i i narodski! O v r ect $ Odgovorni vrednik Hi*. Jrme« Mleiwein Tečaj saboto julia (sredoletna) 1852 Só dni dan. (Po češkim Boleslava Jab 1 o n ski ga.) Sinek! vselej po pravici Ne ravnajo zdaj ljudjé; Večkrat grejo po krivici Slava, čast ino stopnje. Pride čas pa za nesrečne, Cas, ki vse spremenil bo y Pride cas pravice vecne Se bo znamnje vidilo. Pela bo trobenta straha, v K sodbi! k sodbi !" kličejoč j Množica gomzéla plaha 'z tame groba vstajajoč. Pride čas se zvezde bodo Z neba vertoglavile y In moci nad zemlje grodo Iz slemén odstopale. Svitlo solnce se tamnilo, Mesec gasnil bo merleč y Kdor goljufno ima bližilo Svetil se ne bode več. Kdor pa v službi je kreposti Sterl krivice okov kléť Bode v slavi in svitlosti Takrat svetu razodét. Marsikdo v pravice hladi Nespoznan bil siromak Vzdignil kdej bo v zarji Nisko teme nad oblak. y mladi Bukve bodo odperte stale, V njih popis bo vsih reci Bodo se imenovale : y Bukve zgodb vsih ljudi". v i g led hmetijslra na Angle shim. Slavni gosp. prof. dr. Hlubek, kteri na Au strianskim po pravici za per vi ga kmetijskiga pi sateJja veljá in kteriga knjige se marljivo prebirajo po širocim svetu, je potoval lani po Angleškim in ravno sedaj popis na svitlo dal, kako Angleži (Englendarji) kmetujejo, od kterih včmo ^^.igiiiiuMijij j\ u i v. i uj vj , vu niti m da je njih kmetovanje na visoki stopnji umnosti, pa ne taki, ki prazne muhe učenosti-lovi le to porajta, kar dobiček donaša. 5 ampak taki, ki Vunder se bomo iz gosp. Hlubekoviga popisa prepričali, da tudi Angleži ne ravnajo vse hvale vredno, in da je njih kmetovanje iz mnozih vzro kov dostikrat zlo razločno od našiga. Take popise prebirati nam je v dvojni prid : pervič je mi ka vno vediti vsacimu umnimu kmetovavcu, kaj se drugod po svetu godi, — drugič nam je podiik, da posnemamo to, kar zna biti tudi za naše kraje dobro. Zavoljo tega mislimo,' slovenskim kmetovav cam močno vstreči, ako jim razodenemo angleško kmetovanje po popisu imenovaniga moža bistrim umam se oziral po Angleškim, in na vse popisal, kakor je. ki je z tanjko Nas preslavni prijatel nam bo tedaj prijazno dovolil, da iz njegovih nemških bukev obkrat kim povzamemo to, kar mislimo, da bi bilo našim bravcam všeč in koristno. Pervo pa je, preden o Angleškim kmetijstvu govorimo, da poznamo svèt in %emljiše Angleško. Angleško ima čez 35 milionov oralov obde laniga zemljiša (polja in travnikov), čez 11 milionov oralov pa neobdelaniga, ktero bi se pa obdelati dalo. Kar razmeromed poljem in travniki vtiče, pride na Angleškim na 1 oral polja poldrugioral travnikov. Travniki se večidel malo obdèlujejo, ampak se pusté (kar ni hvale vrednoj, da trava rase, kakor je Ko sim pravi gosp. pisatelj take silne planjave travnikov skoraj povsodvidil, zlasti pa v bližnji okolici Londona, sim se živo spomnil stih ćasov, ko so ljudstva le kot kočovniki s svo jimi čedami se po širocim svetu od eniga kraja do druziga plazili, in jim ni treba bilo, da bi bili za ui u/iiga ptačin • 111 jtrn ni ii u mu WUU ^ ua ui um £jti> zboljšanje zemljiša skerbeli; zakaj ce danes ni bilo na tem městu ničesar več vžiti in njih živina ni več piče dobila, so se ž njo podali dalje. Vidijo se na travnikih še ogoni ali razori kot znamnja, da je tù, kjer je zdaj travnik, nekdaj MJ 1114 Ili A1 JM J njiva bila 5 jela žitna cena nižji biti. ^ , jv - - «J w. « * y je pa bila v travnik pusena 5 ko je Taka napčna razmera med njivami in med se nožeti se nenajde nikjer v Europi, pa zakaj? zato ker v nobeni deržavi Europe nimajo kmetje tako malo zemljiš, kakor na Angleškim. Vzrok te čudne napčnosti je pa v temle iskati: Na Angleškim niso kmetje posestniki^ zemljiš, ampak le vikši plemenitaži in vikši duhovšina. Na Angleškim je le 236.343 posestnikov zemljiš, na Bericht uber die englische Landwirthschaft und die zu London 1851 ausgestellten landvvirthschaftliehen Gerâthe und Maschineri von Dr. Fr. X. Hlubek. Mit 1 lithogr. Tafel. Gratz 1852. 210 • \ f eno posestvo pride tedaj 80 akrov obdela- kazni in nje teških nasledkov obvarje. KerpaSIo niga zemljisa; na Angleskim pride na vsaciga 55. venci dozdaj kazenske postave v maternim jeziku člověka en posestnik. Kakošen razloček med ve- niso imeli, podamo bravcem kratko zgodo vino na naso do v Utttt »u j/ucvouun. «.unuovu luntuvun "ivu Î ťvuu,MU » liko Angleško deržavo in med majhno Štaj arsko kaznovavne pravde s posebnim deželo! Na Štajarskim imamo 216.236 posest- movino, in pregled novega kazenskega zakonika ozirom nikov. na vsaciga 5. ćloveka se šteje en kmetovavec obravnovanj in kaznovanji nepostavnih 11M1U ▼ 4 «t* f V • f ^V W V «"»VI/V ' M- » ' v^* , ^"J « " U 11 1/ T UI1J I Ill/^UO t C* V Ul in na eno posestvo brez gojzdov 9 oralov obdelane djanj je imela v poprejšnjih ćasih skor vsaka de zemlje. žela austrianskega cesarstva posebne stare navade Ce dalje pomislimo, da vojvodu Devonšir- in svoj lastni kazenski red s kim u njegove kmetije vsako leto » v« o «i- -v u/ivuoni — tako je veljal na milione Krajnske m s pokrajnimi grajšinami kazenski red neso, m grofu We s t m i n s t erski m u še cez 3 mi lione in pol, in da grof Exe t erski pri Stamfordu Štajarsk zamore 700 jezdicov med svojimi najemaji napra cesarja Ferdinand od 18. feb 1535 red na Koroskem od leta 1578 itd oj voda Karla V7, od leta i 574 viti, se lahko iz tega prepričamo, v iva^ucu. u.wiv razmeri so ondi zemljiša med ljudstvo razdeljene Karla V. od leta 1532 (Constitutiô criminalis Ca in kakošne velike posestva so v rokah le nekterih rolina) ali pa clo še po stari rimski pravdisodili V nekterih při y v kakošni slabi merlejih so pa sodniki po nemški postavi cesarja mogočnikov. Iz vsiga tega pa tudi lahko spoznamo je na Angleškim toliko neobdelaniga sveta 5 9 zakaj zakaj Pomanjkljivostim teh postav in napakam raz nih deloma sarica M protnih zapoved v okom priti T je posebno komisijo za ured je toliko pašnikov, zakaj se toliko Ircov v druge jenje kaznega zakonika postavila in potem s paten-dežele preseluje, ker po tem, ko je bila žitna po- tom 31. grudna 1768 novo postavo „Constitutio najemšine (štant- criminalis Teresiana4, ali sploh „peinliche Halsge r * i à J ? \ \ «i rJ rw I î Z hi/ili i o nn/í nil n nř * • i wi a rwir a « m rv » rM 1 ^ ^ ! I ^ \[f rk _ ». ^ stava overzena, ne morejo vec nine) odrajtovati. Kar pa Irce tudi hudo žali 111IICj uuiojtuvaui liai jja 11 tu luui iiuuu un 11, J6 J. inuaui uumii^ iuivuu v auu , i u la^lirt. v nebo vpijoča krivica, da katoličani in vsak clo- nji je bila vendar ta postava preojstr richtsordnung" imenovano glasila kaznova sodnikom vek, ki ni anglikanske vére (ki jenaAngleš- je bila taka moč in samovolja pripusena. da je ob kim glavna véra) mora za ohranjenje anglikanskih dolženec čisto lev rokah sodnikovbil: zatorej jo je cerkvá plačevati. že cesarica M T poboljšala, strasno Te velike posestva so pa tudi stanovitna pod- mućenje zatozenca v sodni preiskavi prepovedala laga Angleske derzave. Angleško je po večjim delu ravni na; lemalo višjih humcov se vidi v nekterih krajih. in tud[ zojstrenje smertne kazni odpravila ostanje ljudstev vedno skerblj Za cesar J o ž e f II ? spoznavsi, da se postajodavst V ' 1 V . a a m m A 1 raj ni po Zemlja na Angleškim je pa večidel ali zgol napredkih vsacega časa doverševati in zboljševati i 111 1 # 1 • • i i v I • i i i ») • m Q tm* • v i lovna ta debela zemlja ali ilovnata pešenka; mora, je s patentom 13. januara 1787 vnovič pre le v južnih krajih je svet v nekterih krajih pe- narejeno postavo hudodelstev in njih kaznovanj šén; tudi m o čir ne zemlje je veliko, in praznih (Allgeme v in njih Gesetz iiber Yerbrechen und dersel celin, kjer zgol resje rase, je dosti. Celine ben Bestrafung) in s patentom 17. junia 1788 ob imajo večidel drobno pesknato zemljo, ki bi se dala eni kriminalni red (AUgemeine Criminalgerichtsord lahko k priđu pripraviti. ) v eljavnost djal (Dalje sledi.) ločile kriminalne hudodelstva Ze te postave so raz naklepom storj ? to je hudobnim Novi kazenski zakonik Nove bolj obširne in važniši postave so ime stev f to je 5 od djanja od pol i ti skill hudodel postavnih djanj brez hudobnega niten prigodik v zgodovini vsake deržave ker po stavodavstvo po skusnjah svojiga časa, po spre inenih različnih okoljšin in po napredovanju ljudske omike in znanstev napredje. Ilazglašenje novega namena ali manjsi prestopke) : kazni so bile na tanjko po primernih stopinjah in znamnjih odmerjene, in smertna kazen je bila razun hudodelstva velike izdaj uiuaju vdpravlj una. - |j i tioi\u v aiiju ni uwi«Miaiijv kriminalnih hudodelstev je bilo sodnijam, politiških hudodelstev pa politiškim oblastnijam izročeno. preiskovanje in obravnanje kazenskega zakonika, to je postavnih bukev 5 v kterih so kazni ali štrafinge dolocene po kterih se bodo zoperpostavne djanja pri h o d nj i č pokorile, je pa posebno zavolj tega imenitna dogodba, ker ta postava ima v celeni au strianskem cesarstvu od 1. septembra tega'leta kot edina v kazenskih rečéh veljavna biti. Slehernemu člověku je znanstev postav po der Akoravno je veliko boljši kazenska postava cesarja Jožef a II. se od poprejšnjih v več obzi rih ločila, je bilo vendar že zboljšanja treba. Ce sar Leopold II. je tedaj 5 t napraviti uka in česar Franc I. ga je lastnim komisijam zal po raznih deželah su9i>(tvi]cjuui ^ v |ji cauju iûivvi Pri novim pregledu načerta so se opombe izvede j tavlj v presojo izročil. trebna, posebno pa tacih, ktere ohranjenje žavne družbe, blagovitost in varstvo deržavljanov njih življenje, slobodo, čast in premoženje obse Arsako postávám nasprotno djanje je odgo kerzneved nih mož porabile in po skusnjah po apredovanji ? zejo. vornosti in kazni podverženo znanstev in izobraženja v celoto sostavile. Po tacim načinu prenarejeno postavo je cesar Franc pod naslovom robčni kazenski zakonik o hudo in nostjo postav se i/itiiu« J ti rv \j i li ^ » n i h č e i z g o v a r j a t i more, je posebna dolžnost vsacega člověka postavami s o z n an i t i v vsih n e ^HH Jse djanjih, da se za delstvih in teških policijskih prestopkih" (Allge meines Strafgesetz uber Yerbrechen und schwere 5 more po njih spodobno in primimo obnašati. Želimo tedaj , da vsaki izmed nas se s ka zenskimi postavami soznani, da se odgovornosti Polizei-Uebertretungen) s patentom 3. sept. 1803 razglasil, in nje veljavnost se je pervega prosenca 1804 v vsih nemški h d ed n i il deželah pozneje pa tudi na Gališk D a 1 m a t i n s k j in v ? Lom barske m inBeneskem kralj est vu (Konec sledí). * ) En aker lia Angleskim je po našim 1125 □sežnjev in 4 čevlj., tedaj je manj kot 1 oral. Lepo prosimo, da bi nam še več o tem za »Noviee« pisali, zlasti z ozirom na to, kar je ljudém po deželi vediti potreba. Vred. ■ m» *) To v Austrii pod Kraj nskem, skem, Cesk m zgo Koroskem A Staiarskem Primo rskem T in Moravsk Te dežele so ne 211 Zgodorinske pisma. 8. písmo iz Vertovcove Babilonci „občne zgodovine" § 11 pravi, de v 4. stoletji je tam divja zvěřina prebi bivala, in se današnji dan spodí člověk mnogo tako divjo stvar, ako po tistih podertinah hodi. pervi omikani narodi na z e m 1 j i. (Konec.) Učeni, ki nečejo starini, dostikrat nevednim kar je poslednjih časih je neki Francoz na der žavne stroške že dvakrat na Babilonske razvaline se podal in marsiktere posebno lepe izdelke iz kamnja dal izkopati 5 in jih v Pariški muzeum ? pisavcam vsake zmišljije verjeti, menijo, de je bilo gor od junakinje Semiramide povedano, večidel napuhnjeni in mogočni kralj Nabuhodo n o z or, pa 1400 let kasneje, speljal. Nar imenitniši reci v Babilonskim mestu so kot zlo imenitne reci, poslal. Tako je AngležLa jard v letu 1842 podertine města Ninive naj del, in iz njih več nedopovedljivo umetno iz kam 9 bile neki turn in viséči verti; turn ali stolp je novih reci iskat. ■ • m • 1 1 f 1 « #1 ê • V • # 1 • « nja izrezanih izdelkov (bas-reliefs) skopal, in v Londonski muzeum poslal. Te reci so Angležem tako dopadle, de je njih vlada Lajardu dala 30.000 gold, in ga znovič na Niniviške podertine poslala bil sila velik in visok, pa zmirej ožji, de se je od zunej lahko gor jezdilo ali peljalo ; okoli in okoli lîoih znanstev Taki izdelki so žive priče nezapopadljivo ve prek vse poti je bil okinčan z zlatimi podobami ; stev vednost in umetnij teh starih ljud I--------J---- .) ------------- — ------------1 --------7 S3 * , 111 ^ na verhu je bilo zvezdoglediše, in 800 čevljev vi- resnica biti in gotovi dokazi, de mora vender večidel soktempelj, sozidan v čast sončnimu bogu ali ma liku Baalu viseći verti so bili pa ker ni pisali. 5 kar so nam stari zgodovinarji o njih bilo Babiloncam dano kakšin gričik ali lirib iz obsir nih planjav zagledati— z nepopisljivo velikim trudam vkup spravljeni kupi rodovite perští, kteri kupi, se sicer vkup deržeči pa zmirej eden višeji od dru žiga, so na verhu v ravne in nedopovedljivo ve Sloranski popotnik Spisuje Fr. Cegnar. % V naslovom: JL j ubij je prišla na svitlo knj • « V • 0 grof Radeck O * Vt/lIlU V J. rt V lit 111 UV/UUpU V^UlJl » U * Vj ------------* --C -------- ~ ^ .. . . like in krasne verte obděláni bili, de se je zmirej Ma l a vaši č; dobi se v bukvoprodaj iz nižjiga v višjiga in lepšiga po več tavžent sto pavnicah šio; tem so rekli viseći verti, in so jih Izdal jo j 3a pod i gosp Giontinitovi za 20 kr. eislalí med sedem čudodelstev starica sveta. _ c y vom Ravno je prislo tudi na svitlo delo pod naslo-Sveta pověstní ca", ktero je spisal v laškem r> Pri pomanjkanji kamnja so Babilonci vse zi- jeziku L. Fleury, in poslovenil gosp. Kociancic. 1 t/ 1/ 1/ . v, t? sercih vsih si stavlja vecni spominek«. Drugo pot bomo obširniši popisali pomenke zbora kteriga se je nas gosp. deželni poglavar, tukajsnji gosp y kakor skušenim zdravnikam . ki so se živinozdrav general gosp nadvojvodov adjutant in 74 gosp. udov ^ 7 v ništva popolnama izučili. Zeleti je, da bi gospodarji tacih kobil toliko bolj nevarnost spoznali , kolikor veči kmetijske družbe vdeležilo; ravno tako bomo bolj raz locno popisali dogodbe po zboru vrednost ima njih večidel prav lepa živina. Zakaj povedati moram, da v ti meri, kakor se v teh krajih niku z b o u V današnjim „oglas je natisnjen izpisik iz zapisnika 5 ki boj poredi sledili a se kupćijske Zalostniga serca reja konj povzdiguje, gre reja goveje živine rakovo oznanimo, da je naš nadepolni rojak, gosp. F pot y ker zraven nar lepših konj vidiš tu tudi nar sla beji govedino m taciga kmeta, ki se le z rejo goved Piem el, ki je pred nekimi tedni za pei bivši ticenec zdravilstva v 4. letu na Dunaji, sno vodenico bolan přišel v 9 peca ? zaničljivo gledajo konjorejci. Vinogradi Lutomerske okolice prav veselo létino obetajo; jesenskiga sadja pa, zunej ćešpelj, bo kakor tudi pri nas , tudi tù le malo. Iz Lutomera sim pervikrat se v Št. Jur na Ščav se v svoji domovini skim umerl. Domov okrevat, přetekli mesec na Goren ina je zgubila nad njim mladenča bogato obdarovaniga z mnogimi vednostmi in nadušenig; z živo domoljubnostj Naj mu bo zemlja lahka nici proti Radgoni podal y lepote tega rodovitniga IMovicar iz mnogih hrqjev kraja popisati mi ni moc. res v raji znajdeí Čudovito sim » ojzdih Popotnik misli, da se tù za- presvitli cesar veckrat v Budim nazaj bil se razveseljen v ostane in se od tod spet na pot napravi Na vseskozi slovesnim potovanji po Ogerskim pride ene dní od 15. do 19 1 > polnih lepiga hrastja , in v lokah okolice Lu tega mesca bo potoval po vojni meji in Krasóski okrajn tomerske slavčike slišati veselo prepevati, kakor da 0d SO. t. m. do 3. prihod, mesca po Erdeljsk y bi bili preljubi ptički drusrod » tù zalezovani in preganjani, augusta se bo 9 kjer nar žlahnejši terta rodi, zavetja iskali pred Benediktinsk vernul iz Presburg na Dunaj , 13. Opáti silo člověkovo h reda iz or nje podnje Austrie * m ga tudi našli! — Na poti od Ptuja štajarskiga, Koroškiga, Tiroljskiga in Ceskiga se boj sim vidil pervikrat 0 svojim življenju s tremi konji (dva 8nidili te dní v Kremsmunstru sparoma, eden pa spred) tako orati, da je vodnik konj se posvetovat 0 p dbah mostanskih (klošterskih) na levirn osedlanim jezdaril, orac pa po navadno plug Presse" pravi, da žitni pridelk v Banat ___J • 1 n. ' ______ 1. ___• • ±___? 1___; . - - « .. v .. ...... . v.. 1 vodil. Ce se zares tako teško orje, da je tréh konj 55 w m »J' bo ker v bolj pešenih zemljiših je žito redko Časnik e sred- Svilni ------------~ ~ — — ---------- ---------"J 7--J --- — ------J UJI , nci v UUIJ JlvfH/11111 AVIIIIJIPIJI JV UIIU . v«»v. •••»«" potreba, je konj, ki mora se jezdica nositi, usmiljenja (zidni) pridelk na Friulskim bo obilen ; vunder cena vreden ; če je pa tretji konj le bolj zsto priprežen vodniku živine zraven pluga ni treba peš hoditi da se kokonov (svilnih mešičkov) še vedno omahuje > ker vé, kako bo drugod Ker so fabrike lánsko svilo vso mi pa orac toliko bojj smili, ker mora pes iti in zra- podelale, ne bo cena kaj zlo padla Na Dunaj se ven še plug voditi. Ce kakor smo v „Novícah" brali, na Nemškim en sam človek orje in živino vodi, pri je nek ob hudi vročini preteklih dní k prikazala Grof R en and v Berolinu poskuša iz zeleza popir nas pa tega brez 2 oseb ne opravimo, je znamnje, da delati; skušnje se nek dobro obnašajo. in železni popir vadniga in se lepši sveti. Ka} bomo še se nam še poslov ali hlapcov ne manjka! 0 lz Griée pri Belju 21 .roinika. Ker„Novicea je tanj dozive! od Kdor kakošno pij ali V • v z 1 v e z pokva hvalevredne delà domaćih umetnikov pohvaliti nikdar ne se kaznuje po novi postavi na Pruskim od 5 do 50 ro širocim zamudijo, naj povejo po Ferdinand Malahovsky, orglár v Ljubljani, ravno Slovenskim, da je g. larjev; unidan je nek stražnik zasacil mlekarico ko je mléko z vodo kerstila berz je bila tolariev kaz zdaj pri nas v Grižah v farno cerkev k zadovoljnosti novana. Od kar morajo v Frankobrodu vjeti be vsih farmanov nove lepoglasne orgie postavil, ktere zve- računi ulice pometati, ni od njih ne duha ne sluha de ni mozje, ki so jih ogledovali in poskusili, kot prav Postave posvetov zbor v P je bil 28. p. m lepo iu umeíno delo verliga mojstra hvaiijo. — Hvale vredni razpušen 1 zato ker en zbor po postavi nima cez 3 mesce so pa tudi farmani zavolj tolikiga prizadevanja za božjo terpetf. Napoleon se jc zahvalil pohîe poslancam Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.