136. številka. Ljubljana, v petek 16. junija XXVI. leto, 1893 SLOVENSKI NAM Izhaja vsak dan «ve**r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden BMlti 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgn št. 12. Upravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Avstrijska delegacija. Na Dunaj i, 14. junija. (Konec.) Delegat Herold misli, da je nemogoča vsaka unanja politika, ako se ne ozira na notranjo. Kal« noky bi bil velik umetnik, če bi res znal politiko-vati, ne meneč se za narode in njih življenje, kakor je to rekel predsednik. Ta nazor predsednikov je naravuost nevaren načinu ravnanja s parlamentarnimi zadevami. Delegacija se mora zoperstaviti takemu razločevanju mej unanjo in notranjo politiko; tu, kjer gre za mir in srečo narodov, ni smeti vnanjepolitičnih zadev ločiti od države, sicer bi se razSirilo mnenje, da ta korporacija nima nikake zaslombe pri prebivalstvu. Pri nas je težko govoriti o vnasji politiki, ker narodovi zastopniki nimajo nanjo nikakega upliva ter imajo samo pravico, odobriti ministrovo delovanje. Vrh tega pa se vsak pomislek loper sedanjo politiko stigmatizuje kot ne-patrijotičen. Mogoče, da je v sedanjem položaju trozveza potrebna. Toda alijance se razveljavljajo časih kar hipoma in zato je nespametno, predstavljati trozvezo kot neobhodno potrebno pudlago monarhije. V inozemstvu se misli, da bi razveljavljene trozveze bilo državi nadi v veliko Škodo, in to ni v korist ugledu monarhije. Avstrija ne more tirati agresivne politike, že zaradi svojega geografičnega in etnografičnega položaja ne, pač pa ima nalogo, pridobiti si simpatije na Balkanu. Teh sedaj nima, ker Slovani tostrao in onstran Litve ne zavzemajo njim primernega stališča v državi. Podpirajoč slovansko individuvalnost v Avstriji, bilo bi se dokazalo, da je naša država Slovanom prijazna. Avstrija mora svoje delovanje koncentrirati ne toliko na zunaj, kakor na znotraj. Monarhije morajo, kakor uči že star pregovor, voditi politiko ljubezni in čustev, da zagotove narodom zadovoljnost. Mir pa, ki je samo pripravljanje za vojno, ne more biti smoter naše unanje politike, ker mora oboroženi mir naposled uničiti gospodarske sile. Ali je sedanji mir resultat trojne zveze in je-li to sploh mir? Troški so silno narasli. Tak mir ni nikak uspeh. Vprašanje, ali je defenzivna pogodba mej Avstrijo in Nemčijo koristna, je od- LISTEK. Prvikrat z očetom k zornicam. Srbski spisal L. K. Lazarevio. Provel J. P. Planinski. (Dalje.) Nekolikokrat je prišel moj oče v našo sobo. Bil je ves poten. Odpne telovnik, razgali srajco, pa Be mu vidijo goste črne dlake po prsih. Nagubanči čelo kot Turek. — Daj še J — veli moi materi. Njo zaboli v srce. Molči kot kamen, odpre skrinjo, pa s periščem sipa v njegovo roko, a on zavija v robne. Divje gleda postrani, cepta z nogami kakor jaz, kadar me zunaj tovariši čakajo, a jaz stojim, dokler mi sestra ne odreže kruha. Spravlja novce, obrnivši glavo na drugo utran, in ko stopa iz sobe zagodrnja, kakor sam sebi: „Samo to še!" Potlej pa kar švigne iz sobe. Ali „Se to", „še to", pride ti on, zdi se mi, petič v našo sobo, a tako okolu treh popolunoči. — Daj! — veli moji materi, a prišel je v lici kakor zemlja. Mati gre k skrinji, a noge se ji šibd, kar omahuje. visno od tega, ali je verojetno, da kdaj napade Rusija Avstrijo, Francija pa Nemčijo. Minister je rekel, da so naši odnošaji napram Rusiji najboljši. Po zgodovini in po vseh okolnostih ni misliti, da bi Rusija napadla Avstrijo. Drugače pa je glede Nemčije. Francoski narod čuti, da sta mu bili ugrabljeni dve najlepši provinciji in morda bo kdaj z elementarno silo tirjal, da se mu oropani deželi vrneta. V trojni zvezi sta dve drŽavi z agresivnimi tendencami. Nemčija misli na pridobitve, Italija na plen. Vzlic trojni zvezi je mir obranil samo ruBki car. Avstrija bodi svobodna na vse strani in v prijateljstvu s Francijo in RuBijo. Ćeški narod zahteva, naj se premeni tako notranja, kakor vnanja politika. Delegat grof Led eb ur pravi, da odkritosrčno obžaluje ton, ki so ga spravili Mladočehi v delegacije ter je mnenja, da za razpravljanje češkega državnega prava v delegacijah ni mesta. Navzlic temu hoče govornik razkladati odnošaje mej češkimi veleposestniki in Mladočehi, kar mu pa predsednik prepove. Na to izjavi grof Ledebur, da se izpeljave delegata Herolda ne strinjajo z javnim mnenjem na Češkem. Konečno izreče govornik v imenu čeških veleposestnikov ministru vnanjih zadev popolno priznanje in neomejeno zaupanje. Na predlog delegata kneza Khe-venhullerja sklene se konec debate. Delegat Masarvk, ki se je že preje javil k besedi, polemizuje zoper grofa Ledebura. Odnošaji mej Mladočehi in veleposestniki bi bili po mnenji govornika najprtciznej&e označeni, ako bi grof Deym hotel povedati, je-li Plener storil svojo iz* javo (glede preziranja mladočeškib delegatov pri volitvah v odseke) v soglaBji m dogovorno s češkimi veleposestniki, ali ne. Minister grof K al no k y izjavi najprej, da bo na govore predgovornikov odgovarjal le v toliko, v kolikor so se res dotikali zadev spadajočih v njegov resort. Res je sicer, da često tudi notranje zadeve, materijalni položaj države itd. mogočno upli-vajo na tok vnanje politike in v toliko se res tudi pri razpravljanji vnanje politike ni moči popolnoma izogniti notranjim vprašanjem, nikakor pa se on (minister) ne more spuščati tu v razpravo notranjih Tedaj sem videl izpod odeje, kako Be oni moj veliki oče strese in kako hi* oprime za peč. — Hitreje! — veh materi, ceptaje z nogami in otiraje si z rokavom moj, Mati mu daje. — Daj vse! — reče on. — Zadnjih deset zlatov! — pravi ona. Ali to ni bil več glas, niti šepet, temveč nekaj smrtnemu hropeuju podobnega. On spravi one novce in uprav zbeži iz sobe. Moja mati Be zruši tik skrinje in omedli. Sestra vzkrikne. Jaz planem s postelie. Tudi Djo-kicu poskoči. Sedli smo tik nje na tla in ji poljubljali roke: „mama, mama!1* Ona mi položi roko na glavo in šepeče nekaj. Potem vstane, prižge voščeno svečo in zapali svetilko pred sv. Jurijem. — Pojdite, deca, molite Boga, da nas reši zlega! — veleva ona. Glas ji zveni kakor zvon, a oči se ji svetijo kakor večernica na nebu. Vsi pohitimo k nji pod sliko in pokleknemo, Djokica pa poklekne pred mater, obrne obraz proti uji, se prekriža in, sirota, moli glasno ono polovico očenaša, kolikor se ga je že naučil. Potem se zopet križa in poljublja materi roko, pa zopet zre vanjo. Iz njenih očij tečeta dva curka solza. One so vprašanj, imajočih le lokalen pomen za posamezne kronovine. Sicer ga pa veseli, da Bta delegata Masarjk in Herold naglašala potrebo notranjega miru in želeti bi bilo le, da bi vsi delegati vrnivši se domov, v tem smislu delovali. Vnanji politiki ugovarjalo se je le od strani Čehov, a minister se na te ugovore ne more ozirati, ker ogromna večina ostalih delegatov drugih narodnosti) in zlasti tudi ogrska delegacija ne soglašajo s težnjami Mla-dočehov glede vnanje politike. Trojna zveza je že skozi 15 let ohranila evropski mir in že to svedoči, da tendencija te zveze ne more biti agresivna, kakor misli delegat Herold. Nikdar se ni niti v Berolinu niti v Rimu skušalo zapustiti mir. Zvezna pogodba z Nemčijo se je objavila ter nje vsebina jasno priča, da nastopi casus foederis le tedaj, ako bi se jedna ali druga zvezanih držav napadla s kake strani, ne da bi bila napad sama provocirala. Nezaupnost proti tej zvezi torej ni opravičena in miuister bi moral le obžalovati, ako se dvomi na poštenosti zveze le iz narodne antipatije. Da je on (minister) vsled nekaterih časnikarskih člankov pojasnjeval in ponavljal neke svoje, ponekod napačno razumljene izjave, se mu pa tudi ne sme v zlo šteti, kajti on prisoja javnemu mnenju v Nemčiji veliko v a ?. »on t. Btaer pa je imel pri svojih pojasnilih v mislih tudi drugo in zlasti francosko časopisje, ki je tudi napačno tolmačilo njegove besede. Neki češki delegat naglašal je tudi, da bi se nam ne trebalo tako silno oboroževati, ker se nam ni bati od nobene strani napada in ker vsled tega ne rabimo tako velikanske vojske. A če bi mi glede oboroženja preveč zaostajali za drugimi, tedaj bi se ne mogli več zanašati na samega sebe in utegnilo bi se zgoditi potem nasprotno od tega, kar vsi želimo. Delegat dr. Masaryk formuliral je tudi vprašanje, na podlagi katerih dogodjajev so se zboljšali naši odnošaji z Rusijo in se je li zlasti kaj dogovorilo gledć balkanskih držav. V tem pogledu sklicuje se minister na vsebino svojega prvega ekspo-žeja, v katerem je izrecno naglašal, da se to zboljšanje ne opira na nikakoršna posebna fakta in da se v tem pogledu ni nič posebnega zgodilo. Gotovo namenjene Bvetuiku in nebu. Tam gori je bilo nekaj, kar je ona videla; tam njen Rog, katerega je ona gledala iu kateri je njo gledal. In potem so ji razlije po lici nekakšuo blaženstvo iu nekakšna svetlost, a meni se je zazdelo, da jo je Bog pobožal z roko iu da se ji je svetuik nasmehnil in da je zmaj pod njegovim kopjem zazijal. Potem se mi je za-bliščalo pred očmi iu padel sem na obraz ua rob njenega krila in ua ujeno levo roko, s katero me je ujela, in molil stokrat: ,Bog, ti vidiš moio mater! Bog, molim te za očeta!" Iu potem, a ne vem čemu: nBog, ubij vender tistega Zeleubaća!" Dolgo smo tako molili. Potlej moja mati Vdlane, se vzpne na stol pa poljublja sv. Jurija. Takisto stori tudi moja sestra, potem pa vzdigue mene in Djokico, iu tudi midva sva ga poljubljala. Nato vzame mati suho vejico bazilike, katera je bila vlaknena za sliko, in posodico z blagoslovljeno vodo, katera je visela pod sliko, pomoči v ono vodo baziliko in nekaj mrmrajo prekriža ž njo Bobo. Potlej odpre polahko vrata in gre po prstih do velike sobe, pa prekriža z vejico se njene dveri. Ej, kako mi je bilo tedaj lahko, kako setn se Čutil blaženim, kakor da sem se skopal. Zakaj mi vender sedaj no more biti več tako? je le toliko, da imata ruski car in ruska vlada ugudn« dispozicije za db8omonarhijo in da bo gojenje teh dobrih odoošajev utegnilo imeti se nadaljšoje ugodne posledice. Pobrob-neje ministru ne kaže razpravljati te zadeve. Opomnil bi le še to, da skoro ni dveh držav, kateri bi ne imeli v tem ali onem pogledu različnih interesov: , Še celo pri najtesneje zvezanih državah nahajajo se izvestne točke, pri katerih lahko nastanejo in tudi res nastanejo frikcije. Pri inače dobrih odnošajih pa 8» taka nesporazumljenja prav lahko redijo mirnim potem. Naglašalo se je tudi, da se je lansko leto v delegacijah kot uepatrijotična ožigosala vnanja politika, kakoršno je predlagal delegat Ivin in trdilo, da je sedaj vendar UHŠa politika ukrenila to pot. Minister pa je v resnici lani grajal le obliko dotičnega Eimovega govora, v stvari sami pa je tudi on pritrdil, da bi bilo želeti z Rusijo dobrih odnošajev in da bo minister vnanjih zadev slej ko prej tudi na to obračal svojo skrb. Stvarnega nasprotja tedaj ni med tem, kar je minister odgovarjal lani delegatu K m tj in kar je poročal letoB o naši vnanji politiki. KoneČno toži minister, da mora vsled organizacije delegacij po trikrat in večkrat govoriti o vnanji politiki, akoprav evropski položaj ni tak, da bi bilo treba javno razpravljati politične odnošaje. Vsi parlamenti izogibajo se v tem pogledu večjim debatam, ker uvidevajo, da je vnauja politika silno Uočljiv teren, in da velike lavne diskusije o tej zadevi niso niti v interesu lastne države niti v interesu splošnega miru. Minister sklepa z žel|o, dabiseutrdil, kakor so izrekli željo tudi češki delegati, tudi notranji mir, kajti putem se bo minister vnanjih zadev za m ogel še z večjo močjo in z večja odločnostjo potezati za ugled in veljav u monarhije. (Odobravanje.) Poročevalec Dumba odreka Mladočehom pravico, govoriti v imenu slovanskih narodov, kajti za-stupuiki drugih slovanskih plemen izrekli so se v odseku odločno za politiko grofa Kalnokyja in isto storil je neki jugoslovanski delegat v ogerski delegaciji. (Ciernkovich !) Na to se seja preloži na petek ob 10. uri dojjoludne. Politični razgled. \ o Iran e dežele. V Ljubljani, 16. junija. Način, kako postopa predsednik avstrijske delegacije, zgodovinski kavalir kue/ VVindischgraetz napram mladočeškim delegatom, zlasti pa kako je branil, da bi bdi samo otneuili svoje izključenje iz dclegacijskih odsekov, obudil je v V8eb nezavisnih krogih splošno ogorčenje. Tega hi ne bil nihče pričakoval, da bo predsednik delegacije s svojo avtoriteto ščitil in pokril čiu Plenerjeve preBirnosti iu osvttoželjuoBti. Češki listi so zategadelj silno razburjeni. Praška „Poli tik", jako zmeren in krotak list, obsoja Windischgraetzovo postopanje z rezkimi besedami, „Narodni L i h t v u pa pravijo, da vsa delegaciiska večina s predsednikom VVindisch-graetzoin vred ni bila toli pogumna in poštena, da bi bila dala Mladočebom zadoščenje za izključenje iz odsekov, in ker se trese pred češkim glasom, zato je vso svojo skrb obrnila na to, da prepreči Toliko da je prekrižala muti dveri velike sobe, že se vname notri silen krik in vik. Nič se ni dalo razumeti, samo Zelenbača je bilo slis&ti, ko je zavpit, kolikor mu je grlo dalo: — A kdo more mene siliti, da še igram? Kdo to pravi? Potlej zopet nejasen hrup in prepir. Nat6 smo slišali, kako so se odprla vrata, kreganje in korake. Ali očeta ni bilo v sobo. Zaman smo čakali. Danilo se je že, jaz iu Djokica Bva tudi že zaspala, a njega še ni bilo. * # * Ko sera se prebudil, bilo je soluce že visoko. Čutil sem se strašno trudnega in praznega, toda očij nisem mogel več zatiBoiti. Vstaoem. Vse bo mi zdi nekam slovesno in otožno. Na polji mirno, »vež zrak pihlja skozi odprto okno, a pred sliko še vedno brli plamen v svetilki. Moja mati in sestra bledi ko zid, oči so jima objokane, lice kakor od voska, sklepata roke, hodita po prstih in ničesa ne govorita, samo Sepečeta neke pobožne beseda. Ne prineBeta nama zajutreka, ne vprašata, ali sva lačna, ne goni me mati v šolo I (Dalje prib.) in uduSi vsako kritiko. — Ogerska delegacija sklicana je za danes na javno aejo, v kateri se bo rešil proračun vojnega ministerstva. Opozicijonalna delegata Appouyi in Ugron sta že napovedala, da bodeta tudi v javoi seji kakor le t odseku zahtevala, naj se ustanovi vojna akademija z madjurakim učnim jezikom. Vlada se je,tej zahtevi dotlej'fie vedno upirala in se ji bo tudi letos; ni pa dvema, da ao bo prej ali slej udala. Dokler se to ne zgodf, množita Apponyi in Ugron s svojo tirjatvijo tndi svojo popularnost in to je že nekaj vredno. Neodvisni krogi se z začudenjem vprašujejo, zakaj vlada ne porabi glede* tirjatve madjarskifa šovinistov izbornega argumenta, kateri ima v rokah, ta namreč, da je v cesarski vojski primeroma najmanj madjar-skih častnikov. .Ne .zato, ker bi uu bilo za ta stan dovolj sposobnih Madjarov dobiti, ampak ker ma-djarskega naroda sinovom sploh ne dopade črno-rumena barva. . ! Nova valuta. Našim čitateljem je gotovo še v spominu, da smo svoj čas v principu odobravali vladni namen, regulirati našo valuto, da pa smo odločno ob3ojali način, kako je mislila vlada svoj načrt izvršiti. Naši pomisleki so se deloma že uresničili, deloma pa se bodo. Azijo na zlato ne samo da se po novi valuti ni odpravilo, še naraslo je in postalo prava narodnogospodarska nesreča. Vlada je v največji zadregi, ker ne \e, kako bi prišla temu v okom. K tej ne* zgodi pridružila se je še druga, nič manj opasna. Konstatiralo se je, da je bilo v tem kratkem času, kar cirkulirajo nove srebrne krone, izdanih jako mnogo izborno ponarejenih falsifikatov. Ti falsifikati se ne razločujejo od pristnih kron Čisto uič, ker je v obeh jednako mnogo srebra. Vlada je, hoteč reforma vati valuto, grešila zoper celo vrsto ekonomičnih zakonov. Srebrna krona je po zakonu vredna 60 kr., dejanski pa niti 25 kr. ne, tako da ima pouare-jalec sto procentov dobička, če izdeluje take krone kakor država. Narodnogospodarska škoda, katera nam vzrase iz te okolščine, je nedogledua, kajti to se bo zgodilo prav gotovo, da se bo vsled nizke vrednosti krone podražilo vbo blago. Nobena stvar na svetu se ne razvija tako logično, kakor kupčija, in prej ali slej dobivali bodemo za jedno krono toliko blaga, kakor sedaj za 25 kr. Srbske novice. Včeraj bo je vršila druga seja novovoljene skupščine. Na dnevni red je bila postavljena volitev predsedstva in verinkacijskega odseka. Kakor znano, odločil je klub radikalnih poslancev, da voli za predsednika Pasića. Klubovim načelnikom je bil izvoljen Pera Velimirović, njegova namestnika pa sta Rajko Tajsič in Rista Popović. — Te dnf se bo vršila slavnostna seja skupščine, v kateri bo kralj Aleksander čital prestolni nagovor in za tem prisegel na ustavo. Kakor se Čuje iz Beligrajskih, s kraljico Natalijo v zvezi stoječih krogov, se bo kralj Aleksander v kratkem poročil. Kraljica Natalija išče zanj primerne neveste in sicer bo to najbrž hči grškega kralja, princezinja Marija Volitve na Nemškem. Včeraj dopoludno začele so se v celi Nemčiji državnozborske volitve. Izvoliti je 397 poslancev, a za te mandate se je oglasilo toliko kandidatov — nad 2000 — da se je bilo volilcem le težko odločiti. SocijaliBtična stranka računala je iz začetka na veliko zmago, a ker se nobena stranka ni odloČila za to, da bi pri ožjih volitvah podpirala socialistične kandidate, so Bebelovi in Liebknechtovi računi pokaženi. — Zanimiv volilni boj unel se je tudi na Poznanjskem. Poljski poslanci iz Poznanja hodili so doslej z vlado čez drn in strn in glasovali tudi za vojaško predlogo. Pri predstojećih volitvah postavili so v opoziciji stoječi Poljaki zoper dosedanje poslance posebne kandidate in ker bodo zanje glasovali tudi socijalisti, je prav lahko mogoče, da zmagajo. Dopisi. Iz Novega JI t'* tu, 14. junija. [Izv. dop.] (Izlet .Dolenjskega pevskega društva" in „ D o I. Sokola".) Dne* 11. t. m. zvrfiil se je izlet .Dolenjskega pevskega društva" in ,l)o-lenjskega Soaola" v Belo Cerkev. Odhod iz Novega Mesta bil je določen na 1. uro popoldne. Kmalu po določeni uri prikorakali so čili Sokoli s svojo krasno zastavo, spremljevalo jih je gasilno društvo z Novomeško godbo na čelu iz „ Narodnega doma" do drevoreda, kjer je čakalo veliko občinstva. Tam so izletniki zasedli vozove. Voz za vozom drdral je proti Beli Cerkvi. Na mestu, kjer krene cesta navzkreber proti prijaznemu griču, na katerem leži Bela Cerkev, postavljen bil je slavolok. Tu zbirali so se izletniki, dokler niso z godbo na čelu pri gromu topičev začeli se pomikati proti Beli Cerkvi do hiše g. Maj-zelja. Hiša bila je lepo okrašena z zelenjem, tro-bojnice vihrale so raz te in drugih hiš. Pri hiši g. Majzelja stal je drugi slavolok. Tukaj pozdravil je izletnike g. župan Belocerkevški, kateremu je odgovoril predsednik .Dolenjskega pevskega dru- štva", ob jednem starosta .Dolenjskega Sokola" g. Mehora, -kateremu je hčerka g. Majzelja-podarila krasen šopek cvetic. Gromoviti .Živio"- in .Slava"-klici doneli so iz sto in sto grl zbranega občtnBtva. V hipu bile so zasedene mnogoštevilne mize na lepem vrtu g. Majzelja, godba začela je svirati, ubrano petje razlegalo se je po vrta in kmalu zavladal je vesel duh mej izletniki. Tu se je videlo, kako mnogobrojna je bila udeležba. Novomeščanov s svojimi rodbinami videl si toliko, kakor pri malokateri veselici, prišli bo tudi dragi gostje iz daljnega Krškega, iz prijaznega Št. Jerneja, is Kostanjevice, Škocjana, ali v največjem številu mej vnanjimi izletniki odzivali bo se vabilu vrli Mokronožani. Ne le vse pevke in pevci tamošnjega mladega, a krepko napredujočega pevskega zbora, ki je vrlo sodeloval pri petji, tudi druga inteligenca Mokro-noška bila je skoraj polnoštevilno zastopana. Pogrešali smo pevski zbor KoBtanjeviški. Ta mnogobrojna udeležba pokazala je, da društveno življenje v naši lepi Dolenjski še ni zamrlo, da se budi narodna zavest. SrsHli najlepše zabave posegel je vmes neizprosljivi Jupiter pluvius s svojo mokro roko ter prepodil vse iz vrta. S tem pa je tudi menda svoj namen dosegel, kajti dež ponehal je kmalu in veselica se je nadaljevala na vrtu. Po godbi in petju bila je telovadba Čilih Sokolov, ki so pokazali, da se tudi pri manjšem številu doseže mnogo z veseljem in marljivostjo. Potem opisal je g. Robrmann v daljšem govoru z gladko besedo veliki pomen narodnih, osobito pevskih in sokolskih društev za razvoj naroda, ter priporočal bratsko delovanje. Lep, veselici primeren govor odobraval se je burno. Na večer bil je v sobi prav živahen ples. Omeniti moram, da je bil naš krasni spol mnogobrojno zastopan. Ples trajal je v pozno noč, le težko bilo je zapustiti veseli kraj, Naj pristavim, da je g. Majzel, kakor vedno, skrbel za izborno jed in pijačo in točno postrežbo. Izlet nam bode še dolgo ostal v spominu in sta društvi, ki sta ga priredili, labko ponosui nanj. Vsem onim pa, ki so pripomogli k lepemu vspehu, osobito vrlim Mokronožanom, izreka se najtoplejša zahvala. „ Živeli!" Domače stvari. — (Prvo. krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V .Narodnem Domu" v P t u j i so darovali gg. : prof. Zelenik 20 k., c. kr. notar Koser 3. k.; po 2 kroni: gg. c. kr. pristav Klobučar, prof. Kuu-stek, A. Gregorič, tajnik posojilnice, dr. Brumen in Klem. Salamon; po 1 krono: gg. nadučitelj Kaukler, c. kr. notar Ožgan, davk. pristav Lešnik, c. kr. pristav Langerholc, Sedlaček, knjigovodja posojilnice, Muršec, trgovec, Stanjko, trgovec, pat. Konrad Sto-zinski, učitelj Cupf in veleposestnik Jurij Strah, skupaj 43 kron. Neimenovana gospa ii Ribnice poslala je 40 kron, nabranih mej tamoŠ-njimi rodoljubkiujami in rodoljubi. Iz Save ob južni železnici poslal je g. Fran Podkrajšek, načeluik železniške postajo 8 kron; darovali bo: pošiljatelj 2 k., po 1 k. pa: gospa soproga njegova, gospa Tomanova, gdčna. Brdajsova, gg. župnik Malek, učitelj Luiar in župan Vozel. Dalje so poslali: Vesela družba, ki je obhajala dne 13. t. m. zvečer v gostilni gosp. Tučeka v Novem Mestu imendan vrlega Antona, 10 kron; gosp. dr. E. Sav ni k iz Kranja 1 k., skupaj 102 kroni, katere smo izročili vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I — (Za „Narodni dom*) v Ljubljani) poslali so kronine darove uredništvu našega lista :V .Narodnem domu" v Ptuji bo darovali: Po 2 kroni: gg. prof. Kun« te k in prof. Zelenik; po 1 krono: gg. pristav Klobučar, nadučitelj Kaukler, M. J., učitelj Suhar, Pinta-rič, Sedlaček, c. kr. notar Koser in o. Konrad Stozinski, skupaj 12 kr on; dalje so poslali: gdčna. Franja Keršič iz Trboj 2 k., g. Ivan Kuhar istutam 2 k.; g. dr. E. Ša v ni k v Kranji 1 k., skupaj 17 kron, katere smo izročili vodstvu. Živili vrli darovalci 1 — (Vsesokolska slavoost v Ljubljani.) Jutri zvečer je prva skupna seja raznih odsekov za vsesokolsko slavnost v Ljubljani. Posamični odseki bodo poročali, kaj je storil vsak do-zdaj glede priprav za to važno slavnost, za katero se kaže splošno zanimanje. Začetek seji je glede na jutrijšnji Šolski koncert „Glasbene Matice" Se le ob,1/,9/ urj, niiroma po končanem koncerta. Seja bbflfe v 'čit«miS$mJprost$ih. Afll^fiBlT — (Konfiskacija.) Zadnja Številka Mariborske wSudst. P os t" je, bila zaplenjena zaradi dopisa „o tiskovinah dež. odbora". Došla nam je druga izdaja. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske.) Od 4. do 10. junija je bilo novorojencev 14 (=22 88°/oo). mrtvorojenem 4, umrlih 22 (=35 88°/oo)> mej njimi so umrli za Skarlatico 3, za jetiko 3, za vnetjem sopilnib organov 2, za želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi bilo je tujcev 9 (=40 9°/,), iz zavodov 12 (=* 54'5V0K Za infek-ci jezni mi boleznimi bo oboleli: za ošpicami 1, za skarlatico 4. — (Novi most čez Savo pri Smledniku) seje slovesno izročil javnemu prometu pred* včerajšnjim popoludne. Navzoči so bili pri Blavnosti: dež. vlade zastopnik dvorni svetnik g. Schemerl, dež. glavar Detel a, dež. odbornika ces. svetnik Murnik in dr. Papež, okrajna glavarja Ljubljanske okolice in Kranjskega okraja, več občinskih zastopov, duhovnikov in velika množica ljudstva. Most blagoslovil je Smledniški župnik g. Kari in, potem je govoril g. načelnik okr. cebtoega odbora g. J. Keršič slavnostni govor in se je vršila daljna Blavnost. Novi raoBt veljal je 18000 goldinarjev. — („Bral no društvo" v sv. Križu Vipavskem) priredi 18. t, m. veselico v prostorih g. T. Mrevlje, veleposestnika v sv. Križu. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Ustopoina k veselici 30 kr. (za ude 20 kr.), sedež 20 k. Radodarni doneski »•* hvaležno sprejemajo, ker čisti dohodek je namenjen društvu „Sloga" v Gorici. VBpored: Pozdrav predsednikov. 1. F. S. Vilhar: .V kolo", moški zbor. 2. Slavnostni govor. 3. H. Volarič: „Slovnu na dan", mešani zbor. 4. I. Preveč: .Venček domačih cvetlic", duet na citre. 5. Deklamacija. 6. Jos. Kocijančič: „Njega ni", moški zbor. 7. „Pol vina, pol vode", šaloigra. 8. Dr. G. Ipa-vec: „Pozdrav", mešani zbor. Potem: ProBta zabava. — (Kranj s k o - pri m ors k o gozdarsko društvo) bode imelo letošnje občno zborovanje v Opatiji dne 10.—13. septembra. Na vsporedu so izleti na razne kraje. Poročal bode mej drugimi točkami dnevnega reda tudi gozdarski svetnik g. Vencel Goli o napredku pogozdovanja na Krasu in o gozdarsko in lovsko važnih dogodkih. — (Železnica iz Maribora do Zelenega travnika.) Minolo soboto je bilo v Mariboru ljudsko zborovanje ter se je sklenilo prositi deželni odbor in obrniti se do vlade, da se izdela železnica iz Maribora do Zelenega travnika na nemški meji. Ta Železnica bi bila Mariboru pač na korist, vpraša se samo, kdo naj bi jo vzdržaval ? — (Radgonski .purgar j i.") Ponemčeni .purgarji" Radgonskega mesteca na Štajerskem so se te dni silno' razburili, ker je tamošnje sodišče vzprejelo dve slovenski ulogi, kar je povsem naravno. V Radgoni, ki je že precej ponemčena, živi mnogo Slovencev, okolica pa je skoro čisto slovenska. Mestni zastop Radgonski pa je te dni vzprejel .ostro" resolucijo, v kateri z vbo resnobo ugovarja slovenskemu uradovanju, kakor da bi „purgarji" imeli odločevati, kaj na) dela c. kr. sodišče 1 Od slovenskih okoličanov pa ti možje kaj radi vzprejemajo denar in znajo prav dobro slovenski, kadar jim gre za .groše". Čemu se torej razburjati in smešiti? — (Pomanjkanje učiteljev) je, kakor poroča .Domovina", posebno veliko v vranskeni okraji. — (Samomor.) Delavec na koroški železnici v Mariboru Janez S. prišel je pozno v noč domu in razgrajal, kakor navadno. Ko so ga domačini zavrnili, potegnil je nož iz žepa in si dvakrat prerez.nl grlo, da se je kmalu mrtev zgrudil na tla. — (Akademično društvo .Triglav" v G rad c i) priredi v soboto dne 17. junija svoje III. javno redno zborovanje v gostilni „Zum vvilden Mann", Jakominigasse, s sledečim vsporedom: 1.) čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3.) Poročilo knjižničarja in pevovodje. 4.) Predavanje br. Ilešiča. 5.) Slučajnosti. Gostje dobro došli! — (Politično pobalinstvo!) V noči od 14. na 15. t. m. u lomili so nepoznani, najbrž najeti zlikovci zaprto ograjo pri novi stavbi družbe sv. Mohorja v Celovcu, splazili se tatinsko po odrih do druzega nadstropja ter potrgali raz mlaj, katerega so zidarski delavci postavili na visok drog, vse tri slovenske narodne in j« ino c°sarsko zastavo^ dočim so oguljeni mlaj in drugo cesarsko zastavo na njem milostno prepustili osodi* Delavci se pa po tem pobalinskem napadu niso dali prestrašiti ter so danes v jutru okinčali mlaj z novimi še večjimi, po 3 metre dolgimi naroduimi zastayami, Čvrsti fantje bodo pa skrbeli za to, da se Celovškim političnim tatovom kaj jednacega izvršiti več ne posreči. — (Zanimiva naravna prikazen) opazovala se je v ponedeljek zjutraj po osmi uri na Vrbskem jezeru pri Celovci. Nad jezersko gladino bila je videti lahna meglica in površ|e jezera les ketalo je v VBeh mavričnih barvah. Posebno krasno je bilo videti, ko se je čoln vozil po tej v leBkečih barvah žareči jiovršini. — (Občni zbor polit, društva „Ed i n o s t" ) v Trstu bode v nedeljo dne 18 t. m. do-, poludne ob 10. uri v MallVjevi dvorani. Nadejati se je prav obilne udeležbe in utegnejo razprave poBtati jako zanimive, ker pridejo na občni zbor bržkone tudi nekateri državni jioslanci. Položaj Tržaških in primorskih Slovencev in Hrvatov je po zadnjih volitvah postal jako znamenit, uaj se torej živahno oklenejo Bvojega političnega društva. — (Vabilo k velikemu koncertu dne 18. t. m. v gledišči „Feuice" v Tratu) v prid šolski družbi sv. C rila in Metoda. Pri koncertu blagovolijo sodelovati: operna pevka gospa Strasser Cehova in operni pevec dvornega gledišča v Mannheunu gospod J K. Tertnik, rojansko pevsko društvo „Zarja", zbor „Slovanskega pevskega društva", tamburaši sv. Ivauski in Tržaškega „Sokola" in dramatični odsek Tržaškega „Sokola". Spremlja na glasoviru in vodi zbore g. Furlani. Ustopnice in sedeži se prodajajo v gl-dališčni blagajn: v nedeljo zjutraj od 10. ure naprej. Ustopniua: v parter 50 kr., na galerijo 20 kr. — Sedeži prve vrBte po 30 kr., oBtali po 20 kr. Štiri lože po 5 gld. Pre-plačila in darove sprejema le jeden «0Bp. odbornik v preddvoraui. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. D. Jenko: „Naprej", udarajo združeni tamburaši. 2. F. S. Vilhar: a) „NezakonBka mati", Novotuy: b) „Razhodna divčina", poje operna pevka gospa Strasser-ČJflhova. 3 Gj. Eisenhut: „Mazurka" (uovo), pojeta združena moška zbora b spremljevanjem tara-burašev. 4. Fr. Gerb'ć: a) .Sklcpula si roke bele", b) .Skupaj sva pri oknu stala", poje operni pevec g. J. K. Tertnik. 5. F. Forater: „Pobratimija" (novo), moški zbor z bariton-solo, pojeta združena zbora, solo poje g. Josip Ferluga. 6. C. M. Weber: Velika arija Hilona iz opere „Oberon", poje operni pevec g. J. K. Tertnik. 7. %*: „Vienac hrvatskih narodnih pjesatuab", udarajo združeni tamburaši. 8. .Trije bratci", burka s petjem v dvob dejanjih in štirih prizorih po J. Nestrovu. — (Podporno društvo za slovenske v i s o k o š o i c e na Dunaji) se najtopieje zahvaljuje za Bledeče visoke darove, katere so mu naklonili : 1. SI. deželni odbor vojvodine kranjske 200 gld. 2. Blag. g. dr. Albin Pozni k v Rudolfovem 1 delnico delniškega dru štva .Prvi narodni dom v Rudolfovem" v vrednosti 50 gld. 3. Veleč. g. Lovro Rutar, papežev komornik in vodja svetišča na Sv. Gori pri Gorici, 10 gld. Na Dunaji dne 15. junija 1893. Dr. Fr. Sedej, blagajnik. — (Slavnostni prenoB smrtnih ostankov grofa Draškoviea) bil je velikanska in impozantna narodna slavnost, kakor je že na kratko povedal brzojavno včeraj naš poročevalec. Iz Ljubljane, Celja, Radgone in drugih slovenskih krajev bile so navzoče deputacije, zastopajoče slovenska narodna društva. Tako sijajne slavnosti še ni videla prestolica hrvatska, narod hrvatski, časteč smrtne ostanke nepozabnega rodoljuba-buditelja, počastil je tudi sebe in pokazal, da ni zastonj živel in trudil se mož, kateremu je veljala včerajšnja prekrasna Blavnost. Obširen popis slavnosti morali smo odložiti za jutrišnjo številko. — (Za Gundulićevo slavnost) v Dubrovniku sprejemata oglase še do jutri sobote večer g. A mol d v Zagrebu in g. Akačič na Reki. Do zdaj se je prijavilo zadostno število, da se najame poseben parobrod, ki odrine točno ob 10. uri zjutraj v soboto dno 24. t. m. iz Reke. Vse druge podrobnosti prijavili bodo Zagrebški listi. Naš rojak g. F. S. Vilhar zložil je na besede dra. Ha-rambašića veličastno himno v slavo Gunduliću, ki se bode pela v Dubrovniku. .Vienac" prijavil bode to himno v jedni bodočih Številk. 1 - 1 t- T Prvo krono družbi a v. Cirila in Metoda! L.----„ X i 1 1 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. junija. Cesar sprejel danes v avdijerici deželnega predsednika barona. Heina. Dunaj 16. junija. V vČerajšnii seji avstrijske delegacije izjavil vojni minister baron Bauer, odgovarjajo delegatu Pacaku, da pozna pač ogersko ne pa tudi češko državno pravo. Glede slovenščine kot polkovnega jezika pri 7.pešpolku skliceval se je minister na to, kar je izjavil pred dvema letoma. Učenje slovenščine v vojaških akademijah se vojnemu ministru ne vidi potrebno. Dunaj 15. junija. Danes vršila se je hišna preiskava pri rusinskih dijakih, ki so deraonstrovali zoper metropolita Sembratoviča. Policija saisirala več pisem in knjig. Budimpešta 16. junija. Ogerska delegacija volila sedmorični odsek in obravnavala vojni budget. Poročevalec Pulszkv po-vdarjal prizadevanje vojne uprave, da se polagoma razvije brambena moč z danimi sredstvi. Bolgar govoril zoper protizakonito razdelitev kontingenta novincev, neprimerno izozbrazbo rezervnih častnikov in zavlačevanje reforme vojne justice. Pariz 16. junija. Carnot opasno obolel, kakor poročajo listi. Pariz 15. junija. Kasači jski dvor razveljavil obsodbo Lessepsa, Fontana in Ki tlela. Berolin 15. junija. V prvem volilnem okraju pride do ožje volitve med kandidatoma svobodomiselne in socijalistične stranke. Isto-tako v drugem okraju, kjer je dobil socijalist Fischer 16.000, Virchovv pa le 11.000 glasov. V tretjem okraju je zmaga socijalistov gotova, v četrtem in šestem okraju sta že zmagala socijalista Singer in Liebknecht. V petem okraju zmagajo najbrže tudi socijalisti, ki so po celem mestu organizovali uprav velikansko agitacijo. Nadalje socijalisti, kolikor do sedaj znano, zmagali v Monakovem, Numbergu, Furthu in Hamburgu. V WiLsbadnu, Strassburgu, Dessau, Frankfurtu n. M., Darmstadtu, Liibecku, Wilrz-burgu, Mannheimu, Draždanih, Lipskem in Koeuigsbergu pridejo socijalistični kandidatje v ožjo volitev ter bodo najbrže povsod zmagali. V Aachenu in Trieru zmagal katoliški ceiitrum. Berolin 16. junija. Do 10. ure zjutraj znanih 135 volitev. Voljenih 16 socijalistov, 11 iz centruma, 8 konservativcev, 3 nacijo-nalni liberalci, po jeden član raznih frakcij ; 93 ožjih volitev. Jutranji listi večinoma kon-štatujejo, kako je naraslo število glasov za socijalne demokrate, posebno na Bavarskem, Saksonskem, in v državnih deželah. V Elsasu podlegli oporniki proti socijalnim demokratom in vladi prijaznim kandidatom. Že zdaj kaže, da se večina za vojaško predlogo ne doseže. Richter pride v svojem večletnem okraji Hagenu v ožjo volitev s socijaluiini demokrati. Isti pridobili tudi jeden sedež v Vrati-slavi, kjer je propadel državni minister Hub-reeht. Krupp v Essenu pride v ožjo volitev s Stotzel nom, kandidatom centruma, ki je dobil 37 glasov manj. Berolin 16. junija. Do opoludne 174 volitev znanih. Voljenih 7 konservativcev, 7 nacijonalno lihem In i h, 2 nemške drž. stranke, 23 iz centruma, 6 svobodomiselno ljudske stranke, 16 socijalistov, 3 Alzačanil po jeden Poljak, Danec, antisemit itd. 106 ogih volitev. Zahvala. Odbor akad. društva .Triglava" v Gradci zahvaljuje se tem potem najtopieje slavnemu občinskemu zaatopu Žiilekega trga za njegov trud in požrtvovalnost pri našem izletu; posebno si šteje odbor v prijetno dolžnost, izreči svojo zahvalo gg. Uausen-bichlerju, Jot'. Sira, Robleku, Ed. Kukecu, J. Kaču, Viuko Vabiču; goHpodičinaui Mirni Žuža , Sidoniji in Aneti Kukec, kakor tudi gosp. kaplauu Sku-berskemu. Za odbor akad. društva .Triglava* A. Perne, A. Kunst, tč. predsednik. tč. tajnik. Gradec, 15. junija 1893. Avstrijska speoljallteta. Na želodcu bolehajocim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll-ovega 8*idlitE- prafika", ki je prt-skufieno domače zdravilo in npliva na Želodec krepilnn ter pospesiluo na prebavljenje in aicer z rastočim uspehnin. Škatljica 1 gld. Po pnfitnern povzetji razpoštlJH to zdravilo vank flan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni xaJagttefy, DUNAJ. Tiichlanben 9. V lekarnah na deželi sahtevatl je izrecno JIOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 Skatljici se ne razpošilja. 5 (18—8) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Tujci: 16. junija. Pri Malleli Margoni, Weil, Mahler, grof Huchen-mayer, llochatatter, OreSnik, Rnnel, Waguer z Dunaja. — Hockelaff iz Gorice. — Pučnik iz Kranja. — Friedberger iz Berolina. — Scaria iz Pulja. Pri Mlonn i Strmina, Kock, Bauer z Dunaja. — Ko. ti, Boncnelli iz Trata. — Grof pl. Muliner, Eder iz Gradca. Pri uvutrl(Mkeni ceearja: Putscbek iz Gradca. Pri •Hvankcin dvoru: Modrijan iz Planine. — Miz Ljubljane. — Fiacher iz Budimpešte1 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ■ * i 1 i»* 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734-3 ... 733-3 mm. 7351 BB 130* C 23'2o C 14 6» C brezv. si. jvz. si. szh. mogla d. jas. dež. 8 30 m«. dežja. Srednja temperatura 16*9 , za 1 .v pod normalom. dne IG junija t. I. junija t. včeraj gld. 98-20 , 9815 „ 9640 „ 992- „ 341 — . 122-95 9-7 9 V, fv84 BD-iJo Papirna renta .... Srebrua renta .... Zlata renta ..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . Lordon ...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . Dne 15. junija t I. »•/■ državne svečke iz 1. 1854 po 960 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0 ....... Ogerska papirna renta 5°/0...... Donava reg. srečke f>°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 41 ,'/„ zlati zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rndolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avBt. banke po 200 gld. . . Tramway-diuSt. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 9825 9815 ( 117 35 96*45 » 992 — n 33940 „ 122-96 l 979 , 684 6025 Ravnokar je tzftla v naši založbi: SCranjska slavnostna koračnica. Povodom 3001etnice bitve pri Sisku za vojaški orkester ln klavir zložil in domačemu c. in kr. pešpolku 1 'zim. baron Euhn 5t. 17 poklonil -A.-n.tora. Foerster. Op. 63. (680—1) = Conu xtt It lil vir* flO It**. = Će ae vposlje prej ta znesek, se poSlje poštnino prosto. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigo tržnica v Ljubljani. f Ceniki se pošiljajo zastonj in fra n kovani. ^Največjazaloga^ sivalnili strojev JAN. JAX Ljubljana. Dunajska cesta št. 13. Niske ceue. — Ugodno placevun|e un obroke. — Stari stroji ae lame-n|avaJo. — 1'opravki ee zHlelajo hitro, dobro Id (29) eueno. (1309) 148 gld. 194 „ 116 . 128 122 196 23 149 262 — kr. 50 „ 10 . 75 25 90 hiš. št. 8 v Radečah obstoječe iz hiše, v kateri se izvršuje pekov« ska, branj arljaka in goNtlliilearNka obrt jako uspešuo, in iz go»podartikega poslopju, dobrih travnikov. 8 oral 541 kvadratuiu sužnjev gozdu, kt )e za posekati, *e proda takoj iz proRte roke zaradi prevzetja drugega posestva z vaemi pravicami in po nizki ceni. Ponudbe nai Be pošiljajo lastniku Tomažu Kriach-u, pri sv. Ani pri Beljaku. ^631—i) Hiša z vrtom v Parnih ulicah št. 11 se proda iz proste roke. Več se izve pri g*. A. A u bel u ne Sv. Petra eesti it. 7. (605—3) CJr. pla vn o_r a v n ate 1 j stv o avstr. drž. želeiaic. Izvod iz voznega reda -v-el5a.-VTa.eer->' od 1- 3-a.aa.IJa. 1993. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem easu. Odhod lz Ljubljane (juž. kol.). Ob 13. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Iaehl, Gmnnden, Solnograd, Lend-Oastein, Zeli am See, Inomost, Bregenz, ZUrich, Genf, Pari«, Sleyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Fran rove vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. ari 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Fonta bo I, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Iacbl, Omunden, Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4-. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Isohl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Linca, Steyra, Ischla, Gmnndena, Iachla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zllricha, Bregoir/a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteiua, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Aaistetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inomoata, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnegs, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob 9. uri 27 minut zvečer oaebni vlak z Dunaja, Ljnbt nega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. 9. ,, 05 „ popoludne v Kamnik. ,, 6. „ 50 „ sveder v Kamnik. „ 10. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 0. url 51 minut zjutraj iz Kamuika. „ 11. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. ,, BO 11 zvečer iz Kamnika. " 9. „ 55 11 zvečer iz Kamnika (ob nedeljah iu. praznikih.) Srednji:-evropski čas je kraj nem u čaBti v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—129) MESHI ESSf US9 MA<^ »° 8 in Si krajcarjev v tenkih, lahko razstopljivih gelatinskib cevčicah priporoča najbolje Ivan Xj-V3.cls:rxistxa.xi.. (21) Št. 11.336. Razglas. (612—2) Od občinskega Bveta deželnega stolnega mesta Ljubljane ustanovljeui štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradcu raspisuje se v podeljenje za dobo 2 let, počendi od prihodnjega šolskega leta. Do tega Stipendija imajo pravico učenci, ki so že dovršili ali dovršijo letos z dobrim uspehom obrtno-nadaljevalno Šolo v Ljubljani, tudi če so zmožni samo slovenskega jezika. Pr.-dumt pa imajo oni učenci, ki uživajo v Ljubliaui domovinsko pravico. Prošnje, opremljena s krstnim listom, z domovnico ter s ftolBkimi spričevali, uložiti je pri vocImIvii tukafNii\v obrtne nadaljevalne šol«- do !.">. |nll|a letoN. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 8 junija 1893. 14 tlor lioce prirej u 11 ilohro kavo, nnj kupuje (967—221) Mlad pisarnišk uradnik želi za svoj vsakdanji prosti čas (3 — 4 ure) poNlraiiskegn posla v kaki pisarni ali pri kaki zadrugi proti primerni odškodnini. — Blagovoljne ponudbo pod Uradnik" na upravništvo »Slovenskega Naroda". Najboljše vrste piva iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (162—19) Zaloga piva prve Graške delniške pivovarne kavo Oelz-eva kava je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi. w Oelz-eva kava ne Bodržuje niti hrušek, niti repe, niti sirupa. Dobiva se v vseli špecerijskih prodajalnicah. v/,Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano. ~*Psj L Luser-jev obliž za turiste. zavrno ^ X Veliko priznal tub lavni razpošiljiiliiiri: L. Schvvenk-a lekarna Meldlln^-DunaJ. samo, 1' i- imata navud in veno /. • ;im k 1 > in podpis) oru j naj pa%i redne ponaredte. man J ' t" i .s 111. ■ >r: 1 ilil;«jo » IjllU- lJani J. S\voJio