ТГ{ГЈ«!г* v r &T\f
г »A®
—.—,-
* я
Poštnina plačana v gotovinL
Leto XVI«, št. 209
Ljubljana, torek 10« septembra 1935
Cena t Din
_ t/iavuisivo; ujubijana, Knafljeva ulica o. — reielon št. ttl22, 3123, 3124. 3125, 3126. mseratm joaeieit: Ljubljana, Seien« Durgova OL a. — Tet 3492, 2492. eouružmca Maribor: Gosposka ulica
«L LL — ieieton 3t_ 2455. Podružnica Celje: K oceno va ulica it.
2. — Telefon St 19U AaCuni pn poSt_ йен. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga dislo 78.180, vVion st 105 941
Naročnina znaša mesečno Din 25„— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi
Srednješolska mladina se je zbrala
S0K0LSTV0 NEOMAJNO VZTRAJA PRI SVOJIH
IDEJNIH SMERNICAH
Načelna Izjava savezne uprave SKJ k raznim političnim pojavom zadnjega časa — Osnova vsega sokolskega dela je in ostane jugoslovensko narodno edinstvo
Zunaj, po gozdovih, vrtih in parkih, rumeni listje in začenja polagoma odpadati, po mestnih ulicah pa valovi živa pomlad. Vrata srednjih šol so se odprla in čez par dni se bo začel redni pouk. Od vseh strani je prišla mlada vojska, da zopet nastopi v bojni red. Onim, ki so že okusili sad spoznanja mestnih šol. ie skoro trimesečni odmor okrepil mlade sile, pomagal pozabiti prestani napor in morebitna razočaranja, ki tudi v mladih letih niso nikomur prihranjena. 7, njimi pa je prišla četa novincev, še napol otrok, ki prvič zapuščajo materino c-krilie. Njih zdrava 'ica in žive oči pričajo о роэтпга in optimizmu, ki za.nj temna beseda »kriza« ni skovana.
To je nova generacija, ki usmerja prve korake v svet, sedaj še majhen, ki pa bo vedno sir ji in bogatejši, vsaj na idealnih dobrinah. Kdo ve, morda je baš ta rod najmlajših poklican, da prinese narodu in domovini obnovo in podvig, vstaVnje iz nevesele resignarije, ki se polašča le prevečkrat razočaranih in v svojih nadah prevaranih sodobnikov. Tn morda	s^krivih.. .
Ne živimo v veselih časih, zato tem bolj hrepeneče upiramo oči v bodočnost; in z eorkim srcem pozdravljamo ni eno predstavite! iico, našo mladino. Vendar se z našim upanjem veže tudi mera boiazni. Preveč neveselega so že videle naše oči. da se ne bi. gledajoč т!ал junake, spomnili, koliko cvetja iluzij utegne še odnasti. preden začne zoreti sad. že zgodaj bo potrkala na vrata resnost življenja in priš'a bo preizikvAnja, ki se bo v nji morala izkazati življenjska sposobnost. Naposled pa, to trdno verujemo, bo vendarle prišla generacija, ki bo visoko dvignila in trdno držala našo narodno zastavo.
Tako čakamo leto za letom, in vsako jtsen, ko veselo in strumno korakajo mimo nas mlade vrste, vzidihnemo znova : morda letos.
Ni nova modrost, če ueotavljamo, da je mladina, ki bo napolnila v ma.lo dneh naše srednje šole, bodoča predstavite-Ijica naroda, da je poklicana zasesti vodilna mesta, ki jih zapušča odstopajoči starejši rod. Ni nam pa pri tem v mislih oni naravni proces nasledstva sinov za očeti, niti ne govorimo o mestih, ki jih bodo zasedali današnji študentje, ko iim bodo že začenjale siveti lave. Mi čakamo na mladino, da pride in nastopi že mnogo prej. da pride kot glasnica boljše, lepše, v resnici nove dobe с času, ko je še polna mladostnega soka, nositeljica močnih idej ter neiz-črnane delavnosti in krepke volie, neokužene po prezgodnji skepsi in brez-vi jnem defetizmu.
Ko listamo v knjigi naše preteklosti, naše narodne zgodovine, spoznavamo veliko vlogo, ki je bila v nji odmerjena mladini. Vsak naš nacionalni podvig je bil pripravljen in spremljan po mladem rodu, vsaka etapa narodovega napredka je bila sad obnove nacionalnega naraščaja.
Leto oseminštirideseto, šestdeseta leta prejšnjega stoletja, naša zlata in velika doba narodnega prebujenja se ne dajo misliti brez velike, vodilne aktivnosti slovenske mladine. Iz vseučiliščih mest, z Dunaja in iz Gradca, so prišli prvi klici, ki so zbudili Slovence k političnemu življenju. Mladi možje, ki so se vrnili od tam nazaj v domovino, so prenesli svoj elan v omagujoče vrste starejših rodoliubov. Tako se je ponavljal razvoj tudi v poznejših letih, na našo srečo vedno, kadar ie upadal pogum in se je borbena delavnost umikala resignirani prepadenosti.
2e pred par dnevi smo s-з spomnili tridesetletnega jubileja, kar je prvič stopila v praktično življenje nova idealna generacija narodno radikalne mladine. Obud?1i smo spomin na. pomembno manifestacijo prvega narodno radikalnega shoda v Trstu in označili njen zna'-ij za na*e javno življenje nedavne prošlcsti. Še danes je, kakor pred tridesetimi leti. aktua'no. kar je vzela takratna mladina, ŽeHavn^a sreneracna, v svoj program. Še večje?af pomena kakor idealni, a obenem realistični program, pa "ie bila življenjska mo-č narodno radikalneea nokreta, ki je idv'Tr|n j"i moralno prerodi1 a ne parno stovensko diiaštvo, marveč v«o našo nacionalno iavnost. obnov*1 я narodno delo, obudila borbenost in zdravi ootirrnzem
Če gleda.mo nazai v si >ven:-ko preteklost, nam ne more nrihai^ri т?То-dnšen dvom o bodočnosti. Zgodovina nas uči, da pride po vsakem unadu podvig. Vemo, da velja to tudi sedaj, in verudemo. da mor^ nrerod prinesti zonet v pnn' vrsti mladina.
Take misli in želje ngS navdajajo, ko pozdravljamo n^'e zaklade bistrih glav in gorko čutečih src. ki jih prinaša mlajši in najmlajši ^od v sbi/ho domovine. Kaiti ta služba se načenja že s prvim vstopo-m v svetišče vzgoje in uee-rja.
Uprava Saveza Sokola kraljevine
Jugoslavije objavlja:
Ob priliki žalostnih dogodkov, ki so se odigrali v zadnjih tednih, ko se je pripetilo, da so bili člani naše sokol-ske organizacije tudi dejansko napa* deni zato, ker so Sokoli, smatra Savez SKJ za potrebno, da z ozirom na vse večje poudarjanje plemenskih tendenc, ponovno naglasi svojo neomajno stališče v osnovnih vprašanjih sokoleke ideologije.
Sokolstvo je bilo in bo tudi vedno ostalo nepolitična in nadstrankarska nacionalna organizacija. Svobodno in demokratsko ono ustvarja svoje težnje, ne zahteva od nobene strani pomoči in se ne veže na prav noben režim. Moč za delo in borbo črpa Sokolstvo Jz prepričanja o čistotsi in koristi svojih idealov, imajoč pred očmi samo blagor vsega jugoslovenskega naroda. Versko in politično'prepričanje je intimna stvar vsakega posameznika, ki ga Sokolstvo globoko spoštuje in se vanj ne vmešava.
Bern, 9. septembra, d. Pri včerajšnjem plebiscitu je švicarsko prebivalstvo z veliko večino odklonilo zahtevo po splošni reviziji zvezne ustave. Za revizijo je glasovalo 193.000 volicev, proti pa 510 000. Za revizijo so se izrekli katoliški konservativci, del kmetske stranke, zapadno"švicar-ski federalisti in pristaši raznih po-kretov, med njimi nacionalna fronta. Proti so bili radikalni demokrati v nemški Švici, socialni demokrati in velik del kmetske stranke. Pozornost je zbudil izid plebiscita v obmejnih kantonih Basel, Curih, Schaffhausen, Aargau in St. Gallen, ki so se izrekli proti reviziji.
Pri plebiscitu je šlo v bistvu za poizkus diktatorsko orientiranih skupin, ki pa so ostale v manjšini. Plebiscit so desničarske meščanske stranke pripravljale že leto dni. Pristanek na splošno reformo zvezne ustave bi imel za posledico uvedbo korporativne države z ohranitvijo javnih svoboščin. Švicarsko prebivalstvo se sicer zaveda. da je zvezna ustava potrebna
Varšava, 9. septembra. AA. Včeraj so bile na Poljskem parlamentarne volitve. V 104 volilnih okrožij so volili 2C6 poslancev. Doslej znani volilni rezultati kažejo veliko abstinenco. Na nekaterih varšavskih voliščih je glasovalo samo 30% volilcev. Prišlo je tudi do incidentov, tako n. pr. v skirnjeviškem okraju in Poznanju, vendar pa poudarjajo, da ni bilo nikjer resnejših incidentov v krajih, kjer živi ukrajinska manjšina in kjer je pri prejšnjih volitvah pogosto prišlo do izgredov. Glede na sedanji volilni sistem bo mogoče uradne izide volitev zvedeti šele čez nekaj dni. Po dosedanjih podatkih sta v Varšavi izvoljena med drugim predsednik vlade Slawek in notranji minister Koszcialkowski.
Varšava, 9. septembra. AA. V svojih prvih komentarjih o včerajšnjih volitvah ugotovljajo vladni listi, da je število glasov v korist vladnega bloka kljub ogorčeni agitaciji nacionalistov in komunistov in zelo slabim vremenskim razmeram močno poskočilo napram številu, ki ga je ta blok dosegel 1. 1930. Včerajšnji dan je potrdil idejo tabora pokojnega Pilsudskega, ki je že 1. 1933 dobila večino v parlamentu in močno povečala Število svojih pristašev. Omeniti je treba velik у sodelovanje nemške in židovske manjšine in sodelovanje ukrajinske manjšine v vzhodni mali Poljski sta na podlagi sporazuma poljsko prebivalstvo in ukrajinska manjšina glasovali za poljskega m ukrajinskega delegata.
Glavno glasilo nacionalistične opozicije pravi, da so včerajšnje volitve rrile pravi plebiscit, ker je ljudstvo s svojo odsotno stjo odklonilo ne le novi volilni sistem kot tak. temveč je obenem izrazito svoje nezaupanje tvorcem tega sistema.
V Skrinjevcu so Dili včeraj zelo hudi izgredi. Pristaši nacionalne opozicije so
Vadrega čela gledamo na svoje dosedanje delo in vprašamo, ali je kdo, ki more navesti samo en slučaj, da se je Sokolstvo kot celota pregrešilo proti svojim osnovnim načelom?
Toda je vprašanje, o katerem nismo nikdar sklepali kompromisov in jih tudi v bodoče ne bomo; to je vprašanje, ki zadeva temelj naše sokolske ideologije, vprašanje, ki je temelj našega sokolskega življenja. Jugoslo-venstvo in nedeljivost jugoslovenskega naroda in države sta za nas največji svetinji. Simbol teh svetinj je naša jugoslovenska zastava. Samo pod to zastavo živimo in delamo, ona je znamenje vseh naših stremljenj. Nazaj ne moremo! Stare plemenske zastave so bile simboli naših osvobodilnih bojev, pod njimi smo se borili in umirali za uresničenje večnih teženj vsega našega naroda, za ustvaritev močne in edinstvene Jugoslavije.
Naše sanje so se uresničile. Pod ju-goslovensko zastavo se bomo borili za ustvaritev novega, bolišesra jugoslo-
modernizacije in načelno tudi ni nihče proti sistematskemu ter previdnemu reformiranju, vendar pa se noče spuščati v negotovost ter žrtvovati v stoletjih ustvarjeno ustavo političnim eksperimentom. V ostalem meni, da je reforma bolj potrebna na gospodarskem kakor na političnem področju. Zato priačkuiejo, da bo zvezni svat v tem smislu še pred parlamentarnimi volitvami v jeseni objavil jasen program.
Kakor znano, je švicarska ustava ena izmed najstarejših na svetu. Leta 1291 so se namreč združili kantoni Uri, Schwvz ter Unterwalden, ki tvorijo jedro današnje zvezne države. Potem so se postopno pridružili ostali kantoni in 1. 1848 je bila ustanovljena švicarska zveza s 23 kantoni. Temeljna nač.lla ustave so še danes ista, kakor so bila v 13. stoletju. O potrebi reforme stare ustave so že večkrat razpravljali, vendar pa so bili doslej vsi poiskusi odklonjeni z veliko večino.
napadli poslopje, kjer so se vršile volitve, in uničili vse, kar jim je priälo pod roke. Policija je morala rabiti orožje. Pri tej priliki sta bila dva napadalca ubita. Navzlic temu so se v Skrinjevcu volitve vršile do kraja, v Verezisku pa so jih morali odložiti za en dan.
Prvi rezultati
Varšava, 9. septembra. AA. Dosedanji volilni rezultati kažejo, da je эй a volitoa udeležba samo za 28.3% manjša kakor pri prejšnjih volitvah. To se da v znatni meri pojasniti s slabim vremenom, ki je vladalo skoraj v vsej državi, le malo je temu vzrok silna propaganda za volilno abstinenco nekaterih opozicijskih strank. L. 1930 je vladna lista dobila 5,292.725 glasov, včeraj pa 7,575.681. Tako je vladna lista pri teh volitvah po številu glasov pridobila 43.1%
Nezgoda italijanskega mistonosca pri Cresu
Beograd, 9. septembra, p. Parnik Jadralske pkmdtbe »Jugoslavija« je v noči na nedelijo, ko je mimo Raba plul proti Su-šaku, opazil okrog 4 zjutraj na morju zna; menja za pomoč. Ker eo se svetlobni anaki večkrat ponovili, se je parnik ustavil in kmalu nato je ob njem pristal čoln s štirimi člani posadke italijanskega minonosca >Dragami.na 14«, ki je v bližini otoka Cresa nasedel na plitvino. Italijanski mornarji eo bili premočeni do kože in so jim zato na naši ladji ta&oj ponudili vso potrebno pomoč. Mornarji so prosili našega kapitana, naj po radiu obvesti italijanske oblasti o~ dogodku in naj jih nujno pozove na pomoč, da se mnonosec spravi s plitvine. Ponesrečence so prepeljali na Sušak.
venskega življenja. Naš sijaj in polet dolgujemo veliki in zedinjeni Jugoslaviji, njej pripadamo z vsemi svojimi deli- Od zibelke do groba smo dolžni služiti samo Jugoslaviji in jugo-slovenski misli. Njene so naše mišice in naša srca, njeno je vse naše veselje in ideali, naše težnje in vsi naši napori. To zahteva od nas naša sokolska tradicija, to je oporoka tistih, ki so padli za domovino. A naše etare plemenske zastave pripadajo naši sveti nacionalni zgodovini.
To je edina pot, po katetri more in mora korakati jugoslovensko sokolstvo. Po tej poti bomo korakali samozavestno in smelo, ne oziraje se ne na levo, ne na desno.
Za sumničenja in omahovanja ni prostora v naših vrstah. Omahljivcev med nami ne maramo, za nje ni tu prostora. Naj se sami odstranijo, ako so med nami. Utrdimo in prečistimo, ako je potrebno, naše sokolske vrste! V današnjih časih je potrebna krepka opora za vse tiste, ki jugoslovensko
Ženeva, 9. septembra, u. Dopoldne je bilo otvorjeno lö. zasedanje skupščine Društva narodov, za katero je vladalo mnogo večje zanimanje kakor za lansko. Večina evropskih držav je poslala na to zasedanje svoje zunanje ministre kol glavne delegate. Med drugimi so bih zbrani sir Samuel Hoare, Eiden, Beok, Litvmov, КгтУа, dr. Berger-VValdeneg, dr. Beneš, zunanji ministri baltiSkih držav in drug:. Francosko zastopata v Lavalovi odsotnosti Herriot in Paui Boncour.
Sejo je otvoril argentinski delegat Gui-nazo, ki je izrazil najprej zadovoljstvo, da je bila vojna zaradi G ran Chaca likvidirana s pomočjo Društva narodov. Nato se je spomnil srečne ureditve posaarskega vprašanja, ki je bilo rešeno v duhu mednarodnega sodelovanja. V zvezi s tem vprašanjem so bili ustanovljeni prvi oddelki mednarodne policije v službi Društva narodov, kar je omogočilo da se je plebiscit izvršil v popolnem miru. Spomladi je moral svet Društva narodov javno proglasiti, de je vestno izpolnjevanje ^pogodbenih obveznosti s strani vseh držav temeljno pravilo mednarodnega življenja in pogoj vsakega miru. Sedatj razpravlja svet Društva narodov o nevarnem sporu, ki resno ogroža mir sveta.
Ob koncu je predsednik Guimazo poudaril vlogo, ki jo igra Društvo narodov pri ohranitvi mednarodnega miru. Nato je sledila volitev novega predsednike
Za kulisami je biha ostra borba za kandidaturo De Valere za predsednika skupščine Društva narodov. Nekateri so vplivali na irskega državnika, naj bi se odrekel svoji kandidaturi, kar je končno tudi storil. Po daljšem odmoru je bil nato proglašen izid glasovanja.
Za predsednika je bil i 49 glasori izmed 54 izvoljen češkoslovaški zunanji minister
mislijo in čutijo, in ta opora je nesporno naše Sokolstvo. Ono ne bo klonilo pred nobenimi zaprekami, ono se ne boji nobenih napadov. Moško in odkritosrčno bomo izpovedali in branili sokolske ideale. Ako bo potrebno, bomo doprinesli tudi žrtve, kajti ideali se ne ustvarjajo lahko, za nje se je ttreba tudi žrtvovati. Sedaj je prišel čas. da vsak pokaže svojo notranjo moč 1n voljo. Vsakdo naj se zaveda, četudi se mu zdi, da je morebiti osamljen. da je za njim močna, borbena in krepka organizacija, ki bo znala ščititi svoje pripadnike in izvojevati zmago svojim idealom.
Ljudje nosijo vsak pokret in eo nam zato zla<sti danes potrebni hrabri in vztrajni možje. V Sokolstvu jih je mnogo, zato bomo korakali složno in junaško naprej z vero v najlepšo bodočnost jugoslovenskega naroda in Sokolstva! Tisto, kar je< boljše, nar prednejše in večje, mora zmagati!
Zdravo! — Savez Sokola kraljevine Jugoslavije.
dr. Beneš, ki se je v kratkih besedah m-
hvalil za izvolitev, poudarjajoč, da jo smatra za znak 16 letne zvestobe Češkoslovaške idejam Društva narodov.
Po govoru dr. Beneša je skupščina Društva narodov določila dnevni red sedanjega zasedanja. Ob tej priliki je belgijski delegat Henry Rollin izrazil željo, naj bi pristojna komisija proučila vprašanje prilagoditve določb pakta o Društvu narodov Briemd-Kelogovemu paktu glede prepovedi vs»3ike napadalne vorjne.
Imenovanje petih odborov
Nato je bilo imenovanih naslednph pet komisij: 1. Komisija za ustavma in pravna vprašanja; 2. komisija za določitev tehnične organizacije Društva narodov; 3. komisija zia proračunska in finančna viprašanja;
4.	komisija za socialna im humanitarna dela.
5.	komisija za politične zadeve.
Predsednik dr. Beneš j« izjavil, da ®i
predsedm:štvo pridržuje pravico predložiti plenumiu predloge morebitnega imenovanja komisije, ki se bo baviia z razorožitvemmi vprašanji.
Popoldanska seja
Popotldaensika seja je bila le formalnega značaja ter ie bila posvečena izvolitvi 12 podpredsednikov, 6 predsednikov komisij ter konstituiranju predsedništva Društva narodov. Jutri se bo pričela generalna razora va o poročilu generalnega tajništva gilede delovanja Društva narodov v preteklem letu. V debati bo obrazloženo stališče posameznih držav gilede na aktualne prr»Wp*me in se bo g»rtovo tudi pojasnilo stališče, ki ga bo Društvo narodov zavzelo napram itali ianriko-abesimslkemu snom. Po danaSniiih dispozicijah bo razprava trajal» tri dni.
Političen atentat v Ameriki
Rooseveltov nasprotnik senator Long hudo ranjen, atentator zdravnik dr. Weiss ubit
Newyork, 9. septembra, s. Po poročilu iz Baton Raugeja, glavnega mesta državec Louisiane, je senator Huye Long, znani nasprotnik Roosvelta, postal žrtev atentata. Bil je ustreljen v trebuh. Atentat je snoči izvršil na hodniku parlamenta zdravnik dr. Karl Weiss, ki je bil že dalje časa politični nasprotnik Longa. Atentatorja sta dva detektiva, ki sta spremljala guvernerja, ustrelila. Njegovo truplo je bilo popolnoma preluknjano.
Longa so morali takoj operirati in mu transfundirali kri, vendar pa sa mu stanje po trasfuziji krvi ni popravilo. Zdravniki mislijo, da je bil krogla, ki ga je ranila zastrupljena.
Senator Long, imenovan diktator Louisiane, je bil eden izmed najbolj ogorčenih kritikov Roosveltove politike. V času atentata je bil Long na potu v zakonodajno skupščino, k ije bila sklicana, da razpravlja o celi vrsti predlogov, med njimi tudi o zakonskem predlogu, ki odreja ječoč "z člane zvezne vlade, ako jih sodišče v Louisiani proglasi za krive zaradi protiustavnega delovanja. To ie bil njegov odgovor na prizadevanja washingtonske vlade, ki jim je Long nasprotoval. Long je bil najprej Roosveltov pristaš in se je tudi zavzemal za njegovo gospodarsko politiko, pozneje pa je postal njegov najoolj neizprosen sovražnik. Sedanji guverner Allel. je njegov dober prijatelj, zakonodajna skupščina v Louisiani je pa popolnoma v |
njegovih rokah. Ker je vsa važna mesta v državni upravi zasedel s svojimi pristaši, si je tako zagotovil p^oolno kontrolo nad upravo države Louisiane.
Seja vlade
Beograd, 9. septembra, p. Danes ob 17 ее je sestal ministrski svet. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je kot zunanji minister poročal o svojem potovanju v Pariz. Notremji minister dr. Anton Korošec se seje ni udeležil, ker je lažje obolel.
Sestanek presbirojev^ Male a&tante v ženevi
Beograd, 9. septembra, p. Šef Centralnega Presbiroja dr. Kosta Lukovic je snoči odpotoval v Ženevo, kjer se vrši sestanek šefov centralnih preebirojev Male antante.
Reaktiviranje
Beograd, 9 septembra AA. Z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje zopet sprejet v službo inž. Dra^rutin Hajncl. bivši načelnik osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
iz poštne službe
Beograd, 9. septembra, p. Na lastno prošnjo je bila premeščena iz Rogatca v Slatiino-Radence poštna uradnica Ange'a Novak. iz Slatine-Radencev v Rogatec pa Gi-zela Gomilar.
Odklonjena reforma švicarske ustave
Plebiscit se je izrekel proti zahtevi desničarskih strank po uvedbi stanovske države
Skupščina Društva narodov
Za predsednika 16. zasedanja Društva narodov je bil izvoljen čsl. zunanji minister dr. Beneš
Volitve na Poljskem
Nedeljske volitve v poljski Sejm so potekle v splošnem mirno ob abstinenci nacionalistične opozicije proti
vladnemu bloku
Organiziranje JRZ
Osnovano bo generalno tajništvo z ekspoziturami za posamezne banovine — Nesoglasja v opozicij!
Beograd, 9. septembra, v. V krogih vodstva JRZ se vrše živahne priprave za organiziranje nove politične formacije. Pred vsem razpravljajo o ustanovitvi generalnega sekretariata JRZ, da bo vršil organizacijske posle v sporazumu z izvršnim odborom, ki ga tvorijo, kakor je znano, člani vlade gg. dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho ter g. Аса Stanojevič kot častni predsednik. Po mišljenju vodstva JRZ bo organizacijsko delo zaključeno do konca tega meseca, nakar bo sledila predložitev po zakonu zahtevanih organizacijskih odborov v svrho definitivne potrditve stranke in dovolitve njenega dela.
V zvezi z organiziranjem generalnega sekretariata JRZ, ki se bo nastanil v palači bivše radikalske stranke, se vrše tudi priprave za ustanovitev posebnega strankinega glasila v Beogradu. Posle generalnega tajnika JRZ bo prevzel najbrž minister za šume in rudnike g. D jura Jankovič, ki bo pritegnil k sodelovanju tudi razne politike iz province. Z druge strani se kot kandidat za generalnega tajnika imenuje tudi bivši radikalski poslanec g. Stevo Ko-basica. Za dravsko banovino bo vodil tajniške posle bivši tajnik Slovenske ljudske stranke g. Gabrovšek, ki mu bosta pomagala v bivši mariborski oblasti g. Marko Kranjc in bivši narodni poslanec g. Franjo Žebot. Glede postavitve eksekutive vodstva JRZ za dravsko banovino so nastale gotove težave, ker se je vodstvo stranke postavilo kakor poroča vladino »Vreme«, na stali-
šče, »da morejo biti v tajništvu nove stranke samo preizkušeni in udani politični delavci, ki so stoično ostali na terenu popolne nevtralnosti in rezervi-ranosti od šestega januarja pa do danes.« Kakor je znano, so bili vsi politični ljudje bivše SLS več ali manj eksponirani v diktatorskem režimu po 6. januarju, ki ga niso samo iskreno pozdravili, nego tudi podpirali skoraj polna tri leta, vse do septembra 1931.
živahnejše gibanje je opažati tudi v vrstah združene opozicije, kjer prevladuje prepričanje, da je potreben temeljit razgovor med njenimi voditelji dr. Mačkom, Ljubo Davidovičem in Joco Jovanovičem. Med srbijanskim delom združene opozicije se namreč pojavljajo resni pomisleki zaradi delovanja levičarskih elementov med pristaši dr. Маска, ki sistematično preganjajo narodne ljudi na teritoriju savske in primorske banovine. Radi destruktivne akcije teh elementov so pričeli srbijanski pnstasi združene opozicije postajati nervozni ter zahtevajo od svojih voditeljev, naj prečistijo razmere z maokovci, češ da bi jih v bodoče ne mogli več brezpogojno podpirati, če ne bodo odločno odklonili destruktivnega početja raznih levičarskih elementov. Na pobudo teh pristašev bosta poskusila pripraviti Ljuba Davidovic in Joca Jovanovic dr. Maoka, da bi obsodil početje teh radikalnih elementov, ki zasledujejo svoje posebne cilje. Govori se, da bosta predlagala dr. Mačku, naj se vsi trije v to svrho sestanejo v Beogradu.
Incident pri Kogatcu
Na hrvatski strani Sotle je v bližini Rogatca prišlo do
spopada med skisumo ljudi in oroznisko patruljo —
Spopad je zahteval štiri smrtne žrtve
menja in opek. Eden izmed njih, začaral orožnik Jordan Tošie, je bil huje ranjen. Ko se je ta zgrudil na tla, so ostali po svojih službenih predpisih uporabili puške in oddali najprej sedem strelov v zrak, ko pa to ni nič pomagalo, osem strelov proti napadalcem.
Na mestu mrtvi so padli Djuro Debeš, delavec iz Straže, star 55 let; Stjepan Bu-rič, pekovski pomočnik iz Orešja, star 28 let; steklar Alojzij Kerb er iz Rusine, star 27 let Hudo ranjen je bil v trebuh kmečki fant Konrad Tunrad s Huma na Sotli, star 18 let, ki je danes podlegel poškodbam.
Ko so orožniki uporabili orožje, so ^e napadalci razbežali in je bil red takoj vzpostavljen. Določena je bila posebna preiskovalna komisija, ki jo sestavljajo zastopniki notranjega ministrstva inšpektor dr. Vlaškanin, zastopnik orožniške komande orožniški podpolkovnik Božidar Pet-kovič in zastopnik banske uprave savske banovine inšpektor dr. Josip Vragovič. Komisija ima nalogo, da na licu mesta do-ženc, kako je prišlo do popisanega spopada in kdo ga ja zakrivil. Proti krivcem bo takoj uveden postopek po zakonu, enako pa tudi proti sklicateljem neprijav-fjenega shoda.
Beograd. 9. septembra. AA. Pri taborski cerkvi (občina Hum na Sotli, v neposredni bližini Rogatca na hrvatski strani Sotle) j bilo včeraj cerkveno žegnanje, ki -e gb je udeležilo okrog 1.500 ljudi iz se okolice. Narodni poslanec Mato Domovi č, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka, je imel v neposredni bližini cerkve shod, ki ga pa ni prijavil oblastem. Orožni šk a patrulja. se je dotlej zadrževala na šolskem dvorišču, se je zaradi tega napotila proti kraju, kjer se je pričel shod, da Domoviča po službeni dolžnosti opozori, da so shodi brez prijave oblastem po zakonu zabranjeni .
Preden pa je prišla na lice mesta, je naletela na dva vinjena moška, ki sta se sprla in pretepala. Komandir patrulje ju je opozoril, naj se ne pretepata in ne delata nereda, ter ju je pozval, naj se razideta. Med tem pa je večja skupina ljudi, ki je opazila patruljo, napadla orožnike, začela metati proti njim kamenje ter jih psovala t žaljivimi izrazi. Iz skupine so padli tudi štirje revolverski streli proti orožnikom. Orožniska patrulja se je zaradi tega umaknila za 120 do 150 m in ie neprestano v imenu zakona pozivala napadalce, naj se razidejo.
Med tem. ko so se orožniki umikali, je bilo šest i7med njih poškodovanih od ka-
V znamenju vere In politike
Kongres profesorjev
Na kongresu Jugoslovenskega profesorskega društva v Nišu se je pojavila ostra opozicija proti dosedanji upravi — Prof. Divac izvoljen za častnega člana
V Sloveniji doživljamo vsako nede-.jo kaj zanimive dogodka Počelo se je v Komendi in se po raznih krajih krepko nadaljuje po vedno isti formuli. Pod vidom verske prireditve se sklicuje župnijski ali pa dekanijski tabori, ki se pričenjajo s cerkvenimi opravili, z lepimi pridigami o religioznem življenju, s predavanji o po" membnosti Katoliške akcije in o življenju po naukih katoliške vere, končno pa se navadno oglasi še kak gospod iz Ljubljane z zaključnim govorom, katerega vsebina pa je čisto politična ter bi spadala na shod ali zbor nove Radikalske zajednice, ne pa na cerkveni tabor.
Tak zbor se je vršil to nedeljo tudi pri Sv. Trojici nad Moravčami, kjer je najprej odslužil dekan g. Cegnar sv. mašo in imel cerkven govor, nato pa je govoril novi minister dr. Miha Krek. Najrej je pozdravil vsa zbrane v imenu dr. Korošca s prošnjo, naj mu ostanejo zvesti tudi v bodoče. V svojih nadaljnih izvajanjih je med drugim rekel:
>Morda sta za mnoge nerazumljiva čas in način, kako smo prišli v vlado in kako se udejstvujemo. Današnja vlada je sad večletnega tihega, nevidnega prizadevanja. Hočemo, da se vrne zopet svoboda vsem vrednotam, ki so lastne našemu narodu. Zato smo ustvarili to formacijo treh. Vsa ljudstva Jugoslavije naj po svojih zastopnikih ustvarjajo blagostanje te države pod geslom: vladati z narodom, ne pa z bajoneti in silo.
Hočemo uvesti v javno življenje ljubezen, plemenite odnošaje med vsemi ljudmi, zlasti pa med nami samimi, ki hočemo nositi odgovornost za nove razmere.
Pri organizaciji stranke boste n^ mara naleteli na očitke, da smo zatajili svoj slovenski program; odkrito povem, da smo za široko samoupravo, ki io bomo zgradili, da bo ustrezala zahtevam in potrebam našega ljudstva.
Z druge strani prihajajo z očitki, da smo proti državni skupnosti, da netimo separatizem. Vsak očitek protidr" žavnega separatizma najodločnejše odklanjam. Zopet drugi prihajajo v naš vrt in nam hočejo zasadit tuje cvetlice (iz Hrvatske!) Ta sad pa ne bo uspeval, ker imamo mi svojega voditelja. Korošec je bil velik Slovenec in je velik ostal. Smo Slovenci bili, smo danee in vedno ostanemo.
Mnogim se zdi delo vlade prepočasno. Povem vam, da je vlada prejela težko zapuščino. Toda bridko se varajo in bodo razočarani tisti, ki se zanašajo na to, da ta vlada ni trdna in ne dovolj odločna.«
Napredovanje učiteljev
Beograd, 9. septembra, р. V učiteljski službi so napredovali za eno položajno skupino naslednji učitelji in učiteljice iz dravske banovine: Anion Mahkota. Ljubljana; Anton Mušič, Hoče; Matija Pelko, Toplice pri Zagorju; Josip Primožič, Ljubljana; Milica Prosenc, Ljubljana; Josipina Beljan, Št. Peter pri Novem mestu; Matilda Dolenc, Planina pri Rakeku; Ljudmila Rape, Ljubljana; Viktor Rant, Šmartno pri Kranju; Ana Spendal, Maribor; Ivan Švara. D. M. v Polju; Pavla Kante, šmihel pri Novem mestu; Frančiška Kalan, Besnica pri Kranju; Helena Glaser, Ribnica na Pohorju; •Tulij Kontler, Koprivnik; Jožica Kunterič, Dolnja Lendava; Marija Sežun. D. M. v Polju; Jakob Skubic, Hrušioa; Ciril Hočevar, Maribor; Katarina Andrejka. Rova pri Kamniku; Josip Verčovnik, Št. Ilj nad Turjakom; Stanka Virant, Dolnja Lendava; Drago Vončina, Dolenja vas; Elizabeta Hobovnik, Muta; Adela Vujčič, Studenec — Ig; Alfred Žehelj, Gornjigrad; Stanislav Završnik, Kranj; Elizabeta Zorko, Brežice; Roza Zupančič, St. Jernej; Stanislav Jančigaj, Sevnica, Vandaj Hercog, škof ja Loka; Leopold Jovan, Zameško pri Krškem; Mara Justin, Murska Sobota; Katarina Lazar. Radvanje; Vida Lorger, Šmarje pri Jelšah; Mihael Lenardič. Naklo; Peter Lenardič, Stične; Jožica Osterc. Kapela pri Ljutomeru; Alojzij Carli. Talčji vrh pri Črnomlju.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! |
Beležke
AH se jim že meša
»Jadranska Straža« je na svoji nedeljski slavnostni skupščini sprejela resolucijo. Ki uvodoma naglasa da temelji vse delo te vsenarodne organizacije na državnem in narodnem edinstvu pod močno in slavno dinastijo Karadjordjevičev, na kraju pa slovesno protestira »proti vsem onim, ki s svojimi osnovami in delom rušijo, delijo ali slabijo narodno edinstvo in državno enoto« ter izreka svojo odločno voljo, da vztraja vedno in povsod na braniku idealov, ki so vodili jugoslovenski narod v njegovi trpljenja polni zgodovini, ki pa so slednjič uveljavljeni kakor veliki zgled nepozabljenega kralja —mučenika Aleksandra I.«
Ta resolucija se je pripravljala in končno redigirala na predhodnih sestankih dele gatov »Jadranske Straže« z namenom, da se ne pripusti nikak dvom o državno m na rodno-političnih osnovah dela za očuvanje našega morja. Preden pa je prišla na glasovanje v svečani glavni skupščini JS je »Slo venec« v nedeljo zjutraj objavil pod naslovom »Roke proč od Jadranske Straže« interesantno notico, v kateri pravi, da hočejo nekateri gospodje, ki so v JS prišli do važnih mest kot eksponenti vsemogočne (!) JNS v sklepe ljubljanske skupščine vnesti resolucijo poditične vsebine, ki naj bi d-govarjal JNS-arskim intencijam ter bila torej naperjena proti sedanji dr. Stojadino vičevi vladi! »Slovenec« (ki je bil seveda v soboto zvečer natančno poučen, kakšna je ta »politična vsebina«) »najodločnejše protestira« in »svari« ter smatra, da je to poskus porabiti eminentno patriotično organizacijo kot rešilno desko za skrahirano politiko JNS...
K temu pripominjamo, da je bila resolucija soglasno in z navdušenjem sprejeta na nedeljski slavnostni skupščini in da njene vsebine »Slovenec« v svojem pone-deljskem poročilu niti z eno besedo ne omenja. Očividno torej vztraja pri svojem protestu in očividno istoveti kongres Jadranske straže z JNS...
t
Zagrebška »Zajednica«, radiikalsfci organ za sävako banovino, objavlja daljši uvodnik o ministrskem predsedniku g. dr. Stoja-dimoviču. V članku izvaja med drugim: Ime dr. Stojadinoviča ni nekaj novega. Vsem je bilo po sebi umevno, da je ravno oo postal predsednik vlade, ker je oseba, kakor nalašč izbrana za sedanje težke čase. Po smrti Nikole Pašiča še ni upravljala našega državnega broda sposobnejša oeeba, kaikor je dr. Stojadinovič. Nato >Zajednica« našteva, kaj bosta dr. Stojadinovič in njegova vlada storila za državo in se dotika tudi obeh rekonstrukcij vlade. Pri tem pravi: »Poslednji dogodki v vfedi во pokazali, da zna g. dr. Stojadinovič •izredno taktizirati. Narodu je na ta način hitro dal homogeno vlado, ki bo namesto prepiranja in cepljenja delala za narodno dobra €
Slovenčeve skrbi
Pohorska akcija dela gospodom okrog »(Slovenca« vedno več skrbi. Veak dan pričakujemo, da bomo čitali v sioven. skem radikalerem glasilu poročila o konferencah in zborovanjih JR.Z, o odu-še vi jenem pozdravljanju njenega programa zlasti v naših krajih, o ustanovitvi njenih organizacij, o delovnem programu JRZ v zvezi s težkimi državnimi vprašanji ter gospodarskimi in socialnimi problemi. Mesto vsega tega pa posveča »Slovenec« vsak dan po cele kolone akciji ljuda, o katerih v isti sapi zatrjuje, da nič ne pomenijo in de ее za nji. hovo delo živ krst ne interesira. Seveda во pri tem >Slovenčeve< informacije prikrojene le za one, ki jih ima ta list za dovolj naivne, da bodo verovali naj. različnejšim izmišljotinam, falziifikacijam resnice ter potvorbam namenov in ciljev j ugoslo vens keg a nacionalnega pokreta. Popolnoma v duhu stare strankarske zagrizenosti, katere duh zopet razgrinja krila nad' srečno Jugoslavijo, se radikal-sko g'asilo ne sramuje proglasiti udele-žence pohorskega «estaika celo za »nia. &t>:ibko kr:lo JNS», aboravio sevela dobro ve da tu ni nobenega masona in da so se zlasti naši domači frajmavrarji e svojimi simpatijami postavili baš na nje. govo stran, toda gospodje računajo, da bo enega ali drugega vernega Slovenca vendarle oblila kurja polt, kadar čuje, da je polvhorska akcija pravzaprav masons*a zarota in napisal je to za spoštovane gospode agitatorje zunaj na deželi za slučaj, da jäm zmanjka sape.
Vedno bolj prihajamo do prepričanja, da je slovenska gospoda, ki vodi sedaj tam na drugi strani obnovo demokracije, kakor jo ona razume postala politično popolnoma nezrela, moralično pa se nahaja v dekadenci,' ki je vsega obžalovanja vredna.
Nemški baloni nad Češkoslovaško
Praga, 9 septembra. AA. Davi je prejelo poveljništvo praškega letališča poročilo, da kroži v bližini Brezan pri Pragi nemški balon. Poveljništvo je takoj poslalo svoje letalo, ki je kmalu prisililo nemški balon, da se je spustil na tla. Na balonu z imenom »Hannover« je bila tričlanska posadka. Kmalu nato je poveljništvo istega letališča dobilo poročilo, da so prebivalci videli dva balona iz severne smeri, ki sta letela nad vojaškim taboriščem v Milivicah. Dve češki letali sta kmalu nato prisilili tudi posadki teh dveh balonov, de sta se spustili na tla. Baloni so imeli znamenje >D« in bele kljukaste križe na črnem polju in nemške zastave z napisom »Daenemark« in »Ostmark«.
Veliki angleški pomorski manevri
London, 9. septembra. AA Veliki manevri britanske mornarice se bodo začeli 15. t m. ▼ Portlandu. V Portlandu in v wei-moutbskem zalivu je zbranih nad 60 ladij-ki bodo sodelovale pri manevrih. Današnji >Daily Telegraph? pravi, da^ bodo vse ladje naložile oremoga in živeža za tri mesece.
Niš, 9. septembra, p. Včeraj je bil tu otvorjen kongres Jugoslovenskega profesorskega društva. Ze na sobotni konferenci glavne uprave seje pokazalo, da bo kongres potekel burno zaradi sporov med posameznimi strujami v profesorskem društvu. Do teh sporov je prišlo pred vsem zaradi nesoglasij med predsednikom profesorskega društva Nedeljkom Divcem in beograjsko sekcijo, ki mu na nekem nedavnem sestanku v Beogradu ni dopustila, da bi opravičil svoje postopanje pred osebnimi napadi Zato je profesor
Nedeljko Divac je sporočil, da odstopa s svojega mesta.
V taki napeti atmosferi se je ob 9. dopoldne pričel kongres. Po odobritvi pozdravnih brzojavk Nj. VeL kralju Petru П. prosvetnemu ter trgovinskemu ministru je bilo prečitano poročilo glavne uprave, o katerem se je vršila dolga debata. Ob tej priliki je zopet prišlo do izraza nesoglasje, ki obstoja med frakcijo, ki zagovarja prof. Divca, in frakcijo, ki je proti njegovemu delu v profesorskem društvu. Prvi je govoril prof. Vladimir Baoič iz Siska, ki je očital Nedeljku Divcu njegovo zadržanje na lanskem kongresu v Banj aluki, češ, da je kriv, ker niso bila na njem sprožena razna vprašanja, ki se tičejo profesorskega stanu, zlasti pa vprašanje o odstranitvi veronauka iz srednjih šol. Zatem je govoril prof. Dimitrijevič iz Kragujevoa, ki je pondarjal, da ni izmed 130 zahtev lanskega kongresa glavna uprava niti ene uveljavila. Razen tega je očital, da prevladuje v upravi skupina prijateljev, ki po zaslugi društvenih pravil vedno preglasujejo sklepe sekeijiskih uprav. Govorilo je še več drugih govornikov in je razprava ves čas potekala zelo ostro.
Kongres ее je danes nadaljeval Kakor včeraj, mu je tudi danes predsedaval glavni beograjski delegat prof. Kneževič. Najprej je prečital poročilo verifikacijske-ga odbora, kl je veric iml 140 mandatov, med drugimi 27 iz Beograda, 16 iz Zagreba, 14 iz Ljubljane itd.
Kakor je znano, je sredi avgusta večina slovenskih tiskaren bila primoram podpisati z ljubljansko podružnico Saveza grafičnih delavoev Jugoslavije dogovor za likvidacijo stavke. Poleg tega dogovora so te daj nekatere ljubljanske tiskarno pristale na posebnem zapisniku še na dodatek, s katerim so se obvezale delati na to, da bodo dogovor s stavci podpisale se vse ostale tiskarne;.- obvezale, »o «e tudi, , da ne bodo ovirale sankcij, ki bi jih izvajal Savez grafičnih delavcev proti podjetjem, ki niso podpisala dogovora.
Na zahtevo nekaterih tiskamarjev, ki so bili podpisali ta dogovor, se je vršil včeraj izredni občni zbor Društva tiskamarjev. Iniciatorji izrednega občnega zbora so predlagali, naj tudi Društvo tiskamarjev kot celota podpiše sporazum s stavci, tako da bo obvezen za vse tiskarne, ki so članice društva. Zahtevali so dalje, odstop dosedanjega odbora in izvolitev novega.
Občni zbor je bil v dvorani Zbornice za TOI pod vodstvom društvenega predsednika g. Hrovatina. Potekel je mestoma zelo burno, vendar pa se je vsestransko poudarjala potreba enotnosti organizacije grafičnih podjetij.
Mednarodni letalski kongres v Dubrovniku
Dubrovnik, 9. septembra, р. V prisotnosti odposlanca kraljevega namestnika kneza Pavla našega londonskega poslanika Gjuriča, vojnega ministra generala Petra Zivkoviča, vrhovnega poveljstva generala Nediča m delegatov velikega števila tujih narodov je danes naš glavni delegat Son-dermajer v Dubrovniku otvoril kongres mednarodne aeronavtične federacije. Predsednik federacije princ Bibescu je pozdravil vse prisotne, se zahvalil za gostoljubnost, ki jo je naša država izkazala kongres is tom, ter se poklonil našemu mlademu kralju.
Vojni minister general Zivkovič je pozdravil kongres v imenu naše vlade in se zahvalil za čast, ki jo je federacija izkazala naši državi, ko je odločila, da se njen letošnji kongres vrši v Dubrovniku.
Naš delegat Sondermajer je nato podal daljši referat, nakar je bMa opoldne za-ključena svečana otvoritev kongresa. Ob i 13. uri je občina priredila udeležencem '
Sledila je burna razprava o razlogih, ki so privedli profesorja Divca, da je podal ostavko kot predsednik. Razpravo je sprožil inšpektor prosvetnega ministrstva No-vitovič. Prof. Divac je skušal obrazložiti vzroke svoje ostavke, toda zaradi velikega odbora, ki je verificiral 140 mandatov, je bil končno predlog, da se v zaključno resolucijo vstavi zahteva, naj prosvetni minister v bodoče ne imenuje nesposobnih ljudd za načelnike v prosvetnem ministrstvu.
Po debati so sledile volitve nove uprave. S 151 proti 63 glasovom so bili izvoljeni kandidati na listi prof. Iladoja Kne" ževiča. Sest delegatov je oddalo prazne glasovnice.
Profesor Kneževič je takoj prevzel mesto predsednika in poudaril da Je kongres s to odločitvijo izrazil zarrpanje onim, ki so bili vedno za profesorja Divca in ki ga bodo tudi v bodoče podpora!!.
Na predlog predsednika Kneževiča Je bil nato pr°f. Divac izvoljen za častnega člana Jugoslovenskega profesorskega društva.
Sprejeti eo tudi resoCuctjo, v kateri. Je
zbrana dolga vrsta prošenj in zahtev. Med drugim naproša ministra za prosve-to m za trgovino, obrt ln industrijo, naj pospešita legalizacijo novih zakonskih načrtov o srednjih in strokovnih šolah, ki naj se redigirata v soglasju in s sodelovanjem Jugoslavenskaga profesorskega društva. Zakona naj bi omogočila boljši razvoj obema vrstama šoL Oba zakona bosta življenjskega pomena za Soteüvo in učne moči. Z njima naj se omogoči obnova. mnogih šolskih zgradb, in prostorov, ki Je zelo potrebna, zlasti glede na vedoo bolj nujno telesno vzgojo šolske mlacEne. Resolucija zahteva moderne učne načrte, javno ocenjevanje učnih moči na mesta tajnega ter, končno rešitev vseh ostalih šolskih in stanovalcih vprašanj na podlagi sodobnih načel.
Končno je bil v tajnem glasovanja t 30 proti 21 glasovom sprejet predlog. И odobrava svoječasni sklep širšega odbora, naj se tiskarnarji vsak za sebe, brez posredovanja Društva tiskamarjev, pogodijo z delavstvom, kakor pač kakšna tiskarna hoče. S tem glasovanjem je bil obenem odklonjen predlog iniciatorjev izrednega občnega zbora naj bi društvo tudi kot celota podpisalo likvidacijski dogovor z organizacijo stavcev.	i
Da Ы se omogočil grafičnem delavstvu povratek na delo vsaj še v onih tiskarnah, kjer je to mogoče, je biio sklenjeno, naj Društvo tiskamarjev stopi v stike * organizacijo tiskamarjev v Zagrebu, da Ы se čim prej pričela skupna pogajanja za novo enotno tarifo. Tako bi tudi slovensko grafično delavstvo zopet dobilo priliko, da se snide z organizacijo slovenskih tiskamarjev za isto mizo ter popravi usodne pogrefi ke, ki so jih zakrivili njegovi dosedanji voditelji.
Izredni občni rix» Društva tiskamarjev je torej odobril sedanje stanje v tiskarnah.
kongresa slavnostni banket. Popoldne so se kontitukrali odseki kongresa, ki se jutri nadaljuje na pomiku »Dubrovniku«, ki od-pljuje na kratko turnejo po nawi revrea.
Novi Italijanski berlinski poslanik pri Hitlerji
Berlin, 9. septembra. AA. Državni kance-lar Hitler je sprejel včeraj popoldne novega italijanskega poslanika Attolica, ki mu je izročil svoja poverilna pisma. Avdienei je prisostvoval tudi zunanji minister Neurath.
V	svojem govoru je Attolico poudarjal izredno važnost zvez, ki družijo Nemčijo in Italijo za ohranitev miru in ravnotežja med narodi. Italija, ki dela za zdaj za okrepitev svojih sil in za svojo nacionalno čast, želi predvsem, da bi drugi narodi razumeli njene upravičene interese,
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za nes: Pretežno vedro, stalno, podnevi toplo, ponoči hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved za torek:
V	južnih Alpah v splošnem precej jasno. Na vzhodu morda kratke motnje z nevih-
I tami.
Sleotnt Doerehni uvod OMia» Ljnblju»
i
Brez posebnega obvestila.
Umrla mi je moja ljubljena žena, gospa
PUČELIK MICI
po kratkem in mučnem trpljenju.
Drago pokojnico spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 11. septembra 1935. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo vršila v četrtek 12. t. m. ob 7. uri zjutraj ▼ cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 10. septembra 1935.
PUČELIK VOJTEH. poštni inšpektor.
Izredni občni zbor Društva tiskamarjev
Usodni streli zmedenega orožnika
Ustrelil je ZOletno Faniko Pečnikovo in tovariša Stojanoviča
Sovražniki naših zob
so najnevarnejši, če lahko neopazno vršijo svoje razdiralno delo, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakterij. Ce postanejo poškodbe vidne, je že prepozno. Bolje je se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorodont, ki navzlic svoji izredni Čistilni
moči, ne načenja občutljive zobne sklenine. Tuba Din. 8.—	Jugoslovanski proizvod
Delegati JS so v soboto opoldne položili venec na spomenik Franceta Prešerna
Stenograf! v spomin prof. Magdiču
Trbovlje, 9. septembra.
Vsa trboveljska dolina je pod vtisom grozovite žaloigre, ki jo je povzročil v nastopu blaznosti orožniški podnarednik Ludvik Gajšek. Dve nedolžni žrtvi ležita na mrtvaškem odru, a nesrečni orožnik čaka, da ga bodo odpravili v varno zavetja med zidovi Novega Celja.
Podnarednik Ludvik Gajšek je bil z orožnikom Nikolajem Stojanovičem v nočni službi. Pa pregledu trboveljskega rajona sta se precej izmučena vračala proti domu in sta se davi okrog 9. ure mimogrede še oglasila v gostilni pri Škratu. Nikola Stnjanovič eicer ni bil voljen slediti, toda predpostavljenemu se je pokoril in vsedla sta se v gostilni za mizo. Gajšek je naročil nekaj žganja in črno kavo. Toda žganja se nihče izmed njiju ni dotaknil, sploh je bil Stojanovič ves molčeč in jo pozorno motril Gajška, ki je precej zmedeno govoril. Tudi gostil-ničarki ni ostalo neopaženo. da je Gaj" šek nenavadno zmeden. Ko je popil kavo, je Gajšek dejal gostilničarki:
—	Gospa, kakšno dekle morate poklicati v gostilno!
Meneč, da pač gre za šalo, je gostil-ničarka poklicala v bližini stanujočo Faniko Pečnikovo, hčerko podnradni" ka, naj pride k nji. Ko je Fanika stopila v gostilniško sobo, je Gaišek nenadno planil po konci, potegnil samokres in pozval vse, ki so bili v gostilni:
—	Mirno!
Prepadeni od nenadnega povelja očitno blaznega orožnika, so sei zgrozili in obstali na mestu gostilničarka in njen sinko, Fanika Pečnikova kakor tudi Nikola Stojanovič, ki pa se je hitro zavedel nevarnosti. Videč, da Gajšek že manipulira z orožjem in da 6e pripravlja na strel je Nikola skočil proti blaznemu tovarišu. Ali tisti hip je že zagrmel strel in nesrečni Nikola je bil zadet v trebuh.
Beograd, 9. septembra
Nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren je danes obiskal predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra g. dr. Milana Stojadinoviča in mu po nalogu sivo je vlade izročil izvirni r°kopis zakonika carja Dušana. Ta zakonik je znan pod imenom < Pri z renski rokopis». Pl. Heeren je izjavil, da čuti nemška vlada posebno zadovoljstvo, ker more ta dragoceni predmet jugoslovenske narodne kulture spet izročiti svojemu pravemu lastniku. Predsednik kr. vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič se je z izbranimi besedami toplo zahvalil v imenu jugoslovenske vlade za prijateljsko gesto, ki jo bo naše ljudstvo brez dvoma
znalo primerno ceniti.
★
Me>d svetovno vojno je avstrijska vojska pri Kruševcu zaplenila vlak z državnimi listinami. Vlak je že začeil goreti, med drugimi papirji je našla tudi rokopisno knjigo, o kateri ni nihče vedel, kaj je. Tedaj jo je vzel neki nemški oficir in jo po končani vojni odnesel v Nemčijo.
Beograd 9. sept.
Po zakonu o Rdečem križu je posvečen en popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v septembru do vštete sobote, propagandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in nabiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ.
Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 15. in traja do vštetega 21. septembra. Po zakonu o Rdečem križu se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist Glavnega odbora in sicer: 0.50 dinarjev za vsako vozovnico do 100. Din m še po toliko za vsako začeto stotico nad 100 Din.
V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo m dopisnico v notranjem prometu posebna taksa 0.50 par v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s роэеЬпо propagandno znamko Rdečega križa. Ta
Letos so si izbrali naši zbiralci znamk Zagreb za svoj kongres. 2e 6. t. m. se je odprla razstava znamk v Umetniškem paviljonu, ki je bila po razstavljenem materialu najlepša, kar smo jih doslej videli. Zbiralci znamk, ki so prihiteli iz vseh krajev naše domovine — tudi iz Ljubljane jih je bilo lepo število — so si ogledali razstavo in znamenitosti Zagreba, se sestali na skupnem kosilu in priredili posebno »borzo znamk« v veliki sobi pred razstavno dvorano. V nedeljo se je kongres končal s skupščino Jugoslovanske filateli-stične zveze v sejni dvorani Trgovske in obrtne zbornice na Wilsonovem trgu.
Vsi so se iz gostilne pognali v divji beg, a Dajšek je streljal za bežečimi in žal je zadel. Pogodil je Faniko Pečnikovo v prsi, kjer ji je strel presekal žilo odvodnico. Na strele sta prihitela Fanikina starša, na katera je tudi streljal, vendar se jima je posrečil beg na stopnjice, kjer sta našla svojo hčerko Faniko že mrtvo.
Smrtno zadet se je Nikola Stojanovič z zadnjimi močmi pognal na cesto. Mimo je ravno pripeljal sodavičar Romih, ki je kakor usmiljeni samaritan takoj uvidel, kaj se je zgodilo in je vzel bednega ranjenca, krvavečega na voz in ga jadrno prepeljal v rudniško bolnišnico. Zdravniki so se potrudili in izvršili takojšnjo operacijo, vendar pa je vsaka pomoč bila zaman. Ob 14. je nesrečni orožnik podlegel.
Ko je blazni Gajšek izstrelil vse patrone, se še ni našel nihče, ki bi ga ukrotil. Sicar se je vsa tragedija odigrala s filmsko naglico. Gostilničar-ka se je s sinom skrila na podstrešje, le tako sta si, drgetajoča v strahu, rešila življenje. Gajšek pa se je iz gostilne podal po cesti, držeč samokras v rokah. Srečal je vpokojenca Čatra in ga je takoj napadel ter ga ranil z udarci po glavi. Takisto je napadel ženo kolarja Miheliča. Odpravil se je nato proti hiši klobučarja Adamleca Tu so k sreči pravočasnno zaprli vrata in je Gajšek zastonj poizkušal svojo silno moč ob' njih. Nato se je podal h Kolšekovi hiši, ki stoji nekaj nižje od Adamlecove. Hotel je vdreti vrata, ki pa se niso udala. Vendar se je Gajšek silno zatekel vanje in zlomil kljuko. Vsa prestrašena je tedaj uzrla pred seboj blaznega orožnika domača hčftrka Pepca Marcelova iz Zagreba. Orožnik jo je še udaril z revolverjem po hrbtu, nakar je gospe uspelo pobegniti iz hiše. Slednjič se je tudi Gajšek pognal skozi okno na cesto.
Tedaj se je vendarle našel rešitelj, ki je obvaroval Trbovlje pred nadaljnjim
Pred leti je v stiski sklenil, da bo knjigo prodal. Tako je ienjiga prispela v Frankfurt, kjer jo je neki trgovec razstavil v svoji izložbi na prodai šele tedaj je neki poznavalec opazil, da gre za važen rokopis. Kasneje so ugotovili, da gre za «Pri-zrenski rokopis» zakonika carja Dušana iz leta 1347. To je torej najstarejši rokopis tega najvažnejšega sp°menika srbskega srednjega veka.
Nemška vlada je o tem ljubeznivo obvestila jugoslovensko zunanje ministrstvo, ki je nato takoj poslalo strokovnjake, ali res gre za «prizrenski rokopis». Ko so to ugotovili, je nemška vlada izjavila, da ga je pripravljena vrniti. Med tem pa je lastnik rokopisa, nekdanji nemški častnik postal poljski državljan. S tem so nastale ovire zaradi izročitve in vrnitve rokopisa Nemška vlada je naposled vse te ovire odstranila in poslala rokopis svojemu poslaniku v Beogradu z nalogo, da ga izroči jugoslovenski vladi. G. predsednik vlade je sklenil izročiti rokopis muzeju princa Pavla, ki ga zvesto podpira že od ustanovitve.
znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ako bi pošiljalec opustil plačanje te takse, se prepušča prejemniku, da plača takso. Ako niti pošiljalec niti prejemnik ne plačata takse, se bo vrnila pošiljka kot nedostav-ljema v oddajno mesto. Taksa 50 par se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se odpošilja-teljem glede na smotre društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. Taksa 50 par se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo.
Da more Rdeči križ izvršiti vse težke in vzvišene naloge, so mu potrebni mnogoštevilni sodelavci in izdatna sredstva. Letna članarina znaša samo 24 Din za redne člane in 6 Din za podporne öane. Potrebno je, da vsi brez razlike pomagajo Rdečemu križu z vpisom v članstvo in ga ga ta teden podprö s svojimi doneski v mejah možnosti	Glavni odbor RK.
Zlasti veliko zanimanje se je pokazalo za naše nove znamke s sliko Nj. Vel. kralja Petra, ki so prišle v promet prvi dan razstave. Na razstavi so žigosali znamke s posebnim rdečim žigom.
Nedeljski skupščini je predsedoval predsednik zveze g. Evgen Derocco iz Beograda, največji poznavalec naših znamk. S kongresa so poslali pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in princu Tomislavu, pokrovitelju jugoslovanskih filatelistov, ki je imel na kongresu svojega posebnega zastopnika. Za novega oredsednika je bil ponovno izvoljen g. Derocco, v odboru pa je med drugimi kot zastopnik slovenskih fila-
početjem blaznega orožnika. Mimo je prišel krepki mornariški podnarednik Albin Pisanski, ki pravkar biva na dopustu. Z rokama, močnima kakor klešče, je obvladal Gajška in ga zadržal, med tem pa so seveda že bili alarmirani orožniki, ki so prihiteli in prevzeli Gajška, ga odvedli s seboj na postajo in ga varno zastražili, dokler ne pride
odločitev, da ga odpeljejo v Novo Celje. ★
Mnogo tragičnih dogodkov se je že primerilo v Trbovljah, ali enakega še ne beleži lokalna kronika. Sočustvovanje je globoko in iskreno. Fanika Pečnikova je bila v cvetu svojih 20 pomladi, na glasu po svoji poštenosti in lepem značaju. Bila je vzorna Sokolica, podnačelnica in vaditeljica naraščaja. Na mrtvaškem odru počiva v domači hiši, obdana s cvetjem in objokovana ne samo od svojcev, temveč od širokega kroga vseh, ki so jo poznali in ljubili. K večnemu počitku jo bodo spremili v sredo ob 16.
Enako vredna najglobljega pomilovanja je usoda Nikole Stojanoviča. Bil je šele pripravnik v orožniški službi in je nedavno prišel v Trbovlje. Vsega je v Trbovljah 16 orožnikov pod poveljstvom poročnika Petroviča in komandirja Pangerčiča. Red na orožniški postaji je vzoren. Med vsemi tovariši si je Nikola Stojanovič s svojim tihim mirnim značajem pridobil simpatije in tudi med prebivalstvom je bil zelo priljubljen. Star je bil 28 let in za njim bodo daleč doli v Vranji zajokali starši, žena in dva otročička. Pokajnika so popoldne prepeljali v mrtvašnico in bo tudi v sredo položen v prerani grob.
Podnarednik Gajšek Ludvik je doma iz Poljčan in star 35 let. Že dalje časa je bil v službi v Trbovljah in nikakor se ne more trditi, da ne bi bil vesten orožnik. Samo zadnjo dobo je časih kazal znake zmedenosti. Vendar pa ob tem nikdo ni mogel slutiti, da se mu bo um tako naglo omračil in da bodo posledice zagrnile trboveljsko dolino v žalost.
telistov g. višji državni tožilec v p. dr. M. Graselli. Po skupščini je bil banket v Gradskem podrumu.
Drugo leto bo filatelistični kongres, združen z veliko razstavo v Ljubljani. Razstava znamk v Zagrebu je imela re- j korden obisk. Bila je nenavadno lepo aranžirana in je pokazala razvoj filate-lije pri nas in drugod. Zlasti so se gledalci lahko prepričali, koliko pozornosti posvečajo druge države lepi izdelavi znamk, med tem ko pri nas za to žal ne kažemo prav nič zmisla. Upamo, da bodo tudi pri nas prišli kmalu do prepričanja, da je lepa znamka najcenejša in najlepša reklama za vsako državo. — Razstava se je zaključila v nedeljo zvečer.
Poklonitev spominu ponesrečene Mire Župančičeve
Kamnik, 9. septembra Ob poti blizu Češke koče so včeraj opoldne lepo počastili spomin Mire Zupančičeve, ki je letos na Vidov dan v ljubez ni do planin žrtvovala svoje življenje, ki je štelo komaj 25 pomladi. Vzidali so lepo modro marmornato ploščo, v kaicero je vklesan poleg Mirinega imena datum njene smrti. Ob vnožju plošče so napravili iz planinskih cvetk in mahu napis: Vidov
dan l»bo. bpomm aobre prijateljice je počastila z lepim govorom gdčna Mira Kru-šičeva, ki se je spominjala srečnih časov, preživelih z isttereno prijateljico in vzorno tovairišico. Ploščo je blagoslovil duhovnik g. Vinko 2км- iz Ljubljane ter lepo orisal Mirino veliko ljubezen do veličastva pri-rode in vsega lepega. Lepe spominske besede je spregovoril ne samo kot duhovnik in človek, temveč tudi kot zastopnik SPD in Aljaževega kluba. Njegov govor je vse globoko ganil. V imenu planinskih tovarišev je govoril tudi g. Edo Longika. Zbrani planinci so ob plošči prižgali svečke, potem pa so se otožni razšli Spominske svečanosti sta se udeležila tudi roditelja pokojnice. ki sta hotela videti kraj. kjer je kruta usoda strla življenje njunega ljubljenega otroka.
Zagreb, 9. septembra.
Hrvatsko stanografsko društvo je imelo včeraj svojo glavno skupščino, ki je v najlepšem soglasju razpravljala o vseh točkah dnevnega reda.. Na dnevnem redu je bilo najvažnejše vprašanje uvedbe stenografije v naše
srednje šole. Referent je naglašal, da zaostajamo v tem pogledu ne samo za zapadnimi državami, temveč tudi za Bolgarijo in Madžarsko. V Bolgariji se stenografija obligatno poučuje v prvih razredih srednjih šol, v vs^Ci ostalih razredih pa neobligatno, na Madžarskem pa je postala reden pred-
Mira Zupančičeva, ki je dolga leta vzorno službovala kot uradnica «Jutrove» uprave, si je s svojim blagim značajem pridobila mnogo iskrenih simpatij. Bila je prijazna, prisrčna in iskreua in bodo taki ostali tudi spomini nanjo.
Bolgari v Ljubljani zmagoviti
Na nedeljskem lahkoatletskem dvoboju med ASK Primorjem in sofijskim oficirskim AC 23 so zmagali gostje s 95 proti 85 točkami. Podrobno poročilo je v po-nedeljskem »Jutru«. Na priobčenih slikah je videti obe moštvi pri nagovoru predsednika Primorja g. Sancina in najboljša bolgarska lahkoatleta Dojčeva in Gančeva, imenitna desetoborca, ki sta se tudi v tem dvoboju izkazala
met vseh srednjih šol. Društvo se j» že ponovno obrnilo na prosvetno ministrstvo, naj bi se uvedla stenografija vsaj kot neobvezen predmet v naše šole in da bi učenci sami zbrali prispevke za honorar predavateljev, prosvetna uprava pa naj bi skrbela, da bi bil na srednjih šolah nameščen po en kvalificiran predavatelj steno-I grafije.
Skupščina je 1фо počastila spomin ustanovitelja hrvatske stenografije slovenskega rojaka prof. Franca Magdiča. Na njegovi rojstni hiši v Logarovcih pri Ljutomeru je društvo lani 10. septembra odkrilo spominsko ploščo in je bila ta proslava Stenograf-eka manifestacija. Društvo je sedaj uvedlo akcijo, da bi tudi Zagreb, kjer je Magdič živcfl in deloval preko 50 let, počastili njegov spomin. Društvo je predlagalo občinski upravi, da bi eno od zagrebških ulic imenovala z njegovim imenom. Sofija je slovenskemu stenografu Bezenšku, ustanovitelju bolgarske stenografije, dala leno ulico in to bi moral storiti tudi Zagreb ustanovitelju hrvatske stenografije prof. Magdiču. Društvo zbira tudi sredstva za ureditev spominske plošče na hiši v Zagrebu, kjer je prof. Magdič umrl.
Prof. Franc Magdič sä je rodil 2"L novembra 1830 v Logarevcih pri Ljutomeru. Bil je ustanovitelj in dolgoletni urednik hrvatskega stenograf-ekega glasila »Stenograf«, ki je pričelo izhajati leta 1891. »Stenograf« je do-slej ;Hini Stenografski list v Jugoslaviji, ki prinaša tudi slovenske članke. V drugem letniku je Magdič v njem začel priobčevati tudi svojo prireditev slovenske stenografije, lri je potem v posebni knjigi izšla Uta 1898. Pri svojem delu je Magdič gledal na to, da bi si bili obe stenografiji čim boli enaki in le v raznih glasnikih različni. Poudaril je torej ono. za čemer stremi tudi današnje delo jugoslovanskih etenografov pri ustvarjanju enotne jugoslov~hske stenografije. V Zagrebu je prof. Magdič poučeval na srednjih šolah, dolga leta pa je bil tudi Stenograf v hrvatskem deželnem zboru. Umrl je 25. julija 1914.
? '<:
Premogovnik v Sloveniji naprodaj,
z vsemi instalacijami, poslopji in zemljiščem. Rudnik se nahaja blizu glavne proge, ima industrijski tir, lastno električno centralo in stalen krog odjemalcev.
V poštev pridejo tudi oni kupci, ki bi prevzeli rudnik zaradi likvidacije in razprodaje vseh premičnin in nepremičnin.
Pojasnila daje Anglo-Češkosiovaška in Praška kreditna banka, podružnica v Beogradu, Prestolonaslednikov trg 2.	7046
•j*-.'.-.'"^»;»».«*. WR-v. v v.
Nemčija je vrnila zakonik carja Dušana
Dragoceni rokopis Je shranjen v muzeju kneza Pavla
V korist Rdečega križa
Pol dinarja več na pisma, vstopnice in vozne listke
РШ ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne Franz Josefowe ^
Registrirano od ministrstva za soc. politiko to nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Kongres filatelistov v Zagrebu
Prihodnja velika prireditev bo v Ljubljani
Domače vesti
•	Spomenik kralju Aleksandru v Varaž dinu V nedeljo so bile v Varaždinu velike svečanosti zaradi odkritja spomenika pokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju Varaždin je prvo jugosLo vensko mesto, ki je počastilo vladarjev spomin z lepim epo" menikom. Sredstva so bila nabrana med meščanstvom spomenik pa je izdelal kipar Anton Avguštinčič, Kraljev lik je vlit iz brona ter predstavlja vladarja v generalski uniformi z listino v roki. Kip presega naravno veličino. Na podstavku so vrezani reliefi ki predstavljajo prekod bana Jelačiča preko Drave leta 1848, na drugi strani pa obisk Pokojnega vladarja v Varaždinu leta 1931.
*	Češka revija našemu mlademu vladarju. Ugledni češki ilustrirani obzornik >Pestry tyden«, ki rad posveča втоје predale Jugoslaviji je sedaj objavil za rojethi dan Nj. Vel. kralja Petra II. čez vso naslovno stran veliko sliko našega mladega vladarja, delo znanega jugoslovanskega akademskega slikarja Vladimir ja Filakovca. Obenem prinaša »Pe-stry tyden« toplo pisan članek »Iz življenja jugoslovenske kraljevske rodbine« izpod peresa zaslužnega prijatelja jugoslovenskega naroda Jana Hajšmana.
» Zaključek ekskurzije francoskih akade mikov. Slušatelji najvažnejših francoskih vseučilišč, ki во potovali po naši državi po povabilu združenja jugoslovenskih vis<> komolcev za svetovni mir in ligo narodov, во zaključili svojo ekskurzijo. Ogledali so si Split Plitvice, Ljubljano Zagreb, Beograd Skoplje, Teto то Strugo. Ohrid, Bi-tolj, Prilep Veles Cačak, Sarajevo, Mosta' KotoT, Cetinje, Dubrovnik in spet Split, od koder so s parnikom odpotovali v Benetke, Gostje so ее v prvi vreti zanimali za delovanje naših vseučilišč in bodo o tem tudi predavali v svojih organizacijah jn pisali v raznih francoskih listih. Na povratku jih spremlja nekaj odbornikov združenja naših visokcšolcev za svetovni mir na beograjski univerzi. Med1 svojim potovanjem во bili francoski visokošolci povsod prisrčno sprejeti.
Samo 25 par za kilogram so Pekatete у novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je, če kupujete makarone, špagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite pa na napis jPekatete«.
•	Sedež slovanske skavtske zveze je premeščen v Beograd. Na konferenci slovanske skavtske zveze, ki se je vršila 7. t. m. v velikem skavtskem taborišču v Beogradu ob navzočnosti delegatov iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in emi-grirane Rusije ter predstavnikov naših skavtov, je biLo sklenjeno, da se sedež slovanske skavtske zveze prenese v Beo grad. Za starešino zveze je bil izvoljen dr Stevan Ivaaič starešina jugoslovenske skavtske zveze. Sprejet je bil tudi sklep} дај se vseslovanski skavtski tabor priredi leta 1937. v Beogradu. S temi ek'epi slovanskih skavtov je našemu ekavtskemu pokretu in naši državi izražena velika čast in zaupanje. Važni konferenci je predsedoval češkoslovaški skavtski starešina Svojsik, ki je znan v vee m skavtskem pokretü in utemeljitelj skavtizma v svoji domovini.
*	Zanimivo arheološko razstavo во otv rili v Zagrebu ob obisku inozemskih arheologov. Razstava je nameščena kakor zna no, v lapidariju muzeja v palači Jugoslovenske akademije. Razstavljene so prekrasne predzgodovmeke starine iz današnje Like, ki kažejo življenje teh krajev v dobi šest stoletij pred Kristom do rimske okupacije. Po veliki večini dragoceni starinski predmeti doslej še niso bili razstavi j ni. Veliko vredna«t ^predstavljajo predmeti iz predzgodovinske železne dobe, ki so jih našli v Dalji. Tudi te starine še niso bile razstavljene. Lepa in dragocena je tudi zbirka najstarejše kera mike.
♦	Temelje durmitorskega turističnega doma so v nedeljo slovesno položili ob novzočnosti predstavnikov oblasti in veli" kega števila planincev in zastopnikov raz" nih društev. Dom bo zgrajen pod durmi-torskimi vrhovi ob črnem jezeru, akcijo pa vodi turistično društvo »Durmitor« iz Nikšica. Po načrtih bo dom gotov že do maja 19&6 in b0 v njem 50 moderno opre"1 ljenih sob. Gradba je poverjena nekemu beograjskemu arhitektu.
Zvočni kino Ideal "
uri
f Danes ob 4., 7., in 91/*. film borbe
Mož - gre svojo pot
(Danes ali jutri) Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Vremensko poročilo
8. septembra Ljubljana 7> 762.8 11.0 90 0, 3 —. —; Maribor 7, '762.3 9.0 80 NW2 6 _. —; Zagreb 7. 762.7 ' 15.o' 60 ESNE1 5 —,—; Beograd 7. 763Д 12.0, 70, O, Ö, —% —; Sarajevo Ni depeše ' Skoplje 7 761.4 17.0 50 SWS 6,—
Kumbor 7. 758.5, 23.0 50 NiE3 0--;
Split 7 759.8 20.0 50 NE3 'o, —. '—; Rab 1, 760.4 19.0, 60, O* 6 —; Rog. Slatina 7.' — 7.0, 9<8 El, 10, —,—;
Temperatura: Ljubljana '20.0* 10'j5; Ma" ribor 22.0, 8.0; Zagreb 24.0,' 13.0, Beograd 22.0 ' 9.0; Skoplje 28.0, 16.0; ' Kum-bor —, '20.0; Split 30.0 18.0; Rab —, 17.0, Rog. Slatina 20.0- '7 0.
9. septembra Ljubljana 7. 766.4 8.2, 89, O, 10, — —; Ljubljana 14 763.0, 16.8, 61, BI, 2. —.—; Maribor 7.'765.3 '6.0 80 'O, 0, — —i Zagreb 7 766.9 10.0, 80 WBWÜ, 0, —,—5 Beograd *7. 765.3 10.0 '70 O, 0, —, —; Sarajevo 1 768.7, 4.0* 90' O 0, —, —5 Skoplje 7. 766.3 12.0 70, O, 0, —, —5 Kumbor 7 762.9,'20.0 '40 SE4 0, —, —; Split 7 " 763.7 16.0 40 O ' 0 —, —; Rab 7. 763.2, 17.0, 70, O 0, — —J Rog. Slatina 7. 4.0' 98' El, o' —, —;
Temperature: Ljubljana 20.0, '7.0; Maribor 18.0, 6.0; Zagreb 19.0, 10.0; Beograd 21.6 ' 8.0; Sarajevo —, * 1.0; Skoplje 26.0, 18.0; Split 28.0 15.0; Rab 23 0, 15 0; Rog. Slatina 18.Ö 3,0.
*	Naše občine za narodno obrambo.
Ob jubileju Ciril Metodove družbe во se spomnile njenega važnega dela tudi nekatere občine, ki во do sedaj dopoelale naslednje prispevke: Ljubljana 20.000 Maribor 1000 Celje 1000 Slovenska Bistrica 500 Litija 200, Laško 100, Sodra-žica 100 ftadovljica 100, Sevnica 50, Zre. če 50, Ljubno 20, Rakek 20, Rečica ob Savinji 20, Zminec 20, Jezersko 15, skupaj 23.345'Din. Med'gornjimi zneski So pri nekaterih občinah to prvi obroki. Vsa čast jim! Ne dvomimo, da bodo gornjim svetlim zgledom sledile še nadaljnje občinske uprave.
•	Smrtna nesreča v rudniku Bare. Blizu Ravne Reke, kjer je veliko državno rudniško podjetje, je rudnik Bare, last nekega beograjskega industrijca. V tem rudniku se je pripetila nesreča z dvigalom in je bil rudar Gjorgje Simijonovič tako hudo poškodovan ko je dvigalo, spuščeno s preveliko naglico, treščilo na tla rova, da je v nekaj urah podlegel hudim poškodbam. V kratkem času je to že druga smrtna nesreča v rudnikih teh krajev. Pred nekaj tedni je, kakor znano, izgubil življenje v rudniku Ravni Reki slovenski rojak Požun.
*	Chrjstofov zavod, državno dovoljeni trgovski tečaj, Ljubljana Domobranska 15 javlja, da znaša mesečna šolnina za vse trgovske predmete s poukom v stenografiji in strojepisju vred samo 120 Din. — Tedensko 24—26 učnih ur. Pou. čujiejo profesorji-strokovnjaki. — Stari-ši! Ne pustite se begati od ljudi, ki nimajo pogleda v poslovanje naše šole, v kar je pristojna ediiLole šolska oblast! Pouk se prične 1. oktobra.
* Požar na dobrem polju je lokaliziran.
V	gozdovih Kajmakčalana in Dobrega polja je, kakor je »Jutro« že beležito 3. t. m. izbruhnil požar, ki se je naglo "širil po gozdnih nasadih. Več dni rešilna akcija vojakov in kmetov ni imela uspeha, ker so eksplozije municije, ki leži tam raztresena od vojnih časov povzročale nove požare. Nekaj dni je bil tudi močan veter in so tako ogenj šele sdaj mogli zadušiti. Organi erez. načelstva in gozdna uprava iz Bitolja bodo sedaj ocenili veliko škodo-
-Д- Enoletni trgovski *ečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-П. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, Stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo!
*	Trije ponesrečenci iz Tržiča. V nedeljo sta dva delavca iz Doline pri Sv. Katarini nad Tržičem, 39 letni France Ober in 26 letni Anton Kavčič, napravila s kolesoma izlet proti Jesenicam. Ko jima je privozil nasproti neki avtomobil, sta se drug za drugim tako nesrečno zaletela vanj, da sta dobila precej nevarne rane. Kavčič se je občutno potolkel po glavi in si nalomil noge, Ober pa je odnesel notranje poškodbe. Včeraj pa so pripeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice 2 letno 'šoferjevo hčerko Bogomiro Švajgerjevo iz Tržiča, ki je dopoldne doma padla z okna v prvem nadstropju in dobila prav tako hude notranje poškodbe.
Prva slovenska enoletna trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«. Ljub" ljana. Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno, šolnina 120 Din. Odlični predavatelji, profesorji! Pojasnila brezplačna!
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
♦	Eno srce — ena radenska!
Iz Ljubljane
u— V čestiti starosti 82 let je um rte po daljšem trpljenju, ki ga je hrabro prenašala gospa Josipina Murnikova — Juvančcva, mati častnega sokolskega načelnika g. d". Viktorja Murnika in blagopokojnega pisatelja Rada Murnika. Vzorno mater todo jutri ob pol 17. spremili iz mrtvaške veže na Stari poti k večnemu počitku. V bolnišnici je umrla gospa Mici Pučelikova, zgledna soproga poštnega inšpektorja. Pogreb bo jutri ob 16. izpred bolniške mrtvašnice. — Nadalje je umrl v bolnišnici po daljšem bo-lehanju višji poštni kontrolor g. Srečko Ka-dunc. Zapušča vdovo in hčerko. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
u— Ognjemet in prireditev na Tabora.
V	ponedeljskem >Jutru« smo v kroniki navedli, da je ognjemet v sototo zvečer privabil vse Ljubljančane k sebi in da je bila zaradi velike konkurence v Tivoliju^ kakor tudi zaradi prepičle agitacije udeležba na umetniško-propagandnem večeru na Taboru presenetljivo slaba. Ker bi se mogel ta stavek tolmačiti tako, kakor da je kongresna sekcija Jadranske straže, katere predsednik je bil magistratni direktor g. Janči-gaj, storila premalo, naj bo ugotovljeno, da se je v javnosti veliko agitiralo za prireditev na Taboru in da je zlasti g. ravnatelj Jančigaj več ko dovolj storil tudi v tem pogledu. Kongresna sekcija pa seveda ne more preobraziti ljudi, če gredo rajši k ognjemetu in na velesejem, čeprav so tili z najučinkovitejšo reklamo opozorjeni, da bo na Taboru resna kulturna in propagandna prireditev.
u— Izreden muzikalni užitek bo imel veak posetnik francoskega serenadne. ga večera v petek ob 20. na mestnem magistratu. Imel bo priliko slišati glae°o ki se je gojila v začetku 18. stoletja na francoskem) dvoru v Pariizu. Sestava programa je najskrbnejša in se vse točke prvič izvajajo na javnem koncertnem večerni v Ljubljani. Vsa dela во vzeta iz klasične francoske literature. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice.
u— Avto izlet v Dubrovnik. Odpotujem 12. do 15. t. m. in sprejmem še štiri osebe. Cena je nizka, informacije pri «Put-niku».
Jezdni odsek Ljubljanskega Sok°la obvešča svoje članstvo, da bo drevi ob 20. v sejni sobi članski sestanek. Udeležba obvezna.
_I ELITNI ШО MATICA
TeL 21—24 Danes ob 4, 7% in 9Ы zvečer
Magda Schneider v veseli opereti
Maček v žaklju
To ie delo, ki mora vsakega razveseliti.
Vsi odborniki in odbornice ljub. Ijanskih Ciril. Metodovih podružnic ее
vabijo na sestanek v sredo 11. tjn. ob 6. popoldne v družbeno pisarno, Beethovnova ulica 2.
u— Izgubil ее je v nedeljo šop treh ključev v območju Regallyjevega gaja, Grajske planote ali na stolpu. Kdor bi jih našel, se vljudno naproša, da jih izroči v upravi »Jutra«.
KAMILA KREMA
očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zal. za Ljubljano »VENTJS« pred pošto.
Ogromen naval na trgovsko šolo v Ljubljani. Tri dni je trajalo vpisovanje na Drž. dvor. trgovski šoli v Ljubljani in tri dni je vladala tamkaj strašna gneča. Za prvi razred se je priglasilo 49 učencev in 169 učenk. To število bi zadoščalo za pet močnih paralelk prvega razreda, zavod pa ima samo dve vzporednici. Sprejetih je bilo v L razred 42 učencev in 49 učenk, nesprejetih pa je ostalo 7 učencev in 120 učenk. Starši se vprašujejo: »Kam hočemo z otroci, ki imajo izpolnjene predpogoje za vstop v trgovsko šolo? Ali bi poklicane korporacije ne mogle doseči nastavitev novih učnih moči, da bi se ortvorile nove paralelke?«
Šef-zdravnik sanatorija
Schleimer! e v dom DR. KRAMARIČ od 11. IX. do 2. X. ne ordinira. Nadomestil] e ga Primarii dr. Guzelj.
ING. O. BORŠTNAR
pooblaščeni strojni inženjer NAČRTI - PROJEKTI - PRORAČUNI LJUBLJANA PRA2AKOVA ULICA 8
VODNE TURBINE
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI
_TELEFON 33-87_
Käthe Nagy, Willy Fritsch, Hans Moser
v veselem filmu
Trafika
(Hčerki njene ekselence)
V dopolnilo Foxov zvočni tednik
Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. ari
Pride: Draga, neumna mamica.
u— Od balinanja v policijski zapor.
V nedeljo je stražnik aretiral nekega 20 letnega delavca iz Groeuplja, ki je zagrešil tatvino v precej originalnih okoliščinah. S prijateljem sta ves popoldan balinala na vrtu neke gostilne in Grosupeljčan je do večera zaigral 120 Din ves denar, ki ga je nosil в seboj. Ob'slovesu je svojega srečnega pajdaša zaprosil, naj mu vrn© 6 Din, da bi si kn-pil kaj' malega za večerjo. Prijatelj je prošnjo ostro odbil. To je Grosupeljča-na tako ujezilo, da se je sklenil kakorkoli maščevati. Ko je prijatelj za treno-tek izginil z vrta, je na tihem pobral njegov suknjič, ga prvemu človeku, ki se mu je zdel pripraven za to, prodal za 40 Din in nato izkupiček v najbližji krčmi zajedel in zapil. Sodišče, ki bo dobilo vso reč v roke, bo najbrž manj razpravljalo o tem, ali je prav, da nekdo, ki je svojega prijatelja pri igri obral do' zadnje pare, svoji žrtvi nazadnje odreče par dinarjev za kruh, kakor o tem ali sme človek s krajo urejati pravico' na svetu.
Nenavadna smrtna nesreča
Kriško, 7. septembra Z bližajočo jesenjo zvezana dela v gozdu m na polju le preč es tokrat zahtevajo žrtve, ki jih nakazujejo nesrečna naključja ali pa tudi neprevidnost Naravnost edinstven primer smrtne nesreče pa se je primeril v bližnji Lepi vasi pri Krškem.
Tja se je napotil s tremi delavci-poma-gači posestnik Arh Janez iz Brezovske gore z namenom, da podere nekaj starih hrastov. Nekaj časa je delo povsem v redu teklo in bi se tudi srečno dokončalo, da m vmes posegla nepredvidena nesreča, ki je zahteva la smrtno žrtev. Pri nekem precej močnem m visokem hrastu se je namreč primerilo, da se je med podiranjem nagnil na bližnjo bukev in jo s svojo težo napel kot lok. Podirajoči hrast je zaradi silne teže le prodrl skozi vejevje bukve, ki pa je, sproščena napetosti, tako silno udarila po močni hrastovi veji, da jo je gladko odbila in v velikem loku treščila v sproženi smeri proti zem'lji. V svojo nesrečo je staä baš na tistem mestu posestnik Arh sam. Veja ga ie z vso močjo udarila tako, da mu je v hipu zlomila nogo, dvakrat levo roko ter mu p-ecej močno poškodovala glavo. Nesrečnež fe seveda na mestu obležal in je bila tudi vraka pomoč zaman. Nesreča je povzročila toplo sočuvstvovanje sosedov.
Smrtna žrtev splasenega konja
Ubila se je 38letna Marija Puciharjeva iz Tomačevega
Ljubljana, 9. septembra.
Na cesti, ki drži s Tomačevega proti mestu, je v zgodnjih jutranjih urah prišlo pri Sv. Križu do hude nesreče, katere žrtev je postala 38 letna Marija Puciharjeva, po rodu iz Šmarja pod Ljubljano, dekla pri posestniku Matiji Velkavrhn na Tomacevem.
Njen gospodar je davi še pred četrto uro napregel ter poklical d"1klo in hlapca Jožeta Jakšeta, da pojdejo v Mestni log kosit. Velkavrh je na vozu sedel na desni, hlapec na levi, Pu" ciharjeva pa v sredini. V predjutra-njih urah je po vsej ljubljanski kotlini ležala gosta megla, ki se јз trgala in prelivala v velikih kosmih pred njimi. Konj, ki je bil vedno malo plaš-ljiv, je začel blizu pokopališča bezlja-ti. Velkavrh, ki je žival dobro poznal in je vedel, da ne bo nič dobrega iz tega, je zaklical onima, naj skočita z voza. Hlapec se ja v resnici pognal in priletel na cesto tako, da se je le malo opraskal po dlaneh. Puciharjeva pa se je krčevito oprijemala voza in se peljala še kakšnih 150 m, dokler je ni na ovinku s tolikšno silo zagnalo na tla, da je padla na glavo in oblegala mrtva. Voz z gospodarjem, ki je vajeti čvrsto držal v rokah, je med tem
izgubil najprej prvo levo in potem zadnje desno kolo, tako da se je nekaj časa kar po oseh drsal po tleh. Naposled je Vallkavrhu vendar uspelo, da je konja zadržal in umiril. S hlapcem ki ga je bil strah tako prevzel, da prvi hip ni vedel, kako in kaj, sta pohitela k dekli in jo pobrala 6 tal. Daei je imela glavo skoraj preklano, je prvi hip še kazala znaka življenja in gospodar je planil v Simenčevo cvetličarno, da bi telefonirali po reševalce. Rešilni avto je v resnici prihitel čez nekaj minut, a Puciharjeve ni več mogel vzatl s seboj. Nesrečnica je podlegla poškodbam.
O tragičnem dogodku Je bila takoj obveščena policija in na kraj nesreče eta prihitela policijski zdravnik dr. Lapajne in dežurni uradnik Danilo. Zdravnik je ugotovil, da ima Puciharjeva zlomljeno hrbtenico in počeno lobanjo. Truplo eo naložili na voz in ga prepeljali v Tomačevo na dom. Za pokojno Marijo, s katero so Vdlkavrhovi izgubili izredno pridno, zanesljivo delavko, žalujeta poleg ostalih sorodnikov tudi njena mati in sinček, ki sta prav v nedeljo prišla k nji na obisk, a sta prišla obencta na njen žalostni pogreb, ki ga nihče ni pričakovaL
Prašički na ražnju, čevapčlčl In ražnjiči vsak dan na velesejmu v pavL Ijonu »Pri treh birtih«.
Iz Celja
e— Zaprisega novega mestnega sveia. Novi župan mestne občine g. Mihelčič je sinoči prevzel posle od dosedanjega okoliškega župana g. Kukovca, danes dopoldne pa jih prevzema od dosedanjega župana g. dr. Goričana. Novi mestni svet bo imel jutri ob 18. prvo sejo. Na dnevnem redu je zaprisega predsednika in članov mestnega sveta.
e— Proslava matnrantov celjske gimnazije. V soboto in nedeljo so imeli slovenski maturanti celjske gimnazije iz let 1915 do 1920 in njihovi nekdanji tovariši, ki niso maturiraii, jubiüejni sestanek v Celju. V soboto je bil v vrtni dvorani hotela Evrope zelo živahen pozdravni večer, ki se ga je udeležilo okoli 30 oseb, med njimi tudi štirje bivši profesorji Na večeru so govorili gg. učitelj Franjo Roš, vladni svetnik Bmffijan Lilek, profesor Anton Cestnik, gimnazijski direktor Fran Mravljak, profesor Josip Kardinar, dr. Ervin Mejak, Mirko Hočevar, Josip Šri-bar im Franjo Vajd, urednik Rado PeČmk pa je prečita! številne pismene ln brzojavne pozdrave nekdanjih profesorjev in tovarišev, ki se niso mogli udeležiti proslave. Pozdravni večer je potekel v veselem, prisrčnem tovariškem razpoloženju, ob obujanju spominov na lepe mlade dni. V nedeljo opoldne je bilo v salonu hotela Evrope skupno kosilo, pri katerem je v3a-dni svetnik g. Emilijan Lilek orisal nekdanje odločno nacionalno delo jubilantov, ki so ostali tudi v svojih poklicih zvesti idealom iz mladosti. Nekateri tovariši so se že popoldne vrnili z vlaki domov, ostali pa so priredili prijeten izlet z mestnim avtobusom v Vitanje Tovariši so se poslavljali z zagotovilom, da se čez 5 let snidejo v belem Celju.
e— Preprečen vlom. V nedeäjo okoli 21.30 sta dva neznana moška pristavila lestvo k hiši g. Kreuha v Gubčevi ulici, da bi se splazila v podstrešno soba V tem je prišel mimo ključavničarski mojster g. Globočnik in ju vprašal, kaj iščeta. Možaka sta skočila z lestve, se pognala čez zid in pobegnila na poštno dvorišče in od ondod na cesto. Policija jima je na ^Ledu.
e— Aretacija zaradi vloma v mestno elektrarno. Policija je v soboto aretirala 35-letnega Matevža iz Velikih Lašč, ki je osumljen, da je v družbi nekega Primorca nedavno izvršil vlom v prostore mestne elektrarne v Celju. Matevž je imel v zadnjem času obalo denarja m ga je razsipal Oddali so ga okrožnemu sodišču.
e— Na podlagi tiralice so aretirali v Zagrebu 42-letnega trgovskega pomočnika Bruna M. iz Celja, ki je letos 15- julija ukradel šivilji Fani Verboškovi v Gosposki ulici za 1.300 Din oblek. Aretiranca so pripeljali v soboto v Celje in ga izročili okožnemu sodišč«.
e— Nemški očni tečaj za vse trgovske sotrudnike bo priredilo trgovsko društvo, če se bo prijavilo dovolj udeležencev. Udeležbo je treba prijaviti do 20. t m. v društveni pisarni v Razlagovi ulici.
e_ Kino UniOn. Danes ob 16.30 m 20.30
velefilm «Bosaimbo» in zvočni tednik.
Iz Maribora
a_ Mnogo Mariborčanov je pohitelo v
nedeljo h krasno uspelemu nastopu šentilj-skega Sokola, ki se je spremenil v mogočno manifestacijo sokolstva. Po krasnih besedah staroste šentiljskega Sokola dr. Ba-čarja in dr. Sentočnika je spregovoril v imenu mariborske sokolske župe in mariborskih sokolskih društev prof. Struna. V okviru omenjenega nastopa so sodelovali tudi naši vrli mariborski »Jadranali«, ki 90 pod vodstvom prof. Vrabca zapeli nekaj lepih pesmi.
a— Maribor v >Kronikic V novi številki »Kronike slovenskih mest« piše podžupan g. Rudolf Golouh o primorski emigraciji v Mariboru in o Mariborskem tednu, Franjo Pivka o začetkih aviacije v Mariboru, Jakob Orešnik o teritorialnem razvoju Maribora, inž. Cernigoj o regulaciji mariborskega Glavnega trga, dr. Travner pa o mariborskem ghetu.
a_ Iz častniške službe. Brigadni general
je postal poveljnik tukajšnje podoficirske inženjerske šole polkovnik Božo Putnikovič, vrli delavec v vseh nacionalnih in patrio-tičnih organizacijah ter neumorni propa-gator in organizator strelskega športa. Iskreno čestitamo!
a— Trije zlati prstani so izginili pose-stnici Mariji Mlasko v Partinju. Odnesli so i jih neznani vlomilci.
a— Ia davkarije. V smislu razglasa tukajšnje davčne uprave so od L aprila t. 1, zavezani plačevanju 1% izredne banovinske davščine za bednostni sklad vsi služboda-jalci, če so njih delojemalci zavezani socialnemu zavarovanju To davščino je plačati mesečno, odnosno četrtletno.
a— Polaganje temeljnega kamna ta novo drugo dekliško osnovno in drugo deško meščansko šolo to najbrže v nedeljo 15. t. m.
а— Gledališke noviee. Priglase za abonma in za blok sprejema gledališka uprava dnevno od 9. do pol 13. in od 15. do 17. in sicer do vključno sobote 21 t m. Za lanske abonente ostanejo dosedanji prostori rezervirani do sobote 14. t. m. — Prva vaja gledališkega baleta bo jutri v sredo ob 17. v gledališki plesni dvorani. Vee pri-javljenke naj se je udeležijo, sprejmejo s® še nove prijave.
a— Volitve bodo. Na V. seji občinskega odbora 19. t. m. bodo tudi volitve v upravni in nadzorni svet Mestnih podjetij. V smislu statutov tvori upravni svet poleg župana in podžupana še 10, od občinskega sveta izvoljenih članov. Nadzorni svet tvori pet članov,
a— Dvajset milijonov dinarjev Je bOo
vplačanih na kaldnnini pri mariborski glavni carinarnici od njenega obstoja sem. Tako so te dni izračunali.
a— Požar. V Prepoljah na Dravskem polju je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Alojziju Žunkoviču. ki trpi škodo 36.000 Din.
a— Divjaški mesar. Pod tem naskwom smo v številki 206 objavili vest, ki pa ne odgovarja resnici. Res je, da je imel mesarski mojster v Studencih g. Franc Glaser konflikt z delavcem Gerkmanom, ni pa res, da bd ga bil pobil na tla in hudo poškodoval. Tudi ni res, da bi bil g. Glaser radi tega aretiran.
Iz Ptuja
j—i Smrt oglednega moža. V Dornavd pri Ptuju je umri splošno znami gostilničar in posestnik g. Franc Hrga v starosti 78 let Naj v miru počiva.
j— Pevski zbor Glasbene Matice ptujske bo začel z rednimi vajami v torek 10. t. m. ob 20. Tu se bo definitivno dokčik», katere dmeve se bodo vršile vaje za moški, ženski in mešani zbor. Vabijo se k udeležbi vsi dosedanji cen j. pevci in pevke ter tudi novi, ki imajo veselje do petja in se bodo redno udeleževala pevskih vaj in nastopov. Pripravljajo se bo takoj za samostojni koncert ter se obenem tudi vadile narodne pesmi, brez katerih pevski zbor ne inore nastopati pri iztietih in društvenih zabavnih večerih, kii jih opelje zbor. Pričakujemo prav obilne udeležbe; torej vsi pevci in pevke na plan !
j— Prihodnja Javna občinska seja bo v četrtek 12. t. in. ob 1&. v posvetovakdci mestnega magistrata.
j— Huda nesreča. Te <M se je vozila iz svojega vinograda domov posestnica Marija Benkova iz Ločiča. Na vozu sta bila tudi njen oče in njen mož. Na banovinski cesti jim je privozil nasproti tovorni avtomobil, na katerem je büa vesela družba. Ker so se konji plašili, je Benkova z mahar njem roke opozorila avtomobilista, da bi zmanjšal brzino. Avtomobilist tega ni opazil, aE pa ji ni mogel ugoditi in nesreča je še hotela, da je neka zastava, viseča z avtomobila, oplazila konje, ki so odskočili v stran ter prevrnili voz. Avtomobil je od-hitel z veliko brzino in se nihče ni zmeni? za ponesrečence Poškodovani so ЬШ vsi in jiim je nudil prvo pomoč g. dr. Potrč od Sv. Urbana pri Ptuju. Posestnica Benkova je büa tako hudo poškodovana, da je morala v bolnišnico.
j— Kino predvaja v sredo ki četrtek ob 20. film »Kralj aren ext. Predigra Para-mountov tednik.
Iz U
i
iera
lj_ Trgovskim združenjem! Združenje trgovcev v Ljutomeru prosi vsa združenja, včlanjena v Zvezi trgovskih združenj, naj takoj javijo imena delegatov za skupščino Zveze v Ljutomeru, če tega še niso storila, ker s tem olajšajo pripravljalnemu odboru delo. Prav tako treba prijaviti število ve-čerij, kosil in udeležbo na izletih.
PRIDE FILM francoske revolucije
Rdeči cvet
Gospodarstvo
Nase državne finance v juliju
Finančno ministrstvo objavlja v »Službenih Novinah« običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ, in sicer za mesec julij. V tem mesecu so znašal1 dohodki državne administracije 6228 milijona Din (lani 552.7). To povečanje dohodkov nasproti lanskemu letu je v glavnem le številično, ker se nanaša na računske viške državnih podjetij. Vendar pa so bili tudi davčni dohodki v juliju v nasprotju s prejšnjim mesecem nekoliko večji kakor lani.
Dohodki od neposrednih davkov so znašali v juliju 152.3 milijona Din (+ 2.3 milijona Din nasproti lanskemu letu), dohodki od trošarin 73.3 (+ 6.3), od taks 80.2 (+ 0.1), od carin 54.2 (+ 6.0) in od monopolov 13S.6 mili j. Din (+ 8.6). V prvih štirih mesecih tek. prorač. leta (april—julij) so se državni davčni dohodki v primeri z istim razdobjem lanskega leta gibali takole (v milijonih Din):
april — julij
neposredni davki
trošarine
takse
monopoli
carine
1934	1935	razlika
573.3	558.1	— 15.2
267.4	363.3	— 4.1 251.1	236.2	— 14.9 503.4	534.4	+ 309 213.9	223.8	+ 14.8
Dočim so lani v primeri s prejšnjim letom dohodki od neposrednih davkov,
taks m trošarin precej narasli, vidimo le-
0ospo<£asrske vesti
— Nemčija nam dolguje 314, Italija pa 132 milijonov. Narodna, banka obljavlja svoj tedenski izkaz o stanju aktivnih kli-rmgov, iz katerega je razvidno, da se je klirinški saldo v prometu z Nemčijo in Italijo ponovno precej povečal. Neizrav-nani saldo v kliringu z Nemčijo (nemški klirinški dolg) se je povzpel 5. t. m. na 314 milijonov nasproti 306 milijonom pred enim tednom. Dne 5. t. m. so bila izvršena našim izvoznikom izplačila do avize št. 6540 od 7. marca in je treba na izplačilo čakati 6 mesecev. — V kliringu z Italijo je neizravnani saldo narasel na 132 milijona Din nasproti 105, 90, 92. 90, SI m 66 milijonom v prejšnjih šestih tednih. Dne 5. t. m. so bila izvršena izplačila našim izvoznikom do avize št. 73.S64 od 10 julija t. 1. in morajo naši izvozniki čakati na izplačilo 59 ini. — V kliringu z Bolgarijo znaša aktivni saldo 378.000 Din, to je za malenkost manj nego pred enim tednom. Na izplačilo je treba Čakati 33 dni — Na klirinške terjatve v Nemčiji daje Narodna banka avanse v višini 60 do 70Vo vrednosti terjatve, na klirinške terjatve v Italiji pa avanse v višini do SOO/o. Klirinške terjatve v Italiji odkupuje Narodna banka z odbitkom 1 do 4%, in sicer terjetve do avize št. 74.340 z odbitkom lo/0, do št. 74.781 z odbitkom 1.5%, da št. 75.263 z odbitkom 2%, do avize št. 75.788 z odbitkom 2.5%, do avize št. 76.317 z odbitkom 3%, do avize 76.801 z odbitkom 3.5*Yo, višje številke pa z odbitkom 4%.
= Glavna skupščina Saveza električnih podjetij kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
Savez električnih podjetij kraljevine Jugoslavije bo imel letos svojo glavno skupščino v Ljubljani, in sicer od 13. do 15. septembra z naslednjim programom. Dne 13. septembra bo ogled ljubljanskega velesejma in mesta, ob 10. uri pa sestanek v prostorih Združenja industrijalcev v Ljubljani. V soboto dne 14. septembra bo ob 9. dopoldne pričetek glavne skupščine v veliki dvorani Zbornice za TOl. Po končani skupščini bodo čitani referati o splošnih in strokovnih vprašanjih v zvezi z električnim gospodarstvom Jugoslavije, in sicer: 1) Državne in samoupravne trošarine na elektriko (referent inž. Milan Šuklje, glavni tajnik Združenja industrijalcev v Ljubljani); 2) Ali se zakon o pobijanju draginje lahko uporablja na cene električne energije (dr. Milan Kostič odvetnik v Zemunu); 3) Prodaja električnih hišnih aparatov na kredit (inž. Milivoj Rakič, univ. docent. Beograd) ; 4) Moderne metode za povečanje električne potrošnje (inž. Slavko Zajec, namestnik direktorja ljubljanske elektrarne); 5) Važnost kakovosti vode v električnih centralah (inž. Dimitrije Savič, Beograd). Popoldne se referati nadaljujejo ob 16. uri, in sicer 6) indeks za ceno električne ener-
tos pri teh postavkah nazadovanje, ki je najobčubneje pri taksah. Povečanje pa vidimo pri monopolih in pri carinah (povečan uvoz).
Dohodki državnih podjetij eo v juliju
znašali 289.7 milijona Din nasproti 278.5 milijona Din v lanskem letu. Izdatki pa so znašali le 167.6 milijona Din (lani 207.3), ker so državna podjetja razpoložljiva sred stva porabila predvsem za kritje likvidnih a neizplačnih računov iz prejšnjega proračunskega leta, ki se morajo po zakonu izplačati le še do konca avgusta. Dohodki državnih železnic so znašali v juliju 180.6 milijona Din (+ 64.1 milijona Din nasproti lansikemu juliju), dohodki pošte, telegrafa in telefona 39.9 milijona Din (+15.7), dohodki rudnikov 15.3 milijona Din (— 2.3) in dohodki gozdov 11.2 milijona Din (+ 4.3). Za prve štiri mesece tekočečga prorač leta (april — julij) pa so bili dohodki navzlic ugodnejšim rezultatom v juliju v splošnem manjši, razen pri gozdovih, kakor sledi (v milijonih Din):
1934
železnice	641.2
pošte telegr. telef. 145.8 r dniki	66.1
gozdovi	29.2
rečna plovba	22.5
1935	razlika
610.5	— 30.7
142.1	— 3.7
54.4	— 11.7
32.8	+ 3.6
19.6	_ 29
gije (inž. Marjan Leskovar, ravnatelj Vara-ždin). 7)OLratovanje z merilnimi aparati v električnih obratih (inž. Milisav Markovič, tajnik Saveza električnih podjetij, Beograd); 8) Stanje produkcije električne energije v Jugoslaviji v preteklem letu (inž. Josip Ledvinka, Beograd). V nedeljo 15. septembra bodo prirejene tehnične ekskurzije z izleti.
—	Zaposlenost v Sloveniji. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil statistiko o gibanju članstva v mesecu avgustu. Iz te statistike je razvidno, da je število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev in nameščencev od junija na avgusta naraslo za 584 na 82.796. V primeri z lanskim avgustom imamo še vedno primanjkljaj za 263 zavarovancev (v juliju je znašal ta primanjkljaj 623); v primeri s predlanskim julijem pa smo imeli letos v avgustu 3797 zavarovancev več. Odstotek bolnikov se je v avgustu zmanjšal nasproti prejšnjemu mesecu od 2.70 na 2.52% in je bi)l pri tem za 0.32% nižji nego lani v avgustu. Povprečna dnevna zavarovana mezda je od julija na avgust narasla za 0.13 na 22.32 Din in je bil za 0.34 Din nižja nego lani v avgustu. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je v avgustu znašala 1,848.000 D., to je za 34.000 Din manj nego lani v avgustu in za "*>00 Din manj nego pred dvema letoma.
—	Poštna hranilnica v avgustu. Poštna hranilnica objavlja svoj mesečni izkaz za avgust, iz katerega je razvidno, da so se v tem mesecu čekovne vloge precej dvignile, in sicer za 99.7 na 1174.3 milijona Din in so bile tako za 150 milijonov višje nego lani ob koncu avgusta. Tudi čekovni promet se je znatno dvignil in je znašal 6598 milijonov nasproti 5787 milijonom v lanskem avgustu. Hranilne vloge na knjižice so v teku avgusta narasle za 8.0 na 818.6 milijona Din (lani so znašala ob koncu avgusta 690.8 milijona Din.)
= Uvoz pisalnih strojev se je letos precej povečali. V prvem letošnjem polletju smo uvozili 28.780 kg pisalnih, računskih im razmnoževalnih strojev (lani v prvem polletju 13.600 kg, predlanskim 6.130 kg), in sicer v vrednosti 5.1 milijona Din (lani 2.6, precfL 1.3). Pri tem uvozu je na prvem mestu Nemčija (2.7 milijona Din), na drugem pa USA (1.9 milijona Din).
—	Gradnja proge Varaždin-Koprivmca.
Iz Varaždina poročajo, da se je tam mudil ravnatelj zagrebške železniške direkcije inž. Schneller v spremstvu načelnika gradbenega oddelka direkcije, šef sekcije za gradnjo proge Varaždm — Koprivnica inž. šarič je referiral železniškemu rav. natelju o stanju priprav za gradnjo te proge, ki so končane jn so te dni pričeli delati na terenu. Da ne bi gradnja proge obremenjevala naše devizno gospodar-
Isbvo, je bjto odločeno, da mostov; ne bodo
postavljeni v železnd konstrukciji, ki jo je treba uvoziti, nego bodo iz armiranega betona. Za odkup zemljišč in za druge odškodnine, ki so v zvez; z gradnjo te proge, bo izplačana vsota 1.350.000 Din.
— Znana beograjska veleblagovnica Vlada M iti d I brat bo postala delniška družba Minister za trgovino in industrijo je že odobril ustanovitev delniške družbe z istim nazivom "firme ln z delniško glavnico 1 milijon Din.
Hmelj
-f- Žalec, 9. septembra. Uradni tržni nadzornik za hmelj poroča: Kljub živalmi ponudbi j e povpraševanje po lepem blagu zo pet precejšnje ter je bilo ugotovljeno, da so v treh primerih kupci plačali blago že po 26 Din, v nekem primeru, kjer je šilo za večjo partijo gladko zelenega blaga (par desetin meterskih stotov) pa je kupec pristal na ceno 27 Din. Razpoloženje hmeljarjev je čvrstejše in samozavednejše.
+ Zatec, 8. septembra. Na žateškem hmeljskem trgu je nastopilo živahno povpraševanje in so bile proti koncu tedna zabeležene dnevno znatne kupčije. Cene za blago so se pri čvrsti tendenci ponovno dvignile in so plačevali prvovrstni hmelj po "l725 Kč za 50 kg (63.80 Din za kg). Cene se sedaj gibljejo 1500 do 1700 Kč. Tendenca je nadalje zelo čvrsta. Tudi v usteškem okolišu se je cena za prvovrstno blago dvignila in se sedaj plačuje 1150 da 1300 Kč za 50 kg (42.50 do 48 Din kg.)
Borze
9. septembra
Na ljubdjanski borzi je deviza Newyork nekoliko narasla, dočim je London popustil v privatnem kliringu so se avstrijski šilingi podražili in notirajo 8.50—8.60. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.5050, angleški funti po 233.60, dočim je bilo za grške bone povpraševanje po 34.25, madžarski pengi pa so se nudili po 5.65. Na zagrebškem efektnem tržišču notira Vojna škoda skoro nespremenjeno in je bil promet za kaso po 368.50 (v Beogradu po 370) in za december po 369. Promet je bil samo še v delnicah PAB po 232.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2960.65—2975.25, Berlin 1756.09—1769.95, Bruselj 735.26 do 740.32, Curih 1424.22—1431.29, London 215.45—217.51, Newyork 4345.72—4382.04, Pariz 288.71—290.15, Praga 180.97—182.08, Trst 356.45—359.54.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2725, London 15.16, Newyork 307.625, Bruselj 51.70, Milan 25.0750, Madrid 42, Amsterdam 207.8750 Berlin 23.65, Dunaj 57.30, Stockholm 78.15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67.70, Praga 1272, Varšava 57.90, Atene 290, Bukarešta 2.50.
Efekta
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 368.50—371, za sept.—nov. 368.50—370, za dec. 369—370, 7% invest. 82 bi., 7% stabiliz. 81 den., 7% Blair 72—73, 8% Blair 80—83, 6% begluške 64—6450, delnice: PAB 233 do 235, Trboveljska 95 den., Šečerama Osijek 120 den.
Beograd. Vojna škoda 370—370_50 (370), 7% invest 82.50—83, 7% stabil 81.50—8250 (82), 8% Blair 82 bi., 7% Blair 73-75 (73), 7% Drž. hip. banka 7550—77, 6% begluške 66.75—67 (67), PAB 231.50—233.50 (233).
Blagovna tržISSa
2IT0.
'+ Chicago, 9. septembra. Začetni tečaji. Pšenica za sept. 92.125, ta dee. 94a)0, za maj 96.25; koruza: za sept. 76, za dec.
56.375.
+ Winnipeg, 9. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 89.25, za dec. 90.75, za
maj 92.
-f- Novosadska blagovna borza (9. L m.)
Tendenca nespremenjena Pšenica: sremska in slavonska, 78 kg, za september 118; banatska, 78-79 kg 125; baška, 78-79 kg 126; gornje baška in gomje banatska, 79 kg 128; ladja Tisa, 79 kg 134; ladja Begej, 79 kg 132; ladja Dunav, baška in baranjska, 78 kg 131; ladja Dunav sremska, 77-78 kg 124.50. Rž: baška 112.50—115. Oves: baški, sremski in skvonski 104—106. Ječmen: baški in sremski 120—122.50, Koruza: baska in sremska 90—92, banatska 89—92. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190—210, »2« 150
W. E. Hintz:
35
epa sena, kdo si?
Marion se je le za trenutek dotaknila njene roke; nato je planila iz sobe kakor preganjana srna, zbežala po hodniku in se šele ustavila, ko je zaprla svoia vrata za seboj.
V svoji sobi se je vrgla v naslanjač, ki je stal pri odprtem oknu. Dolgo je še sitrmela v zvezdnato noč, iin nekaj koprnečega ji je trepetalo okoli polu-odprtih ustnic--
29. poglavje
Bleščeče solnce drugega jutra je spet obetalo krasen dan. Bele ovčice so obrobljale vzhodno obzorje.
Ura na nočni omarici je kazala šele sedem, ko je stal ehester Lynne že precl zrcalom in z britvijo pokončava! včerajšnjo rast na svojem obrazu.
Srečen smehljaj mu je plaval okoli ust, čeprav se je bil že dvakrat urezal. yideti je bilo, da z mislimi ni bil pri stvari.
Marion — snočnii večer — —
Prav za prav je bilo vse to kakor lepe sanje — ta velika sreča — — krasen, kar neverjeten sen--in vendar
resnica.
Poljubil jo je bil — njena mehka, vdana, omamna usta je bil poljubil — in Marion mu je bila rek^a, da mr vrača ljubezen za ljubezen. To je bilo več, nego bi se bil kedaj upal nadejati.
Lepe sanje, ki se bodo kmalu izpre-menile v trajno, srečno resničnost!
Marion Corsiignaca ni marala — satf ga tudi ni mogla ljubiti !
Zakaj ga je bila potem vzela za moža ? Morda iz gmotnih razlogov — aH so jo bili pa nemara prisilili ? Časih je bil že bral o takih usodah--
Pa čemu bi si zdaj belil glavo ? Prišel je bil dan in z njim blažena resničnost. Spet bo videl Mariono in porabil prvo mirno urico v to, da se z njo pogovori o prihodnosti. Ločitev od Cor-signaca je bilo treba spraviti v tir — teh mučnih stvari se ni bilo moči ogniti — a potlej — potlej pride sreča — kakor nebo, ki ne bo na njem nobenega oblaka--
Nekdo je tiho potrkal na vrata.
To trkanje ga je zdramilo v sedanjost.
»Da, prosim — kdo je ?«
»Mister Lynne — ali bi mogel za trenutek govoriti z vami v štiri oči ?«
Stopil je k vratom in odrinil zapah. »Izvolite--«
Monsieur Anatole je s svojim naflep-šim priklonom prestopil prag: »Nikar ne zamerite, da vas nadlegujem — — Pardon, kakor vidim, ste baš pri britju --«
»Je že opravil jemo ! A s kom mi je ta nepričakovano zgodnja čas —?<
»Dovolite — Anatole — hišni detektiv tega hotela !«
»Aha —<r je dejal ehester Lynne, бе-prav mu je bilo vse to asirščina.
»Silno važna zadeva me je privedla k vam, mister Lynne--«
»Prosim, govorite kar odkrito !« Ta mah se je na Američanovem obrazu vendarle že pokazal nekakšen nemir. Brišlec je bil videti tako čudno vndk-ljiv.
»Kaj ne, mister Lynne — da vas je snoči v vaši sobi obiskala — hm — neka dama —?« je kašljaje pričel monsieur Anatole.
ehester Lynne je do las zaide!. »Kako morete to vedeti ?«
»Bil sem — hm — po golem naključju na hodniku, ko je tista — hm—dama zaoustila vašo sobo !« эе je zlagal detektiv.
Njegovemu pozdravu ni manjkalo
»In če je bilo tako?« ehester Lynne se je vzravnal. Njegove jeklenosive oči so zviška blisnile na detektiva. »Kdo more temu oporekati?«
Monsieur Anatole je prestrašeno vzdignil desnico. »Bog ne daj, mister Lynne, naš hotel seveda ne daje svojim gostom prav nikakih predpisov! Samo — obisk te dame je — hm — v zvezi z drugimi rečmi, ki bi jih rad raz-bistril!«
Osuplost Chestra Lynnea se je bila še oovečala. Lahna nestrpnost ga je
do ЕГО, яб€ 130—(150, »7« II0-J2D, »8« 97.50 do 10250. Otrobi: baški, sremski in banat-eki 85—87JO. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 2% 270—280.
Spori
V nekaj vrstah
Kakor znano, se nahaja naša hazensna reprezentanca v Varšavi in bo na Poljskem odigrala več tekem. Vsi poljski krogi so nase hazenašice, prvakinje sveta, sprejeli z izredno prisrčnostjo. Za nedeljsko tekmo, ki se je vršila na vojaškem stadionu, je vladalo veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo okoli SOOO gledalcev. Naša reprezentanca je nastopila proti Poljakinjam v naslednji postavi: Cimper-man, Lovrenčič, Flik, Oman, Bernik, Tom-ljenovič, Janežič. General Zamojski je izročil naši ekipi dragocen srebrn pokal. O tekmi sami naj omeuimo naslednje: Igra se je začela z ostrimi napadi poljske ekipe, toda jugoslovenska obramba je odbila vse te napade. Jugoslovenske igralke so v prvih minutah imele tudi nekoliko treme. To so Poljakinje izkoristile ter tudi dosegle vodstvo. Šele po 10 minutah so se Jugo-slovenke znašle. Začele so s kombinacijsko igro, ki je kmalu zmešala Poljakinje. Ber-nikovi je po lepi kombinaciji s Tomljeno-vičevo uspelo, da z ostrim strelom izenači. Ta uspeh jugoslovenskega teama pa je Poljakinjam dal novega poguma in kmalu so bile zopet v vodstvu z 2:1. Poljske igralke so nadaljevale igro z veliko požrtvovalnostjo in hitrostjo. Nase hazenašice so komaj izenačile, a proti koncu prvega polčasa so Poljakinje zabile tudi tretji gol, tako da je bilo stanje po prvem polčasu 3 :2 za Poljsko. V drugem polčasu so bile naše igralke absolutno v premoči. S svojo tehnično in taktično igro so popolnoma utrudile Poljakinje. Izenačila je Ber-nikova, a zmagonosni četrti gol je zabila z bombo Tomljenovičeva. Ta strel je Uil tako močan, da bi ga komaj branil celo moški vratar. Tekma je torej končala z našo zmago 4 :3. Sodnik je bil odličen. Proti koncu igre je bila Bernikova nekoliko poškodovana ter je na njeno mesto stopila Petoničcva. Naša reprezentanca bo gostovala še v Bjalistoku, Poznanju, Lod-zu in še enkrat v Varšavi.
Češkoslovaški nogometaši so v nedeljo odigrali v Moskvi svojo drugo tekmo v Rusiji. Tekma med reprezentancama Moskve in Prage je s 3:3 ostala neodločena. Tekmi je prisostvovalo 70.000 gledalcev. Reprezentanca Moskve je trenotno najmočnejše nogometno moštvo sovjetske Rusije, ki se odlikuje zlasti z izredno hitrostjo inve-liko spretnostjo pred golom.
Jugoslovenski kolesarji, ki эо se z velikim uspehom udeležili kolesarske dirke »Tour de Roun.aniec, so po 6. etapi odstopili od nedaljnega tekmovanja. Vzrok za to je v tem, da so se na cilju vedno vršile razne nekorektnosti v škodo naših kolesarjev in v korist Rumunov. Javnost in	li«ti =n r><. vsak način zahte-
ASPI ASPI A A A A A
Jamstvo za pristnost Aspirin tablete1 proži В A YE R-jev križ!
ASPIRIN
proti vsem bolečinam In boleznim, ki izhajajo iz prehlada.
RIN RIN
N N N
N N
ASPIRIN
Oju» >. тч. pod S Вт. гзвы «i л u. пи-
vali zmago Rumunije. Ker pa je tekmovalcem bilo jasno, da bodo odnesli zmago Ju-gosloveni, so začeli naše tekmovalce zapostavljati in šikanirati. Kljub temu pa so naši kolesafrji brezdvomno moralni zmagovalci, ker so v prvih 6. etapah zmagali v 5., a so tudi v generalni klasifikaciji vodili kot posamezniki in tudi kot moštvo.
Ali ste že pozabili
še en teden je do nočne nogometne tekme med uslužbenci cestne želemice proti dohodarsfcvenim uslužbencem.
Zanimanje za to prireditev postaja, od dne do dne živahnejše, saj je iz vseh znamenj sklepati, da bo zadeva sdia resna.
Moštvo uslužbencev cesbne železnice sovi, da preti 14. t m dohodarsfcvenim pridno trenira in vedno bolj se čujejo gta.-uislužbencem prvi — poraz. Toda ti so odločeni ohraniti svoj ugled ter eo pripravljeni na hudo bitko, vendar pa se prvi kaJkor drugi zavedajo, da je treba priboriti zmago samo z lepo igro, ki ecBna nudi športni užitek.
V tem pričakovanju ne zamudite pr®-ke ter si nabavite vstopnice že prej.
Službeno is S.O. pri L.N.P. Seja S.O. danes ob 18.15 v tajništvu podsaveza. Na isto se vabijo v svrho zaslišanja es. K*», Jordan, Mrdjen ter Kuret in Pfundner. Vabi se tudi g. Ramovž.
SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora mesto v torek v sredo 11. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Vsled izredne važnosti dnevnega reda naprošamo odbornike, da se seje sigurno udeleže.
2.S.K. Hermes (nogometna sekcija}. Danes od 17. naprej trening vseh igralcev na igrišču. Po treningu sestanek igralcev pri Kočarju.
Veliko zanimanje za jadransko razstavo
Po reikodnem obisku, ki Je ЪП dosežen v nedeljo, ko je bilo na velesejmu okrog 25.000 posetnikov, je bil tudi včeraj po-set velesejma in jadranske razstave nadpovprečen, kar Je dokaz velikega zanimanja, ki ga je vzbudila letošnja jesenska velesejmsika prireditev v najširši naši javnosti. Včeraj je bilo na velesejmu zlasti mnogo šolskih otrok, pa tudi veliko število vojaikov. Naše vojne komande se prav zavedajo velikega vzgojnega in kulturnega pomena, ki ga ima zlasti letošnja razstava.
Ponovno pa Je treba opozoriti, naj nihče ne zamudi prilike ogledati si predstave v velesejimskem kinu, ki nazorno dopolnjujejo jadransko razstavo. V bogatem sporedu vidimo pri teh predstavah pota-pljača-fotografa, ki sprejema na plošče najčudovitejša podmorska bitja. Nadalje vidimo priprave naših dalmatinskih ribičev za lov in njih delo v temni noči, ko z močno svetilko na kljunu ribarske ladje vabijo ribe v mreža Posebno zanimiv je film, ki nam kaže razne faze iz življenja naše vojne mornarice. Tu vidimo minono-sce in podmornice, torpiljarke in borbene motorne čolne, ki vozijo z brzino 40 milj na uro. Zanimiv Je tudi film, ki nam prikazuje ostro streljanje z velikimi topovi na križarki «Dalmaciji» in starta nje naših vojnih hidroavijonov. Predstave so
vsak dan ob 2. in ob 6. uri popoldne ▼ paviljonu «K», kjer Je bila spomladi modna revija, sedaj pa se prav tam vrše vsak dan ob 4. popoldne in ]д na 9. zvečer ve-
Hkomestne variečetne predstave.
*
—	Kraljev dar, krasen prapor, ln ga je prejel naš oblastni odbor Jadranske straže in ki je bil razvit na kraljev rojstni dan, Je razstavljen na jadranski razstavi v oddelku JS. Prapor je krasno delo in ga ljudje neprestano občudujejo. Zelo povzdiguje razstavo Jadranske straže in poudarja simbolično pomen njenega dela, saj Je najlepše priznanje za njeno narodno obrambno delo. Razstava pa lepo dokazuje tudi v celoti, da so naši Jadranski stražarji v resnici na straži Jadrana.
—	Torpedo je strašno orožje. Vojne si gotovo ne želi nihče, toda silno star je že rek, ki se po njem še vedno ravnamo: Ce si želiš mir, pripravljaj vojno! Na razstavi vojne mornarice vidimo torpedo v prerezu, nad njim pa načrt, ki pomazotruje konstrukcijo. Obiskovalci se gnetejo pred torpedom in marsikdo se strese ob pogledu na ostanke torpeda, ki so jih nabrali po eksploziji in ki эо zdaj razstavljeni poleg prereza torpeda. Naša vrla mornarica varuje naše morje, da ga bo obvarovala brez vojne. Mornarska razstava nam budi zaupanje v našo pomorsko silo.
šoemaJa v koncih prstov. »Če je tako, govorite stvarno, gospod!«
Monsieur Anatole je visoko vzdignil obrvi na razgubančeno čelo. Njegovo, obupno skomiganje- z rameni je razločno kazalo, da se vsej tej zadevi ni čutil kos.
»Najprej mi dovolite vprašanje, mister Lynne! Ko je — hm — tista —
dama — žapustila vašo sobo--ali
niste potem — hm — ničesar pogrešili?«
Za trenutek je Chestru Lynneu dih zastal. Pogled, ki ga je uprl v hotelskega detektiva, nikakor ni pričal o veliki naklonjenosti. »Ali ste zblazneli? Kaj naj bi bil pogrešil--?«
»Pomislite, mister Lynne!« nra- je nadležnifk raujno segel v besedo. »Ali niste morda pogrešili kakega — hm — pisma?«
»Pisma? — — Res ne razumem, gospod, kako morete spravljati gospo de Corsignac v zvezo z mojimi pismi.«
Roteči vzmah monsieurja Anatoia ga ni potolažil. Šele ko je detektiv spet odprl usta, je ehester Lynne umolknil.
»V tem oziru ste žrtev obžalovanja vredne zmote, mister Lynne! Tista dama sploh ni gospa de Corsignac!«
»Nu torej!« Američan, ki se mu je bil kamen odvalil od srca, je globoko zasopel. »Potem je vsa reč samo vaša lastna zmota — zakaj dama. ki je snoči prišla v mojo sobo. je bila gospa de Corsignac in nobena druga!«
»Pardon--tista dama ni bila go- I
spa de Corsignac!« je vztrajal detektiv.
»Menda bom vedel--«
»Na žalost ne veste, mister Lynne, da je ženska, ki jo gospod de Corsignac predstavlja za svojo soprogo, v resnici samo pustolovka, ki jo zasleduje policija !« je rekel monsieur Anatole in vrgel svoj zadnji adut na mizo.
V prvem trenutku je Chestra Lynnea že miilkalo, da bi se mu v brk za-grohotal. Toda njegov resni obraz ga
je vendarle osupil: »Torej prosim--
izvolite mi natančneje razložiti evezo med temi čudnimi rečmi!«
Monsieur Anatole je važno potkimal. »Kakor sem rekel, mister Lynne: podoba je, da ste postali žrtev prevare, ki jo je napeljal gospod de Corsignac iz kdo ve kakšnih razlogov. Vsekako je nepobitno dognano, da je ta ženska sleparka in pustolovka — in prav tako gotovo je, da je snooi, ko je odhajala iz vaše sobe, vzela s seboj pismo, na čigar ovitku sem videl vaše ime!«
»Pismo z mojim imenom — ?« ehester Lynne ga je komaj razumel. »A kakšno pismo ?«
»Pismo je bilo iz Rumunije — — spoznal sem poštno znamko — «
»Iz Rumunije?«
ehester Lynne je mahoma vedel, koliko je bila ura. Pismo iz Rumunije —
— poročilo, ki ga je pričakoval--
in Marion sploh ni bila Corsignacova žena--
Vse to se je strnilo v strahotno jasno sliko.
ip¥im spolom
Neumljiva pota narave — Pretvorba pri morskem črvu optry
žična železnica pod
morjem
Nova pot skozi Mesinsko ožino
Italijanska vlada se bavi ta бае e prav originalnim kakor velikopoteznim načrtom nekega inženjerja Curija Pac-cogninija ki hoče uresničiti stalno podmorsko prometno zvezo med Sicilijo in italijanskim poluotokom. že davno so misilli na to da bi to zvezo izvedli s podmorskim predorom, toda ustrašili so ве ogromnih stroškov, ki bi jih imeli e tem. Ideja inž. Paccogninija bi problem rešila na preprost način in poceni.
Skozi vso Mesinßko morsko ožino bi ■vodila v globini 20 m žičnica, katere vagon bi bil dovolj velik da bi lahko spr^_ jel vase več normalnih železniških vozov. Vozilo bi v svoji hermet&kj zaprtosti in obliki spominjalo na podmornico. 2ične vrvi bi bile napete med dvema
ogromnima jeklenima stolpoma in velike, trdno zasidrane boje bi skrbele za to, da bi ostale žice v določeni globini. Za pogon bi skrbeli posebni motorji podmorske žične železnice. Izhodna in končna postaja podmorskega vozila bi bila dva mogočna betoneka bazena v po_ dobi ladijskih dokov, ki bi jih pred etar-tom napolnili z vodo oziroma ob prihodu podmorskega vozila izpraznili, železniški vagoni bi potem stekli iz njega, dvignili bi jih z velikim dvigalom na tir in bi nadaljevali svojo pot.
Italijanska vlada je baje zelo navdušena za ta načrt in bržkone bodo začeli še letos z graditvijo. Stroški eo prera-čumani na okroglo 25 milijonov lir.
Abesinsko gledališče
Carina obere kmetovalca do zadnjega zrna, cesar pa ura
podari deset tolarjev
Iz Southamptona na Malto
V angleškem pristanišča Southamptonu se mornarji vkrcava jo za odhod na Malto. To postojanko je dala angleška vlada
za vsak slučaj utrditi in ojačiti
Addis Abeba ima eno samo gledališče, ki ga podpira vlada in ki igra v domačem jeziku. V njem dajejo večinoma igre, ki imajo propagandno noto za režim. Eno teh iger opisuje francoski časnikar Paul Gilson, ki je pred nekoliko leti potoval po nejgusovi deželi:
Etiopski kmet hoče svoj© žito spraviti v Addis Abebo na trg. Preden pride do mesta, mora skozi ozemlja raznih vaških poglavarjev. Povsod zahtevajo etraže od njega tribut v obliki žitnih zrn. Za to prejme kmet malo vredne pobotnice. Po deseti carini ima kmet šop pobotnic in
Zaklad v loncu za mezgo
V Norwichu na Angleškem so prijeli dva vlomilca, ki so ju osumili, da sta iz blagajne v neki hiši odnesla plen skoraj dveh milijonov dinarjev naše veljave. Pravih dokazov proti njima pa niso imeli, ker ukradenega denarja niso našli. Moža pa sta bila le prava storilca, to sta priznala nekemu nameščencu odvetnika, ki naj hi ju zagovarjal. Ta nameščenec je proučeval akte zoper oba vlomilca. Povedala sta mu tudi, kam sta skrila denar; v lonec za mezgo, ki je rabil kot cvetlični lonec na nekem grobu. Odvetniški pripravnik je nato izjavil, (ia jima hoče a pomočjo tega denarja dobiti ljudi, kij bodo pričali za njiju. In tako je tudi storil. Našel je za primerno nagrado kar sedam prič, s katerimi je podprl njiju alibi. Ostanek ogromne vsote, ki jo je vzel iz lonca za mezgo, pa je hotel obdržati kar zase. In to mu je postalo usodno. Detektivi so kmalu prišli na to, v kakšno afero se je bil mladi mož spustil in bo ;mel tudi on opravka s sodniki.
Kdo je Američan?
Američane imenujejo epo&no prefbival-ce Zedinjenih držav, čeprav je v Ameriki še dolga vrsta' držav, katerih prebivalci so vendar tudi Američani. Ta majhna nelogičnost dela tem drugim Američanom že dolgo časa hudo kri in sedaj je v Kanadi, Srednji in Južni Ameriki nastalo gibanje, ki stremi za tem, da bi dali prebivalcem Zedinjenih držav ime, ki bi jim tako rekoč odvzelo prvenstveno pravico do naziva Američanov. Neka Angležinja je že predlagala, da bi jiih imenovali »Unistatijce« (United States - Zedinjene države). To naj bi bil potemtakem naziv za narod Zedinjenih držav. Seveda je veliko vprašanje, da - li bodo Unistatijci e tem zadovoljni.
40 krat razdejani Portsmouth
Angleške vojaške oblasti so v velikih skrbeh zavoljo poteka zadnjih zračnih manevrov nad fioufchamptonom in Port-emouithom. Namen teh manevrov je bil dognati, v koliko so današnje metode za obrambo zoper zračne napade zanesljive. Rezultati teh manevrov pa kažejo, da eo obrambni ukrepi zelo nezanesljivi.
21 bombnih letal je n. pr. 40. krat napadlo v nočeh pristanišče Portsmouith od različnih strani ta iz različnih višin, če prav so jih 8 s hiša Ln im i pripravami pravočasno alarmirali, jih niso mogle obrambne baterije nanvzlic najmočnejšimi žarometom odkriti niti enkrat ta Jih odgnati ozir. »uničiti«. To pomeni, da so sovražna letala Portsmoorth teoretično 40 krat raadejala. Sedaj gra<Wjo na Angleškem nove. še moönejße žaromete, ki bodo posebno gilbčni. Jeseni ее bodo manevri ponovili.
Kiti izumirajo
V zadnjih letih je lov na kite zavzel tak obseg, da preti nevarnost iztrebljenja te živali. Da se to prepreči, so vlade Ansli-je. Danske in Norveške sklenile poseben dogovor, ki stopi v veljavo prihodnje leto. Ta dogovor je nekak zakon za zaščito kitov in prepoveduje lov na kite. ki se ne bi industrijsko uporabili. Prihodnje leto bodo smeli loviti samo docela dorasle živali, ne bodo pa smeli loviti mladih, še nezadostno razvitih živali in samic. Nadalje bodo morali podjetniki, ki se poklicno bevijo z lovom na kite, uravnati mezde lovcev in moštva na ladjah, ki se uporabljajo pri lovu na kite. tako. da število uietih kitov ne bo prihajalo prav nič v poštev. kakor se ie doslej godilo, ko po dobivali lovci posebne premije od vsake ujete živali. Na ta način upajo preprečiti iztrebljenje te živali.
Mož, ki je v ženevi zaloputnil vrata
Italijanski aelegat pri Društvu narodov, baron Aloisi, zapušča sejno dvorano ženevske ustanove po sporu z abesinsko delegacijo
Dekle postaja mladenič
T Ogrskem Gradišču na Cehoslova-Skem je mlado dekle, obiskovalka tamkajšnje trgovske akademije, zbujala že dalj časa pozornost, ker je kazala razna moška nagnjenja in se je morala vsak dan briti. V juniju je postalo dekletu pri zrelostnem izpitu od razburjenja elabo-
Zdravnik, ki so ga pozvali, je ugotovil, da je dekle prav za prav moški. V počitnicah je odpotovala s svojim očetom na Dunaj, tam so jo na neki kliniki operirali. Tedaj ее je spremenila v pravega mladeniča. Prejšnji teden je brhki mladenič, ki je še pred kratkim nosil kriia, že še tal po promenadi Ogrskega Gradišča. Pravijo celo, da se je že zaročil in sicer z bivšo sošolko, s katero je kot dekle stanoval skupaj. Ko opravi vojaško službo, se poročita.
47 dni zasut
Neka žrtev strašnega potresa v Belu-čietanu, majhen hindujski prodajalec, se je rešil šele ее daj po 47 dneh. V času' ko je zadivjal potres v Quetti, je bil mož v svoji prodajalni in ga je popolnoma zasulo. K sreči je imel pod razvalinami dovolj prostora, da se je lahkg gibal. Začel Se je z najprimitivnejšim orodjem počasi, toda sigurno izkopavati izpod ruševin. Po 4-7 dneh mu je uspelo, <ja je prilezel na dan. V tem času se je hranil z indijskimi slaščicami iz svoje prodajalne a imel je pa k sreči pri seLi tudi velik 'sol vode.
Tudi on je odšel
Konec minulega tedna so doživeli Italijani v Ženevi kritičen dan. Ker so nastopili zagovorniki Abesinije za svojo stvar, je najprej zapustil sejno dvorano Društva narodov baron Aloisi, za njim pa je odšel še njegov namestnik R о с с o. Izjavila sta, da sta to storila, ker nočeta, da se pri razpravah postavlja Italija v isto vrsto z Abesinijo
prošli teden v Ženevi zagovornik Abesinije, finančni svetovalec francoske vlade in profesor pariške juridične fakultete Jeze. Govoril je v prilog Abesiniji in rabil pri tem takšne izraze, da so se Italijani čutili užaljene. Zahtevali so celo njegov odstop, ugodili pa so jim le v toliko, da so prof. Jezeja imenovali samo za pomožnega člana abesinske delegacije pri Društvu narodov
Zlato
v severni Mandžuriji
Na Japonskem se je osnovala družba s kapitalom 2 milijonov jenov, ki bo izkoriščala bogata zlata polja v ilinganskem gorovju v severni Mandžuriji. Ta polja je odkril japonski inženjer Kadovaki, ki je tri leta raziskoval to popolnoma neob-ljudeno ozemlje.
Po njegovih izjavah je tam najmanj 5 milijard jenov zlata, toda neki angleški inženjer jih ceni kvečjemu na 700 milijonov jenov, kar seveda tudj ni malo. Kadovaki tudi pravi, da bo vsak hektar tega ozemlja dal na leto za 20 'lo 170 ;enov zlata, dočim dajejo najbogatejši korejski
zlati rudniki letno za 6 jenov zlata na hektar. Družba je poslala na nova zlata polja pravkar skupino 120 inž&njarjev in delavcev jn trii stroje za dviganje drage kovino. Vsak teh strojev velja 400.000 jenov, a na leto dvigne lahko za poldrag milijon jenov zlata.
Naročite — eitaite ŽIVLJENJE IN SVET
niti zrna v vreči. Evropec bi že davno izgubil potrpljenje in se vrn;l_ fatatosti-čni Abesinec pa nadaljuje svojo pot na trg. Na mestni meji mu vzamejo vrečo. Na trgu bi moral plačati davek kot prodajalec, ker pa nima revež niti počenega groša, mu policija zapleni osla. Sei© sedaj izgubi možakar potrpljenje. Položi si kamen na glavo, steče pred cesarjevo palačo in vpije: »Milost, milost!« — Zaključek je ta da posluša cesar Haile Se-lasi njegovo zgodbo, ga toiaži in mu гьа zadnje daruje deset tolarjev. Nam takšen zaključek ne gre prav v glavo, nu, vrle Abeeince navdušuje.
Jeziki izumirajo
Angleški jezikoslovec Williamson trdi, da število jezikov stalno pada. Vsako leto izginejo povprečno trije jeziki doma. činov v Južni Amerika, Afriki, Indiji aH Polineziji v prilog svetovnih jezikov. Ker govore danes še okrog 1500 jezikov tega padanja še ne opazimo dosti, za bodoča stoletja pa je računati e tem] da bodo jeziki divjaških rodov popolnoma izginili.
Dober tek!
Danes že poredkoema čujemo o takšnih poročnih pojedinah, kakor se je vršila te dni v Alscitou na Madžarskem, ženin je bil sin srednje imovltih kmetov, nevesta pa hči malega kmeta. Vse eno so povabili na gostijo nič manj nego 800 gostov, in sicer gostov z zavidanja vrednim tekom. Kajti pojedli ©o skupaj 200 govedi, 2 teleti in 400 parov perutnine poleg vsega drugega, popili pa so 6 hI vina...
Po novejši teoriji ima veaka klična sta. niča (jajce ali seme) v sebi nagnjenost za oba epola. Ena izmed teh nagnjenosti ее razvije druga se potlači, čeprav ne Popolnoma iztrebi. Odločitev za ta ali oni spol se izvrši večinoma že med oplo-dotvijo. V nekih redkih primerih ta odločitev odviena tudi od zunanjih okoliščin, ki učinkujejo pred oploditvijo ali po njej. čim ее spol bodisi po notranjih ali zunanjih činiteljih določi, tedaj ga bjtje obdrži vse življenje, t. j. ostane vse življenje samec samica ali dvospolno bitje.
To Je pravilo, so pa razni primeri, da ее spol kakšnega bitja v življenju spontano 6£remeni. To ve4Ja za p cedi ne indi-
Vrhovni poveljnik
abesinske vojske
ANEKDOTA
Ko je bü Herbenov yCas< tednik, se je uredniški kölegij sestajal redno vseuk teden in njegovi člani so drug drugemu na glas prečitali, kar eo napisali za revijo. Nekoč je Herben napisal daljšo kritiko o Ibsenovi »Nori«. Dr. Kramafu je bala kritika všeč, tudi dr. Kajziu je ugajala, Masaryk pa ni rekel ne bele ne črne. Ko so ga vprašali za njegovo sodbo, je vzel Herbenov rokopis, ga prečrtal od začetka do konca, le v naslovu je pripisal par besed. Tako je od vsega ostal samo naslov in ta se je glasil zelo jedrnato : »Ibseno* va »Nora« je zelo neumna goska-c
vidue iz neke vrste, tudi za človeka, in sicer v zvezi z določenimi obolenji kli. čnih žlez, ki jih povzročajo zajedalci ali pa težke otekline.
Sedaj pa poroča znani nemški biolog Max Hartmann o primeru nekega morskega črva z znanstvenim imenom optry-otricha, pri katerem je naknadna spre. memba spola pravilo, in sicer tako trdno pravilo, da nastopi v določeni razvojni dobi isto tako neizbežno, kakor pri nas n. pr. 6polna dozoritev. Iz jajčec optj-otrihe se razvije neko določeno število samoev in samic. Cim pa so samci dose, gli velikost, 6e vsi spremenijo v samice in tako ostanejo do konca svojega življenja. Mogoče pa je te samice, ki so na-
stale iz samcev, z amputacijo zadnjih delov telesa in z regeneracijskim procesom, ki ima za smoter obnovitev ločenih de. lov. spremeniti spet v samce.
Ta edinstveni primer spolnega spreminjanja pri celi vrsti živali, je zbudil v znanstvenih krogih veliko zanimanja, ker kaže, da ima narava svoja pota ki so lahko v nasprotju z vsemi njenimi pravili.
Mnogo jeze je povzročil
Abesinski general Dedg Vand V osen, ki ga je cesar določil za vrhovnega poveljnika svoje armade
VSAK DAN ENA
»Zakaj pa privezuješ mlajšemu bratcu nagobčnik ?<
>Zato, ker ga pošiljam v trgovino po čokolado zame!«	(«Vart Hemc)
> JUTRO« St 209
7
Torete, 10. swpterttbra 1935
Kulturni pregled
Aleksjej V. Hansen
Na jadranski razstavi, ki je prirejena v okviru jesenskega velesejnia, razstavlja svoje slike prvič v Ljubljani Aleksej V. Han. sen. Slikar je po rodu Rus. V domovini je dovršil pravne študije in doktoriral na univerzi v Odesi. Nato je študiral na umetnostni akademiji v Berlinu in Dresdenu. P* posvetil se je izključno slikarstvu in preživel trinajst let v Parizu, kjer je v letih 1903 — 1S04 reduo razstavljal v ondotnih salonih. Dve leti pred izbruhom svetovne vojne ga je rar Nikolaj povabil v domovino in imenoval za dvornega slikarja. Slikal je predvsem motive z morja in z vojno mornarico.
Po veliki ruski revoluciji se je А. V. Hansen umaknil iz domovine in nekako pred 14. leti našel varno zavetje v Dubrovniku, kjer se je stalno naselil. Tu se je zopet z vso vnemo posvetil slikarstvu. -Med drugim je naslikal ciklus velikih platen z motivi iz jugoslovenske zgodovine. Obsega 12 slik, med njimi je tudi motiv z Uskoki, mornarica kralja Tomislava itd. Drugo, manjšo serijo je izdelal za podmor-niško flotiljo.
Ko je А. V. Hansen razstavil v Beogradu. je blagopokojni kralj kupil deset njegovih slik. Priredil je tudi dve razstavi v Zagrebu in še v neknterih naših mestih. Pogosto je zastopan na inozemskih razstavah.
Slikar А. V. Hansen pripada romantični ptruji. V njenem duhu se udejstvuje že 80 let. Ko smo ga vprašali, kaj misli o umetnosti, je pripovedoval anekdoto o japonskem slikarju Hoku — Sain, ki je kot 84 letni starec ležal na smrtni postelji., Ko so ga vprašali o njegovi umetnosti, je odvrnil, da mu je žal umreti, ker je šele v zadnjem času pričel razumevati, kaj je umetnost in kakšne bi bile njegove prave naloge. Umetnik se nenehorna razvija. Ne gre mu za reprodukcijo pri rode, marveč za njeno osebno doživetje in podajanje. Barve naj imajo prav tako svoj timber kakor ga ima posameznikov glas. Če se priznava k romantiki, ne misli pri tem tiste stare struje, marveč novo, ki ustreza današnjemu pojmovanju.
— Treba je pozdraviti sleherno pošteno prizadevanje v umetnosti, ne glede na to, ali je uspelo ali ne. Odločno pa moramo odkloniti vsak poizkus, da se skrije za umetnost karšenkoli slab namen ali da se slikarstvo izrablja v razne, izven umetnosti ležeče intence.
O umetniku naj govore slike.
Razstavljena je lepa zbirka А. V. Hanse-novih slik, delno na umetnostnem oddelku, delno pa tudi na razstavi naše vojne mornarice. Tako ima Ljubljana priliko spoznati delo tega ruskega slikarja, ki z velikim zanosom poveličuje našo Adrijo.
I polit Maj kov sk i j razstavlja v Ljubljani
Dalmatinski marinist ruskega porekla prof. I polit Maikovskij je znan in uvaževan v Ljubljani iz^a prve razstave, ki jo je priredil letos spomladi v beli dvorani Uniona. Kdor je takrat spoznal njegovo vnemo za morje in se ogrel ob umetnikovih številnih motivih z našega Jadrana, se mu je zdelo kar ob sebi umevno, da bo Majkovskij razstavil tudi v okviru velesejmske razstave >Naše morje«. Slikar se je z veseljem odzval vabilu iz Ljubljane, toda njegove slike so bile zaradi nekaterih nepotrebnih zaple-tljajev razstavljene šele v ponedeljek in sicer v paviljonu O (Obrtniški paviljon) tik paviljona, v katerem je razstavljena arhitektura.
Okrog petnajst slik predstavlja najnovejšo slikarsko proizvodnjo prof. Majkovskega. Tokrat je zastopan s samimi večjimi platni» ki kažejo slikarja v silnejšem razmahu njegove tvornosti, v motivih, ki so zaradi svojih kontrastov zahtevali še več poglobljenega študija in napora. Z mikavnostjo, ki jo imajo samo solidne in po svojih kvalitetah učinkujoče slikarske stvaritve, vabijo gledalčeve oči krasne študije iz naše Dalmacije, med njimi zlasti »Po dežju«, »Motiv z Lapada«, »Gruž zvečer«, Večerna tišina«» dalje motivi z jutranjim ali večernim razpoloženjem in slike, ki kažejo od >jugovine« razLičano morje in podobno. Vsi ti motivi so podani s tisto temeljitostjo, ki odlikuje slikarja Majkovskega v enaki meri kot občutje harmonije in lepote, ki preveva njegove slike — vsem modnim strujam in vsem minljivim teorijam navkljub. Z vsake slike se oglaša slikar, ki pozna prirodo' in ki jo ljubi z nekakim antičnim zanosom.
V primeri s pomladno razstavo prof. Ipo-lita Majkovskega predstavlja sedanja očiten korak naprej. Slikar še ni dosegel svojega najvišjega vzpona: o tem pričuje njegov razvoj. Kakor izvemo, pripravlja za november kolektivno razstavo v Zagrebu. Ne dvomimo. da bodo njegove najnovejše slike zanimale tudi vse naše prijatelje likovne umet-
nosti, tembolj, ker sedanje velesejmske razstave nudijo dovolj hvaležnega gradiva tistemu, ki hoče spoznati, kako se podobni motivi zrcalijo v dušah raznih slikarjev in kako individualno jih slehern umetnik obdeluje.
Heinrich Mann
Za >Podanikom« smo pravkar dobili v slovenskem prevodu že drugi roman Flein-richa Manna (Profesor Nesnaga ali konec tirana. Prevel Fran Bradač. Izdala založba Evalit v Ljubljani. 192 strani v 8°.) Heinrich Mann, vneti bojevnik za evropsko misel v nemštVu, eden izmed izvrševalcev Goethejevega in Nietzschejevega duhovnega testamenta, je nedvomno vreden pozornosti slovenskega čitajočega občinstva. Brat še slavnejšega pisatelja Thoniasa Manna, Nobelovega lavreata in pisatelja romanov -Buddenbrooks« in >Zauberberg<, izmed katerih bo moral zlasti slednji prej ali slej obogateli standardna dela slovenske prevodne književnosti, je eden največjih literarnih predstaviteljev nemške demokracije. Mirno lahko rečemo, da ji je po svojih kvalitetah samo v čast.
Po temperamentu in slovstvenem slogu se Heinrich Mann znatno razločuje od brata Thomasa. Avtor j Čarobnega vrha г je pravi tip zmernega in prosvetljenega Kritika svojega okolja, pisatelj, ki vzlic izrazitim umetniškim kvalitetam kaže skoraj do intelektualizma razviti umstveni odnos do življenjskih pojavov. Brata Manna potekata iz stare meščanske rodbine in oba sta korenita epika nemškega meščanstva, čigar razvoj in stanje zasledujeta iz dobo viljeinovske Nemčije preko inflacijske katastrofe srednjega stanu do današnjega kritičnega časa. Toda Thomas je kot realist in prijatelj tradicije vzlic vsej svoji fini ironiji predvsem hladen proučevalec meščanstva, kar moči objektiven in prizanesljiv; zdi se kakor človek, ki vse razume in zato vse odpušča. Heinrich Mann je mnogo subjektivnejši, zato prihaja često iz *ГО~ nije v sarkazem, iz pripovedne proze v pamflet. Njegov slovstveni stil kaže za razliko od Thomasovega novoromantifni Značaj. a v nekaterih povojnih spisih se močno približuje ekspresionističnemu izrazu. Nedvomno je Thomas Mann večji in globlji umetnik, zato pa je Heinrich Mann bojevi-tejši in napadalnejši pisatelj, ki se tudi v času, ko se je Thomas umaknil v dobo egiptovskega Jožefa (»Joseph und seine Brüder«) moško oglaša k bojnim geslom demokracije in socialne pravičnosti. Zaradi tega je Heinrich v večji nemilosti službene Nemčije kakor Thomas, čigar novi spisi še izhajajo pri Fischerju v Berlinu, dočim Heinrich izdaja nove spise izven Nemčije, kamor se je bil zatekel po polomu demokratičnega režima.
Roman »Profesor Unrat«, ki je dobil v slovenščini naslov »Profesor Nesnaga«, je Mannovo zgodnje delo, vendar pa značilno za njegovo pisateljsko osebnost in pripovedno tehniko. V njem se opazno meša grobi naturalizem z romantiko in ekspresio-nistiöno-groteskno satiro. Roman je po svoji osnovni značilnosti oster napad na vilje-movsko Nemčijo, v kateri se je samosilnost tesno družila s nravno izprijenostjo, korupcijo in cinizmom, temi zanesljivimi znaki družbenega razkroja in propada. Profesor Nesnaga je starejši mož, učitelj klasičnih jezikov in šolski tiran, ki sadistično preganja svoje učence, бе zasledi v njih upornike in dečke z »nenravnimi« nagibi. Tak lov za trojico iz njegovega razreda ga naposled pripelje v nočni lokal Pri sinjem angelu, kjer se seznani s sumljivo »umetnico« Fröhlichovo. Zvita punčara ga počasi popolnoma zaprede in izpremeni prejšnjega moralnega varuha svojih dijakov v ciničnega sladostrastnika, ki je poslej klavrna igračka mlade räzuzdanke. Zaradi javnega pohujšanja ga morajo upokojiti, vendar se stari panj ne unese in gori še dalje, »umetnica« postane njegova žena in pod tem plaščem nadaljuje svoje pustolovščine. Profesor Nesnaga .pade tako globoko, da sam sodeluje pri orgijah v svoji hiši in pomaga ženi, ki ga brezčutno vara, pri raznih nečednostih, dokler oba ne zdrkneta v kriminal.
Pisec povesti »Die kleine Stadt«, te mikavne idile iz italijanskega malomeščanskega življenja, je v romanu »Profesor Unrat« duhovito, čeprav v marsičem »peinlich unsauber«, kakor je zapisal Werner Mahrholz, prikazal zatohlo družbeno ozračje nemškega malomeščanstva, v katerem se morebitno hinavstvo druži z brezhrbtenič-nim političnim oportunizmom, kakršnega je z zlomiselno smotrnostjo gojila hohenzol-lerska Nemčija. Samo v takem ozračju je mogel zoreti tisti korumpirani, gnili patriotizem, ki je pognal Nemce v vojno proti vsemu svetu in v katerem so še dandanes korenine največjega evropskega zla, saj je mentaliteta profesorjev Unratov znova planila na dan Roman »Profesor Ne-
snaga« Je obtožujoča tn po svoje bridka
knjiga, ki res da nudi dovolj pestre snovi za film, vendar je nje jedro v poudarku nečesa, kar je danes vsepovsod tako pereče: razkroja človeške osebnosti, propadanje značajev. Nji je Heinrich Mann pridružil še romane »Der Untertan«. »Die Armen«, »Der Kopf«, pemfletske spise, ki so pa žgoči in etičuo očiščujoči po svojem globoko človeškem spoznanju in priznanju.
— 0.
Bimillenium Horatianum
G. Hejziar poroča v brnskih »Lid. Novi-
nahc o pripravah za proslavo dvatisočletni-ce rojstva slovečega rimskega pesnika Ho-ratia, ki jo bo praznoval ves kulturni svet 8. decembra t. 1. V vseh evropskih državah pripravljajo vseučilišča in znanstvene akademije program, ki bo dostojno počastil nesmrtnega pesnika. Tako se bodo vršila številna predavanja, izidejo pa tudi zborniki in prispevki raziskovalcev o pesnikovi osebnosti in delu. V Franciji pripravljajo popolno bibliografijo dosedanjih študij o Ho-raciju.
V ospredju je seveda Italija, kjer organizira oficielne proslave Istituto di studi romani v Rimu Madžarska je odredila, da se Horatijeva dvatisočletnica proslavi v vseh srednjih in visokih šolah; zasnovana je tudi jx>sebna slavnost, ki jo bo oddajal radio. Nadalje nameravajo izdati izbrane Horati-jeve pesmi z glasbeno spremljavo J. Wa-gnerja. Na Češkoslovaškem izdajo jezikoslovci poseben jubilejni zbornik. Lep prevod celotnega Horatijevega dela je pred nekaj leti izdal vseučiliščni profesor 0. Jirä-ni.
Pravi entuzijazem. ki priča o veliki priljubljenosti starorimskega pesnika, opažamo v Ameriki, kjer se že sedaj vrste predavanja o Horatiju v šolah in klubih, medtem ko časopisi prinašajo članke o njem. V Ameriki pripravljajo seznam vseh Hora-tijevih izdaj, prevodov in rokopisov. Takisto nameravajo izdati izbrane misli in citate iz pesnikovega dela, a skladatelji se oglašajo z novimi skladbami na Horatijevo
Na toaletno mizo
lepih dam,
ld hočejo ohraniti zdravo койо ln zdrav naravni taln «pada k
RIVIERA
TOALETNO MILO,
M Je izdelano po kemlftnlh strokovnjakih na bazi olivnega olja
besedilo. Razpisan je poseben natečaj za najboljše nove prevode v verzih in prozi. Prevode bo presojala posebna komisija, ki bo 8. decembra razdelila nagrade. Tega tekmovanja se lahko udeleže dijaki od 12. do 21. leta. Podobna prevajalska tekma je bila razpisana tudi za vseučilišča. Američani ima jo med drugim nagrado za najboljšo gledališko igro iz Horatijevega življenja.
Pripravlja se romanje v pokrajino Apuli-jo in v mestece Venusijo, kjer se je nesmrtni pesnik rodil in ki ga ni pozabil niti v blesku Rima, ko se je kot poeta laure-atus gibal v Avgustovi in Maecenovi družbi. Častilci Horatija bodo obiskali tudi druge kraje, ki jih pesnik omenja, zlasti še razvaline njegove vile v sabinskih gorah blizu Tivolija, ki so jih šele nedavno odkrili rimski arheologi in jih ohranili.
Na tem mestu smo že ponovno opozorili na jubilej velikega Horatija in izrazili željo, da bi se tudi slovenski kulturni krogi spomnili tega nesmrtnika, ki pripada vsemu zapadnemu človeštvu. Upamo, da bo Društvo za humanistične vede izdelalo našim razmeram prikladen program.
Na Goriškem 3 nove žrtve granat
Ni se še poleglo razburjenje zaradi katastrofe, ki je pred nekaj dnevi nastala blizu št. Mavra pod Sabotinom, kjer je eksplozija granate, kakršnih je še vedno zelo mnogo na nekdanjih bojiščih, zahtevala življenje treh nedoraslih otrok, ko se je v soboto razširila vest o dveh novih eksplozijah, ki sta zahtevali življenje treh ljudi in zaradi katerih sta bila dva fanta nevarno ranjena.
Kakor premnogi naši kmečki ljudje, so tudi Ipavčevi v škodnikih nad Avčami zbirali stare granate, šrapnele in druge take izstrelke, da bi za nje izkupili borih par liric. V poslednjih dneh so zbrali takega zastarelega streliva zelo mnogo. V petek so blago naložili na voz in se z njim odpravili v mesto, da bi ga tam prodali. Na vse zgodaj so odšli z doma, niso pa še zapustili vasi, ko je z voza padla na tla granata in eksplodirala. Učinek je bil strašen: 6-letni France in njegorv 26-Letmi stric FTanjo Ipavec sta bila na mestu ubita, 20-letni Stanislav in 15-letni Pavel pa sta dobila zelo nevarne rane. Ljudje so sicer takoj prihiteli na pomoč, vendar jim ni preostalo drugega, ko položiti oba ranjenca na drug voz in jih prepeljali v Kanal, ltjer ju je okrožni zdravnik pregledal in za silo obvezal, trupli obeh žrtev pa so odnesli v mrtvašnico na domačem pokopališču. Popoldne je prišla
v škodnike sodnijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan in vzrok velike nesreče. V nedeljo so nesrečni žrtvi pokopali ob veliki udeležbi ljudstva od blizu in daleč.
Druga nesreča se je pripetila istega dne v Oslavju. Delavec Anton Debenjak, star 28 let je kraj poti našel dinamitno patrono, ki jo je seveda takoj probral in skušal razstaviti. Eksplodirala m.u je v rokah. Dobil je smrtno nevarne rane. Sicer so ga takoj prepeljali v goriško občinsko bolnico, vendar je še pred nočjo izdihnil.
Tako je nevarni posel, zbiranje granat, ki donaša sicer nekaj več zaslužka kakor kakšno drugo delo, pretekli teden zahteval kar 6 človeških žrtev. Ljudstvo je silno vznemirjeno, vendar si ne zna pomagati, ker ga beda naravnost sili, da se peča s takim delom. Oblasti so izdale sicer že nešteto ukrepov, ki pa očividno nič ne za-ležejo. Vprašanje je, ali ne bodo spričo poslednjih nesreč strogo prepovedali vsako zbiranje starega streliva. Vsekakor bi в tako prepovedjo ne dosegli ničesar drugega ko to, da bi ga ljudje na skrivaj še nadalje zbirali in prodajali, ker ni misliti, da bi opustili kljub vsem nevarnostim ta v sedanjih čcsih še edini, toliko dobič kanonski posel.
Propaganda za tržaški pomorski promet
Tržaške pomorske prometne dražbe in podjetja se že leta borijo proti vedno bolj naraščajoči konkurenci velikih luk ob severnih evropskih obalah. Poleg Hamburga in Bremena je pričela konkurirati s Trestom še poljska luka Gdinja.
Da bi nekoliko zaustavili to konkurenco, so s sodelovanjem vseh prizadetih podjetij in ustanov v Trstu ustanovili poseben prometni urad, M ima svoje centralne prostore v tržaški Inki. Upravnemu odboru ustanove predseduje znani pomorski podjetnik Anton Kozulič. Te dni so na Dunaju in v Pragi ustanovili njeni prvi dve agenciji. Urad ima nalogo čim bolj pospešiti prometne odnošaje med Trstom in srednje-evropski mi gospodarskimi centri. še letos bo pričel razvijati tudi intenzivno propagando za usmeritev tovornega, prometa iz teh centrov preko Trsta v Ameriko, Afriko, bližnji in na daljni Vzhod.
Severno-evropske Mke imajo že dolgo take propagandne institucije, ki so zelo
dohro organizirane to katerili delo je že doslej obrodilo mnogo konkretnih rezultatov. V prvi polovici t. L se je tovorni promet v teh lukah znatno povečal. Vsekakor hd dalo ojačenje pomorskega prometa v Trstu dela in zaslužka mnogim našim težakom, ki se zadnja leta borijo z velikim pomanjkanjem.
Drobne novice
Tržaški »Piccolo« je pogrel te dni že staro vprašanje neposredne cestne zveze med Bark ovij ami in Opčinami, ki sta sicer že povezani po mestoma popravljeni, a vendar še precej strmi in za avtomobilski promet le malo porabni cesti preko Grete in Trste-nika. List meni, da bi bilo treba na tej cesti ki ima svoj odcepek tudi proti Ro-janu, izravnati nekatere ovinke in zmanjšati strmine. Po tako regulirani poti bi se usmeril velik del krajevnega avtomobilskega prometa, ker je cesta tudi »pričo svojih lepih razglednih točk zelo primerna zlasti za kratke izlete. Vprašanje je, koliko bi bila taka cesta v poslovnem pogledu potrebna. Vsekakor bi za najširše sloje pre-
bivalstva v obeh predmestnih okrajih pač ne prihajala mnogo v poštev.
Iz vzhodne Afrike so poslali delavci, ki so tam doli zaposleni pri javnih delih, domov doslej 76.197 lir. Vsekakor prištede-nega denarja ni baš mnogo, če je verjeti vestem, da izhajajo ljudje v vzhodni Afriki z 10 lirami dnevno izredno dobro. Prihranki, ki so bili doslej poslani domov, znašajo 5 do 10% od celokupnega zaslužka v Eritreji zaposlenih delavcev.
Kreditno gospodarstvo na Goriškem je meseca junija še nadalje nazadovala. Pri goriški mestni hranilnici, pri kateri je še največ vlog, so slednje padle za 159.778 lir. V trgovskem prometu je število meničnih protestov narastlo na 241. Njihova skupna vrednost je znašala 157.504 lire.
Smrtna nesreča železničarja. Na železniški progi Trst—Postojna je blizu postaje Ležeče več predorov. V zadnjih letih jih je nadzoroval čuvaj Matija Simčič. Te dni so jih delavci popravljali, ker je voda na več krajih poškodovala. 56-letni Simčič jc pričetkom preteklega tedna, kakor običajno spet odšel v predore in ko je bil v petem, ga je nenadoma presenetil dopoldanski brzovlak. Simčič se mu ni mogel nikamor več umakniti. Vlak ga je z vso silo vrgel v steno predora, tako da je bil na mestu mrtev. Nesrečnega Simčiča so pokopali v Vre m a h.
V bližini Verone se je pripetila reškemu vicepodeštatu Perusiniiu nesreča. S svojim avtomobilom se je zaletel v neki tovorni avto. Avto je bil hudo poškodovan, sam pa je dobil le neke manjše poškodbe.
RADIO
Torek 10. septembra
Ljubljana 12: Operetni zvoki na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, obvestila — 13.15: Iz slovenskih krajev — Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Požgančkov oča bo ded kramljaj — 18.30: Reportaža z razstave našjh ptic. — 19: čas- vreme, poroö-la, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Nekaj plesne glasbe. — 20.20: Uvod v sledeči prenos. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta Lisztove glasbe iz Budimpešte.
—	21.30: Koncert operne glasbe — Radio orkester. — 22: čas, vreane( poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.20: Jazz. — 20: Arije. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — 21.40: Narodne pesmi. — 22.30: Koncert orkestra. — Zagreb 12.10: Jugoslovanske narodne glasbe — 20.30: Prenos koncerta iz Budimpešte^ — 21.30: Plošče. — 22.15: Plesna glasba. — Praga 19.25: Motivi s trgatve. — 20.30: Prenos koncerta iz Budimpešte, — 21.30: Godalni oktet. — 22.35: Plošče. — Varšava 20: Pevski koncert. — 20.30: Iz Budimpešte.
—	22.45: Plošče, — Dunaj 12: Orkester.
—	16.10: Klasične skladbe. — 17.30: Transkripcije za čelo. — 20.30: Koncert iz Budimpešte. — 21.35: Orkestralen koncert. — Berlin 19.30: Prenos iz Miinhena.
—	21: Orkestralen koncert: Nemški plesi. — 22.30: Serenade. — 23.30: Iz Mün-chena. — München 19.30: Prenos Wag-nerjeve opere »Mojstri pevcj norimber. skj«. — 21.55: Program po napovedi. — 23.45: Nadaljevanje opernega prenosa. — Stuttgart 19.30: Ves program iz Mün-chena. — 0.30: Koncert Schumannove glasbe. — Rim 17.15: Lahka glasba. — 20.40: Mešan program.
Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din
Od abiturienta do profesorja
Pri reševanju srednješolskega problema, ki se sproži' skoro vsakokrat ob pričetku in koncu šolskega leta, ее pogosto {»navija očitek univerze, da ji srednja šola pošilja slab na.raičag", zagovorniki srednje šole pa .яр branijo z očitkom, češ da pošilja univerza srednji šoli slabo pripravljene učne moči. Kot ilustracijo k temu, da slednji očitek ni povsem neutemeljen, naj v glavnih obrisih na tem mestu razložim, kako postane abiturient profesor.
Dor-i,m se vpisujejo na tehnično, medicinsko in teološko fakulteto aibiturienti, ki v večji ali manjši meri čutijo v sebi resnično veselje do študija in poklica, ki je etem v zvezi, odpade na filozofsko in juridiSno fakulteto velik procent takih, ki se pač niso mogli zateči drugem. Slušatelj i ce in slušatelje (število prvih že namreč v mnogih sikupinab presega število drugih), ki se vpisujejo na filozofsko fakulteto, lahko delimo v tri kategorije.
Prvi ?o oni, ki so izvedeli, da je pr! nastavitvah za to ali ono skupino še mnogo izgledov. Na matematični skupini se jo doslej n. pr. vpisalo vsako leto do 6 novih slu«rtel iev. Ker se je nenadno zaznalo. da primanjkuje profesorjev matematike in da absolventi kmalu po končanem študiju dobijo namestitev, se je v lanskem zimskem
semestru vtpisalo na to skupino 32 novih slušateljev, dasiravno je prostor v institutu zadosten le za 16 slušateljev vseh letnikov. Marsikdo, ki ni imel resničnega veselja za kak drug poklic in je bil v srednji šoli kolikor toliko dober matematik, se je iz tega zgolj j praktičnega ozira čutil sposobnega, da postane profesor matematike. Ako novinec, ki ga je tak primer zvabil na filozofsko fakulteto, pride v konflikt s samim seboj, ker ne čuti v sebi poklica, se brž potolaži s hitro namestitvijo in я po-čibniaami, ki so najisfiajša vaba im največji kamen spodtike profesorskega stanu.
Drugo kategorijo tvorijo tisti, ki jih veseli le stroka, za katero imajo veselje in za katero so ее odločili, a ne kažejo niti veselja niti smrsla za profesorski poklic. Takih primerov kaže mnogo naravoslovna skupine in še mnoge druge. Razmeroma malo pa je slušateljev tretje sikupine, kamor moremo prištevati one, ki so se odločili za filozofski študij i z prirojene in resnične želje do učiteljskega stanu ter kažejo istočasno tudi veliko zanimanje za predmete svoje skupine. Ako bi ее vpisali na filozofsko fakulteto samo slušatelji te slednje kategorije, bi bil morda problem srednje šole že v d>ckisjšnji meri rešen. Toda ni se zgodilo le enkrat, da mi je sta-
rejši kolega, ki je dobil namestitev v srednješolski službi, izjavil, da mu ni bodj odvratne stvari na svetu kakor je šola in profesorski poklic _ toda kruh je kruh ?
Začetek rešitve problema s te strani, leži torej že pri vpisu na univerzo. Sistem univerzitetnega Študija, ki je svoboden, pa je v danih razmerah takšen, da se v teku študija to stanje pri posameznikih ne more izpremeniti ali izboljšati, razen če kdo kasneje sam uvidi, da je bolje, če se temm študiju in poklicu odreče prostovoljno. Dosega profesorskega pofcKoa je v večini primerov le vprašanje pridnosti ali p» časa. Plridni in nadarjeni slušatelji dosežejo jo v 99% vsi, ki so dovolj vztrajni, kajti komur se ne posreči položiti izpili prvikrat ga položi drugi- ali tretjilcrat ali z dovoljenjem ministrstva celo četirtfkrat, cesto celo po načelu »saepe cadentibus«. Slednjič pa je tudi tak kandidat usposobljen poučevati na srednji šoli — seveda le nekaj semestrov kasneje.
Je li slušatelj sposoben za profesorski poklic, predvsem za podajanje snovi, za občevanje in delo г mladino, ime li za to dovolj moralne osnov« in srčne kulture, tega na univerzi in izven nje pred vpisom in po vpisu, kot tudi pri vstopu v državno službo nihče ne vpraša. Le redki so profesorji na univerzi, ki h lastne iniciative v okviru, ki jim je določen io dovoljen,
polagajo nekoliko pažnje tudi na nekatere od omenjenih lastnosti kandidata, a se to slkoro vedno omejuje le na način podajanja snovi iz njegove stroke. V splošnem pa se slušatelj Obrazuje le strokovno* znansrtrveno, saj skrb za praktično pedagoško in metodično naobrazbo niti ne spada v delokrog posameznih profesorjev, ki jim je poglavitna dolžnost navajati sflu-Salelje k znanstvenemu del«. Seveda je snov tega študija mnogokrat jaiko oddaljena od snovi, ki jo imajo podajati pozneje v srednji šoli.
Vsa pedagoška kvalifikacija mladega profesorskega kandidata obstoji le v tem, da se je moral dva semestra udeleževati dela v prakitiono-pedagoškem seminarju, ki obstoje h enotirnega tedenskega filozofsko pedagoškega predavanja in v dobrem primeru ene ali dveh hospitacij na kateri inmed srednjih šol ter d» je oddal pismeno nalogo o gotovi temi, ki jo često obdela le iz literature, — če jo sipfloh 6am obdela. S tem je opravljena vse njegove pedagoška izobrazba m s tem sme mladi suplent stoipiti v razred, da s svojim znanjem im pridobitvami bogati duševnost učeče se mladine. Če stori to z veseljem ali s po-irumom ter kakšno je njegovo razmerje do mladih ljudi, ki so mu izročeni v vzgojo, to je individualna stvar, glavno vprašanje
pa, ki si ga pri tem stavi, je le vprašanje kruha.
Ako se oraremo n» druge poklice, tudi inteligenčne, sfeoro povsod vidimo, da je za izvrševanje poklica potrebna neka, četudi kratka praksa, suplent pa stopi v razred, ne da bi poprej vsaj enkrat poučeval kako uro na katerikoli šoli, temveč je kar čez noč postavljen pred težko nalogo, za kaltero ni docela pripravljen. Da ne ta način ne more pokazarti kakih posebnih uspehov in da prri tem izgubi često še ono malo veselja in volje, ki jo je morda poprej imel, je p»č popolnoma razumljivo.
Problem srednje šole in uspehov na njej bo zelo krenil k rešitvi tedaj, ko bo univerza imela posebni pedagoški institut za izobnaeibo srednješolskih profesorjev, ki bo vzgajal predvsem na praktični osnovi in kjer bodo delovali učitelji s srednješolsko prakso ter v zvezi z enim izmed srednješolskih zavodov, razen tega pa, ko bo dovoljeval zakon vsaj breziplačno poučevati tudi onim, ki so za pouk na srednjih šolah kvalificirani, a še ne od države nastavljeni. V vrstah brezposelnih diplomiranih filozofov, od katerih morajo nekateri po par let čakati n» nastavitev, je mnogo takih, ki bi radi poučevali tudi brezplačno, da bi si s tem pridobili primerno prakso, s tem pa bi nekoiiko razbremenili z delom preobložene in bolehne profesorje.	—e.
CENE MAL IM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.-
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« Yb«M "9 . ,,
odgovor, priložite ШП 3* V znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tieoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana.
Sluibodobi
be.cda lhu iavek * Dm, za iifro ali dajanje ^aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din-
Natakarico
reščo nemškega jezika in zmožno nekaj kavcije, sprejme Marija Sfiligoj, gostilna in mesarija, St. Iii v Slov. gor. J	20303-1
Pletilja ~
ti ima lastni stroj, dobi v delo več ducatov jopic. Prodam zelo poceni pletilne stroje in dam zaslužek. Naslov: Strojna pletkma, Radi&eva 3i, Zagreb.
20357-1
Pletilca
(mlajšega mojstra) vajenega modbrnih avtomatov za nogavice, sprejmemo takoj. Tovarna nogavic, Vidmar, Ivnbljana, poštni predal 298.	20355-1
Otroške vozičke f Trgovski lokal
moderne, po tovarniških ' iščem. Naslov: Majcen
cenah prodaja »Novel«, Frankopanska 31, Šiška. Ne zamudite ugodne prilike!	19S26-6
Zora, Rudnik 67.
20Э9Ы9
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek ;
17 Din.	]
Decimalno tehtnico j
rabljeno, dobro ohranjeno,
od 3—500 kg, kupimo. J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje L
20344-7
Postrežnico
dopol-
ьа čas od 4>8 do lil --dne sprejmem takoj. R ska cesta 7/1. vrata 9.
3"'
im-<3-1
343
Zidarjev
теб:« število, ki znajo zidati* s kamnom, in delavce sprejme Emil Tomažič,
stavbenik, Ljubljana.
20301-3
Službe išče
Vsak. beseda 50 par; davek Diu za dajanje
naslova 5 Din, naimanjši znesek 12 Din
Službo sobarice
ali kaj »ličnega išče gospo»!.čna. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .»Delavna«.
3*1307-2
Frizerska pomočnica
z obrtn. listom, dobra on-dulerka, zmožna tudi moških del. išče službo. Ponudbe pod »Samo v Ljubljani« na ogl. odd. Jutra.
20336-2
Bede la i um. davek 3 L>m, za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din.
Zastopstvo
za banovino odda prvorazredni »trokovn; tvrdki velika nemška tovarna pi sainih strojev. Ponudbe na anonfni zavod Hinko 'ai. Maribor pod »Zanesljivo«.
193:8-5
Provizijski potnik
za prodajo premoga pri privatnih strankah, se sprejme. Ponudbe pod »Prvovrsten premog« na otI. odd. Jutra.
20335-5
Šolajte se dom"'
Moderne jezike. trgovske predmete. strojepis. stenografijo itd. Vas nauči temeljito in hitro d-oma potom iopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2/TL Pišite po uojasnila!
222-1
Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za Šifro ali (lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Zopet smo cenejši
L športni »uknjičl 95 D-n. treneh coatb-i 420 Din. Svecijalna Izbira i>ump. mod r.e Olače, perila itd. Presker. Sv. Petra c. 14
SI-6
Otroška posteljica
dobro ohranjena, naprodaj. Poizve se Zagorc, Vožarski pot a
2037.2-6
Lončene peči
in star štedilnik prodam. Dalmatinova 15, nri vratarju.	30362-6
Srebrn .jedilni pribor
za 12 oseb, nerabljen, v dobrem stanju, kupim takoj in rabljen hladilnik, mal, na električni pogon. Na- ; slov: N. P. 15, podružnica Jutra v Celju.	I
30326-7
Reseda 1 Din. davek 3 D'n. za šifro ali daianle aslova 5 Jin. Naimanjši znesek 17 Din.
Kolesa
najboljših nemških тлтк, radi končane serije naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina koles, Tvrševa 36.
20319-11
Beseda ' Din. davek 3 Din. za šifro ali daian.ie naslova 5 Din. Na'"-aniši zne ek Г Din
Parni stroj
(Dampfmaschine) 70—100 KS, vozeč ali stalen, dobro ohranjen, ak-o mogoče s predležjem (Vorgelege) ev. tudi generator. kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20331-20
Pletilni stroj
prodamo. »Popp lß/100«, malo rabljen. Vprašanja pod »Stroj 12/100« na ogl. odd .Jutra.
20328-20
Beseda 1 Din. lavek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naiman„i znesek 17 Din.
4 jazbečarji
devet tednov stari, naprodaj Jocif Ivan, šol. upravitelj Olševek, pošta Preddvor.	20177-27
Lovska psica
4 leta stara, izvrstna go-njačica. naprodaj. Vprašati je na Leop. Weiss, trg. Metlika 40.
23330-37
Vlagatelji pristopite
v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vla gattljev« Ljubljana, Miklošičeva ct-sta št. 7/II.
176-16
Seseda ) Din. lavek t Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Naimanjši zneseu 17 Din.
Lokal
za skladišče ali delavnico, i vpeljano elektriko za pogon. plin in vodo v poljubni izmeri do 200 m2 cca, oddam. Garancije <-možna podjetja »e tudi =ubvencijonira. Ponudbe na =>&1- od. Jutra pod »Stalen pUčuik«.
10943-19
Dunajsko
založništvo
išče knjigarno v Jugoslaviji, ki bi prevzela predajo in inkaso (delne plačilne posle). Eventualno tudi pridobitev take koncesije. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Jugoslaviji«.
30334-19
G, Th. Rotraan:
SMjenfe Jakca Такса
Ko sta nekega dne sedela v parku, jo je primaha! gospod pi. Motovilski. Ker je bil velik prijatelj otrok, ie obstal, privzdigni! klobuk in rekel: »Ali boste kaj hudi, gospodična, če prisedem ?« Ne, ря ti» p? bila huda za takšno reč!
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
..POSEST"
Keaiiteina pisarna
jružt«» t a. s. Ljubljana. Miklošičeva c. 4 p i o d a:
VILO, enodružinsko -kumlortuo, ö sou. pritaknile, 1100 ma vrta, najiepea lega Podrožnika Din 450.OoU — eUiOV2Ca gotovine, ostalo prevzem
VOJJO, enocuu^iisKo komiortno, 600 m' vrta, Bežigrad, Din 27o.00U.—. Polovica hipoteke.
HIŠO, enodružinsko -pet sob, 2000m* vrta. Opekarska cesta, 130.000 D.n. Ugodni pogoji.
HIŠO, en ona .stropno. 2 lokala, 5 stanovanj, delavnica, center Din 560.000. Prevzem hipoteke Mestne 250.030.
PARCELO 900 m= Tivoli, za vilo po 150.— — Prevzem polovica hipoteke, 06talc gotovina.	19240-20
Lepo hišo
z gostilno, vrtom, ledenico v Ljubljani VII, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina tuja valuta«.	20364-20
Novozgrajeno
stanovanjsko hišo
z vrtom v Zgornji Hudinji, Celje, oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe Bo-n-ač, Zidani moet.
20333-20
Posestva, hiše, vile
od 35.000 naprej;
umetni vodni mlin
lflOO.OOO Din, prodaja — Posredovalnica, Maribor, Slovenska 26.
20375-30
Stanovanje
Celo I. nadstropje
3 »obe s pritiklinami, oddam g 1. oktobrom. Aškerci rv a 17.
20337- 31
Enosob. stanovanje
oddam s 1. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20340-31
Stanovanje
sončno, 2 sob, kopalnice, plin, elektrika, za 1. november. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
20341-31
Trisobno stanovanje
pritlično, puho, ves dan sončno, nasproti »Spice«, oddam s 1. novembrom. Trnovski pristan 40/1. levo.
30329-31
Sobo, kabinet in
kuhinjo
oddam takoj mirni stranki. Lepodvorska 3.
20046-31
Dvosob. stanovanje
lepo, oddam s 1. oktobrom mali družini. Aljaževa c. 6, Šiška.
30350-31
Enosob. stanovanje
v mansardi oddam oktobra za Din 220. Milčinskega ul. 63. Sp. Šiška.
30360-31
7/1 Sobo
z uporabo klavirja, oddam dvema gos|Mvitfnama ali gospod oma. Miklošičeva III. nadstr. št. 35.
30665-23
Dijakih* sobe
2 dijaka (in ji)
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Velika "ična soba v sredini mesta, vestno nadzorstvo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
20376-32
Nižješolca
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Eventuelno sprejmem stalnega gospoda. Sv. Jakoba trg 8Л1. levo.
20368-22
Tri dijakinje
sprejmem v lepo gobo z vso oskrbo. Streliška ul. 22/1., 10.
20366-22
Nižješollto
sprejme profesorska rodbina v vestno oskrbo. Klavir. kopalnica, vrt. bližina šol. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30316-22
Dijake
(dijakinje) sprejmem v zračno stanovanje. Cena zmerna. Mkložičeva с. 6/II. leve stopnice desno.
20370-32
Dijaka
sprejme na stanovanje in hrano, pod strogim nadzorstvom profesorska rodbina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20873-2?
V Kočevju
vzame zakonski par brez otrok diiakinjo gimnazije ali meščanske šole v vso oskrbo. Najboljša oskrba in ljubeznivo nadzorstvo zagotovljena. Prenner Rezi. Kočevje 57.
30332-22
Dijaka
sprejmem v dobro oekrbo v sončno sobo na,«proti drame. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20327-32
Sostanovalca
sprejme boljša družina v prijazno sobo in na dffbro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
20374-23
Lepo sobo
oddam boljši dami ali gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30371-33
Opremljeno sobo
čisto, zračno, event. z vso oskrbo. oddam staremu, boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20150-33
Podstrešno sobico
čisto, zračno, takoj o^dam dvema preprostima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20Э45-23
Veliko sobo
opremljeno ali prazno, mirno in sončno, oddam. Vhod strogo sepanran. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30835-23
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom, I oddam na Mirju stalni i stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30347-33
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali daianie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Sobo
čisto in snažno, strogo se-parirano. z vhodom s stopnic, iščem. Ponudbe na ost!, odd. Jutra pod »Cista soba«.
20353-33a
Mlad gospod
naobražen, želi takoj poročiti simpatično gospodično, staro do 21 let. Resne ponudbe s sliko na oirl. odd. Jutra pod šifro »Sreča«.
20306-35
E
ragočeriosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih еепчв
Cerne — juvelir
Ljubljana. Wolfova uliet 3
Grafoiog in hirosof
Ljubljani.
preteklost,
boilučnost. dan od Naslov: »Slon, II. ÄfciJO-Ж
N. Sadlucki v
Cita: karakter, sedanjost in Sprejema vsak 9—12 in 3—7. Ljubljana. Hotel na-istr., &t»ba 64.
Telefon 2059
Suha drva,
premog, Karbopaüete dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. št. I
Opremljeno sobo
г umivalnikom, twlo in mrzlo vodo takoj oddam Aškerčeva 17.
20338-23
Opremljeno sobo
lepo, t razgledom na Aleksandrovo cesto. oddam boljši rospej ali goepo difni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30342-23
2 sobi
prazni, lepi. s posebnim vhodom, vodovod, elektrika. poceni oddam. Naslov: Moste. Zaloška 3TT. (od ih—2h in od 7h—9h.
30354-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, e souporabo kopalnice, v centru. sončno in zračno oddam takoj. Na«lnv v vseh poslovalnicah Jutra.
30352-33
Lepo sobo
?eparirano. g souporabo kopalnice, oddam takoj. Na slov v vseh poslovalnica! Jutra.	20350-23
ZA 8 O L O
imamo veliko izbiro šolskih torbic, nahrbtnikov, aktovk, map, peresnic in drugih šolskih potrebščin. Dalje čevlje, hišne čevlje
in obleke po izredno nizkih cenah. AN T. ESISPEB — LJUBLJANA
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
naj se v bodoče poslužuje Ie auto-matičnih hladilnih naprav znamke
JUHLAD
Tovarna F. G. SCHNEITE R, Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 Telefon št. 32-49 Obrat v Skof ji Loki P rima reference dobavljenih naprav. Brezkonkurenčno nizke cene. Zahtevajte ponudbe !
f
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni skrbni soprog, zlati očka, brat, stric in svak, gospod
SREČKO KADUNC,
višji poštni kontrolor dne 8. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 10. t. m., ob 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Žužemberk, Kočevje, dne 9. septembra 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČI: Ivanka roj. Potokar - soproga, Majdica -hčerka, Franc - brat, Nežka - sestra in vse ostalo sorodstvo.

Prazno sobo
v bližini centruma, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe pod -Sigurno plačilo« na ogl. odd. Jutra.
20206-23a
Prazno sobo
s posebnim vhodom, ev. tudi kuhinjo, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj«.
2Oo60-33a

Novosti v
STANOVANJSKIH
P0TREBSČFN4H
prinaša tvrdka
„V E K A"
Maribor
točasno Ljubljanski velesejem paviljon „E"
milo za zobe
se mnogo ponareja, ker je odlično. Varujte se teh cenenih po-tvorb, ki škodljivo delujejo na Vaše zobe. - Zahtevajte povsod izrečno pravi Botot. Generalno zastopstvo: D. Pechmajou & Cie. Zemun.
да* Щ
. -А-
Umrla mi je danes opoldne moja ljuba mati, gospa
JOSIPINA MURMK-JUVANEC
po dolgem, hrabro prenašanem trpljenju, v 82. letu starosti.
Pogreb bo v sredo, 11. septembra ob polu petih popoldne izpred mrtvaške veže Leonišča, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 9. septembra 1935.
DR. VIKTOR MURNUL
Dokazano le« d
фщ^штт
PRI VSAKI KLIMI, NA VSAKEM TERENU


DAJE ZA
VEČ KILOMETRAŽE BREZ POLZENJA

W. H. SMYTH
MILOŠA VEL. 3 Tel. 23-379 in 25-871 Beograd
GUNDULIČEVA 15 Tel. 27-82 in 86-62 Zagreb
uxejuje itevonn iiavljen. — izdaja sa tonzordj »Jutra« Adolt ОШшкас» — 2a Лагосшо uakarno d. d. kot dakarnarja Franc Jezersek, — 2* maeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val s LJubljani,