equality"
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
lllllSilllllllillllllllllllSlllllllilS
| THE ONLY SLOVENIAN DAILY 1 m	Unl
| BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO g
| THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 J
SLOVENIANS IN U .S., CANADA
!	AND SOUTH AMERICA.	rI
ill	[frfl
V0LUME~vT_ LETO VI.	CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) MARCH 7th, 1923.	~	ŠT. (NO.) 56-
j^agle Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, «t the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c.
|"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR I |FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR | UWHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-| IVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE | FOR ALL."	I
Stfl^SilC^KTiri^^li	I llr^-^ »II tl I ■ I f > I f ll ■ li t i	I
NOVA POGODBA l MIJ0?
» __
FRANCIJA BAJE DELUJE TAJNO NA NAČRTIH ZA SPREMEMBO VERSAILLESKE POGODBE IN ZA USTVARITEV NOVEGA SPORAZUMA. — ANGLIJO SE HOČE OČIVIDNO IGNORIRATI.
Pariz, 6. marca. (Porcča Edv'?n L. James.) — Kadar bo Nemčija, prosila Francijo -za pogoje kot rezultat ruhr-, 'Ske okupacije, in bosta Francija in Belgija prišli na dan j s wojimi načrti za obravnan je z Nemčijo, bo marsikdo j presenečen. Francoski načrti še niso gotovi. Pripravlja Jtfi z veliko tajnostjo in so predmet skoro dnevnih spre-jfletob. Toda sijih obseg in važnost bo najbrže veliko večja, Kot pričakujejo bodisi v Angliji ali v Ameriki.
Kajti osnovni del francoskega načrta niso poskusi, a še uveljavi določbe versailleske pogodbe, temveč poskusi, da se popravi napake te pogodbe potom dodatne pogodbe ter da se doseže trojni sporazum, med Francijo in Nemčijo na eni strani ter Belgiio in Francijo na drugi, ,;ar 'bi bilo z diplomatskega stališča zelo pomembnejše.
Ker Amerika mi odobrila versailleske pogodbe, ne bc ■^ela vzroka, da bi se delala vsled tega užaljno, drugače p Je. kar ise tiče Anglije. Ako pride do take poravnave ^ez sodelovanja Anglije, ni dvoma, da bodo sledile nove
implikacije. 7 ,<T
_ Franciji se gre očividno poleg odškodnine, ki je maj-težavno rpednarodno vorašanje. za tem, da upostavi Za Podnje režim, ki bi tvoril garancije za francosko var-Mst jn bi trajal dalje kot določajo točke versail^šVo Sodbe.	^^^-^bti)
Versailleska pogodba določa' okupacijo Porenja z? ^ksimafno dofbo petnajstih let, z dodatkom, da >se ta dfo. rifl lahko raztegne, ako bi Nemčija me izpolnila svoiih ^nosti. in 'drugič, da Nemčija me sm6 vzdržavati v^ ^ih vojaških postojank zanadno od črte potegnjene 50 ''Oinetrov vzhodno od reke Rene.
Toda nobenih do'l"6eL ni td bi raeantirale snoštovarrTe 6 točke, in fakticno ni nikalceera zagotovila, da Nemčiia more delati v Poremiu. kar se ji zljubi, kadar bi se u-^ile zavezniške čete.
Vsled tega ie gotovo, da bo Poincare zahteval pred-/8ein, <Ja Nemčija noda traino earanciio, da ne bo ustalila mikakjh vojaških nostoiank z m na dno od Rene. $rteval bc .morda garancijo Lige narodov ali kake dru-^vrstc mednarodno Francijo. Toda gotovo je, da bo
•	^tpval trajno garancijo.
j? V Franciji obstoja neka jafco močna struia. ki tp-> da se ustalnovi neodvisna oorenska država, ki b1' ^ ^ Popolnoma meoborožena, toda Poincare se dosedai . vz^vzel za te načrt, temveč le zahteva, da se Porenie vo-- ko nevtralizira, in da se za tako nevtralnost poda še drugo garancijo poleg nemške obljube, da se jo bo Uj)°Števalo.
j Seveda, reparacijsko vprašanje je tudi važno. V Pogledu sc Francozi prepričani, da imajo skupno z
*	mo pravico diktirati pogoje Nemčiji, utemelječ svoj
ti izjavo, da Anglija v tem oziru ne more imeti sede, ker se ini vdeležila ruhrske okupacije.
možno je, da bo Poincare znižal svoto odškodni-» toda da bo v zameno za to zahteval hitro in gotovo j^^evamje od strani Nemčije.
Law pod ognjem. m London, 6. marca. — Nocojšna debata v poslanski (W0^ glede ruhrskega položaja je znova pokazala rast ki postaja zadnji čas čimdalje bolj očividino v li-^mih in delavskih časopisih, da mora vlada namreč j, Nehati s postopanjem nevtralnosti ter poslati Franciji Tloto' 2ahtevai°^0' da Francija jasno in speci-^ pojasni svoje namene inapram Nemčiji, •ta	vodja v Zbornici, J. Ramsav McDonald, je
Saw reso,lvlc!ij0> da Anglija povabi Francoski in belgijski ^	da naj nastavita posebni komisiji, ki naj bi se
*n P9?ov<)rili s slično komisijo angleškega parla-)( ta z ozirom ma rešitev ruhrskega vprašanja.
^'ar Cuno zanikuje vesti o iskanju posredovanja. i?ov r^n> 6. marca. — Kancelar Cuno ni danes v svojem pred parlamentom, ki se ga je pričakovalo z tako vestjo, povedal nič novega ali nepričakovanega. Naj-Hj^ mjegova izjava je še bila, da Nemčija ni nikdar ,ijo^no sugestirala ali delovala za pogajanja s Franci Belgijo, in da so vse tozadevne vesti neresnične. Oz^oni na, raztegnem je francosko-belgijske okupa-mesta Marnmheim, Karlsruhe in Darmstadt je dejal % . r Ouno, da akc bi se bilo kaj takega pripetilo kje gJe med civiliziranimi državami, bi bil svet poln o-
gorčenja nad takim kršenjem miru, da pa 'ker je prizadeta Nemčija, se smatra to le za raztegnenje ruhrske okupacije in komaj vredno opazke.
Cuno se je norčeval iz francoske izjave, da se je te okupacije odredilo kot protikorak za potopitev nekega parnega čolna v kanalu med rekama Reno in Herne.
"City manager plan" odobren.
ODLOČITEV NAJVIŠJEGO SODIŠČA POMENI, DA JE SPREMEMBA MESTNE VLADE GOAOVA STVAR.
Sprememba mestne vlade, za katero je glasovalo Cleveland sko i prebivalstvo v jeseni 1921, na-jmreč, da se uvede v Clevekndu ! "city manager plan" vlade in da ise volitve vršijo po principu pro. poycijonalne reprezentacije, je včeraj dobila odobritev najvišjega sodišča v Columbus. S tem je odstranjen vsak dve m, da li se bo uvedel novi način mestne administracije, ki je obstojal, dokler nj najvišje dr-žavno sodišče izreklo svoje besede z ozirom na dva priziva, ki sta jih vložila pro. ti spremembi dva privatna držav Ijana, George D. Hile in William Reutner. V prizvih se je trdilo, da bj z Uvedbo "city manager" načrta mesto /Cleveland postalo popolnoma neodvisno ter da bi se takorekcč v okvirju države Ohio ustvarilo novo državo.
Najvišje sodišče je z izjemo sodnika Robinsona zavrnilo vse argumente proti spremembi mestnega čarterja ter icdobrilo izid volitev v jesenj 1921. Poročilo, v katerem' najvišje sodišče podaja svoje mnenje, je spisala bivša ckvelandska sodnica, : Florence E. Allen, ki je bila preteklega novembra k vol j ena v najvišje državno sodišče.
Gliasom proporcijortalno reprel tentaafeega volilnega sistema, potem katere se. bo volilo mestne councilmane icd sedaj naprej, se bo mesto razdelilo v štiri, dis-trikte, vsak tak distrikt pa po u-priavičen do ne manj kot petih in ne več kot devetih councilma-nov. Volilci bodo mogli voliti le "first choice'', ne pa več "choi-sov'' kot je 'bilo mogoče pod sedanjim mestnim čarterjem. Mestnega "managerja" ali upravitelja se ne bo volilo direktno, temveč bo nastavljen od -mestne zbornice. Dosedanja replezenta-cija v mestni zbornici po war-dah bo z uvedbo proparcijonal-nega volilnega sistema iziginila.
-o-
—	Suhaški agent.je in policija iščejo nekega moškega, ki je streljal na agente, ko so vdrli v hišo Joseph An-derasha 'na 11717 Buckingham Ave. stikajoč lza>opojnimi pijačami. Agentje so i-meli tozadeven varant. V 'kleti so naleteli na inekega moškega, s katerim so Se spopadli in ki je pričel Streljati nanje, nakar je pobegnil skozi okno.
—	Na tukajšnjem pošt
nem uradu so uslužbenci tako preobloženi z delom ter morajo delati tolikokrat pre ko določenih ur, da se bo poštni mojster na isvoje 'lastne stroške podal v Washington, da dobi od tam 'kakšno pomoč. Prosil bo, da se da tudi Clevelandu onih $4,800, 000, ki so določeni za pokritje primanjkljajev v poštnem odddelku. Poštnih uradnikov je malo, ker se vedno Stiska z denarjem in tako morajo 'ti prenaporno delati, poieg tega pa še pošta zaostaja. .
| Zgodba Bums umora ostane tajna.
PODROBNOSTI S.O ZNANE E-DINO NJEGOVEMU ODVETNIKU, TODA TA NE SME GOVORITI.
Painsville, 0-, G. marca. — A-ko Henry Bums,; ki je foil tukaj v pondeljtk obsojen v do-jsmrtni zapor, ko je priznal umor I drugega reda. sam ne pride n:a. dan z izjavo, ne bo svet nikdar vedel, pod kakšnimi okolščinami je umorili! svojo ženo.
Z stališča zakona je Burns morilec, ki je sam. priznal krivdo. V teku 5 dni bo nastopil v Colum-busu dosmrtni fcapor za zločin, ki {je eden najbolj brutalnih, kar.se J jih je še zgodilo v zgodovini severne Ohio.
Toda njegovo priznanje feločina je bilo le formalno. S priznanjem umora drugega reda je Burns j prevzel odgovornost za zločin, to- j da njegovih podrobnosti ni podal.
Uradniki so si sinoči več ur prizadevali, da bi ga pripravili k izpovedi. Govoril je sicer z njimi, toda povedal jim ni ničesar. > Samo Bums in še dva moža j: vesta, kaj se je zgodilo v samot- j ni gošči b'izu Mentorja v noči 25- ! oktobra, 1922. Ta dva druga, mo. j ža sta njegova odvetnika, bivši | clevelandski sodnik "Lielghley in! pa odvetnik H. T. Nolan iiz Paine- j sville, katera pa legalna etika j veže, da imata zapečatene ustnice.
Ko so ga časnikarski poroče-j valci po priznanju umora druge- j jgi?, reda vprašali, če je res umo-|ril svojo žc-no, je molčal, rekel pa tudi ni, da je ni.
''Ljudje mi ne bodo verjeli, pa J'
naj rečem karkoli hočem,''^e de-!
i
j al Burns, ter nato dodal, da je j | bila v umor zapletena, še neka j i tretja oseba, da je bil nekdo za j. j-njim in da je bilo njegovo živ- i jI jen je tekom zadnjih dveh leti pravcato peklo.
Uradniki okraja .Logan, ka-|mor spada Painesville, pravijo, |da je priznanje umora drugega i reda cd stran; Burnsa, prihrani-jlo okraju najmanj $10.000. j--o--
i — Miss Adele Yoyce, 2863 Meodowbroo'k blvd. in njen j zaročenec Russell J. Mon-i roe, 2140 Stillman Rld.., Cle-! veland Heigts 'Sta bila sino-1 ; ei na rtotu v neko trgovino u-' ! stavljena od štirih bandibov i j v avtomdbilu. Dva sta izsto- i ! pila in z revolverji v roki potisnila mlada zaročenca v j | avtomobil. "Ce bosta lepoi: tiho, se vama ne bo zgodilo nič hudega,' 'so jima rekli, | nakar so ju pričeli preiska-vati. Zavedajoč se položaja, { je Miss Joyce brž snela iz 1 roke zaročni prstan ter 'ga vrgla iz avtomobila na ce-, sto. Ko so banditje avtomobil ustavili 'na Overlook in 1 Cornell rds. so vzeli Mcln-i roeju zlato uro in $10. De-i kletu so vzeli zapestnico in en prstan, 'toda, ko jih je zaprosila. naj ji iste vrnejo, ker jih ima za spomin, so ji dali banditje vse nazaj. Nato So postavili oba na cesto in Odpeljali naprej. Hodeč 'nazaj, sta iskala zaročni pr-j stan, katerega je Ona vrgla na cesto, a ga nista mogla najti. Danes sta z iskanjem nadaljevala.
Turčija zavrnila lau-sarmsko pogodbo.
TODA ANGORSKA VLADA JE PRIPRAVLJENA ZNOVA PRIČETI S POGAJANJI.
London, 6. mara. — Glasom Reuterjeve brzojavke iz Carigrada je turška narodna skupščina v Lausanni zavrnila lausan-nsko pogodbo z ozirom na pora'- j vnavo bližnj e-vzihodnega vpraša-1 nja.
Poroča f.e, da je danes popoldne prišla iz Angore brlzojavka, ki pravi, da je skupščina' icdločila, ia je pogodba nesprejemljiva ter nasprotna narodnemu paktu. An-sjorska skupščina je obenem izjavila, da ne sprejema' nobene odgovornosti, ako bodic zavezniške sile vztrajale na vsiljenju pogodbe. Toda. obenem je zbornica 'da- S [a vladi m<;č, da se še naprej pV ! jija z zaveznikj posebno zastran j sljnegia teritorija v Mosulu. To- j zadevni sklep pravi:
"Ker j« mosulsko vprašanje ! vitalne važnosti, se mora rešiti Hmpreje. Finančna, ekonomska n administrativna vprašanja se nora j o rešiti ^v soglasju s popol-io neodvisnostjo našega naroda n vsa zasedena ozemlja se mo--sjo tekoj po podpisu miru nag-o Hiprazniti."
-o-
SUHAŠK4 AGENTA NAJBRŽE UBITA.
Franklinton, La., 6. marca. — Danes se je tu zbrala množica /eč kot 1000 oseb, katerim so ie. pridružila tudi državna" mili-v prizadevanju, da se najde iva deputi šerifa, Wiley Pierce-a n Wesley Craina, ki se ju pogre-ja Se od petka, ko sta se podala f močvirnati okraj, ki se nahaja ned Franklintonom in mestom Bogalusa, da zaplenita neki šganjski kotel. Oblasti eo prepričane, da statbila šerif ova moža lajbrže ubita. Aretiralo se je štiri može, stanujoče v bližini nesta, kjer se je nahajal kotel. 3 tem je število aretirancev, o taterih se sumi, da jim je neks'j manega* o izginjenju uradnikov, lara&lo na osem.
-O---
—	Včeraj ie bilo obsoienih
v sodnika Silberta dvorani sedem kiropraktorjev, ki so prakticirali brez dovoljenja državnega medicinskega odbora. Vsakemu je naložil sodnik po S25 z dodatkom, da v slučaju, da če odloči prizi- l vno sodišče v prilog mestni ordinanci, bodo morali prenehati s prakticiranjem, ako pa odloči drugače, bodo ponovno zaslišani.
—	Ko se dela postave in razne določbe, se mora vedno mislit na vse. Ravno sodnik Silbert, ki je uvedel novo kazen za prehitro vozeče avtomobiliste, je prišel do tega spoznanja takoj včeraj, ko je pričel nalagati to kazen. Neki avtomobilih je brž, ko je bil obsojen, da mora izročiti s 'oj avtomobil v garaž, istega prodal. Ko je zvedel 'O tsv. sodnik Silbert je pridal svoji določbi še dodatek, da ne r-ine nihče za časa. ko mu jo avtomobil odvzet, vsled prehitre vožnje. .stega prodati, omenjenega avtomobilista pa je pozval, da se danes dopoldne javi pri njemu Najbrže mu bo naložil zaporno kazen.
—	Včeraj in danes so bili ' tam zgoraj" zelo "bizi" ter so nam navalili polno snega, starka zima se .je skujala in št« ne mora od nas.
POLIH NEVARNO USTRELJEN.
STREL JE PADEL, 'KO JE POLICIST PRI MIZI V NEKEM RESTAVRANTIJ ISKAL OPOJNO PIJAČO.
POLICAJ SE NAHAJA V NEVARNEM STANJU.
Danes zgodaj 'zjutraj je bil odstreli en in nevarno raji jen policist John F. Saxton M je v družbi z dvema drugima policajema stopil v resftavrant, ki se nahaja v poslopju Ansonia hotela na 3848 Prospect ave. Policisti so prišli v restavrant, ker jim je bilo naznanjeno, da bo tam zajela skupino oseb. ki se pečajo z butlegerslqm poslom. Saxton se nahaja v St. Luke's bolnišnici v jako opasnem stanju.
Kot posledica aretacije se nahajajo na centralni policijski postaji štirje mladi moški in dve mladi ženski, ki so 'baje člani omenjene butlegarske družbe. Eden izmed aretiranih je baje že priznal streljanje na policaja._
Policija i<? napravila pogon na restavrant kot posledica indirek-tnih informacij, ki jih je podalo neko dekle .ki jo je aretirala policija sinoči v bližni Superior Ave. in E. 55 St. Utekle je bilo aretirano kot sumljiva oseba, na. kar je povedala policija, da* pripada, skupiri butlegarjev in cestnih napadalcev, katere vodia je bil pred kratkim prijet ter obdol-žen, da: je ukradel velko količino vina, ki je bilo namenjeno za verske svrhe. Po aretaciji je več oseb položilo zanj varščino $11,-000, toda on je takoj nr/:o vobeg. nil. Dokler je povedalo, da.se je še preje ž njo spri, vsled česar je osebam, kj so položile zanj varščino, obljubila svojo pomoč, da ! se ga najde.
Policijski poročnik Weissj je ta- ; koj odredi! vež (k-taktiva)r., se podajo v navedoni hotel, na Prospect ave.,. obenem pa je pos- j lal ipatrol'nnha Saxtona in se dva j druga, da v okolici preiskujejo.
Saxton in njegovi 'spremljevalci so dosoe'i v hotel ravne, ko so detektivi prihajali iz gorenjih prostorov hotela. Tedaj pa je e-den izmed moških, ki je položil varščino za pobeglega vodjo but legerske skupine, pokazal na več ; oseb, ki so pravkar vstopile ter povedal policajem, da spadajo no ; vcdošlec; k isti skupini. Kot posledica sta stopila v restavrant kmalu po polneči policista Saxton in Rower v-civilni ooleki, policist Jennrich pa v uniformi. Bowers in Saxton sta se približala mizi, kjer so sedeli štirije mla di moški. Stavila sta najprej ne-_ kaj vprašanj, nato'pa. sta moške pričela preiskovati. Dva izmed njih sta se pustila, preiskati brez izoperstavljanja. Ko pa se je Saxton obrnil k tretjemu, je ta hitro potisnil roko v žep sukr nje ter ustrelil proti policaju kar skozj. suknjo. Saxton je padel takoj po tleh, kajti bil je zadet v bok. Jennrich je tedaj skočil naprej ter pograbil streljale:.! Bover je istočasno potegnii svoj revolver, ga prijel za cev ter z vso silo udaril v. držajem po glavi moškega, ki je streljial, nakar se, je slednji zgrudil po tleh'. Policaji so ukazali vsem otsebfem, ki so se med tem nahajale v restavrantu, da ostanejo na svojih sedežih. Nato so preiskali moškega, ki je streljal. Našli so pri njem dva revolverja, nakar so odredili aretacijo vseh njegovih tovarišev, treh moških in dveh žensk. Mladi meški, ki je obstrelil Saxtona, je na policijskem stanu izjavil, da ga uolicija v New Yorku išče v zvezi z nekim tamkaj snim ropom, in da je streljal, ker Je mislil. da se ga hoče prijeti po naro-člu new-yorških oblasti.
''Ako rae kdaj debijo nazaj ft New York, me bodo poslali naj-manj.iza tri leta v Sing Sing," je dejal, ko je bil pripeljan na policijsko postajo. Kot izjkvlja poli-
Kampanja Slovenskega Doma,
IZ URADA DIREKTORI.TA S.LO
VENSKEGA DOMA V COL-
LINWOODU SE NAM POROČA.
Kampanja za prodajo delnic, ki je bila m iz nanj ena javnosti, precej dobro napreduje. V teku par dni se je prodalo za $1,500 delnic in upamo, da se nabere svoto $5,000, ki ima biti plačana v teku te&a leta našim zavednim in dobrim rojakom, ki so posodili denar Domu: za časa zidave. Zato opozarjamo naše rojake, kakor tudi društva, da. ne pustite našiib r.Obiralcev za prodajo del-:;V	od. hiše. Ce slu-
čajno "jnv-.ie densria, lahtcp vseeno podpišete delnico. "Ker ima-tfe tri meseca časi', da jo! piač^
te.	•
Obenem opozarja direktonj Slovenskega Doma t&\: delniško sejo, ki se vrši jutri, 8..marca, cb 7. uri 'zvečer. Na tej seji se'imajo ^ukreniti važne spremembe 4za povečanje direktorij?« in delniških sef. J1,1 še več drugih važnih reči; ki pridejo na vrsto, med-drugim tud; razdelitev novo podpisanih delnic. Opozarja se, da na sejo lahko pridejo tudi oni rojaki, ki so d oš! i iz drugih krajev, katerih je dosti v naši'naselbini, •katerih imena in naslovi nam niso znani, pa vemo, da jih -je' dosti kj želijo, posatatj. delničarji Do ma in sodelovati z nami za pro-cvit naselbine. Zatorej pridite na to sejo in oglejte si delo -naših starih roi'ikov in podpišite vsaj eno delnico, ki stane- samo' $1Q. To ni velika isvota in b'i vam ne nosila dosti obresti, toda če vsi podpišete po eno delnico, bo s tem izvršeno veliko' delo-. 'Pred-' stavljajte f>i; da:je'to V^š na^dni' davek, katerega smo moralno vsi obvezani plačati. Dom imanv>. Naš je. toda plačrm mora biti. To je geslo direktorija, kateremu ie poverjeho Vodstvi iz leto 1923. Za direkforij. Sloverskega, Doma V Collinwoodu,
M. Podgorelec, predsednik.
. i.« ■ ,
— Dramafirno društvo ! "Lilija" v Cclliinwoodu ypri-zori v ne;deljrt ^ečer T^ln-venskem Domu na Holies' ■ Ave. krasno j dramo '"SM • Greha." 2teame vam pavje',' ; da bo to gotovo l^elq zanimi-! va predstava, Igralne moči so tudi zelo dobro odbrane' in zato Ste v.=si ljubitelji slovanske 'drame uljurlno va-bljeni, da se puedatave- gotovo vdeleždte.i. i;i ) !•. :•
cija; i»a.j^sV3ir štirje armirani ) 'iTio|ki >se^)oj kpmipalsn re-.kord. Patrolman Saxton jje bil na-stavljen k policiji šele prekratkim je'okrog 30 let star.
STRAN 2.
-'ENAKOPRAVNOST"
MARCH 7th, 1923,
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS iZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
,———-----—-c-
Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year S5.5Q. 6. mo. 53.00. 3 mo. S2.00
Cleveland. Collinwood, Newburgh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.	„ „
United States ......................I year 54.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.00
Europe and Canada ........................ '
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c.
Lastuje in izdaja era Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVENUE__
Za vsebino ofilasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo-
CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) MARCH 7th, 1923. Princeton 551 "	__Randolph 581J
SVOBODA V WEST VIRGINIJI.
West Virginija je sicer del Zedinjenih držav, toda u-stavnih sivolboJdščin se tamkaj 'ni nikdar smatralo resnim. Posebno svoboda govora in zborovanja, ki je specifično zajamčena v Ustavi Zedinjenih držav vsem njenim državljanom, je bila tamkaj vedno suvana in zaničevana pastorka. V West Virginiji so vrhovni poglavarji in absolutni vladarji že od nekdaj premogovni baroni, ki si očivi-dno domišljajo, ida žive v srednjem veku in da imajo zavzemati mesto tedanjih fevdalnih lordov.
Zdaj pa prihaja iz mesta Logan, W. Va., presetljiva vest, da se je organizacija "American Civil Liberties . Union" ali "Ameriška izveza za civilne svo'boOuae" zavzela, da ponese ustavo Zedinjenih držav tudi med premogovne barclie v west-virginskem gorovju ter jih prepriča, da West Virginija koncem vseh koncev vendar ni njih zasebna last, temveč da spada pod jurisdikcijo Zedinjenih držav.
Logarski rudarji, ki so največ trpeli pod tiranskim režimom premogovnih operatorjev, so pred par dnevi priredili svobodnemu govoru zelo hrupen in navdušen sprejem, ko je American Civil Liberties Union priredila javno zborovanje.»da vidi, kaj bodo operatorji napravili.
Kot razvidno iz poročila, je bila svoboda govora vsaj iza enkrat tudi West Virginiji zmagovalka. Da je temu tako, je najbrže pripisovati dejstvu, da je preiskusno zborovanje prišlo tudi veliko število odličnih mož iz New Yorka, kot znameniti urednik Norman Hapgood, da na lastne oči vidijo, kaj ise bo zgodilo, ,
Serif Don Qhaffin. ki. je dobro poznan kot neizprosen sovražnik unijskega delavstva in slepo orodje premogovnih operatorjev, je ob otvoritvi zborovanja sicer dajal nekake misterijezine gegte kot da je hoče ustaviti, toda končno se je zadovolil s tem, da se je vzelo šteno-grafični zapisnik vsega, kar se je na zborovanju govorilo. Z njim je prišlo tudi več. operatorjev, ki so zelo napeto
sledili vsemu, kar se je/govorilo.	.....
Na zborovanju se je govorilo o pregajanju unijskih rudar jev v okrožju, toda v resnici se je šlo le za preis-knšnjo, da li je v West Virginiji svoboden govor mogeč.
Uspeh tega zborovanja je prinesel novo upanjev v •srca zatiranih west-virginskih rudarjev, toda borba^ še vsekakor ni končana. Poročilo pravi, da je tamkajsna 'A-meriška legija" takoj po zborovanju sprejela na svoji seji resolucijo, v kateri se poživlja šerifa Chafina k pod-
Kako so igrali za J Jugoslovene v sve- ! tovni vojni? ;
I s
Pod tem naslovom je izšel v j 1 oficioznem glasilu češkoslovaške (< vlade v "Ceškoslovenški Repu- i ] bliki" članek, čigar vsebina bo : gotovo zanimala tudi našo jav- ; nost. Iz krogov čeških zgodovi- : narjev( pravi fevtor, je izšla ini-cijativa za proučevanje in razumevanje borbe za nacijonalno ne odvisnost avstro-ogrskih Slova- {: nov v času vojne. Izšel je zelo I važen prispevek k temu vpraša- ; nju, ki zasluži največjo pozornost češke in jugoslovenske javnosti. To (je knjiga dr. Milade Paulo- ; ve: Diplomatična igra ž Jugoslo-veni v času svetovne vojne. Ta mlada razprava o jugoslovanski zgodovini nam nudi točno sliko tajnih mahinacij avstrijskih in madžarskih političnih in vojaških | krogov v vojinem oasu, 'ki naj bi 'bile storile konec neodvisnosti' srbske kraljevine in Črne gore in definitivno spojile vse jugo-slovene z avstro-ogrsko monar- : hijo. Jedro dela dr. Paulove, ki j je le del obsežnega zgodovinskega proučevanja jugoslovanskega vprašanja, je izvleček iz korespondence, in tajnih uradnih dopisov barona Hoetzendorfta, gro-fca 1 isze, groia Buriana, grofa Czeirnina, Clam-Martinica, gen. polkovnika Rhemena, Sarkotiča in drugih faktorjev, ki so v vojnem času igrali važno vlogo kot dobri poznavalci in svetovalci ;v iugoslovenskem vprašanju. Ti; važni dokumenti, ki obsegajo leta 1914 do 1918, in "ki do sedaj še niso prišli pred javnost, nam slikajo istočasno z zgodovinsko razlago dr. Paulove posamne faze avstro-ogrske prizadevanja glede JugosloVenov, kjer je jasno izražena osebna udeležitev Hoetzendorfa in Tisze in odkriva očividno nasprotje med avstrijskim in madžarskim nazira-njem o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Cela diplomatična i-gr'a z južnimi Slovani, ki se je vršila v notranjosti monarhije, se je sukala, kakor vidimo iz tega dela, okrog vprašanja, da-li naj zmaga avstrijsko naziranje al^l bolje rečeno naziranje Hoetzendorfa in dr. Susteršiča o trialisti-čni preureditvi monarhije ali pa
naj bo sprejeto madžarsko naziranje, stališče grofa Tisze, ki je izključevalo aneksijo Sibije in zahtevalo samo ureditev mad-žarsko-srbske meje in spojitev Bosne in Herzegovine z Madžarsko, brez kakršnekoli izpremem-be dualistične oblike monarhije. Glavna zahteva energičnega iane-ksijonista Hoetzendorfa je obstojala v tem, da je hotel Srbijo in Ciino goro popolnoma spojiti z monarhijo. To je vsebina vseh njegovih dopisov in korespondence v vojnem času. Niti neugodna vojna situacija ga ni mogla odvrniti od te zahteve, ki je v bistvu nasprotovala načrtom madžarske politike grofa Tisze. Tiszov odpor proti Hoetzendor-vim predlogom je izviral iz madžarske bojazni pred pritokom slovanskega elementa v monarhijo, ki je ogrožal madžarsko politično nadvlado. Trialistična u-prava države je pomenila za Tis-zo konec madžarske moči tudi v slučaju, če bi prišlo do jugoslovenske formacije na jugu mon- ' arhije v okviru ogiske kraljevi- 1 ne. Ta boj "ogrskega" in "madžarskega" naziranja glede jugo-slovenskega vprašanja se je začel, kakor je razvidno iz dokumentarne razlage dr. Paulove, že s političnim dvobojem barona Buriana s Hoetzendorfem leta 1,915 in začetkom leta 1916. V oktobru 1915 je bila vojna situacija Avstro-Ogrske tako 'ugodna, da se je Hoetzendorf upal nastopiti z zahtevo aneiksije Srbije, ki je bila takrat V celoti zasedena od avstro-ogske vojske. Njegov načrt pa se je iijalovil. Dunaj je pod madžarskim ypli-Yo.on izrazil proti ameiksiji, Proti ' nameravani ureditvi mej v kprist Madžarske je nastopil Hoetzen- , dorf z doi'isom na cesarja, v katerem se je izrazil proti madžarskim predlogom in je zopet zastopa! svoje, prejšnje stališče. — Madžarsko stališče, ki ga je zagovarjal Burian docela v smislu Tiszovega naziranja, je našlo o-poro v prenagljenem in preveč optimističnem presojanju vojne situacije in nadi na zmago, o kateri je Tisza govoril oprezno in skoraj skeptično.
Po neupešnih pogajanjih glede jugoslovanskega vprašanja je I prišlo med Hoetzendorfom in madžarskimi magnati v januarju 1917 do ponovnega poskusa rešiti to vprašanje potom znane ak-
cije princa Siksta Bourbonskega š v izvezi z namenom cesarja Kar- t la skleniti separatni mfir. Princ ! s Sikst je predlagal preureditev Sr- c j bije, toda cesar se je temu proti- r j vil. Zdelo se je, da se bo Hoet- t zendorfov načrt uresničil. Toda s tudi nakana, storiti na jugu "ju- s goslovensko kraljevino," se je '' ponesrečila. Cesar je bil prisiljen -odstopiti od svojega načrta. Tudi ? akcija dunajskih političnih Ikro-gov, ki je šla za tem, da bi se ju- : goslovenski poslanci v dunajskem 1 parlamentu izrazili za združenje 1 vseh Jugoslovenov pod habsbur- -škim 'žezlom, ni imela uspeha, kajti Jugosloveni so sprevideli nakano teh krogov in nevarnost ; 1 j podobnega koraka za nacionalno neodvisnost pri bodočih mirovnih pogajanjih. Hoetzendorfovo naziranje je oživelo pozneje v \ novembru 1917 v dopisu grofa ^ Clam-Martinica, Iki je predlagal novoustano vi j ena '' Jugoslavij a'* pa z Madžarsko. Clam-Martinic. aneksijo Srbije in Črne gore v ^ obliki subdualistične državne za-jednice, pri čemer pa bi morala biti Poljska spojena z Avstrijo, je predlagal tozadevno posvetovanje pod predsedništvom cesar-r ja, toda grof Czernin, Iki je bil zelo zaposlen z mirovnimi pogajanji v Brest-Litovskem, ie z do-pisom, ki ga ie poslal tedanjemu guvernerju Črne gore Clirm-Martinicu in namestniku Hoetzendorfa načelniku generalnega štaba Arzu odložil to posvetovanje za posxretovanje za pozneje. Po Brest-litovskem miru je Clam-Martinic izpremenil svoj predlog o subdua'izmu in nastopil za cine-ksijo srbske zemlje, za 'trialistiČ no kombinacijo ž'izfcljučenjeni Hrvatske in Slavonije. Združene naj bi.bilo Srbija, Črna Jjora, Bo-'shft; HaicčgpViiiš in'IDairtiatiija M ''državno : ozepjijo", kjUeremu bi se potftcjjo priklopi* tu li, ''jogta ski" jugo^lpj/enski kraji. V tem 'smislu s(| vršila 14. in 14. ma-
19 iS V ^l^jevu pogajanja ge-1 .neralnih guV&fofcijev'' zdsetl'ehega • jugoslovanskega ozemljil, na kn* Mih zastopal ogrskVj stališče fco-sansko hercegoviivski1 pokrajinski šef Sarkotič. S sarajevskimi pogajanji je postalo aktuielr.o vprašanje spojitve Bosne in Ijder^egpr vine z Madžarsko, o čemu- je madžarska politika sanjala že od : Tiekdaj. V avgustu se je udeležil pogajanj v istem smislu Sdikclii . potem ko je u > 'hi-rski mv.'s1 :sl:i predsednik W'akerle. f>regoV&vjal ; o inanj važnih političnih in' ii-: nH-..*n;.h y.'dc »h s hrvat;k > k^ i lici>o. Pod pr.iiskcm ue. i ' ih i dog. dkov leta i9"!8 je i 't po-
•	p:l:io;ma j> 140^5."i a vsati mijrJ
•	o rešitvi ,'ugoslc venskeg 1 vpre
vzetju korakov, ki so 'potrebni, da se prepreči vsake na-daljne slične dogodke, "ki bi mogli povzročiti nerednosti :'n nemire."	j,1
Toda prvi korak za uvedbo svobod'nega govora je vendar napravljen, in to je za west-virginske razmere že j j a ko veliko in značilno.
sanja in od v.eb prejšn; h nač ■
tov je zanimala političn«". kr	g
samo še madžavska zahteva" gle-	S
de spojitve Bosne, in Herzegovi- 1	ši
ne z Madžarsko, ki jo je znova	j.
branil Sarkorič na konferenci av-	d
serijskih in nja.jJarskih mmistr-	h
skih predsednikov v Budimpešti, i	o
Obupna vojna situacija in'nara-	v
ščajoče nf.-ijonalno gibanje v ju-	r
gcrslovei!skih pokrajinah je dalo	i
Tiszi povod za zadnji poskus re-	r.
-lit: mE.džarske načrte na jugu
monarhije. V septembru je odšel 2 \ ■ na potovanje po jugoslovenskih
krajih, da bi dosegel z vodilnimi j krogi sporazum glede spojitve j Bosne in Herzegovine z Madžar- c sko. Teda bilo je že prepozno. 1 Vsaka rešitev jugoslovenskega 1 vprašanja bodisi v avstrijskem smislu aneksije, tnalizma ali sub-dualizma, bodisi v madžarskem 1 smislu — ureditev mej ali spoji- I tev Bosne iti Herzegovine — je s bila docela brez pomena, kajti od Soluna se je dvigal val zmagovite 1 srbske armade, Avstro-Ogrska j j pa je rnzpnr'ala radi močnega re- j volucijonarnega gibanja celokup- i nega prebivalstva —	1
Zanimivo je, da je te dokumente izdala Cehinja dr. Milada : Paul ova kot rezultat svojega eno- 1 letnega študija v Zagrebu. O tem , delu dr. Milade Paulove še spregovorimo ob priliki.
-,--O-
A. D.:	I
Tpjj J i •	O tjo*
. sivo je ioiajskm prs— vJjic. I
Gospa Lucijj a Marguearittova, i i žena prosluleiga romanopisca Pa- j • v!a Margueritta, in kitajski aTov- j . stvenik Cien-Lon, ki živi v Parizu kot mnogo njegovih rojakov, j i i<fs^^>idi|4l|p;y, st4 l.etos jzc|aLa v ; založbi ''Abeille d'Or' 'knjigo
1 .4	"i
; "Rdfetli; lajma in, ^ruge pripovedT S 1 i »,»( i	. , t	n
i ke, vzete lz Obširnega starejše- j
ga kitajsžkegaj pesnik^ , Kirjuna.
Te povesti' nam odpirajo zani/i-
t n^f j	j v j itajšk^ {dušG ;iz,
osemnajstega stoletja. Evo vam
dvojico teh pripovesti.
i	.	L Nasveti duše.
.	! ' Mlad, 'jako raztresen mož Ije
.	obolel!. Tedajci ga ostavila
.	njegova duša 5n šla negotovo in
.	blodno za drugimi, dokler ni sre-
j	£ala prijateljeve duše. .1 ''Vse.grehe si počenjala," ji je
i	dejala ta duša, ' in celo največje-
•j	ga izmed njih: svojim staršem se ,
]	mitsi pokorila. Kazen za to je pe-
.	kel. Vrni se na svet, ozdravi Se
-	ter se poskusi skesati, kajti osta-
fi	ja ti še nekaj let življenja."
Vsa preplašena bi se bila duš?.
■J	najrajši takoj poboljšala, toda kako naj popravi svoje zmote?
"Ne mofeni ti pomoči," govorila prijateljska duša, cel° Šakjamuni sam te ne bi znal rt-šiti. Saj poznaš vprašanje, katao je zastavil zbranim budham drijanom). Vprašal jih je, bi bil zmožen, odvezat kraguljček obešen Itigru za vrat. Budhe niso vedeli, kaj bi odvrnili, vendar mlad bonz ali duhovnik je drzno izjavil (ta beseda je postala slavna) :
"— Samo tisti, ki ga $e P»ve' zal, ga bo mogel odvezati!	.
"Potemtakem boš ti, dragi J"' jatelj, in sicer edino ti sposob® poravnati prizadeto zlo. ;PoznaS ono zgodbo !z mesar j era, ]_e lepega dne stran vrgel svoj n°z; Postal je budha. Posneimaj gall. Zveneči kamen. . Poštama bonza (sveČenicj božjega hrama v Canšovu v • krajini Santung se je predr sredi noči; nekdo je Wikel ^ "zvonki kamen," glasbilo, kl je bilo v bogočaštnici. Menila je. a j je vernik prišel molit.	ji
j Drugo jutro je govorila ° šumu s isvojimi učenkami-na ga ni slišala.	j()
Ropot se je ponovil nasie ^ ,, noč. Svečenica je vstala m se bližala oknu- tempeljske dvor Nad mizo bogočastja je razlivala motno luč. Duhov"
rila "
je s presenečenjem op,az» • ^ njen pokojni gospodar zveneči kamen, dočim rn'® j na kleči na blazini pred u
j Spoznala je v tej zensM
j srčno osebo, mrtvo že n p0,
i let in katero je pfav dobr° ^
J znala. Mlada ženska je Prisr^{
I prosila za skorajšnje ozdfav^ ^ .
; svojega bolnega moža; na
se je, da je bo Budha ^^
Dasi je bila mrtva se >e n
niča: še mučila za svojega s°-,,.. ' , '	i J zaK5
1 ga. Ali ni to krasen zg>ca
■ ■ ske: ljubezni?
; Iz stare domovih*
' Selric rslovenskib duho v170^.. j c f
Prosi« soboto je v
irirl starosta slovenskih ou ^ : kov prošt
Fran j o Dovgan > » rosti 92 let. Križniški	jt
1 poslal v Beilokrajino, - služboval nad 50 let, ^j. nomlju, Podzemlju in v ^^jpi
1	Seje leta 1919 je stopil/
" pokoj. V dobi narodnega P „
2	j- janja je bilo njegovo ir»e " po ceji Belokrajini.
OGLAŠAJTE ^
" Strn m
..................................UllinilllMllli;lUIIIIIIIIIIIIC3!lllllllUIIIlllllllHlHIKIlllllliminUlll'.lll[llUlimWWIt^
§ § KARL MAY:
II WINNETOU (j
RDEČI GENTLEMAN	| S.
s M	= =
^^iwuliniiuiiiiiuuuiiiuiiiiiainiiiiuuitivuiuiiiiiiiiiHiiiiiniuuiiiiiiiiioiiiiiiH^
"Kaj ste pa slišali? Povejte mim no, povejte!"
"Polaihko, ipolahko, moj mladi Sir! Vse pride na vrsto. Kar sem slišal, ne smem še povedati, Iker ne veste, kaj se je prej zgedilo. Odšel sem v deževnem vremenu; ni mi treba bilo čakati, da preneha, ker dežx ne premoči moje suknje, tudi najhujši ne, hi-hi-hi! Tekel sem skoro do mesta, kjer smo taborili, ko sta bila Apaeha pri nas; toda skriti sem se moral bilž, ker so,tam stikali 'ekreg trije Apacihi. Mislil sem si takoj, da so ojleduhi, kterj so imelj nalogo, iti samo do tam. Tako je tudi 'bilo. Preiskali so okclico. ne da bi našli moj sled in posedli potem ped drevje, ker je bilo na prostem premokro.' Tako so sedeli in čakali in čakadi vsaj dve uri. Jaz sem šel pod neko drevo in tudi čakal dve uri. Saj sem vedel, kaj pride. Kmalu pridrvi četa jtzdecev, vsi bojno pobarvani. Spoznati sem jih takoj- Inai-čuna, Winnetou jn njih Apachi."
"Koliko jih je bilo?"
"Kakcr sem rekel. Približno petdeset mož. Ogle-duhi so se polagoma izplazili izza drevja in poročali obema glavarjema. Nato so žlj jzopet naprej, četa pa jim je pelagoma sledila. Lahko si mislite, gentlemen, da se je Sam Hawkens takoj splazil za njo'. Dež. je bil izpral navadni sJed» toda sled vaših konj je bil viden kot brzojavni drogovi. Rad bi imel v življenju take kažipote. Toda Apachi so morali biti zelo previdni, ker 'bi khko zadeli *v vsakem ovinku in vsakem grmovju na nas. Z:ito so se gibali zelo počasi. Jako zvi-
to in oprezno so lazili. V resnici sem jih bil vesel, ker so ti dečkj res prvaki med vsemi rdečimi plemeni. In-ou-čuna je krepak, Winnetou istotako- Najmanjše gibanje je bilo preračunano. Ni besede niso zinili; dogovarjali so s« saimo'z znamenji. Ko prehodijo dve milji, nastane večer. Ra^jahajo in zginejo v gozdu, kjer so hoteli prenočevati do drugega dne!"
"Tedaj ste prisluškovali, kaj' ne?" vprašam.
"Da. Kot pametni in previdni \ojniki niso zažgali nobenega ognja. Sam Hawkens je pa tudi pameten in je vedel, da ga ne ibodo mogli kar tako ugleda-ti. Zato se spravim pod drevje in se plaizim po svojem lastnem trebuhu — druzega namreč nisem imel na razpolage — tako blizu, da sem vse čul kaj se je govorilo."
"Je li ste vse razumeli?"
"Neumno vprašanje! Vsak vendar sliši, kar se govori, če ni gluh!"
"Jaz mislim, če so se posluževali angleško-indi-janske zmešanice?"
"Oni se niso prav ničesar posluževali, ampak so govorili med seboj in sicer v mesoalerskem narečju, kteregsi razumem precej dobro, če se ne motim. Plazil sem se polalgoma dalje in dalje, dokler nisem prišel v bližino icfcfih glavarjev. Ta dva sta včasih izpre-govorila kako besede med seboj; sicer ni bilo veliko, toda kar nič praznih. Dosti sem zvedel in vem, pri •čem sem-"
"Jfikihajte se vendar no enkrat," mu pravim jaz, ko je zopet ^prenehal.
"Če mi bodete nazdravljanj, Sir, da ne bode zastonj. imajo resnično zeio na piki. Žive nas hočejo poloviti."
"To^ej ne usmrtiti?"
"O da, toda ne take j. V jet i nas hočejo nepoškodovane in odvesti potem v mescalerske vasi <cb Rio Pecos, kjer nas hočejo privezati na kole in žive paliti. Well, prav kot. r;be, fc-tcye se vjams, r.ese dQniov in se
jih iztovre v vroči masti. Radoveden sem, kakšne meso
* •
bi dobili cd starega Sama, če bi ga vsega potumkali v ponev in pekli z lovsko suknjo vred, hi-hi-hi!"
(Zasmejal se je skrivnostno ter nadaljeval:
"Posebno na Mr. Rattlerja imajo piko, k ter i sedi talko nedolžno med vami in sc ozira, prav kot bi nebo z vsemi božjimi blagoslovi komaj čakalo nanj. Da, vi ste si napravili vozel, iz katerega ne ujdete. Vas hočejo zaibofti, na kol natakniti, zastrupiti, zakb.ti, u-streliti, na kol privezati; in obesiti; vse to se bod? vršilo drugo z drugim, vsakega pomalo, da ostanete na ta način dolgo pri -življenju in da okusite požigoma vse načine in sladkosti smrti. Če bi pa ostali kljub temu še živi, vas pokopljejo zajedno s Klckih-petrom živega v greb."
"Moj Bog! Ali so tako govorili?" vpraša Rattler, katerega obraz postane naenkrat smrtnobled.
"Seveda 30 govorili. Saj tudi zaslužite; v tem vam ne morem pomagati. Js^ le želim, da ne napravite zopet takega« zla potem, ko bodete prestali že vse načine smrti. Mislim pa, da še potem ostanete taki kot ste.
Klekih-petrovo truplo so oddali nekemu medicin-cu, da ga spravi domov. Vedite, da--umejo južna rdeča plemena z mrtvimi trupli ta£o ravnati, da se zelo dolgo ohranijo. Sam sem videl mumije indijanskih otrok, kateri so po sto letih tako izgledali, kot bi bili pred jed-nim dnevom umrli. Ko nas vse polove, nam napravijo to veselje, da bomo smeli gledati, k' ko bedo Mr. Rattlerja pri žjvem telesu spreminjali v mumijo."
"Jaz ne ostanem tukaj," zakriči rečeni. "Jaz zbe-s žim. Mene ne dobe!"
Hoče vstati; Sam Hawkens'-pa ga prime in opozori:
"Ni koraka- ne, č? vam je (življenje 'drafco! Rečem vam, da so Apachi mogoče že zasedli celo pkolico. Vi bj jim pritekli naravnost v roke-"
"Ali je res tako, Sam? (ga vprašam.
"Da. To ni nikako strašenje, ^impak 'gola resnica. Tudi v drugih ozirih se nisem motil. Apachi so res na potu proti Kiowom; cela četa jih je, kateri se hočeta
-
pridružiti tudi oba iglavarja, katkor hitro ^ .m
,	v*
z nami. Le na ta način je bile mogoče, da str« 3 ■ ^ hitro vrnila. Ni jima bilo torej potrebam jahati P" ^ je vojnike v njih vasi, ker so se srečali spot°nl3' sta oddala Klekih-petrovo truplo medicancu, da Ža . jo vi domov, sama.p: 1 sta izbrala petdeset jer;deceV ^ • udarila na nas."	tr ^
"Kje so čete, katere' so neir.c-njene iti nad b1 ^ "Ne vem. O tem se mi ni govorilo ni besede-je pa to konečno vsejedno.
V tem pa mogoče mali Sam ni imel prav. ni meglo biti že po nekoliko dneih. S-'m nadaij'UJ®' ^oJ
"Ker sem zadosti zvedel, vrnil bi se bil lah'v°. k vam; toda poneči je težko zakriti sled; zjuti^^r ■kih-ko zapazili; tudi sam sem jih hotel'se malo oP^ ^ ti. Zato ostanem vso nož v gozclu in se odpr®v ^jj fl" ko so oni odšli. Sledim jim do primeroma še»t tukaj, potem pa jih po ovinku prebitim in pi-1" Jp pažen do vas. Well, to jc vse, kia-r vam imam " ti." -"Torej vas niso videli?" 1 "Ne."	. , ^
"Ste li tudi skrbeli za. to, da ne najdejo sledu?"
"Da."	I
"Pa ste rekli, da se jim boelete pokazali i» ^ bi'0 '"Ze vem, že vem! To bi bil tudi storil,
potrebno, kajti--stoj, idi nisem nekaj sli^*' -e cJ'
Njegov govor je prekinilo trikratno krlC' I la.	, dj-evj"
"To so WowaSki ogleduhi," pravi "Gori so. Rekel sem jim, naj mi dajo'to znamenje, k« ^ jo Apache na sav; 'ni. Pojdite, Sir; hočem videt1' ; j oči imate!"	■	! • v|,sjJter'
Ta poziv je veljal meni. On ustaiie, jaz Pa ^ / svojo puško ih mui sledim.	.j
"Stojte!" pravi mi. ^Pustite puško : vfrestman se .4#er nfc sltie nikdaa* od svoje Pllf , jui toda tukaj je izjema in izjema potrjuje pi"aVl '
1 MARCH 7th, 1923,
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
0J. S. Widgoj
489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD
Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja.
__VSE DELO JE GARANTIRANO!
I Tja in Sem.	I
AKO STE NAMENJENI v stari kraj na pomlad, bo- M Mg ste v New Yorku najbolje postreženi, če potujete ''skozi" «.
[S3 tvrdko ZAKRAJSEK & CESARK.
KADAR ŽELITE DOBITI kakD osebo iz starega
8 kralja, je v njeno in Vašo korist, če potuje "skozi" tvrdMo jgtf
ZAKRAJSEK & CESARK.	ga
B	KADAR POŠILJATE DENAR v stari kraj, ga po-
šljite "skozi" tvrdko ZAKRAJSEK & CESARK in pre- Hjj
Hjemnik ga bode prejel točno in brez vsakega od- |M bitka na svoji domač: pošti.
P Zakrajšek & Česark g
fj|	70 —9th Avenue	New York City ^ m
ftj PRIPOMBA: Tvrd'ka John L. Mihelich Co. 6024 St. Clair MS j ^ . Avenue, Cleveland, Ohio, je z nami v poslovni zvezi! Obrnite se nanjo v omenjenih slučajih, ako	J] Vam je pisanje odveč!
Vaš denar je varen
kadar kupite
Zakladniške Hranilne Certifikate
I
Denite vaš denar v zakladniške Hranilne certifikate (Treasury Savings Certificates). Izdaja jih vlada Združenih držav in so ena izmed najvarnejših investicij kar jih je danes na svetu.
Sedaj kupite lahko $25 certifikat za $20.50 in dobite zanj $25.00 koncem petih let.	\
«	/ [	. -s, V . f ...	"	'
. . Sedaj kupite lahko $100.00 certirikat za $82.00 in dobite zanj $100.00 fconceip petih let.
Sedaj kupite lahko $1000.00 certifikat za $820 in dobite zanj $1000.00 koncem petih let.
Po teh cenah noisajo Treasury Savings certifikati okrog 4 procente obresti na leto, katere se prišteje vsakega pol ieta, ako se jih drži do dozorelosti. Ako rabite denar predno anine pet leit, izmenjate certifikat lahko vsak čas za l len ar, katerega ste vi plačali ter kake tri odstotke navadnih obresti od investicije.
Certifikati so registrirani v blagajniškem oddelku v Washing-tcnu kar ščiti lastnika proti izgubi ali tatvini. Vprašajte vašega glavnega poštarja o zakladniških hiratiilnih certifikatih ali pišite na
The United States Government Savings System
Treasury Department, Washington, D. C.
OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Bolni moški in ženske pridite vjftn^
kmen^ JIll®
I Brezplačna preiskava in dober nasvet Brezplačna posvetovanja cel mesec. ^ ^ž^gr
Zdravnik Kenealy nudi to dobrosčno ponudbo vsem bolnim moškim in ženskam. Ima dvajset let skušenj v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ne glede kaj vam je, idite k njemu. /	Uspehi štejejo!
Dobite' pravega zdravnika ob početku — Ne bodite bolni On špecijalizira na zdravljenju novih in zastarelih bolezni. Iščite pomoči, kjer jo je najti. Če vam on ne more pomagati, vam bo tako povedal, Kar je storil za druge, stori lahko tudi za vas. Čc so bili drugi zdravniki neuspešni, ne zgubite upanja. I •	On računa vedno zelo zmerno.
Ne trpite.	Ne odlašajte.' Oglasite se danes.
URADNE URE:	VST^MT* & ¥ "V OB NEDELJAH
Dr. KENEALY -rs*
I Nasproti Taylor Arcade	DRUGO NADSTROPJE	Vzhodno o:l Guardian Banke
647 EUCLID AVE. REPUBLIC BUILDING CLEVELAND, 0.
i.
Na "začaranem gradu".
Ko sta acdiiik Matej in njegov Pomočnik Marcel stopila č-iz Prag, sta kar obstali* Prostor, ki se je odprl njunim očem, je bil tako ogromen, da sta zadrbtelo spričo njegove veličastnosti. To-da-nikoli ne bi bila te veličastnosti dosegla prostornost dvorane same, _ prevelik prazen prostor spomni človeka na p iščavo. lakoto, prazno človeško d išo na vse, kar je na svetu plehkega in pustega, — dia, je bil vti3 mogočen, se je bilo sobami zahvaliti tem dolgim vrstajm velikanskih omar težkeigia črnobarvanega lesa ob stenah ter mnogoštevilnim pultom ;z prav take tvarine, podobnim skoraj 'bolj katafalkom. Vr-tega so bile te omare, razpostavljene širom širine, vse preobložene z debelimi folia nt i, knjigami, (zemljevidi, gobusi. da.Ij.o-m drobnogledi, ravnili, š o 'tilt, oazami, nagačenim; čuki in sovami ter mrtvaškimi glavami.
i Z desnega kota na nasprotni strani je vodilo pet, šest stopic i v stranski prostor, ki je moral biti veliko svetlejši;*zakaj za to-razmerje skoraj ozka vrata vanj so ostro stopala iz polutmine pr* Ve&a, da je gledala visoka postava meža, .kj se je zdajci prikazal *^ed njimi in ostal nepremično kakor slika s temnim ok-AU'jem in svetlim ozadje«n.
Le tako je bilo tudi mogoče, da I
sta došleca navzllic vsi oddaljenosti skoraj natančno razloe;h ne samo moževo malodane do pa-7 su segajočo črno brado in do tu: , valovečo haljo iz črnega blaga, ' ampak tudi to bledo, ,s črnim ba-j retom pokrito glavo z ostro izlačr-tanimi potezami in posebno izrazito zakrivljenim nosom.
''Popolni srednji vek"! je za-, mrmral zdaj sodnik.
"Z doktorjem Faustom vred!"' je prikimal spremljevalec.
Videč, da se prikazen ne premakne, stasicdnik in njegov spre. mljevaleS počasi stopila bliže. | "Gospod doktor Apelius?" je . vprašal Matej, ko sta dospela pod , stopnice.
"Čast mi je." je z globokim in . mirnim glatsom 'icdlgovoril oni in . se narahlo priklontU.
"Jaz pa, sem preiskovalni sod-1 . nik, dočim je ta gospod tu moj . pomočnik in zapisnikar," je pov-. zel Matej.
Komaj da ae je na Apejiuso-■ vem obrazu Iza hip pokazalo rahlo presenečenje — osuplost bi se že ne moglo več reči_toda človek bi ne bil vedel, v čem; zakaj : niti se niso zbegale globoko skrite, ne velike, a čudovito oste, sive oči, niti so se premaknile fino vzbočene, rdeče ustnice, niti se je zgrbančilo visoko, čisto čelo — ' samo toliko je bilo, kar izraža-mo z besedami, da je komu huš-knila senca čez oSraz: senca švigne čez gladino vode. čez mirno polje, a niti se ni zazibala veda, . s niti ni izadrtela raven. ...
I. Š. OREL:
PASTI IN ZANKE.
Kriminalni roman iz polpretekle dobe.
j "In prihajata gospoda v tem j •svojafcm alj se samo predstavljata?"
Pri teh besedah se je črnobrad-cu ob desnem kotu ustnic prikazalo vendarle nekaj, kakor zadnji konček nasmeha'-zasmeha. Ne kje je nekdo za tako priliko zapisal, da si zagledal samo še kon. ček kuščaričinega repka, ki je smuknila v grmovje. ...
"Prihlajava v tem svojstvu!'' je resno odgovoril sodnik. "Gotovo ste že čuli o neznancu, ki smo ga včeraj našli zabodenega doli pri potoku."
''Nisem človek, ki bi :ga zanima le Ickalne novice," je z vedno isto mirnostjo odgovoril vpraša-nec. "Menda pač veste, da, sem u-čenjak in ne stara baba."
"Toda... saj so tudi časopisi polni telga!" je nehote vzkliknil sodnik.
"Ne berem časopisov," se je nasmehnil Apelius. "Nimajo mi ničeslar povedati, kar bi me še zanimalo!"
"Aha!" je zamrmral sodnik,in ha. hip pomislil. Potem je hladno povzel: "Recimo, da je res in da res tudi še niičesar ne veste o tem. gospod doktor. Potem blagovolite to od mene vzeti na znanje. In sicer uradno! In nadalje še, da sledovi tega zločina vodijo naravnost v vašo graščino."
"Kaj ? Kako" .se je zdaj glasno zasmejal Apelius. "Kako p:,' to, velecenjeni? Kaj morda ceio moje stopinje?"
"Ne vaše, nego odtiski cčitoj zelo finih ženskih čevljev. In zraven njih odtiski čevljev našega — umorjenca!"
Zadnjo besedo je sodnik vrgel' pred učenjaka, kakor da je borate,. No, vtis na Apelius a je bil ______________ _ i
t j uprav nasproten. Spet se j e pre-
•	zimo zasmejal in vzkliknil:
"Odtiski čevljev vašega umop-
-	jenca pred ali pa smrti"?"
"Vi se norčujete, gospod; toda
-	stvar je zelo resna!" je sodnik i poskusil skriti sVojo zbeganost
-	Jza pretirano hladnokrvnostjo; za
-	kaj zbegalo ga je Apeliusovo ro-
-	ganje naposled le. .. . Res, da ni gojil bogve kake nade na uspeli svoje preiskave na tem "zalcle-
-	tem gradu", kakor iga je imeno-i val gori grede svojemu sprem-
-	ljevalcu; teda človek je le tako ustvarjen, da upa celo tam, kjer
i bi si rad še samemu sebi dopove. ■ dal, da ne upa, No, da bi bil kdo, j
-	ki ostane pred preiskavajočo kri- j
-	minalno oblastjo tako miren, j a i se ji celo v brk smeje, — Mat?i
i se je nehote dotaknil svojih šče-1 tin pod nosom — to vendar sko-ro ni mogoče! Ali pa je črni hal-> jar tu pred njim poosebljeni i satan!
*	"Resna?" se je oglasil Apelius. "Se plač vidi, da sta' gospoda pra-
i vos lovca.... Kaj pa je na tem i resnega, če so umorili človeka — -[ pravite, da celo neznanega čio-! veka? Ali nas je morda zdaj pre-. miato na svetu ? Ali pa se mu driu . gače kaj pozna? Svetu namreč... « Poglejte — v neposredni bližini . tega čina živim, pa še opazil ni-:cm •••• Res, gospoda, kar je . manj od potresa ali vsaj vojne, , ni vredno niti tega,.... , "Gospod! T,® so -nazori, da je človeka naravriost groza!" je y:& t kliknil Matej. "Kaj psi. če bi se Ivam kaj takega dogodilo?!
"Za ta slučaj vas, velecenjeni že vnprej odvezujem vsakega iskanja po krivcu. Posebno, če v?« ima zanesti na, taka stranpeta, kakor blagovolite tavati zdaj po i njih. ... Bognje, to je veda*, va-
! v	in
. sa, res!
|i. A,peliusoy smeh jr. bil tako t.e-sramen, da je staremu pravpslo-vcu bušknila vsa kri v glavo. Toda,premagal se je, in je mrzlp 6 I pomnil:
I "Gospod dpktpr! Zdi;sq mi, da J po nepotrebnei|i. ^ubijamo ča'S jI- "Kradem-^krademo, Irecit?, I velecenjeni!" je porogljive .pri-[ kimal Apelius-. "Zato kar izvoli-I te, gospoda! Ves ta moj dom ir. J vse v njem vam .je na razpolago I — razen mene seveda. Zakaj jaz j imam res pametnejšega 1 posh. I Sumim namreč, da mislita :gospo j da obavitj takozvano hišno preji iskavo, ne?"
S j "Najmanj to!" se je dvoumno J nasmehnil Matej. 3 "Ampak to vsaj najprej, ne? I V ta namen vama jei seveda tuji di moj služabnik rta, uslugo. Pro-jjtazij!" je zaklical Apelius in po-I! mignil staremu človeku, ki je že
dlje časa stal pri shodu prvega prostora. "Stopi po ključe in spro vedi, ta dva gospoda po gradu! Mjsli si, da, sta izgubila tod ali drugod nekaj zelo potrebnega, česar seveda morda niti kdaj i-mela nista, in pomaigaj jima najti !"
Ta> je bila pa že tako debela, da jo je sodnik komaj še požrl. No, vedel je, da bi dobila za vsak j-por le novo — seveda še vedno dovolj prikrito nesramnost na iglavc. Zato si je namesto upora izbrlal rajši ukor, na katerega o-nj vsaj zbadati ne bo mogel. \ "Gospod!" je vzkliknil, ko je J/agledal Protazija. "Povejte te-jmu vašemu vratarju ali kar že je. nag se drugič na vratih šele i ne pogaja, ah bo odprl ali ne, če zagleda zastopnike oblasti pred seboj!"
"Hm, velecenjeni!" se je nasmehnil Apelius. "Čeinu bi mu za tako redke slučaje izpreminjal navodila', ki sem mu jih dal enkrat za vselej ? Zakaj, da niti v1 s niti kakega druigega oblastnika na ta. vrata več ne bo, o tem sem še bolj uverjen, nego vi! In s tem se najvdaneje priporočam!"
Zamahnil je z roko v Ijnbez- i niv pozdrav, se vljudno priklonil j ter se obrnil nazaj v svojo sobo. j
"O, prosim!" je kriknil'Matej | za njim ter naglo prestopil \xiih | par stopnic do te sobe. "Pa prav j tu nameravam začeti!"
' ' ; r: T •'	J I
No, če sta on in njegov spre- i mljevalec ostrmela že pri vratih ' biblioteke, tu sta se kar opotek- j la. Čez vsa tla ena sama čudovi- j ta izpreminjasta preproga, po j vseh kotih dragoceni divani, o- 1 tomatee, stoli, vse pregrnjeno tu (t razkošnimi vezeninami, tam pravimi levjimi, tigrovimi, panterjevimi in bcigve kakimi kožami ; na sredi ogromna miza iz stobojnega kamna, kj mu cbčudo vialca še imena nista vedela, dk-rog stoli kakor prestoli. Povsod Pa nebroj mogočnih palm in drugih eksotičnih rastlin — ta mož je moral biti naravnost bajno bogat, če je bilo vse to*njegovo!
Toda že ju je prednamil njegov zasmehljivi (glas:
"Tu da hočete začeti?" je zategnil. % prosim, no, — kar izvolita! Samo toliko dovolita!" je vzkliknil, vzel najpreprostejši stol s kota ter ga pokazal Mateju od vseh strani. "Tu ga ni — vašega! morilca —u kajne da ne? Prosim, prepričajte se še sami!" je silil sodniku stol v roke. "No, vidite!" se je nasmehnil, ko je Matej stol jezno odrinil.
(Dalje prihodnjič.)
^0l>amo namreč ta,ko delati, kot bi ne pričakovali no-nevarnosti. Hočeva se nsrediti tako, ket bi pobira I3- les za kurjavo. Iz tega bodo Apachi sklepali, da ho-temo zvečer taboriti, kar nam utegne le koristiti."
Korakav,at na videz popolnoma brez namena med drevjem inigrmovjem na odprte trato proti savani. Tam Počneva nabirati suhe veje in pogledujeva skrivoma po • Apaichih. Če jih je bilo kaj v bližini, so morali biti skri-z-i grmovjem, kaiefega je bilo nekaj raztresenega Po savani.
' "Vidite li koga?" vprašani Samai za nekoliko časa	»,-]'■,
' . S./. 'fe
"Ne," odvrne. "Jaz tudi ne." - Napenjava svoje oči kar se da, a ne ugledava ni-In vendar sem izvedel pozneje od Winnetouva, da-Je bil komaj petdeset korakov od naju in nas je opazo-Val- Ni dovolj, da ima človek dobre ,cči; tudi vajene mo.
biti, kar moje nikakor niso bile še tedaj. Danes bi Wmuetouv.£! takoj izvohal, četudi le po mušica-h, katere ktajo okrog grmovja vedno v (gostejših rojih, kot dru-če namreč tiči kako živo bitje za njim. Vrneva se torej, ne da bi kaj opravila; nato zač-nemo vsi nabirati les. Imeti smo ga morali več kot za stno potrebo. <
"'Prav tis,ko," godrnja Sam. "Mi moramo pripraviti jedno kopico m Apache, , a Jo nažjo takoj po lizvršenenvnapadu na naše prazno
torišče."
, Nato postane temno. Sam se skrije kot naijizkuše-^jši izmed nas :prav spredaj, tam, kjer se počenja ši-. ,. ■:lti-savana. On je hotel izslediti cgleduhe, kateri ima-Priti na vsflk način, da ogledajo naše taborišče. Za-clgenj; njegov rdečkasti plamen je svetil daleč savani. :Za kakšne neprevidne in neizkušene ljudi nas morali smatrati Apachi. Ta veliki ogenj je bil Pripraven kažipot že za velike daljave. ' 'Poveč^rjamo in sedimo tako, kot bi prav ničesar e Pričakovali. Puške so ležale na kupu precej daleč od
nas proti polotoku, da jih iziamoremo pozneje spotoma vzeti seboj. Polotok ipaj je bil, kot rečeno, zavarovan s * konji.
Gotovo je bila že tri ure tema, ko se vrne Sam, tih kot senca in pravi šepetajoče:
"Dva ogleduha prideta, prvi na tej, drugi pa na drugi strani."
Bližajo se na<m torej _od obeh strani j in se skrivajo za gosto grmovje. Sam prisede in začne glasno razpravljati o nekem predmetu. Mi mu odgovarjamo in tako se razvije živahen pogovor, katerega! namen je bil, preslepiti ogleduihe. Vedeli snjo, da nas strogo opazujejo; zato smo pazili na to, da ni nikdo pogledal neza-upno v^grmovje.
Zdaj smo morali zvedeti pred vsem, kdaj se odstranijo. Slišali nismo mogli, videti tudi ne in vendar ne smemo zgubiti ni trenutka od tedaj, ko se vrnejo; kajti potem u t eigne pridrveti vsak hip ostala četa. Med tem morajo tudi Kiowi zasesti otok. Zato je bilo najbolje, ne čakati trenutka, kdaj se vrnejo, ampak prisiliti jih v to.
Zato ustane Sam in ifzgine na jed ni strani gošče, kot bi hotel nabrsifcj še nekaj lesa; jaz se splazim na drugo stran. Na ta način smo bili zagotovljeni, da so cgleduhi odšli. Sam dene roke na usta in oponaša trikrat po vrsti žabo. To je bilo zmimenje za Kiowe. Ker smo bili pri vodi, ni moglo oponašanje žabe vzbuditi nobenega suma. Nato zleze Sam zopet nazaj proti preriji, da nam naznsaii prihod apaške čete.
Niso bile pretekle še dve minuti od danega zna-' menja, ko prisopihajo Kiowi v doligih vrstah drug za drugim. Oni niso čakali v go|zdu danega znamenja, ampak so se priplazili prej do roba, da bi tem hitreje dospeli na pojotok. Kot kače so se zvijale vrste pred nami in zginj^le na tleh polotoksi. Vse se je vršilo tako hitro in spretno, da je bilo v treh minutah vse gotovo.
Zdaj snio čakali le še na Sama. Ta pride kmalu in nam pravi:
"Bliižago se nam in sicer na obeh straneh, kot
sem slišal. Ne nalagajte več drv! Mi moramo paziti na to, da ostane še vedno žrjavica, ko pogere vsa drva, da zamoreja rdečniki hitro napraviti ogenj."
Mi nalažimo preostalo drva okrog ognja da se ni -zliva' žar po okolici in mogoče izdal našega odhoda. Ko se je to zgadilo, je moral biti vsak od nas vač ali manj i-gralec. Vedeli smo, da je petdeset Apachov 'blizu nas in vendar nismo smeli izdati da vemo. Od bližnjih trenut kov je bilo vse odvisno, celo naše življenje. Mi smo računali, da bodo čakaili, dokler mi he zaspima; kako pa, če bi nas oni napadli prej ? Sicer imamo za pomoč dvesto Kicwov, toda prišlo bi do 'boja in prelivanja krvi; msirsifetera življenje bii prenehalo. Odločilni trenutek se je približal in to, česar sem pričakoval, je nastopilo: bil sem miren, tako miren, kot bi igral partijo šaha ali domino. Jako zanimivo pa je bilo opazovati druge. Rattler je ležal steignen na tleh; obrnil je svoj obraz pioti zemjji in se delal, kot bi spal. Smrten strah ga je zgrabil z vso svojo grozoto. Njegovi "slavni westmani" so se ozirali zabodena okrog; govorili so le v pretrganih stavkih, dasi bi se bili morali u-deleževatli skupnega pogovora. Will Parker in Dick Stone pa sta sedela mirno, prav kot bi ne bilo nobenega Apacha na svetu. Sam Hawkens, se je norčeval mala z drugimi, jaz sem se mu smejal prav od srca.
Ko 'presedimo na ta način pol ure, smo bili prepričani, da se bode vršil napad šele tedaj, ko zaspi-mo, ker bi nas bili fehko že zdavnaj napadli. Kar je oigenj pričel pojemaei, se mi je zdelo potrebna, da se več ne (zavlačuje. Zato zazdeham nekolikrat, se pre-tegnem in pravim:
'Jaz sem truden, jaz grem spat. Ali ne greste še, Sam Iiawkens?"
"Nimam nič proti temu; jaz grem tudi", edvrne. "Ogenj pojema. Lahko noč!"
"Lahko noč!" odvneta Stane in Parker; nato greva koliko mogoče daleč, vendar ne tako, da bi se zdelo sumljivo.
Plamen je postajal vedno manjši, dokler ni poga-
sel pa pol noma; le oiglje je še žarelo; toda njegov odsev nas ni mogel radi okrog naloženih drv obsvitati. Ležali smo torej popolnoma v temi. Zdaj pe prišel čas, da se spravimo na varno. Stegnem se po moji puški in se palagoma oddaOjim; Sam gre ;cb moji strani, drugi za nami. Če je kteri prevzročil kak šum, skušal sem ga zakriti s tem, da sem konje potiskal semter-tje; udarci konjskih kopit so morali preglašati vsako prasketanje. Res se posreči vsem doseči Kiowe, kteri so čepeli bojaželjna kot pantri.
"Sam," mu šepečem, "če hočemo res obvarovati oba glavarja, ne smemo pustiti nobenega Kiowa zraven. Ali se strinjate?"
"Da."
"Jaz se spravim nad Winnetcuva, vi, Stone in Far ker pa nad Inču-čuno."
"Vii jednega sami, mi trije pa vsi jednega? To ni pravilna, če se ne motim."
"Pravilno. Jaz sem z Winnetouvom hitro gotov; vi pa morate biti trije, da se ne bode mogel braniti; če vjame priliko in čas za obrambo, se ga lahko nevarno rani ali^cela usmrti."
"Well, imate prav! Toda iti moramo malo naprej, da preWltimo Kiowe in da srtio prvi. Pojdimo!"
Postavimo se nekaj korakov bližje ognja in pričakujemo z veliko napetostjo apaškega bojneiga kričanja;, vedeli smo namreč, da ne bode napada brdz tege. Njih navada je namreč, da da glavar znamenje, kte'.v-ga ponove potem vsi.vojniki kolikor moi.xoce grozno, To 'tulenje ima namen odvzeti nasprotniku vsak ;X>-fura za obrambo. Posnema se iga lahko teko, da se zakriči v najvišjem nenaravnem glasu: %iiiiii!', pri toni se udarja' s prsti kolikor magoče hitro na ustnice, da .nastane nekak triler.
Kiowi so bili prav tako razburjeni. Vsak je hotel biti prvi; zato so se rinili za nami, da smo morali iti vedno dalje. To je eamoglo postati,nevarno za nas, če bi prišli preblizu Apachov; zato sem si želel, da bi su
napad kmalu izvršil. *
STKAN 4-
"ENAKOPRAVNOST"
MARCH 7th, 1923,
I MALI OGLASI
OevelaiMfeke novice,
——--'—*~T
—	Danes zvečer se vrši; sc.la p- -skega društva "Ja-: dv* i" v Kunci cevi dvorani, I. .Aepalo se bo tudi, koliko delnic bo društvo ikupilo v tej kampanji za S. Del. Dom. Zato pridite na sejo vsi!
—Umrla ie Katarina Kru- S čiV, doma iz Iscrije. Stanovala ie v Euclid Village,' 20531 Vine St. in je bila stara 60 let. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.- uri.
—	£15,000 odškodnine. —
Common pleas sodišče je prr/nalo Raymond J. Logarju clevelandskemu »republikanskemu kandidatu za pod governerja zadnje poletje, $15,000 odškodnine za poškodbo, katero je dobil, ko
je zadela injegov avtomobil | neka poulična kara. Denar bo morala šteti Cleveland Railwav Co. Sicer je tožil j Logan za $25,000, toda sodišče mu je priznalo $15,000. Družba je vložila na priziv--nem sodišču priziv, da se odločitev Common pleas so'dni-[ je <?\rže, kar je bilo tudi pstoir'sno. Toda ko se je Lo-! gan nato obr.nil na najvišje j sodišče v Columbusu, je od-| ločilo, da je odločitev Com-fmon pleas sodni je veljavno, j Tatinska družba./— Deset • moških in dve ženski, ki so | na sumu, da so izvršili zad-' nje čase. kakih dvajset tat-jvm in repov, je'imelo priti ! danes zjutraj pred veliko ; p^rdto. Eden izmed osumljencev je baje izvršil v Du-i h :hu neki umor ter ga tam-
v- i-—1 ' A—~i '<; t—i i—i t~ri v JL—i '- k—-JL' k—i. '- t—,r
DR. L. A. STARCE J,
* Edini Slov. Opthalmologist -- ŠPEC1JAL1ST ZA OČI *
3127 St. Ciair Ave.	Cleveland, Ohio j
i Ure: 10—12;,2—4; -7—8.	Ob sredah: 10—12. ^
jgpllM^
I - POPOLNA ZALOGA	1
|jj| ravnokar prejetega modnega pomladan-
ske.ja. blaga. Velika zaloga oblek za o-	ffpj!	p=S
j3]j troke, srajc, oblek za ženske, spodnjega	A [p
tjfflj perila, nocavic, finih moških srajc in	f/\'1	'll
'kravat. Nizke cene. Se priporočam za	v';	''j ||f
■ffll nakup za velikonočne praznike.	! j	: .
HI	' __ '	'	1 "' (p
I	--------% |
| JOHN D EP EL JAK	j
1	380 E. f52hd Stre-t	I
liM
Or. L-». HJ. Siegelstein
naznanja, da je presolil svoje, urad« v sobo	t
415-117 The Cleveland Aithle.Jc C'!ul» liuildin-, I4I8. EUCLID AVE.
; raspro.tr Statlev' Hotela 1 URADNE URE: od 10 i!pp. do 4 pop. v&ak dan razun nedelj.
Cb torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 7. do 8.
Tel. Main 1806 ____ _ _____ _ -
* "i"*-•'-" "ii.'.u-tx^igaJsf t".' ■*	!' - -——ff.1!.,1,..!'. . iT' » 1	- i r C "■'——
S keehks well mms 1
vj A CONSTANT FIGHT I t^i	AGAINST CATARRH J
i	Mnogo hotenni se lahko prišteva kntarhičnemu stanju. Kašelj/g
j	- ehladi, nosni katarh, želodčne in črevesne nadloge, je le 1
■	par izmeo' Številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. m
H	Borite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano I
I	vsled vporabljivosti že preko pol stoletja
rm .............IIIDR, HARTSVIAN^ottrnasuBK^
| Tmblšts or Liquid	Sotsf BZvQr'jrvtsere Jf
, 'f/anmmamtammarf.i'yHnmammmmmmmTrMrrziri'-x„- r ,-'<^ySSKD^^^fXBBtUL^LBS^.^
DR. SMEDLEY,
pecijalist
WW	j A Z IMAM 10 LET SKUŠENJ V
f,\}\ /I	MEDEC1NI.
/	' obuvajte torej, pojdite k prave-
O -,J 3	""T* %	bpeeijalistu in ;>e h kakemu n"sz-
icPv^iv^''"^^ »V/ vež!>; nemu. Resničen špscijalist in mim W^fetf	Pro -or vas ne bo vpračal, kje in kaj
WHjJJB^^jSn}	'>il!;; Nli« temveč vam bo nam povedal,
/w	j* P« temeljiti .preiskavi.
'SPlr?—I	si bost? Ha in denar. Mno-
J^fcjfl- . J	-.JIj si diHRi zdravniki vam niso mojtli po-
I 'ffl I i' P	ma-rati, ker niso imeli dovoli skušenj
p	jf Nji./1'	m n? morejo zapopasti vašega »'«-
J iu t— ^-ri^-flL	\ M)/.f čaja, kakor bi jja morali,
r Ji-f"'^--^-. fc» I'M'■!	aPilrut X-žarkov in moje bak
'	^š-i5" l it i tt-rioloR ične preiskave krvi mi razo-
" /jAw dtitcjo vaš;> resnično bolezen in če vas vzairiem jaz pod mojo oskrbo, «e vam bo povrnilo zdravje hi z.vahnost in počutili se boste zdrave, kot. pred boleznijo. Povedal va.ip bom jasn->, jeli vaša bolezen ozdravljiva aH ne. — Ne trr.titc čas in ''enavja. Pridite k meni. 1'reif:-Uave in pos--tovanja znstopj, ako vri nesete seboj ta oglas. PoaeBni oddelki za moške aii ženske.
DR. SMEDLEY, špecijalist
URADNE URE: od 9. dop. do 1. pop. —■ od (i. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop do 1. pop. SOJU 4. lOlOI, EL< T.ID AVE. vo«. E. 10.") St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO.
60 YCI> KHOW WHY — A Doctor Can m So Manj Defects ?'	By Fisher __
...	...... I	----- ....	■ ■ ------- ■■ --- J-—--' I ■	Ij-	-----■-■—;), ■ ^________________■____ -jI—■_____________jj- ■ ■	- -
JoMt iHSuaM-cc j C co* utc ^ ( Df^ IN m MFC ) „	UNUM IS in KO SHWT.| cf ( 1 TOouBueo ^TH <X	,	to«. L ;
) owwswif. (O^a ^ , atftc-, Uosrt.iM fvSF^en <-, w	w iitw^ a a^r lutnet^ 1	oFTrte-l 1 „
oo^Ii^ V fOC^e.. J fc.f^- f^r. fewer:, Wvrc ^ Po«, mo )	iS eoMtsreo N«-j op SuMCO'-"^ ' \ ^f-nTJ^' I C.G.T hOmE
lout? }	luwucr 1 ^soiiftuce J	I-v_—5—--- <KUSO ccrccr S^PTOMS) V	e i ^-'
J	( «isweue»S Nwouea u^r f Pouics<? (-—*)	/	of thi;	C	i-rSIl^^i---
1 ^^^^^^^^^^^^^^ ^^ "	^ ^ ^^^ ^ j^ l^Vea^n^ j ^	^^J ^ ^^^^^^^
^ C,rtiyi«,tio'-M. CARroc^ Co If. Y. W	||_______" _ J _ _____ _____
j kajšnje oblasti že dalj časa 2 iščejo. Vse se je aretiralo v f teku zadnjih treh dini. Sta- < nujejo tudi vsi v okolici E. 1 19. t. Pogon na njih steno- 1 vanja je sledil, ko je naletel 1 1 policaj Ryan zadnjo sobote ' na dva roparja ter jima je 1 •sledil. Sicer je v zasledoval- 5 i nju zabredel v neko lifžo, 1 tako da jima ni mogel več 1 slediti, toda obrnil je pozor- 1 nost na okolico. Kot posle- 1 dica se je vdrlo v več sum-ljivih hiš. Nekje se je našlo ! za $2,000 nakradenega bla- ' j ga. Sledile so aretacije.
— V državno ječo. David : Goldfarb iz 1405 E. 82. St. . j je bil obsojen včeraj za ne-,j določen čas v ohijsko držav-• no ječo. Prizna! je, da je iz-, I vršil napad z roparskim na-| menom. Goldfarb je bil en-
I	krat že ' -bsojen na 10 let za-, ■ pora radi nekega ropa, toda ; i mil je dovolili priziv. -sodišče [! novo obravnavo. Obtežen je
II	i>il, da jeioropal do'1' Eugene I I.yonsa ia 18115 Notting-! i nam R<;'. To je b;Io še 22. a-ifprila lanskeora leta. Baje je :! vzel $700.
jjz stare domovine,,
i--
RADIČ ŽE STOT1Č PROKLA-MIRA REPUBLIKO.
Zagreb, 29. januarja. —' Radič je 2f>. jan. sklical v Zagreb javno skupščino svoje ^hrvatske seljačke republikanske stranke. Radicevci so mobilizirali svoje pristaše iz cele zagrebške župani-je in napovedali so "republikansko poplavo" Zagreba. Ostalo je i pri napovedi. Skupščina se je vr-i šila na Mažuraničevem '.trgu pred v§eučiiiško knjižnico. Udeležilo i se jo je okrog,5Q00 do največ 6000 ljudi, med njimi zelo mno^ go radovednežev. Spjjaki, »sp prišli z sastavairrji, na katerih so bili j nspisi Živela republika, .Zivio Ra, die.. j,.-, i, ■ s i .	j
- Ob 10. se je pripeljal Radič v koniji. pred katero je jezdil ban-derij seljaških konjenikov, diržal se je povsem v pozi predsednika republike Sprejeli so ga s klici Zivio predsednik! Zivio hrvataki borac! Medtem so kolporterji delili med ljudstvo letak s sliko nove krasne radičeve vile pred katero stoji žandar', ki čuva nad o-•iebno varnostjo Radiča, in z ve-1 like.m napisom: Kje je Radičeva republika? Evo je! in s pesmijo, ki pravi: "Strpite se lude glave. Doc če republika. Za Radiča več je došla: Kako kaže ova slika." Letak je deloval kakor cu-Z .*ek rurzle vode.
Glavni govor je imel Radie, ki je zopet enkrat naznanil, da 1 bo 18. marca republika čisto nov i tip države, kakršnega svet dp-] sedaj že niti ne pozna, ker bo
■	človečanska in seljasfka. Nato bo-j demo poklicali Ameriko, pravi i Radič, da Hrvati zgradimo kar
nam treba. 'O inteligenciji je de-' jal: mi jo bodemo plačali, ona pa j bo morala "seljački raditi." U-radnike, v (koliko »o "dobri" bo-I demo pustili v pisarnah, vse one pa ki na* ne spoštujejo bodemo "bacili na polje." Tudi Srbi so republikanci, vendar oni se ne mo-i rejo izjaviti, ker stoje pred pret-! njom bajonetov. (Radič torej slavi "batinaški režim na Hrvat-
■	skem kot režim slobode napram .razmeram v Srbiji!) Pozdravlja I republikanski! Rusiju, republi.kan-J sko Srbiju in povdarja da je ' clo-I večanski fluid uz Nemačfcu." Po-
zdravlja vse voditelje opozicije G Protioa, Davidoviča, Prodanovi-ča in Avramoviča. Silno hud je na Slovence. "Nerki Slovenci, med njimi pop Korošec so se sporazumeli s Psišičem in Pribičevičem jq ter izdelati nekak inačrt, da bi Primorje postalo most, "preko kojega če Slovenija na pijačku u . Beograd. To nisu Slovenci, to su Kranjci magarci." V tem tonu je 1 Radič govoril ob popolni iapatiji 7 poslušalcev. Povedal je konečno, Ij da se bo 18. marca konstituiral j "hrvatski republikanski sabor," ki bo 25. marca poslal Srbiji svojo zahtevo, ne da se Hrvatom nekaj da, temveč da jim Srbi vrnejo, kar so jim ugrabili."
Za Radičem so govorili trije j] seljaki v duhu znanih člankov in pesni v Slobodnem domu. llija Martinič je povedal, da sta ''ču- 1 do čovlječanske republike" mogla ustvariti le dva bitja Bog ali ^ i pa Radič. Tako pravi svet, ki strmi nad visoko kulturo in naobraz- ^ bo zavednih Hrvatov.
Nato se je skupščina razšla. U- ^ deležniki so pevali neko novo pesem z refrenom: "Zivio nam sivi ptič_ Stjepane Radič."	|
Skupščin?, je bila jasen dokaz, da Radičeva slava gineva. Incident se ni dogodil nobeden. Razbita radičevska skupščina v j Vinkovcih.
Vinkovci, 29. januarja. Včeraj je bilo tu zborovanje Radičeve stranke na katerem ista govorila Predavec in Basariček. Govorili
*	so na shodu proti državi, narodu, : kralju in dinastiji. Prisotni Orju-
naši so zato shod razbili.
Zanimivosti iz zapuščine kralja Petra.
Zapuščinski sodnik beograj-1 skega sodišča je končal te dna vse > delo, ki je bilo v zvezi z oporoko
-	pokojnega kralja Petra Osvobo-r ditelja, napisano 18. j novembra
-	dneh, ko je Potiorekova armada i prodrla že do Milonovca, kjer jo i je potem pokojni vojvodk Mišiič j popolnoma uničil. Vsebina opo-v roke je v glavnem že znana in
-	naj navedemo sedaj' še sledeče 1 podrobnosti: Kralj Aleksander
*	je podeloval vfeo nepremično i-i m o vin o in eno tretjino premičnin, i kraljevič Gjorgj« in kneginja Je-
*	lena pa vsak po eno tretjino vre-
-	dnostnih papirjev <in denarja v
-	gotovini. Kralj Aleksander je to-» re-j podedodal tri hiše v BeOgra-
du, posesftva v Topoli 'itn na Ce-a tinju, kar je cenjeno skupno o-
-	koli 10 milijonov dinarjev. V bla-i- gajni pokojnega 'kralja so o pri-a liki popisovanja zapuščine našli i- denarja v gotovini lin v vložnih i- knjižicah malo manj kakor pol
milijona dinarjev. Rezvein tega 1, je imel kralj 15,000 komadov a akcij in drugih vrednostnih papir-v jev skoro vseh srbskih zavodov, >- kakor tudi 25 tisoč tujih ?.kr-.'j — o večinoma francoskih in ruskih. >- Zanimivo je zlasti, da je imel /i kralj Peter znatno število akcij ir par-ških dnevnikov "Tempsn", "Petit Parisiena," "Petit Juorna-a la," "Figara" in "Matina.' V J- svetovni vojni je podpisal kralj ,- za 340,000 francoslkih xVankov e francoskega vojnega posojila, in o sicer pod imenom "Grof iz To-;- pole'. Svojemu slugi Zdravju je >- zapustil kralj 5000 dinarjev, ki t- jih pa ta ni hotel prevzeti, ker jo :j srbska zapuščinska pristojbina t- precej velika. Zato mu je bilo od ni J dvora kasneje nakazanih še 10,-a j 000 dinarjev, tako da je Zdrav-i- i ko po odbitku državne pristojbi-»- | ne dobil prvotno, v oporoki do->-1 ločeno vsoto v celoti.
50STILNA in s^adščičarna najjr dobrem kraju se proda'za —ji $1.600. Vprašajte na 955 Ad- I dison Rd.	(57) j
LATHE HANDS drowning Co. 16226 Waterloo rd. j
Vzemite St. Clair Collinwcod
karo.	^
TEŽAKI — STALNO DELO" g rhe Cleveland Metal Products Co s 7609 Piatt. Ave., Cleveland, O. 2
PRODA SE FARMA s 18 akro" r trte, s hišo in gospodarskim s poslopjem. Je na jako prijaiz- p nem kraju v Genovi in se proda poceni. Oglasite se pri Math Verho vre 15257 Saranac Rd.
Dobra kupčija!
Hiša za 2. družine, 10 sob; $7,-
500.00; §1500.00 takoj. Hiša 7 sob za 1 družino $6,500.00
$2,000.00 takoj. Dobri Isti za hiše od $700 do j $1,200.
Dobri trgovski loti od $1,600 do $3,750.
Moses Realty Co.
15505 Waterloo Rd.
EDDY 7841	WOOD 370-R
illlHII!lliil!!ll!I!l!!!llili!!l!l!l^ iiiiiiiiiiiiiiii'
Slovenski Sokol
Starosta: J. Pollock; podst: M. Lukner; tajnik: Janko N. Ro. gol j, 1181 E. 60 St., nadz. odb.: Fr. Belaj, J. Močnik, C. Kunstelj Načel. M. Živkovič; učitelj mladine: Fr. Kraševec. Seja vsaki drugi petek v mesecu, v S. N. D.
BlfigBigiaBSBlžaiMS
Tel. Randolph 4325
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da prev^tžam pohištvo in dri^ge stvari, kar. spada pod - to področje. V vseh slučajih se o-brriite na ; , j ' ; ; i : , ' i i i
JOHN KOSEC
>949 E. 67. St. »
Moving and Expressing
Našim naročnikom.
Mnogim našim naiocnikom je potekla naročnina, precej jih je, kateri dolgujejo še za celo leto. V času krize in štra.jkov nismo hoteli nobenemu ustaviti lista, keT dasiravno je bilo naše podjetje hudo prizadeto raditegk. smo se zavedali, da bi bilo jako neume-stno) pustiti naročnike na cedilu in jim lista ne pošiljati. Sedaj se že toliko dela, da bi vsak lahko poravnaj kar dolguje, ker v drugem slučaju bomo vsakemu ustavili list. Z izdajanjem dnevnike
So veliki stroški, to je gotovo vsa kemu znano, in ako .je na stotine dolžnikov, se veliko pozna pri dohodkih. Papir, delavce in pošto se mora plačati. Ako se lista t^čno ne plačuje, se nas tudi ovi va, da ne moremo izdajati lista vsaj dvakrat na teden na šestih straneh. Počakali bomo še en mesec da damo priliko vsakemu, da do istega časa poravna naročnino in da jo, če je mogoče plača tudi za naprej. Vsak naročnik ' naj se nekoliko potrudi, da dobi j vsaj enega novega čitatelja "E-nakopravnosti," potem pa bomo j lahko izdajali list po dvakrat na I teden na 6 straneh. List je odvi-! cen oc1, naročnikov in sedaj, ko so j boljši časi, bo pri agitaciji več u-I «peha. Na delo torej za nove na-j ročnike!	UPRAVN1S1VO.
'	P
PRODA SE	n
32 akrov zemlje; hiša)ž vsemi go. spodarskimi poslopji; vse orodje, 2 konja, 3 krave, 3 prašiči; far-' 1 ma .je na. lepem prostoru. Izvr-iS stna zemlja. Proda se poceni. — 1-Poizve se prj	• j
MATH GORISEK Box 136, Brecksville, Ohio, ali pa na 154C6 Waterloo Rd.
PRODAJALNA IN POPRAVL- p JALNICA ČEVLJEV se proda ' poceni, ker gre. lastnik v Cali-forni.jc. Meseč najemnina samo $30. 6735 St C'air Ave., Cleveland,, Ohio	. (77)
DELO DOBI — priden in pošten porter s stanovanjem ali brez. I Stalno delo in dobra plača. — Vprašajte pr; Hotel Serschen,
694'E. 152nd St. (57) ____
V NAJEM tdda hiša za dve družini na 19701 Shawnee Ave stop 125 Shore Line, Notthing-hs<m, Ohio. Blizu dveh kar, St. ] Clair ali Shore Line; 4 sobe | zgoraj in 4 spodaj, dva kopa-j ] lišča.	'	<57) M
PRODA SE — grocerija in; mes- > niča v .središču slovenske našel- s bine. Pokličete lahko ,po telefonu Randolph 7422 ali poizvete v na- ( šem uradu.	;57) 1
raasjisaB^Š^^ss 1
POZOR WEST PARK!
Naznanjamo, da je naš zastopnik za tamkajšnjo o-kolicp;,.
Mr. ANION PETERLE, 12019 Ki r ton Ave.
On je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike ža naš list. Rojakom ga priporočamo, da- se pri njfinu naročijo na "Enakopravnost", ali pa plsčajo zaostalo naroč- j nino.
Upravništvo.
Dobra ^n^c^ debele ženske.
Nemo moflero št. 333. Jo re-KniOno dober kup. Zgoraj je nizek, spodnji del pa jt» precej širok. Narejen je >■/. trpe-?.nega itll belega coutlU; mere oil 24 do 30 cona mino?.).'« Cc vam ga. vafc trsroveo to more dobiti, pošljite Ime, >"*-
I slov mero In $3(00 In jien'a-11 vam bonio inoderc.
Nemo Hyeiealc.Pakhion Institute 120 E. 16ilV St., New York (Dept. S)
ROJAKI!
SLOVENCI IN HRVATJE!
K.idav potrebujete kako popravilo pri vRii hiši, prebarv.inje vaših !-ob ali kaj riovesr.''. narediti,se vam priporočam.
I OS. IVANETIC
TESAR IN BARV AR. Delo jamčim!	Cene zmerne!
Oglasite ee na	< .
7013 Hcckcr Ave. Cleveland, Ohio.
ywyyywwvvv
Prodajo se 4 lotie ali se zame-ijajo za Ford avtomobil- Oglasile se pri ,	; ^ JOHN ROBICH, j V j 19303 Pawnee Ave. 126«/2 SloPt ^hore Line kara Nottingham*;0'
LOT NA BABBIT RD. bJfeu Euj clid Foundry, 50x156, blizu dveh Sol, se proda; za $1,2^) v gbtoVint.i Vprafiiajtp na. / Alhambra Rd._
PRODA SE — hiša za< eno žino ilod pogojem, da se: ]( premakne, iz kta ker misliS delati novo stavbo.' Zglasiti »« je ha 6732 Edna Ave. Hi& se niahaja ra vogalu 1204 Norwood Rd.
DVA LOTA NAPRODAJ^!! J
zamene. Dva lota skupaj^k| merita 80x135 med Bhss. in Cat Rd. se prodata za gotov fle^ ali se zamenj.vla za hišo. site se na 818 E, 155 St- C^i
FARMA NAPRODAJ : Dobra hiša, 5 lepih sob in cemef tiiana klet; dober hlev; V/i lje, lep vrt, dobra krava, eno tele, 3 prašiči, kokoši in gosi vse v dobrem stanju. Tudi dobra studenčna veda- Proda se P°celU' Zglasile se pri MIKE LUKIC S. Miles Ave., Louis Rd., N«rtri Randall, Ohio.__^
^ViadKo?*
^	ŽELODČNA
tGRENClCf
Je narejena i» Z A r A ' "oato^^
rqmano'vkbbva
leSnit^Ud^'
nah »n IP"**^« Edini TM&ptmkb, Združenih V. LANGMANN^
JAVNE RAZPRODA?^
■ j '
Kupili smo 122,000 merfSkih armadnih Čevlj«v W ^ son izdelka, mer od 5$f do so bili zadnji preostanek izmed največjih vladnih tor jev za čevlje. ) ! Ta čevelj je jamčen, da je odstotnega usnja, temiio ru? ^ ban-e s prišitim jotikom, more vamje blato''ne voda-tualna vrednost tega čevlj^1 $6.00. Toda ker smo .Hh . toliko skupaj, jih nudimo JaV sti la-hdco po $2.95.	' y
Pošljite pravilno bero. P** te poštarju, ko vam jih pa pošHite denarno naikaKn''1^ ko če^ji niso taki, kot Pr®v de. vam bomo radevolje vm«5 nar nemudoma ca zahtevo.
NATIONAL BAY STATE COMPANY
v,
296 Broadway, New Yerj^^.
I RAVNOKAR PREJEL11
Slovenske plošče iz sta^ ! kraja. Zberite si jih,
^^f ST ChAtK% JSKt WELRY *f
j	MUSIC
j u.u.a.	poprej® •
R . wm m^
». i.,n.i,H 0404 St.
A VeC^
«11 iSf^i:
j M* Princ^gSJ