Začetek uresničevanja velike želje Šmartno bo dobilo osemletno šolo V soboto popoldne sta minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik Mihael Novak v Šmartnem v Tuhinjski dolini simbolično položila temeljni kamen za novo osemletno šolo. Kamnik, 23. maja - Okrog Iah.!.' • V V mm - . • - ---, -. -.—j« "---O zemljišča, kjer bo v današnji kraj evni skupnosti Šmartno tuhinjski dolini v občini Kamnik zrasla nova osemletna šola, so se v soboto Popoldne poleg gostov iz °bcine Kamnik /brali dodala vsi domačini. Program, ki so ga pripravili učenci iz različnih krajev, *i se zdaj vozijo v Kamnik, Pa so s programom še Posebej prikazali, kako zelo so si vsi skupaj na tem ^rajnem robu Gorenjske želih svojo šolo. Program razvoja Tuhinjske doline je občinska Jupščina Kamnik na premog IS sprejela že pred dvema letoma, popolno osemletko pa so začeli načrtovati že pred desetimi leti. v soglasju z ministrstvom za Šolstvo in šport pa so v okviru - programa odpravljanja dvoizmenskega pouka *daj uspeli vključiti v prodam izgradnjo popoldne osemletke tudi v Šmartnem. Na kraju, kjer sta v soboto minister dr. Slavko Gaber in p Mihael Novak položila temeljni kamen, bodo jeseni v Si osemletno šolo. jredsednik IS občine Kamnik martnem začeli graditi novo pripravljajo projektno dokumentacijo, podlagi razpisa septembra otrok iz doline v Kamnik, eno predsednik znan tudi izvajalec, ki bo marveč bo na ta način izvršnega sveta Iviihael No- potem pričel z deli. Nova celotna dolina dobila nove emletke tudi v šmartnem. 5ffle"£ slovesnosti v Lla pa ne bo pomenila.le jg^^^ff^ V občini zdaj pospešeno soboto napovedal, da bo na konec voženj za okrog 200 športni razvoj. A. Z,atar Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRAN1LMCE-GLOBIS KRAM J Delavci Sukna še vedno stavkajo "Večina nima več kaj dati v lonec" Delavci zapuškega Sukna, ki so zaradi neizplačanih plač začeli stavkati prejšnji ponedeljek, so včeraj (dopoldne) še vedno stavkali. Upravni odbor naj bi na popoldanski seji Qravil nov sporazum, od katerega bo precej odvisno, ali o delavci prenehali stavkati in kakšna bo nadaljnja usoda Zapuže - Kot je že znano, delavci zahtevajo takojšnje izplačilo marčevskih plač (60 odstotkov v bonih so že prejeli), izplačilo aprilskih plač do konca maja in takojšnjo sklenitev socialnega sporazuma. Upravni odbor jim ie sicer že prejšnji teden predlagal, da bi zahtevane roke nekoliko podaljšali (izplačilo preostanka marčevske plače do 26. maja in izplačilo aprilske plače do 20. junija), v Suknu in ne v Ljubljani. Delavci Sukna so v soboto v odprtem pismu zaprosili predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, da jim iz blagovnih rezerv zagotovi moko, riž, olje, sladkor, testenine in druge prehrambene izdelke; za pomoč pa so zaprosili tudi Rdeči križ in Karifas. "Država je znala poskrbeti za tisoče beguncev, so pri nas našli zavetje pred vojno vihro. Naj torej poskrbi vse to kajpak pod pogojeni, še za nas! Večina med nami da takoj začnejo delati, ven- nima kaj več dati v lonec," so med drugim zapisali v pismo znanja najboljšim v# Moja dežela - lepa, urejena in cista lepa, urejena in čista" je predsednik -^ev. dar delavci s tem niso soglašali. Upravni odbor naj bi na seji včeraj (v ponedeljek) popoldne pripravil nov predlog sporazuma za izplačilo plač in zagotovitev proizvodnje. V času, ko to poročamo, še ni znano, kakšna je njegova vsebina in tudi to ne, ali so delavci z njim zadovoljni ali ne. Predstavniki sindikata se seje niso udeležili, ker so že prej zahtevali, da je seja in poudarili, da so nazadnje (18. maja) prejeli 60 odstotkov marčevske plače v bonih. Proizvodni delavci so dobili le 12 do 14 tisoč tolarjev. Od včeraj dalje delavcem zagotavlja prehrano med delom sindikat, od Rdečega križa pa pričakujejo, da bo s paketi hrane poskrbel vsaj za socialno najbolj ogrožene. • C. Z. 2b Podelitvi priznanj najboljšim v akciji "Moja dežela - lepa,, urejenati KePublike Slovenije Milan Kučan sprejel predstavnike turističnih kraj Ljubljana, 23. maja - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj priredil sprejem za predstavnike turističnih krajev, ki so v letu 1993 dosegli najboljše rezultate v tekmovanju slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja "Moja dežela -lepa, urejena in čista". V akciji, ki jo je lansko leto organizirala Turistična zveza Slovenije so od gorenjskih krajev dobili priznanja: v kategoriji izrazito turističnih krajev (v kateri je zmagal ^jfcela se je poskusna matura Ta teden tudi na škofjeloški gimnaziji 683 J?, v* maja - Minulo soboto se je za rezultati. Šo| 2JJ , ov 4- letnikov nekaterih srednjih ture je tu s*j , Poskusna matura. V tem prošek- —*■ Polov • J.e ^ srednjih šol, med njimi *ovn • Prnnazij, ostalo so srednje stro-Poslri. m tehmške šole. Ta teden poteka n**ijcena matura tudi M škofjeloške gim-Posklfc ^ ^Ja^i so se za sodelovanje pri P'tne \maturi odločili prostovoljno. Iz-dmet P?e so pripravile republiške prelepiti K *i0rnis,je in so za vse dijake enake. Vsakeo r trajali do 3- iuniJa' Pisni izdelek dva zun Jaka bosta popravila in točkovala republiške preameme Komisije, m >u b°do 7n°Ja ocernevalca- Do srede junija pripravljale izpitne naloge. Prihodnje leto ^ *nane tudi ocene in objavljeni je namreč prava matura. • D. Ž. Med 23 predmeti poskusne ma-, več kot polovica maturitetnih predmetov, ki jih bodo dijaki opravljali na pravi maturi leta 1995, v tehniških in strokovnih šolah pa so med izbirnimi predmeti tudi tisti, ki bodo sestavni del zaključnega izpita. Poskusna matura je tudi preverjanje organizacijskega in tehničnega delovanja institucij, ki se ukvarjajo z maturo, in s tem pridobivajo izkušnje z zunanjim preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Svojevrsten preizskus je tudi za učitelje, pa seveda za republiške predmetne komisije, ki so Portorož) je drugo mesto zasedel Bled, tretje pa Bohinj. Med izletniško tranzitnimi kraji je prvo mesto pripadalo Mojstrani, od gorenjskih turističnih kmetij pa je družina Kržišnik s Podobe-na pri Poljanah zasedla drugo mesto. V kategoriji planinskih domov je zmagal Pogačnikov dom na Kriških podih, Poštarski dom na Vršiču pa je osvojil prvo mesto med sredniegorskimi planinskimi postojankami. Pri poštah je v drugi skupini zmagal Šenčur, v drugi skupini pri gasilskih domovih pa Gasilsko društvo Sora. V kategoriji osnovnih šol pa je OŠ Smlednik osvojila drugo mesto. • E. G., foto: G. Šinik 486/40 že od 153.478,00 SIT ali 8925,00 SIT mesečno) T«l./Fax: 064/ 11 10 40) Mag. VELIMIR BOLE v klubu Dvor Poplava deviz težje rešljiva kot pred dvema letoma Pasivne obretne mere v bankah so previsoke, znižanje pa bo zaradi medsebojnega nezaupanja bankirjev težko doseči. Več na 9. strani. foto bobnar ZASTA VLJALNICA jahtnen RrICakuJomo vam vmmk cšan ocF9 -IV DANES na 32 straneh! Turistična priloga petih pokrajinskih časopisov Slovenske počitnice Dolenjski list, Gorenjski glas, Novi tednik Celje, Vestnik iz Murske Sobote in Primorske novice Vam v skupnem projektu predstavljajo najprivlačnejše možnosti dopustovanja v naši deželi. Po petih letih nova Majniška deklaracija Je bila demokracija zaustavljena kulturnikov in javnih delavcev, med njimi pa ni dr. Dimitrija Rupla, ki je bil soavtor prve iz leta 1989. Pred petimi leti so Majniško deklaracijo napisali Veno Taufer, dr. Hubert Požarnik, dr. Ivo Urbančič, dr. France Bučar in dr. Dimitrij Rupel. Slednjega tokrat ni zraven, ker ne soglaša povsem z njeno vsebino. Za Majniško deklaracijo iz leta 1989 je dr. Ernest Petrič, sedanji veleposlanik v Združenih državah Amerike, zapisal, da v luči mednarodnega in ustavnega prava ne more pomeniti nič drugega kot razglasitev neodvisne Slovenije. Sestavljalci Majniške deklaracije - pet let kasneje, so zapisali, da smo dosegli državno osamosvojitev in mednarodno priznanje, dobili ustavo suverene države, formalno demokracijo kot podlago za družbeno prenovo in politično ureditev s parlamentarnim večstrankarskim sistemom. Med neuresničenimi cilji pa naštevajo: nova država dejansko ni pretrgala kontinuitete s prejšnjo totalitarno ureditvijo, saj ni ne priznala in ne obsodila najhujših dejanj bivšega režima; ustavi ni sledila zakonodaja, ki bi njena izvirna izhodišča postavila na raven izvršljivosti; demokracija kot podlaga za družbeno preureditev je na formalni ravni dosežena, ohranjena pa je oligarhična struktura družbe in komunističnega obdobja, v glavnem z istimi nosilci družbenih vlog in nespremenjenimi razmerji družbene moči. Gre torej za popolno kontinuiteto s starim režimom. Kako naprej, se sprašuje tokratna Majniška deklaracija. Ponovno je treba povezati in mobilizirati tiste družbene sile, ki so izvedle preboj iz komunizma, nadaljevati z demokratizacijo družbe na temelju nove prerazdelitve družbene moči in družbenih vlog, pri čemer so osnove pospešena privatizacija in reorganizacija državne uprave in javnih služb. Vse nezakoniti pridobljeno premoženje je treba vrniti. Pospešiti je treba zakonodajo, ki bo omogočila dejansko izvedbo ustave in ne le formalno uskladitev dosedanjega pravnega reda, ki je bil podlaga komunističnemu režimu. • J.Košnjek Dr. France Bučar, soavtor {»rve in druge Majniške dek-aracije. Sprašuje se, ali smo bili zaustavljeni ali smo se sami zaustavili. Liberalna demokracija Zakaj zanikanje dosežkov Liberalna demokracija Slovenije v izjavi, ki jo je podpisal predsednik stranke dr. Janez Drnovšek, ugotavlja, da je naša država dosegla marsikaj od tistega, kar smo hoteli, na nekaterih področjih pa celo več. Marsikdo v Sloveniji in zunaj nje pa težko razume prizadevanja nekaterih populističnih strank, ki so pri pridobivanju politične moči pripravljene poseči po izrednih sredstvih in za svojo promocijo zanikati očividne dosežke, ki so plod vseh držaljanov in državljank Slovenije. Slovenska javnost pričakuje, da bodo slovenski politiki, predvsem pa parlamentarne stranke, izkoristile možnosti, ki jih ponuja-parlamentarni sistem in bodo žlahtno tradicijo Majniške deklaracije nadaljevali v ustanovah političnega sistema, so zapisali v izjavi. Varuh človekovih pravic Trije resni kandidati Predsednik republike Milan Kučan Je opravil pogovore s predstavniki parlamentarnih strank o. možnih kandidatih za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Po teh pogovorih še ni jasno, koga bo predsednik predlagal v izvolitev državnemu zboru. S predstavniki nekaterih strank se bo predsednik ponovno sešel. V javnost so prišla imena treh kandidatk: Irene Virant, Darje Lavtižar - Bebler in Vide Žabot. Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak tedem ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223• 111, Če je v Časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki druiini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni tetka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna druima več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdruiinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c), bo sreča v druiini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA , Danes se začenja 20. seja državnega zbora Tudi zakon o plačah v gospodarstvu Ker je bilo že v prvotnem predlogu dnevnega reda tokratne seje državnega zbora nad 40 točk dnevnega reda in ker so prišli s strani poslancev in vlade še predlogi za razširitev dnevnega reda, seje vodstvo državnega zbora odločilo, da bo v začetku junija (predvidoma med 7. in 1°' junijem) dodatna seja državnega zbora. Ljubljana, 24. maja - Kolegij predsednika državnega zbora se je odločil, da bo ratifikacije številnih mednarodnih sporazumov preložil na naslednjo sejo, prav tako pa tudi predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, predlog zakona o računskem sodišču, predlog zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, predlog zakona o plačah poslovodnih delavcev v gospodarskih družbah s pretežno družbeno lastnino, predlog carinskega zakona, spremenjen zakon o poslancih ter program trajnostnega razvoja gozdov. Prav tako naj bi na naslednjo sejo preložili obravnavo sprememb privatizacijskega zakona, predlog sprememb zakona o skladu Republike Slovenije za sukcesijo, predlog sprememb zakona o notariatu in predlog sprememb zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo. Na novo pa so uvrstili na dnevni red spremembo zakona o gospodarskih družbah, predlog zakona o izvajanju dogovora o politiki plač v gospodarstvu, predlog zakona o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja podjetij, ki prirejajo igre na srečo, predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, predlog zakona o preprečevanju pranja denarja, predlog zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, predlog zakona o lastninskem preoblikovanju igralnic, predlog zakona o kmetijskogoz-darskih zbornicah ter interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Mitje Gasparija. Državni zbor naj bi dokončno in malo pozno ratificiral Konvencijo o varstvu človekovih pravic in svoboščin, kar smo dolžni storiti kot člani Sveta Evrope. Vsi ostali predlagani zakoni (invalidski prejemki, detektivska dejavnost, zasebno varovanje in obvezno organiziranje službe varovanja, obrtni zakon, zavarovalnice, državna uprava, organizacija ministrstev, javna naročila, vojni invalidi, žrtve vojnega nasilja, vojni veterani, protikorup-cijski zakon, zamenjava ministrice za delo, pa naj bi ostali na obširnem dnevnem redu. Presežki za zaposlovanje ZJRffi&FEt določa merib Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994, ki naj bi ga državni zbor sprejel po hitrem postopku, bo zagotovil uresničevanje dogovora o letošnji politiki plač višjih izplačil, kot določa dojg ««' bo šel ustrezen del razlik figa za-zadeva vor, w ^ za uresničevanje programov zaposlovanja. Za spoštovanje dogovora oziroma zakona sta zadolžena ministrstvo za nance in ministrstvo delo.družino in socialne deve. Tako kot dogovor za tudi zakon gospodarstvo, p^v tako pa tudi tiste organizacije,» so financirane iz javnih sredstev, pa je njihova narava poslovanja bližja gospodarstvu kot negospodarstvu, kamor so sicer razporejena. Tretji člen zakona za porejena. iretji cien ^.^.u tiste, ki bodo izplačevali g nad ravnjo dogovora^ PJ "pre. predvideva lestvico. ~~ - za seganje do 5 odstotkov, bo »o & zaposlovanje četrt Vtcsr\J' j.0 seganje do 5 bo preseganje polovico presežka rt »to?« če pa odstotkov, pa uu »Cl t\a f"-r „ u zaposlovanja ves preseze*. se bo v proračunu iz tega nabralo več denarja, J°» L planirano, bo vlada us"^si0. Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Na znižala prispevek za zapo» tokratni seji naj bi glasovali o njeni zamenjavi in izvolitvi Rine vanje oziroma druge obvezn Klinar na njeno mesto. ti delodajalcev. • L Košnje* Iz vsebine predlaganih zakonov Predlog zakona o spremembah zakona o gospodarskih družbah naj bi sprejeli po hitrem Eostopku, predlagala pa sta ga poslanca lemokratske stranke Tone Peršak in Danica Simšič. Sedanji zakon o gospodarskih družbah namreč določa, da se morajo gospodarski subjekti do konca maja preoblikovati skladno s tem zakonom. To pa ne bo mogoče, največja ovira pa je nedokončana privatizacija. Prav tako še niso sprejeti nekateri drugi zakoni, med njimi tudi obrtni zakon, ki naj bi postavil ločnico med obrtjo in podjetjem. Rok za uskladitev naj bi podaljšali do konca leta. Predlog zakona o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja podjetij, ki prirejajo interesa, ugotoviti morebitne nepravilnosti p° ustanavljanju in preoblikovanju igralnic ter doseči realne otvoritvene bilance za lastninjenje. Zakon bo omejil razpolagalno pravico delničarjev oziroma družbenikov in prepovedal izplačevanje dobička oziroma dividend. Predlog zakona o spremembah zakon* 0 lokalnih volitvah, sprejeli naj bi ga po bitrenJ postopku, uvaja možnost, da bodo tudii v občinah z nad 3000 prebivalcev v občinski" svetih ustrezno zastopana posamezna naselja, čeprav se bo v teh občinah volilo 9P proporcionalnem sistemu. Oblikovale se bodo ustrezne volilne enote, ki so za zdaj dovoljene i v občinah, kjer naj bi imel občinski sv*j ki so za zuaj «"'t ' vet bi imel občinski sv*. igre na srečo predlaga vlada', z'njinTpa želi, najmanj 20 članov. Sprememba za)c?n«oSiej razen prepovedi lastninjenja igralnic do spre- omogoča lažje kandidiranje s podpisi- v ^ jetja ustreznega zakona, preprečiti razpola- je bilo potrebnih 30 podpisov, po novem p ganje s premoženjem igralnic v škodo javnega bi jih bilo dovolj 15. Novo v Sloveniji Kmetijska in gozdarska zbornica Kmetijske in gozdarske zbornice za Evropo niso nekaj novega. V Franciji so prvi zakon o kmetijskih in gozdarskih zbornicah sprejeli že leta 1851, v Nemčiji so zbornico ustanovili leta 1894, na Slovenskem pa je bila zbornica ustanovljena 21. januarja leta 1937. Sedaj jo spet ustanavljamo, v njej pa naj bi bilo 150.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov. Lastnikov je sicer v Sloveniji okrog 470.000, vendar naj bi bili obvezni člani tisti, ki za svoj račun opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. Obvezni člani bodo tudi tisti, ki delajo v kmetijstvu in gozdarstvu, in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Predlog je tudi, da bi bile obvezne članice tudi zadruge. V zbornico naj bi tudi volili v treh skupinah: v prvi aktivni oziroma bivši, sedaj upokojeni kmetovalci in gozdarji, v drugi pravne osebe in v tretji zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu. Najvišji organ zbornice naj bi bil svet, v katerem naj bi bilo 45 svetnikov. 38 naj bi jih izvolili v prvi skupini, 4 v drugi in 6 v tretji skupini. STRANKARSKE NOVICE Dobili smo novo stranko Slovenska deželna stranka Celje, 20. maja - V Celju so ustanovili (kmalu jo bodo registrirah) Slovensko deželno stranko fSDES), katere cilj je decentralizacija Slovenije in boj zoper slabe politike, ki jih je 70 odstotkov iz Ljubljane in okolice. Nova stranka se zavzema, da bi postala Slovenija zvezna država z desetimi politično samostojnimi deželami: Dolenjsko, Gorenjsko, Koroško, Notranjsko, Primorsko, Prekmurjem, Spodnjo in Zgornjo Štajersko, trdile Vlada odgovarja Marjanu Podobniku Pretiravanje s številkami fJSSP^^?4, "fl" * V****' J« odgovorila na r^edsedmka Slovenske ljudske stranke Marjana Podobo** Ji je zapisal, da je bilo slovensko družbeno premoženje J S!?" P^ataadjarai oškodovano za več kot 90 milijoj 3r V1*** v odgovoru pravi, da redno uravnava J ^premijai lastninjenje, Služba družbenega knjigovodstva P* F neposredno vključena v delo nekaterih vladnih komisij in f * SfiL.!!6 -2^5' da spremlja in reagira na sporne pnme£ privatizacije. SDK redno obvešča vlado. Zadnje poročilo £ ♦Srra^It !£ nuria in jo bo obravnavala na naslednji sevi («J "'2S^;»?až£* ^tenega knjigovodstva je doslej -ugotovila J okrog 20 mduard oškodovanja družbene £tnine; pri čemer J pravi, da je 149 revidkanih podjetij s prostovoljno uskladitvig delno ah v celoti povrnilo približno 14 milijard tolarjev » podjetij je prejelo odločbe v višini 6 milijard tolarjev, ostal"" pa rok za prostovoljno uskladitev še ni potekeL • J. K- Suho krajino in Belo krajino. Vsaka dežela bi sama °°^e, f bistvenih stvareh. Nova stranka bo zahtevala izredne vo # j, bi bile hkrati za občinske, deželne in za državni parlame K. V četrtek v Cankarjevem domu Kje se zatika pri denacionalizaciji ^ Ljubljana, 24. maja - Združenje lastnikov razl*Lva^ premoženja v Sloveniji vabi na javno razpravo o. ur©sn ja, op zakona o denacionalizaciji. Razprava bo v četrtek, 20. & 17. uri v Stihovi dvorani Cankarjevega doma. Z*"1***^^ razpravo povabilo predstavnike državnega vodstva, Pre lance ' republiških strokovnih služb, državnozborske pos' državne svetnike. ^, €»EM§M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do lfkure KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina fiogataj / Novinarji in uredniki:... Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fot / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefac vsak dan od 7. do 15k ure / 0a»o ceniku. Prometni davek po ftBr. ---——-■-■-• """""^M*$ litično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor ta gtavnloreO g^JđgJ] Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnjk, Marija Volg»..^reviji LjJiPy ij/Hsk:Po prekinjeno i Jelovcan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Dav„.. ografiia: Gorazd Sinik / Priprava za tisk Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk Casopisffv m 1222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od««"* st0fiP is izhaja ob torkih m petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. ugi« iji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92), CENA IZVODA: 80 00 SIT. Torek, 24. maja 1994 PO SLOVENIJI 3. STRAN • GORENJSKI GLAS PRED REFERENDUMOM Dipl. inž. arh. Miha JAZBINŠEK, vodja odbora za lokalno samoupravo Liberalne demokracije Slovenije Referendumska območja so polomija Precej novih občin se bo znašlo v blokadi, zato bo prišla po dveh letih streznitev z združevanjem nekaterih občin. Za Slovenijo je optimalno 200 občin, pravi Miha Jazbinšek, oster kntik sedanje zasnove lokalne samouprave in referendumskih območij, pri katerih gre po njegovem tudi za nezakonitost. Pred sprejemanjem odtoka o določitvi referendumskih območij ste državnemu zboru in slovenski javnosti pisali odprto pismo, v katerem ostro grajate način, kako se je driavni zbor lotil dela, in predlagano delitev Slovenije. Predlagani odlok ste raztrgali Zakaj. "Odlok o določitvi referendumskih območij je izrazito slab. Vrsta vprašanj sploh ni jesena. Napaka je fiziognomi-ja občine, ki je izrazito majhna in v taki občini bo do skrajnosti zožen predmet poslovanja. Občina, ki ne bo imela osnovne šole, gasilskega in turističnega društva, se oo ukvarjala samo še z lokal- predlagane občine, ki so le navidezno sklenjene. Tolmin je tako narejen, da iz Spodnje Tribuše drugje ne boste v Tolmin kot naokoli po vzdolžni občini Most na Soči, ker preko hribov ni cest. Precej občinje nelogično zaokroženih in tu je Kranj spet izrazit primer. Prostorska sklenje-nost je fizična sklenjenost in nič drugega. Tudi narava zadev, ki jih bo urejala občina, je sklenjena. Gre za skupne stvari ne pa zato, kdo ima koga rad in kdo koga sovraži. Razen nezakonitosti gre pri projektu tudi za nekompetentnost. Vodili so ga Erevceč politično misleči .udje, ki politike ne jemljejo nimi cestami. Morala se bo 0rganizirati in institucionah-zirati, predmet poslovanja pa °o ničen. Torej, ogromen napor za malo reči. V občim, *» do imela 300 ljudi, se bo vse °Pravljalo nepoklicno, in ljudi lahko hitro mine volja, razen tega pa bo v taki občini omejeno število ljudi, ki bi znah tudi strokovno kaj narediti. 3000 ljudi je tista kritična masa in jo priporoča tudi evropska skupnost. Če bi se v Sloveniji odločili za 2000 ljudi, W bilo 126 občin manj. Nezakonitost se pojavlja v odloku 0 določitvi referendumskih območij pri merilih, ki jih je državni zbor izrazito napačno tolmačil. Če je merilo osnovna šola, potem to ni štiriraz-jednica, ampak osemletka. Pniga nezakonitost se pojavlja Pri mestnih občinah. Peti člen odloka o referendumskih območjih izrazito govori, da Se morajo ljudje na zborih ^jasnjevati za mestno občino. Tega izjasnjevanja nikjer ni bilo. Jaz vem zakaj: zaradi "aska na območjih, kjer bi morali oblikovati mestno ob-fcno. Kako bo Kranj mestna občina, če sega na eni strani do Krvavca, na drugi strani pa do Krope, vmes pa ima cmoke *°t na primer med Cerkljami Jj> Šenčurjem ter koridor pod nnbe. Kranj je sploh nesreča. Ker mestna občina ni bila oluščena iz območja, je državni zbor problem mestnih ob-£jn enostavno zamolčal. Napake se pojavljajo tudi na narodnostno mešanih območjih." & vos prav razumem, so referendumska območja polonija? "Da, polomija. V mnogih Pnmerih je pozabljeno dolo-Cll°. da mora biti občina Prostorsko povezana v naravno neprekinjeno enoto. Pri pranju to ni upoštevano. Prelagana občina Naklo je otok ^edi kranjske občine. Pona-JJJ so ti otoki na vitalnih l°čkah. V odloku o referendumskih območjih imamo Pnmere občin i* Hwfc ir«c/w Zloraba razdrobljenosti "To veliko razdrobljenost se le zlorablja, da bi na Hitro prišli do pokrajin. Slovenskim krščanskim demokratom je padla sekira v med, ker oni gradijo na majhni m konzervativni občini. Slabo voden projekt jim je celo pomagal Govorili so o 240 občinah, vendar jim tudi 340 predvidenih občin ustreza. Zdruiena lista je potem, ko je ugotovila, da volitev v sedanje občine ne bo, sodelovala pri drobljenju, da bi lahko takoj terjala obvezno uve dbo pokrajin. Vsi so prisegali na voljo ljudstva, komisija državnega zbora je drobila in drobita, rečeno pa je bilo tudi, da zdrava pamet v tem primeru sploh ni važna. Zdruiena usta se je sedaj projektu odpovedala, čeprav je pri njem sodelovala in je šef projekta Član te stranke. Sprašujem se, ali je to zaupnica ali nezaupnica vodji projekta. Zakaj je stranka glasovala za fiasko, ki se mu je potem odpovedma. To me zanima kot dober vic," pravi dipl inž. arh. Miha Jazbinšek. problemsko, ampak se z njo ukvarjajo poklicno in so tudi šolani zanjo. Stroka ni bila dovolj upoštevana. Projekt je bil zato voden voluntaristično. Popolnoma zmotno je bilo prepričanje, da bo na odprto vprašanje priletel odgovor samodejno. Dana bi morala biti teza, ponuđenih bi moralo biti več variant. Ena s 163 občinami je sicer bila, vendar je prišla nazadnje. Iniciativnost med ljudmi je bila prava, vendar so na napačno postavljena vprašanja prišli napačni odgovori. Pobuda, da se sedanja občina očisti primesi države in se približa terenu, je dobra, vendar je teren vrnil proti udarec in državo smo razdrobili. Najlažje je zahtevati svojo občino. Nekateri terenčki so vzeli pobudo v svoje roke, vendar se utegnejo potem, ko bo treba tako občino voditi, skriti. Projekt je bil voden politično larpurlar-tistično, vse je vodil državni zbor, za kar ni kompetenten, ni si pomagal s strokovnjaki in tudi vladi zamerim, da je dala roke proč in ni sporočila državnemu zboru, da je projekt zanj pretežek. Vlada ima pri nas kot predlagatelj zakonov še vedno tudi določeno zakonodajno funkcijo. Ob vseh naštetih nezakonitostih pa trdim, da odlok pred referendumi ne bo v javnosti 30 dni, kot veleva zakon, ampak manj. Odlok je dati-tan z 28. aprilom, 29. aprila (petek) je bil v ekspeditu, na svetlo pa je prišel v ponedeljek ah torek. Nesrečni Kranj Nekajkrat ste omenili Kranj kot izrazito negativen primer. Zakaj? "Kranj bi morali očistiti, ga Eotegniti iz območja ter ob-kovati mestno občino. Oblikovati bi morali agrarno občino Sorsko polje med Kranjem in Skofjo Loko s središčem nekje pri Bitnjah. Stražišče kot del kranjske mestne občine bi nekaj mor- občin iz dveh kosov, alo potegniti nase, na jugu pa nekaj Skofja Loka in Med- vode. Tudi ne severu bi se dalo kranjsko občino očistiti. Naklo bi moralo potegniti nase zaledje do Golnika in do Besnice in nastala bi močna primestna občina. Šen-čursko občino bi bilo treba potegniti do Save, cerkljansko pa do avtoceste, do Vogelj in Brnika. K Šenčurju bi sodilo tudi Velesovo. Skratka, z oblikovanjem sorškopoljske občine in s pritegnitvijo zaledja na naklansko, šenčursko in cerkljansko občino bi bodo kranjsko občino očistili ter jo usposobili za mestno občino. Mislim tudi, da bi bilo dobro združiti preddvorsko in jezersko občino, čeprav je v slednji določena iniciativnost. Tako kot ima tržiška občina za seboj zaledje, pa Stranje in Stahovica s Kamniško Bistrico bi bila tudi preddvorska občina lahko pobočna občina na sončni strani Alp. Ker je Jezersko le zaokrožena celota, bi bil v Preddvoru sedež občine, na Jezerskem pa skupnost, ki bi sama lahko gospodarili z določenimi stvarmi." Lesce so se otresle zaledja Kaj pa členitev ostalih sedanjih gorenjskih občin Tržiča, Radovljice, Jesenic in Škofje Loke? "Tržičani so z eno občino in zaledjem v dveh dolinah ravnah prav. V radovljiški občini se je zgodil egoizem Lesc v tem smislu, da so se Lesce otresle zaledja in postale neke vrste mestna občina, Radovljica pa je ostala centralna in zaledna občina, čeprav je z Lescami somestje in z mnogimi skupnimi funkcijami. Če bosta dve občini, se bodo morah stalno o nečem dogovarjati. Za kanalščino bo na primer eden sprejel tak, drugi pa drugačen odlok in potrebno bo mučno usklajevanje. Prav lahko nastane iz teh dveh občin širša lokalna skupnost, ki bo pobrala vse, kar ima sedaj občina, zaledju pa bo ostalo tisto, kar ima sedaj. Bohinj je zaokrožena celota in je pnmeren za samostojno občino. Kropa je premajhna in bo težko vzpostavila vse funkcije občine, nima pa moči, da bi še kaj potegnila nase. Lažje bo z Begunjami, čeprav bi bila idealna neka begunjskožirovniška občina, z mnogo skupnimi stvarmi in značilnostmi. Gorje ne bi ničesar zgubile, če bi bile skupaj z Bledom. Bled je turističen, take želijo postati tudi Gorje in oba kraja bi lahko našla skupni jezik. Jesenice so se očistile. Občina Žirovnica bo majhna. Mojstrana, Kranjska Gora in Rateče pa bi bili lahko ena zgornjesavska občina. Rateče so premajhene za samostojno občino. Nimajo na primer osnovne šole. Pri Škofji Loki me preseneča poseg globoko v dolini. V Selcah očitno ni bilo moči, da bi nase potegnili več. Enako trdim za Gorenjo vas. S Poljanami bi morala biti skupaj. Zame bi bila najboljša rešitev močni selška in poljanska dolinska občina z Zir-mi, Gorenjo vasjo in Poljanami na eni strani ter Železniki in Selci na drugi strani. Obe občini bi lahko segli globlje proti škofji Loki. froblematična je delitev med kofjo Loko in Trato, pri kateri gre za stari del. Jedro tega območja je po moje Godešič. Ponavljam, neka občina Sorsko polje bi lahko rešila tudi ta problem.*4 Novim, predvsem manjšim občinam torej napovedujete težave? "Majhne občine ne bodo nobne preživeti. Tisoč Iju-i tista masa, ki bi zagotavljala delovanje vseh funkcij občine. Saj v vseh referendumskih območjih še pravnikov za volilne komisije niso dobili. Brez vsaj določene profesionalizacije, ki v majhni občini ne bo mogoča, bo volja za amatersko delo hitro splahnela. Prepričan sem, da se bomo čez dve leti streznili in se bo začelo združevanje nekaterih občin. Če bi postavili prag za samostojno občino 2000 ljudi, bi dobili 200 ali 210 občin. Izide se tudi model s 140 občinami, ki ni nasilen in bi na Gorenjskem pomenil tri občine v sedanji radovljiški občini, dve dolinski občini v škofjeloški občini in enotno zgornjesavsko občino v jeseniški občini. Tudi model z 200 občinami je še sprejemljiv. Občina bi morala imeti popolno osemletno, turistično društvo in vsaj 2000 ljudi. Gasilska društva so značilna za naselja in so najbolj gosto in enakomerno posejane or- fanizacije. Skupno jih je 1600 ar je v Sloveniji 800, turističnih društev pa 340, torej točno toliko kot je predvidenih novih občin. ISO referen-dumskih območij se tudipokriva s področji turističnih društev. Zakaj poudarjam pomen turističnih društev. Organizirana so bila samoiniciativno zato, da bi delala tisto, kar je lepo in potrebno. Turistična zveza Slovenija ima slogan: Moja dežela je lepa, urejena in cista. Lepo pomeni tudi prostorsko urejanje, urejena ceste, pločnike, varen Eromet, čista pa ekologijo in omunalo. Tu pa bodo imele občine največ početi." • Jože Košnjek Devet pritožb na razdelitev stanovanjskih posojil Le tri posojila za revitalizacijo Kranj, 24. maja • Na drogi razpis za dodelil posojil iz občinskega stanovanjskega sklada, objavljen 11. februarja, se je prijavilo 233 prosilcev. Komisija za dodeljevanje posojil je zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev zavrnila osemnajst prosilcev. Pritožilo se jih je devet; sedem zavrnjenih, dva pa zato, ker se ne strinjata z visino dodeljenega posojila. Občinski izvršni svet je pritožbe osmih prosilcev zavrnil kot neutemeljene, eno pa sprejel. Z drugim razpisom je bilo za gradnjo, nakup ah obnovo stanovanjskih hiš oziroma stanovanj na voljo 150 milijonov tolarjev. Med 233 prosilci jih je 133 zaprosilo za občinsko posojilo za novogradnjo, 85 za prenovo ah adaptacijo in petnajst za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše. Čeprav je bilo drugo posojilo posebej namenjeno revitalizaciji mestnega jedra, je bilo takih vlog le šest, posojilo pa so dobili samo trije prosila. Ostali trije ga niso mogu dobiti, ker se solastniki niso pristati na obnovo. Od razpisanih 150 milijonov tolarjev posojila iz občinskega stanovanjskega sklada gre 88,5 milijona tolarjev za novogradnje, 29,2 milijona za prenove in adaptacije ter 31 milijonov za nakupe stanovanj ah hiš. • H. Jelovčan Zanimiv priročnik tržiške šole Načrtovanje dela v osnovni šoli Tržič, 24. maja - Osnovna šola Zali Rovt v Tržiču in Zavod Republike Slovenije za Šolstvo in šport sta uspešno sklenila nov skupen korak. Izdala sta priročnik "Načrtovanje dela v osnovni šoti", ki ga bodo predstavili danes ob 17. uri v tej tržiški šoli. Knjižica, ki je namenjena ravnateljem in učiteljem, skuša podati vizijo razvoja šole do konca stoletja. Sestavljajo jo trije deli - srednjeročni program šole, letni program dela z načrtom hospitacij in zgibanka z zgoščeno predstavitvijo programa za učence in njihove starše. Predstavitev priročnika bodo začeti s kratkim kulturnim sporedom, končali pa s sproščenim pogovorom udeležencev, med katerimi bo tudi gostje iz republike. • S. Saje Jutri zaseda kranjski parlament Prevladujejo poročila Kranj, 24. maja - Jutri, v sredo, ob 15. uri se bodo na ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov kranjske občinske skupščine. Na dnevnem redu prevladujejo poročila. Tako bodo delegati obravnavali odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1993, poročilo o varnostnih razmerah in delu kranjske policijske postaje, poročilo občinskega sodnika, javnega pravobranilstva in inšpekcij, poročilo občinskega izvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb ter poročilo o poslovanju kranjskega gospodarstva v minulem letu. Bolj "živo" bo po pričakovanju ob ponovni obravnavi odloka . prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavec, ki je na zadnji skupščini zastal v zboru krajevnih skupnosti, ter ob imenovanjih ravnatelja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter direktorja Prešernovega gledališča v Kranju, saj predlagana kandidata v vseh zbonh nista bila potrjena. Na dnevnem redu jutrišnjih sej zborov je tudi predlog za pode U tc v občinskih priznanj. Letos naj bi nagradi dobila krajevna skupnost Kokra in profesor Franc Avsec, listine o priznanju pa Brane Jereb, Alojz Čimžar in Anton Jenko. V obliki osnutka prihaja v parlament odlok o gospodarskih javnih službah v kranjski občuti. Delegati naj bi imenovali še upravni odbor občinskega sklada za razvoj malega gospodarstva - za predsednika je predlagan odvetnik Leon Petrevčič, namesto Aleša Seliškaria pa naj bi za člana komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k.o. Luže, Tupaliče in Visoko ter v k.o. Primskovo m Bntof imenovali Franca Ravniharja. • H. Jelovčan n n n ru OBČINA TRŽIČ Oddelek za splošne zadeve In finance Občine Tržič zaposli DIPL PRAVNIKA za delovno mesto svetovalca za pravne zadeve Ponudbe 8 kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Tržič, Oddelek za splošne zadeve in finance, Trg svobode 18, 64290 Tržič. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Bnnlci 81 Mercator Preskrba Tržič SALON POHIŠTVA « IN TALNIH OBLOG 53-89B Predstavitev Bohinja v Ljubljani Ponudba Gorjuš in Koprivnika Ob predstavitvi in bogati ponudbi so številni prvič dobili predstavo o Koprivniku in Gorjušah v Bohinju Ljubljana, 23. maja - Na povabilo Živila Kranj in Kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju so se kmečke žene z Gorjuš in Koprivnika od torka do petka minuli teden predstavljale s svojimi pridelki in izdelki v prostorih Živila Kranj v svetovnem trgovskem centru v Ljubljani. To je bil prispevek Koprivnika in Gorjuš k predstavitvi Bohinja.V predstavitvi pa so sodelovali še bohinjska zadruga Srednja vas in Hoteli Alpinum. Izbrana živila od domačega kruha, zaseke, skute, najrazličnejšega peciva, domače čokolade, salame, krhljev, rezancev, štrukljev... so kmetice Gorjuš in Koprivnika minuli teden sproti pripravljale za prodajo in predstavitev. Vsako jutro je organizatorka tega nastopa Evgenika Korošec s Koprivnika s prodajalkama Marico Sodja in Marto Jekler blago odpeljala v Ljubljano. Uspeh, ki so ga zabeležili v Ljubljani, je bil nepričakovan. Hitro so prodafi vse, kar so predstavljali in ponudili. Ob organizirani pokušini so kupci ugotavljali, da gre za pristne domače proizvode. Deklaracije, s katerimi so bila živila opremljena, pa so zagotavljale higiensko in zdravstveno neoporečnost. Kupce so ob tej priložnosti tudi seznanili, kje je moč te dobrote naročiti in kupiti. Na lepakih Koprivnika m Gorjuš z Vodnikovo sliko je bil tako ta del bohinjske ponudbe v okviru akcije Bohinj se predstavlja zares uspešno predstavljen. Med predstavitvijo in nastopom v Ljubljani pa so opravili tudi anketo, ki je pokazala, da bomo Slovenci začeli najbrž bolj spoznavati svojo domovino in naše dopustovanje ne bo samo ob morju. Ugotovili so, da številni kupci in obiskovalci ne vedo, kje sta Kopnvnik in Gorjuše. Ponudbo Koprivnika in Gorjuš so obogatili tudi z nastopom gorjuških predic (Alenka Zalokar, Minca Grabnar, Angelca Strgar), Alojz Lotrič pa ni samo prodajal, ampak pred obiskovalci prikazal, kako nastane znamenita gorjuška fajfa. Predice so prodajale tudi ovčjo volno, nogavice in znamenite koprivniške cokle. Nastopila pa i'e tudi folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice. • A. Zalar -foto: G. Šinik Zlati znak ob jubileju Šenčur • Člani Turističnega društva Šenčur so v petek zvečer ob rednem občnem zboru proslavili tudi 20-letnico ustanovitve in uspešnega delovanja društva. Slovesnosti, na kateri so v kulturnem programu nastopih pevski zbor Osnovne šole Šenčur, podmladek turističnega društva, mladi glasbeniki, nanovo ustanovljena folklorna skupina, plesalca Marušič in Lanišek ter Koledniki iz Kamnika, so se udeležili tudi predstavniki TZ Slovenije, Gorenjske turistične zveze in sosednjih društev. Ob jubileju so na slovesnosti podelili tudi več kot 30 priznanj (grafiko Sv. Jurija akademskega slikarja Vinka Tuška) članom, ki so v društvu že vse od ustanovitve. Posebna priznanja so dobili tudi vsi dosedanji predsedniki društva: Ivan Rebernik, Vinko Vidmar, Štefan Šavs, Marinka Mohar in Peter Vidmar. Občinska turistična zveza je podelila praktična darila Milici Jesenovec, Vinku Vidmarju in Petru Vidmarju, glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster pa je ob čestitki povedal, da je Turistična zveza Slovenije društvu in prvemu predsedniku društva Ivanku Reberniku dodelila zlati znak Turistične zveze Slovenije, ki go bodo izročili na srečanju turističnih delavcev Gorenjske septembra v Kranjski Gori. Ob jubileju in slovesnosti v petek so v Kulturnem domu v Šenčurju pripravili tudio zanimivo razstavo. • A. Ž. varnost p. o. Varnost Kranj, p.o. Podjetje za varovanje premoženja Bleivveisova 16, Kranj Delavski svet objavlja javni razpis za DIREKTORJA PODJETJA za 4-let ni mandat. S kandidatom bomo sklonili redno delovno razmerje za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati tudi še posebne pogoje: - višjo ali visoko stopnjo strokovne izobrazbe varnostne, tehniške, organizacijske ali splošne smeri - 5 let delovnih izkušenj za višjo stopnjo oz. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj za visoko stopnjo strokovne izobrazbe - izpolnjevanje pogojev iz Pravilnika o organizaciji službe varovanja materialnih in drugih dobrin (Ur. I. SRS 41/83) - izpolnjevanje pogojev iz Pravilnika o nošenju orožja in Zakona o orožju (Ur. I. SRS 17/81) Želeno je, da ima kandidat izkušnje in pozna problematiko na področju varovanja premoženja ter aktivno obvlada dva svetovna jezika. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Varnost Kranj, p.o., podjetje za varovanje premoženja, Bleivveisova 16, Kranj, z oznako "za razpisno komisijo". O sklepu o izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po njegovem sprejemu. Komunala ni pridobitništvo, veljajo pa tudi zanjo pravila o dobrem gospodarjenju Komunalni davek bo vsekakor potreben Direktor JP Komunala Kranj Jože Pešak: "Komunalni davek sicer ne bo "polepšal" mesta, bo pa tako ali drugače potreben." - Med komunalnim in stanovanjskim zakonom je v praksi danes še določena "praznina". Kranj, 22. maja - Na kvalitetno in učinkovito komunalo in njene storitve smo bili že do zdaj vedno občutljivi, v prihodnje, v preobrazbi lokalne samouprave in v novih občinah pa ne bomo nič manj. V večini slovenskih krajev je v pristojnosti javnih komunalnih podjetij le po ena od dejavnosti iz tako imenovane komunalne oziroma tovrstne gospodarske infrastrukture. Naj-večkrat gre za odvoz smeti in javno snago. V Kranju oziroma na območju sedanje kranjske občine pa Javno podjetje Komunala skrbi za preskrbo z vodo, odvoz smeti in za odlagališče odpadkov, za kanalizacijo in tudi za prečiščevanje odpadkov. O tem, današnjih in jutrišnjih nalogah ali pa posebnostih na tem področju v sedanji občini (ali pa bodočih) smo se pogovarjali z direktorjem JP Komunala Kranj Jožetom Pešakom. V Sloveniji je malo javnih komunalnih podjetij, ki bi vključevala tako rekoč vse dejavnosti s področja komunal-no-gospodarske infrastrukture, kar je primer v JP Komunala Kranj. "Da je res tako, ugotavljamo, da smo med največjimi komunalnimi podjetji v Sloveniji. To pa ne zmanjšuje osnovne opredelitve, da je komunala tisto področje, ki v nobenem trenutku ne sme propasti. V Kranju si se stvari največkrat poenostavljajo. Mi smo na primer odgovorni za odvoz odpadkov, ki se zbirajo v zato nameščenih posodah v krajih in različnih naseljih. Morda jih je kje premalo, vendar stanovalci si lahko kupijo dodatne. In prav bi bilo, da bi jih morda v nekaterih predelih. Za odpadke, ki ležijo raztreseni ob zabojnikih, po zelenicah pa nismo odgovorni mi. Lahko bi bili, če bi bila takšna odločitev občini, vendar V Čistilna naprava v Kranju na primer ne moremo privoščiti, da bi se znašli v težavah zaradi pomanjkanja pitne vode, odvoza odpadkov, da bi čistilna naprava ostala brez potrebnih "surovin", da ne bi sledili programu za izgradnjo kanalizacije." Zaradi suše Kranj lani ni bil "žejen" Kranj oziroma dobršen del sedanje kranjske občine, kjer ima Vodovod v okviru JP Komunala na skrbi zagotavljanje potrebnih količin zdrave pitne vode, ob lanski suši ni občutil pomanjkanja. Kako pa kaže letos? "Ob takšni suši se nemotena preskrba ne da zagotoviti čez noč. Res je, da so lani vse tri črpalke na Gorenji Savi obratovale tako rekoč neprekinjeno 24 ur, vendar so bila v preteklosti oziroma v zadnjem času na podlagi raziskav opravljena tudi druga dela (iskanje dodatnih virov in črpališč). Tako je ob lanski suši vode zmanjkalo le za tri ure. Pa ne zaradi pomanjkanja virov, marveč zaradi nujnih prevezav v tistem trenutku. Če se bomo letos tudi spopadali s sušo, je težko napovedati. Smo pa pripravljeni. Zamenjali smo tri črpalke na Gorenji Savi in povečali njiihovo zmogljivost iz 120 na 210 sekundnih litrov. Vrtine in raziskave potekajo tudi povsod ob obstoječih cevovodih. Zato upamo, da bomo sedanjo raven preskrbe zagotavljali tudi naprej. Sicer pa je to tudi naša obvezujoča skrb." Čistoča in smeti niso samo Komunala Glede na pripombe, pritožbe, tudi zadnje čase med prvomajskimi prazniki, jih je bilo nekaj, vam čistoča dela več težav. Zakaj prav zaprav Kranj ni čistejši kot je recimo danes? "Ne morem pritrditi mnenju, da nam čistoča dela težave. In kar zadeva čistočo v Kranju nasploh, mislim, da je boljša, kot je bila včasih. Mislim pa, da pa bi to najbrž pomenilo dodatno obremenitev davkoplačevalcev, oziroma v vsakem primeru več proračunskega denarja za več čistilcev, ki zdaj delajo po točnem razporedu in na opredeljenih delih mesta. " "Ali dodatni minimalni prispevek recimo za boljšo čistočo ni mogoč? Najbrž bi razrešil to vprašanje? "Prispevek je seveda mogoč. Vendar pa je to stvar občinske politike. Sicer pa mislim, da problem čistoče ni samo v dodatnem denarju. Stanovanjski zakon na primer, ki se nanaša na stanovanjske objekte z več stanovanji, lepo opredeljuje naloge upravnikov v takšnih objektih. Praznina v praksi je Erav tu. Upravnik zunaj je tisti, i ima poleg skrbi za objekt tudi nadzor in skrb ter nenazadnje odgovornost v imenu stanovalcev, da je čistoča v naselju v redu, da stanovalci odlagajo smeti v zabojnike, da nabavijo dodatne, če jih je premalo, da za seboj počistijo... Druga stvar pa je Čiščenje javnih površin (pločnikov, trgov) v mestu. Kranj se bo moral slej ko prej lotiti obnove svojih tal. Zaradi razmajanih in krivih jaškov, poškodovanih asfaltnih ali betonskih površin..., izgledajo lete neurejene tudi, ko so počiščene, pometene. Sicer pa vemo, in radi se primerjamo, kako je zunaj; čeprav imajo tudi zunaj prav takšen red oziroma organiziranost in morda še kakšen kaznovalni predpis več za ne-spoštovanje in ravnanje izven pravil vsakodnevnega reda in obnašanja. Drugače pa imajo prav tako za čiščenje pome talne stroje. Kjer pa že imajo čistilce, prav tako skrbno najprej premislijo, ali ni mogoča drugačna rešitev, kajti živa delovna sila je najdražja. Vse pa gre nenazadnje iz žepa davkoplačeval- Komunalni davek bo še kako potreben Čemu pa naj bi potem bil namenjen tako imenovani komunalni davek, o katerem je Jože Pešak, direktor JP Komunala Kranj bilo v kranjski oziroma sedanji občini že govora, in najbrž slej ko prej lahko pričakujemo tudi ustrezen občinski odlok zanj? "Naše podjetje je lani predložilo Izvršnemu svetu, ta pa ga je kot predlog posredoval naprej skupščini, razvojni pogled ali naloge, ki nas čakajo na področju odpadkov, kanalizacije, vode... Naša, strokovno podprta razmišljanja so bila sprejeta in zdaj čakamo le še na odlok, ki bi uvedel ta davek, znašal pa bi nekaj več v tolarjih na leto, kot zdaj znaša dvomesečni račun za vodo, kanalščino, odvoz odpadkov in za prečiščevanje v čistilni napravi. S tem denarjempa bi v prihodnjih petih letih uredili odlagališče odpadkov v Tenetišah za prihodnjih 25 let, zagotovili bi preskrbo z vodo in nenazadnje dogradili primarno kanalizacijsko omrežje k čistilni napravi. Se že mudi glede sprejema tega odloka? "Najbolj se mudi pri odlagališču odpadkov v Tenetišah, kjer je prostora še za recimo leto dni. Ureditev za prihodnjih 25 let pa bo veljala okrog 2 milijardi tolarjev. Podobno je s primarnimi vodi za kanalizacijo, ko zdaj rešujemo desni breg Kokre, čaka pa nas v manjšin delih še levi breg, pa podhod in povezava čez Savo za Naklo in nenazadnje izgradnja iz Britofa pri Kranju vključno z Oljarico. Čistilna naprava bo prihodnje leto potrebna nekaterih investicijskih vlaganj, saj ob rednem vzdrževanju že vsa leta nemoteno obratuje. Kar pa zadeva preskrbo z vodo, ugotavljamo, da imamo na 400 kilometrih vodovodnega omrežja v sedanji občini več kot polovico salonitnih, dotrajanih cevi, ki so potrebne obnove. Časa torej ni na pretek, še najmanj pa pri odlagališču odpadkov in vodi." Davek tudi v novih občinah Ali čaka sprejem odloka o komunalnem davku tudi nove občine, če ga ne bo sprejela skupščina v sedanji kranjski občini? "O tem se ta trenutek pravzaprav zelo malo razmišlja, ker so vse misli uprte v preoblikovanje lokalne samouprave. Vendar je res, da komunala nasploh zaradi takšnih ali drugačnih sprememb v samoupravni organiziranosti ne more zastati, čakati. Mislim, čeprav morda nekateri menijo drugače, da bo vloga našega podjetja v novih občinah še večja, kot je zdaj. Manjše občine bi potrebovale službo in stroko, vendar pa zanjo najbrž ne bodo imele denarja. Po zakonu se komunalne celote tudi naj ne bi delile. Financiranje pa bo moralo biti opredeljeno in določeno s pogajanji med občinami. Če bodo v neki občini hoteli imeti nižjo ceno, jo bodo pač morali regresirati, za večja vlaganja pa zbirati dodaten denar. Za amortizacijo bo potrebno izdelati nova merila. Sicer pa sporazu- mevanje ne bo odvisno od razpoloženj v novih lokalnih samoupravah, marveč od problemov, ki jih bo treba rešiti in reševati." Kaj pa če bi se recimo neka občina odločila za svoje odlagališče odpadkov? "Lahko, če bo zbrala dovolj denarja za odkup zemljišča, pridobila lokacijo in imela kakšno milijardo in pol tolarjev za ureditev deponije. Mislim pa, da bodo povsod hitro ugotovili, da bo racionalneje razmišljati o skupnem sporazumevanju. Zato se odloku ali dodatnemu zbiranju denarja na tak ali drugačen način ne bo moč izogniti tudi v novih občinah. Bodo se sicer lahko odločili, da bo za odvoz odpadkov skrbel nekdo drug namesto našega podjetja. Vendar, ko bodo odpadke pripeljali na deponijo, bo zanje treba plačati. In čeprav se o tem in ta^° imenovanih objektih skupne rabe, kot so voda, kanalizacija, odpadki, smeti, ta trenutek ne razmišlja, sem prepričan, da se bodo v novih občinah na tem področju pokazaledoločene razlike. Večji standard bo namreč terjal tudi več denarja in nenazadnje bo že zaradi tega za to področje moral biti v vsaki občini nekdo redno zaposle^ Ce pa se povrnem na omenjeni odlok o komunalnem davku, bi bilo morda res bolje, da bi ga sprejela še sedanja skupščina." ludi v Komunali dobro gospodarjenje Kaj pa lahko poveste 0 vlaganju prostega komunalnega denarja in tovrstnih polemikah, ki se še niso povsem polegle? "Ne mislim javno poleta}2**' ati v medijih. Zadeve naj se razjasnijo po normalni Potl Nadzorni odbor je soglasn0 ugotovil, da je bilo gospodarjenje z denarjem dobro. Re« ie tudi, da smo vsa prosta likvidna sredstva vedno obračali a* način, da jih čimbolj oplemenitimo, vendar za potrebe komunalnega gospodarstva v občin' Danes to dela vsaka dobra firma. Morda se zdi kom" čudno, da ima danes, ko Jsw številna podjetja nelikvidna-komunala denar, ki ga obr8C* Vendar pa ne gre pozabiti, #JJ? Komunala tisto področje, ki nobenem trenutku ne sme pr pasti. Mi si ne moremo, n smemo privoščiti, da bi zašli nelikvidnost, saj bi to pomeni' > da bi bili ljudje lahko brez vofl* da ne bi odvažali smeti..." Pa vendar, govorilo •j/Ljj ogromnih sredstvih, o miuj0 mark, ki so se obračala. "Te številke so tendend Jfr pozabiti, da smo eno v j podjetij z več tako imC1]°\ v komunalnimi dejavnostm _ Sloveniji in da je zato pn fy tudi količinsko več denarja- .. v nekem trenutku ni inVf*vafl-denar od vodarine, preči** bil° ja, amortizacije pa je, 0.^ p najbrž negospodarno hran ^ denar "v nogavici". Sic 0. želim, da čimprej pridejo blaščene službe oziroma •» ^ in preverijo stanje « e, grožnje, ki zame niso K' ju dobijo potrditev o ciste # , gospodarnem poslovanj A. Zalar UDENČICE - HRAŠE - HLEBCE ENEJŠA: občina te- melji na preprostem izračunu, da bo več prihodkov (davki, dohodnina) končalo v novi občini. Druga bistvena lastnost pa je, da ne bomo širili nobene občinske birokracije. To utemeljujemo s preprostimi dejstvi: nobenega "poklicnega župana", le dva človeka za vse organizacijske posle (zdaj imamo le tajnico KS). To je mogoče le v takih krajih, kjer ljudje znajo storiti marsikaj sami in kjer odnosi niso na ravni "uradniških". To pa v Lescah dokazujemo iz leta v leto. Občina Lesce ima trdne gospodarske temelje v uspešnih podjetjih, turizmu, trgovini. Do zdaj so bile poti do radovljiške občine mnogokrat dolge in zamotane. Zdaj pa bomo 'ažje sami poskrbeli za uresničitev naših načrtov. ?ato, ker bomo sami problem zaznali in sami Vračunali, kaj potrebujemo za njegovo reševanje. Z občino Radovljica ali Bled ali Kranj pa bomo izenačeni v pravicah in dolžnostih. Ustvarjalnost naših ljudi, razvoj kraja, različni v'ri prihodkov, pametno gospodarjenje - to pa so ^uti za cenejšo, racionalno urejeno in Vodeno °°čino. Večjih naložb v tem trenutku niti ne načrtujemo, največji problem je promet. Ker pa Pri tem ne gre le za Lesce, ampak za ceste, ki Preraščajo naše krajevne in občinske okvire, bo '"©Sevanje seveda vezano na sodelovanje države. Nekaj je gotovo: Lesce in Studenčice, Hraše in Hlebce so sposobne ustvariti cenejšo občino. In to ne na podlagi besed, ampak izračunov. Za različne dejavnosti bo dejansko več sredstev -Da naj bo to kultura ali šport, s pametnim gospodarjenjem pa bomo uresničili vse cilje. Cenejše je, če za enak denar narediš več! BOLJŠA nova občina ZDRAVJE I\ MOČAN- DAJMO MlKRILA! kot spoznanje, da smo "izgubili" tudi krajevno skupnost. Ne po obliki, zagotovo pa v marsičem po vsebini. KS Lesce v sklopu radovljiške občine bo nekaj drugega kot sedanja krajevna skupnost. Tega se je treba zavedati. Gospodarsko zaledje našega kraja bo potrditev našlo predvsem v uresničevnaju naših ciljev, ciljev tega okolja. Ljudje pa so z delom na Šobcu ali pri vežicah ali pri športu ali v kulturi ali ... že jasno dali vedeti, zakaj smo lahko boljši. Zato, ker hočemo, znamo in tudi zmoremo. Bezanje za zapeček in prepuščanje vajeti drugim je sicer morda lahko politični cilj, ampak nobena politika ne odtehta življenjske resnice: človek zna najbolje sam poskrbeti zase! In ni razloga, da v občini Lesce ne bi ustvarili boljših odnosov, manj birokratskega odločanja in formalizma, več pa povsem človeškega in obenem zelo treznega pristopa da ustvarjanja lepše in boljše podobe kraja. Določene upravne naloge bodo ostale državi, to je jasno. Naša občina se ne bo zapirala za visoke plotove, iskala bo povezave z vsemi kraji občina in institucijami. Sodelovanje je v Lescah prednost, ne nujnost. Če ne bi med seboj sodelovali, ne bi ustvarili vsega, kar imamo. Zato lahko danes jasno povemo: občina Lesce bo boljša od sedanje ureditve! NA TRDNIH TEMELJIH! Tale podoba preobrazbe novih občin v sedanji občini Lesce poraja vprašanje, kako bo shodil korajžni fantič, ki ne potrebuje več dude in stajice? Pa šalo na stran, OBČINA LESCE ima resnično TRDNE TEMELJE. Urejena in nadpovprečno sodobna KOMUNALNA OPREMLJENOST je že eden od razlogov za tako oceno. SOLA v Lescah resnično lahko zadovolji zahteve sodobnega šolstva, saj je ravno Prav velika da otrok ni le številka in se mu lahko posveča uspešen pedagoški kader. Prav tako je z VRTCEM in za naše otroke je s te plasti res dobro Poskrbljeno. Omeniti je treba, da DRUŽBENI CENTER povsem zadošča Potrebam občine, želimo si le boljši prostor za kulturne in druge dogodke, svojo dvorano. ZDRAVSTVO seveda presega občinske meje povsod po Sloveniji, slehernemu našemu občanu pa so te storitve dosegljive. Naše KULTURNO DOGAJANJE je živo in pestro, številne dejavnosti, aktivni posamezniki. Zahtevnejše dogodke iščemo v drugih okoljih. ŠPORT je vsebina življenja mnogih mladih, a tudi rekreacija je razširjena. Imamo precej igrišč, dober izhodiščni položaj za razvoj. PROSTI ČAS naši ljudje res lahko preživijo bogato. Na območju občine oziroma le nekaj kilometrov proč je taka ponudba, da ji resnično v Sloveniji ni para. OKOLJE čuvamo in skrbimo zanj. Za nas je bila naša vas, naš kraj vedno več od golega bivanja. Zato smo po duši bolj ljudje z vasi, kjer držijo skupaj vsi, ko je treba poprijeti za skupno stvar. Malomeščanstvo se nas ni dotaknilo do te mer, da ne bi pozabili, da so LJUDJE pravzaprav ves temelj občine, kraja. Zaradi teh LJUDI smo se odločili, da se vključimo v dogajanje, ki je mnoge pustilo neprizadete. Nismo spolitizirani do te mere, da bi vse gledali skozi strankarska očala, bolj blizu nam je skupen cilj in sodelovanje. LJUDJE naj ne bomo le statistične številke, zato bomo naši občini dali ČLOVEŠKI PEČAT. Iw RnilF ZAME - BOUE ZA VSE! J5BČINA LESCE^ KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomai Lunder. V Mah galeriji Mestne hiše razstavlja alcad. slikar Franc Bešter. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava slik slikarjev-maturantov jeseniške gimnazije. V razstavnem salonu Dolik je do 8. junija na ogled razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja kamnite plastike in akvarele akad. slikar Peter Abram. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarka Brieita Požegar -Mulej iz Lesc. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava risb Simona Mlakarja. V galeriji Fara razstavlja fotografije Janez Sifrar. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Dušan Sedej iz Žirov slike na temo Ribe in krajine. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja fotografije na temo Narodopisni motivi Peter Pokom. V Muzeju Železniki je na ogled razstava otroških izdelkov in risb. V Mali galeriji Žigonove hiše se predstavljajo osmošolci OŠ Žiri s portreti sošolcev v tempera tehniki. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja vitraže Lena Šajn, tkanice pa Majda Mrzelj. V Kurnikovi hiši še do 26. maja razstavlja slike Sandro Pečenko. LJUBLJANA - V galeriji PIC Lek razstavlja grafike in slike na temo Odtisi izginulih poljubov akad. slikarka Nataša Ptčman. MALI MALARJI Uredništvo otroške revije Kekec pri založbi Mladika bo v četrtek, 26. maja, že petič pripravilo razstavo risb, slik, lepljenk, grafik in kipcev otrok iz najrazličnejših krajev Slovenije. Razstava, ki bo odprta v Pionirski knjižnici, pomeni sklepni del letošnjega široko zasnovanega likovnega natečaja na temo Družina. "Malarije" mladih ustvarjalcev so nadvse vznemirljive in likovno prepričljive, iz njih odsevajo "odlomki družinskih komedij, psiholoških dram, fantastičnih pravljic... pa še kakšna reklama vmes". BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE Novo mesto - Konec minulega tedna so v galeriji Dolenjskega muzeja odprli 3. bienale slovenske grafike in podelili nagrade. Grand prix Otočec je žirija podelila slovenskemu grafiku Bogdanu Borčiču, pet enakovrednih nagrad Novega mesta pa Andreju Jemcu, Dušanu Podgorniku, Bojanu Kovačiču, Marku Andlovicu in Maji Ravnik. Nas bienalu se predstavljajo dela 37 slovenskih avtorjev ter grafike španskega umetnika Antonia Tapiesa iz Barcelone. Na letošnji prireditvi je na ogled tudi pet Rembrantovih in 25 Picassojevih grafik, ki so jih evropski muzeji tokrat posodili Galeriji Dolenjskega muzeja ob podeljevanju letošnjega evropskega grand pnxa za grafiko. Kranj - V galeriji Mestne hiše odpirajo v četrtek pregledno razstavo del slikarja Ljuba Ravnikarja. Na ogled bodo dela iz zgodnejšega obdobja. Spremno besedilo v katalogu, ki spremlja razstavo, je napisal dr. Cene Avguštin. -LJUBO RAVNIKAR: Ilustracija pesmi Gustava KrUeca, akvarel, 1924 27. Mednarodno pisateljsko srečanje Svet Osnovne šole JELA JANEŽIČA Škofja Loka razpisuje v skladu z 22. členom statuta OŠ Jela Janežiča delovno mesto RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje splošne pogoje iz 32. člena Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in ima: - pedagoško izobrazbo ustrezne smeri - opravljen strokovni izpit - najmanj pet let delovnih izkušenj Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Pogoj za imenovanje je soglasje ustanovitelja. Začetek dela je 15. 9. 1994. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o strokovnosti v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ Jela Janežiča, Podlubnik 1, 64220 škofja Loka s pripisom "za razpis". O izidu razisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. JEZIK SOVRAŠTVA IN TOLERANCE Bled ■ V blejskem hotelu Park se danes začenja štiridnevno srečanje domačih in tujih pisateljev vključenih v PEN-Srečanja, ki ga organizira poleg Slovenskega centra PEN tokrat tudi mednarodni PEN, se udeležuje okoli 90 tujih >n domačih pisateljev. Zbrani pisatelji z vseh koncev sveta bodo tokrat misli izmenjevali na temo Jezik sovraštva, jezik tolerance. Srečanje se pravzaprav začenja danes dopoldne s sejo Mirovnega komiteja mednarodnega PEN, katerega ustanovitelj in sedanji Kredsednik je slovenski pisatelj liloš Mikeln. Poleg te seje ima letošnje pisateljsko srečanje še nekaj posebnosti, o katerih je predsednik Slovenskega centra PEN Boris A. Novak povedal za naš časopis nekaj zanimivih podrobnosti. Izbrana tema letošnjega srečanja je pravzaprav značilna za sedanji cas. Kdo jo je predlagal? Temo letošnjega pisateljskega srečanja je predlagala Karen Kennerlv, direktorica ameriškega PEN. Kennerlvjeva je tudi moderatorka ene od treh okroglih miz blejskega pisateljskega srečanja. Izbrana tema pomeni vsekakor nekakšno nadaljevanje tem, o katerih so pisatelji razpravljali na dveh prejšnjih blejskih srečanjih - Pero in meč pred dvema letoma, lanski pogovor pa je bil na temo Sem mar varuh svojega brata. Zdi se, da tema načenja sodobna moralna, družbena vprašanja, Id težijo človeštvo pravzaprav na vseh koncih sveta. Vsekakor je to žgoča tema, o kateri se pravzaprav nenehno in povsod govori. Lahko bi rekel, da gre za hudo dilemo med dvema principoma - med svobodo izražanja in med spoštovanjem mišljenja drugega. Postavljajo se vprašanja ali je svoboda izražanja lahko povsem neomejena kategorija, absolutna vrednota torej, ki je ne sme nič omejevati - ali pa ima morda svoboda izražanja tudi svoje meje, kjer trči v svobodo drugega. Bled - Pisateljskega srečanja se vsako leto udeležujejo znana imena pisateljskega sveta. Na sliki je posnetek s srečanja PEN '93. Primere tega, o čemer govorite, bi najbrž lahko našli tudi blizu nas, ne le v širnem svetu? Res, ta dilema, o kateri tovorim, se še posebej po olečih zgodovinskih izkušnjah zadnjih let, kaže v posebni luči. Ker so nekateri intelektualci, pisatelji bistveno prispevali k izbruhu agresivnega nacionalizma, najbolj izrazito pa na ozemljih nekdanje Jugoslavije, se to vprašanje kaže v tem: ali je v imenu svobode izražanja dovoljeno vzbujati sovraštvo do drugih nacionalnih skupnosti in seveda širše gledano - do kakršnekoli skupnosti (drugače misleči, ženske, prizadeti ljudje in podobno). Izkušnje pač kažejo, da svoboda izražanja ne more biti omejena, po drugi strani pa seveda obstaja nevarnost, da z omejevanjem svobode lahko doživimo novo obliko cenzure. Ali to pomeni, da se ne sme kritična beseda v nobenem primeru omejevati z nobenimi sredstvi? Če bi sprejeli razmišljanje, da NAGRADE MLADIM FOTOGRAFOM Škofja Loka - V galeriji Loškega gradu je na ogled fotografska razstava, ki se je udeležujejo slovenski fotografi stari do 19 let. Na razpis organizatorja Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka je več kot 100 avtorjev iz vse Slovenije poslalo nad 500 fotografij in diapozitivov. Na otvoritvi konec minulega tedna so najboljšim podelili tudi nagrade. V starostni kategoriji do 16 let je nagrado za črno belo fotografijo prejela Nadja Lebar, za barvno fotografijo in za diapozitiv pa Aleš Serajnik. V starosti od 16 do 19 let pa so bili najboljši: Peter Uhan za črnobelo fotografijo, Klemen Snedic za barvno fotografijo in Lenart Jurij Kučič za diapozitiv. Nagrajena je bial barvna kolekcija fotografij Tine Balant in kolekcija diapozitivov Anje Peternelj. CARNIUM PREDSTAVLJA TALENTE Kranj - V župnijski cerkvi bo jutri, v sredo, ob 2030 znova nastopil kranjski Komorni orkester Carnium. Koncert tokrat nosi naslov Carnium predstavlja mlade talente. Prvič bosta namreč z orkestrom, ki ga vodi Peter Škerjanec, nastopili nadarjeni učenki kranjske Glasbene šole flavtistka Katja Stare (iz razreda prof. Marije Grasseli) in Špela Knoll (iz razreda Mojce Zaplotnik) s kljunasto flavto. Obe sta na dosedanjih tekmovanjih učencev glasbenih šol Slovenije prejeli mnoga odličja. Program koncerta, ki je posvečen tudi 85-letnici, ki jo jeseni Sraznuje Glasbena šola Kranj, obsega dela G.F. Haendla, G. ammartinija, A. Vivaldija in F. Geminianija. Nastop talentiranih učenk z orkestrom bo za mladi glasbenici vsekakor spodbuda na glasbeni poti; sicer pa bo ansambel tudi v prihodnje omogočal mladim talentom nastope v takšni obliki - to je z orkestrom. mora biti vsaka kritična beseda zoper druge bitiprepovedana, moralno an celo pravno sankcionirana, potem lahko dejansko govorimo o novi obliki cenzure. Do tega seveda prihaja kar pogosto in to tudi v deželah, kjer bi to najmanj pričakovali. V ZDA na primer že celo vrsto let poteka zelo oster intelektualni spopad o vprašanju ali smejo različne religiozne skupnosti, kadar se čutijo prizadete zaradi različnih kritičnih izjav, sprožiti postopek za prepoved revije, knjige s takšnimi izjavami. Zagovorniki svobode izražanja se pri tem sklicujejo na znameniti prvi amandma ameriške ustave, ki govori o svobodi misli in izražanja; različne skupnosti, ki se čutijo prizadete, pa se sklicujejo na svojo pravico do osebne resnice. Na vsak način gre za eno od osrednjih ne le intelektualnih, pač pa tudi moralnih dilem sodobnega sveta, ki se sicer kaže v različnih oblikah, v različnih okoljih, deželah, odvisno od kulturnega okvira. V mednarodni terminologiji se je že uveljavil izraz za ta pojav -" hate speech", jezik sovraštva, jezik ščuvanja. Na tak pojav ste pisatelji že lani opozorili, ko ste na Bledu govorili o vlogi nekaterib srbskih pisateljev. Je bilo kaj odmeva? Na kongresu mednarodnega PEN lani septembra v Španiji Je bila sprejeta resolucija, s katero se poziva srbski PEN, naj «e ogradi od dejavnosti tistih svojih članov, ki so zlorabili moc javne besede za ščuvanje j" sovraštvo do drugih narodov m s tem prispevali k vzniku agresivnega srbskega nacionalizma- Ah je naključje, da bodo letošnje pogovore vodile saffl° ženske? Ne, ni naključje. Glede na temo srečanja o sovraštvu j" toleranci se nam je zdelo, da je treba prav to drugo nekoli*° poudariti - in ženske so, p vemo, tolerantnejša polovica človeštva. Poleg že omenjene pisateljice Karen Kennerlv bosta pogovore za okroglo mizo vodili še Monique Garnier iz Francije in Alenka Puhar iz Slovenije. Kaj se bo poleg osrednje zadeve - pisateljskega pog0' vora - še dogajalo tj« 00 petka, ko se pisateljsko srečanje zaključuje? Bolj kot prejšnja leta b° tokrat poudarjena tudi literarna plat srečanja. V Četrte« zvečer bo v restavraciji C**1" ina, ki je eden od sponzorjev letošnjega srečanja, pesnica Svetlana Makarovič predstviia izbor iz svoje poezije. V drugem delu se bo večer nadaljeval * poezijo tujih pesnikov v izboru Petra Daya, urednika revije PEN International. Omeniti Je treba še predstavitev tujejezip', nih izdaj nekaterih slovenskin1 knjig (Kosovirji Svetlane Makarovič, Hribce Marjana MajJ' čka in drugih) iz založbe D^>' svoj knjižni program pa b° predstavila tudi Cankarjeva založba, obe založbi pa sta spo"' zorja letošnjega srečanja Srečanje bo v petek zakljucJ izlet z muzejskim vlakom Kobarid na ogled tamkajšnje^ muzeja o prvi svetovni veji™ lanskega evropskega muzej leta. • Lea Mencinger Koroško gledališče v gosteh SONČEK, KJE SI V Gledališču Tone Čufar je od 20. maja do potekalo "delovno" gostovanje koroških glcdališčiukov, k> ^ jeseniških odrskih deskah pripravljah otroško predstavo »° Jesenice kje si. je gledališka dggg tkovne skupine M»» p Lutke Pod režijskim vodstvom Tineta Varla Lutke Mladje iz Celovca ob sodelovanju luti mi SKD Celovec in otroške in odrasle skupine .^ulB>1jentoV> Šmihel, igralcev in lutkarji bivše skupine dunajskih ^Upia0ina Scene 11, Lutke Mladje, igralci gledališke skupine KPD r y0 Sele, SPD Radiše, SPD St. Janž v Rožu pripravila preo ob Sonček, kje si. Igrana predstava z lutkami je nast^or0J-dvajsetletnici gledališkega in lutkovnega ustvarjanja oa ^ftgfi kem. Predstavo posvečajo umrlim mentorjem, velikim PSJir«^ koroškega ljubiteljskega gledališča: Štefu Potočniku, Saši *0, in Marjanu Belini. Na jeseniškem odru je bila včeraj g?n ^0 premiero pa bo predstava doživela jutri, v sredo, 25. maja. uri v Stadttheatru v Celovcu. • L. M. VELIKI SKLADATELJI Ljubljana, 20. maja - Založba Mladinska knjiga Je teden predstavila serijo 26 laserskih plošč in kaset ter ilu zvezkov Veliki skladatelji vseh časov in njihova glasba. . • eJ1tov Skladbe v izvedbah evropskih in ameriških orkestrov, aJyJagaj0 in solistov dopolnjujejo spremni zvezki, ki izčrpno ufliet-posnete skladbe, hkrati pa orišejo skladateljevo osebnost, ^ nostne tokove tistega časa in okolje, v katerem je ustva£L6ra J zvezki izčrpno obravnavajo velika obdobja^ na^*- £jasp0' FOTOSTIK IN FOTO ANTIKA Ljubljana - Društvo fotografskih delavcev Slovenije je v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom prvič v Sloveniji pripravilo Fotografski sejem tehnike in komerciale Fotostik, ki bo trajal od torka, 24. maja, pa do sobote, 28. maja. Prireditev bodo spremljala predavanja, predstavitve in razstave. Prireditev se bo zaključila s tradicionalno Fotoantiko v ljubljanskih Križankah. Tokrat bodo šteje kar 52 del, Mladinska knjigajih je za sl°vens£lj0žbe x\ na že 17. prireditvi, ki traja od 9. do 14. ure predstavili fotoantični prvih osem del je prevedel Jože Stabej. Po podatkih z*» tolafle» atelje s prikazom fotografiranja nekdaj, organiziran bo sejem zbirka že 3.000 naročnikov, prodajna cena pa Je. *asopisov . rabljene fotografske opreme, starih fotografij, razstave stare Publikacija bo na voljo v večjih prodajalnah ^:ernali 6 fotografske opreme in predavanje z diapozitivi na temo knjigarnah, naročniki pa bodo posamezne izvode pr J Zgodovina fotografije. leto vsakih štirinajst dni. • M. A. a. ■» v j.n i i/.vi };iiu iM.fi avMarrtju vvima uouvk/j«j njiJ3* razdeljena zbirka. Začne se z baročno in klasično ^ nadaljuje z romantičnim obdobjem, obdobjem nacionain a^j, in dvajsetim stoletjem. Prvi trije zvezki so posvečeni Bachu in Handlu. *uh lA Čeiotaa"zJ>iri^a, nastala pri založbi Marshall CavendtfJ LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE TRI NOVE OBČINE IZ SEDANJE OBČINE RADOVLJICA! Spoštovane občanke, spoštovani občani! A/a vsa vprašanja, ki jih pred nas postavlja preoblikovanje občin, se ne da odgovoriti naenkrat. 29. maja imamo možnost, da se vsakdo od nas opredeli o tem, v kateri občini zeli živeti. Zborov krajanov se je praviloma udeležilo le malo ljudi. Zato je nadvse Pomembno, da se udeležite referenduma in izrazite svojo voljo. Potrebno je skrbno Pretehtati, ali so referendumska območja najbolje izbrana. Upamo, da vam bodo pri vaši odločitvi v pomoč tudi naša izhodišča o preoblikovanju sedanje občine Radovljica, ki vam jih predstavljamo. Sprašujemo se, ali tisti, ki bi radi delili ned seboj povezana območja, ne vedo, da je v Evropi za razvoj komunalne avtonomije značilno združevanje in ne drobljenje. V Liberalni demokraciji se zavedamo, da bo proces oblikovanja občin dolgotrajen proces. Pretirana razdrobitev, ki se obeta v Sloveniji, bo zahtevala nova preoblikovanja v smisel-no zaokrožene občine, ki bodo sposobne preživeti. Pri nas se temu lahko 'zognemo. Imamo tri geografsko in •unkcionalno zaokrožene celote, ki im-alo vse pogoje za stabilne in uspešne občine. Bohinjska Bistrica, Bled in "adovljica so se v povojnem času razvili v gravitacijska središča svojih ob*ocij. Referendumska območja v sedanji Občini Radovljica so Bohinj, Bled, 9°rje, Begunje, Kropa, Lesce in Radovima. Najmanj pogojev za lastno občino in Neno normalno delovanje ima Kropa. Je orez večine ustanov, potrebnih za obči-D°. predvsem pa gospodarsko stanje v KraJu ni tako, da bi občina lahko Preživela. Prav tako ni ustreznih pogo-lQv v Begunjah in Gorjah. Begunje se ne morejo sklicevati niti na občinsko tradi-C|Jo, saj so bile samostojna občina le Qwaj let pred drugo svetovno vojno, sklicevanje na tradicijo je manj prepričljivo tudi v Gorjah in Lescah. Npr. Predvojna občina Gorje je obsegala še Gete sedanje občine Jesenice, ki z forjami nimajo več povezav. V primeru Lesc pa je treba poudariti, da je povojna Pospešena urbanizacija Lesce in Radovljico skoraj združila. Nastalo je some-smo Lesce - Radovljica. OBČINA RADOVLJICA SMO ZA TO, DA NOVA OBČINA *ApOVLJICA ZDRUŽI REFERENDUMSKA OBMOČJA BEGUNJ, >a$Pe> LESC IN RADOVLJICE. frJO VAM PREDLAGAMO, DA SE >a REFERENDUMU NE ODLOČITE *J NOVE OBČINE V KROPI, BEGUNJAH IN LESCAH. NAJ POJASNIMO, zakaj ne? ^ Območje, skledo med Jelovico in Karavankami, povezujejo močne zdru-?nVaJne prvine, tako topografske kot zgodovinske, ki narekujejo, da se raz- skupnPr°9ram t6ga območ'a 0D,ikuJe Najprej je naša moč prostor. Bogata arava z Alpami, visokogorsko planoto Ilovico, Savo, Deželo in Dobravo. >n 1teto Prostora tvori tudi bogata zgodovinska dediščina. Bogata je zgo-ovina uspešnih proizvodenj, predvsem J^tva. Ohranjeni so številni dokazi visoki civilizacijski stopnji, ki so jo imeli 'as> predniki in ki smo jo (ob vseh *iranpoteh) dosegli tudi mi. j-iJ??270^3 Politika je bila taka, da se je jas h trikotnik Begunje - Lesce - Ra-(uu,lca izvijal kot enotni prostor, ienl Juna 'e bila raba Prostora, zgra-e skupne infrastrukturne naprave itd. zoriSadnost Poselitvene mreže ponaša 1 2 Lescar™ in Radovljico, ki sta razvili v kraja z različnima, a dopoln- jujočima se značajema. Lesce ležijo na prometni meji, Radovljica je kot mestna utrdba odrinjena na zavetni rt. V Deželi os Radovljica - Lesce tvori ravnovesje. Na tej podlagi lahko označimo iskanje razvoja Radovljice v upravno središče, Lesc pa v prometno-servisno. Ob združujoči geografski legi, kulturni dediščini, usklajeni policentrični poselitvi in razvitosti, dopolnjujočih se programih se da dokazati, da bi vzpostavitev ene občine Radovljica povzročila manj stroškov, potrebnih bi bilo manj zaposlenih, kot pa če bi delovale štiri manjše občine. Tisti, ki zahtevajo čimmanjše občine in zatrjujejo, da bo zanje kar na hitro poskrbela država, obljubljajo nekaj, kar je malo verjetno, da se bo uresničilo. Postaviti na noge novo občino, ji zagotoviti pisarniške, arhivske in druge prostore, opremo in uradnike, preskrbeti finančna sredstva in druge pogoje za uresničitev vsebine dela, je zapletena naloga. Na dlani je, da je v organsko povezanih območjih nepotrebno oblikovati štiri občine? Npr. katere funkcije bosta občini Begunje in Lesce lahko neposredno razreševali. Precej stvari, ki sedaj potekajo skupaj, bi bilo potrebno, če bi se v Begunjah in Lescah odločili za lastno občino, uravnavati medobčinsko. Vsaka mala občina si ne bo mogla privoščiti svoje službe za prostorsko načrtovanje. Treba bo ustanoviti skupno. Ali je smotrno, da bi štiri občine razvijale svoje obrtne ali poslovne cone, ko pa so prostorske funkcije večinoma že določene in gre predvsem zato, da bomo čimbolj izrabili obstoječe zmogljivosti in tako ohranjali skupni prostor kot največjo dobrino. V enotni občini Radovljica lahko vzpostavimo Deželo in Dobrave kot močan turistični, kulturni, športni prostor, ki ima Jelovico, Savo, Karavanke, gradove Kamen, Pusti grad, graščini v Begunjah in Radovljici, stara jedra Krope, Kamne Gorice in Radovljice, baziliko na Brezjah, dvorane, muzeje in knjižnice, številna društva, uveljavljene ustvarjalce, poustvarjalce in prireditve, Sobec, Podvin, igrišče za golf, hipodrom, letališče, kopališče v Radovljici itd. Z organizacijo skupne občine Radovljica odpadejo tudi številni zapleti okrog delitve občinskega premoženja. Nedvomno bo potrebno osnovna infrastrukturna vprašanja reševati skupaj. Naj omenimo samo kanalizacijo, vo-dooskrbo, javno snago, plinifikacijo, kabelsko televizijo itd... Šole so bile grajene tako, da pokrivajo potrebe celotnega območja. Npr. otroci iz Begunj obiskujejo osnovno šolo v Lescah. Letališča bo nekaj v eni, nekaj v drugi občini. Enotno je organiziran medkrajevni avtobusni promet. Vprašanje je, ali je glede na to, da bo upravni okraj v Radovljici, potrebno deliti zdravstveni, socialno-varstveni in druge servise. Ali je smotrno razdrobiti stanovanjski sklad, zemljiško rento? Prav tako so odprta vprašanja kultur-no-rekreacijskega tkiva (npr. kino, knjižnica, društva itd.). Skratka z istimi vprašanji, ki jih lahko za tako sklenjeno območje ureja ena občinska uprava, bi se namesto ene ukvarjale tri občinske uprave. Kar omeni samo več uradnikov, več stroškov za prostore in predvsem nepredvidljivo veliko medsebojnega dogovarjanja in verjetno tudi prepiranja. Verjamemo tudi, da bo združevanja ljudi, ki hočejo delovati v dobro svojim krajem, uspešnejše v večjem volilnem vzorcu. Saj težave nekaterih svetov krajevnih skupnosti dokazujejo, da je ljudi, pripravljenih delati, vedno premalo. V radovljiški občini so krajevne skupnosti s pomočjo občinskega Izvršnega sveta uspešno delovale. Krajevne skupnosti bodo delovale še naprej. Zavzemamo se za take občinske statute novih občin, ki bodo krajevnim skupnostim zagotavljali uresničevanje vseh nalog, ki jih dopušča zakon. V Liberalni demokraciji se bomo zavzemali, da bodo v močni občini Radovljica sedanje krajevne skupnosti ohranile svoje pravice. Tako bo možno usklajeno načrtovati tako prostorske posege kot vplivati na prostorsko, razvojno in poselitveno politiko. OBČINA BLED Razlogi, ki smo jih navedli v prid skupne občine Radovljica veljajo tudi v primeru Gorij in Bleda. Tudi Gorje in Bled povezujejo tako številne skupne funkcije, da je Blejski kot škoda razbijati v dve občini. Spoštovane občanke in občani! UPAMO, DA NAŠA IZHODIŠČA DOKAZUJEJO, DA JE SMOTRNO DfJŠMDČX£f>%DOVU'ŠKE 0BČINE NASTANEJO TMNO$ °BSZ%^^f^l^RISA' BLED IN MDOVUICA ZATO VAM SE ENKRAT PREDLAGAMO, DA NA REFERENDUMU 29. MAJA GLASUJETE PROTI NOVIM OBČINAM V BEGUNJAH, KROPI, GORJAH IN LESCAH. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE MERCATOR TRGOAVTO Koper, Pristaniška 43 A objavlja prosta dela PRODAJALCA v novi prodajalni v Kranju, Kidričeva c. 2 Kandidati morajo, poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo dokončano šolo za prodajalce tehniške stroke, - da dobro poznajo avtostroko, - da imajo eno leto delovnih izkušenj Pogoj je 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov Mercator Trgoavto Koper, Pristaniška 43 A v 8 dneh od objave. Kandidate bomo pismeno obvestili o rezultatih objave. TRGOVSKO PODJETJE TI1MEK Cesta Staneta Žagarja 53, Kranj Tel. 242-493,241-169, fax 242-493 Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah Trgovina GRADITELJ Staneta Žagarja 53, Kranj Tel. 242-493, 241-169 Nudimo vam vodovodne inštalacije, opremo za centralno ogrevanje, barve in lake, ležaje vseh vrst, PVC kanalizacijske cevi... od 7. do 13. ure Trgovina KERAMIKA Jezerska cesta 22, Kranj Telefon 241-493 Velika izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, tuš kabine in kad, masažne kadi, kopalniško pohištvo, ogledala, mešalne baterije vseh vrst, toaletne omarice in mize... Ugodni plačilni pogoji Gotovinski popusti, plačilo na več čekov aH kreditno kartico Brezplačna dostava na dom Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 100, objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: VODJA STREŽBE HOTELA KOMPAS: - V. stopnja izobrazbe - tehnik strežbe - pet let delovnih izkušenj pri vodenju restavracije ali obrata - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - izpit iz higienskega minimuma VEČ NATAKARJEV: - IV. ali V. stopnja izobrazbe - natakar ali tehnik strežbe - tri leta delovnih izkušenj - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - izpit iz higienskega minimuma VEČ KUHARJEV: - IV. ali V. stopnja izobrazbe - kuhar ali tehnik kuharstva - tri leta delovnih izkušenj - izpit iz higienskega minimuma Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: PODJETJE KOMPAS HOTELI, KRANJSKA GORA, Borovška 100, 64280 Kranjska Gora. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Ljubljanska 19, 64260 Bled JAVNA DRAŽBA OSNOVNIH SREDSTEV V četrtek, 26. 5. 1994, bo ob 10. uri v Avtoparku GG Bled na Rečici pri Bledu (pri tovarni LIP) dražba sledečih osnovnih sredstev: 1. Osebni avto Lada Niva, 1987, KR A2 889, izklicna cena 85.000 SIT, neregistriran 2. Osebni avto Zastava 101, 1989, KR 183 303, registriran do 26. 7.1994, izklicna cena 120.000 SIT 3. Osebni avto Zastava 750, 1985, KR 129 767, neregistriran, izklicna cena 21.000 SIT. 4. Zastava AK 900, 1988, KR 168 902, registriran do 20. 6. 1994, izklicna cena 120.000 SIT Kupci morajo pred licitacijo plačati 10 % varščino. Na navedene cene bo moral kupec plačati še 5 % prometnega davka. Informacije dobite na telefon 77 361, komerciala. Vozila so na ogled v Avtoparku GG Bled na Rečici pri Bledu. HIMMGLAS Most med bolnikom in zdravnikom: MARIJA BOGATAJ Veselim se vsakega napredka Marijo Bogataj, prvo fizioterapevtko v naši akciji, poznajo in cenijo starši otrok, ki imajo od rojstva težave z gibanjem. Ko je nevrofizioterapevtka Marija Bogataj pred 22 leti prišla v kranjski zdravstveni dom, je ie vedela, da bo poleg odraslih delala tudi z otroki. Od 1976. leta je obravnava otrok postala glavnina njenega dela, zadnjih deset let pa se sploh ukvarja samo z njuni. Večina njenih pacientov prihaja naravnost iz (»orodnišnice, veliko jih starih med tri in štiri mesece, stari okoli eta so že redki. Če težave niso velike in in gibanje ne preveč zmoteno, so ob letu odpuščeni. Če pa težave ostanejo, otroci ostanejo v obravnavi do konca odraščanja. Veliko jih je že šlo skozi Marijine roke, ona pa pomni veliko imen, z njimi povezanih težav in tudi uspehov... Se veselite uspeha, ko vidite, f da se vašim malim pacientom ( stanje izboljšuje? "Seveda se veselim, pa tudi tistih majhnih uspehov, ki so za zelo motenega otroka velik korak v razvoju. Vsakega napredka se veselim, res pa je, da moramo biti v pričakovanjih zelo realni. " Kako je starši, ki v zvezi z napredkom svojega otroka gojijo povsem nerealna pričakovanja? "Zgodi se, da starši pričakujejo čudeže. V takem primeru je treba starše pripraviti, da otroka sprejmejo, mu pomagajo in od njega ne pričakujejo nerealnega, če gre denimo za težko organsko okvaro, če otrok ne hodi in ne komunicira, potem jim moramo pošteno povedati, kaj lahko pričakujejo. Ne moremo jim obljubiti, da bo otrok hodil, če tega pričakovanja z vsem strokovnim trudom ne bo mogoče izpolniti." Za kakšne motnje gre pri otrocih, ki jih dobite v obravnavo že iz porodnišnice? "Gre za motnje v drži in gibanju, ki so pogojene centralno, ni pa nujno, da gre za organsko okvaro. Če gre za slednjo, je cerebralna paraliza in taki otroci ostanejo naši pacienti tudi v času odraščanja." Koliko pacientov obravnavate? "Okoli 45 jih je stalno v obravnavi. Vsakogar obravnavamo minimalno tričetrt ure, tako da se jih v mojem delovniku ne zvrsti ravno velika množica." Gre za individualno delo? "Da, vsakomur posebej se je treba prilagoditi, glede na težavo, glede na starše, na način življenja, kajti vsak pacient je čisto drugačen od drugega." Ko delate z otroki, imate opraviti tudi s starši. Na kakšen način? "Praviloma prihajajo starši z otroki enkrat tedensko in tedaj je samo kontrola staršev in otroka. Nevrofizioterapevstska obravnava naj bi se namreč prenesla v vsakodnevne aktivnosti: pestovanje, oblačenje, slačenje, hranjenje...Ob pravilnem ravann-ju se namreč otrokovo stanje izboljšuje, ob napačnem se patologija povečuje. Otrok ima tendenco k napačnemu gibanju, z napačnimi vzrorci pa to težnjo poglabljamo. Moja stvar je, da poznam normalne reakcije otroka, zraven moram poznati tudi patološke reakcije in glede na to situacijo z določenimi tehnikami vplivati, da bi se otroku pomaga. Opazovati je treba, kako se otrok odziva, do katere mere lahko toleriraš napačne reakcije, da otroku ne škoduješ, kajti idealnih odgovorov navadno ne dobiš." Torej morate na neki način vzgajati tudi starše? "To je tudi del mojega poklica. Poznati pa moraš pravo mero, da jih na eni strani ne prestaršiš in na drugi dosežeš, da upoštevajo tvoja navodila. Pri štirih mesecih denimo, starši še zelo malo vidijo, pri enem letu pa je že opazno, če otrok ne hodi. Toda tedaj je za našo obravnavo navadno že prepozno, saj otrok že osvoji patološki vzorec." Svojim pacientom se čisto posvetite. Vaš odnos do njih verjetno ni strogo strokoven, pač pa najbrž tudi čustveno obarvan? "Najti moraš ravno pravo mero: če si preveč čustven, lahko strokovno odpoveš, Če si popolnoma brez občutka, najbrž takega dela ne moreš opravljati." • D. Z. Žlebir KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj Psihosocialna pomoč beguncem SALON POHIŠTVA i > I k. A A U A Kranj, PREDOSUE 34 Z%1^|\ /H/lJ/1 (KULTURNI DOM), TEL: 241 031 + VEUI^ IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR - ve&na v zalogi + UGODNE CENE - prepričajte se + DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO -VRTNE GARNITURE Begunci poleg materialne doživljajo tudi duševne stiske Dobri dve leti, kar med nami živijo begunci z vojnih območij nekdanje Jugoslavije, nam je že malce otopilo sočutje do teh ljudi. Poleg vsakdanje materialne stiske begunci nosijo tudi veliko duševno breme* Bohinj, 20. maja - O tem so med drugim govorili predstavniki Rdečega križa Slovenije in Urada za begunce, ki sodelujejo v projektu psihosocialne pomoči beguncem, za katere sta slovenski Rdeči kriz in Mednarodna federacija RK in Rdečega polmeseca v Bohinju pripravila seminar. O duševnih stiskah nugrantov jim je iiovorU psihiater dr. JURIJ ZALOKAR, ki se je v Avstraliji več et ukvarjal z gospodarskimi in političnimi migranti v Avstraliji. Drugačnost beguncev se opazi na daleč Dr. Jurij Zalokar je imel v daljni Avstraliji opraviti zlasti z jugoslovanskimi emigranti, med katerimi so bili poleg ekonomskih tudi razseljene osebe iz obdobja po drugi svetovni vojni. Zlasti slednji so kot politični begunci na tujem doživljali podobne travme, kakršne opažamo tudi pri beguncih, ki jih zadnji dve leti gostimo pri nas. "Begunci imajo za seboj težke izkušnje, izgubo domačega kraja svojcev, prijateljev, tudi izgubo premoženja, ki so ga leta in leta spravljali skupaj. Doživeli so tudi izgubo navad, ki vladajo v domačem okolju in ki dajejo občutek varnosti..." je razlagal dr. Jurij Zalokar. Ljudje za domači kraj postajajo tujci, spočetka se iz tujine oglašajo, pozneje vse redkeje. Novo okolje pa je zanje trav-matsko zaradi različih razlogov. Prvi med njimi je jezik, ki ni le sredstvo pogovarjanja in komunikacije, ko neznanje jezika onemogoča socialne kontakte, temveč ima tudi čustvene primesi. Druge so socialne spremembe, ki jih doživijo v tujem okolju. Ena teh je tudi marginalizacija tujcev, zlasti če je posredi tudi ksenofobija. Begunci so že po sili razmer drugačni: govorijo drug jezik, od nas jih razlikuje način oblačenja, vsakdanje navade, tudi težka izkušnja, ki so jo doživeli z begunstvom. Ta drugačnost lahko v nekaterih okoljih zbuja sovraštvo do tujcev, do vseh, ki so drugačni. Kot je dejala begunka Jasmina: počutim se kot drugorazreden človek, ker ga okolje ne sprejme, saj se v vsem loči od njega... Po dobrih dveh letih, kar naša driava nudi gostoljubje beguncem, zanje prihaja vse manj humanitarne pomoči. To občutijo zlasti v gosti-teljskih družinah, medtem ko je za begunce v zbirnih centrih vsaj v materialnem smislu bolje poskrbljeno. Humanitarna pomoč usiha, stalna vira sta le še Mednarodna federacija Rdečega kriia in UNCHR. Sredi maja se je zaključilo podaljševanje statusa za začasne begunce. Po teh podatkih je v Sloveniji še okoli 30 tisoč beguncev. Sodeč po razdeljeni humanitarni pomoči pa je beguncev še več. Pri Rdečem krilu Slovenije menijo, da je okoli 10 tisoč takih, ki niso zaprosili za status. Duševne stiske, hujše od bolezni Begunci pa doživljajo še vrsto drugih stisk. Če se naselijo pri gostiteljskih družinah, jim kmalu postanejo odveč, zlasti če njihovo skupno bivanje zelo dolgo traja. Naseljeni v begunskih taboriščih pa spet drugače doživljajo svoje izganstvo. Najboljše taborišče ne more biti okolje, v katerem bi se človek dobro počutil. Dr. Jurij Zalokar je nanizal nekaj osebnih izkušenj migrantov v Avstraliji, kako so doživljali svoje begunstvo, se srečevali s predsod-niki in namernim zapostavljanjem, zapadli v konfliktne situacije... V začetku, ko se dogodi nesreča, vojna, požar ali potres, kar pa že žene ljudi v neprostovoljno izgnanstvo, so ljudje ali paralizirani ali panični. Ko je kasneje tragedija za njimi, pride do raznih trav-matskin nevroz. Mučijo jih hude sanje, ki so po besedah dr. Zalokar j a tudi nekakšen ventil za duševne napetosti. Duševna stanja migrantov niso bolezen, so pa hujša od bolezni, je prepričan psihiater dr. Jurij Zalokar. Strah, sumni-čenje in napetosti spremljajo življenje teh ljudi. Nastopijo tudi krajše duševne bolezni, ki pa jih po mnenju dr. Zalokarja ne gre zdraviti zgolj z zdravih. Begunci pogosto postanejo agresivni, dogajajo se različni izgredi. Slednje je treba razumeti kot klic na pomoč in se s pomočjo, ne s kaznijo, nanje tudi odzvati. Z begunci se je treba pogovoriti, in sicer v njihovem jeziku. Tudi napisi v njihovem jeziku (v begunskih centrih in v uradih, kjer imajo opraviti z migranti) imajo zanje veliko čustveno vrednost. Pomembno je že to, kako jih naslavljamo. Beseda tujec vsebuje negativno konotacijo in celo podžiga ksenofobijo, zato bi jo v dokumentih in vsakdanji komuniakciji kazalo nadomestiti s primernejšo. Namesto tujci naj bi beguncem rekli tuji državljani. Najboljše taborišče je le taborišče Begunci svoje bivanje v taboriščih pogosto čutijo kot zapor, zato je pomembno negovati ideal svobode gibanja. Najhuje ie za človeka, ko mora po dovolilnico za izhod, če se hoče oddaljiti od begunskega centra. Pomembno je tudi, kakšna avtoriteta vlada v teh taboriščih, ali izhaja iz Človeške topline ali pa je povsem nasprotna: nasilna ali pa birokratsko brezbrižna. V begunskih centrih je pomembna tudi organizacija, ki prebivalcem omogoča vsaj malce intimnosti. Najhuje je, kadar so ljudje pasivni in zaradi tega zapadajo v apatijo, zato je zelo važno, da znajo zanje poskrbeti v smis/u sproščanja teh napetosti, bodisi s športom, kulturnim udejstvo-vanjem ali preprosto z delom. Zakoni prepovedujejo formalno zaposlitev beguncev, ta prepoved pa ne bi smela zadevati delovne terapije. Dr. Zalokar, ki je pred leti delal tudi v Psihiatrični bolnici Begunje, je omenil tamkajšnjo dobro izkušnjo iz delovne terapije. Bolniki so delali in bili za to tudi simbolično nagrajeni. Še boljša kot delovna terapija p bi bila za begunce prava zaposlitev, toda ob velikem pomanjkanju dela celo za domače ljudi bi to med domačini spet lahko zbudilo odpor in ksenofobijo. • D- z' Zlebir Zdaj je štirinajst delavk nekdanje Železarne tehnološki presežek Čistilke delajo, čeprav ne dobijo place Podjetje INTEX je leta 1991 prevzelo čistilke nekdanje jeseniške Železarne, ki zdaj že štiri mesece niso dobile plač, a tudi ne regresa? Jesenice, 23. maja - Leta 1991 je jeseniška Železarna sklenila pogodbo z zasebnikom, da prevzame več kot dvajset čistilk v redno delovno razmerje podjetja INTEX, d.o.o. Tu naj bi šlo za nova delovna mesta in Zavod za zaposlovanje je zasebniku tudi plačal znesek za sleherno novo delovno mesto ali zaposlenega, čeprav je veliko vprašanje, ali je res šlo za nova delovna mesta. Delavke so namreč ostale na starih delovnih mestih, v resnici se je zamenjal samo delodajalec. In čez nekaj časa se je začelo Direktor zasebnega podjetja INTEX Jesenice je z izgovori, da nima denarja, zaostajal s plačilom regresa in osebnih dohodkov. Čeprav je sodišče tudi na drugi stopnji ugodilo delavkam, da zasebnik mora izplačati regres, je danes stanje še slabše: regres jim je dolžan za dve leti nazaj, od februarja pa niso dobile plač. Štirinajst delavk je razglasil za tehnološki presežek. Prav, če ne bi bile zdaj še tu na slabšem: 20 let so delale v Železarni in kot tehnološki presežek bi iz Železarne odšle vsaj s skromno odpravnino, tu pa ne bo nobenega nadomestila, saj se za odpravni- no štejejo le leta pri delodajalcu. Sindikat podjetja INTEX Jesenice in sekretar sindikata ZSSS Jesenice sta aprila že sklicala sestanek z direktorjem. Na tem sestanku je direktor podjetja odgovoril (citiramo po zapisniku), da... "delavk nihče ne sili delati, da gredo lahko delat drugam, da bo šlo podjetje INTEX v stečaj - plače pa naj bi delavke dobile iz stečajne mase. Direktor je tudi predlagal, da naj dajo predlog za stečaj delavke in da je podjetje poravnalo obveznosti izpred dveh let, ko so nabavili material iz male prodaje Železarne. Ugotovil je tudi, da je denarja vsak mesec manj in da podjetje ne more dobiti posojila, ker pri SDK nima bonitete." Na drugi strani pa so delavke dejale, da brez plače ne morejo živeti in plačevati vsakdanjih stroškov, ni pa mogoče, da bi same predlagale stečaj, ker bi v tem primeru morale zagotoviti denar za začetek tega postopka. Po tem sestanku so se delavke začele pripravljati na stavko, a stavkale niso. Inšpektor za delo, ki je bil v INTEXU dvakrat, je med drugim ugotovil, da... "so trajni presežki v tem podjetju posledica odpovedi celotnega čiščenja ali bistveno zmanjšanega obsega s strani osmih podjetij bivše Železarne in da inšpekcija dela ni ukrepala, saj meni, da ureditvena odločba ne bi bila izvršljiva. Tudi SDK je potrdila izredno težak likvidnostni položaj podjetja, ki se izkazuje v praktično permanentni blokadi žiro računa..." In kaj je na to ugotovitev odgovoril republiški inšpektorat za delo? Med drugim pravi, da... "ne glede na ugotovitve inšpektorja menimo, da bi morale delavke kot edine legitimne zahtevati izplačilo zajamčenega osebne- ga dohodka v skladu z zakonom in splošnim aktom ozirom? kolektivnopogodbo. Tudi v primeru stečaja podjetja imaj0 delavci pravico uveljaviti osebni dohodek do polnega osebne; ga dohodka, saj so delavci izenačeni z drugimi upniki—" Kot so povedale na zadnje^ sestanku, na katerega so povabile novinarje, so zadnjo plačo dobile pred štirimi meseci * tišini 21.900 tolarjev. Ko jih J6 zasebnik prevzel od Železarne, jih je bilo 24, od teh jih je dane« 15 pri INTEXU, štiri pa so P" zasebnem podjetju ULTIM* Tri delajo stalno. Ostale pridejo na delo, čeprav dobijo plačila. novinaje Delavke so tako seznanile s svojo žalostno ^ bo, ki ima verjetno se žalosten konec. • D. Sedej Blizu 400 zasebnikov v zdravstvu; Kranj' »»ja - Skoraj 400 bodočih zasebnikov se P«| »arodu za zdravstveno zavarovanje poteguje za zas*»?° jtdravstveno prakso. Pogodbe bodo podpisane do 15. ju* K? * ******* Podatek tudi za gorenjske zdravnike, tate, ki jim je podpis pogodbe z zdravstveno zavarovalo««0 pogoj za najem prostorov v zdravstvenih domovih. . v Na letošnji razpis zdravstvene zavarovalnice za izvajanje storitev a obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja je med 571 ponudniki poslalo svoje programe tudi 3j» zasebnikov Največje med njimi zobozdravnikov, kar 157,,9* je zdravnikov iz osnovne dejavnosU, 67 iz specialistične dejavnosti, 34 lekarnarjev, ostali pa s področja fizioterapije. prevozov in dializ. Doslej je v vsej Sloveniji delovalo zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in lekarnarjev, rjj novem razpsu in po nepričakovanem Številu prijavljenm (pričakovali so jih sto manj) so pri zdravstveni zavarovalnici v zadregi. Za vse za zdravstvene programe je letos na voljo W milijard tolarjev. ♦ D. Ž. GOSPODARSTVO UREJA:MARIJA VOLČJAK Mag. VELIMIR BOLE v klubu gorenjskih direktorjev Dvor Poplava deviz težje rešljiva kot pred dvema letoma Pasivne obrestne mere v bankah so previsoke, znižanje pa bo zaradi medsebojnega nezaupanja bankirjev težko doseči Preddvor, 23. maja - Gorenjski direktorji so v svojem klubu Dvor tokrat gostili priznanega slovenskega ekonomista, sodelavca Bajto-vega inltituta mag. Velimiria Boleta, ki velja za tihega načrtovalca vladne politike. Čeprav se zelo malo pojavlja v javnosti, pa je neuradno pogosto citiran, kar izpričuje izjemno avtoriteto, ki jo lanuo prinaša le dolgoletna verodostojnost njegovih napovedi ekonoms**-ga dogajanja. Razgovor z njim je bil zato posebej mikaven, uvodoma fe razgrnil letošnje ključne probleme, nakar se je razvda živahna razprava, ki se je vrtela predvsem okrog najbolj aktualnih vprašanj, kot so poplava deviz, znižanje pasivnih obrestnih ^Z™****™ seveda o plačah, ki so postale že kar redna tema klubskih srečanj gorenjskih direktorjev. Aktualne ekonomske razmere je mag. VELIMIR BOLE strnil v pet ključnih problemov, pri čemer je na prvo mesto postavil ponovno poplavo deviz, ki bo po njegovih besedah letos povzročala največje težave, reševanje tega Problema pa bo neprimerno težje, kot je bilo pred dvema letoma. Presežek deviz presegel kritično mejo Poplava deviz že vpliva na tečaj, presežna ponudba deviz je predvsem kratkoročnega znanja, delno tudi dolgoročnega. Devizne rezerve se hitro povezujejo, trenutno znašajo približ-no 2 milijardi dolarjev, kar Predstavlja približno 4 odstotke družbenega produkta. V svetu je prelomni 1,5- do 2-°dstotni delež, saj se je kasneje težko izogniti škodljivim posledic,— je dejal Bole. Po pričakovanju se je o plačah razvila živahna razprava, saj gorenjski direktorji govore o stimulativnem učinku dobrih plač. O tem so govorili povsod, kjer so ponovno ušli v inflacijo, v Peruju, Mehiki, Braziliji itd, tam so nastale smešne teorije, da lahko z višjimi plačami povečaš proizvodnjo, je dejal Bole. Sicer pa je V Sloveniji povprečna bruto delovna ura znaša 4,5 dolarja, ničkaj radi pa ne slišimo, da je to veliko več kot na Portugalskem, kjer ustvarijo tolikšen družbeni proizvod kot pri nas. papirji. Država bi lahko izsilila varčevanje, če bi na trgu kupovala devize in sama oblikovala devizne rezerve ter tako razrešila problem poplave deviz, vendar je to malo verjetno, saj bi morala ustrezno zmanjšati proračun. Za primerjavo: državni Gost v klubu Dvor je bil tokrat ugledni slovenski ekonomist mag. Veljko Bole, pogovor je vodil Emil Milan Pintar. Foto: G. Šinik Poplava deviz le bila leta 1992 lažje rešljiva, saj so kljub nižjim obrestim mnogi naložbe držali v devizah, namesto v tolarjih, ki je bil še negotov. Danes je rizična premija veliko manjša, po zadnjih ocenah samo se 2-do i-odstotne točke pri obrestnih merah, kar pomeni, da se je zelo zožil prostor ta ukrepanje centralne banke, denimo z vrednostnimi papir-Ji- am. Najbolj znana je padec ,?*aJa, zelo pogosta nekontro-Urana rast denarja, če takšne ^zmere trajajo dalj časa pa Pnstrana struktura investiranja. . Pri nas so razmere toliko ve^je, ker presežek nastaja tako tekočem kot kapitalnem delu P^ilne bilance, v tekočem pa T Je pri tako odprtem gospostvu, kot je slovensko nesmiselno zavirati. Prav menjalni ektor (izvozniki in podjetja, ki Prt plačah je bila v prvem Mletju 1992 storjena kardi-*alna napaka, nikakor nisem *a indijsko askezo pri plačah, lMaa naj ne gredo naprej prve. 2 **daj ne bi dopustili strahotnega naraščanja plač, l1 zdaj že lahko imeli večje, *°'Jlh imamo, družbeni Proizvod pa bi rastel in ne saniral, je dejal Velimir na 60 tolarjev za nemško marko, sam nikakor ne mislim tako, je dejal Velimir Bole, v tem primeru propadli izvozniki, ki so zelo ranljivi, saj so sorazmerno najbolj zadolženi. Ko bi torej dosegli notranje ravnotežje, bi se porušilo zunanje, in zaradi propada izvoznikov ne bi bilo več dovolj velikega izvoznega priliva za financiranje uvoza. Problem bi bil rešljiv z normalnim investiranjem, saj investicije pri nas zdaj predstavljajo približno 18 odstotkov družbenega proizvoda, gospodarstva s podobno odprtostjo pa imajo 25- do 28-odstotni delež. Znano je, da odstotna točka investicij ustvarja približno pol odstotka uvoza opreme, če bi torej delež investicij v družbenem proizvodu z 18 dvignili na 25 odstotkov, bi se uvoz opreme povečal za 3,5 odstotka družbenega proizvoda vprašanje, kje naj se plača ustavi, da je še stimulativna, stimulacija je vendar v relativni, ne v absolutni plači. Zaradi strahotnih razlik, ki so med škodljiva posledica presežne ponudbe deviz je pogosto nekontrolirana rast denarja. Pritiski Že nastajajo, če bodo ukrepi izostali, ne bom presenečen, če bi se bomo ponovno soočili s pritiskom inflacije. Neverjetno Je, kako strahotno kratek je pri nas ta spomin, v Nemčiji Je še zdaj prisoten iz leta 1923, pri nas pa se šteje, kakor da je to dano, V svetu Banke Slovenije nikakor ne bom pristal, da bi začeli popuščati pri denarju, je dejal Bole. Eroračun predstavlja 24 odstot-ov družbenega proizvoda, presežek bi moral predstavljati 4 odstotke družbenega proizvoda, da bi država pokupila presežek deviz na trgu. Naj spomnimo, da je še enkrat toliko letos dobila vojska. Pasivne bančne obrestne mere previsoke Aktualne ponovno postaja pasivne obrestne mere v bankah, verjetno tudi zaradi opozorila profesorja Michaela Bruna iz Svetovne banke, ki je ukrotil izraelsko inflacijo. Na tem področju so ukrepi lahko hitri in učinkoviti, vendar je veliko vprašanje, ali se bo kaj zgodilo, je dejal Bole in spomnil, kaj se je dogajalo lani oziroma kako je propadel dogovor v bančnem združenju. Napaka je nedvomno najbolj opazna pri deviznem varčevan- podjetji nastala po izgubi jugoslovanskega trga, bi morala biti dohodkovna politika zelo rigor-in problem bi se razblinil. Toda ozna. Druga možnost, ki so jo ju, saj se pri deviznih vlogam vprašanje je, kdaj bo pri nas po vojni uporabili v Nemčiji, ko približno enake ročnosti razkor-se na i investiranje normalno, v dveh so bila nekatera podjetja dotol- tuin v , em tr8u srečujejo s do treh ietih zagotovo še ne, čena, druga pa v razcvetu, bi Ju KOmCUrAnml namr*«* nn .... • ...L.___I_ -------o------• konkurenco) namreč pri nas ustvarja zdravo gospodars-*° rast. Samo v letošnjem Prvem četrtletju je presežek Jekaj manjši kot lani vse leto, j* sredi lanskega leta pa so se totro začeli povečevati prilivi tuJega kapitala. Statistika pa Ustrezno ne upošteva hrvaških nakupov pri nas, Velimir Bole °?enjuje, da je bil vsled tega Plačilni presežek lani podcenjen Za Približno 150 milijonov mark, kar sicer ne povečuje Presežka deviz, ustrezno manjši pa je kapitalni del. Izredni velik je tudi priliv deviz prebivalstva, delno nedvomno zaradi vračanja deviznega varčevanja v državo, delno so to devize, ki so jih ljudje branili doma. Čisti priliv se mesečno suše od 55 do 70 milijonov mark. dotlej pa ie treba zadržati prevelik padec tečaja. Država ni homogena, pokojninski, stanovanjski zdravstveni itd. sklad niso pod ožjo kontrolo vlade, temveč parlamenta. Skladi v bankah premikajo za približno 10 milijard tolarjev, kar je petina primarnega denarja. To seveda strahotno povečuje negotovost v bančnem siste- Poskočne plače Med petimi ključnimi letošnjimi problemi je Velimir Bole na drugo mesto postavil prehitro rast plač in na tretje avtomatično navezanost socialnih transferjev na povprečno pla- bila hipoteka na vse profite, kar pa bi pri nas izpeljali še težje, učinek pa bi bil enak. Majhna nagnjenost k varčevanju Kot četrti ključni letošnji problem je Velimir Bole navedel izredno hitro padanje narodnogospodarskega varčevanja. V zadnjih dveh letih je padlo na 17 odstotkov družbenega proizvoda, kar je katastrofalno nizka številka. Najbolj opazna posledica tega je, da je gospodarstvo lansko leto zaključilo z dezin-vestiranjem v velikosti približno 4 odstotke družbenega proizvoda. Po grobih ocenah je bila ak med obrestnimi merami pri nas in v Nemčiji povečuje, tudi zdaj, ko je ponudba deviz prevelika. Bruto plače predstavljajo 68 odstotkov družbenega proizvoda, če bi jih stvarno zmanjšali za 10 odstotkov, hi ustvarili dobrih šest odstot-kovdružbenega proizvoda dodatnega varčevanja in težav zaradi poplave deviz ne bi bilo. tfPQIf» lsI«liq»WJW.¥ IM yvTp«wwiv* pia- dlk 111 m0C PrePusnn Opozoril je, da na plačah 8'Obokemu padcu rastoče domače povpraševanje DliCoh^0 bi tečaJ prepustili 83535 "°bi pacfel *obo,j . bi se ponudba ?SVaptnP°leViZah ^Pravijo, naj in urav- am jih nekaj, tečaj pač pade ffonomistuje težko razume- 061/621 S97 pet.. »ob.: 12.00 - l.OOh ŽIVA GLASBA .00 - 20.00h. »roda: »aorto Dimnik: stojalo za reklamo Medvode, maja - V Medvodah se vedno bolj pritožujejo nad onesnaženostjo zaradi kemične industrije. Eden takšnih onesnaževalcev je Donit, za katerega so prepričani, da čistilna naprava ne dela najbolje in se o njej širijo različne govorice. Pravih informacij sicer ni moč dobiti in tudi do pravega naslova, kako je s programom za čistejši zrak, so menda vrata zaprta. Svet krajevne skupnosti je 11. maja razpravljal o nastalem položaju in sklenil, da se poveže z inšpekcijo, obvesti občino in nenazadnje prek kabelske televizije tudi krajane. Tokrat upajo, da inšpekcijski ogled ne bo dal enakega rezultata, kot že ničkolikokrat do zdaj, "daje vse v mejah normale". Že zaradi fenolov in metanola v ozračju so v Medvodah prepričani, da sežigalna naprava ne deluje in da je Donitov dimnik še najbolj podoben stojalu za reklamo. • A. Ž. Večnamenska dvorana v Komendi "Upam, da na bo uspelo" Komenda, maja - Čeprav zapleti glede referendumske odločitve o samopripsevku na območju krajevne skupnosti Komenda za večnamensko dvorano oziroma telovadnico še niso povsem končani, predsednik sveta KS Roman Grošelj upa, da Jim bo načrtovani program uspelo uresničiti Po referendumskem odločanju, o katerem je vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožbe niso bile oddane v roku (zadeva pa je zdaj na ustavnem sodišču), se je na prvi seji sestal tudi gradbeni odbor. Prav tako je svet KS odločil, da bo delo predsednika upravnega odbora oziroma v zvezi s pripravami na izgradnjo profesionalno. Sicer pa se samoprispevek na podlagi dogovora z davčno upravo že izvaja in za uresničitev referendumskega programa ima KS tudi poseben žiro račun za zbiranje denarja. "Poklicno delovno mesto naj bi odprli 1. julija, s tem, da bo imenovani vodu tudi vsa dela s področja lokalne samouprave. Kar zadeva izgradnjo večnamenske dvorane, pa dela ne bo malo, saj moramo do L septembra pripraviti vso potrebno dokumentacijo - gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Po pridobitvi lokacijske dokumentacije bo tudi razpis za izdelavo projetka. In nenazadnje v 14 Roman Grošelj, predsednik KS Komenda dneh načrtujemo tudi pogovore z občino in ministrstvom za šolstvo glede finančnega dogovora," je pred dnevi povedal predsednik sveta KS Roman Gro8efy. s A* Žabu Mestna občina Mengeš Mengeš • Današnja krajevna skupnost Mengeš z naselji Dobeno, Loka, Mengeš in Topole v sedanji občini Domžale je na podlagi odloka o referendumskih območjih bodočih občin opredeljena za samostojno referendumsko območje. V krajevni skupnosti se zavzemajo, da bi bil Mengeš v Crihodnje mestna občina. V okviru priprav na odločanje, ki o v nedeljo, 29. maja, na referendumu, bodo danes, 24 maja, v Mengšu pripravili tudi okroglo mizo o bodoči MESTNI OBČINI MENGEŠ in o prednostih takšne opredelitve in odločitve. Krajevna skupnost Mengeš vabi vse krajane danes zvečer ob 20. uri v dvorano Kulturnega doma v Mengšu. Med gosti, ld bodo odgovarjali na vprašanja, bo tudi dr. Janez Podobnik. Krajevna skupnost Moste Prevladala je odločitev: svoja občina Po številu obrtnikov je krajevna skupnost Moste najmočnejša krajevna skupnost sedanji občini Kamnik. Moste, maja - Potem ko so se najprej na zboru občanov med različnimi možnostmi opredelili za občino Kamnik in so bili zaradi "odrezane" povezave z njim priključeni k referendumskemu območju Komende, so se krajani ponovno sestali na zboru. Odločili so se za samostojno referendumsko območje občine Moste. "Na ponovnem zboru udeležba ni bila majhna in v več kot dve ure dolgi razpavi so krajani potem zavrnili opredelitev, da se vključimo v območje Komende. Nekaj časa so bila v ospredju razmišljanja, da bi se opredelili za Mengeš. Potem pa je pri ocenjevanju prednosti ene ali druge možnosti prevladalo stališče za refere-dumsko območje občine Moste z naselji Moste, Suhadole in Žeje," je minuli teden povedal predsednik Pavel Štebe. Razlogi za takšno odločitev so bili: po številu obrtnikov je krajevna skupnost Moste med najmočnejšimi krajevnimi skupnostmi v sedanji občini Kamnik in imajo tudi najuspešnejši izvozno usmerjen proizvodni obrat. Preskrba je zadovoljiva, saj imajo kar nekaj trgovin in bencinsko črpalko. Ob osmih izpolnjenih pogojih od enajstih v zakonu pa nenazadnje drži, da so Moste tudi v preteklosti že večkrat bile samostojna občina. "Kar pa zadeva osemletko, se zavedamo, da nas čaka zahteven program," ocenjuje predsednik Štebe. • A. Ž. Kaj "skriva" Prekladalna postaja Suhadole? Mošani nimajo nič proti zasipanju nemoteno naprej, čeprav so v krajevni skupnosti bili proti že pred dvema letoma. Moste, maja - "Za nas Je to že od 1992. leta črna gradnja, in kljub ugovorom in protestom dela potekajo naprej. Zato smo na zadnjem zboru 15. aprila ustanovili komisijo, ki ima za nalogo, da ugotovi dejansko stanje ravnanja z odpadki na Prekladalni postaji Suhadole in nato o ugotovitvah obvesti krajane. Sele potem se bomo na zboru odločili o nadaljnjih aktivnostih podjetja Publicus, ki sedaj deluje na prekladami postaji" Možna lokacija za odlaga- nih dokumentov sedanje kra- lišče odpadkov na kraju, ki ga jevne skupnosti Moste. Ven- Mošani poznajo pod imenom dar so nekako pomirjeni, saj Ozka dela še vedno ni "iz- so najbrž tisti, ki so takrat brisana" iz prostorsko razvoj- strokovno zagovarjali velik dsednik) in Pavel Štebe (podpredsednik) od izvršnega sveta občine Kamnik zdaj zahteva, da ji predloži uporabno dovoljenje za obratovanje v Prekladalni postaji Suhadole in tudi vsa soglasja, na osnovi katerih je bilo izdano uporabno dovoljenje za takšno postajo. Komisija tudi pričakuje, da bo podatke oziroma dokumentacijo dobila v desetih dneh, da bo lahko pravočasno pripravila poročilo za zbor krajanov, ki je terjal KMEČKI TURIZEM PR'JAKC Marjan Kristan ZBILJE 34 61215 Medvode 061/612 344 VLJUDNO VABLJENI moljor trgovina z mešanim blagom MOHOR Sp. Senica 20e tel 061/614 101 ODPRTO VSAK DAN OD 8h - 20h NEDELJA 8h - 14h Poročilo tudi o šolah V krajevni skupnosti Moste zahtevajo od ob-čine oziroma njenih organov tudi poročilo o programu in namerah glede razvoja osnovnih sol v sedanji občini Ugotavljajo namreč, da Je zadnje čase na tem področju v občini določena zmeda. Nenazadnje je v Mostah tudt šola, za katero so ie zbirali denar bi je ta trenutek iz samoprispevka ie vedno namenjen zanjo. Poročilo od občine bi morali dobiti ie do konca minulega meseca, vendar ga sredi minulega tedna še vedno niso dobili. V Mostah zahtevajo "čisto vino" o Prekladalni postaji Suhadole. Zaradi prizadevnosti Darje in Roka Součka Lepota lončarstva ni izumrla Komenda, 24. maja - V Lončarskem podjetju Komenda bi se to skoraj zgodilo. Namreč kmalu bi propadlo podjetje, ki za slovensko ljudsko in kulturno izročilo prav gotovo veliko pomeni. Ko sta namreč leta 1986 podjetje prevzela Rok in Darja Souček, je bilo le-to na robu propada. Milo rečeno je bilo v finančnih in tehnoloških težavah in veliko truda in volje je bilo potrebno, da se je Lončarsko podjetje Komedna ohranilo pri življenju. Okrog 16 zaposlenih v Lončarskem podjetju Komenda tako izdeluje okrasne in uporabne posode za gojenje cvetja, ki so jih včasih izdelovali veliko več, saj so bili v nekdanji Jugoslaviji po prodaji lončkov in korit za rože na prvem mestu. Danes se je tudi zaradi velikega uvoza iz Italije trg skrčil in zato v Lončarskem podjetju Komenda izdelujejo predvsem izdelke tradicionalne slovenske kmečke keramike, to je modele za potice, ma-jolke, kozarce, vrčke, svečnike, sklede in latvice poslikane z izvirnimi slovenskimi motivi in še veliko drugega. V prostorih Lončarskega podjetja Komenda pa ima svoje prostore tudi galerija Tera, katere lastnik je Rok Souček. Obiskovalci galerije lahko izbirajo med keramičnimi reliefnimi slikami, keramčni-mi krožniki, objekti in skulpturami ter različnimi unikatnimi posodami. V prostorih galerije stalno razstavljajo Darja in Rok Souček ter Aljoša Sotlar in Mojca Smerdu. Galerija Tera pa nudi tudi arhitekturno keramiko, ki je primerna za notranjo opremo bivalnega ali delovnega prostora ter različne izdelke po naročilu. Pokličete jih lahko po telefonu 061-841-015. kup smeti le nekaj kilometrov pred letališko stezo, spoznali, da niso imeli. Srečujejo pa se že nekaj časa z drugačnim problemom. "Na črno", kot pravijo, se jim počasi vsiljuje Prekladalna postaja podjetja Publicus v Suhado-lah. Na zadnjem zboru pa so bili odločni, da bodo zadeve razčistili, saj nikakor niso proti zasipavanju jame, medtem ko pa je ostali program... Komisija, ki so jo imenovali in jo vodita Maks Lah (pre- odgovor v štirinajstih dneh. Iz zapisnika komisije oziroma krajevne skupnosti je tudi razvidno, da mora podjetje Publicus posredovati naslednje podatke: Kakšni oziroma kateri (vrste) odpadkov ter od kod (kraji in firme) se vozijo na Prekladalno postajo Suhadole. Pomemben za komisijo je podatek, koliko odpadkov na dan oziroma na mesec se pripelje in potem odpelje. Terja tudi opis tehnologije in razlago o porabljeni energiji in vodi. Nič manj pomembni niso podatki o kamionih oziroma vozilih ui strojih ter zaposlenih, ki so povezani s postajo Suhadole. Natančen odgovor od Pubh-cusa pa terjajo tudi glede ravnanja z odpadki, ki zagotavlja ekološko varnost za okolico in podtalnico. Krajevna skupnost namerfl" va na podlagi zemljiško knj'*; nega izpiska tudi ugotoviti lastništvo. Na podlagi pogodbe pa, za koliko časa je Bilo zemljišče dano v uporabo Publicusu. Dokler ne bodo v krajevni skupnosti dobili podatkov in zahtevanih razlag* poročil ter pojasnil, ne bodo obravnavali vloge oziroma pogojev za pripravo urbanističnega načrta za Prekladalno-postajo. Če zahtevanih podatkov, pojasnil in odgovorov ne bodo dobili, bodo o tem obvestili republiške organe i" medije. Nedvoumna pa je tudi pripomba, da občina, ce ima določene obveznosti do mesta Ljubljane, ne more s te& izsiljevati krajevne skupnost' in krajanov v njej. • A. ža'*r Ne le gostilna tudi ansambel Stoletna tradicija Ze 28 let v Gostilni Mihovec v Zgornjih Pirničah ob igra domači ansambel- Zgornje Pirniče, maja - Jernej in Mihela Petač, ki skrbita poznano gostilno Mihovec v Zgornjih Pirničah 54 pri Medvodah, sicer pravita, da so zaradi domače glasbe dobro poznani daleč naokrog; tudi na zgornjem koncu Gorenjske, čeprav so pogosti gosQe pogostejši z ljubljanskega območja "Začelo se je z domačo glasbo, z narodnimi in tudi zabavnimi vižami, pred 28 leti. Danes je vodja ansambla mož Jernej, ki igra kitaro. Ostali člani ansambla pa so Jer-nejev svak Marjan Stro-jan, ki igra bas kitaro, harmonikar je Vlado Štuhec, Jože Jerina igra trobento, Rado Rijavec klarinet, Edo Brank je bobnar, Jana Vi-dic pa pevka. Čeprav smo poznana gostilna s sto in m večletno tradicijo in je naša posebnostre jj3 zrezek Mojca (po hčerki Mojci, ki je ▼ -0 kuhinje), poznavalci vin pa lahko izd med 35 vrstami buteljčnih vin, je gla* bna, tradicija nič manj, ali pa še bolj pomem i kot pa postrežba in hišno ime," nam je tj nedavnim obiskom in iskanjem z&m na spodnjem koncu Gorenjske p°ve Mihela Petač. ^ Sicer pa ima danes gostilna Mihovec do ^ sedežev, v prostoru z glasbo pa je seveaa ples ob petkih, sobotah in praznikih. p ansambla? Tako kot gostilna - Mihovec. SLA* NA MEJI 15. STRAN • GORENJSKI GLAS 11. in 12. junija na Križu Velik praznik ob 40-letnici gasilcev odo slavili vsi krajani. Krtž. maja - 230 gasilcev od najmlajših do najstarejših v Krajevnih skupnosti Križ v občini Kamnik bo v soboto, P., in v nedeljo, 12. junija, proslavljalo 40-letnico 9asilskega društva in številnih uspehov, ki so Jih zabeležili v tem obdobju. Osrednja svečanost bo seve-Ja v nedeljo, ko bo ob 15. uri Krenila parada z domačimi psilci, narodnimi nošami in pmniškimi godbeniki izpred Lovskega hrama na Križu sko-*l vas do prireditvenega prostora pri gasilskem domu, na ^terega so v kraju še posebej Ponosni, saj so ga zgradili s slcupnimi močmi. Sicer pa smo er»krat že zapisali, da na Križu taktično ni krajana, ki ne bi bil 'ako ali drugače povezan z fftsilstvom oziroma z domačim čustvom. Tako je na primer prazen, če gredo domači gasilci ob koncu tedna na ^kšno tekmovanje. "Trenutno sicer še nimamo glavnega pokrovitelja, vendar upamo, da ga bomo do praznika dobili," so konec tedna pripovedovali predsednik KS Ivan Hlade, ki je hkrati podpredsednik občinske gasilske zveze, bil pa je tudi 23 let tajnik društva, Emil Žagar, ki je zdaj tajnik in Herman Pire, poveljnik v društvu. Sicer pa bo takrat na Križu pravi gasilski praznik, saj bodo prišla vsa društva z območja občinske gasilske zveze pa tudi iz sosednjih društev, s katerimi redno sodelujejo. Takrat bodo po TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILSKIMI NEŽMLSKIMI IZDELKI GORIČANE13 MEDVODE TEL: 061/614 665 a- ODPRTO: •^N.-PET. 7.30-19.30 SOB. 7.30-13 h NED 8.00-11.h ^judNO vadIj EN i V gasilski sobi imajo tudi kip sv. Florijana. Nanj so še posebno ponosni. Naredil pa jim ga je Janez Vovk s Police pri Naklem. Emil Žagar, tajnik GD Križ: "V občini je okrog 30 republiških gasilskih sodnikov, od tega pa jih je v našem gasilskem društvu kar sedem." slovesnih nagovorih podelili tudi republiška in občinska priznanja, medtem ko so društvena že na občnem zboru letos januarja. Pripravljamo pa seveda tudi veselico. Igral bo ansambel Lojzeta Slaka, kar je tudi že tradicija. V soboto, 11. junija, pa se bo veselo srečanje začelo ob 20. uri. Takrat bodo prišli na svoj račun predvsem mladi, saj bo igral ansambel Pop design. Namen obeh veselic pa je seveda takšen kot vedno in se marsikje. Načrtujemo nakup novega kombija. In če bo praznovanje uspešno, ga bomo kupili še letos. Poleg priprav na praznovanje pa se trenutno pripravljamo tudi na občinsko gasilsko tekmovanje, ki bo 4. junija na hipodromu v Komen- Herman Pire, poveljnik GD Križ: "Naša glavna skrb so mladi; na tekmovanjih pa tudi v vodstvu društva imajo besedo." di. Potrditi se moramo, saj smo danes v vrhu med 17 prostovoljnimi in 6 industrijskimi društvi v občini. Pa še po marsičem se gasilci s Križa lanko pohvalijo. Na tekmovanjih imajo običajno osem desetin, vseh pa deset in prav toliko mentorjev. Prav nič se ne zavzemajo, da bi se morala tudi sedanja občinska gasilska zveza prilagajati novim občinam. Sicer pa na sektorskem območju (Komenda, Moste, Križe) in tudi sicer dobro sodelujejo. Bodo pa postali lastniki vsega vaškega premoženja v krajevni skupnosti. Tako so se dogovorih vsi skupaj v KS. In načrti? Pravijo, da so kar dobro opremljeni, čez čas v prihodnosti pa bo treba najbrž misliti tudi na avtocisterno. A. Žalar UŽU v Mengšu Program sklenili dve skupini Mengeš, maja - Podjetje Mi Amigo za kulturo, izobraževanje in rekreacijo iz Mengša, Id je skupaj z Zavodom za zaposlovanje v začetku leta pripravilo poseben, program UŽU - usposabljanje za življenjsko uspešnost, je skupaj s starši mladih fantov in deklet, ki so se usposabljali za nadaljnje delo oziroma pridobitev poklica, uspešno potrdilo, da je treba z načinom in delom nadaljevati. Sicer pa danes ti programi usposabljanja za pridobitev poklica potekajo že po vsej Sloveniji v okviru Andragoškoga centra Republike Slovenije in Zveze ljudskih univerz. "Zaključni program in nastop mladih iz Kamnika in Domžal je bil pravo presenečenje za vse. Lepo in nenazadnje spodbudno, da delamo po tej poti naprej," je povedala Tatjana Sivec Strmšek, ki je vodja podjetja Mi Amigo. Sicer pa Mi Amigo organizira tudi jezikovne in plesne tečaje, ki trajajo po devet mesecev. Takšni tečaji za mlade iz Šol in vrtcev so tudi na Gorenjskem, prav zdaj pa zbirajo tudi prijave za poletne šole tujih tečajev, ki jih bodo letos pripravili po deset dni v Kranjski Gori, Prevaljah, Cerknem, Fiesi in na Madžarskem. "Že prvo leto nas je presenetilo zanimanje zanje, saj smo imeli vanje vpisanih več kot tisoč od 5. pa rja do 19. leta starosti. Za naprej pa bomo naš program tudi na drugih področjih, saj izdajamo tudi Mengšana - glasilo KS Mengeš, ie lažje razvijali in obogatili, ker prav zdaj na novi lokaciji preurejamo prostore za učilnice. • A. Zalar Po končanem programu usposabljanja sta konec prejšnjega tedna prvi dve skupim pripravili tudi poseben zaključni program. Trgovski Center PrO foMMERCE Sivi PONUDBA POUTJA - NAJNIŽJE MOŽNE CENE IZJEMNO UGODNA PONUDBA POLETNE KONFEKCIJE ZA MLADE OD 2 DO 102 LET CENE ŠE NIŽJE KOT NA DOSEDANJIH RAZPRODAJAH PREMIŠLJEN IN VARČEN NAKUP IE NAKUP V TRGOVSKEM CENTRU PRO COMMERCE PC CLUB - OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE! ŽENSKI ZASAMONEVERJETNm KOMPLETI 1.490 SIT OD OD 290 SIT DALJE 790 SIT MAJICE MOŠKE SRAJCE DALJE SVILENE MOŠKE g%g\t\ CIT KRAVATE 990 SIT TRGOVINA ODPRTA STALNO VSAK DAN OD 9.DO 19. URE, V SOBOTO OD 9. DO 13. URE KJE NAS NAJDETE: UUV ŽENSKE ODNEVERJETN.H bluze 990 SIT ŽENSKE JEANS HLAČE 890 SIT ŽENSKA ekum HLAČNA KRILA 990 SIT ZrENSKEOVRATNE $|T nuic DALJE UNIKATNI OD NEVERJETNIH nakit qqn CIT ZA ŽENSKE 0%7U OI I DALJE VSAK KUPEC OB NAKUPU BLAGA NAD 5.000 SIT DOBI DARILO - MAJICO! OTROŠKI ŠPORTNI H H Qfl Q|T NAHRBTNIKIodI"1 W Ta'J KUHINJSKI co CIT PRTIČKI samo 0*1 Ol I ŽENSKE BOMBAŽNEGA A Al -05 Loto 2015 Katoliški ■ Odrta:' v Avstraliji, dokumentarna p0roin 20-50 v iskanju .21.35 2». 21.40 Kulturna krajina ailk.a na sliko 23.45 Poročila W 23.55Sanje brez meja v &iila' I5.50 |6 bam proti Nsui posedi od strani M?Better bluess 22.10 v sliki ameriški Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure ob nedeljah od 10. do 15.30 ure! na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Jolando Lebar 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Živina se menja, korita so ista 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj - naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.05 Pravljica EPTE 19.15 Noivce 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba - Uroš Novak 2.00 Satelit 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 15.05 TV koledar 15.15 Ali ste vedeli?, ponovitev 15.40 Zgodbe Dicka Francisa, koprodukcijska nanizanka 16.25 Zgodba o Jane Mansfield, ameriški barvni film 17.55 Rokomet: Prijateljska tekma: Hrvaška - Madžarska, prenos 19.15 Risanka 19.30 TVdnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Zgodba Dicka Francisa, koprodukcijska nanizanka 22.05 Žrtev, angleški čb film U u u — — 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Call seleetion, ponovitev 13.35 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Varuhi narave - ohranimo zemljo, ponovitev 18.10 Video igralnica 18.40 Učna leta, ponovitev 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.30 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 Riverbend, ameriški barvni film 23.00 Nocoj pa v skalo, dokumentarni film 23.35 Poročila 23.55 Spot tedna 0.00 Na velikem platnu 0.15 CTM 0.45 Borza dela 12.10 Zadnja iluzija Kube 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Rdeči ptič, 6. del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Hunter 22.45 15 35 VVillv Fog. otroška serija 16.10 Skrivnosti Dr. Francisa, serijski film 16.50 Sissi, mlada cesarica, avstrijski film 18.35 Vojne v miru, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.15 Bever1y Hills, senja 21 00 U2 22.00 Peta pretava 22.45 Naključni partnerji, serijski film 23.30 Hit depo SREDA Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Jutranji program - vodi Barbara Zupan 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 NOvice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.05 Pravljica EPTE 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer-poslovni radio 22.00 Madžik shovv 1.00 G romska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf_ KINO, ČETRTEK ^rr??Aaomer- druž,kom. BEETHOVEN 2 ob 16. in 18. uri, amer. ljub. Er^B Srca NEDOLŽNOSTI ob 20. uri STORŽIĆ prem. amer. drame Sy Lpr^NliH ŽENSK ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR prem. nore olim. »P ,7vNA STEZA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ns. CHlND iJJSOKE DRUŽBE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama V^LtRJEV SEZNAM ob 19. uri radiojnglav 96 MHz 19.00 Kosec vabi '92 v Selcih (2. del) 20.00 Burka o jezičnem doh-tarju - odrska predstava KUD iz Železnikov (3. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETV 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Koncert na Primskovem: Ansambel Tonija Ver-derberja 21.00 Tema: Pred referendumom za ustanovitev občin 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Vldeostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: O ljubezni - Zvone Modrej 10.20 Pred novimi občinami 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - F. Pestotnik •V 5.30 Napoved programa S.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Nasvet za izlet 16.30 Zrcalce, zrcalce... 16.50 Napoved športnih dogodkov 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.30 V družbi s športniki 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Magnetoskop 13.35 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.00 Drakula, ponovitev 17.30 Riverband, ponovitev 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, glasbe-na oddaja 20.30 Smrt na primestnem vlaku, dokumentarec 21.00 Poročila 21.20 Teden na borzi 21.30 Na robu, ameriška kriminalka 23.05 Poročila 23.25 Spot tedna 23.30 Devlinova zveza - Brian in Nick, 1. del ameriške nanizanke 0.20 Erotični film 9.00 čas v sliki 9.05 Cosby shovv 9.30 Dvoboj 10.30 Nadaljuj, kavboj, britanska komedija 12.00 Živali sveta 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Leteči zdravniki, nanizanka 14.45 Pogledi vstran 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci, risanka 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčk-ovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Glavni zdravnik Trapper John, zabavna nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Dva sta čisto iz sebe, italijanska kriminalna komedija 23.20 Čas v sliki 23.25 Večerni šport 23.45 Sam proti mafiji, nanizanka 1.30 1000 mojstrovin Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Po- Eoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL omentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Maribora No 1 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Barva zvoka - Ines Kokalj 2.00 Satelit 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf CENTER amer. druž. kom. BEETHOVEN12 ob 16L in 18. uri, amer.ljub drama ČAS NEDOLŽNOSTI ob 20. un STORŽIČ amer. drama KLUB SREČNIH ŽENSK ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR nora ohm. tom. LEDENA STEZA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer film SCHINDLERJEV SEZNAM ob 19. uri BLED amer. akcij, tnrill. PELIKANOVO POROČILO ob 20.30 uri KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. film SCHINDLERJEV SEZNAM ob 20. uri_ 70 70 70 KOMENTAR Božja ilegala" (drugič) Kalvarija Slovencev, kot posledica medvojne razdeljenosti, pa še kar traja: še več, ni ji videti konca. In se tudi ni začela šele z drugo svetovno vojno. Predvojna razdeljenost na liberalce in klerikalce je oboje pripeljalo do kapitulantstva in pozneje do skupnega nastopa proti OF in NOB. Od "pomladi narodov" je (bil) ta protagonizem toliko bolj izrazit: delitev na staro in mla-doslovence (Bleiweis, Jeran itd. ter Levstik, Trdina...), na konservativni (katoliški, Mahnil) in naprednejši (liberalni, Tavčar, npr.) del populacije. Meščanstvo in podeželje, inteligenca in kmetstvo, pozneje še delavstvo ter socialdemokracija in krščanski socializem. In komunizem - preganjan in vrien v ilegalo. Kapitalizem, jugoslove-narstvo, diktatura. Nastanek in rast fašizma, nacionalsocializ-ma, pa spopad, kot "predigra", v španski državljanski vojni, kjer se ie pokaiejo obrisi poznejših zavezništev in opredelitev ali za demokracijo ali za totalitarizem. Enciklika papeža Pija XI., Kocbekov esej o Španiji. Katoliška akcija, personalizem. Okupacija in štiriletno trpljenje, ko si je del Slovencev vzel prav čas in dobo okupacije za medsebojni ideološki obračun, ki je zajel celotno Slovenijo, čeprav Janez Poštrak razdeljeno med Nemce, Italijane in Madtare. V ljubljanski pokrajini pa je padla odločitev za odpor, pa tudi za kolaboracijo, za revolucijo in protikomuni-zem - za bratomor. Z vsemi tragičnimi posledicami. Ko se je, namesto vsenarodnega upora proti okupatorjem, začelo s tipično slovenskim taktiziranjem in merjenjem politične moči in nemoči, etiketiranjem in ekskluzivizmi (gremo v odpor, vendar brez Komunistov -Slovenska legija, po drugi strani pa, da ni odpora, razen v OF). Po Evropi so bila odporniška gibanja zelo heterogena, obvladovale so ga različne protifašis- tične politične grupacije. In povsod je bila tudi kolaboracija. Pri nas pa se je hotelo - in se še hoče - odpor in kolaboracijo vpeti v ideološki okvir. Odpor je v rokah komunistov, proti komunizmu pa se je treba boriti z vsemi sredstvi, tudi z oroljem okupatorja, tudi s pomočjo dela klera, ki se je skliceval na Pija XI. in njegovo obsodbo komunizma (ki seveda ni preklicana, čeprav pozneje nadgrajena in preintepretirana). To pa je tudi bila tista tragična napaka slovenske (meščanske) predvojne politike, skoncentrirane v Ljubljanski pokrajini ob asistenci spolitizirane duhovščine ljubljanske škofije. Predvsem moralne posledice je čutiti še danes. Boj proti zunanjemu zavojevalcu je zamenjal boj proti "dušnemu" zavojevalcu - pa čeprav proti bratu po "krvi" in "veri". In bilo je, kakor se je moralo zgoditi, kakor je bilo zasejano. Komunizem je zares začel obvladovati partizanstvo z vzporednimi akcijami in kadrovanjem na najpomembnejših mestih ter s spretnim vnašanjem nezaupanja do "vernih" nasploh, tudi v svojih vrstah, izpeljal je Dolomitsko izjavo, revolucijo in povojno oblast, sestopil z oblasti in se - preimenoval. PREJELI SMO Člen 5 ZLPP, denacionalizacija in ustavni spor ' Odgovor na pismo predsedstva ZLRP Slovenije, ki je bilo objavljeno dne 10. maja 1994. Podpisano podjetje smo družbeno podjetje in kot že naslov pove, se ukvarjamo s kmetijstvom. Torej smo ena od prizadetih pravnih oseb, o katerih ZLRP oz- njegovo predsedstvo tako omalovažujoče govori v svojem pismu, objavljenem v tem časopisu. Ob prebiranju tega članka nam resnično ni vseeno, kakšne (dez)informacije prihajajo med bralce, ki bodo tendencioznemu in zavajajočemu pisanju najbrž verjeli, saj so pod nenehnim medijskim pritiskom enostranskih resnic. Zato naj s tem "odmevom" skušamo vsaj okvirno prikazati objektivno sliko zelo kompleksnih razmer v družbenem kmetijstvu. Kmetijska panoga ni tako visoko produktivna, da bi prenesla poleg rednih produkcijskih stroškov še nove in nove obremenitve, ki jih določa država. Kmetijstvo bo z denacionalizacijami izgubilo velik del svojega osnovnega "družbenega" kapitala, torej osnovnih sredstev za delo, proizvodnjo in preživetje zaposlenih. Ni dovolj, da se denacionalizacija lomi na hrbtih nič krivih delavcev v kmetijskih podjetjih, ki so (v nasprotju s kmeti) vsa leta redno in pravilno izpolnjevali vse naložene obveznosti do države (stare in do nove). Odvzem zemlje, državi ni bil dovolj, hotela je dodatno "kaznovati" politično negativno ožigosano m trenutno nepopularno družbeno kmetijstvo, tako da si je "izmislila" 5. čl. ZLPP in na podlagi tega ustanovila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, s (pre)številnim birokratskim aparatom vred in izdala Pravilnik o določanju najemnin kmetijskih zemljišč. In prav o tem ZLRP modro molči, ko razpreda kvazipravne teorije o "družbeni lastnini". Vse se namreč začne in konča (tudi denacionalizacija ni nobena izjema) pri denarju. Stvar namreč izgleda takole: po vračilu zemlje dena-cionalizacijskim upravičencem, bi se kmetijstvo moralo, če bi veljala pravna država (o kateri ZLRP tako lepo govori), lastni- niti po istih predpisih kot druge gospodarske panoge. Tudi gospodarstvo je namreč družbeno, z enako vpisano pravico uporabe na družbeni lastnini. Zdaj pa je država kar naenkrat ločila družbeno lastnino na kmetijskih zemljiščih in drugo družbeno lastnino, ki se lahko lastnini. O tem ustava nič ne govori, država si je uzurpirala to pravico in s pomočjo politične prevlade podržavila, to pomeni si prilastila, vsa družbena kmetijska zemljišča, ne da bi se ob tem vprašala, kakšna so ta zemljišča, kdo jih obdeluje, ali gre za kmetijska posestva ali pa za družbenopolitične skupnosti (občine). Tudi tega ji ni bilo mar, ali od kmetijstva živijo delavci v teh podjetjih ali pa so v premoženju družbenopravnih oseb, ki jim zemlja ne pomeni osnovega vira dohodka. In v tej postavki se je kmetijstvo uprlo ter zahtevalo ustavno presojo takega početja države. Ta namreč zdaj zahteva od nas plačilo najemnine za uporabo naše zemlje in to tako visoko najemnino, da bo sistematično uničeno vse kmetijstvo. Torej je postalo družbeno kmetijstvo le dodatna molzna krava države, ki ji bo služilo, dokler ne bo propadlo. Pri tem pa državi ni mar, da ima družbeno kmetijstvo že brez tega ogromne dajatve, da ne more delati "na črno", da država od vsakega tolarja pobere svoj del. Po naših izračunih imamo okoli 1.700 DEM dajatev na ha svoje zemlje. Koliko pa daje državi kmet? Naj ZLRP odgovori tudi še na to vprašanje. Zakaj država na področju enakopravnega obravnavanja gospodarskih subjektov česa ne naredi? Tudi ta enakost je ustavna kategorija in je flagrantno kršena. Glede na to, da smo zemljiškoknjižni lastniki svojih zemljišč, je podržavljenje po 5. čl. Zakona popolnoma identično nacionalizaciji. Gre za pravni prenos zemljišč brez volje ene pogodbene stranke, torej z državno prisilo in je vsako sprenevedanje in ovijanje golih dejstev v celofan samovoljnih interpretacij družbene lastnine povsem nepotrebno. Zemljišča, ki bodo po denacionalizaciji ostala kmetijskim organizacijam, so bilapridoblje-na odplačno, z nakupom po veljavnih tržnih cenah. Kupila so se iz lastnih sredstev. Kar je država družbenemu kmetijstvu pomagala, je dobila preko dav- kov in prispevkov povrnjeno v mnogokratnikih. Tudi kmet je prejemal nepovratna sredstva, pa mu zdaj tega nihče ne očita In prav je tako. In še vprašanje ZLRP, zakaj menijo, da se kmetijska zemljišča ne bi smela lastniniti enako, kot druga družbena lastnina? Iz članka ni nikjer razvidno.v čem so kmetijska zemljišča bolj državna, kot npr. stavbna zemljišča ali tovarne ali drugo. Pokojni profesor Finžgar je na pravni fakulteti učil, da je pravica uporabe v praksi identična lastninski pravici. Dejansko je to stvarna pravica, kot je to lastninska pravica. Lahko se kupuje, prodaja, podari, obremeni in zdaj očitno, tudi nacionalizira, kot se je nekoč zgodilo z lastninsko pravico. Cena premoženja v družbeni lasti in v zasebni lasti je na trgu enaka Vse drugačne interpretacije so zgolj politično sredstvo za sprotno uporabo. Zato prizadeti kmetijci z vso odgovornostjo zatrjujemo, da je poseg države samo v en del t.i. družbene lastnine, protiustaven. Menimo, da je tokrat ZLRP s svojim večnim nedokazljivim razpredanjem o "ozkem krogu pripadnikov konzervativnih struktur, ki v lastnem interesu nasprotujejo pravičnim in legitimnim spremembam v duhu novega časa" ipd., udaril zelo mimo, saj posamezni "refreni spadajo samo k določenim pesmicam", če malo karikiramo nesmisle iz spornega pisanja ZLRP. Zagotavljamo vsem, ki trezno razmišljajo in ki vsaj v obrisih poznajo naše probleme, da nobeden od odgovornih ne bo uzurpira! in lastninil niti koščka zemlje zase. Vsi skupaj se borimo samo za obstoj podjetij, ki dajejo kruh tisočim delavcem. V večini gre za uspešna podjetja, zato je nerazumljivo načrtno uničevanje njihovega substrata in umetno povzročanje brezposelnosti. Prava pravna država bi ravnala ravno obratno in bi dobra podjetja stimulirala z davčno in drugačno politiko. Tako pa zdaj mečemo denar v vrečo brez dna in saniramo že zdavnaj mrtvo telo npr. železarne ipd., dobrostojeća podjetja pa uničujemo z dodatnimi, umetno ustvarjenimi dajatvami. To dejstvo opravičevati celo s pomočjo pravne znanosti, pa je res nevzdržno in sramotno za pravno stroko. Če bi se ukinil 5. čl. ZLPP, bi bilo kmetijstvo le enakopravno z drugimi družbeno pravnimi subjekti, kar je, menimo, osnovno za (očitno zelo raztegljiv in povsod uporaben) pojem "pravne države". KŽK KMETIJSTVO KRANJ Petra je vzela Toneta za svojega Cenjena Gorenjka Petra Ško-fic piše izmišljije. Kdo je vzel Omerzela za svojega, ve najbolje gospod Omerzel sam. Ker pa šefica neke stranke za stike z javnostjo piše, da smo ga mi "vzeli za svojega", ji vračam takole: "Petra Skofic je vzela Toneta Anderliča za svojega!" Pa naj ga ima. Ker se sicer le v mlinu trikrat in večkrat pove eno in isto, bom dopustil, da se iz Kranja do Ljubljane slabo sliši in ponovil: vrednostnih sodb ne dajemo. Nismo jih dajali niti gospodu Omanu, ki je k nam vabil (za mnoge spornega) Žirinovskega, niti Gospodični Dolinarjevi, ki je ila v podobni vlogi kot Petra, bognedaj o gorenjskih četverčk-ih. Vrednostne sodbe daje pač gospodična Petra in to ji mimo prepuščam. Glede res neokusne primerjave o Metodu Trobcu pa samo tole: če se vi bojite, da bi mu Gorenjski glas podelil nagrado za življenjsko delo, se mi bojimo, da bo beseda kurba" in grožnja "izbil ti bom vse zobe" postali instrumentarij ljudi v neki združbi, ki jo vi očitno in - javno - zastopate. Morda pa so med nami ljudje, ki bi za politično barvo cflo zamižali, če jim kdo spremljevalko ozmerja s "kurbo"?! To nas niti ne zanima, saj je naša rubrika daleč od politike. Neprijeten zadah po njej ste vanjo (žal) pomagali prinesti tudi vi, draga Petra. Zato se mi zdi bolj logično osnovno sporočilo: Tone Omerzel je z nekim povsem banalnim in resnično spornim dejanjem postal "zanimiv". Ampak, saj se spomnite: za to ni sam kriv. Odločilno je bila televizijska izjava nekega poslanca, da ne ve, kdo ga je in zakaj ga je... Zapik. (končni). • Miran šubic Javno vprašanje Komunali 1400 odstotkov več, samo od lani na letos pa okoli 150 odstotkov. S čim utemeljujete tako povečanje (plačnikov je vsako leto več)? 3. Osebno sem se dogovoril za višino mesečne akontacije za porabljeno vodo (vedno je akontacija v škodo porabnika). Komunala Radovljica se tega dogovora ne drži. Kakšni naj bodo odgovori, da bodo veljali kaj več kot mesec dni? Kako je z obračunanimi obrestmi, ki bi pripadali? 4. Računi za komunalne storitve prihajajo presenetljivo hitro. Že 11. maja je prišel račun za storitve, ki jih bom koristil do konca meseca. Do 31. maja moram tudi plačati, čeprav ne bom še do konca koristil storitev (recimo vode). V primeru, da ne bom hitro reagiral na račun, me bo 10. naslednji mesec že čakal opomin z obračunanimi obrestmi in stroški, grožnjami s "TAKOJ" in sodiščem. Ali je običajno poslovanje javnih podjetij, da se vse poravna, preden se do konca koristi? Kako lahko obračunate zamudne obresti, če ne veste, kdaj bom plačal? 5. Kdo je dal Komunali Radovljica izključno pravico, da zahteva poravnavo stroškov komunalnih storitev samo preko PTT podjetja Kranj, ali preko blagajne, nikakor pa ne preko žiro računa Komunale? Razumel bi tak zahtevek, če bi bil pogojen z ugodnostjo, ne razumem pa ga z utemeljitvijo"... ker nam povzročate dodatne operativne težave in stroške". Radovljica 6. Kako je z združljM funkcij ministrice za vam okolja irrdirektorice£omm in kakšen je vpliv direktprice ministrico in (ali) ot>ra> (vprašanje je zastavljeno tistim, ki vedo odgovor)? Naj se poslovim z besedah, Opomina Komunale Rado*! ca: "Za razumevanje in soat vanje se lepo zahvaljujem^L vas prijazno pozdravljam(o)J • Franci Čeme, Bevkov«^ Radovljica alfi; TV - video - M soisnr OBL AKCIJA: a GORENJE 51 TTX 42-* SONY ssmfJs SONY g ODPRTO OD ».h 0012" IN OD 18.h do 1*-" , V BLIŽINI aLEDAt.lS# Cankarjeva 5, Kranj tal.: 222-055 Komunali Radovljica (za katero upam, da je javno podjetje, da bo javno odgovorilo) bi rad zastavil nekaj vprašanj, ki verjetno ne mučijo samo mene, ampak odgovori zanimajo tudi druge uporabnike storitev Komunale Radovljica Zato tudi pričakujem odgovore, ki bodo povedani preprosto in jasno, da jih bomo vsi razumeli, ki nismo globoko posvečeni v tajnosti sklepov, obračunov, zakonov, navodil in drugih zamegljevanj. 1. Vsak mesec so komunalne storitve za nekaj stotinov dražje. Kje so osnove za vsakomesečno podražitev storitev in kdo jih odobri? 2. Stroški vzdrževanja pokopališča rastejo z vrtoglavo hitrostjo. Leta 1991 sem plača za vzdrževanje 408 tolarjev, letos že 5976 tolarjev. To je kakšnih ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo VIPAVSKA DOLINA se predstavlja Bledu v MARKET CENTRU BLED od 24. do 27. maja 1994 Predstavili se bodo: Vipavska dolina s svojo turistično ponudbo Vinska klet Vipava Mlekarna Vipava Mlinotest Ajdivščina Fructal Ajdovščina in MIP Nova Gorica Vsak dan degustacije in cenejši nakupi tudi do 20%" Še posebej vabljeni v petek, 27. maja; od 10. do 19. ure, ko bo zaključna prireditev, jj na kateri bo prikazana folklora primorskih kraj Ob 17. uri pa bo zaključno žrebanje z bogatimi nagradami!! , PRIMORCI VAS VABIJO IN PRIČAKUJ*^ ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN FOTO BOBNAR (v prodajnem centra za hotelom Jelon) foto bobnar Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Potrebno je shraniti račun in konec maja do objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov. Na nakup vas vabita "FOTO BOBNAR" in prodajalna "SOI J^ek, 24. maja 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 19. STRAN • GORENJSKI GLAS TET "Ef ^ /zse/ je Telefonski Slovenije 1994/95 % najpopolnejša zbirka telefonskih številk, naslovov, poslovnih dejavnosti*. • več deset tisoč novosti in sprememb • v kompletu šestih knjig ali posamezno ter na disketah oziroma CD-ROM-u ^ nižja cena kot doslej RUMENE STRANI so kot samostojna knjiga dodane celotnemu kompletu kot tudi posameznim knjigam omrežnih skupin ^ prodaja na vseh slo TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 19 Edini pravi Fotografije, podjetništvo, marketing Ljubljana - Ljubljanski sejem bo od 24 do 28, maja pripravil tri sejemske prireditve: prvič Fotostik - fotografski sejem, šestič Marketing klub in drugič Podjetniški sejem. Sejem Fotostik bo namenjen Eredvsem fotografom. Prikazali odo filme, fotoaparate, kemikalije, foto studie, diateko in podobno. Predstavilo se bo 60 razstavljalcev iz Avstrije, Nemčije, ZDA, Japonske, Belgije, iz Slovenije in še od kod. Zanimiva bo razstava na temo Vino, drugo razstavo pa bo pripravila revija M'ZIN. Nagradili bodo nekaj avtorjev fotografij in diapozitivov, poleg tega pa bo vsak dan tudi predavanje na temo fotografiranja. Na sejmu Marketing klub se bodo srečli ponudniki m porabniki marketinških in poslovnih dejavnosti, grafičnega oblikovanja, organizatorji sejmov in kongresov. Predstavilo se bo več kot 50 podjetij, največ jih bo iz Slovenije. Zanimiv bo tudi Marketinški maraton, na katerem se bodo predstavili mediji, agencije, sejma v Koelnu in Duesseldorfu; sledila bo promocija hrvaškega in madžarskega turizma. Na Irish eveningu bodo predstavili in pokušali irske viskije, likerje, pivo in dimljenega lososa, podelili bodo nagrado najustvar-jalnejšemu direktorju, vsak dan pa bo fotograf Dean Dubokovič prikazal fotografiranje modela -manekenke. • Špela Vidic -KOLIKO JE VREDEN TOLAR KAKUMMtOOAM N/OCURO/MDA«] I NAKUTOMUODAJNI MENJALNICA 1 DEM J ATS I 100 m. A BANKA (TržJC, Jesenice) 78,25 78.80 11,02 11.11 8,07 8,25 AVAL Bled, Kranjska gon 78,30 78,60 11,09 11,20 8,07 8,25 COFU, Kranj 78,30 78.00 11.85 11.22 8.10 8,30 CREDITANSTALT N.banka Lj. 78,40 79,30 11.10 11,27 8,10 8,30 EROSfStirl Mavr), Kranj 78.40 78,55 11.11 11,18 6,10 8,25 F-AIR Tržič (Deteljice) ni podatkov • 8,15 - GEOSS Medvode 78,30 78.55 11.10 11,17 8,15 8,25 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 78,22 78,55 11,09 11,21 8,18 8,29 HtDAtržnics Ljubljana 78,40 78.65 11.88 11,16 8,17 8,23 HPOTEKARNA BANKA Jesenice ni podatkov • • - INVEST Škofja Loka 78.20 78,70 11,68 11.18 8.05 8,27 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78,00 78,89 10,87 11.22 8.00 8,36 LEMA, Kranj 78,40 78,80 11,10 11.22 8.15 8,30 MERKUR-Žei. postaja Kranj 78,25 78,80 10,95 11,30 8,00 8,33 MIKEL Straži«* 78,30 78,80 11,11 11,28 8,15 6,30 POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 77,33 78,80 10,80 11,15 7,92 8.24 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 78.40 78,65 11.89 11,14 8.18 8,25 SKB Kranj (Radovljice, Šk, Loka) 78,25 78,80 10,95 11,30 8,00 8,33 SLOGA Kranj 78.35 78.75 11,80 11,20 8.00 8,20 SLO VENU ATURtST Boh. Bistrica 78,00 10,87 8,00 SLO VEN) JATURIST Jesenice 78.25 78.80 11,63 11.18 8.06 8,20 ŠUM Kranj 78.30 78,55 11,10 11,17 8,15 8,25 TALON hi. postaja Trata, Šk. Loka 78.35 78,60 11,11 11.17 8.20 8,30 TALONZg. Bitnje 78,35 79,60 11,11 11.17 8,20 8,30 UKBŠk.Loka 78,20 79.35 11,00 11.28 8,13 8.29 WILFAN Kranj 78,30 78,50 11,10 11,16 8,18 8,30 W»LFAN Radovljica, Grajski dvor 78,39 78,60 11,09 11,17 8.17 8,27 POVPREČNI TEČAJ 78,25 78,75 11,04 11,21 8,11 8.28 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 1 1,20 tolarjev. 1 Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel.:211-847 od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV @@MmmM GLAS Žirovski Polix je pridobil atest DIN DVGW Pomemben dosežek pri kvaliteti Žiri, 20. maja - Žirovski Polix je v petek pripravil poslovni dan, na katerem so svojim poslovnim partnerjem razkazal! proizvodnjo krogelnih pip, za katere so pred kratkim pridobili tudi nemški atest DIN DVGW, ki tako proizvajalcu kot kupcu zagotavlja kakovosten izdelek in njegovo neoporečno uporabo. va veljavnost zaradi spremembe standarda le kratkotrajna. Za ponovno pridobitev so v PoIixu vložili veliko truda, vendar so se prizadevanja obrestovala, saj so armature kvalitetne in njihova uporaba na plinskih inštalacijah kvalitetna in neoporečna. V Polku pričakujejo, da jim bo v prihodnjih letih uspelo postopno povečevati proizvodnjo in sicer predvsem na račun povečanega izvoza, večji del dobička nameravajo vložiti v nove razvojne cilje, predvsem pa v pridobivanje ostalih atestov za krogelne pipe. Že v letošnjem letu načrtujejo izvedbo predpresoje in certificiranja sistema kakovosti ISO 9001. • M.G., slika J. Pelko. Podjetje Polix je začelo poslovati pred 22 leti kot Obrtni center Žiri, ki je združeval več različnih dejavnosti, leta 1974 pa se je preimenovalo v podjetje Poliks in se specializiralo za obutveno, lesno in kovinars- lip) VILA BEI> 00 A ^ r i Panasonic ko stroko. Po razdružitvi pred petimi leti se je Polix usmeril izključno v proizvodnjo armatur. Polix izdeluje krogelne pipe iz sive in jeklene litine, za slednje pa so ob koncu lanskega leta prejeli nemški atest DIN DVGW, s katerim so potrdili kvaliteto, ki jim bo odprla pot tako do domačih kot tudi do tujih kupcev. Pred časom so že pridobili enak atest za pipe iz sive litine, vendar je bila njego- FOTOMODEU AGENCIJA "DOBER GLAS", V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARIJ ANI". TELEFON: >a 061/125-82-12 fr |i INT.208.VSAK T*l DAN OD 10. DO «JfrV-14. URE ~ SERVIS Z ORIGKALNM DBJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TT?C30\^CXIXV. - SERVIS Uprav« tal 064 222 868 fax 064 222 867 U UBIJANA. tel/fox.: OA1 159 O 232 KRANJ. tel/fOK OM 222 150 Kampi v Sloveniji Kranj - Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je v sodelovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti izdalo prospekt Kampi v Sloveniji. V njem je predstavljenih 36 kampov (in njihova ponudba), med njimi z Gorenjskega kamp Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, Špik v Gozd Martuljku, Šobec, Zaka na Bledu, Danica v Bohinju, Resnik v Kamiku in kamp Kamne na Dovjem, omenjena pa sta tudi kampa Dragočajna in Radovljica. Knjižica je izšla v nakladi 210 tisoč izvodov, natisnil jo je Gorenjski tisk iz Kranja in je iz slovenščine prevedena tudi v angleški, nemški, italijanski in holandski jezik. Kot je razvidno iz knjižice, je med gorenjskimi kampi v prvi kategoriji le Šobec, ki ga priporočajo vsi večji evropski avtomobilski in camping klubi; holandski kraljevski camping klub ANVVB pa ga je pred štirimi leti na podlagi ankete gostov uvrstil celo med pet najboljših kampov v Evropi. Blejski kamp Zaka, bohinjska Danica in Zlatorog, avtokamp Špik v Gozd Martuljku so v drugi kategoriji, kampi Kamne, Resnik, Radovljica in Dragočajna pa v tretji. Vsi omenjeni gorenjski kampi lahko sprejmejo več kot štiri tisoč gostov, največ pa šobec (1500) in Zaka (1350). • CZ. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kapitalistična gospa Ekonomika že straši Ko se je priznani nizozemski kmetijski strokovnjak pred nedavnim mudil na obisku v Sloveniji, se po ogledu kmetij in po pogovoru z nekaterimi kmeti ni mogel načuditi temu, da skoraj vsak kmet (kljub majhnosti slovenskih kmetij) sam razpolaga domala z vsemi kmetijskimi stroji in traktorskimi priključki. In če ie razpolaga z njimi, le kdo mu toliko plačuje kmetijske pridelke, da lahko v cene vračuna tudi slabo izrabljenost kmetijske mehanizacije, se je spraševal Nizozemec. "Naši" so se izmotavali, češ - tako je bilo v socializmu, v prihodnosti pa ne bo. Če se je še mogoče strinjati s tistimi, ki zatrjujejo, da imajo kmetje po dva, tri ali celo štiri traktorje zato, ker vsi skupaj zaradi (tehnološke) zastarelosti komaj odvrnejo za enega dobrega, sodobnega, pa je nesporno, da je vsaj del kmetijske mehanizacije na slovenskih (in gorenjskih) kmetijah slabo izrabljen. Na to ne opozarjajo le kmetijski strokovnjaki (dr. Emil Erjavec: "Slovensko kmetijstvo je v evropskem vrhu po številu traktorjev na hektar. Mehanizacija ni racionalno izkoriščena, in če bi si kmetje računali realne stroške nakupa kmetijskih strojev, bi obresti in amortizacija krepko bremenili strukturo stroškov na marsikateri kmetiji"), na to opozarjajo tudi konkretni primeri. Znan je primer iz okolice Kranja, ko kmet uporablja kombajn za siliranje koruze vsega deset ur na leto, pa tudi primer vasi, ki ima vsega petnajst hektarjev koruze in pet kombajnov za siliranje. Če je socializem na vrhuncu (navideznega) blagostanja večini kmetij omogočil, da se je lahko domala vsaka opremila z lastnimi stroji (tudi s takimi, ki jih rabi le par dni na leto), jim bo kapitalizem to motnost slejkoprej vzel. Kmetov ne bo treba (politično) prepričevati, da naj se organizirajo v eno od oblik skupne rabe strojev in da naj tako pocenijo stroške pridelave in povečajo ostanek dohodka, ampak bo to "delala" samo še ekonomika. Kmetijski stroji postajajo vse starejši in ko bodo postali tako stari, da jih bo treba zamenjati z novimi, bo marsikdo preprosto ugotovil, da tega sam ne zmore in da se mu tudi ne izplača. Prvi pobudi bo sledila druga, drugi tretja, tretji četrta... in tudi marsikdo izmed množice na smrt skreganih bo zaradi kapitalistične gospe Ekonomike verjetno pogledal čez sosedov plot, pozabil na stare razprtije in se priključil pobudnikom za organiziranje strojnih krožkov ali druge oblike skupne in cenejše rabe kmetijskih strojev. Ker stroški kmetijske mehanizacije predstavljajo enega največjih pridelovalnih stroškov, jih je tudi mogoče najbolj znižati. To je - hočeš ali nočeš - možno le s skupno rabo strojev. Če imajo kmetje zaradi slabih izkušenj v preteklosti nezaupanje do strojnih skupnosti, potem se morda kot ustrezna rešitev ponujajo strojni krožki, ki niso slovenska pogruntavščina, ampak oblika medsosedske pomoči, ki se je zelo dobro uveljavila v sosednji Avstriji. In v čem je bistvena razlika med strojno skupnostjo in strojnim krožkom? Če je v prvi vsak član sam delal s skupno nabavljenim strojem, v krožku lastnik stroja 'z njim tudi dela drugim članom in za to dobiva plačilo po predhodnodogovorjenih cenah. • C. Zaplotnik GRADITELJI MALIH HIDROCENTRAL POZOR! SALONIT ANHOVO od leta 1991 proizvaja centrifugirane poliestrske cevi TESAL, armirane s steklenimi vlakni in kremenovim peskom. Cevi Tesal izdelujemo po licenci švicarske firme HOBAS, ki v tujini, sedaj pa tudi pri nas uspešno nadomeščajo jeklene cevi pri gradnji malih hidrocentral. Zakaj so cevi TESAL primernejše od jeklenih? ■ ker imajo boljše hidravlične lastnosti (koef. hrapavosti 0.01 mm) ■ ker so popolnoma korozijsko odporne ■ ker so odpornejše na obrus ■ ker so 2-3 krat lažje od jeklenih ■ ker je montaža hitra in enostavna Po predpisih standarda DIN morajo imeti cevi Tesal po petdesetih letih varnost na notranji tlak vsaj 1.8. To je zagotovilo za trajnost cevovoda Tesal. Minimalne tlačne izgube zaradi trenja pri ceveh Tesal pomenijo več proizvedene električne energije. Pri montaži cevi Tesal nudimo brezplačno instruktažo na terenu. PREPRIČAJTE SE SAMI IN NAS POKLIČITE NA TELEFON 065/27-480 SALONIT ANHOVO Nov način siliranja (in spravila) trave Trava v bale, bale pa v folijo Gorenjska kmetijska svetovalna služba je v sodelovanju s podjetjem Deutz Fahr predstavila v petek na travniku občinskega kmetijskega ministra Jaka KorenČana v Podbrezjah v sosedni državi že dobro uveljavljen način siliranja: "stiskanje" trave v bale in ovijanje bal z nepropustno folijo. Podbrezje - Čeprav je bilo v petek slabo, deževno vreme, se je na travniku, kjer so predstavniki Deutz Fahra predstavili delovanje strojev za tovrstno spravilo trave, zbralo kar lepo število kmetovalcev. Že iz tega je mogoče sklepati, da je tudi na Gorenjskem precejšnje zanimanje za novosti in da verjetno ni daleč čas, ko bomo tako kot v sosednji Avstriji in bližnji Nemčiji tudi pri nas videvali na travnikih velike, v belo folijo ovite bale, v njih pa travno silažo. Če smo natančnejši, jih nekaj lahko že vidimo, saj na Gorenjskem po navedbah mag. Mirana Naglica (specialista za rastlinsko pndelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi) za zdaj delujeta dve takšni napravi - ena v Komendi in druga na lahovškem območju. V kmetijsko razvitih evropskih državah so s "stiskanjem" trave v bale začeli pred tremi ali štirimi leti. Najprej so bale vozili domov, jih zlagali v kupe in iih prekrivali s folijami, potlej so začeli z ovijanjem vsake bale posebej. Pri nas ie premajhnega dnevnega oo*** to novost, prve naprave, ki ma ne splača graditi konta omogočajo takšen način spravila, so se pojavile lani. Letos bodo stroji že precej izrablje ni. Čeprav si bodo tak n?aj spravila krme omislili tudi_ n večjih kmetijah, je še po^jfj primeren za manjše, na kat " pripravlja ih bi tudi radi radi travno silažo, a se jim za odvze ga silosa.' * Kaj pa ekonomika? * Mag. Naglic, kakšen je postopek siliranja? "Postopek je enak, kot sicer velja za siliranje trave, drugačna je le tehnična izvedba. Namesto da bi pokošeno in primerno osušeno travo naložili na prikolico in jo odpeljali v silos, jo s posebno napravo (traktorskim priključkom) "stisnejo" v bale, bale pa potlej večkrat ovijejo s folijo, ki je neprepustna, odporna Ered vremenskimi spremem-ami in po določenem času biološko razgradljiva." * In kaj naredijo z balami? "Bale silirane trave lahko pustijo na travniku in pridejo ponje, ko silažo že potrebujejo za krmljenje, ali pa jih odpeljejo domov oz. v bližino hleva. Lahko so na prostem ali pod streho." * Koliko krme je v vsaki bali? "V vsaki je od 600 do 700 kilogramov silaže. To pomeni, da ob dobrem pridelku trave Eride približno trideset bal na ektar." * Se takšen način siliranja uveljavlja tudi na Gorenjskem? Ekonomika pri 50 do 70 hektarjih Predstavnikpodjetja Deutz Fahr je povedal, da battrka stane okrog 21 tisoč mark oz. še osem tisoč mark več, če vsebuje tudi nože, ki razreze jo travo na štirinajst centimetrov dolge kose In omogočijo baliranje. Tako razrezano travo lahko še bolj stisnejo in jo gre v eno balo približno petino več trave kot sicer. Naprava za ovijanje (In prenašanje) bal stane, odvisno od Izvedbe, od 17.500 do 21.500 mark. Strokovnjaki so izračunali, da se nakup splača šele pri letnem spravilu krme s 50 do 70 hektarjev površine. V Sloveniji je za zdaj osem tovrstnih naprav, ki so v minulih dneh lepega vremena Imele zadosti dela. V Avstriji zaračunavajo "stiskanje" trave v balo tn ovijanje bale od 150 do 160 šilingov, pri nas je to nekoliko cenejše. Trava, stisnjena v bali, približno v enem mesecu postane silaža, po zagotovilu predstavnikov podjetja Deutz Fahr, pa ohrani začetno kakovost do enega leta. jih je že več, dve sta med drugim tudi na Gorenjskem -ena na komenškem in druga na lahovškem območju." ♦ Si bodo takšen način spravila lahko privoščile le večje in gospodarsko močnejše kmetije ali tudi manjše? "Na kmetijah, kjer so vložili že precej denarja v izgradnjo silosov in nakup potrebne mehanizacije za siliranje, verjetno tega ne bodo kar naenkrat zavrgli in se odločili za nakup balirke in "zavijalke", ampak bodo o tem začeli razmišljati šele potlej, ko "Ker napravi za baliranje ifl ovijanje bal staneta skupno okrog 40 tisoč mark, ni nobene ekonomike, da bi se nakup posameznemu kmetu splačal le za lastne potrebe Možnosti sta dve: ali da takŠn) napravi kupi kmet, ki potlej opravlja (in zaračunava) storitve tudi drugim, ali da j" kmetje kupijo v okviru strojnega krožka. Kot mi je znano, sta na Dolenjskem lastnika dveh tovrstnih naprav zaraČ"' navala baliranje in ovijanje po 1.3500 tolarjev za balo.' * C. Zaplotnik i Obvezni zadružni deleži Gorenjska z najnižjimi zneski Slovenski kmetje so za včlanitev v zadrugo plačali od sto do tisoč mark obveznega deleža Kranj - Zakon o zadrugah ie za članstvo v zadrugi predpisal obvezni delež, vendar je odločitev o tem prepustil zadružnikom oz. njihovim občnim zborom. Iz knjižice "Slovensko zadružništvo se predstavlja", ki jo je izdal Kmečki glas, je razvidno, da so med zadrugami glede obveznega članskega deleža precejšnje razlike in da se te razlike raztezajo od sto do tisoč mark (v ustrezni tolarski vrednosti). Gorenjske zadruge sodijo v skupino tistih, v katerih so se zadružniki odločili za najmanjše zneske. V nepopolnem seznamu zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, najdemo pet zadrug, ki so "predpisale" obvezne deleže po tisoč mark. To so Perutninarska zadruga Ptuj, Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, Kmetijska zadruga Šaleška dolina iz Šoštanja, Mercator - Kmetijska zadruga Stična in Mercator - Kmečka V soboto v Lescah Telesno ocenjevanje psov Lesce - Kinološko društvo Bled prireja v soboto z začetkom ob 8. uri na prostoru za trgovino Murka v Lescah telesno ocenjevanje psov vseh pasem. Za člane kinoloških društev Bled, Hrušica, Jesenice, Kranjska Gora, Naklo, Skofia Loka in Tržič je taksa 25 mark (v tolarski vrednosti), za ostale pa je cena podvojena. Lastnik psa, starega najmanj devet mesecev, mora prinesti s sabo kinološko izkaznico, rodovnik in rumeno knjižico kot dokaz, da je pes cepljen proti steklini. • C. Z. zadruga Sevnica. Kar precej zadrug se je odločilo za delež od 500 do 700 mark, največ pa za delež od 100 do 500 flgL Med temi so tudi gorenjske zadruge. U*j kmetijsko gozdarske zadruge Sava ^JL so plačali 200 mark obveznega <*f J prav toliko tudi kmetje iz tržiške zadrug V nakelski in bohinjski zadrugi so odločili za 250 mark deleža, v cerkljjj' samo za 100 mark. V škofjeloški so d*1 lani marca povečali s 100 na 200 mar*' kranjski Slogi pa na letošnjem obO> zboru z 200 na 500 mark. • C. Z. Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Lovska pravica izhaja iz lastninske pravice V javnosti je bilo doslej bolj malo znano, da so lastniki S0^^^!! lovski upravičenci ob koncu letošnjega januarja v 1 jubljanius ta-cnjn sekcijo (združenje), ki bo začasno delovala v okviru V\~Q lastnikov razlaščenega premoženja, po registraciji pa sam ost oj Ljubljana - Združenje se zavzema pre- tem ukvarjalo tudi z ribolovnim^ P^e dvsem za to, da bi novi lovski zakon cami, z davki, ki zadevajo vseboval določbo, po kateri lovska pra- gozdov (obdavčitev je enaka jn % vica izhaja iz lastninske pravice zemljišča na to, ali je gozd bogat ah izse in po kateri bi vsi večji lastniki gozdnih in drugimi vprašanji, lovnih površin imeli pravico, da sami lovijo ali da dajo lov v zakup. Kot poudarjajo v združenju, to načelo spoštujejo v vseh razvitih evropskih državah, vseboval pa ga je tudi prvi lovski zakon stare Jugoslavije iz 1936. leta. V združenju se tudi zavzemajo, da bi lastniki z najmanj 115 hektarji povezanega zemljišča (kar ustreza nekdanjim 200 johom ali oralom) imeli lastno lovišče; lastnikom manjših zemlljišč pa naj bi omogočili, da se združijo in izpolnijo pogoj za svoje lovišče. To je Ksebej pomembno za preživetje gorskih letij, še zlasti tistih, ki se že ukvarjajo s kmečkim turizmom ali se šele bodo in bi V združenju zatrjujejo, o danji predlogi novega za*uko o divjadi in lovstvu povedo vet divjadi, lovskogospodarskem^ kjj0 'oh*' tovanju, o odškodnini za škodo, povzroča divjad, o P°™ZJ%0 » nit vi ravnotežja med dtvje1n; okoljem tn še o marsičem a™ oit zaobidejo pa lastnino tftnVJ*% ^Ji t„.,;t*,. It Inifrr mora iznajo" lovišča, iz katere mora pravica do lova. Na ustanovnem zboru ^J^]feov KmecKim turizmom ali se šele bodo in bi povezuje male in velike ^\t\i& jim lov lahko predstavljal dodatno in lovnih površin, so izvolili »»JJ loHf turistično ponudbo. ki strokovni odbor. Vodi ga P kega J Čeprav je osrednja naloga združenja, Stritar, v njem pa sta z P°^ji-er*e% da v novem lovskem zakonu uveljavi Marko Šinkovec z z8ornlegjn;e vasi evropsko načelo, po katerem pravica do in Martin Zupane iz . lova izhaja iz lastnine zemljišča, se bo ob Bohinju. • CZ. B"W ■ SPIN •teniški tečaji •teniška šola 7-14 let ■teniški vrtci 4- 6 let ■ oddaja teniškega igrišča po urah na teden Mitja KERMAVNAR TT 064/213-515 7 1 Jn- UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d. podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 l7« RALLY SATURNUS ZMAGA TUDI LETOS V AVSTRIJO Na rallvju,ki šteje tudi za EP, je letos zmagal Kurt Goetlicher - Do zmage v DP letos prvič arko Peljhan - Tehnična smola Tomaža Jemca, Postojna •hom' l1' ma^a " L^ošnjega Rallyja Saturnu*, ki gaje organizator Nemx • pko skraJšati, se je udeležilo 84 posadk iz Avstrije, je Do!,Je'I,a,iJe' Slovaške, Češke, Hrvaške in Slovenije. Rally, ki i» e rvaš'ie8a» avstrijskega in slovenskega prvenstva štel tudi se vVroPsk' pokal, je bil zanimiv predvsem zaradi spreminjajočih imenskih pogojev. Posadke so se že prvi dan, v Petek ubadale z izbiro ustreznih 8um, saj je v Postojni in okolici ^kaj časa močno deževalo, na trenutke pa se je skozi oblake Prebilo tudi nekaj sončnih žar-k0v' Zaradi moče so morali ?rganizatorji tudi odpovedati postno preizkušnjo na vrhniš-? stezi za avtokros. Kasnejša Jagovalna posadka Goettli- ncr . Moser je s svojim for-JJJ> escortom že kmalu pazala, da skoraj nima resne Vjnkurence in brezhibno odpel- ]* a celoten 361 kilometrov dolg rally. j. Obračuni v tretjem rallvju za "r so se za najuspešnejšo Sre^sko posadko Jemc - Bri-?J, končali že v peti hitrostni Pre»zkušnji, ko [e na njuni JJazdi odpovedal menjalnik, ?>edtem ko se je posadka ^ikovič Pušnik na svojem E"! deževnem rallvju vozila te» i 0 Previdno, vendar je bil 1 z osmim mestom v 12 S ' Prvi dan ie sicer ter]al ^topov, dva spektakularn- a Pa sta izvedla Miro Grad in letošnji debitant Roman Salkič. Tako kot prvi dan, je bil med našimi najhitrejši državni prvak Darko Peljhan, ki mu je avtomobil tokrat deloval brezhibno, Roman Jerneje je po uspešnem prvem dnevu tik pred koncem moral odstopiti, z neposlušnim menjalnikom pa se je ubadal tudi Aleš Černivec. V deseti HP je odstopila še druga posadka kranjskega Mazda Y.C.C. rally teama Turk - Korošak, ki pa sta že prvi dan strahoma čakala, kdaj jima bo odpovedal motor. Med tistimi, ki so na Satur-nusu še posebej presenetili, je vsekakor tudi mladi Misel Zupančič, ki je s svojo mazdo ugnal tudi takšnega mojstra volana, kot je Čeh Štolfa s svojo popularno škodo. Dobro se je odrezal tudi Jani Trček, ki je po drugem mestu med našimi na Saturnusu prevzel vodstvo v točkovanju za DP. Če odštejemo, da je bilo na letošnjem rallvju Saturnus nekaj manj tujih tekmovalcev (manjkal je tudi lanski zmagovalec "cesar" Franz VVittmann, ki mu je Tovota Frey z Dunaja tik pred Prva letošnja zmaga za DP: Darko Peljehan in Miran Kacin. začetkom sezone odpovedala sponzorstvo), in da so organizatorji traso zaradi neznosno visokih finančnih zahtev upravl-jalcev cest morah precej skrajšati, je bilo tekmovanje vsekakor dovolj zanimivo, kar potrjuje tudi več tisoč gledalcev, ki so rally spremljali kljub slabemu vremenu. REZULTATI: Skupno: 1. Goettlicher - Moser (A, ford eseort cosworth), 2. Stengg -VVolf (A, ford eseort cosvvorth), 3. Zenere - Cianci (I, ford eseort cosvvorth), 4. Rosenber-ger - Schvvartz, 5. Peljhan - Kacin (SLO, vw golf rallv G60).~ Razvrstitev za DP: 1. Peljhan - Kacin i V H racing team), 2. Trček - Rjaveč (ford eseort cosworth, K-H), 3. Zupančič ■ Demšar (mazda 323,WO), 4. Valant - Vogrinc, nissan pulsar GTR, nissan team), 5. Černivec - Picelj (lancia delta HF int., Amortizer Gama), 11. Strikovič -Pušnik (mazda 323 GTR, mazda Y.C.C. rallv team)... Skupna razvrstitev po treh rallvjih: 1. Trček 45, 2. Jerneje 32, 3. Valant 26, 4. Flego 22, 5. Jemc in Peljhan 20... • M. Gregorič ZAČEL SE JE 77. GIRO D'ITALIA Kranj, 23. maja- S 85-kilometrsko etapo in popoldanskim posamičnim kronometrom se je v nedeljo v Bologni v sosednji Italiji začela letošnja kolesarska dirka Giro dTtalia. Kot kaze po prvih preizkušnjah, bo dirka letos vseskozi zanimiva, saj je bilo že v prvih dveh preizkušnjah nekaj presenečenj. Veličasna slovesnost in množica gledalcev ob progi sta tudi minulo nedeljo poskrbeli, da se je ena največjih vsakoletnih svetovnih kolesarskih prireditev začela v pravem športnem vzdušju. Prva, 85-kilometrska etapa po Bologni, je prinesla zmagoslavje Italijanom, saj so zasedli prvih sedem mest, najhitrejši je bil Leoni, drugi Lombardi, tretji pa Baffi. V kronometru po ulicah Bologne je bil zanimiv obračun med Francozom De las Cuevesem, Rusom Berzinom ter lanskim zmagovalcem in specialistom za kronometrske preizkušnje Špancem Indurainom. Na koncu je zmagal vodja francoskega moštva Armand de las Cuevas, ki je tako oblekel rožnato majico, Indurain pa je bil za Rusom tretji. Edini Slovenec na dirki, sicer član moštva Amore&Vita Valter Bonča je dirko začel solidno, saj je bil v prvi etapi 112., v kronometrski preizkušnji pa je bil 36. Kolesarji bodo naslednji deset etap vozili po Italiji, v Slovenijo pa bodo prišli v dvanajsti etapi, ko bodo predvidoma malo pred 14. uro 2. junija prepeljali mejo pri Solkanu. Isti dan se bo 12. etapa končala s ciljem v Kranju, od koder bodo startali 3. junija ter okoli poldneva prestopili italijansko-slovensko mejo v Ratečah. • V. S. SE SLOVENSKEMU SMUČARSKEMU TEKU OBETAJO BOLJŠI ČASI? Mora olimpijskih iger je končno pokopana prjz . . n____i___n___i u: v nnvi co7nni nrnvTpl rrenei smučeh in tako po katastrof led, 2n . ^tkov maja " ^ar zaJetno število tez je postavil vodja h So e£a Posveta v hotelu Astoria na Bledu Janez Pavčič, vse de|a D,'e namenjene izhodiščem za posvet strokovnih vecini*v' k' 86 pri nas ukvarjajo s tekom na smučeh. Pri tekanJ* bl,° čutiti resno zaskrbljenost za prihodnost našega "asih SIUu^ehj ki pa jo ie osvetljevalo dejstvo, da je direktor Uresnjv?t0ro-'Jskih disciplin Lojze Gorjanc vendarle uspel •*BJU. Mio, če že ne zahtevo slovenskih trenerjev in siiiiear i!" Jc k j?am pripeljal vrhunskega strokovnjaka za Pffdseri -I, tek eha dr »ogoslava Razla. Po besedah 0oPom * odo?ra 28 teke inR- Pelra Petrička, naj bi tudi *gal obrniti boljšo stran slovenskega tekaškega športa. StnuČarslfVe^ne m'ad* trenerji Pri tem seveda ni treba Prihajajo ega ^ka sami Sele ovmkariti, da Je mI za neuspeh prjev teKVvnaJDoii^a leta smu- lanske in predvsem zadnje tnega pa so tek zarad* sezone ključna točka neudelež-PUstiiA Preživetja večino za- ba naših tekačev na olimpijskih «--*-—~ igrah v Lillehammeriu. Čeprav so vsi dobro vedeh, da nihče od njih ni izpolnil norme za nastop na igrah ali se ji vsaj približal, je motivacija repre-zentantov po teh igrah močno padla in dosegla tako rekoč dno" s prestopom enega naših najperspektivnejših smučarjev tekačev Tržičana Tomaža Glo- *ainiU;' S° po leto5nJi katastrofi s Sezon* naglas zahtevali, AJj e v tem športu nekaj reši. *astavfJ se športna panoga konj? na novo ali pa naj se k*di£PrVe' da Je taolimpijs-0(j 1!»cipiina za slovenski nar- Postl? sl°venske športnike lala prehudo breme. Na posvetu trenerjev in strokovnjakov iz področja smučarskega teka se nikakor niso mogli ogniti temi, ki tekaške klube teli le nekaj let. Najperspektivnejši mladi tekači in tekačice praviloma odhajajo med oiatlonce (ke). fo je sicer v svetu običaj, vendar pa pred to odločitvijo pri nas navadno ni vzrok, da se v teku ne bi mogli uveljaviti (kot je to v svetu), temveč boljši pogoji (v zadnjem času je to predvsem služba, kt jo laže dobe biatlone! kot tekači). Zato so se predstavniki teka in biatlona na posvetu dogovorili, da bo v prihodnje sodelovanje vendarle korektnejše ter da se bodo o prestopih skupno dogovarjali. IflNjE ČOP ŠE NAPREJ DOBRO V SKIFU Uiocna ™!Na " Konec ledna je bila v Duisburgu, v Nemčiji, ,udi n»* j arodna veslaška regata, na kateri je nastopila sadikiwCa s,ovenskih veslačev. konkure in Sa$° Mirianič sta nastopila v dokaj močni Uvrstiti f-posadk dvojcev brez krmarja, a se jima ni uspelo trenutn~ ,nale- V konkurenci enojcev je nastopilo kar 50 Polomi] najboIjših skifistov na svetu. Erik Tul, ki ga je nista uvrPtnitaktlkj' in Jani Klemenčič s slabim veslanjem, se °P. ki 1 V nedeiJski finale, kar pa je uspelo Iztoku Čopu. odlično -os P1^1^ nastopa v skifu, je v nedeljo nastopil Vaclavor^Uf zaostal le za srebrnim z zadnjega SP, Čehom Jani v 1^ rnamPom in Nemcem Anreem Willmsom, ki je Pryaka ^n,can. v dvojnem četvercu osvojil naslov svetovnega vadovoijen°P je po tekmi povedal, da je z rezultatom kolje "p se.bo.za prihajajoče regate skušal pripraviti bočnika v vrsto biatloncev. Tej temi, vprašanjem in obtoževanjem, kdo je kriv, da tekači niso šli na olimpiado, se niso mogli izogniti tudi na petkovem posvetu na Bledu. Potem ko jim je predsednik strokovnega sveta pri Športni zvezi Slovenije Tomo Levovnik še enkrat pojasnil odločitev olimpijskega komiteja in jim navedel dejstva, zaradi katerih so tekači ostali doma, pa se jim je postavilo vprašanje: Kaj bo čez štiri leta? Imajo kaj upanja za udeležbo, tudi če ne bi izpolnili strogo določenih norm? "Jasno ie, da je udeležba na olimpijskih igrah želja vsakega športnika, njegov cilj, vendar pa bi bilo škoda, da bi se štiri leta obremenjevali s tem nastopom -češ, če ne bomo šli na olimpijske ige, potem naša panoga nima svojega mesta," je dejal Tomo Levovnik in (morda vendarle) ublažil moro smučarjev tekačev. Dejstvo pa je, da si bodo morali tekači svoje mesto v slovenskemvrhunskem športu oz. smučanji priboriti z rezultati. Dokazati se bodo morali na treningih in na tekmovanjih. Do kam sežejo, pa bo boli jasno že prve junijske dni, ko bodo odpotovali na Češko, kjer jih bo na "svojih testnih progah" preizkusil nov trener dr. Bogo-slav Rasi, ki ima bogate trenerske izkušnje in je bil zadnjih deset let tudi trener češke A reprezentance. Na testiranja bo odšlo dvanajst naših smučarjev tekačev. • V. Stanovnik V SPOMIN BOŠTJANA KEKCA Kranj, 2». maja - Minuli petek ie 3. PSTO Kranj otgariiziral II. manifestativni tek pripadnikov štabov m enot TO Slovenije med vojašnica Bohinjska Bela in vojašnico Kranj, ki so ga v spomin na preminulega sodelavca in prijatelja, ki je lani umrl na K2, poimenovali "Memoriaini tek Boštjana Kekca". Na teku 42-kilometrskem teku, ki se ga je udeležilo 28 tekačev je zmagal Igor Eržen iz gorskega bataljona Bohinjska Bela, drugi je bil Marjan Koreni, tretji pa Janez Turk (oba 4.PSTO). • V. S. TIKU ftftlf UMNIK0VA IZPOLNILA NORMO Kranj - Atletinje in atleti kranjskega Triglava so minuli konec tedna sodelovali na treh tekmovanjih: Mirjana Idžanovič in Jože Resman sta kot člana slovenske reprezentance nastopila na mitingu Brina v italijanskem Bressannoneju, skakalka v daljino Marcela Umnik se je udeležila tekmovanja atletov do 21. leta starosti v predmestju Dunaja, v Celju pa je bil drugi del kvalifikacij za Atletski pokal Slovenije. Umnikova je na mitingu na Dunaju v zadnjem poskusu prehitela vse tekmice, skočila 6,23 metra, izpolnila normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Lisboni in le za en centimeter zaostala za svojim osebnim in državnim mladinskim rekordom. Na atletskem mitingu Brixia v Italiji, kjer je bil dvanajster-oboj pokrajinskih ekip mlajSih mladincev in mladink iz osmih držav, je bil Jože Resman v teku na 800 metrov peti, Mirjana Idžanovič pa kot najmlajša udeleženka mitinga v metu diska deveta. Resman se je še posebej veselil, ker je za več kot dve sekundi izboljšal osebni rekord in je prvič doslej pretekel 800-metrsko razdaljo hitreje kot v dveh minutah. Ekipno so bili mladinci tretji, mladinke pa prve. Štirinajst kranjskih atletov in atletinj je v soboto nastopilo v Celju na drugem delu kvalifikacij za atletski pokal. Poglejmo nekaj boljših uvrstitev in rezultatov: Brigita Langerholc druga v teku na 200 metrov (25,62), Tomaž Janežič drugi v metu diska (44,56), Damjan Rozman četrti v teku na 800 metrov (1.56,47), pionir Rož le Preže Ij četrti v skoku v višino (180), Tina Bergant šesta v teku na 800 metrov (6.22,79), Stella Kljajič sedma v metu kopja z novim osebnim rekordom (31,76)... Med Triglavani sta se z novim osebnim rekordom izkazali še pionirka Urša Hribar v teku na 200 metrov (27,20) in Petra Bergant v teku na 800 metrov (2. 24,04). • C. Z. ENišTVO mammmmmn NEPREMAGLJIVA KALANA S PICASS0M Konjeniški klub Lipica je organiziral drugi kros Pokala Slovenije v dresurnem jahanju za člane in mladince. Udeležilo se ga je 39 tekmovalk in tekmovalcev iz sedmih klubov. V obeh tekmah sta slavila Blaž in Polonca Kalan iz Konjeniškega kluba Kranj, saj sta visoko premagala vso konkurenco. Uspeh kranjskega kluba sta dopolnili se Saša Pegam s 5. in Marjana Markun s 7. mestom. Rezultati naloga A 5.: 1. Polonca Kalan, Picasso, KK Kranj 486, 2. Petra Peterlin, Estera, KK Ljubljana 459, 3. Aleš Peterim, Štrumf, KK Ljubljana 447, 5. Saša Pegam, Maestroso Capriola, KK Kranj 429, 7. Marjana Markun, Grand, KK Kranj 416 točk. Naloga L5 L: Blaž Kalan, Picasso, KK Kranj 540. 2. Andrej Penko, Magnat, KK Lipica 506, 3. - 4. Leda Selan, Strumf, KK Ljubljana in Anica Roječ, Laser KK Ljubljana obe po 505 točk. Tretje in četrto kolo Pokala Slovenije bi moralo biti v Kranju, toda ta mladi trenutno najuspešnejši dresumi konjeniški klub pri nas, zaradi denaciona-lizacijskega postopka zemljišča, ki ga je skupaj s Športno zvezo Kranj kupil, nima več nobene možnosti za svojo osnovno konjeniško dejavnost, kaj šele za organizacijo tekmovanj na državni ravni. Sprašujemo se, ali se bo pa našla zanj iskrena rešitev - menimo, da sosednje konjeniško Brdo za to ne bi smelo biti problem. Blaž in Polonca Kalan * Nenad Antonič UREJA: Vilma Stanovnik T" LU WiiERP0U) fwmmnir SLOVENIJA DRUGA NA POKALU "PRAGA 94" Kranj, 22. maja - V nedeljo zvečer se je iz glavnega mesta Češke vrnila državna reprezentanca, ki je na mednarodnem turnirju, na katerem so nastopile reprezentance Češke, Velike Britanije, Danske in Slovenije zasluzeno osvojila drugo mesto, le malo pa je manjkalo, da niso bili prvi. Reprezentanca, ki jo je vodil selektor Tomo Balderman, je nastopila v postavi: Matjaž Homovec, Branko Hajdinjak, Marko Štrkalj, Žiga Balderman, Elvir Bečič, Boban A nt oni -jevič, Jure Gantar, Bojan Grabeč, Uroš Vejnovič, Igor Štirn (kapetan), Tadej Peranovič, Krištof Štromajer in Roman Naglic je igrala na samem turnirju spremenljivo. V prvem srečanju so izredno igrali v napadu in slabo v obrambi, ravno obratno je bilo na drugem srečanju, na zadnjem, ko jim je bila potrebna za prvo mesto zmaga s 11 zadetki razlike, pa so igrali na določene trenutke izredno in popustili, pa ponovno zaigrali in ponovno popustili. Prav te napake bo potrebno popraviti do odhoda na kvalifikacijski turnir za "B" prvenstvo Evrope, ki bo v Sofiji od 3. do 5. junija. Izidi tekem, ki jih je igrala naša reprezentanca: SLOVENIJA : VELIKA BRITANIJA 12:9 (6:2, 2:3, 3:2,1:2), ČEŠKA : SLOVENIJA 5:5 (3:2, 2:1, 0:2, 0:0), DANSKA : SLOVENIJA 9:15 (2:4, 2;4,1.2, 4:5). Ostali rezultati: ČEŠKA : DANSKA 11:3 (3:0, 4:1, 2:0, 2:2), VELIKA BRITANIJA : ČEŠKA 4:9 (1:3, 1:0, 1:3, 1:3), VELIKA BRITANIJA : DANSKA 14:11 (3:2, 4:4, 3:3, 4:2). Končni vrstni red: 1. ČEŠKA 5, 2. SLOVENIJA 5, 3. VELIKA BRITANIJA 2, 4. DANSKA 0. • Jože Marinček VODI MICOM KOPER Prejšnji teden se je končal prvi del letošnjega državnega prvenstva v vaterpolu. Lestvica strelcev po rednem delu DP: Troppan (Triglav) 43, Hrastje (Ljubljana) 41, Štromajer (Micom) 38, Bjelanovič (Ljubljana) 31, Bečič (Kranj 90) in Sivets (Micom) po 29, Rukavina (Micom) 28, Balderman (Triglav) 27... Lestvica: 1. Micom Koper 18 točk, 2. Triglav Kranj 15 točk, 3. Ljubljana 14 točk, 4. Kranj 90 8 točk, 5. Neptun Celje 5 točk, 6. Maribor 0 točk. Polfinalna para (igra se do dveh dobljenih tekem) : MICOM KOPER : KRANJ 90 in TRIGLAV KRANJ : LJUBLJANA (prvoimenovani moštvi imata na morebitni tretji tekmi prednost domačega igrišča). • Grega Košir ŠPORTNI PEDAGOGI SO SE ZBRALI NA BLEDU LETOS TUDI V EVROPSKO ZVEZO Bled, 20. maja • S skupščino so učitelji in profesorji športne vzgoje v petek popoldne končali strokovni del letošnjega že 7. srečanja. Tokrat ga je pripravila Zveza društev športnih pedagogov športne vzgoje Slovenije skupaj z aktivom športnih pedagogov Gorenjske v festivalni dvorani na Bledu. V pedagoških delavnicah pedagogov je bilo govora predvsem o standardu šolarjev pri telesni vzgoji, kjer pa so učitelji ugotavljali, da se od šole do šole močno razlikuje in je v večini primerov neusterzen. Prostorov oz. telovadnic je premalo, preslabo so opremljene, pa tudi z organizacijo so spričo prevelikega števila učencev včasih velike težave. Ob tem se športni pedagogi zavedajo velikega pomena športne vzgoje za mlade, ki poleg telesa krepi tudi duha in vpliva na ves otrokov psihosocialni razvoj. Tudi v šolski zakonodaji je precej nejasnosti, zato je ena od nalog športnih pedagogov Slovenije tudi aktivno sodelovanje pri pripravi nove zakonodaje, zlasti zakona o športu. Po njihovem mnenju se bo treba dogovoriti tudi o delovanju in financiranju ŠŠD -jev, ki je povezano s pripravo zakona o društvih. V svoje vrste naj bi učitelji in profesorji v prihodnje vključili tudi vse, ki delujejo v športni vzgoji (npr. trenerje). V zvezo se bodo po novem lahko vključevali tudi upokojeni učitelji in profesorji športne vzgoje, -že letos pa naj bi se športni pedagogi Slovenije vključili v evropsko in kasneje še v svetovno zvezo. • V. Stanovnik m TEKSTILINDUS TEKSTILINDUS KRANJ, p.o. - v stečaju Savska c. 34, Kranj RAZPISUJE PRODAJO SLEDEČIH VOZIL: 1. KOMBI VOZILO IMV, 1600 SUPER B, letnik 1972, gasilski, neregistriran; 2. KOMBI VOZILO IMV, 1900 BR, letnik 1984, gasilski, neregistriran; 3. KOMBI VOZILO UNIS, KARAVELA GL, letnik 1987, neregistriran; 4. TOVORNO VOZILO FAP, 1314 K, prekucnik, letnik 1980, neregistriran. Vozila bodo prodana najboljšemu ponudniku, plačljiva v tolarski protivrednosti DEM na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Morebitne davčne obveznosti plača kupec. Pisne ponudbe pošljite na naslov: TEKSTILINDUS KRANJ, p.o. v stečaju, tajništvo stečajnega upravitelja, šifra - prodaja vozil, Savska cesta 34, 64000 Kranj. Ponudbe poslane po pošti sprejemamo do 8. 6. 1994. Priglasijo se lahko vse pravne in fizične osebe. Ogled vozil je, razen sobote in nedelje, možen vsak dan od 9. do 12. ure. Vse dodatne informacije lahko dobite po tel. 064/222-451, int. 40. MET Prva slovenska nogometna liga DOBRA IGRA, VENDAR PORAZ MARIBOR BRANIK : ŽIVILA NAKLO 3 : 0 (0 :0), strelci za Maribor Milko Djurovski 2 in Galič enega. Maribor, 22. maja - Živila Naklo so začela tekmo v postavi Lalič, Ahčin, Sirk, Jošt, Murnik, Pavlin, Jerina, Oblak, Vehkovrh, Vorobjov in Kočevar. Naklanci so zaigrali dobro, napadalno in odprto, tako da je okrog 3000 gledalcev uživalo v lepi tekmi. Maribor je imel nekaj več od igre, vendar tudi Naklanci niso bili brez priložnosti. Živila so imela prvo priložnost v 12. minuti, ko je domačin Zidan napačno podal Žog Jerini, ta jo je podal Oblaku, vendar je strel zletel mimo vrat. Domačini so dvakrat zahtevali od sodnika Govedareviča najstrožjo kazen, vendar je mož v črnem samo zamahnil z roko. V 39. minuti se je Naklancem ponudila nova priložnost. Jerina je šel sam priti vratarju Dabanoviču, vendar je Galič uspel rešiti položaj. Občinstvo je pospremilo domače nogometaše v slačilnico z žvižgi, saj je pričakovalo vodstvo. V drugem polčasu je bila odločilna 53. minuta, ko je odlični Djurovski preigral dva igralca in z močnim strelom zadel. Sploh je bil Djurovski osrednja osebnost tekme, ki je dal še en zadetek, vendar ga je sodnik razveljavil. Usodni sta bili 83. in 85. minuta. Najprej je Djurovski po odlični akciji Kotnika dal drugi gol, dve minuti kasneje pa je Galič z natančnim strelom dal tretji gol. Tudi Naklanci, v drugem polčasu sta prišla v igro Rogič in Pihler, so imeli priložnosti. V 75. minuti je bil Murnik sam pred Dabanovičem, vendar je ustrelil mimo, pa tudi minuto kasneje je imel lepo priložnost. Konec tekme je bil razburljiv. Mariborčan Sirec je zadel vratnico, pri Naklancih pa je imel priložnost Rogič. Mariborčani so tako videli lepo tekmo, na kateri bi lahko Naklanci z malo več sreče in zbranosti iztržili več. • J. Košnjek \ u i u. T GORENJSKI GLAS V POLFINALU Kranj, 24. maja - Jutri, 25. maja, bosta na sporedu polfinalni tekmi mladinskega nogometnega pokala Slovenije. Vjjolfinale so se uvrstili SCT Olimpija, Rudar Velenje, Mura in Gorenjski glas iz Kranja. V prvi polfinalni tekmi bo Gorenjski glas jutri ob 17. uri igral z SCT Olimpijo iz Ljubljane. • J. K. DRUGA NOGOMETNA LIGA ZMAGA - VENDAR PREPOZNO Kranj - V drugi nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostilo Rudar in zmagalo visoko s 3:0. Srečanje dveh ligašev, ki sta bila dolgo časa v neposrednem boju za obstanek, je bila le prestižnega značaja, saj so Kranjčani v JT^(|I) |%0 M ET zadnjih kolih preveč zaostali, da ni lahko na lestvici z nedeljsko zmago prehiteli ali vsaj ogrozili goste. Kljub temu so bili varovanci trenerja Kodeleta dovolj motivirani, da so povsem zasenčili moštvo, ki je še nedolgo tega igralo v prvi državni ligi. Kranjčani so dosegli prvo pravo zmago in sploh drugo v letošnjem prvenstvu, žal pa precej prepozno Igrali so: Markun, Atlija, Novkovič, Kondič, Zdešar, Čeferin, Vernic, BajroviČ, Golob, Boldin, Egart in Sofrič. • Iztok Golob DVE NOVI ZMAGI Tenisači Elan Triglava so v prvi slovenski teniški ligi zabeležil' dve novi zmagi. Sobotnega in nedeljskega nasprotnika premagali z enakim izidom, v obeh dvobojih pa je bila /rn»s, zanesljiva. Več je vredna zmaga proti Braniku, čeprav zanje igral Iztok Božič, saj je nedeljsko slavje že napoved za zaneslji uvrstitev v končnico. Rezultati: Belfe VVilson Koper : Elan Triglav 2:7 /, Posamezno: Vatovec : Urh 6/3, 3/6,7/6; Topolčič : Janškovecv 3, 6/7, 6/7; Hreščak : Por 5/7, 1/6, Bizjak : Klevišar 4/6, wj Devetak : Stare 0/6,1/6; Može : Žezlina 4/6, 3/6; Dvojice: TopoKJ - Bizjak : Urh - Por 3/6,4/6; Hreščak - Ramič : Klevišar - Zezlina"' 6, 2/6; Devetak - Može : Stare - Martinec 6/4, 2/6, 6/1. Elan Triglav : Branik (MB) 7:2 ,n ,,.< Posamezno: Urh : Marovt 6/3,4/6,6/4; Janškovec : Tkalec 6/7,.» 4, 2/6; Por : Pavlinič 6/2, 6/0; Mulej : Jaki 6/4, 6/3, Klevišar : Senu-6/2, 6/2; Kavčič : Klemenčič 6/4, 6/2; Dvojice: Por - W£2Ri Marovt - Jaki 6/7,6/2, 6/2; Mulej - Kavčič : Tkalec - Pavlinič 3/o. 7; Stare - Ošabnik : Senica - Klemenčič 1/6, 6/1, 6/2. • v Elan Triglav je po štirih kolih z osvojenimi osmimi točkam vrhu prvenstvene lestvice. • Martin Dolanc KLEMENČEVA ZMAGALA V LJUBLJANI Ljubljana, maja - Teniški center Bagola-Bombač in Tenis CoH Iztok Bombač sta prejšnji teden organizirala prvega V s ^ turnirjev Grand prix marketing za dečke in deklice do 10 in o let. Udeležilo se ga je 80 otrok iz vse Slovenije ter Zagrew Reke. V kategoriji deklic do 12 let je bila najboljša Klemenčevay Radovljice, ki je v finalu ugnala Debevčevo iz ekipe HJ1^' v kategoriji deklic do 10 let je zmagala Kurekova ^ ,|re* V v kategoriji dečkov do 10 let je bil najboljši Gregorc . ajjeV najstarejši kategoriji dečkov pa je zmagal član ekipe gostite j turnirja Kračman (TC Bombač). -6n Naslednji turnir v seriji Grand prix marketing bo name otrokom starim do 14 let. Organiziran bo to soboto, 28. maj . ^ igriščih teniškega centra na Slovenčevi 19, prijave Pa sprejemajo po telefonu 061-1685-142. • V. S. TURNIR ZA DEKLICE NA TRAH Trata pri Škofii Loki, 22. maja - Športno društvo Trata bo takon^ tedna, 28. in 29. maja, organizator teniškega turnirja TEM* ^ za deklice od 12 do 14 let. Prijavite se lahko po telefonu -je, ali 631-925, na istem naslovu pa dobite tudi dodatne informa j • V. S. TRETJA NOGOMETNA LIGA VISOK PORAZ Renče • Moštvo Visoko je gostovalo pri Renčah in izgubilo visoko z rezultatom 0:5. Oslabljeni Visočani, zaradi kazni in poškodb je tudi tokrat manjkalo kar nekaj ključnih igralcev Pelko, Cotman, Naglic, Sajevic, so na gostovanje odšli z željo, da bi v boju za obstanek osvojili vsaj točko. Z zgoščeno obrambo in hitrimi protinapadi so uspevali držati ravnotežje moči vse do zadnje minute prvega dela, ko so domačini po napaki visoške obrambe povedali. Renčani so znali izkoristiti vrzeli v visoški obrambi in dodobra napolniti njihovo mrežo. Za Visočane bo odločilna naslednja tekma s Korotanom, na kateri bodo v boju za obstanek morali zmagati. Trener Krišelj je kljub vsemu optimist, saj bo v nedeljo lahko računal na vse najboljše igralce, s pomočjo odsotnih pa bi Visoko lahko doseglo uspeh. Igrali so: Fuchs, Blatnik, Kepic, Anko, Košir, Žontar, Pušič, Peternelj, Ocepek, Voglar, Perne. • Iztok Golob LOČANI IZENAČENO Škofja Loka - V tretji nogometni ligi je moštvo Jelovice gostilo Tabor 69 in igralo neodločeno 1:1. Ločani, ki spomladi nikakor ne morejo sestaviti najboljše enaisterice in bodo tudi zagotovo izpadli iz lige so proti Ljubljančanom zaigrali zelo dobro predvsemv prvem delu, ko so imeli še dovolj moči. Igrah so hitro, navdahjeno s kratkimi podajami po tleh in imeli rahlo terensko pobudo, ki so jo tudi kronali v 15. minuti. Zadetek je iz prostega strela dosegel Vucetovič. V nadaljevanju sta bili moštvo bolj izenačeni, tudi gostje so veliko poskušali, tako da se je igra precej razživela. Ob tem so se razživele tudi strasti predvsem domačih igralcev, ki jim je dodatno botroval še glavni sodnik srečanja. V 35. minuti so Taborjani izenačili in sicer po neuspelih offside zanki domačinov. Ločani so reklamirali nedovoljeni položaj, vendar pa je piščalka glavnega sodnika ostala nema. Igrali so: Oblak M., Idirzi Šešek, Oblak C, Leskovec, Klančar, Grubič, Krupič, Vucetovič, Svarc. • Iztok Golob JESENICE IN TRBOJE NA VRHU Kranj, 24. maja - Izidov zadnjega kola gorenjske nogometne lige še nimamo, zato pa objavljamo rezultate predzadnjega kroga, ki je bil odigran teden nazaj. V A skupini so bili doseženi naslednji izidi: Športplan Kranj : Sportina Bled 2 : 1, Britof : Bitnje 1 : 0, Jesenice : Železniki 5 : 3, Zarica : Polet 4 : 0 in Lesce : Alpina 4 : 0. Vodijo Jesenice pred Lescami. V B ligi pa so bili doseženi tile rezultati: Top Trade : Velesovo 0: 3, Podbrezje : Kondor 1 :4, Šenčur: Jesenice B 2 : 1, Trboje : Preddvor 3 : 2 in Hrastje : Podgorje 1:1. Vodi Trboje pred Podgorjem. • R. Gros TESEN PORAZ GORJANCA V drugi ženski rokometni ligi sta dve gorenjski ekipi znlfl&p0 dve pa izgubili. Ločanke so po zmagi nad drugo kranjsko e F tokrat premagale še Savo, Planina pa je po pričakovanjih izgU£ v Ajdovščini. Po zmagi nad Poljem, so igralke iz Izole dokone« potrdile naslov prvakinj in najboljše ekipe druge lige. Tretieligaški derbi kola so dobili tesno Prulčani in tako gjj Izolanke potrdili prvo mesto in napredovanje. Tokrat so ^ uspešni na gostovanju igralci iz Žabnice, Sava, ki je pričako uspeh proti Golničanom, pa se je krepko uštela. ^ Pri kadetih so mladi Savčani igrali veliko bolje od članske e*n in visoko zmagali, tako kot Preddvorčani. Vodilni Ločam v tokrat niso imeli nasprotnika, ker ta ni prišel na tekmo. . iV Tudi v drugem ženskem obračunu med Savo in Eokastarje v bile boljše Ločanke. Planina je spet tesno izgubila, toKr Kočevju, st. deklice Olimpije pa so bile boljše od Kranja. Rezultati: 2. rok. liga ženske: Sava (KR) : Lokastar 20:20, * ^ Zagorje : Krim Elekta II. - preloženo, Mlinotest II.: Planina 24:15, Polje : Izola 20 :24, Olimpija II: Kranj II. 14 :21. R); 3. Uga moški: Besnica II. : Dom Žabnica 22:25, Sava J£g , HerbaUfe Storžič 18:33, Prule : Gorjanc 22:21, Pegaz Jezer* Šešir II. - preloženo na sredo. n»7erija Kadeti: Besnica : DOM Žabnica 20:13, Sava (KR) : J*5 C Polana Storžič 21:11, Prule : Preddvor Infotrade Zaplotnik : Šešir 0:10. . ■ /jcR) Št. deklice: Sava (KR) : Lokastar 7:14, Kočevje : Planina ^ 9:8, Olimpija : Kranj 18:15. • Martin Dolanc PRVI PORAZ RADOVLJIČANOV p ti kf°8' Kranj, 22. maja - V super balinarski ligi je bil odigran Pfl aia t Ekipa Trate je tokrat gostovala v Ljubljani pri Polju in ZJ" jf^ek, rezultatom 7:10. Po porazu Salumisa SGP v ligi vodi »<* Trata pa je s štirimi točkami na sedmem mestu. . _ \yA< V prvi ligi je ekipa Tržiča premagala Jesenice z rezulta1 jtatom ekipa Transporta je bila boljša od Huj in zmagala z rez« ^ 5:12, Primskovljani so izgubili s Topolcem z rezultatom *f" jtato»fl Ferolesa iz Radovljice pa je doma izgubila s Šiško2 r 8:9. Na lestvici vodi Transport pred Ferolesom in Šiško. ..j jji V 2. ligi - vzhod je ekipa Trata mladi gostovala pni» figa izgubila z 11:6, Rogovila je doma premagala Zarjo z v- • gjjv 1000 pa je premagala Svobodo s 6:11. Na lestvico vou MACO z desetimi točkami. ., (^nfef V gorenjski balinarski ligi so bili doseženi rezultati. . f3 -Bistrica 7:10, Žiri - Planina 8:9, Gradiš - Lesce 11 :P* Bistre. Alpetour 15:3 in Zarica - Sava 12:5. Na lestvici vodi ekipa dvanajstimi točkami pred Planino in Centrom s p° j^jn točkami. V 2. gorenjski balinarski ligi - zahod PP.fJ točka1"1 vodi ekipa Podnarta, na vzhodu pa prav tako s štirim vodi ekipa Železnikov. • V. S. TURNIR V DAŠNICI Železniki, 21. maja - Ekipa PIK KLUB je organizator turnirja v malem nogometu, ki bo to nedeljo, 29. maja, na športnem igrišču v Dašnici. Ekipe se za turnir lahko prijavijo po telefonu 66-021 int. 31 do 14 ure (Zdravko Markelj ali Primož Habjan). Prijavnina znaša 4 tisoč tolarjev, prijave pa zbirajo do četrtka, ko bo ob 20.30 uri v gostilni pn Zalogarju v Dolenji vasi žrebanje. • V. S. ISflRSTVO ——; .,rA KOLESARSKI KR0N0METER HRASTA b0 t" Škofja Loka, 22. maja - Kolesarski klub Janez PeteJ,^' soboto, 28. maja, organizator kolesarskega kronomeir yceV i, niča 94", ki šteje tudi za slovensko prvenstvo reicre veteranov. Start dirke bo v Puštalu ob 16. un, cilj Pa^artninai) Logar po 5 tisoč metrih asfaltirane ceste v Hrastnici.9 ^ 500 tolarjev, prijaviti pa se bo mogoče na dan P"re uvez0e. * ure. Organizatorji opozarjajo, da so zaščitne čelade o S. BODO KRANJSKI PRVOLIGAŠI MORALI IZ DVORANE NA PLANINI? TRI MORE KOŠARKARJEV TRIGLAVA Košarkarski klub Triglav bo moral do 1. avgusta poskrbeti za temeljito prenovo športne dvorane na Planini, saj sicer tekme prve lige v njej ne bodo več dovoljene - S pomočjo športne zveze in sponzorjev bi se menda dalo z delon sponzorjev Kranj, 20. maja - Košarkarski klub Triglav J* po letošnji tekmovalni sezoni ubada s . r nekaj težavami. Glavna med njimi pa je prav gotovo prepoved igranja v dvorani na Planini, kjer je vodstvo tekmovanja slovenskih A košarkarskih lig ugotovili vsaj ln nepravilnosti: slab semafor, prevelik«) Množico črt (vrisanih za vse športe) v gorani, predvsem pa neustrezen pod. Da ?' javnost seznanili s svojimi težavani so v ^etrtek organizirani! sestanek s tiskovno *°nferenco, po njej pa smo za pogovor o nakopičenih težavah (in hkrati tudi spodbudnih novicah) poprosili direktorja kluba Kudija Hlebca. Problemov v klubu je trenutno kar neN, kateri pa je glavni? Glavni problem je prepoved igranja vseh gadnih tekem slovenske košarkarske lige v neustrezni dvorani na Planini, ki nam jo je 'eKmovalna komisija Košarkarske zveze Poslala pred kratkim. Vzroki za to so predvsem trije: neustrezen pod v dvorani, •j povzroča zdravstvene težave igralcem, Preveč črt na igrišču, ki povzročajo zmedo in °* Pol pokvarjen samofor, ki je Že dlje časa izročal težave." „ N» te probleme ste pred časom že °P°zariali. Ze lani smo od Košarkarske zveze dobili Pfepoved organiziranja tekem v tej dvorani, ,endar pa smo se nato vendarle uspeli ^govoriti z odgovornimi, da še malce ^pustijo in počakajo. Letos pa je, kot kaže P° Pogovorih, postal problem neodložljiv in rslrezni organi bodo šli v svoji zahtevi do u°tnca- Postavili so nam rok, 1. avgust - do a*rat pa naj bi bili vsi ti problemi rešeni. Ce am ne bo uspelo moramo na Zvezo javiti, v ateri dvorani bomo v prihodnji sezoni Jasno pa je, da je edina alternativna §yorna na Gorenjskem dvorana Poden v KofJi Loki, ki nam je najbližja in ima tudi t>ot lSI Postavitev dodatnih tribun, če bo Don °- Te naJ bi potrebovali zlasti, če ven? igrali v pokalu Radivoja Korača, bi bil lahko že P° nekaJ rnesecih anp Ravno zaradi perečega stanja dvor-nek ?a Plan>ni pa naj bi pn Športni zvezi ceru i aktivnosti v zve21 z obnavljanjem bi j x ■ šPortnih objektov opustili in naj začeli čimprej popravljati streho. Denar delom vsaj začeti Neprimeren pod v dvorani na Planini je glavni vzrok, da Triglavani še ne vedo, kje bodo igrali v novi sezoni. za popravilo strehe bodo tako lahko zagotovili, večji problem pa bo parket. Sama Športna zveza tega stroška ne zmore in zato bo treba dobiti denar tudi od druge, od spozorjev in širše akcije. Strošek zamenjave poda pa bo okoli 150 tisoč nemških mark." Tudi Košarkarski klub Triglav naj bi po svojih močeh pomagal zbirati denar za obnovo dvorane?_ "Tudi sami seveda ne stojimo kritem rok. zato smo se dogovorili, da bomo dati svoj denarni prispevek za nov parket. Strokovni svet košarkarske zveze Slovenije In direktorja košar-karsklh reprezentanc smo zaprosili naj nam pomagajo v Kranju pripraviti zanimivo tekmo med košarkarsko reprezentanco Slovenije in "zvezdami" Triglava. V tem srečanju bi za Triglav nastopili naši nekdanji igralci, kot sonaprimer Marko Milic, Marko Tuše k. Jure Stavrov, Roman Horvat, Gregor FuČka..., ki sedaj Igrajo v drugih klubih doma in v tujini. Na tej tekmi naj bi se od aktivnega Igranja poslovil tudi "le- Ženda" kranjske košarke Darko Orna-en. Vstopnico za tekmo bodo malce dražje kot za običajne tekme, vendar pa Bo vsak, ki bo kupil vstopnico ob tem dobil še posebno spominsko majico. Upam, da bo dvorana napolnjena Jo zadnjega kotička. Košarkarski klub Triglav bo danes ob uri organizator sestanka združenja košarkarskih ligašev, sponzor prir-€Jtitve v hotelu Bor v Preddvoru pa so Živila, s a sestanku bo ena glavnih točk žrebanje parov za letošnje driav-fto prvenstvo, kt bo tako rekoč prvo P^avo slovensko državno košarkarsko Prvenstvo z dvanajstimi ekipami Je datum tekme že določen? "Tekma Državna reprezentanca Slovenije : Zvezdam Triglava bo v soboto, 18. junija, začela pa se bo ob 20. uri. Hkrati načrtujemo, da bi pred dvorano pripravili nekakšen zabavni košarkarski večer. Verjetno bomo k projektu vključili tudi pivovarno Union, z degustacijo piva, pa tudi za kakšen prigrizek bomo poskrbeli. Vendar pa to še ni natančno dogovorjeno, pravočasno bomo ljubitelje košarke o tem že še obvestili." ?J LET TRŽIŠKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA POBRI ŠPORTNIKI IN GOSPODARJI l^K-19. anja inje, °bcinsk fitVa ter ncka*er> g°s*Je» med katerimi je bil predsednik k..- .* Športne ivi>ii> tt*r nriiotolii !•» Svm< na svetniškem delov •' ma>J* " slovesnega občnega zbora ob 90-Ietnici aktivnega Ovl ] ya trziškega Splošnega športnega društva, kot naslednika ^lan«!niega Sokola in TVD Partizan se je udeležilo 68 in 106 ^°roŠk -*Portne zveze ter prijatelji iz Sveč na avstrijskem °rp„„. m> s katerimi že vrsto let sodelujejo predvsem pri p*aciji sankaških tekmovanj. l°57re^Sedni,t drui|v" Jane* Kališnik, ki je bil predsednik od leta dolfio t P,reltmitv>Jo dveh let) je v svojem nastopnem govoru orisal leta, ko trn.ovo- a uspešno pot od prvih začetkov v decembru 1903. 'rž'š'ko HS°xP" Luzariu.ki je bil tudi prvi starosta društva, ustanovili društva -° So preko ^ Partizana do Splošnega športnega JugoslavPOt u Avstro Ogrsek preko Kraljevine Jugoslavije, prejšnje Ves tJVa d° sarnost°Jne Slovenije. pr'jateli 3 * se. Jev dmštvu zvrstilo veliko mladih in starejših slremef ?V porta m zdravega načina življenja. Iz društva, ki je vedno naiveČmVem' da k' svojnn članom in drugim občanom nudil kar fazvjii so° °sti za sP,Qšno vadbo, so izšli tudi številni dobri športniki, društvu lf-6 °i, ki so in še tekmujejo na regijski in državni ravni. V d°iiom' fJfr. upravljajo tudi s številnimi objekti, med drugim svojim 8osPodar • •nimkopahščem in drsališčem so bili ves ta čas tudi dobri ^d naiii1 *n Vs' ODJekti še zelo dobro služijo svojemu namenu in so Velifc P ureJenimi v občini in tudi širše, tako da je obisk vedno Tre La^iznern°tSe-V dru.štvu največ posvečajo atletiki, drsanju, plavanju, egljanin • msu> ritmični gimnastiki ter tekmovalnima panogama . polep J" sankanJu, kjer dosegajo lepe uspehe. 20sedaniev e^n°Stl °b ^k«"" društva so na občnem zboru razrešili uStva h jtVo- izvolili novega, sprejeli nova pravila delovanja pa So se' r)sedanJernu dolgoletnemu predsedniku Janezu Kališniku ^novamV86' Je naredii za društvo in šport nasploh zahvalili z r mu i2rV3Va jf.astne8a predsednika Splošnega športnega društva «ocui tudi posebno listino o imenovanju. • Janez Kikel »NIŽEM DOBRI VZPONI NA POGLED IN REZULTATI AO KRANJA David Stepanjan 16-letni plezalec iz Kranja je v italijanskem ARCU ponovil nekaj dobrih smeri na pogled. CAVE CANNOM 7b+ ali (-IX) dve smeri 7b ali (VIII+/-IX) in več smeri osme in zgornje osme stopnje. Uspešen je bil tudi na tekmah za slovenski pokal v kategoriji kadeti. V Celju in Škofji Loki je obakrat osvojil tretje mesto. V Škofji Loki je bil v absolutni konkurenci dvanajsti. Izkazala sta se tudi trinajstletna Brane Sarajlič in Uroš Dolinar, v kategoriji ml. dečki je Brane osvojil tretje in Uroš osmo mesto. Tekma je bila v nedeljo, 7. maja, v Pirničah pri Medvodah. Nič ni zaostajal Aleš Pelko, ki je v Celju osvojil četrto mesto v kategoriji starejši dečki. Igor Kalan je v ital. plezališču Arco na pogled ponovil II viziano 7c ali (IX) in šest smeri 7b+ in 7b (-IX in VIII+/-IX). Skupaj z Vilijemom Gučkom (AO Trbovlje) se je od 8. do 15. maja udeležil mednarodnega srečanja plezalcev ob 50 letnici British Montaineering Council (BMC) v Severnem Walesu. Namen srečanja je bil spoznavanje angleškega tradicionalnega načina plezanja. Vse smeri se plezajo prosto, vendar v njih niso nameščeni svedrovci ali klimi za varovanje. Pleza se popolnoma čiste smeri s sprotnim nameščanjem varovanja (zatiči, friendi, prusiki). Smeri se običajno pleza z dvema 8,8 mm vrvema. Uporabljajo svojo angleško lestvico (E35C) črka E in številka ob njej pomeni stopnjo nevarnosti, dolžino padca ob vzponu, naslednja št. in črka povesta stopnjo tehničnih težav pri vzponu. Igor je preplezal dvajset smeri vse na pogled in ob sprotnem nameščanju vasovanja. Nekaj najlepših smen: FINGERLICKER E4.6b okoli VIII+, RESURRECTION E4 6a okoli VIII/VIII+, VOID E3 6a okoli VIII, COMES THE DERVISH E 35 C+ okoli VIII. • Igor Kalan LSTVO ED V pripravah na te dogodke pa je za košarkarske klube te dni aktualen tudi prestopni rok, ki se je začel pred dnevi in bo trajal do konca meseca maja. Znano je, da ste pri Triglavu letos ostali brez perspetivnega Marka Milica, kaj pa ostala ekipa? "Smo eden izmed klubov, ki izredno velik poudarek dajemo delu z mladimi. Tudi delo v klubu imamo tako prirejeno, da v klubu nikoli ne zmanjka talentov, nikoli ne zmanjka dobrih mladih igralcev. Letos pa se nam je ponovno zgodilo, da je eden od perspektivnih mladih igralcev zapustil klub. Marko Milic je v letošnji ligi dosegel "satelitski vzpon". Politika našega kluba je, da mladi čimveč igrajo in tako so v minuli sezoni več priložnosti dobili Prevodnik, Vukič, Milic in Hafner. Mladi so se res uveljavili, najbolj pa je to uspelo Marku Miliču. Na podlagi tega je Olimpija z njim navezala stike in Marko je v naš klub poslal pošto v kateri je navedel, da ne želi več igrati za nobeno selekcijo Triglava. S košarkarskim klubom Olimpija smo se nato korektno dogovorih za prestop. Vendar pa ta prestop za Triglav ni preveč boleč, saj v klubu raste nov rod odličnih košarkarjev. Eden izmed "izvenserijskih" igralcev je prav {;otovo Gregor Hafner, ki pa bo moral v etošnji sezoni dobiti še več priložnosti. To je igralec, ki bo imel po mojem mišljenju, še večjo perspektivo kot Marko Mihč. Poleg tega na tej krilni poziciji igrata tudi Prevodnik in Vukič in tudi za ta igralca računamo, da se bosta v tej sezoni še bolj izkazala. Ob tem pa moram povedati, da bi za še večje rezultatske uspehe v novi sezoni rabili izkušenega igralca na položaju krilnega centra. Ta bi moral na tekmo dajati povprečno dvajset točk. Vse pa bo odvisno od Vukičeve pridobitve slovenskega državljanstva. Pri nas je že peto sezono in izpolnjuje pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva, kajti od vseh štirih tujcev v slovenski ligi je edini, ki res zna tekoče slovensko. Takoj, ko bo dobil slovensko državljanstvo, bomo angažirali novega, vsaj 208 centimetrov visokega centra. V ekipah Al lige lahko namreč nastopata največ dva tujca, v naši ekipi pa imamo že Mladena Djina." Prav z mladimi igralci je letos košarka v Kranju doživela nov vzpon. Kakšni pa so tekmovalni načrti v novi sezoni? "Res se je kot dobro izkazalo, da smo pomladili ekipo. Uspel nam je nov boom, čeprav ne povsem tak, kot smo pričakovali. Le za las smo bili "prekratki" za uvrstitev v končnico prvenstva. Mislim pa, da je treba tudi povedati, da se je naš vzpon začel že leto prej, čeprav nekateri v Kranju mislijo, da je bila predlanska sezona neuspešna. Treba pa je povedati, da smo prav v tej sezoni, ko je ekipo vodil Branko Lojk, začeli moštvo "pomlajati", rezultati tega pa so se začeli kazati letos pri trenerju Martinu Gorenjcu, ki jim je dal še več možnosti in mislim, da se bodo nadaljevali tudi v novi sezoni. Ce nam bo uspelo dobiti še nega tujca se bomo potegovali za sam vrh slovenske lige, za drugoah tretje mesto, če pa tega igralca ne bi dobili, pa se bomo skušali boriti za četrto mesto, za končnico." • V. Stanovnik NA KITAJSKO Z OPTIMIZMOM Včeraj se je v Chengdu, na Kitajsko, kjer bo od 27. maja in 8. junija potekalo svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah, odpravila šestčlanska ekipa leskih padalcev. Po dveh letošnjih mednarodnih tekmah v Veroni in Pibersteinu se je trener Drago Bunčič odločil, da bodo slovenske barve na Kitajskem zastopali: Irena Avbelj, kot edina ženska predstavnica, ter prva leska moška ekipa, v postavi: Roman Pogačar, Branko Mirt, Bogdan Jug, Dušan Intihar in Senad Salkič. Irena Avbelj, ki po zimski operaciji rame nekoliko zaostaja v številu skokov za svojimi kolegi, pravi, da ji skoki v cilj ne povzročajo bistvenih težav, pri figurativnih skokih pa pravi, da je potrebno še končno piljenje. Moška ekipa bo na svetovnem prvenstvu zadnjič nastopila v tej postavi, saj so se nekateri člani odločili, da prenehajo s tekmovanjem m mesto prepustijo mlajšim. Zato jim je glavni cilj, da se kot ekipa uvrstijo čimvišje. Trener šestčlanske odprave, Drago Bunčič, pa pravi, da je zadovoljen s potekom pnprav za svetovno prvenstov, prav tako pa s formo svojih varovancev. Želi si, da ekipa v skokih na cilj ne bi presegla 10 cm in da bi imeli čimmanj napak pri figurativnih skokih. • Petra Filipič (sorsko SMačAMjEtremmiin TRADICIONALNI MAJNIK0V VELESLALOM Na smučiščih pri Češki koči so Jezerjani prejšnjo nedeljo priredili v spomin svojemu prvemu smučarskemu učitelju Ferdu Majniku - preminulem v drugi svetovni vojni -tradicionalni klubski Majnikov veleslalom. V čudovitem vremenu in na krasnem spomladanskem snegu se je na progi s 24 vratci in višinsko razliko 250 m pomerilo kar 30 Jezerjanov. Le cicibanke in cicibani ter deklice in dečki so imeli start na polovici te dolge in strme proge. Rezultati: cicibanke: 1. Jasna Durič, 2. Anja Karničar. cicibani: 1. Žiga Karničar, 2. Matej Tonejec; ml. deklice: 1. Kristina Karničar, 2. Mojca Kaštrun; ml. dečki: 1. Anže Šenk, 2. Robi Kaštrun; daljša proga - st. dečki: 1. Gregor Selišnik, 2. Jernej Karničar, članice: 1. Barbara Šavs, 2. Irma K. Šenk; člani: 1. Davo Karničar, 2. Drejc Karničar; veterani: 1. Jože Meško, 2. Stane Naglic. • Andrej Karničar PONOVNO GR0SAR Ptuj, 22. maja • Na Ptuju je bil 4. kvalifikacijski turnir za Veliko nagrado Optimizma. Za točke se je pomerilo 86 igralcev in igralk. Svojo drugo zmago je zabeležil novogoriški mednarodni mojster Aljoša Grosar z 8 točkami. Enako število točk, vendar z nekoliko slabšimi nasprotniki je zbral Marjan Črepan in zasedel 2. mesto. Tretji je bil s 7.5 točke Georg Mohr. Lep uspeh s 5. mestom in 7 točkami je dosegel tudi Kranjčan Leon Mazi. * Aleš Drinovec KERŠIČU MAJSKI TURNIR Tržič, 16. maja - Tržiški šahisti so se tudi v maju zbrali na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju. Tokrat jih je bilo le 8, zato so se odločili za dvokrožni sistem. Zmagal je Matej Keršič s 13,5 točke pred bratoma Pavlom in Andrejem Locem z 10 oziroma 9 točkami, četrti pa je bil z enakim izkupičkom Martin Aljančič. • Janez Kikel TEK OKROG STAREGA DELA CELOVCA športni referat deželnega glavnega mesta Celovec tudi letos organizira tradicionalni tek okrog starega mestnega jedra Celovca. Tek bo v soboto, 11. junija 1994, zvečer, s prvim startom ob 18.45 uri (4,2 km) in z drugim startom ob 19.30 uri (5,4 km), štartnine ni. Prvih 800 tekačev v cilju prejme spominsko darilce, izmed vseh udeležencev pa bodo izžrebali srečneža, ki se bo odpeljal z osebnim vozilom SEAT IBIZA. Zanimivo je to, da se je zadnja tri leta vsakič srečni udeleženec teka odpeljal domov v Slovenijo. Objavljamo tudi prijavnico, ki jo lahko pošljete na spodnji naslov ali oddate v naši malooglasni službi na Zoisovi 1 v Kranju in jo bomo mi posredovali naprej. ZA UDELEŽBO NA 15 LJUDSKEM TEKU V CELOVCU MAGISTRAT DS SPORT, Rathaus 9010 Klagenfurt SEAT IBIZA ime in priimek............................................ro|.leto Ime in priimek............................................roj. leto ime in priimek..........................................roj. leta ime in priimek............................................roj. leto ime in priimek - roj. leto Prosimo, da pišete z velikimi tiskanimi črkami I GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Torek, 24. maja 1994, GLASOV KAŽIPOT 3 Prireditve Dnevnik Jadrana Krta Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 skupina učencev Osnovne šole Lesce pod režijskim vodstvom Rije Jamnik predstavila Dnevnik Jadrana Krta po knjigi Sue Townsed. Pevski seminar Kranj - Na Osnovni šoli France Prešeren bo v četrtek, 26. maja, ob 9. uri zborovski seminar za gorenjske pevo-vodje. Predavala bosta mag. Tomaž Faganel in prof. Damijan Močnik. Veseli večer Jesenice - V okviru akcije Pomoč jeseniški gimnaziji bo jutri, v sredo, ob 20. uri v Hali Podmežakla Veseli večer z Alpskim kvintetom, Slovenskimi muzikanti in ansamblom Jožeta Burnika. Za razpoloženje bo poskrbel še Franc Pestotnik -Podokničar, program bo povezoval Janez Dolinar. Razstava in modna revija Kranj - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj organizira razsto ročnih del, ki bo od 27. do 31. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure v prostorih društva na Tomšičevi 4. Otvoritev razstave s kulturnim programom bo v petek, 27. maja, ob 10. uri. Vsi, ki bi radi svoje izdelke predstavili, jih prinesite v pisarno društva v sredo, 25. maja, od 10. do 12. ure in od 16. do 17. ure. Obenem upokojenci vabijo tudi na modno revijo, ki bo danes, v torek, ob 17. uri na vrtu gostišča Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Obvestila abonma dijaški, jutri, v sredo, ob 20. uri pa za abonma rumeni, konto in izven. V četrtek, 26. maja, ob 20. uri bo predstava za abonma četrtek, konto in izven. Ponovitev Bolhe v ušesu Jesenice - Zaradi izrednega zanimanja za Bolho v ušesu avtorja Georgesa Fevdeauja, ki jo je uprozoriTa gledališka skupina jeseniške Gimnazije, bodo predstavo ponovili v četrtek, 26. maja, ob 20. uri v Gledališču Tone Čufar. Razstave Tri nove razstave Kranj - V Prešernovi hiši bodo v četrtek, 26. maja, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del, ki so nastala v likovni koloniji v Pre-manturi. V Galeriji Mestne hiše bodo v četrtek, 26. maja, ob 18. uri odprli razstavo del slikarja Ljuba Ravnikarja z naslovom Zgodnja dela. Na otvoritvi bo igrala glasbena skupina Zadnji dan. V Stebriščni dvorani Mestne hiše pa bodo v četrtek ob 19. uri odprli razstavo tapiserij Silve Horvat. Itltltltltltltltltltltltlt Ujeta lepota Brezje - V gostišču-galeriji Zvon bodo v četrtek, 26. maja, ob 20. uri odprli razstavo umetniških fotografij avtorja Tomaža Kunsta, Ujeta lepota. Ob tej priložnosti bodo predvajali tudi avtorjeve diapozitive na temo Trenutki v gorah. Itltltltltltltltltltltltlt Mladi likovniki Kamnik - V razstavišču Veronika danes, v torek, ob 18. uri odpirajo razstavo mladih ustvarjalcev Likovne šole pri Zvezi kulturnih organizacij Kamnik pod mentorskim vodstvom Mojce Koncilja. Razstava bo na ogled do 7. junija. Društvo invalidov Kranj Kranj - Društvo invalidov Kranj organizira v soboto, 18. junija 1994, enodnevni izlet v Šmarješke Toplice in Pleterje. V soboto, 25. junija, pa bo Društvo invalidov Kranj organiziralo srečanje s pobratenim društvom invalidov Maribor v Mariboru. Obveščajo tudi vse invalide, ki imajo amputirano nogo, da lahko na sedežu društva brezplačno dobijo čevlje iz uvoza. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, pokličete pa lahko po telefonu 212-712. Itltltltltltltltltltltltlt Srečanje izgnancev Društva izgnancev Gorenjske obveščajo, da prirejajo srečanje za vse izgnance, ukradene otroke in internirance ter njihove svojce (1941 - 1945) z območja Gorenjske. Srečanje bo v soboto, 28. maja, na Gorenjskem sejmu v Kranju. Po sprejemu udeležencev bo obvestilih o dejavnosti DIS za dosego pravic izgnancev bo na sporedu kulturni prigram. Slavnostni govornik bo Ivan Kristan. Okrogle mize M V srcu nosimo Gimnazijo Jesenice - V okviru akcije za pomoč jeseniški gimnaziji bo danes, v torek, v Kosovi graščini na Jesenicah okrogla miza s temami: Preobrazba lokalne samouprave s poudarkom na financiranju novih skupnosti, Reorganizacija bančništva in možnost vključevanja bank v financiranje gospodarstva in gospodarske infrastrukture. Sodelovala bosta mag. Stane Vlaj in dipl. ing. Zlatko Kavčič. Gledališče Gostovanje SNG Drama Kranj - V Prešernovem gledališču ves teden s predstavo VVolfganga Bauerja CHANGE gostuje SNG Drama Ljubljana, anes, v torek bo predstava za Koncerti Še bomo peli Kokrica - V dvorani Kulturnega doma na Kokrici bo v petek, 27. maja, ob 20. uri koncert zborovske glasbe, na katerem bodo nastopili trioje pevski zbori: Moški pevski zbor Kokrica, Pevci slovenskih narodnih pesmi in mešani cerkveni pevski zbor Kokrica. Zbore vodi Vinko Strniša. Izleti K lovski koči na Križu Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet k Lovski koči pri Križu v Komendi, ki ga organizira DU Komenda. Izlet bo jutri, v sredo, odhod kolesarjev pa ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj, Tomšičeva 4. Kolesarili boste skozi Smlednik do Vodic, kjer vas bodo ob 9.30 uri pričakali kolesarji iz Komende in boste nato skupaj nadaljevali pot do Križa. Izlet bosta vodila Milan Jasko in Meta šparovec. Itltltltltltltltltltltltlt V Goriška BrdaŽabnica - DU Žabnica v torek, 7. junija, vabi na avtobusni izlet v Tolmin, Goriška Brda (češnje) in Sv. Goro (ogled cerkve). Ogledali si boste tudi vinsko klet Dobrova ter kosili v Vitovljah "Pri Olgi". Odhod bo ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. Itltltltltltltltltltltltlt POZOR kupcam in praprodnjalcam RAČUNALNIŠKE OPBEMEI V noči s sobote na nedeljo 21.-22. maja, je bila iz prostorov podjetja Medija Carso, Rimska 8. - U ukradena računalniška oprema: Nible 386,40 MHz, VGA 14moniror in printer HP- 4mp. Zaradi pomembnosti softweara in dela shranjenega na disku, nudimo nagrado za obvestilo. o nag «01 61/1251422 Na podlagi določil pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna občine Jesenice (Ur. I. RS št. 44/93 in 46/93) objavlja Vzgoj-novarstvena organizacija Jesenice, C. C. Tavčarja 21, Jesenice HAL®, HAL® - GORENJSKI GLAS JAVNI RAZPIS za obnovo tlakov 1. Investitor: WO Jesenice 2. Predmet razpisa: Zamenjava tlakov v igralnicah v WE J. Pibernik, Tomšičeva 3, Jesenice. 3. Razpisna dokumentacija je na voljo na upravi WO Jesenice. 4. Orientacijska vrednost naročila je 600.000 SIT. 5. Predviden rok začetka del je 1. 7. 1994, predviden zaključek je 15. 8. 1994. 6. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: dokazilo o registraciji izvajalca, ponudbena vrednost del, reference pri izvajanju podobnih del, druge ugodnosti izvajalca. 7. Rok za oddajo ponudb: 15 dni z oznako "Javni razpis" 8. Odpiranje ponudb bo 9. 6. 1994 ob 9. uri na upravi WO Jesenice, Tavčarjeva 21. 8. Ponudniki bodo o izidu obveščeni v 7 dneh od dneva odpiranja ponudb. WO Jesenice OBČINA KRANJ, Sekretariat za družbene dejavnosti Na podlagi 3. člena Pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 35/93) Sekretariat za družbene dejavnosti občine Kranj objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS za izdelavo investicijsko - tehnične dokumentacije ureditve podstrehe objekta Sejmišče 4 v Kranju. 1. Investitor Občina Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 2. Predmet razpisa: naziv zgradbe, orientacijska vrednost del in lokacija zgradbe so podani, kot sledi: predmet razpisa je izbira najugodnejšega ponudnika za izdelavo investicijsko-teh-nične dokumentacije ureditve podstrehe s programsko zasnovo izkoristka podstrešnega prostora PGD in PZI objekta Sejmišče 4 v Kranju. Okvirni znesek - orientacijska vrednost del je 1.200.000,00 SIT. Z vročitvijo ponudbe na podlagi tega razpisa ponudniki pristajajo na razpisne pogoje in izražajo svoj pristanek, da bodo v primeru, če bodo izbrani kot najugodnejši ponudniki za izvajanje določenih del, sklenili pogodbo po načelu "funkcionalni ključ v roke". 3. Ponudniki lahko dobijo potrebne informacije in razlage za izdelavo ponudbe na Občini Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, soba 159 (tel. 221-811, int. 376) vsak delovni dan med 8. in 10. uro pri Emini Grabeč - od dneva objave tega razpisa dalje. Rok za oddajo ponudbe je 10 dni po objavi razpisa. Odpiranje ponudb bo v prostorih upravnih organov občine Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, soba 162, 64000 Kranj, dne 6. 6. 1994 ob 12. uri. Ponudbe morajo biti dane v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpiraj - ponudba za investicijsko-vzdrževalna dela projekti, Sejmišče 4." 4. Predvideni rok za izdelavo projekta je 31. 8. 1994. 5. Ob upoštevanju 12. člena Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93, 19/94) so merila za izbiro najugodnejšega ponudnika sledeča: 5. 1. Usposobljenost ponudnika za izvajanje ponudbenih del 5. 2. Reference 5. 3. Cena 5. 4. Roki 5. 5. Ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik 6. Opcije ponudb ne morejo biti krajše od 30 dni od dneva začetka odpiranja ponudb. Valutne in podobne varovalne klavzule ne bomo upoštevali. 7. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v petnajstih dneh po odpiranju ponudb. Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudba v rubriki: izredno ugodna. HALO, HALO -GORENJSKI GLAS VSE ZA VAŠE MALE LJUBLJENCE JUTRI VESELI VEČER NA JESENICAH FOTO AKI ŠKOFJA LOKA ZAKAJ NA IZLETE Z LENO ŽIRI (tel: 691-624) Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-11^ faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. P° pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Nova trgovina AMAZONA v prenovljenem dijaškem dorn.u' nasproti Petrola. V njej dobite vse za male živali m akvaristiko. Pričakujemo vas in se veselimo vašega °b[S*r vsakdan od 9. do 12. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do ?«• Jutri, 25. maja, ob 20. uri bo v dvorani Podmežakla na Jesenicah veseli večer v sklopu prireditev "V srcu n0?'111^ gimnazijo - pomoč gimnaziji". Vstopnice prodajajo: Meridian Jesenice, Kompas Bled, malooglasna služba Gorenjskega glasa, TD Radovljica, TD Kranjska Gora, TD Dovje - Mojstrana. Slikanje za dokumente, izdelava slik po naročilu, izposoja fotoaparatov, slikanje za vse priložnosti. Tel. (064) 621-278. Po konkurenčni ceni vam nudimo prevoze skupin in organizacijo izletov. Tudi posamezniki greste lahko z nami po nakupin Italijo, na kopanje ali pa na sončno Socilijo, v Rim, pa W °r Neaplja, v zabaviščni park Gardaland, Mirabilandijo, v Aq.umj land itd. Prepričajte se, zakaj mnogi so navdušeni nad našim izleti! Občina Radovljica, Gorenjska c. 19. zanjo pa Komisija za stanovanjske zadeve pri Izvršnem svetu SO Radovljica, na podlagi sklepa svoje 21. seje dne 12. 5. 1994 objavlja ZA NAJEM PROFITNEGA STANOVANJA 1. Predmet razpisa je obnovljena 3-sobna stanovanjska enota v I. nad. na Gorenjski cesti 1 v Radovljici v izmeri 100,76 m2. 2. Stanovanje se odda v najem s sklenitvijo najemne pogodbe za nedoločen čas in profitno najemnino, ki znaša 4 DEM/m2. Najemnina se lahko mesečno prilagaja prosto oblikovani najemnini na trgu za podobno kategorijo stanovanj. 3. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki z najemom profitnoga stanovanja izpraznijo občinsko stanovanjsko enoto, so državljani Republike Slovenije, so zmožni plačevati profitno najemnino, imajo daljšo dobo stalnega prebivališča v Občini Radovljica, so zaposleni pri pravnih osebah s sedežem v Občini Radovljica. 4. Vlogi je potrebno priložiti še sledečo dokumentacijo: potrdilo o državljanstvu, potrdilo o stalnem prebivališču prosilca in vseh ožjih družinskih članov z navedbo dobe stalnega prebivanja v občini, potrdilo o zaposlitvi prosilca in vseh ožjih družinskih članov, potrdilo o višini netto dohodka za zadnje trimesečje pred objavo razpisa z navedbo administrativnih prepovedi ter delovno dobo, potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in vseh ožjih družinskih članov. 5. Vloge s prilogami bo obravnavala Komisija za stanovanjske zadeve pri IS SO Radovljica v 15 dneh po končanem razpisu. 6. Vloge na posebnem obrazcu, ki se kupijo pri Upravi za urbanizem Občine Radovljica, s prilogami se oddajo samo osebno na naslov OBČINA RADOVLJICA, Komisija za stanovanjske zadeve, Gorenjska c. 18, v roku 8 dni po objavi razpisa. Na tem naslovu se dobijo tudi vsa podrobnejša pojasnila. 7. Vse dosedaj vložene vloge za najem profitnih stanovanj v občini se ne bodo upoštevale, če ne bodo obnovljene s tem razpisom. Štev.: 135/94-s Dat.: 19. 5.1994 Predsednik komisije Janez ERČULJ, I. r. foto bobnar KOMUNIKACIJSKI £NGl>E* SOBOTNA SREČA Poletna akcija Sobotna sreča, ki jo letos soorganizirajo Turistična agencija Odisej, TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ. Gorenjski glas in Radio Tržič bo drugič stekla pred Turistično agencijo Odisej na Maistrovem trgu v Kranju, v soboto, z»-maja, ob 11. uri. . V projektu sodelujejo tudi sponzorji z nagradami, g'fJJJJJ nagrado pa podeljuje Turistična agencija Odisej, rjv nagrada je 7 dni dopustovanja v Španiji, druga nagrada j panoramski polet Adrie Airways, tretja nagrada pa > zaenkrat še presenečenje. .:a Odgovorite na nagradno vprašanje, ki ga tokrat zastav j TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ in ga na kuponu Pošli'^noo naslov: Turistična agencija Odisej Maistrov trg ?>u6Tr -e Kranj ali vrzite v stekleno kocko "Sobotna sreča , w > postavljena pred Odisejem v Kranju. KUPON 2 NAGRADNO VPRAŠANJE: Kje je novi sedež TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ? Odgovor: Ime in priimek: Naslov: frizerski salo" Meta w&v POSEBNA PONUDBA: vsako carin en ŠPEDICIJA IN PREVOZI KOLODVORSKA 2, J{ TEL: 222-021 INT 64 FAX: 222 -306 ŠKOFJE LOKE Zaključujemo s pripravo gradnje J , trietažnega objekta in Vabimo J kupce k nakupu RAZNOVRSTNIH W STANOVANJ velikosti 27 do 83 m2 z atriji v pritličju. STANOVANJA bodo vseljiva JESENI tega leta AVANSI: kupcev obrestovani • možnosti ugodnih KRED INVESTITOR-UOŠKOFJALOKA GANAJymP92d.o.o. INFORMACIJE-PRODAJA: LOKAINVESTd.o.o. ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3 a tel.: 064/621 781 LJUBLJANA Smrtna Jeprci vožnje začelo zanašati, drsel je na nasprotni vozni pas in nato na zaviralni pas, namenjen za zavijanje proti Škofji Loki, kjer je za las zgrešil nasproti vozeči avto, trčil v odbojno ograjo in jo podrl v dolžini 32 metrov, nakar se je avto dvignil v zrak in po osemnajstih metrih letenja padel v podvoz regionalne ceste Jeprca-Skofja Loka. Voznik Novak je na kraju nezgode umrl, materialno škodo pa cenijo na 5,2 n milijona tolarjev. v2?i,Jai].Hans Anton Novak je „T _ _ f^ZST0^^ V Zelencih s ceste jnem ovinku pred križiščem JePrci je avto zaradi prehitre Kranj, 24. maja - Pretekli teden je kilo na gorenjskih cestah pet h«jših prometnih nezgod, od teh lri v kranjski, po ena pa v jeseniški I škofjeloški občini. Dobili smo Jvanaisto letošnjo žrtev; v ena-»em tasu lani ie zaradi prometa •»Ho petnajst ljudi. Jenrca - V petek, 20. maja, ob ls.35 je bila smrtna nezgoda na Magistralni cesti Kranj-Ljubljana na Jeprci. 49-letni avstrijski ki državljan Gianluca Viviani vozil osebni avto fiat tipo od Kranjske Gore proti Ratečam. V Zelencih je zaradi prevelike hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas, peljal 35 metrov po levi bankimi, nakar ga je še 39 metrov zanašalo po cesti sem in tja. Končno je zdrsel na travo, po 29 metrih zadel •štor posdka-* nega drevesa, kjer je avto vrglo v zrak, ustavil se je sedem metrov stran. Voznik Viviani je bil v nezgodi huje ranjen. Najprej so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa v Klinični center. Njegov sopotnik, 25-letni An-drea Salati, so lažje ranjenega obdržali na Jesenicah. • H. Jelovčan Kranjska Gora - V nedeljo ob štirih zjutraj je 23-letni itahjans- Umetnost posla! MARKETING PODJETNIŠKI SEJEM od 24. do 27. maja-od 10 do 18. ure FOTOSTI K od 24. do 28. maja - od 10 do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani UUBUANSKI SEJEM prv0 junijsko soboto bomo Glasovci spet rajžali V PRESTOLNICO AVSTRIJSKE KOROŠKE ■ GORENJSKI GLAS Polet Je nezadržno prihaja - celo ledeni možje so bili letos Kos I*2?010**™*- In s poletjem bo Gorenjski glas tudi Prvi Drvo s°k°to v mesecu pripravil lep Glasov izlet - odhr^0 T sooo*o» 4. junija. Avtobusni izlet bo celodnevni, prZ? ob 7.00 uri iz Kranja in povratek do 20. ure. V Biom *^cta je turistični sprehod po Celovcu, s spreje-dvoranPn mcstni niSi m obiskom koroške deželne hiše / dela BXbovf. Ker večina celovških trgovin prvo soboto Min«Jres^ ^an» °° čas za nakupe, zatem pa še obisk rna^?u?dus» ln Wet z ladjo po Vrbikem jezeru. In še ^SSfl* Gor*«J»ki glas (lahko po telefonu 064/223-111 ali v Cerkr* J* S,užbi' z«'*»*» *)? turistična druStva Bohinj, Loka ^,Kwnisk« Gora, Mojstrana, Radovljica in Škofja Je«enif a bodo tokrat P^JaH na izlet vozniki Integrala H^tra" 5 sodobnimi turističnimi avtobusi; eden od njih bo Počakai°dpelJal k Kranjske Gore in boste izletniki lahko Kranja na avt0DUsnin postajah od Kranjske Gore do doma'' b° P° zaključku izleta "dostava do fct»tev'Io udeležencev omejujemo na Štiri avtobuse SDet t? oatum 4. junij ne ustreza - podoben Glasov izlet bo ^ v začetku julija). ^ ^roiSii,2'5^0 S*T za odrasle oz. J.700 SIT za otroke. Za kltta, Goreniske*a 8lasa On druitnske člane) je cena ^Čnil V *IT (za otroke do 15 let L40° *IT>; *« P* le /o««?, celoletno naročnino Gorenjskega glasa y *'yoO SIT. dolgi \ v°t 80 ykyuceni avtobusni prevoz in malica (dan bo ■ V8l°pnma za Minimundus in ladijska vozovnica. foto bobnar Škof j o Loko pretresel nov umor Morilec sodil tudi sebi Škofja Loka, 24. maja - V nedeljo pet minut pred šesto zjutraj je občan iz škofje Loke obvestil policijo, da je ob cesti proti Križni gori našel moško truplo. Preiskovalna komisija UNZ Kranj si je skupaj s preiskovalnim sodnikom in tožilcem prizorišče takoj ogledala. Ugotovili so, da je - po doslej znanih podatkih -23-letni Borut Peternelj iz Škofje Loke, starešina teritorialne obrambe, žrtev strelne rane. Krogla naj bi bila izstreljena iz orožja kalibra 7,62, ki ga uporablja tudi vojska. Preiskava se je včeraj nadaljevala, zato podrobnosti o samem dogodku in storilcu še ni. Domnevajo, da je Peternelja ustrelil Škofjeločan, s katerim naj bi bil dan prej v družbi. Domnevnega morilca so, potem ko so na silo vdrli v stanovanje, našli mrtvega, ustreljenega, v stanovanju pa orožje, kroglo in tulec. Očitno si je sodil sam. • H. Jelovčan POSLEDICE NOČNIH DIRK V ŠENČURJU - Podrta betonska stena postaje, porušeni stebrički in strgana mreža ograje ter sledi vozila, ki je povzročilo to razdejanje, so zgovoren dokaz za preveliko hitrost m voznikovo neobvladanje vozila med sobotno vožnjo pri šenčurski šoli. V ponedeljkovem poročilu policije sicer ni bilo podatkov o nesreči, vendar je vredna pozornosti zaradi vse pogostejšega neodgovornega obnašanja voznikov. Kot smo zvedeli od sosedov, jih je močan pok ob trčenju zbudil v ranih jutranjih urah. Domačini pa vedo povedati, da so "avtomobilske in motorne dirke" postale vsakdanje tudi čez dan. Ob tem se sprašujejo, ali ne bi bilo moč ustaviti "dirkačev" z občasnimi policijskimi kontrolami vsaj v okolici šole, kjer je vselej ob cesti vse polno otrok. • Besedilo in slika: S. Saje Včeraj, danes, jutri Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje oh Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam ho tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil seje v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Kranjskem 34. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta na Voklem, dva na llrušici. Eden na Jesenicah, in v Kranju. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antijriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Kranjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Kranju, na Bledu in v Medvodah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. PETROL Slovenska naftna družba GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Torek, 24. maja 1994 f DELOVNI ČAS od 9 do 12 ur* od 15do19ure «obotaod9do 12uf TV «» HI - Ft m, VIDEO TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI sfolp od 41.370 SIT MALI OGLASI Trgovina in storitve d.0.0., Kidričeva 2, Kranj, teL 064 - 212367,211142 MARK, d.0.0., intenzivni jezikovni tečaji, konverzacija, individualni pouk in pomoč pri učenju. « 213-983 12018 ® 223-444 kupim APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 9866 COMMODORE 64 s kasetnikom, joysticom in več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam. »623-175 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elek. «632-265 11637 Prodam ODSESOVALNIK za mizarje, motor 1.1 KW 380 V. «78-971 12071 ŠTEDILNIK kuppersbusch (kaloreks) ugodno prodam. «622-490 120*5 Prodam ŠIVALNI STROJ IBER-DECK. «329-782_120» Prodam MIZARSKO TRAČNO ŽAGO §rem. 80 ter mizarski skobelnl TROJ. «733-857_12118 Osebni računalniki, tiskalniki, programska oprema, ugodni kreditni pogoji. ATAK, d.0.0. 12146 Mizarji, ličarji! Kompletno opremo za lakiranje: kabina, peč, kompresor itd. ugodno prodam. «242-450 ali 242- 511 12153 Prodam 4 leta star silo KOMBAJN 80 S. B421-568_1217» Nov lltoželezni KAMIN ALPTHERM na drva, primeren za vikende, prodam. «48-033 12182 Prodam voziček za kosilnico BCS. « 66-737 12191 Prodam traktorski OBRAČALNIK, kosilnico BCS ter kupim rotacijsko KOSILNICO SIP. Milan, Studenčice 1, «733-170 12232 Prodam ročni posnemalnik za mleko v dobrem stanju. «692-109 12234 Prodam KOSILNiCO FONNOT, do-bro ohranjeno. «65-628. PO 20. url Prodam PAJKA na dva vretena, avstrijski, SIMCO 1118 za rezervne dele in vile za seno. «621-594 12236 PANASONIC telefaxl, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. «632-595 12240 LOKALI Opremljamo poslovne prostore in prodajamo pisarniško pohištvo po ugodnih cenah. Brezplačno svetovanje arhitektal JAKOB, d.0.0., •221-781 11675 Za mirno obrt oddam 60 m2 (sanitarije, telefon). «213-628 12146 Iščem prostor za frizerski salon. « 214-747_12183 V Radovljici prodamo ali oddamo dobro vpeljan gostinski lokal s teraso. APRON »331-292, 331-366 12252_ V Kranju in okolici oddamo v najem prostore za skladišča ali obrt. APRON 331-292, 331-366 12253 KOLESA Prodam TOMOS CTX 80, letnik 1988 za 1200 DEM. «736-410 12081 Prodam HONDO MTX 80, letnik 1987 za 1800 DEM. «736-646 12082 Prodam dobro ohranjeno KOLO PONY. «328-464_12138 APN 6, ugodno prodam. Triplat, Prešernova 1, Radovljica 12217 OBVESTILA GLASBILA FRAJTONARICO staro leto dni Melodija, prodam zelo ugodno. «70-015 12140 GR. MATERIAL DESKE colarice za opaž (šolngo) prodam. «64-114 nas4 Ugodno prodam 150 m2 STIRO-PORA 30 m in dva OKNA 140x140 z dvižnim steklom. 941-036, Kranjska c. 6, Šenčur 11904 Notranja vrata 71 cm mahagoni, leva, prodam. «622-490 12087 Gradbene elemente ugodno prodam. «710-023 12108 Prodam 40 m2 fabjona 700 SIT/m2, širina 10 cm. «632-738, popoldan 12114 Prodam 9 plošč BAKRA za žlebove. «312-119 12120 Poceni prodam dva nova strešna OKNA 54X70. «723-417 12135 Prodam 4 kose OKNOV z žaluzljo 183x175 in en kos kovinskih VRAT za skladišče. «48-176 ali 48-243 12136 Prodam STEBRE za kozolec 8000 SIT «801-532_12158 Novo OKNO 100x140 in več železnih ograj, prodam. «331-199 12159 Prodam 600 kom. rabljene strešne OPEKE Novoterm-rdeč. «44-068 12201_ Prodam LADIJSKI POD. «241-848 12249 IZOBRAŽEVANJE PADI šola potapljanja in prodaja opreme. «066/74-489 951 & PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, «221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ljudi. 10275_ PIZZE, PIŠČANCI, PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA HRANE «221-051 POKLIČITE110276 Izleti NAKUPOVANJA v Munchen, Gardaland, Palmanova za manjše skupine. «82-104 12078 MRAK Briglta obveščam vse upnike Mrak Darka, da nisem plačnik njegovih dolgovi 12109 Rezervirajte pravočasno PROSTOR POD SONCEM za dopust v Llžnjanu - Medulin, 7 dni 11200 SIT. «211-818 od 16. - 22. ure 12124 Enodnevni nakupovalni IZLET NA MADŽARSKO, dne 4.6.94. «49-442 OBLAČILA Ugodno prodam dolgo belo OBHA-JILNO OBLEKO ( Vezenine Bled). » 218-653 12091 Belo dolgo POROČNO OBLEKO z dodatki št. 38, prodam. «311-196 OTR. OPREMA Prodam otroški kombiniran VOZIČEK Peg, malo rabljen. «48-164 PAMPERS PLENICE •amo 1.660,00 SIT - trgovina ANA. F*re&omova 4, Radovljica - trgovina VESNA, Titova 47A. Jesenice «trgovina DARJA, Cankarjeva 80. Radovljica - trgovina PRI JAM NIKU, Vodoplvcava 17. Kranj aH t*t.:47-491 EURpPIZZA N0V0*N0V0 **** DRUŽINSKA PIZZA DOSTAVA PIZZ ZA 3 DO 4 OSEBE del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ob nedeljah od 12. do 22. ure LA "Ol/ OO I 9 1 I OSTALO Model letala na daljinsko vodenje, ugodno prodam. «76-367 12079 Ugodno prodam oglje za žar. «622- 490 12088 Prodam bivalni kontejner, lokacija camp Lanterna Poreč. «326-983 12111 Prodam malo rabljeno čelado NO-LAN N 27. «725-128 12144 Prodam stare hrastove sode od 500 - 11500 litrov. «064/211-518 12161 Po ugodni ceni prodam BILJARD. •325-050 12215 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 10642 Kupim SURF •332-007 MOM En meter suhih smrekovih colaric s prevozom kupim. •70-697 12072 Odkupujemo vse vrste starinskega pohištva in ostalih starinskih predmetov, nudimo pa tudi zelo kvalitetne restavratorske usluge. «53- 401 12112 Kupim PUHALNIK za seno brez motorja. «57-980 12219 PRODAM LESNE BRIKETE ZA KURJAVO, cena 9.500 srriT. llAČIJTVO JE LAHKO Z DVEMA ČEKOMA babic, bistrica 7. tel.:70-o07 PRIDELKI Prodam SADIKE PAPRIKE po ugodni ceni 35 SIT kom. «45-532 12086 Na zalogi Imam več vrst vrtnih sadik. «736-690 12083 Prodam krmilni KROMPIR. Sr. Bitnje 9 12128 Prodam zelo kvalitetni jedilni KROMPIR dezire. « 401-030 12132 Prodam KROMPIR za krmo. «48-669 12170 POSESTI Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO -nadomestna gradnja 28 km iz škofje Loke, 1000 m2. Jezeršek, Starožir-ovska 13, Žiri 12073 Kupimo HIŠO na Gorenjskem, možna zamenjava. «620-070 12139 Prodam GARAŽO in avto FORD vozen, neregistriran. Rupar, Ravne 6, Tržič 12147 V prodaji imamo več stanovanj ter samostojnih hiš na relaciji Gorenjske po ugodnih cenah. Pokličite nas nudimo vam brezplačne nasvete pri Rrodaji ali oddaji stanovanj. FRAST EPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, od 9. do 12. ure, od 16. do 18. ure vsak delavnik 12213 Prodam TRAVO v Šenčurju. »242-703 12220 Na Gorenjskem prodamo hiše različnih cenovnih razredov, parcele, travnike, njive In posesti. APRON NEPREMIČNINE, 366 331-292, 331- 12258 TRGOVINA S PREMOGOM vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom vse vrste domačega in uvoženega premoga, bukova drva in brikete. Brezplačna dostava, možnost plačila s čeki s zamikom. V 061/823-585 in 824-096 Se priporočamo! ^ 1 —;—;-wcnr^ PRIREDITVE TRIO PRAPROTNIK vam igra za poroke, v lokalih, na izletih in po želji - s harmoniko. »70-015 12141 Narodno zabavni trlo Gorenjski nageljni igrajo na zabavah in porokah. «58-353_12149 POSLOVNI STIKI Nujno prodam certifikat 400.000 SIT za 150.000 SIT ter novo KUPPERS-BUSCH 15000 SIT «70-358 12074 Izvozno - uvozno trgovsko d.0.0. v mirovanju, z izredno široko registracijo prodam. «741-444 12104 Prodam d.0.0. s široko registracijo. «215-135_12137 Dva CERTIFIKATA po 350.000 SIT prodam za vrednost enega. «422-834 12229 RAZNO PRODAM Bukova drva prodam in dostavim. «696-042 11839 Prodam CIRKULAR, KAVČ, PRTUAĆNIK za fičota, AMORTI-ZER, PAKNE. « 67-037 12096 Prodam 2 KOLESA, OMARE, KLJUKO za pripenjanje prikolice. B 67- 037 12097 STAN. OPREMA Prodam raztegljiv KAVČ in 2 FO-TELJA. «212-463_11897 Prodam dva dobro ohranjena KAVČA. «620-046_11777 Prodam SPLANICO z nočnima omaricama in dva otorška stolčka za stanovanje. «631-600 12117 Ugodno prodam KOPALNICO Kolpa. « 57-646 12131 Prodam garderobno in regalno omaro ZA 200 DEM. «215-83§12174 Prodam otroško sobo (višine 1,90 m) tovarne Alples Železniki. «323-147 Poceni prodam UMIVALNIK KOLPA-SAN, zelen barve, nov. «311-872, zvečer 12200 ŠPORT Ugodno prodam domači univerzalni fttness - fassi - Italija, primeren za 14 vaj. «76-027 11713 Prodam ŠOTOR, izdelek Jarše, za štiri osebe. « 52-252 12189 STORITVE J4J SERVIS TV-VIDEO In HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, Smled-nlška 80, «329-886_8274 LE DO SERVIS: servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. «214-780 aH 242-766 8313 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. «325-815_9623 ROLETARSTVO BERČAN nudi žalu-zije, rolete, ter lamelne zavese, telefon in fax 061/324-464, «061/342-703 (stanov.) 10332 VODOVODNO (UPEUAVO v hiši kol tudi razne predelave kopalnic, kuhinj in dfugs manji« popravili, vam naredimo strokovno 1 n za solidno ceno, ~ «218-427 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna In vrata ter elemente za vse vrste ograj. «45- 346 10386 Rolete, žaluzije, lamelne zavese -izdelujemo, montiramo in popravljamo, tudi na obroke. «213-218 10478 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič, hitro In poceni. « 57-214 zvečer 11447 Nova TENIS IGRIŠČA na lepem kraju! Delamo tudi žeblje In cinkane SMETNJAKE. Prebačevo 32a, •326-426 11612 PLESKAM fabjon. 17. uri 1310-096, po 11700 Izvajam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrste fasad, imam svoj grušt. «718-331 11775 Montaža in popravilo TV ANTEN (A kanal, MMTvT EURO 3. • 215-146, 57-420_1H79 Uspešno posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, zamenjavi in najemu nepremičnin. GEODAT, d.0.0., •323-171 Int. 30_12075 Izdelujemo zaščitne In okrasne kovinske mreže za okna, vrata, stopnlščne ograje. •82-104 12077 Diplomske In druge tekste, deklaracije - nalepke, administrativne storitve, računalniška obdelava. • 631- 522 12098 Nudimo vam čiščenje prostorov, stekel, tapisona, premaz ali lakiranje talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja! •326-325 1211a Klepljem kose in izdelujem posebne MOTIKE (drzule) za ročno okopavanje. «421-214_12127 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. «215-211 12129 VODOVODNE INSTALACIJE kvall-tetno, hitro in po konkurenčnih cenah. « 332-061 12105 Montaža raznih oblog, napušča, balkonskih ograj, podstrešnih stanovanj. «061/823-127_12248 Izdelujem pocinkane SMETNJAKE in CESTERNE 1800 in 1500 litrov. «324-457_,2250 STANOVANJA V Kranjski gori prodam 2-sobno STANOVANJE 46,5 m2 najboljšemu ponudniku. «882-206, od 13. do 21. Ure 11666 Iščemo sobo v Radovljici ali okolici. «714-627 12056 Kranj, dvosobno STANOVANJE, 61,5 m2, prodam. «064/218-520 12064_ Mamica nujno najame STANOVANJE, Lesce - Radovljica - Bled. ■ 713-034 popoldan 12000 Najamem 1 ali 2- sobno stanovanje. «325-396 12110 2-sobno STANOVANJE 58 m2 v starejši hiši na Dolenjski cesti v Ljubljani, prodamo za 63.000 DEM. •061/127-45-10, zvečer 12119 Oddam 2,5 sobno STANOVANJE na Jesenicah, c. revolucije 2/b. »78-657, Pipan, Planinska 12, Bled 12150 Prodam STANOVANJE 30 m2 na Planini in gradbeno parcelo 600 m2 blizu Žirovnice ali zamenjam za starejše večje stanovanje v Kranju ali Radovljici. »324-777 12173 V Bolu na Braču oddamo apartma. » 00385 58-361-416, Split 12193 V Kranju ali okolici kupim STANOVANJE do 50 m2. Šifra: UGODNO 12228 KRANJ-VODOVODNI STOLP v nlz-kem bloku prodamo 2-sobno stanovanje brez CK, s tel. veliko 54 m2. APRON, »331-292, 331-366 12255 JESENICE prodamo komfortno opremljeno 2-sobno stanovanje v I. nad. 54 m2. APRON 331-292, 331- 366 12256 V Kranju oddamo v najem manjšo opremljeno GARSONJERO, 30sobno stanovanje in hišo v šk. Loki. ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. v nizkem bloku prodamo 2-sobno komfortno stanovanje 62 m2. APRON 331-292, 331-366_12257 VARSTVO Iščemo mlajšo žensko za varstvo 1-letnega fantka na Golniku. »46-059 12161_ VOZILA DELI CITROEN rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za av-toodpad. »064/692-194 11125 Za LADO KARAVAN novejši tip prodam rezervne dele. »696-042 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOCJ MITSHUBISHI. Vse in'or™?c'' »242-300, 242-600 aH 325-981^ PRODAJA ODKUP, rabljenih vozil prenos lastništva! »325-981 ŠKODA FAVORIT 135 L.letnik W 1990, prva reg. 2/1991.betebarv* ohranjen, prodam za 7.000 DEM" 401-557 in 57-996 Prodam dobro ohrianjeno Z 750, am dobro onnanj«*." - g6 letnik 1983, reg. do februarja »70-735 Prodam Z 101. »311-793 Prodam Z 128 do delih. «58-240^ Prodam LATX) SAMARp KARAVAJ 1500, letnik 1993. 1500 kubikov res do 2/95. »66-739 YASPARWRNIPROSTWlVKRAMJUVtf ČAKA NA GLOBUSU JVjjl 90 SIT JE MANJ KOT 2.500 SIT Prodam ohranjeno šK°D(nEM. letnik 1991. cena 7500 v* »312-255___ R 4. star dve leti. garažiran, kot nj prodam. » Qfi1/1598-841 _!L* TOVORNJAK TAM 80 T 50, Wjj 1992, 40.000 km, kesonar ugodno prodam. « 0602/41-50»^ Prodam 126 PGL, letnik 1989, rKjj gume, prevleke. «733-144 GOLF JGL dlesel, letnik 19*'' ohranjen, prodam. «84-216 Prodam Z 750, letnik 1984. •Jj 114, po 20. uri __^ Prodam YUGO 45, po delih. 379 Prodam Z 750. letnik 1980 iniwj>' letnik 1982, po delih. « &-J]^ Prodam avto AUSTIN 1300. » 228 mobitel Koroika cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 ,.SAMBOLIRANA VOZI NOVEJŠIH LETNIKOV Prodam AVTOPRIKOUCO. 007 r332- 12069 Prodam 126 P za 250 DEM-572_ ^ GOLF turbo diesel, letni j dobro ohranjen, prodma. ■* 12122 — OPEL KADETT GS116 V letniK ^ poškodovan, cena 1200° ^ OPEL OMEGA KARAVAN diesel Interaler, letnik 1989, P^. FORD ESCORT, letnik 198A P 1jl2s «51-125___ Prodam Z 750, letnik 1982. ^ ohranjen. « 725-407 Prodam Z 750, po delih • ^ cena 300 DEM. Prodam 6 tonsko KIPER PRIKOLICO, cena po dogovoru. Raztresen, Planina 9, Gor. vas, «061/749-176 12063__ Prodam novo ATOPRIKOLICO mere 170x110. «421-646_m*\ Prodam vlečno kljuko snemllivo, prtljažnik in zadnjo luč za GOLF II. «311-872, zvečer 12259 Prodam ŠKODO FAVORn. ^ oktober 91. «622-629_-^'^ Prodam pravkar rt KARAVAN, letnik 11 jeno. «50-553 _■ Prodam JUGO 45 A dobro ohranjen, reg. do T km, cena 2800 DEM. - , gunjska24,Tržič, popoldan« I ii 5°' - RENAULT PREŠA d.0.0. CERKLJE, Slov.c 51 tel.:422-522/fax:422 PRODAJA VOZIL, REZ. DELOV. SEK^ UČARSTVO, KLEPARSTVO, VLEKA VELIKA IZBIRA VOZIL RI9, CLIO, TWINGO, EXP^ DOBAVA TAKOJ Ugodni krediti in li tudi za. rabljena vo Iskra Instrumenti Otoče objavlja dražbo karambolirane-ga malega tovornega avtomobila RENAULT 5 Expres/Diesel tip F404, letnik 1992. Izklicna cena 356.800.fX) SIT. Pismene ponudbe sprejemamo v SKS do vključno 26.5.1994, izid dražbe pa bo objavljen 27. 5. 1994 ob 11. uri v tovarni. Ogled avta je možen na tovarniškem dvorišču. Dražba bo opravljena po sistemu "oglodano - kupljeno", zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. V ceni ni vračunan prometni davek in ga poravna kupec. Prodam Z 750, letnik 1984, rdeče barve, cena 750 DEM. «53-447 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil. «064/217-528. zvečer po 20. uri! 12160 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 4.6.94, prijave na «49-442 12167 AUDI 80 TD, 8/89, ABS, prodam za 18000 DEM. «802-551_1216O Prodam GOLF, letnik 1981. 070- g86 12175 Prodam GOLF JXD, 12/87, reg. do 12177' 01,110,10 ohranjen. «53-224 2 101 GTL. letnik 1985, reg. 2.6.95 1800 DEM. «70-086_12180 Počitniško PRIKOLICO ADRIA 450 z baldahinom, vgrajenim hladilnikom, jJOdam za 2.600 DEM. « 214-028 Prodam WARTBURG karavan, letnik ]986. « 327-454, popoldne 12192 Prodam FIAT UNO 45 S, letnik 1986. i2°4no placil° na kredit ®312"255 Prodam GOLF JXD, letnik 1986. ^218500 DEM. »312-255 12196 Aw^kuP- prodaja in prepis vozil. ^gOPRjS, d.o.o., «312-255 12197 .j^odam ŠKODO FAVORIT 135 L, '«nik 1991. AVTOPRIS, d.0.0., *^l2-256 12196 J^am FIAT 850 sport cupe, cena i^^Sgvoru. «51-541_12199 b^4 GTL, letnik 1990/nov., rdeče an a6j 2elo dobro ohranjen, garažir-41000 km, prodam za 5800 DEM. i^vska 32. Mojstrana, «84-273 ,^am Z 101, letnik 1987. 0323- ^_____ 12203 GOLF, letnik 1978, reg. do 'Prila 95, cena 2000 DEM. 0713-^_PQ 14. url_ 12204 Prodam RENAULT 18, ohranjen, 'i^jstriran, letnik 1982. «329-061 Ugodno prodam Z 750, letnik 1983/ C122fr »242-829 12206 »o°oam JUG0 45. letnik ^218-745 1992. 12206 1 Sodno prodam VW HROŠČ, letnik rumc •242-651 rumene barve, reg. 11/11 94. __12214 iJJPJ R 4. letnik 1990. ogled torek VoAzen°nT HOR|ZONT LS. letnik 1983. 686 ' ereg,striran. Prodam. 0891-' m 19. uri 1222i S£331-339 cJOST/SVA PIZZ \&9. DO 23. URE il§AK DAN SPAČKA, registriranega celo leto, izrednega, prodam za 1600 DEM. «310-716 12222 Prodam LANCIO DELTO TD, letnik 1987 in JUGO KORAL 55, letnik 1988. Boštjan, Golnik 113 12223 Prodam R 5, letnik 1990, možna menjava. «325-543 12225 Prodam R 5, letnik 1990, 5 v, 5 p, rdeče barve. «325-543 12226 FIAT ARGENTA, letniki 983 in IMV KOMBI prodam. «421-037 12230 Prodam VW SIROCCO GTI, letnik 1984. Lotrič, Jamnik 11, Zg. Besnica ASTRO 2.0 GSI 16 V, letnik 1993, Sredam za 38000 DEM. Sv. Duh 20, kofja Loka 12241 BOLHO, letnik 1981, ohranjeno, registrirano prodam za 1200 DEM. «632-465_12243 GOLF III. 1.4, letnik 1992. prodam za 24000 DEM. Sv. Duh 20, Škofja Loka 126 P, letnik 1982, reg. feb/95, ugodno prodma. «682-704 12240 Prodam AVTO GS 1.3 super, letnik 1980, reg. do feb. 1995 za DEM 1000. «82-548 12251 foto bobnar ZAPOSLITVE Okrepčevalnica "FILAVER" v Škofji Loki zaposli mlado gostinko ali gostinca. Pokličite po «623-036 DZS Ljubljana honorarno ali redno zaposli več ljudi, možnost napredovanja. « 51-297 11495 Zaposlimo delavce za priučitev v kamnoseški stroki. Kamen Udovč, d.0.0., Kranjska c. 11, Naklo, 047- 845 11622 Iščemo dekleta za delo v strežbi. «50-267 in 422-185 11921 V gostišču ZVON Brezje želimo zaposliti natakarja skončano gostinsko šolo. Tel.:738-862 Takoj zaposlimo peka. 12056 1714-627 V škofji Loki honorarno zaposlimo natakarja ali natakarico. «620-040, po 17. Uri 12057 Voznika C in E kategorije redno zaposlimo. Zaželjena praksa v mednarodnem transportu. «714-084, zvečer 12001 Mladinska knjiga redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. Informacije «064/632-330, 56-105 in mobitel 0609/620-475 12070 Na območju Bleda in Kranja nudimo delo čistilke. Delo je v popoldanskem času z možnostjo redne zaposlitve. Pisne ponudbe pod šifra: BS 12105 Za območje Gorenjske nujno potrebujemo S zastopnikov, zaj prodajo po znanih naslovih.Pogoj:!asten prevoz. lnfor.potel.:061/556-252ali 061/340-256, popoldne. Sprejmem vsa zidarska dela, delamo poceni In kvalitetno. «310-601 12113 Honorarno zaposlimo administrativno delavko z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. «221-032, od 11. do 13. ure 12115 Takoj zaposlim NATAKARICO in KUHARICO. OD po dogovoru, nudi- mo tudi stanovanje in hrano. 881-453 061/ 12133 POHIŠTVO V MAJU ŠE CENEJŠE SALON MAŽA Titov trg 7 (na avtobusni postaji) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064-623-276 , VAS PRIČAKUJE « AKCIJSKIM POPUSTOM do 40% !■ KUHINJE SAMO 88.000 SIT Iščem potnika za prodajo perutninskega mesa. «214-330 12157 Honorarno zaposlim kuharico, mlajšo upokojenko za delo v planinskem domu od 15.6. do 15.9. Šifra: JELOVICA_12171 Zaposlim samostojnega ORODJARJA z večletnimi 'izkušnjami. »48-679, torek, sreda od J8.-dp 20..ure. • 12176____ Zaposlimo TRGOVKO v živilski trgovini v Kranju. « 47-491 12104 Zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO z gostinsko šolo ali nekaj letno prakso, v Kava baru. « 622-481 od 8. do 15. ure 12190 Nudim honorarno delo osebam, ki niso v delovnem razmerju in ki imajo lastni prevoz. Terenska prodaja medicinskega artikkla. Zaslužek cca 1000 (tisoč) SIT na uro. 081-686 v torek od 8. do 20. ure in sredo od 8. do 12. ure 12194 Angleško podjetje vam ponuja delo na domu. «323-115, med 10. in 13. uro 12202 MIZARSTVO ŠKRJANC sprejme v redno del. razmerje 4 KV MIZARJE, z odsluženim vojaškim rokom, stare nad 25. let. «47-350 12209 Vsi, ki imate željo do dela, imate možnost mesečno zaslužiti okrog 100.000 SIT. K sodelovanju vabimo samo resne zastopnike, delo je ternsko. Vse dodatne informacije na «331 -118, vsak večer od 20. do 21. ure 12211 Zaposlimo KV KUHARJA, KV NATAKARJA z znanjem tujih jezikov, ter ČISTILKO. »45-038 12212 Iščem počitniško delo v okolici Radovljice, Bleda. »715-429 12247 ŽIVALI Želite lepe, lepše, najlepše MAČKEI Čaka vas presenečenje. Pokličite »211-373 11566 KOKOŠI za zakol ali za nadaljno rejo prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, »621-475 H644 Prodam male psičke 8 mesecev stare - šarplanlnce. Vovk, Breg 173, »801-101 12062 Prodam OVNA, solčavske pasme, ali menjam za ovco. O 622-191, popoldan 12092 Prodam dva PUJSA, 90 kg za 190,00 SIT/kg. « 78-625 12093 RJAVE JARKICE, stare 7 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, »621-475 12129 ROTVVAILER psičke z rodovnikom -odlično leglo prodam po dogovoru. »82-668 12130 Prodam TELICO simentalko, staro 10 mesecev, težko okoli 250 kg, cena 300 SIT/kg. »83-397 12142 Prodam bele POŠČANCE pitance (brojler), stare 21 dni in novo kletko -hrček. »312-080 12150 LABRADORCE, rjave, črne mladiče vrhunsko leglo prodamo. »45-372 Kupim lažjo telico simentalko visoko brejo ali lažjo kravo s teletom. »403-814 12155 Prodam dva meseca stare KUŽKE mešance. » 66-931 12163 Prodam PERZIJSKE MUCKE poceni. »328-272, samo dopoldan 12166 ROTVVEILER MLADIČE - psičke z rodovnikom, odlično leglo, negovane ter cepljene, ugodno prodam za 500 DEM. »623-090 12172 PURANE težke pasme, bele in granaste, stare 5 tednov, za nadaljno rejo prodam. Vzreja veterinarsko nadzorovana, tt 332-347 12166 KUNCE, Madagaskarske ovnače, mladiče samce in samice, poceni prodam. » 45-532_12167 Prodam rjave in granaste JARKICE. Grilc, Partizanska pot 15, »214-855 12207 Prodam KRAVO s teletom. 12210 178-424 Dobrim ljudem oddam PSIČKO, staro dve leti. Je pridna in ubogljiva, mešanka med nemškim ovčarjem in boksarjem, zraven prodam še kočo. »325-050 12216 Prodam čistokrvne bele pritlikave PUDUE, stare šest tednov. 0327-319_12227 Ljubiteljem živali oddam MAČJE MLADIČKE. 0312-519_12233 NOVOFUNDLANCI, odlični mladiči z rodovnikom, naprodaj. 0692-006 12237 Kvalitetno leglo NEMŠKIH OVČAJ-REV z rodovnikom, prodam. 0712-202_12239 TELICO simentalko pašno prodam. Koseze 15, Vodice, 0061/823-451 12242 Breje zajkle ali z mladiči, prodam. 0802-128 12245 Prodam TELICO, ki bo v juliju teletila. 0310-522 12254 OSMRTNICA Mnogo prezgodaj, v 56. letu starosti, nas je zapustil naš dragi SIMON JEŠE iz Zoisove 15, Kranj Pogreb dragega pokojnika bo 24. maja 1994 v družinskem krogu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše drage tete GENOVEFE FRELIH iz Zabrda se zahvaljujemo skrbnikom v domu Centra slepih Škofja Loka, vsem, ki ste jo obiskovali in ji krajšali čas. Zahvaljujemo se za podarjene sveče, izraze sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste karkoli pomagali, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste pospremili našega ata, starega ata, brata in strica JOŽETA PIČMANA s Kokrice na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo dr. Trčonu in patronažnemu osebju za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje njegove bolezni na domu. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Zahvala pevcem, zastavonošam, gasilcem in Navčku. VSI NJEGOVI Kokrica, 14. maja 1994 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče FRANČIŠKE JAGODIC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljeno mašo in pogrebni obred, bratom Zupan za lepo petje in pogrebniku gospodu Jeriču. VSI NJENI Lahovče, maj 1994 ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo iivljenje, vse to si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete, svakinje in sestrične ROZALIJE ŽIVALIC p. d. Gorjančeve mame iz Praš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, poklonili cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in patronažnim sestram za pomoč ob njeni bolezni. Zahvala tudi duhovnikoma g. Tršinarju in g. Križnariu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci z družinami V Prašah, 15. maja 1994 ELAN spet odprl vrata obiskovalcem Lani 1,5 milijona DEM dobička To soboto dopoldne je begunjska tovarna ELAN po nekaj letih spet odprla vrata obiskovalcem. Tisti, ki jih je to zanimalo, so si lahko ogledali proizvodnjo vseh podjetij družbe Elan. Begunje, 21. maja - Kot pravijo, želijo pokazati, da so vredni zaupanja, saj je polstoletna tradicija izdelovanja smuči, telovadnega orodja in športne opreme že vrsto let zanimiva in z ugledom, kakršnega na svetovnih trgih dosega le redkokatero slovensko podjetje. "Težave, v katerih smo se pred časom znašli so zaupanje v naše znanje zmanjšale bolj doma kot pa v tujini, kjer smo znali in zmogli ohraniti, na nekaterih področjih pa še izboljšati svoj položaj". Kot holding ima delniška r-mmmmmm>-družba Elan v lasti osem družb. Poleg smuči, plovil in letal podjetja izdelujejo tudi teniško opremo in tekstilne izdelke. Elan Commerce vsako sezono oblikuje novo kolekcijo oblačil za šport in prosti čas, letos pa so razvili tudi nov model teniškega loparja z imenom Lite Star. Sicer pa je Elan še vedno med največjimi svetovnimi proizvajalci kakovostnih alpskih, tekaških in skakalnih smuči, med katerimi je doma tudi najbolj poznan. Program so v zadnjih letih obogatili tudi z razvojem in izdelavo snow boardov, ki jih izvažajo poleg evropskih tudi na ameriška in japonska tržišča. Povpraševanje po Elanovih izdelkih je v zadnjem letu preseglo pričakovanja, zato je družba Elan Ski zaposlila več kot 100 novih delavcev. Družba Elan Marine se je v zadnjem letu usmerila predvsem na izdelavo kakovost- tudi tu v prihodnje zaposlovali nove delavce. Družba Elan Flight je pred kratkim predstavila nov model enosedežnega jadralnega letala DG 303 ELAN, od katerega pričakujejo doseganje pomembnih rezultatov. nih jadrnic za individualne kupce z območja srednje Evrope. Več kot 90 odstotkov vseh izdelanih plovil izvozijo, predvsem v Nemčijo, Avstrijo, Švico in na Nizozemsko. Zaradi velfkega povpraševanja pa pričakujejo, da bodo Večina letal, izdelujejo jih zadnjih 15 let, je namenjena na zahtevni nemški trg. "Dan Elana smo v manjšem obsegu ponovno po nekaj letih pripravili že lani, letos pa smo zaradi velikega zanimanja ponovno odprli PTT PTT PODJETJE SLOVENIJE PE PTT KRANJ INFORMACIJSKA DRUŽBA Tehnološka revolucija ob vstopanju v informacijsko družbo zahteva hitrejše uvajanje novih tehničnih dosežkov in storitev. Telefonskemu priključku se pridružuje informacijski priključek, telekomunikacijsko omrežje pa prerašča iz posredovanja spbročil v teleinformacijski sistem, ki omogoča celo vrsto novih sodobnih storitev. PRIDRUŽITE SE JIM TUDI VI ! Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri uvajanju sodobnih globalnih in lokalnih telekomunikacijskih sistemov! Vabimo vas, da se zglasite v PE PTT KRANJ Pričakujemo vas! Informacije po telefonu 262 - 228 tudi tovarno," je povedal Stojan Tobovič, vodja prodaje v Elan Commerce. "Radi bi predvsem dokazali, da živimo, delamo in zato smo povabili ljudi, da se o tem prepričajo. Predvsem tiste, ki na Elan po te, ko je zamenjal lastnike, gledajo kot na nekaj tujega. Pa vendar smo tu, v Elanu so zaposleni Slovenci in slovenski trg je bil vedno zelo pomemben. Kljub temu nekateri produkti nikoli niso izgubili zaupanja: Elano-va smučka se je v Sloveniji vedno dobro prodajala. Sicer pa sedaj poskušamo ponuditi tudi proizvode, ki jih pred leti še ni bilo: opremo za prosti čas, šport in rekreacijo." Kot je povedal Stojan Tobovič, so z obiskom prireditve zadovoljni. Tovarno in proizvodnjo v njej si je ogledalo veliko ljudi. Podobne akcije, pred trgovino so pripravili zabaven program, modno revijo, pogovore s športniki, pa tudi nakupovali so obiskovalci lahko po 20 odstotkov znižanih cenah, bodo pripravili tudi v prihodnjih letih in pričakujejo, da bo dan odpri-tih vrat v Elanu spet postal tradicionalen. • M. A. Opravičilo V petkovi številki smo objavili, kdo je imel srečo v naši akciji "Vsak teden ena srečna družina več". Po pomoti smo zapisali, da se na Godešiču 111 pišejo Križnar, v resnici je to družina Križaj. Bralcem in KriŽajevim se za napako opravičujemo. VILA BElJ A TEL: 45-398 INDIGO PISALNI TRAKOVI IGOR MAVER UL. FRANCA MLAKARJA 3 LJUBLJANA TEL./FAX: (061) 572-473 UTROŠENIH TRAKOV ZA TISKALNIKE, REGISTRSKE BLAGAJNE NE VRZITE VSMETII Trakov ne barvamo, zamenjamo jih z novimi po ugodnih cenahl NOVO! Obnavljamo tonerje za laserske tiskalnike in fotokopirne stroje! Na zalogi vse vrste novih trakovi UGODNE CENE Pisatelji na Bledu Bled - Danes se v hotelu park začenja tradicionalno, letos že 27, mednarodno pisateljsko srečanje, ki ga orgaruzira Slovenski center PEN. Srečanja se letos udeležuje okoli 90 tujih in slovenskih pisateljev, ki razpravljajo na temo Jezik sovraštva - jezik tolerance. Srečanje uvaja današnja seja mirovnega komiteja Mednarodnega PEN, v sredo in četrtek pa bodo udeleženci na treh okroglih mizah izmenjavali mnenja na izbrano temo. Udeležence letošnjega srečanja bo jutri, v sredo, v vili Bled sprejel tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Srečanje se bo zaključilo v petek z izletom v kobariški muzej prve svetovne vojne, ki je bil kot se ve lani razglašen za evropski muzej leta. • L. M. Ob prazniku slovenske vojske Šest tisoč vojakov na usposabljanju Ljubljana, 23. maja - S sobotno svečanostjo v Mariboru so se spomnili dogodkov 23. maja 1991, koje JA obkolila učni center TO v Pekrah. Na dan slovenske vojske pa odbor za obrambo obravnava tudi poročilo ministra Jelka Kacina o kadrovskih zamenjavah v vojaškem vodstvu. Slovenski obrambni minister Jelko Kacin je v slavnostnem govoru na sobotni svečanosti v Pekrah med drugim poudaril, da namenjamo za TO precej denarja, vendar vseeno manj kot v preteklosti za vojaške potrebe. Kljub temu uresničujejo program srednjeročnih naložb, snujejo slovensko vojsko za leto 2000 in pozneje, za obrambo Slovenije pa se usposablja 6000 vojakov. Čeprav naša vojska ni med največjimi v Evropi, ob drugin ukrepih politike prispeva k ohranjanju zaupanja v našo državo. Po zamenjavi obrambnega ministra Janše je v vrhu ministrstva ostalo le še malo starih obrazov. Novi minister je namreč v dveh mesecih na novo imenoval 15 delavcev, približno toliko pa jih je odšlo po lastni volji. Bolj od kadrovskih sprememb v ministrstvu pa bodo najbrž pomembne razprave v skupščini, kolikšno in kakšno vojsko sploh potrebuje naša država. • S. Saje LASTNIKI AVTOMOBILOV ŠKODA-POZOR! VABIMO VAS NA "NAJ ŠKODA PIKNIK" SOBOTA, 11. JUNIJA, ob 12h (OB VSAKEM VREMENU) ODLIČNA GOSTINSKA PONUDBA, BOGAT ZABAVNI PROGRAM Z GOSTI (MOPED SHOVV BUTIK, 12. NASPROTJE, ALBERTO GREGORIČ ...) VRHUNEC DNEVA: ŽREBANJE OS. AVTOMOBILA ŠKODA POGOJ ZA ŽREBANJE: - DA STE ČLAN AMD AVTOIMPEX - ŠKODA ■ DA BOSTE PRIŠU V DOLENJSKE TOPLICE - DA BOSTE PRI SEBI IMEU ČLANSKO IZKAZNICO ČE ŠE NISTE ČLAN AMD AVTOIMPEX - ŠKODA • ŠE JE ČAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE tel:061/322'6I5 NA ISTO TEL ŠTEVILKO SPOROČITE, DA BOSTE PRIŠLI NA PIKNIK IN SODELOVAU BOSTE V POSEBNEM ŽREBANJU ZA LEPE NAGRADE!! KAM IN KAKO NA DOPUST? RADIO KRANJ V ŽIVO S ŠMARJETNE GORE V SOBOTO, 28. MAJA 94, OD 12.00 DO 24.00.