Manjši izvoz kot lani
Na konvertibilno področje v devetih mesecih prodali za 4% manj blaga kot lani / Uvoz raste
Organizacl|« "zdruienega dela, kl imajo sedež na ob-mofiju naie občlne (pri tem nlsta upoitevana Petrol In lnex Adria Aviopromet) so v letočnjih devetih mesecih Izvozil« za 8,911.754.000 din blaga, uvozile pa za 6,356.068.000 dln blaga. Dolar je pri tem računan po tečaju 124,80 din.
Bežigrajsko gospodarstvo je do konca meseca septembra izvozilo za 2% manj blaga kot lani v enakem obdobju, uvoz pa se je povečal za 12%.Vre-dnost izvoza je še vedno za 40% višja od vrednosti uvoza, ta dosežek pa je vendarle za 20% slabši kot lani v tem ob-dobju.
Manjši izvoz je pripisati predvsem dejstvu, da so neka-tere organizacije združenega doia - zaradi objektivnih okoli-ščin - za letos načrtovale manjši izvoz kol lani in ga tudi uskladile pri samoupravni in-teresni skupnosti za ekonom-ske odnose tujino. poudarja komite za družbenoekonom-ske odnose občinske skupšči-ne Bežigrad.
Sestava zunanjetrgovinske menjave se bistveno ne spre-minja: na konvertibilno po-dročje smo izvozili 80% blaga, na klirinško 20%; s konverti-bilnih trgov smo uvozili 72,7% blaga, s klirinških pa 27,3%. Repromaterial je najmočnejša
postavka pri uvozu (60,3%), na blago široke porabe odpade eno tretjino uvoza, delež opre-me pri uvozu pa znaša 6,1%. Večino repromateriala uvažamo s konvertibilnega področja, več kot tri četrtine blaga za Siroko porabo pa s klirinškega področja.
MANJ BLAGA NA KONVERTIBILNE TRGE
Izvoz blaga na konvertibilno področje se je v devetih mese-Cih letos zmanjšal za 4% v pri-merjavi z enakim obdobjem la-ni- Bežigrajski ozdi so na kon-vertibilne trge izvozili za 7,133.624.000 din blaga, uvozi-|i pa so za 4,622.610 000 dtn blaga; uvoz se je letos povečal *a 11%.
Izvoz na konvertibilno po-dročje še zmera za 54,3% pre-sega uvoz, vendar pa se je po-Kritost tzvoza z uvozom po-»labšala kar za četrtino v pri-merjavi z devetimi meseci lani. Pri izvozu sta se slabše odre-/ali zlasti deiovna organizacija Emond iz sozda IMP in delov-na organizacija Trgovina iz sozda Slovenijales.
Tudi letos je največji beži-grajski izvoznik na konvertibil-ne trge tozd Slovenijasadje -Zunanja trgovina delovne or-ganizacije Mednarodna trgovi-na iz sozda Mercator. Do kon-ca septembra so izvozili za 2,127.290.000 din blaga. Moč-rto se je povzpela delovna or-ganizacija Smelt: izvoz na konvertibilne trge ji je prinesel 1,111.266.000 din, v primerjavi 9 preteklim letom so izvoz po-večali kar za 184%. Večji tevozniki so še: tovarna trans-formatorjev         Energoinvest
(665.706.000 din), tozd Contal delovne organizacije Medna-rodna trgovina iz sozda Mer-ftator (551.431.000 din), tozd Zunanja trgovina Lesnine (522.621.000 din izvoza na konvertibilne trge) itd.
Največji uvozniki s konverti-bilnega področja so Iskra Del-ta (928.497.000 din), tozd Pro-
izvodnja perspojin Belinke (677.248.000 din). tozd Grosist delovne organizacije Velepre-skrba iz sozda Mercator (487.635.000 din) in Emba (351.011.000 din).
SKORAJ IZENAČEN KLIRING
Vrednost izvoza bežigraj-skega gospodarstva na klirin-ško področje je v devetih me-secih          letos          znašala
1.778.130.000 dinarjev kar je za 4,3% več kot lani v tem ob-dobju. Uvoz se je poveča za 11% in je znašal 1,733.458.000 din. Na klirinško področje je šlo največ blaga iz sozda UNIS, TOS Transportna oprema (845.377.000 din). S klirinških trgov pa je največ uvozil tozd Elgro delovne organizacije Ju-gotehnika \z sozda Elektrote-hna (859.993.000 din), kar za 110% več kot lan.
NAJBOLJŠA: MERCATOR IN SMELT
V zunanjetrgovinski menjavi so seveda silno pomembni tisti veliki ozdi, ki čim več izvozijo, zraven pa čim manj uvozijo. Najboljši neto učinek za Beži-gradommed izvozniki na kon-vertibilno področje je dosegla delovna organizacija Medna-rodna trgovina sozd Mercator (za 2,419.522.000 din večji izvoz kot uvoz), sledijo pa Smelt (1,084.155.000 din pre-sežka), tovarna transformator-jev Energoinvest (524.111.000 din), Tiskama Mladinske knji-ge, Lesnina in delovna organi-zacija Trgovinavsozda Sloveni-jales.                               C. H.