amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKf ^ 1 " Geslo: Za vird 1« narod — za pravico tn resnico_od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. XOfficial Organ of four Slovenian OrganizationsJ "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ : NAROD V AMERIKL LETNIK (VOL.) LIL PREMOGARJI SE IMAJO VRNITI NA DELO O BODOČEM VOJAŠKEM BONUSU Washigton, D. C. — O bodočem, vojaškem bonusu v kongresu že sedaj razpravljajo. Kongresnik Rankin, iz Mississippi, je predlagal te dni, da naj se vojakom, ki bodo po tej vojni demobilizirani da redna šestmesečna plača, ki so jo prejemali tekom službovanja. To pravi kongresnik bo dalo vojakom priliko za počitek in da se pripravijo za civilno življenje. Seveda, ko se pa enkrat kako vprašanje sproži, posebno v kongresu, hočejo vsi imeti o njem besedo. Zato bomo o tem še marsikaj sliSali, nekaj kar bo na mestu, mnogo pa tudi takega, ki ne bo na mestu. VESTI 0 DOMOVINI Predsednik Roosevelt je poslal odločno zahtevo predsedniku premogarske unije Johnu Lewisu. — Premogarji morajo biti na delu v soboto dopoldne, ali pa bo predsednik uporabil svojo avtoriteto kot vrhovni poveljnik. PAVELIC DOBIL NOV UKAZ Izvesti ima v vladi spremembe. — Nemce skrbi dalmatinsko obrežje. Bern, Švica. — Dr. Ante Pavelič, hrvatski Kvizling je bil pozvan te dni h Hitlerju, s katerim je imel daljše posvetovanje. Poleg tega, da je Hitler ukazal Paveliču, da ima o-čistiti Hrvatsko, predvsem dalmatinsko obrežje vseh osišču neprijaznih elementov, je Paveliču tudi ukazal, da ima izvesti spremembe v vladi. Nemci niso zadovoljni z njegovim finančnim ministrom, ker ne more rešiti vprašanja prehra-tte. Navaja se, da lanski pridelek je bil komaj 23% rednega pridelka pred vojno na Hrvatskem. Zato pomanjkuje živeža ter otroci in starejši stradajo. Posebno pa postajajo Nemci nervozni radi dalmatinskega obrežja, ki je izpostavljen napadom. To pa zato, ker za hrbtom so četniki, na morju pa zavezniki. —o- AMERIŠKI GENERAL RANJEN! V TUNIZIJI Alžir, Afrika. — Ameriški general, Lesley McNair, ki poveljuje v Tuniziji kopnim silam, je bil te dni ranjen od šrapnela na tuniški fronti. Ra-njep je na" glavi in zldlnilo mu je kost v rami. Rane pa niso nevarne in je na potu okreva-ja, pravi poročilo. KRI2EM SVETA — Stockholm, Švedska. — Poročevalec tukajšnjega švedskega dnevnika "Svenska D&g-bladet" poroča, da so Nemci opustili vsako upanje, da bi rešili ih popravili francoske bojne ladje, ki so jih Francozi potopili v Toulunu. Vse kar morejo dobiti od potopljenih ladij je staro železo za pretopi-tev. — Valletta, Malta. — Angleški letalci so včeraj izstrelili dva sovražna letala, ki sta se pojavila nad otokom. Poročilo pravi, da so Angleži, ki branijo otok Malto v Sredozemskem morju tekom časa, kar traja ta vojni* - uničili ze 1001 sovražnih letni, nemških lu italijanskih. — New Delhi, Indija._A- meriški letalci so včeraj uspešno bombardirali, * železniško postajo v Rangoonu, v Burmi. Napad in boj z japonskimi letalci je trajal nad 40 minut, pravi poročilo. Amerikanci so izstrelili eno japonsko letalo. V Rangoonu pa so poškodovali japonsko skladišče in več drugih predmetov. — London, Anglija. —" V veži palače, v kateri je v War-šavi nastanjen nazijski gover-ner zasedene Poljske Ludwig Fisher, je včeraj eksplodirala bomba. Nazijski governer bi bil kmalu ubit. Tudi po drugih krajih Poljske, pravi poročilo, je začelo sabotiranje proti Nemcem naraščati. TEŽAVE RADI STANOVANJ IN SELITEV - Chicago, 111. —Oblasti opozarjajo, da bodo nastale te dni! težave radi selitev. Mnogi lastniki stanovanj manjših hiš in večjih stanovanjskih hiš so premnogim družinam odpovedale stanovanja, že pred 60 in 90 &a^ik»Sj?ranke_Jbi se imele j izseliti zdaj ob 1. maju. Toda stanovanj manjka in jih premnogim strankam ni mogoče dobiti. Lastniki stanovanj bodo skušali najbrže sodnijskim potom najemnike prisiliti, da < se izselijo. Toda kam, ko ni stanovanj? Zato oblasti prosijo potrpljenja od strani last- j nikov. Brez sodnega ukaza, pa i nihče ne more najemnika izgnati iz stanovanja. -o- ŽELEZNIČARJI POULIČNA ŽELEZNICE V CLEVELANDU STAVKAJO ; Cleveland, Ohio. — V sredo! je zastavkalo v tem mestu 300 voznikov in kondukterjev poulične železnice. Mesto ima, kega srora ' ir. eno L.ai je bilo v peti koloni, pa bi moralo biti spodaj v prvi dveh kolnah. Citatelji naj blagovolijo tej napaki oprostiti. ! policije, da nikdo ne veruje v ta navidezni mir. Že nekaj kilometrov od Zagreba pa se začne ozemlje u-r pomikov. Uradna "siva knji-^ ga" poroča o njihovem delova-\ nju in povdarja neštevilna "zverstva četnikov"; molči pa o težkih represalijah, ki jih vrši hrvaška vlada. Švicarski lišt zaključuje: "Med uporniki se nahajajo vsi Srbi in večji del muslimanov, katere uradni krogi sicer smatrajo za Hrvate, ki pa sami tega nikakor nočejo priznati." *-o- Skrbi in težave Italijanov New York, 24. aprila (NYP) — List New York Post prinaša naslednjo brzojavko svojega posebnega poročevalca 'nekje v Evropi': Do? ga vrsta vest", iz zanesljivih virov dokazuje, da so od noš^j: med obema partner "f-:-. ma osišča zaradi neuspehov v Tuniziji in neposredne ogroženosti Italije same postali zelo napeti; to je najbrže najnevarnejša kriza, katere je osi-šče dozdaj doživelo. Mnogi opazovalci so mnenja, da vlada med obema Vrhovnima komandama "hudo prerekanje". Vzrok temu je odločno stremljenje Italije za tem, da bi zbrala na italijanskem polotoku svoje razkropljene vojaške sile in se talfo pripravila na neizogibni napad zaveznikov, proti kateremu se hoče braniti z zadostnimi silami. Nemčija pa seveda zatrjuje, da italijanski prispevek k obrambi Evrope, bodisi na. Balkanu, bodisi v obliki odpoši-Ijanja italijanskih delavcev v nemško tovarno tako pomaga Italiji in je tudi za njeno obrambo ravno tako bistven. Sobota, 1. maja 1943 DOGODKI ■fftd ^Ur^ocl J. M. Trunk: BODIMO JUGOSLOVANI! IZ FARMARSKE PRESTOLNICE Willard, Wis. Veliko noč smo prav slovesno praznovali. Na veliki petek smo imeli posebne molitve. Spomnili smo se naših trpečih tam v stari domovini. Molili in prosil smo za vse naše, kateri so pri vojakih, in naj bi nam ljubj Bog podelil mir. Veliko soboto zvečer smo imeli "Vstajenje". Na veliko nedeljo je bila cerkev pri obeh mašah polna vernikov in mnogo jih je pristopilo k obhajilni mizi. Cerkveno petje je bilo v resnici tako lepo, da ga človek ne more zadosti pohvaliti. Pevci in pevke zaslužijo vse priznanje, še posebno priznanje pa gre naši organistinji Mrs. Angelini Ruzic, ki se je potrudila, da se je zborovo petje tako lepo glasilo. Društvo Najsv. Imena in Društvo Sv. Družine sta imeli skupno sv. obhajilo, pri katerem je bila udeležba več kot 99 procentna. Čast obema društvoma. Tudi se je vse vršilo v najlepšem redu in je bilo lepo videti, kako umerjeno so vrste prihajale k obhajilni mizi; člani se s tem pokazali najlepši vzgled vsem drugim. Članice Oltarnega Društva pa so nam oskrbele prav okusen zajtrk. Vedite, članice, da smo vam hvaležni, zato prav lepa hvala in Bog plačaj! , Ludvig Perushek. Na račun sedanje jugoslovanske razdrapanosti padej marsikaka debela tudi od še jugoslovanske, ne morda le zlobne strani. Kakor pišeeta, kadar udari med nje jastreb. Polomija je prehitro prišla. Vsa leta je manjkalo močne roke, ki naj bi udarila, ko se je začel špetir, ker pogostoma je bil le navadni špetir, saj ta ali oni bi ne bil mogel povedati, kaj pravzaprav hoče, ampak ustirse je na vse pretege. Zdaj je Jugoslavija, kjer je, le senca je je še, špetir pa traja J^prej, ko še ni prišla roka, da bi udarila in prijela-za uše-sl Kako bo, nihče ne ve, brez take roke pa ne bo šlo, sami se bodo Jugoslovani prepirali naprej in bi se do sodnega dne. Morda prinese potreba tako močno roko. Zdaj je na vrsti misel za srbsko legijo, ki bi bila del amerikanske vojske, sestavljena iz vojakov srbskega poko-lenja. Ni ravno separatistično stremljenje, dobro pa tudi ni, ker vsaj izgledalo bi tako, dokler obstaja še Jugoslavija vsaj uradno. Ako bi bila taka legija na mestu, bi morala biti le jugoslovanska legija, da idejo jugoslovanstva malo podpre, srbska legija bi jo potisnila v ozadje. Ampak, kako naj prjde do jugoslovanske legije? Mogoče da bi šlo, pri sedanjem špetiru pa bi ne bilo preveč upanja, ako naj sestavijo tako jugoslovansko legijo Jugoslovani sami. Stavim pa, da bi šlo morda celo izborno, ako bi prišla močna roka s tako idejo, bi prišel stric Sam in bi začel sestavljati tako legijo. Mogoče pride do tega, ker za idejo Jugoslavije bi bilo to silno ugodno, in do edinosti na Balkanu mora priti, če naj se odpravi sod smodnika tam doli, ki bi zopet pretil zleteti v zrak in zažgati nov požar. Pri sedanjih razmerah je edinole stric Sam na mestu, ker gre za amerikanske jugoslovanske vojake. Da bi taka legija udarila, da bi nazijem in Lahončkom vzelo sapo, o tem ni dvoma, ker prav taka legija je udarila v Macedoniji, da se je posvetilo tam na zapadu. Kako bi bilo pozneje nihče ne sme povedati, ker Moskva je vroča točka. PRIREDITEV SLOVENSKE ŠOLE SND Cleveland, O. Bratje in sestre slovenskega rodu, nahajamo se v izredno kritični dobi, ko se na mnogih pozoriščih bije srdit boj za zmago demokracije nad krutim nacizmom in fašizmom, ki sta nam umorila že tisoče in t£so£e naših l dragih fctaršev, bratov, sester in drugih sorodnikov v starem kraju. Mnogo nedolžnih žrtev so nacisti od-tirali v sužnost in se ne ve, če se bodo še kdaj vrnili. Požgali, so nam vasi -in domove, ljudi rakropili na vse vetrove in domove izropali vsega, kar se je dalo odnesti. Zaprli so nam na naši rodni zemlji vse slovenske šole in jih nadomestili z nacističnimi in fašističnimi, v katerih nam sedaj zastrupljajo naš mladi novi rod.. Ameriški Slovenci smo še tako srečni, da lahko nemoteno vodimo Slovensko šolo, v našem slučaju Slovensko mladin- VSI LJUDJE SMO LE LJUDJE NAJLEPŠI PIRUHI Sheboygan, Wis. V Sheboyganu imamo zdaj že dve leti mladega, v Milwaukee rojenega župnika, Rev. Louis Korena. Ko je prišel k nam, se je izrazil na rerad slovensko pridiga, ker ni nikdar imel poduka v slovenščini, pač pa zna naš jezik le toliko, kolikor se ga je naučil od staršev. Ker ljubi slovenščino, se je v dveh letih našemu jeziku dobro privadil, da mu teče lepo in gladko. Rev. Koren pa ni le narodnjak, pač pa tudj izvrsten gospodar. Odkar je pri nas je bilo na farnem dolgu odplačanega skoro $8,000.00, za $7,- Pri tem med nami ni razlike. Ako se kaka rasa postavlja nad druge ljudi, je to zabloda, morda celo zločin. Po bistvu so vsi ljudje enega in istega izvora. Nemški rasni nazizem bo upropastil celi ftemški narod, ako pravočasno ne odneha. Po značaju pa je med ljudmi toliko razlik, kolikor je ljudi. Niti v najožji družini ni brat bratu podoben po značaju. Pri značaju je mogoč korak navzgor ali navzdol, značaj se lahko izpremeni, izboljša ali poslabša, in tu je široko polje za take, ki skušajo ali so poklicani, da izboljšajo značaj raznih narodov. V tem obstaja civilizacija, delo za izobrazbo, kulturno delo, dasi je označba napačna, ker kultura ni delo, kultura je naziranje o življenju. Ako ni strumnega in doslednega dela pri značaju, ostaja značaj, kakršen je po naravi, in ta naravni značaj ima svoje hibe, ki ostanejo, kadar se ne skuša od te ali one strani te hibe odpraviti, izločiti. Odtod razne stopnje pri civilizaciji narodov, stopnje tudi pri istem narodu, ako gre navzdol ali navzgor. Nedavno od tega se mi je nudila značilna sličica o tem narodnem značaju, ko prihajajo razni narodi v veljavo, se kaže njih značaj pri delu, dasi le v ozkem okviru. V večjem mestu je bila med Slovenci ustanovljena slovenska župnija od slovenske strani. Vrlo dobro delo. Primerna cerkev, tudi župnijska šola, dvorana ... vsi pogoji za daljši obstanek, ker naselbina je v industrijskem kraju in delo pri industriji stalno, podvrženo le raznim krizam, ki nastajajo pri industrijah "Slabim časom" sledijo boljši, in zdaj so naravnost izborni časi glede dela in zaslužka. Obstojne zasiguran, in obsega že nekaj desetletij. Nastale so pa pri slovenskem vodstvu župnije težkoče, kakršnim se pač ni mogoče vedno izogniti, ni pa manjkalo neke manj prikladne bahavosti, ki je v slovenskem narodnem značaju, in neka površnost in še več se je nadaljevala, ko je vodstvo prešlo v slovaške roke. Bahavost, ki ni- Por Victory •** i Suy U. S. DEFENSE ; BONDS STAMPS Napisal: Edgar Rice BurroaflK TARZAN (697) NEZGODA AS ME LAV STUNNED, THE LIONS MANEUVERED again t» surround him, like a troop. ^ of trained soldiers.' f^^sCTStt^ssTis then— calamity unfamiliar with the raln-washed terrain, tarzan stumbled amd fell/ WAVINfi ESCAPED THE DEADLY CIRCLEHE. FLED AT TOP SPEED. IT SEEMED HE WOULD WIN HIS DESPERATE RACE.' as the foremost of the beasts SPRANG TO SI! IE HIM, THE SPRING* muscled tarzan dived over it.' f Ušel je iz smrtnega obroča in je tekel, kar so ga nesle noge. Izgledalo je, da bo zmagal v svoji obupni tek- Ko je najbližja zver skočila, da bi ga zgrabila^ se je Tarzan, ki je imel prožne mišice, v skoku pognal preko nje. . .. ________ . Ko je obležal omamljen, so ga levi spet skušali bolj in bolj obkrožiti, kakor četa izvezbanih vojakov. Tedaj - . t nesreča! Ker ni poznal od dežja izpranih tal. se je Tarzan izpodtaknil in telebnil na zemljo! Stran S AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Ftvi m na j stare jH elovetiski Tke first and the Oldest Slovene list v Ameriki, m/-, Newspaper in America. Ustanovljen late lttl Established 1991 Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in dnavov do praznUdh. day and the day after a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Ceraoak Rd., Chic*«* 1849 W. Cennak Rd., Chicago '.. Telefon: CANAL. 5M4 Phone: CANAL 5544 "" Naročnina« Subscription« Za celo leto f*"" For one year--—-$6.00 Za pol leto —_ 8.00 For half a year --— 3.60 Ea četrt leto __ 1.75 For three months —-— 1-75 Za mirTtr. ffft^* in Evxopo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto f*For one year--—$7 00 Za pol leto __3.50 For half a year ——— 8.50 Za četrt leto 1.00 For three zoonths 1-00 Posamesna številka ■ 8c Single copy ■■ $c POZOR 1 Številka poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaia naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. TVrfr« važnega pomena aa hitro objavo morajo bili poslani na urad* niiftvo vsaj dan ta pol pred dnevom, ko takle lisi. — Za sadnjo Številko v ledna Je te« do četrtka dopoldne. — Ha dopise bres podpisa se ne orfra. — Rokopisov uredništvo ne vraža. ^____ Entered as second class matter. November 10,1925 at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 8, 1870.___ 000.00 je bilo pa napravljenih popravil na farnih poslopjih. Toraj $15,000.00 v dveh letih, kar je že lep napredek. Vse to pa ni bil namen mojega dopisa, ker takele farne zadeva spadajo pač v področje cerkvenega odbora, — modemu današnjemu dopisu je vzrok presenečenje na Veliko noč. Naša slovenska fara je dobila lansko leto kaplana Rev. Dierbecka, ki je sin nemških staršev iz Milwaukee. Kako smo se toraj začudili, ko smo letos na Velikonočno nedeljo slišali g. kaplana brati evangelij v slovenščini. G. župnik je pač hotel svoje farane razveseliti, zato je svojega pomočnika naučil slovenski evangelij. Dvomim, da bi naši farani kdaj dobili lepše piruhe od •svojega župnika. Rev. Koren zasluži vse pohvalo in priznanje za svoj trud, g. kaplan nam je pa zdaj še toliko ljubši, ko vidimo, kako želi biti naš in mu zato tudi slovenščina ni pretežka. ■ v Marte Prisland. kakor ni na mestu, zidalo se je nekaj, da bi bilo odveč za stotisočno mesto, in župnijski voz se je pogreznil v denarno močvirje z vsemi posledicami, kadar pride do nekaj slič-nega. Ker je bila pa podlaga obstanka le dobra, se je me-rodajna oblast zavzela za obstoj, šla svojo pot, kar ji ni zameriti. Na župnijo je prišel Nemec, ki je imel radi ljudi slovaškega pomočnika. Kako je bilo? Ni bilo dobro, ker Nemec je nastopal po nemškem značaju, in ta na sebi našim slovenskim ljudem ne prija. Slovaški pomočnik je bil kakor kak kužek, da se poleg Nemca še dihati ni upal, kar zopet kaže značaj Slovana napram Nemcu. Hudo je bilo, pa je bilo le tudi dobro, ker osorni ampak odločni Nemec je polagoma izvlekel brezobzirno voz iz denarnega močvirja, in vsaj obstoj prvotno slovenske ustanove je zasiguran, hitreje se vse amerikanizira, Nemec je pri besedi, Slovenec se je udal, kar je v danih razmerah pametno, dasi bi zopet malo podvomil radi slovenskega značaja, da bi se biludal, ako bi bil kak Slovenec tako nastopal, kakor je Nemec. Razumne odločnosti slovanskemu značaju primanjkuje, osome in neume mu pa ni treba. sko šolo S. N. Doma, v kateri se "še vedno poučuje nemoteno slovanski jezik. Naša sloven-ska šola je svobodna, za kar moramo biti hvaležni gosto-jubnosti ameriške vlade, ki temelji na podlagi širokogrud-ne demokracije, kakoršne ne uživajo bratje in sestre onkraj morja. V razrede Slovenske šole SND prihaja še prilično zadovoljivo število učencev, ampak z ozirom na veliko število v Clevelandu bivajočih Slovencev, je število učencev mnogo prenizko. Žalostno je, ko smo tako mlačni napram svojemu slovenskemu jeziku v tako kritičnih časih, ko nam na de-toelo sovražniki morijo naše ljudi onkraj morja, da se tukaj ne poslu žimo v ve<*ji meri prilike, da bi se naši otroci priučili slovenske besede v Slovenski šoli SND, ki jim u-tegne zelo koristiti v bližnji bodočnosti. V nedeljo 23. maja popoldne ^ob '3:30 priredi {Slovenska šola S. N. Doma svoj običajni spomladni varijetni program. Zvečer bo ples, pri ka- [ terem bo igral John Pecon's orkester. Vstopnina za popoldne in zvečer je samo 50c. Vljudno vabimo občinstvo, da se te prireditve udeležite. Erazem Gorshe. VAŽNO PISMO SANSa Chicago, IiL Ko se je angleški tajnik za zunanje zadeve Anthony Eden mudil na svojem uradnem obisku v tej deželi, mu je predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Btbin Kristan poslal sledeče pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu takole: Prav dobro se zavedamo, kako izredne važnosti je Vaš o-bisk v tej deželi in kako omejen je zastran tega čas. ki ga imate na razpolago. Zato smo se zelo obotavljali, da bi Vas nadlegovali s svojimi skrbmi; če pa vendarle storimo to, Vas spoštljvo prosimo, da vzamete v obzir strašno trpljenje Slovencev in temno sliko, ki jim jo nudi negotova bodočnost. Mi zastopamto Slovence Ze-dinjenih držav, ki so večinoma ameriški državljani in katerih se na tisoče bojuje v ameriških oboroženih silah. Naš Narodni svet je bil pravilno izvoljen na Slovenskem narodnem kongresu, ki se je vršil v Clevelandu dne 5. in 6. decembra 1942. Ker dobro poznate položaj v evrospdkih deželah, ki jih je osišče podjarmilo, veste, da nimajo Slovenci kljub temu, če se upirajo . zavojevalcem na vse mogoče načine in bijejo obupne bitke na bojiščih, nobenih sredstev za normalne stike z zunanjim svetom in nobene prilike za izražanje svojih želja in svojih upov za bodočnost — če jim namreč sploh še ostane kakšna bodočnost. Kajti iztrebljanje majhnega naroda z eksekucijami, prostim umorom, izgoni in pri-i silnim raznarodovanjem mla-l dine v nemiških, italijanskih in madžarskih šolah se brezobzirno nadaljuje. Z ozirom na ta tragični po-> ložaj in po željah organizacij, - ki so nas po podtalnih potih do-■ .segle iz Slovenije, nastopa SANS kot besednik za Sloven- * ce v Evropi, dokler jim ne bo bodisi invazija bodisi končna zmaga Združenih narodov o-mogočila, da bodo govorili sa- I mi zase. S Slovenci so ravnali kakor z manjvrednim plemenom že **" .v časih, ko so bili njihovi kraji del habsburške monarhije. ^Razdeljeni so bili v petero po- ^ krajin in pomešani z drugimi ^ narodi na tak način, da niso p mogli nastopati kot politična g enota; primanjkovalo jim je ^ šol; njihov jezik' so komaj tr- ■ peli; izključeni so bili od vseh ^ važnih upravnih mest. Ali to z je seveda zgodovina. Samo da L ta dejstva razlagajo, zakaj so se Slovenci bolj veselili kakor katerikoli drugi narod v Evropi, ko se je prva svetovna vojna končala z zmago zavezni- * kov in se je umetni imperij r Habsburžanov zrušil. Toda T kmalu so doživeli bridko razo- 1 čaranje. Namesto združitve, na katero so Slovenci upali, je prišlo razkosanje tega majhnega naroda. Samo en del Slo- ] venije je bil priključen Jugo- } slaviji, med tem ko so bili dru- ] gi važni kraji izročeni Italiji, Avstriji in Madžarski. Slišale f so se slovesne obljube, da bo- , do vlade teh dežel spoštovale ^ narodne pravice Slovencev. A . to so bile same prazne besede, j Prva je začela Italija z okrut- 1 nim raznarodovanjem se veli- j ko prej, preden je prišel fašizem do oblasti. Raba slovenščine v javnosti je postala zlo- , čin. Slovenske ustanove so se ■ uničile, slovenska im^na so bi- ■ la po sili poitalijančena — ce- ■ lo na grobovih; na tisoče in • tisoče Italijanov je bilo nase- ■ Ijenih iz južnih pokrajin, da so nadomestili brezobzirno odpu- - ščane slovenske delavce. Po - novo uvedenih zakonih so se - razlaščale kmetije in slovenski i kmetje so postali reveži brez > domačij. 3 Avstrija je sledila temu > zgledu na Koroškem in Štajer-3 skem, zlasti pa še po zloglas- - nem 4Anschlussu'; nacizem je " pokazal svojo temeljitost' z 1 odurnim delom prisilnega raznarodovanja. Ni treba, da bi Vam pravili, a saj Vam je gotovo dobro zna-1 no, da služi danes in se bojuje " v vrstah pa ob strani oborože-" riih sil Združenih narodov na " tisoče Slovencev, ki so tehnič-1 no podložniki Italije. Ti slo-~ venski vojaki verujejo globo-1 ko v svojih srcih v to, da ne bodo nikdar več pognani pod v sovražno tujo oblast. Doma j e jih na tisoče tvega svoje živ-l~ ljenje z oviranjem osiščnih e vojnih naporov. Drugi pa se a udeležujejo bojev na strani 0 slovenskih gerilcev. Slovenci, ki so pod Italijo, e trdno upajo na Združeno Slo-veni j o, cilj, za katerega so se >_ .vsi Slovenci borili stoletja, po-sebno pa še po propadu Napo-č leonove 'Ilirije'. Oni kakor tu-di Slovenci pod Avstrijo in Ogrsko so bili priča čudovite-|> ga kulturnega razmah,a po o-l" stanku Slovenije, ki je proti koncu leta 1918 postal del Ju-n goslavije. Zato se hočejo združiti s svojimi brati, da zgradijo svojo narodno kultu -1" ro neovirani z večnimi boji za ohranitev svojega jezika v >- a (Dalje na 3. strani). Nasi vojaki Willard, Wis. — Na kratek dopust sta prišla dva naša fanta. Cpl. Roger Djubensky je prišel iz Floride, Cpl. Frank Žagar pa iz Louisiane. Vidi se, da jima mora biti dobro v službi Strica Sama, ker tako fino izgledata. Oba sta prav zadovoljna z vojaško službo.—» L. P. Štorklja Willard, Wis. — Pri družini Mir. in Mrs. Jerome Stro-• mecky se je oglasila gospodična štorklja in prinesla prav luštkanega fantička. — L. P. Domžalski rojak umrl New York, N. Y. — Na veliko nedeljo ob 11. ponoči je umrl1^ splošno znani \ rojak Frank Grašek iz 92 — 1st Ave. Popoldne je še obiskal svojega brata Mihaela v Ridge-woodu, zvečer pa brata Josipa v New Yorku, pri katerem je bil ob 9 uri. Ko je prišel domov, se je zgrudil na tla in takoj izdihnil. Star je bil 6(X let, doma pa iz Domžal. Poleg žene Fannie in bratov zapušča več sorodnikov tukaj in v starem kraju. Blag mu spomin, ostalim pa naše iskreno soža-lje! . Mlad godbenik Eveleth, Minn. — Robert Muhich, sin Mr. in Mrs. A. L. Muhich, je igral violinski bas z Duluth Symphony Orchestra na njihovem koncertu, ki se je pred kratkim vršil v Duluthu. Mladi mož je star komaj 15 let, pa je že daleč prišel v glasbi. Igral je že tudi z Virginia Symphony Orchestra. Major Joseph Lush in e Eveleth, Minn. — Major Joseph Lushine, eden najvišjih častnikov kar nam jih je dalo mesto Eveleth, je bil te dni doma na 10 dnevnem dopustu pri očetu Antonu Lushine in sestri Mary. Sedaj je nastanjen v Camp Leonard Wood, Missouri, kjer je zvočni špecija-Jist pri težkem topništvu. Nije--gov posel obstoji v tem, da iz-•računa in dožene natančno po-| žici j o sovražnih topov. Pred 18 leti se je vpisal V mornarico, kjer se je hitro po-vspel do čina poveljnika (Commander). Sodeloval je pri u-postavitvi lmornaričnih baz v Karibejskem morju, Alaski in Aleutskih otokih. Vsled njegove izredne izveclenosti ga sedaj posebno potrebujejo pri armadi, po vojni pa bo zopet poglan nazaj k mornarici. Njegov brat Louis služi tudi v armadi in je že bil v bojih prek morja. CMetsopoIUan^lfewspepse Secvice) DR. JOHN J. SMETANA i Pregleduje oči in predoisuje očala i 23 LBT IZKUŠNJE J OPTOMETRIST U01 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne tire: vsak dan od 9 i ziutraj do 8:30 rvečer. STALNA SLU2BA pomožnega urednika pri liatu "Am. Slovenca" je razpisana. Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto. Za pravo osebo, ki čuti veselje do dela na polju tiska, je ta služba kakor nalašč. Prijave za službo je poslati: IGRAVA AMER. SLOVENCA 1849 West Cermak Rd. -s* Chicago, Illinois Sobot«, 1. maja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 MALO ZGODOVINE 0 ZELEZNICI Letos bodo na Angleškem obhajali stotrinajsto obletnico in. z njimi ves kulturni svet prve železnice. Prav za prav je misel o tračnicah za prevoz blaga v posebnih vagonih starejša; izvira iz 18. stoletja. Ko so pričeli na Angleškem kopati premog, je nastalo tudi vprašanje o cenejšem in lažjem prevoru. Leta 1801. so zgradili v grofiji Surrey prvo Železnico, toda namesto lokomotive so vlekli vagone kar konji. Prvi parni stroj je zgradil malo pozneje, leta 1803., Travestin v Kornwallisu, a premikal se je* brez tračnic po navadni cesti in se ni obnesel radi svoje velike teže. Prva prava železnica, čije stoletnico sedaj obhajamo, je stekla 15. sept. 1830 na progi Liverpool-Manchester. Samo 46 km dolgo progo so pričeli graditi že leta 1826. Inženerji so imeli velike težkoče s predori in močvirij. Pri natečaju za stroje je zmagala George Ste-phensonova "Raketa", ki zdaj počiva v londonskem Kensing-tonskem mluzeju. Pri slavnostni otvoritvi je bil navzoč tudi angleški narodni junak vojvo-jda Wellingtonski. Nad pol milijona gledalcev vzdolž vse proge je ploskalo "Čudovito naglemu" vlaku, ki je prevozil celih 30 km na uro. Med potjo se je "Raketa" ustavila, da bi se nanovo preskrbela z vodo, in ob tej priliki se je zgodila v zgodovini železnic prva nesreča. Skupina Častnih gostov je stopila iz vagona, da bi si ogledala tračnice. Medlem se je lokomotiva nenadoma pomaknila naprej ter povozila liverpoolskega državnega poslanca Williama Haskin-sona. Ta smrtna nesreča je napravila porazen vtis. Vojvoda Wellingtonski je celo zahteval, naj se nevarni stroj takoj vrne nazaj v Liverpop^ Reditelji so ga le z veliko težavo pregovorili, da je smel vlak nadaljevati vožnjo do konca. Prestrašili so ga samo z ljudskim uporom, ki bi lahko izbruhnil v Manch&tru, če bi težko pričakovani vlak izostal. Takrat je vozil vlak iz Liver-poola v Manchester dve. uri in pol ter je stala vožnja 7 šilingov. 2e prvi teden je prevozil vlak 6104 potnike, kar je vrglo 2034 funtov šterlingov. S 1. oktobrom so poskusili prevažati tudi živino. K zadnjemu vozu so priklopili platformo s štirimi osli. Sodobnik poroča, da so se osli med vožnjo obnašali bolj mirno in dostojno kakor njih razumni sopotniki. Za ljudi je pomenila železnica od kraja prej senzacijo kakor prometno sredstvo. Kakor vedno v človeški zgodovini je naletel novi koristni izum na veliko nezaupanje in zaničevanje tudi med številnimi izobraženci, da ne govorimo o neuki množici. Leta 1835. so sklenili zvezati London s pristaniščem Woolichem po novi železnici ter določili brzino do 36 km na uro. Takrat je pisal vodilni časopis "Quarterly Review«": "Ljudje se bodo nekaj časa navduševali za parne stroje, a se bodo naposled žalostno iztreznili. Ce že kdo hoče na prismojen način končati svoje življenje, naj zaja-še kar Congregovo raketo (znani izdelovalec umetnega ognja), namesto da bi ga zaupal besno naglemu vlaku. Stavimo vse, kar hočete, da bo mati Temza slavnostno zmagala v tekmi z novo železnico." — Se mnogo pozneje so ^zbirali zvesti podaniki podpise pod protestno izjavo, ka-iero so poslali kraljici Viktoriji in jo prosili, naj ne zaupa svojega dragocenega živ ljenja peklenskemu izumu. Vse se ponavlja. Ko se je pričel princ waleški, sedanji angleški prestolonaslednik, zanimati za letalstvo, so prinašali pred leti angleški listi enake proteste proti zračnemu prometu. odjemalci do vrat neke groce-rije, so našli yrata zaprta, na njih pa obešen sledeč napis: "Nič kave, nič sladkorja, ne mesa, ne olja, pa tudi nič delavcev in ni£ dobička. Kdor bi se rad do sitega najedel, naj se vpiše v armado." -o- ADAMIČ SE JIM JE ZAMERIL Pittsburgh, Pa. — Srbobran, glasilo Srpskega , Narodnega .S&veza, je 21. aprila na prvi strani priobčil z velikimi črkami-tiskano obširno resolucijo, ki jo je odobril glavni odbor omenjene organizacije na letni seji 2. aprila in ki je Abila poslana predsedniku Roo-seveltu, [kakor ^tudi državnemu in vojnemu dep&rtmentu in jo je podpisalo 12 glavnih pdbornikov. Hočejo, naj predsednik Roosevelt raztrga in prekliče svoje imenovanje, da bi bil Louis Adamič zastopnik Z. D. za balkanske države, češ da Adamič sovraži Srbe, kar .je posebno pokazal, ko je s svojimi članki pred ameriško javnostjo nastopil proti generalu Mihajloviču. -o- ZAPISNIK seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila dne 10. aprila 1943 v Chicagu, Illinois. Slika kaže letoviški Homestead hotel v Hot Springs, Virginia, kjer m bo vršila it. maja mednarodna ko nferenca za prehrano. Hotel se nahaja na planoti Blue Ridge Mountains. 2300 čevljev nad morsko gladino. Tu računajo gostom od $15.00 do $60 .00 na dan. RAZNOTEROSTI ! K SL8V. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Sloveniji, ki postane trdnjava zoper nemško in italijansko a-gresivnost. Slovenci nikakor niso izola-cionisti. Nočejo se ločiti od Jugoslavije. Nlasprotno. Oni storijo vse mogoče, da se odpravijo umetno izzvani nesporazumi med Srbi in Hrvati in se zgradi nova, federativna Jugoslavija na podlagi načel resnične demokracije in enakopravnosti. Prav tako imajo uprte oči v novo, federativno, demokratično Evropo in naposled v nov, svoboden svet. Toda vznemirjeni so in srca so jim težka, ker so njihovi upi v pobudo še vedno neizpolnjeni. Oni doprinašajo nfeštete žrtve, umirajo v svojih ^domovih, v koncentracijskih taborih, kot sužnji v tujih tovarnah; njih hčere postajajo žrtve bele sužnosti, ki jo vpeljujejo nacisti in fašisti; oni dajejo svoja življenja na bojiščih po vsej deželi, a pri vsem tem pa vprašujejo, zakaj jim nihče ne pove, da bo po zmagi tudi njim priznana svoboda v njihovem lastnem domu. Dobro razumemo, da ste zaposleni s tisočerimi proble-,mi svojega naroda in drugil\ ljudstev in da bi se Slovenija v primeri z njimi zdela malenkost. Toda naj so veliki ali majhni — pravičnost, za katero delate noč in dan, mora biti delež vseh. Ena beseda, da bodo Slovenci priznani kot narod, ki ima pravico do življenja, bi bila vir najpristnejše-ga navdušenja v zasužnjenih deželah Slovencev. In kadar sklenejo Združeni narodi napad na te kraje južne Evrope, bodo pozdravljeni iz vsega srca in sprejeti z odprtim roka- mi od starih in mladih ter bodo našli vso pomoč na svoji poti do zmage. Prosimo, da nam odpustite, ker smo Vam vzeli nekoliko dragocenega časa. Toda bodite prepričani, da nam je ta apel narekoval le obupni položaj, v katerega je bilo pahnjeno slovensko ljudstvo. Za vse, kar storite njegovim pravičnim željam in nadam v prid, Vam bo zagotovljena nesmrtna hvaležnost naroda, ki ljubi jsvobodo nad vse ter jo zasluži po tolikih stoletjih trpljenja in bojev. Sprejmite izraz našega iskrenega spoštovanja I SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET Etbin Kristan, predsednik Mirko G. Kuhel, pomoi. tajni V odgovor na to pismo je prejel Etbin Kristan od angleškega veleposlaništva iz Wash-ingtona sledeče vrstice J juj * Dear Sir, Mr. Eden has asked me to thank you for your letter of March 25 in which, on behalf of the Slovenes of the United States, you express your sentiments regarding the unhappy situation of the Slovenes ir Europe. Your letter is accordingly receiving appropriate consideration. Yours very truly, Donald J. Hall. V prevodu se glasi ta odgovor takole: Cenjeni gospod: Gospod Eden me je prosil, naj se Vam zahvalim za Vaše pismo od 25. marca, v katerem izražate za Slovence v Zedinjenih državah svoje občutke glede.-na nesrečni položaj Slovencev v Evropi. Vai-še pismo dobiva primerno vpo-števanje. Z iskrenim pozdravom * 0 j ^ Donald J. HalL WALLACE O SVOJIH OBI SKIH V JUŽNI AMERIKI Washington, D. C. — Podpredsednik Zdr. držav Henry Wallace, ki se je mudil pet in pol tednov na potovanju po južnoameriških državah, je včeraj v razgovorih s časnikarji izjavil, da južnjaki niso preveč zadovoljni, ker se jim ne more točno dostavljati naročil iz Zdr. držav. Toda k temu ni mnogo pomoči, ker naša dežela se nahaja v ivojni in - * •J--. j»ln*i\if<- . . mora skrbeti v prvi vrsti za vojno proizvodnjo. Glede vojne pravi Wallace, južnjaki vsi želijo čimprejšnega konca vojne. £ -"o "DRAKONIČNE ODREDBE" Kadar izdajo kake oblasti stroge odredbe, navadno označimo iste za "drastične" ali pa "drakonične" obe ti oznaki izvirata še iz starodavne grške dobe. V starih Atenah na Grškem je živel strog atenski vodja, ki mu je bilo ime Draco. Izdal je za atenske državljane zelo stroge odredbe, ki so jih vsled posebne strogosti že tedaj začeli nazivati drakonične odredbe. Ta oznaka se je zlasti pri pisateljih udomačila in tako o3tala še do danes v veljavi, da za stroge odredbe ali postave isto uporabljajo. OČE JE POSTAL PRI 83 LETIH Springfield, Ore. — James Ellison je na 30. marca praznoval svoj 83. rojstni dan. Isti dan je postal tudi srečni oče čvrstemu sinu, ki ga je porodila njegova 29 letna žena. To je že njegov drugi sin, odkar je postal 80 let star. S prvo ženo je imel sedem otrok, od katerih živi samo eden. -o- SAMO 10 MINUT JE PRIŠEL PREPOZNO Long Beach, Calif. — Mornar Stevenson, ki služi pri trgovski mornarici, je prišel po dolgi odsotnosti domov. Doma je našel ženo mrtvo. Deset minut prej si je končala življenje ker ni dobila tako dolgo nobene vesti, od svojega moža. -o- OD PASTIRJA DO MILIJONARJA Dallas, Texas. — Tukaj je umrl Mike Thomas, star 77 let. Svoje čase je služil kot ovčji pastir in dobival plačo 50 centov na teden. Zdaj je umrl kot multimilijonar, znan kot "kralj bombaža." -o— 328 DNI NOSEČNOSTI NI VZROK RAZPOROKE London, Ont. — Nek armad-ni častnik je zahteval ločitev od svoje žene, ker je porodila sina 328 dni potem, ko je bil on poslan čez morje. * Normalno traja nosečnost 280 dni. Sodnik Hope ni hotel dati razpo-roke, ker so bili že slučaji, kot je trdil, da je trajala nosečnost celo 344 dni. SAMO ARMADA SE IMA DOBRO Bucyrus, O. — Ko so prišli zanj je vse končano m PREMOGARJI SE IMAJO VRNITI NA DELO (Nadaljevanje « X. sfrani) lastnike premogokopov. Toda ti se pa na drugi strani smejejo v pest, češ, administracija je delavce vedno zagovarjala, pa jih naj zdaj sama potolaži, kakor ve in zna. Tu ne gre samo za povišanje zaslužka pre mogarjem. Ako bo vlada popustila tu, se bo ta duh že jutri pojavil v vsej drugi industriji. Jeklarski delavci, drugi delavci bodo že jutri prišli na dan s prav sličnimi zahtevami. To je vse v redu. Toda pozabili ne smemo, da vsa industri-jalna aktivnost v sedanji dobi se vzdržuje vsled sedanje voj-«ne. Vlada jo vzdržuje z svojimi vojnimi naročili. Ce pride do stavke na polju premoga in bo vsled tega jen j al ogenj v topilnicah in drugi industriji, bo vlada prva s tem prizadeta, ker ne bo dobila vojnih naročil, ne bo tankov, topov, itd. Porečete, pa naj privoli v zvišanje. Lahko je reči, storiti je nekaj drugega. Če privoli povišanje tu, ga mo mrrala vse okrjg. To pa pomeni inflacijo za deželo. S tem se bo pocenil denar in vlada bo prva, ki bi bila v vsled tega v kaši. Vlada ve kaj hoče in ve kaj sme in kaj ne sme, da ne bo ves njen vojni program postavljen na glavo. To bi morali razumeti tudi voditelji delavskih or ganizacij. Delavska tajnica Perkins je včeraj pozivala Lewisa in druge unijske voditelje naj stavko preprečijo. Lewis pa kakor zgleda je njen apel prezrl. Poveljnik ameriške legije polkovnik Roane Waring je včeraj ostro kritiziral groženje s stavko. Javno je izjavil, ako pridedo stavke, bo to za-bod v hrbet bojujoči se Ameriki. Javnost na splošno obsoja gibanje za stavko. Včeraj je bilo odsotnih od dela že nad 75,000 premogar-jev, pravijo poročila. Vincent Cainkar, predsednik JPO-SS otvori sejo ob drugi uri popoldne. Seje so se udeležili sledeči zastopniki: Vincent Cainkar, predsednik JPO-SS zastopnik Slovenske narodne podporne jednote; Joseph Zalar, tajnik JPO-SS, zastopnik Kranjsko slovenske katoliške jednote; Leo Jurjovec, blagajnik JPO-SS, zastopnik Zapadne slovanske zveze; John Gornik, predsednik nadzornega odbora JPO-SS, zastopnik Slovenske dobrodelne zveze; John Er-menc, nadzornik JPO-SS, zastopnik Slovenske podporne zveze Sloga; Josephine Za IkraCjšek, nadzornica JPO-SS, zastopnica Progresivnih Slovenk; in Janko N. Rogelj, direktor publicitete JPO-SS, zastopnik Ameriške bratske zveze. Sledeče organizacije niso poslale svojih zastopnikov: Slovenska ženska zveza, katere zastopnica se je opravičila radi zaposlenosti. Družba sv. Družine in Slovenska moška zveza. Na seji so bili navzoči tudi sledeči člani Slovenskega ameriškega narodnega sveta: Etbin Kristan, dr. F. J. Kern, Mirko Kuhel in Zvonko Novak, upravitelj pisarne SANSa. Predsednik pomožne akcije pozdravi zastopnike s primernim nagovorom. Poročilo tajnika: Od minule seje, ki se je vr šila 8. avgusta lanskega leta' do danes je bilo ustanovljenih sedem nadaljnih podružnic. Poslovnice tem podružnicam so bile izdane, kakor sledi: Podružnici št. 32, So. Chica- i go, Illinois, 2. sept. 1942. Podružnici št. 33, N. Brad-1 dock, Pa., ki zavzema Brad-dock, Rankin in East Pittsburgh, Pa., 16. sept. 1942. Podružnici Št. 34, Detroit, Mich., 23. sept. 1942. Podružnici št. 35, Cleveland (Collinwood), Ohio, 18. nov. 1942. Podružnici št. 36, Girard, 8. marca 1943. Podružnici št. 37, Cleveland, (West Park), Ohio, 18. marca 1943. Podružnici št. 38, Fontana, California, 7. aprila 1943. Sedaj imamp skupaj 38 podružnic. Dne 19. oktobra 1942 se je našo pomožno akcijo registriralo pri National Information Bureau, New York, N. Y. S posredovanjem Mrs. Marie Prisland, predsednice S2Z, se je prejelo od Community War Chest, Sheboygan, Wis., svoto $500.00. S posredovanjem Mr. Joseph Zorc-a, North Chicago, Illinois, je uprava Waukegan-Njorth Chicago Community Chest naši akciji določila $1,-100.00. Hvala, ki so v to svrho prispevali. Javno. pohvalo pa zaslužita Mrs. Marie Prisland in Mr. Joseph Zore, ki sta se za stvar zavzela in posredovala, da se je omeinjen vsote naši pomožni akciji določilo. Kadar se vršijo kakšne kampanje za prispevke v te ali dru^re namene, smo ameriški Slovenci vedno pripravljeni pomagti in smo po svojih najboljših močeh tudi prispevali. Sedaj pa, ko mi zbiramo prispevke za naš trpeči narod v stari domovini, naj pa tudi drugi nam pomagajo, kar bodo gotovo tudi radi napravili, če se upravam razloži pomen in namen naše akcije. (Dalje prih.) Ta ne popravlja svojega tanka, marveč j« ubiti nemški vojak, ki je bil ubil nekje v Tuniziji. _ . ^ jr * , ^ijl.jl— buy defense stamps bonds •VVJ' keep *em flying BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu ▼ Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, so* 9 štev. 1, K. S. K, J. Chicago, Illinois ^ Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Naie društvo vam nudi vse različne moderne zavarovalnine podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen spori za mladino. Glade pristopa v društvo se obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik DR. H, M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Bd. (ogel Lesvitt'St) g Telefon Canal 381Z chicago, ill. AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 1. maja 1943 Stran 4 Hlapec Jan Stijn Streuvek S. P. D. SV. MOHORJA Ustanovljena 31. dectm- (m( ^ft Inkorporirana 12. okio« bra 1921. Ig ■ bra 1923. CHICAGO, ILL. Odbor za leto 1943: Predsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place. Tajnik: Jos. J. KobaL 2113 W. 23rd Street. Blagajnik: Jos. Oblak, 3x.. 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street. Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM.. 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Dsnsa, 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman. 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Peter Coff, 1830 W. Cermak Rd. — Math Hajdinjak. 2017 W. 21st Place — Leo Mladic, 1919 W. 22nd Place — Pauline Ozboli, 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22n<7 Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavarujete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je iz van -redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo. Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika. sredi mrtvih polj, daleč od vseh človeških naselij. Vrabci so vreščali v vejah in viharni veter se je delal, ko da je edini gospodar. Klet je bila nizek, obokan prostor z dvema linicama. Ognjišče je slonelo ob steni in ni imelo nič dimnika; dim si je moral iskati pot skozi odprtino v zidu. Ob strani je bil podzemeljski hodnik, ki je nekoč služil za hlev. Tam je Jan spravil svoje orodje in voziček. Fantom se je zdelo vse izredno zabavno. Imeli so hišo pod zemljo in so se lahko igrali pod zavarovanim obokanim napuščem pred vrati. Kasneje bodo bosi tekali po jarku in lovili ribe! Tudi Jan se je brž navadil na čudno stanovanje. Čutil se je v njem udobno in na varnem. A zdaj, ko je imel svoj mir in se je spet začelo domače življenje, se je spet oglasila skrb za vsakdanji kruh. Svojega denarja se ni upal dotakniti. 2ivel je s fanti ob peščici kalečega žita in od tistega, kar so sicer mogli nabrati po polju. Jan je ponajvečkrat čepel doma, sključen, zatopljen v svojo revščino, in čakal pomladi in dela na prostem zraku. Kadar je šel čez polje, se je bal, da bi ga imeli za tatu; vedno in povsod ga je tlačila zla sreča tega prekletega leta. Polja so bila še zanemarjena in pusta. Gnila slama je širila gnile smradove in ponavadi tako vonjava ornica je bila še pokrita z blatom in gnojem. Bil je ves zmeden, zakaj pot njegovega življenja, ki je zmeraj tekla tako ravno, se je kakor iztirila. Povsod je čutil skrivnostno zlo, ki bi utegnilo vsak čas prinesti novo nesrečo. Vrh tega se je čutil v tej nepoznani pokrajini tujca. Vse mu je bilo vzeto in s tem tudi, je menil, pravica, da bi prosto in odkrito hodil okrog. Odljudno je sedel v hiši in se počutil kakor jetnik, ki ne ve, kdo ga bo rešil. Stare zidine so ostale osamljene. 2iva duša se ni prikazala na strniščih; samo črne vrane so jadrale nad njimi in fan je so se šli svoje vesele, divje igre. Nihče ni poznal njihove stiske; nihče ni vprašal, če se lahko ubranijo lakoti. Vladala je splošna stiska in sleherni se je trudil, da bi skrbel zase. Starejši dečki so hodili vsak dan v vas na oglede. In še preden je bila pomlad v deželi, so prišli z novico, da bo prva skupina v kratkem odkorakala v opekarno. Oče jim je kupil potrebno obleko, pri{>oročil Petru in Janu, naj lepo pazita na mlajše, in dal vsakemu nekaj denarju. "Tu, dečki, to je vse, kar imam. Le vzemite." In dobri fantje so sklonili glavo, da bi jih oče pokrižal. Potem so odšli in bili zadovoljni, da dobe delo in boljšo hrano. "Oče, če pojde vse po sreči, ti prinesemo denar," so obljubljali. Jan je bil vesel, ko so odhajali. Bolje se je počutil sam. Zdaj je bil kralj v hiši in je lahko premišljal, ne da bi ga kdo motil. A njegove misli niso hotele nič več tako prav delati. Topo je čepel v temi. V srcu je bil miren in preudaren; sprijaznil se je bil z dejstvi, vse, kar bi še utegnilo priti, ga je puščalo ravnodušnega. Pričakoval ali zahteval ni ničesar več. (Dalje prihj Ne da bi se bil kdaj kaj zmenil, se je postaral,, se ugonobil, a iz njega je vzrastlo šest mladih možakov, ki so bili zdaj na vrsti, da bi skrbeli za preživljanje. Mali bodo šli z velikimi na delo in vsi skupaj bodo vsako pot prinesli domov velik kup denarja ! Na mah bodo razbremenili vse gospodinjstvo in širili blagostanje. Samo strašno zimo je treba še prestati, potem bo že tako daleč. Župnik je govoril še o lakoti in o Vini in je spet odšel. Ko je bil Jan sam, je zlezel v tkalnico za leseni opaž in je preštel denar, ki je bil skrit v glinastem loncu". Pa je otožen obsedel s srebrniki v rokah, zakaj ni mogel izračunati, ali jih je dovolj ali premalo, da bi živeli do pomladi. Kljub temu je ohranil pogum in dobro voljo, ki mu jo je vlil župnik s svojimi besedami. Zvečer, ko so bili fantje vsi doma, jim je razodel novico: "Za zdaj bomo stanovali v graščini; pozneje se bo že našlo kaj, drugega. Tu moramo stran." Besedam je sledilo dejanje in prihodnji dan je šel h kmetu Brammeju, da bi poprosil za ključ. Ko se je vračal, je srečal Dolfa. Možaka sta se videla od daleč in sta se morala srečati, ker ni bilo nobene stranske poti, da bi se ognila. Obema je bilo nerodno. Dolf je pozdravil na videz brez za-, drege in se sporazumljivo smejal, kakor bi imel dogodek s tatvino za šalo. Niti z besedo ni pojasnil niti malo se ni zahvalil—šla sta drug mimo drugega, kakor da se ni zgodilo nič. Jan sploh ni mislil na to, da bi mu kaj očital; bil je zadovoljen, da ga Dolf ni nič izpraševal, in se je delal, kakor da o nesreči nič ne ve. Mnogi berači so se potikali okoli kakor izstradani psi ter skušali kaj nagrabiti za svojo mršavo malho. "Nisem edini," je menil Jan z zadoščenjem. "Stiska visi v zraku in se nam kar na lepem zgrne na glavo." In zdaj je spet legla potrtost-v njegovo dušo; za vse čase je prišel ob svojo hišo. Zdaj šele je vedel, kako bogat je bil z Vino. Živeti, še živeti, to je bilo zdaj poglavitno. Vse druge misli je prepodil. Bramme mu je dal ključ in dovoljenje, da lahko prebiva v razpali kleti. "Ubog trpin je in luknja stoji tako in tako prazna," je dejal svoji ženi. "Pozneje, ko bo delo na polju, lahko najemnino odsluži. Fantje niso razumeli, zakaj morajo stran. Ukaje so pomagali pospravljati omare in postelje iz hiše. Potem je vzel vsak svoj kos na hrbet in šel za očetom, ki je vlekel težko naloženi voziček. Napravili so nekaj kratov pot, preden je bila selitev končana. Skromno pohištvo je stalo tako zanesljivo in tako trdno v svojih kotih; zdaj pa, ko so ga premaknili, je trhlo razpadalo kakor stara, propala, ničvredna ropotija. Jan je zapustil kraj, ne da bi se bil ozrl. Strah in skrb sta mu pregnala vso žalost. Na preteklost ni maral več misliti in je hotel oditi brez vsakih spominov. S sključenim hrbtom je naglo vlekel svoje breme, da bi čim prej skril borno ropotijo in bil daleč od kraja, iz katerega so ga pregnali. Z jasnimi pogledi se je zdaj oziral v graščino, ki je ležala v popolni zapuščenosti VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE M is Dr. KeraoTOfs flBfls II ANGLESKO-SLOV. jj !! BERILA H * . "tc-v ## "ENGLISH-SLOVENE READER" 8 kateri se sedaj prodaja po zni- ||A Z Z žani ceni, samo_______W Z| Naročila poiljite net AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., -«- f Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16%xl2% Najboljši avtomobili sa pogreb«, krste in ienilovanja^—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov mi podpisi. Pod pred- t reiru ponosno zrezd-naia zastara. Pod zastavo je spominska Tie in svoboščin. Slika lep kras in zgodovinska pomenljivost sa vsak amerikanski Hm«. za njo popraiujejo. smo jih is nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. PošUjatvene stroške plača vsak prejemnik sam, ko s« mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na snanje. In dokler zaloga traja z njimi lahko poaliaiemo onim. ki si jo šelijo. Naročilu je pridjati potrebni znesek in ga poslati nas NAZNANILO Slovencem v Chicagi naznanjam, da bom odslej . . uradoval vsak dan razun sred: Od 2. ure do 5. ure popoL in zvečer od 7. do 9. ure Ob drugih časih po dogovoru s strankami. Na naslovu: 2209 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. Telephone Canal 5086 Dalje naznanjam, da preskrbujem posojila na prve vknjižbe. Ako kupujete dom in rabite posojilo, ga vam preskrbim po nizki ceni odstotke. Ali ako dolgu jete na Vaših domovih in posestvih že dalj časa na davkih, pridite k meni, da zadevo preuredim in izravnam vam v korist. Priporočam se tudi za vso drugo advokatsko postrežbo. ANTHONY J. DAROVIC SLOVENSKI ODVETNIK 2209 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS 1| AMERIKANSKI .SLOVENEC i ; f 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois « Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. . NAZNANILO Chicago, Illinois. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 2. maja točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da za letos bomo imeli naše seje ob nedeljah, tudi v poletnem času. v Člani, ki ste zaostali z asesmentom ste prošeni, da vaš dolg poravnate kakor hitro mogoče. V mesecu aprila smo zgubili sosestro Jennie Stirn. Spomnimo se je v naših molitvah. Ali ste že pridobili kakega novega člana letos za našo Družbo? Ako ne, sedaj je čas. Ne odlašajmo na jutri kar lahko danes storimo. S sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. 'J. M. Trunk Arabec Ben Akiba je rekel, i jda "pod soncem nič ni novega". Morda izgleda malo no-i vo, pa je le kaka nova oblika, j bistvo pa staro, isto, toraj ne I novo. | Bili so časi, ko so Kemci do-j eledno, dasi le bolj akademič- i j no delali na tem, da bi pri se-| bi, toraj pri nemškem narodu, čim bolj utrdili edinost, enotnost, odstranili in zabrisali vse razlike, in tako prišli do trdne skupine. Dobro se jim je to ^posrečilo. Nemški narod je sko-, roda kakor en mož, in posle-I dice tega dela so sedanja e-I notnost v strmljenju, da se po- i j stavijo na čelo vsega sveta. Na drugi strani pa so isti ! Nemci neumorno delali na ! tem, da bi pri drugih našli čim' več razlik, razločil, in tako i ustvarili več skupin, ki bi med | seboj ne imele dosti vezi, «Jbi •>ile različne druga od druge.' Tudi to se jim je posrečilo v -zadostni in le prezadostni meri. To razdvajanje in res kosanje v med seboj različne skupine se je Nemcem vrlo dobro posrečilo pri Slovanih: skoroda vsaka vas ima drugač- ( no prebivalstvo, drugačen narod. Da je tako početje prešlo Slovanom samim hudo v kri,1 je umevno, ker v marsičem so Slovani le za Nemci ceplja-' li. Manjkalo je Slovanom raz-boiitosti, da bi spoznali, kako tako razlikovanje škoduje i njim, v veliki meri pa koristi Nemcem. Vas se ni mogla z i Vasjo, ker tu je ta narod, tam pa drugačen narod. Dalje je to sistematično delo Nemcev pri razlikovanju in razdiranju prešlo i tudi na prav svetovne kroge. Svet sodi prav danes, kakor mu je sodbo pripravil z baje vrlo j znanstvenimi razpravami raz-•boriti Nemec. Francoz misli, kakor se je naučil od Nemca, 1 Anglež tudi in Amerikan-j ca ne moreš samostojne sodbe pričakovati, ker je le sestav neke jmešanice. runu Slovani stopajo na dan, pa so vsi radrapani in med seboj ločeni, - različni, razdvojeni, •prav nič podobni med seboj: vsaka slovanska vas je različna od sosedne vasi. Tako sodi svet, širši svet in odločujoči svet, ker je bil tako poučen po izredno lisjaški nakanj prebrisanih Nemcev v prav učenj aš-kem krogu. Slovani sami so enako pod tem vplivom, vsi so razdvojili, pri vsem ogromnem številu ne štejejo bogve-kaj, ker so ločeni v posamezne skupine in skupinčiče, v same vasi, in ne tvorijo na zunaj, kakor Nemci, enotne skupine. Posledice so prav posebno značilne in tudi strahovito uničevalne po dogodkih zadnjih let: Njemec enoten, Slovan razkosan v skupine, ni čuda, da je Nemec zadavil skupino za skupino. Ali pridejo kdaj Slovani do spoznanja? Bojim se, da bo vzelo še dolgo dobo, dasi se prikazujejo neki temnj obrisi boljšega naziranja. Danes smo pa še pri tem, da naletiš na za-smeh, ako le opozoriš na ta tako usodepolen nedostatek pri mišljenju. Vidim n. pr.: Veliki Rusi so male postave, Mali Rusi, Ru-sinci, Ukrajinci, Rutenci . . . velikih postav, Belo rusi da i-majo svetle lasi . . . toraj to so tri povsem različne skupine/ ki nimajo med seboj nobene skupnosti, in seve v političnem oziru morajo imeti tudi vsak svojo popolnoma neodvisno in | samostojno in svobodno drža- vov ~ Slovanom se bo težko kdaj posvetHo, ampak danes izgleda, da taki, ki niso niti Slovani, utegnejo vrlo dobro za te težke Slovane pravilno misliti in jih spraviti skupaj po tem, kar imajo med seboj skupnega, ko so jih drugi razdvajali s tem, kar je. res malo med njimi različnega. | - Kakšni so možgani tam v ! Moskvi? ?