinarjev škode. Izletniki - uničevalci cvetja Pogosto hodim na Šmarno goro. Tam imam priložnost opazovati izletnike, ki prav mačehovsko ravnajo s cvetjem. Tako sem bil tudi pred nekaj dnevi na tej priljubljeni izletni točki Ljubljančanov. Nekateri razredi ljubljanskih šol so vme-li športni dan in so ga porabili za izlet na Smamo goro. Vide’ pa sem, kako so dijaki uničevali teloh. Vsa pot po grebenu je bila ponekod kar na debelo nastlana s svežim natrganim telohovim listjem, med katerimi so ležali tudi cvetovi. Največje, lahko rečem, razdejanje pa sem našel na Zatrepu, kjer se odcepi Pot svobode. Na prostoru kakih 50 kvadratnih metrov je ležalo za cel naročaj križem razmetanega telohovege listja. Mnogi listi so bili odtrgani prav na korenu pecljo z bodočim zarodkom vred. Dobil sem vtis, da so se ti »izletniki- maščevali, ker niso tam okoli našli niti enega cveta Takemu početju dijakov se čudim, posebno zato. ker jih je spremljal vzgojitelj. M« Moravče nimajo avtobusne zveze z Zagorjem čez Peče, Drtijo in Kandrše, ker je del ceste preozek in nesposoben za vožnjo i motornimi vozili. Zdaj bodo razširili cesto in utrdili cestišče med Drtijo in Kandršami, tako da bodo že letos tudi ti kraji vključeni v avtomobilsko cestno omrežje. — Na sliki: Vasica Peče pri Moravčah, eden najboljših sadjarskih okolišev v naših krajih , znana po plemenitem sadnem izboru še iz časov, ko je tu pred 125 leti zastavil svoje delo in napisal prvo slovensko knjigo o sadjarstvu »Oče umnega sadjarstva«, kamniški rojak Franc Pirc. kvizitov za vadbo. Društvu so priskočili na pomoč tržiška občina, okrajna zveza pa tudi tovarna čevljev »Peko« in enota JLA ter drugi. Razen telovadnice pod streho si je pozne-e društvo uredilo tudi letno telovadišče. Zdai šteie že sko-raj 250 aktivnih članov, ki se ie posvečajo samo splošni vadbi, ampak so uvedli tudi raz-ie igre. streljanje, atletiko itd Članstvo se ie udeleževalo vrste tekmovanj in nastopov ter tudi samo izvedlo več proslav in akademij. V prihodnje namerava društvo vso deiav-iost še boli poživita, se tesneje povezati s političnimi organizacijami zlasti letos v zvezi s proslavo 40-letnice KPJ, prav tako pa tudi dostojno proslaviti Dan mladosti. To bo poseben mladinski športni teden v Križah s številnimi prireditvami od 25 do 31. maia.R. C. Kljub pomanjkljivostim -uspehi n pariška listi kljub temu uradnemu popravku še niso obl a vili oravilnesa izida te tekme Jugoslovanski košarkarli oodo pred povratkom odigral.* v Franciji še dve tekmi AK oaied pripravlja v prumavo lU-obletnice ZKJ vrsto množ.čnih n atletskih tekmovanj Hrv. takšna prireditev Je bila pred dnevi v bežigrajski telovadnici -Mer se |e zbralo nad 190 pionirjev iti pionirk. - Med pionirji je zmagala ekipa III. osnovne šole iz Bež — grada z 19 točkami, pri pion.rkah pa osemletka iz Most s 34 točkami. ki je obenem zbrala v skupni aceni 51 točk in prei».. prehodni ookal prireditelja s AK Svoboda začenja z atletsko sezono na Viču. ,n sicer s tekmovanjem v krosu, ki bo v nedeljo 3b 10 uri v Gerbičevi ulici. Sole, delovni kolektivi mladinci vab-Henil SAH V Budimpešti se je končal štiri-krožni match na 11 deskah med šahovskima reprezentancama Leningrada in Budimpešte z visoko zmago Rusov 26.5:17.5. V zadnjem kolu je madžarski prvak Portis premagal velemojstra Tajmanova. Največ točk za sovjetsko ekipo so pridobile ženske, ki so zelo prevladovale nad gostjami, saj so imeli sovjetski šahisti samo 2 točki več. Najuspešnejši šahist na turnirju Je bil Madžar Forinlos, ki je iz štirih turtij proti Furmanu zbral tri točke. Sekretariat SZJ ,e sklenil poslati na mednarodni šahovsk: turnir v Marjanskih Lažnih Rabarja. Turnir bo od 8 do 23 aprila z udeležbo 16 šahistov * Zasavsk, š-»hovski odbor priredi v nedeljo. 22. t. m., ob 8 uri v Delavskem domu brzopotezni turnir slovenskih mest v počastitev 10-letnlce ZKJ. Računajo, da boi sodelovalo okrog ion šahistov. OBVESTILO Občni zbor nogometnega kluba Odred bo v petek. 20. t m ob 19 uri. v sindikalni dvorani Narodne banke Titova c 11 — Vabljenil »Eigerjeva stena je bila najina ...« S tem preprostim stavkom ie predsinočnjim v kinu Kom i zaključil, svoje prvo alpinistično predavanje v Ljubljani o zavzetju 1800 m visoke Eiger-jeve stene v švicarskem Ber-Na^ občnem zboru Partizana ner Oberlandu leta 7958 avstrij- ski alpinist svetovnega slovesa Wolfgang Stephan. Kakor je že v navadi ob takih priložnostih v našem mestu, ie bila tudi ta večer dvorana razprodana. vzdušje zbrano in za- v Trbovljah ie bilo razvidno iz poročil upravnega odbora, da ie društvo kliub nekaterim comanikliivostim v lanski sezoni le doseglo pomembne uspehe S precej člani se ie deležilo več pomembnih pri- dovolj s tv o polno. Ce dodamo še, -editev. raznih tečajev in ta- da je bilo slikovno gradivo — x>rieni. še posebno pa so se iz- čeprav iz razmeroma majh- k a zali kegljaška sekcija in tu- nega izseka švicarskega alp-dii strelci. Udeležba ie bila na skega raja — odlično zrežirano tem zborovanju premalo šte- in očarljivo živobarvno, smo vilna. posebno med mladino ria kratko zajeli zunanji okvir V.di se..da društvene težnje ni- te lepe planinske — recimo kar so naletele na razumevanje — slovesnosti. Tudi prevajalec ori šolskih vodstvih, manjka prof. Blaže j se je kar moč popa tudi prostorov in tudi delo trudil za čim glajše presajanje v telovadnicah ie zaradi stiske predavateljevih izvajanj v na-»anje zelo otežkočeno. Slednjič že. tudi finančne skrbi niso med Eiger in njegova severna ste- najmanjšiml ovirami, ki zadr- na sta že od leta 1909 naprej žuiejo še boli razgibano delo. eno najbolj drznih in z največ Društvo bo letos pripravilo žrtvami združenih prizorišč za vrsto nastopov, ki bodo v glav- preizkušenje ekstremnih sil oem posvečeni praznovaniu 40 najbolj zavzetih alpinistov Več !etnega lubiilejh KPJ. Mimo kakor uspešnih je bilo na nječ tega pa jih čaka tudi prosla- tragično zaključenih podvigom va 50-letnice telesne vzgoje v in eden zadnjih (leta 7957). pri Trbovljah. Na občnem zboru katerem so iz 14-članske odpra-«o vso to problematiko teme- ve kar 3 možje, ji; srednja Šolska izobrazba in znanje stio-jepisja. Ortopedsko podjetje »SOCA«, Ljubljana, Linhartova 47-a. 6183-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3-članski družini sprejmem takoj. Nudim stanovanje. Kajfež Fani, Tovarna baterij »Zmaj« — Ljubljana, Smartinska cesta 28. 6180-1 FRIZERSKO POMOČNICO sprejme: salon »Lojzka«, Vodnikov trg 5. 6179-1 MESTO BLAGAJNIČARKE razpisuje Akademski kolegij v Ljubljani. Titova c. 52 a. Potrebna je vsaj ncponolna srednja šola in daljša praksa. Pismene prošnje oddajte po možnosti osebno do 5. aprila 11*59. 6170-1 GOSPODINJSKA POMOČNICO — veščo kuhe in malega otroka iščemo. Plača odlična! ,Hiršman Ljubljana, Klimevdejeva 7. 6169-1 GOSP. POMOČNICO iščem. Nastop takoj. Javite s£ v petek popoldne od 15. ure dalje. Trtnik., Ilirska 11-11. nad. (blok) 6168-1 SAMOSTOJNO gospod, njsko pomočnico k trem osebam, iščem za takoj ali s 1. aprilom. Zanko-lič, Izola, Kajuhova 24 B. 6161-1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA - CO honorarno, zaposlim nekaj ur dnevno. Naslov v ogl. odd. 6161-1 HONORARNO USLUŽBENKO za 3—4 urno dopoldansko zaposlitev sprejmemo. Pogoj: vestnost in i lan e administrativnih in komercialnih poslov. Ponudbe v ogl. odd. pod »Uprava revije«. 6160-1 PO STREŽNICO išče tričlanska družina. Dvoršak, Medvedova 6. 7156-1 FRIZERSKO in brivsko pomočnico sprejmemo takoj ali po dogovoru. Stanovanje v hiši. Mihael Godnov, Ti 6ii6-i GOSPODINJSKA POMOČNICA — želi k dobrim ljudem. Znam nekaj kuhe. stara 17 let. Vprašajte pri Hriberniku, Ogrinčeva 18. 6052-1 ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem knjigovodstva iščemo za takojšen nastop ali po dogovoru. Osebni prejemki do 18.000 din. Ponudbe z opisom strokovnosti in znanja pošljite v ogl. odd. pod »DOBRA MOC 59«. 60G7-1 TAJNICO s rednješolsko izobrazbo ter znanjem strojepisja, stenografije in italijanskega jezika (P;> možnosti tudi nemškega) sprejmemo. Nastop takoj ali po dogovoru. Lastnoročno pisane ponudbe pošljite na naslov: »Mlad; tehnik«, Ljubljana, Lepi pot 6. 5495-1 PISARNIŠKE MOČI potrebujemo: eno za knjigovodstvo, drugo za i - . . . • ekonomske, ali popolna srednja šola ali najmanj tri do pet let prakse, če ima manj šolske izo- brs ' n vanje z centralno kurjavo, souporaba kopaln.ee zasigurnno. Plača po nei . Prošnjo z ite na Kme-U/ -ko zadrugo Šempeter, Sav. c£ol. INŠTRUKTORJA iščem. Ponudbe »Nujno«. POCENI prodam dolgim čolničkom. Naslov v ogl. odd. 6187-1 MOŠKO KOLO prodam. Ljub č — Borštnikov trg 1, lokal. 6171-4 KOMBINIRAN otroški voziček in sesalec za prah po ugodni ceni dam. Para vin j a. Belokranjska Savsko naselje. 6166-4 SADIKE breskev, vrste Pistoia, dobite: Povšetova 96-1, Kodeljevo. 6154-4 ODLIČNO ohranjeno moško kolo. ne mško. predvojno, prodam. Na- 6150-4 GOSTINSKA PODJETJA IN GOSTIŠČA, POZOR: Gostinsko podjetje »RIO«, Ljubljana. Titova c. 4 bo razprodalo večjo količino vrtn.h miz in stolov. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja. 6134-4 KLAVIRSKO HARMONIKO »Vic- taria Italy« z 8o basi. prodam. — Emil Pečovnik, Ljubljana. Stari trg 15-1. — Informacije od 15— 17 ure. 6073-4 V TRSTU, v veletrgovini »AL MERC AT O«. Via Carducci 43 (20 metrov od avtobusne postaje, nasproti pokrite tržnice) vam nudijo izredno bogato izbiro moškega in ženskega blaga iz najboljših domačih in angleških tovarn: razne vrste platna za rjuhe v vseh merah, razne vrste žameta, svile, volnenih in bombaž! lelkov — vse po naj- nižjih v Trstu obstoječ h cenah. Torej: kadar pridete v Trst obi-Sčite veletrgovino: »AL MERCA-TO'. Via Carducci 43. S tem od-r* zkom vam priznamo poseben popust. 1636-4 MOTOR 175 ccm, nov ali malo rabljen kupim. Sem takojšen plačnik. Naslov v ogl. odd. 6186-5 ZOBNO ZLATO. 20 gramov, kupim. Curk, Vošnjakova 16. 6131-5 BUKOVE PLOHE in deske, suhe, kupim. Zavodnik Franc, Vižmar- 6158-5 HUDEGA ČUVAJA kupim. Dvoršak. Medvedova 6 6157-5 ODLITKE ZA STRUŽNICO, v su- ro ve m stanju, delovna dolžina do 600 mm. kupim. Naslov SP Kranj. 350-5 POSESTVO, hiša z gospodarskim I 12 ha zemlje, prodam. Vprašajte: Golež Martin, Gnlena št. 14, Ponikva pri Gro-belnem. G155-7 HRANO IN STANOVANJE nudim za pomoč v gospodinjstvu dopoldne ah izmenoma. Gognjavec. Smartinska blok i. 6190-9 HRANO IN PLAČILO, nudim za pomoč v gospodinjstvu — lahko deljeno. Naslov v ogl. odd. 6185-9 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami. suho. sončno, lep zelenjavni vrt, samostojni vhod, pritličje za Bežigradom, zamenjam po možnosti isto tako za Bežigrad a I i Center. Šiška za enosobno s kabinetom ali brez. vse p 'i en m ključem, s kopalnico tak vel k m stra- niščem da je možno montirati kopalno kad in to v pritličju *-di v prvem nadstropju. Nudim izredno visoko nagrado. Ponudbe pod »Zelo visoka denarna nagrada« V Ogl 'id 6177-9 MIRNI ŠTUDENTKI iščeta sobo. lahko neopremljeno. Poučujeta nižješolko Naslov v ogl odd. 6151-9 DEKLETU, ki dela v dveh izmenah v tovarni, nudim prenočišče za nekajurno dnevno pomoč v gospodinistvu. Starost od 20— 50 let. Ponudbe v ogl. odd. pod •Vigred«. 6148-9 1G29-1 za italijanščino ogl. odd. pod 6143-2 šivalni stroj ZA HRANo in stanovanje pomagam v gospodinjstvu v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Okolica Bež.grada« v ogl. odd. ZA STANOVANJE pomagam v gospodinjstvu ali grem za sostanovalko. Ponudbe pod -»Mirna« v ogl. odd. 6144-9 MOŠKA L RA je bila izgubljena v Hudniku. Dobi se pri Mlakarju, Rudnik 64, Ljubljana. 6175-10 Gostilna »VRHOVCI« (pri Jamniku) lahko poleg ostalih toplih in hladnih jedil vedno postreže z ocvrtimi ali pečenimi piščanci v priznani kvaliteti. Točimo pristen kraški teran, retoško, rebulo in cviček. Večje družbe lahko predhodno naroče na tel. št. 22-920. 6182-11 NA HRANO sprejmem več abonentov po dogovoru, nudim tudi stanovanje. Naslov v pod. SP Trbovlje. P-345-11 AVTOMOBILISTI POZOR! Prevleke avtosedežev dobite že gotove in po naročilu: Sarnavsky Vanda Ljubljana. Friškovec 5 (Tabor). KVARTET za vse vrste »plesne glasbe vam je na razpolago. Naslov: P. Lojze, Dalmatinova 4, Tel. 21-155. 6152-2 V TRSTU, V VELETRGOVINI »FELICE« Via Carducci 41, nasproti pokrite tržnice, so na izbiro vsakovrstne bunde, (vetrni jopiči), vseh vrst, dežni plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči, vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo ravnokar prejeli 10.000 montgo-mery plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni 4.000 Lit za komad. Torej pomnite, v veletrgovini Felice v Trstu, dobite bunde po 2.000 Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. 1685-4 1000 kg KONJSKEGA SENA prodam. Vprašajte pri: Mlakarju, Rudnik 64, Ljubljana. 6174-4 LEPO OHRANJEN OSEBNI AVTO »Vanderer« prodam za 220.000 din Buršič Maks, Libna. Videm — Krško. P 355-4 Čebelji vosek odkupimo, cena 1200 dinarjev. Zadružni poslovni savez za pčelarstvo, Beograd — Gospodar Jovanova 56. 1713-5 ENOSTANOVANJSKO podkleteno hišo z velikim vrtom, prodam. Planko Ivanka. Lesično. P 354-7 NUJNO POTREBUJEM 23.000 dinarjev. Konec avgusta vrnem 30.000 dinarjev. Ponudbe pod »Posojilo« v ogl. odd. 6149-11 PREKLICUJEM neresnične besede o Pogačnik Ivanki izrečene v lokalu. Jan Zinka, Jesenice — Aljaževa 15. P 356-11 VSE KARKOLI sem o Hribar Slavki iz Izlak govoril v zvezi s peko kruha je izmišljeno, ker sem peko takega kruha sam naročil. Obžalujem dejanje ter se ji zahvaljujem, ker je odstopila od kazenskega pregona. Butara Valentin, upokojenec. Izlake- jt. ** 1714-11 PREKLIC! Langus Cilka. Begunje, preklicujem besede, katere sem govorila o Mandeljc Janezu, Zgoše 5 In jih smatram, da so bile neresnične. 1712-11 ŠEKORANJA JOŽE, Studa 10 pri Dom/.alah preklicujem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekel proti Savoren Mariji, stanujoči istotam ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 1711-11 PIRNAT IVAN, Krtina 3 pri Dobu obžalujem in preklicujem obdol-ž.tte. da bi Brodar Anton in Oie.zem Jaka iz Krtine napadla mojega sina in ga poškodovala. Imenovanima se zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. 1710-11 DOMAČA DELA odda v akord podjetje v Ljubijani Naslov v ogl. odd. 6244.1 HONORARNO po poi dansko zaposlitev išče stenodaktilografinja. Ponudbe pod »Vestna« v ogl. odd. 6239-1 KOMISIJA za sp rej emajij e i