STUDIJSKA BIS1.I0TEKA L J IT P L T.\» fA St. Minila pannihtijatiB C. —m h fehaja r*aki dan ijutraj raiM joned^Hlta. Harožnau trn. I ne«M L —, ^ r^+cm L 22.—, pol l«ta L celo Uto L 75.—, ▼ in i■■■!■(■ o ■»■<«■ 1 « — PoMBMine Itrvilk« 36 — OgUania« u 1 h prostora fr^oril 1 kolone (5« mm): za Ukorak« in obrtne otfiaaa L 1--. dk*. tafcraU, po«Una, nabila L 1-50, oglrnaa Hfa—A mvodov L Oflftaš na prvi »tram L 1— 4. septembra, 1938. - Leto VI. Posamezna Številka 39 cent. L**« DINO Ureilaištvo in upravništvo: Trst ulica S. Francesco t lefoa 68-64. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, m&cije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo- r»«irankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredništvo v Gorici: ulica Giosuč Cardtecci št. 7, I. n, — Telef. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Trockij redivivus Pod gornjim naslovom je pri-a kemično čisti. Vse predčasne rešitve so trdile, da je dva krat dva štiri, da je to meščansko agrarna revolucija in da £aroo oni, ki «preskakujejo», zamere jo govoriti o diktaturi proletarijata. Medtem pa trdi resolucija osrednjega odbora kitajske komunistične stranke, da je dobila kitajska revolucija stalen značaj. Ravno tako, kakor za časa pariške komuna, v kateri so proudhonisti m blau-quisti delovali proti oblastni doktrini, tako morajo tudi v Karbonu napraviti ta izvirni permanentni greh » Iz tega je razvidno, da ne misli Trockij niti za hip popustiti od svojega ^g lav nega načeka o permanentni revoluciji, to je o oni revoluciji, ki nosi ime cctrockizmaj* in glede vseh onih vprašanj, ki izhajajo iz tega načela, namreč da bo ruska revolucija le zgodovinska epizoda, ako ji ne priskoči na pomoč svetovna revolucija. Tudi glede notranjepolitičnega položaja ZSSR, posebno v gospodarskem oziru, ima Trockij svoje mnenje, katerega ne skriva niti v dokumentu, ki ga je poslal VI. kongresu. V njem stoji dobesedno: «Mi smo danes v gospodarskem oziru, kolikor se tiče življenske mere in kulturnih pogojev, mnogo bližji kapitalizmu, in to celo zaostalemu in nekulturnemu kapitalizmu nego socialistični družbi.» Tako si dovoljuje pisati Trockij najvišjemu organu sovjetske socialne revolucije v dobi, ko se sovjetski voditelji hvalijo, kako socializem v ZSSR napreduje in v dobi, ko trdi tak ekonomski teoretik, kakor je profesor Var-ga, bivši narodni komisar madžarske sovjetske republike, da sovjetska zveza ne preživlja ni-kake krize, marveč samo prehodne težkoče. Pod takimi pogoji je seveda nemogoče, da bi prišlo do kakega pomirjenja. Trockij dokazuje, da stopa dosledno dalje v svojih teorijah m praktičnih namerah. Za ^ ?a obstoja rešitev iz tega pol _*xja le v svetovni revoluciji in če do tega ne more priti, vsaj v diktaturi proletarijata v ZSSR- Diktaturo pa se mora izvajati tudi nad sovjetskim kmetovalcem, ki je kot zaostal element potreben, da se vodi, in ki mora poslušati one, ki jih je revolucija poklicala, da stvorijo v Rusiji na razvalinah kapitalistične družbe socialistično družbo in da jo v danem momentu raznesejo v ostali svet. Ako se ne bo delovalo v tem smislu, t. j* ako se ne bo ojačil "pritisk na kmetovalce, tedaj je Trocki prepričan, da se vlada ne bo mogla obdržati staino in da bodo zaman vsa pogajanja za zbližanje mesta z deželo. S tein nazorom bo Trockij naletel na splošno odobravanje tudi v onih krogih, ki so mu nai-manj naklonjeni in to je ravno ono, kar mu vodstvo komunistične stranke ne more odpustiti in kar mu bo sploh težko kdaj odpustilo. Zemski ostanHl Dal Prete-Ia položeni k večnemu počitku LUCCA, 2. Danes popoldne se je izvršil na slovesen način pogreb majorja del Prete-ja, slavnega letalca. Poleg sorodnikov in ogromne množice so se pogreba u-deležili tudi zastopniki vlade in drugih oblastev, drž. podtajnik on. Balbo, gen. De Pinedo in poveljnik Ferrarin. Krsta je bila položena v grobnico slavnih mož. Četa letalcev je v poslednji pozdrav sprožila iz puok častno salvo. Govor on. Turanju pred Častniki milice v Ghirii VARESE, 2. Danes je prispel semkaj tajnik fašistovske stranke on. Turati in je bil navdušeno sprejet. S svojim spremstvom se je kmalu odpeljal proti Ghirii, kjer je bilo zbranih 600 častnikov prostovoljne * milice, pred katerimi je imel dolg govor, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem. Zvečer se je on. Turati vrnil v Milan, odkoder je bil prišel-Spremljal ga je načelnik generalnega štaba milice gen. Bazan. Kmalu zatem se je odpeljal proti Rimu. 15. socialni teden italijanskih katolikov MILAN, 3. V veliki dvorani tukajšnje katoliške univerze se je včeraj popoldne na svečan način otvoril 15. socialni teden italijanskih katolikov. Pred o-tvoritvijo se je vršila v baziliki sv- Ambroža cerkvena slovesnost, katere se je udeležilo nad 3000 oseb. Nadškof kard. Tosi je v daljšem govoru naglašal, da je manifestacija zgolj religioznega značaja. Apostolski nuncij v Carigradu je nato podelii blagoslov. Otvoritveni slavnosti na univerzi Presv. Srca so prisostvovali tudi mnogi zastopniki mestnih oblastev. Italiia priznala spremili ritim i Mi Izmenjava brzojavk med N). VeL kraljem Viktorjem Ema-nuelom, on. BIusso linijom In kraljem Zogujem TIRANA, Z. Po svečani položitvi prisege s strani novega vladarja kralja Ahmeda Zogu-ja, se je tukajšnji poslanik comm. Sol a oopravil v spremstvu celokupnega osobia italijanskega poslaništva na dvor, kjer je albanskemu kralju pre-čital naslednjo izjavo: «Prinašam V. Vel. prvi po-zdiav zavezniške države. Vlada Nj. Vel. italijanskega kralja mi j« naročila, naj takoj stopim v oficielne stike z vlado Nj. Vel. albanskega kralja, in to naročilo izvršujem z veseljem in z ganjenostjo. Moja vlada je z zadovoljstvom prisostvovala politični preuredbi, ki je dvignila V. Vel. na prestol, katerega je bil zapustil pred skoro pet stoletji zvesti zaveznik Italije Jurij Ka-striota Skanderbeg. Prepričan sem, da se bo V. Vel. navdahnilo ob tradiciji tega svojega velikega predhodnika pri ohranitvi in utrjevanju zveze, kateri dajejo pečat veljave, moči in trajnosti zgodovinske tradiciji in zemljepisna lega. Delo, ki ga je V. Vel. započelo v korist albanskemu ljudstvu, zasledujeta z vročimi voščili narod in vlada Nj. Vel. mojega visokega vlar-darja.» Nj. Vel. kralj Zogu je taJco-le odgovoril: «Globoko so me ganile izjave in voščila, ki mi jih je prinesla V. eksc. Blagovolite predložiti mojo najtoplejšo zahvalo Nj. Vel. visokemu vladarju Italije in dučeju, kakor tudi velikemu italijanskemu narodu za oporo, ki so jo tako velikodušno nudili albanskemu narodu in tudi moji osebi. Blagovolite zagotoviti zavezniško vlado, da bodo prijateljski in prisrčni odnc'aji. ki že obstojajo, zamogli postati v bodočnosti pač samo še bolj intimni. Zvezna pogodba, ki sta jo sklenili naši vladi, bo ostala v velajvi preko določenega roka: ostala bo v veliavi večno. Osebno se zahvaljujem V. eksc., ki je toliko storita za utrditev odnošajev med našima državama in ki jih je s svojim neumornim delom dovedla v današnji srečni položaj. Jaz Vas moram še prav posebno prositi, da ponovno zagotovite dučeju vso mojo hvaležnost in moje neomajno prijateljstvo.« Komaj se je bila izvršila sprememba režima, je albanska vlada to takoj sporočila v posebni noti italijanskemu poslaniku, zagotavljajoč, da računa še nadalje na pomoč Italije in da ho vedno vestno izpolnjevala vse dogovore, ki so bili sklenjeni med obema državama. Albanska viada bo vedno vpraševala za mnenje svojo zaveznico Italijo glede vseh vprašanj, ki se nanašajo na skupne interese, in predvsem pa glede vseh vprašanj, nanašajočih se na položaj na Balkanu. Comm. Sola je takoj odgovoril s posebno noto, v kateri je tolmačil radost svoje viade. radi proglasitve monarhičnega režima; vzel je z zadoščenjem na znanje zagotovila albanske vlade in tako-le zaključil: «Lah-ko Vas zagotavljam, da bo italijanska vlada vedno vprašala za mnenje zavezniško vlado glede vseh vprašanj, ki zamorejo zanimati naše skupne interese, in da bo vzajemno z njo postopala glede vsega, kar je v zvezi s položajem na Balkanu » Novi kralj Zogu I. je poslal Nj. Vel. kralju Italije in ministrskemu predsedniku on. Mus-so linij u pozdravni brzojavki, v katerih izraža hvaležnost radi opore, ki jo je doslej nudila Italija Albaniji, upa, da bo Albanija tudi v bodoče lahko računala na to oporo in da se bodo odnosa j i med obema državama le še bolj okrepili. Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel in on- Mussolini sta odgovorila Kralju Zogu j u I. s posebnima brzojavkama, v katerih želita srečno bodočnost albanski kraljevini. Andrea Morgagni umrl MILAN, 3. V Stresi je umrl Andrea Morgagni, oče milanskega vicepoteštata, Imel je 75 let. Krvav spopad med makedonstvujušči Barov tn Cankov zahtevata rekonstrukcijo kabineta? BEOGRAD, 3- Po vesteh iz Srbije se nadaljujejo krvavi pokolji med makedonstvujušči. V minuli noči je prišlo do krvavega spopada med pristaši Vanče Mihajloviča in Protoge-rova pri Nevrokopu. Komitski vojvoda Boris Izvorski je čaotovati v Cler-mond Ferrand, ' da prisostvuje neki letalski proslavi, ki se je tam vršila. Sklenil je, da se napoti tja z letalom, hoteč s tem podati vzgled, ki nai bi pripomogel k razvoju civilnega letalstva; hotel je pa menda tudi iz-podbiti vtis kritik, ki so jih na-perjali v zadnjem času proti njemu nekateri listi radi njegove uprave civilnega letalstva. Zato se je Bokanowski, namesto da bi se vrnil v Pariz s posebnim vlakom, s katerim so se odpeljali drugi ministri, ustavil čez noč v Toulu, odkoder je nameraval naslednje jutro odpotovati z letalom proti Clermond Ferrandu. Na njegovo željo je bilo odposlano iz Pariza letalo, ki je včeraj ob 17. uri prispelo na. letališče Croix de Metz, ki jc oddaljeno približno dva. kilometra od Toula. Danes zjutraj okoli 9- ure se je minister vkrcal na letalo, last Mednarodne zrakoplovne družbe, ki oskrbuje promet na progi Pariz-Cari-grad. Letalo je vodil pilot Ila-nin, izkušen letalec, ostalo posadko pa sta tvorila, motorist Vidal in radiotelegrafist. Villins. Ministra je spremljal generalni tajnik omeniene zrakoplovne družbe Lefranc. Kmalu potem se je letalo dvignilo v zrak; navzočnim se je sicer zdelo, da je bil vzJet nekoliko tež -ven, toda pripisovali so to okol-ščini, da je bilo letalo precej obloženo; v rezervoarjih je bilo namreč spravljenih kakih S(H) litrov bencina, ki ga je letalo rabilo za precej dolero pot. Leta io se je najprej dvignilo kakih 150 metrov, nato ie doseglo višino 500 metrov. Pa ni preie-telo niti dva kilometra, ko se je zdajci zasukaio na desno, kakor bi se hotelo vrniti na letališče. Kmalu nato ie nenadoma padlo za kakih 50 metrov, se o-brnilo s sprednjim delom navpično navzdol ter treščilo na tla. Skoro v istem hipu se je vžgalo. Na lice mesta so takoj prihiteli častniki in vojaki z bližnjega letališča ter drugi ljudje, a nihče se ni mogel približati razbitemu letalu, ker so^ ga obdajali ogromni zublji. Šele čez dve uri, ko je požar ugasnilr se je navzočnim posrečilo potegniti izpod polomljenega in ožganega železja nesrečne letalce; toda rešili so le njihova-trupla, ki so bila grozno ožgana. Truplo Bokanowskega so spoznali po uri. ki jo je- minister nosil na zapestju. Tudi ostale ponesrečence so spoznali po kovinastih predmetih, ki so jih našli pri njih. Po oblastvenem' izvidu so bila trupla prepeljana v mrtvašnico v Toulu, odkoder je bilo truplo ministra o polnoči prepeljano na vlak. ki bo jutri zjutraj dospel v Pariz. Čim je vest o nesreči dospela v Pariz, se je minister Sarraut napotil z avtomobilom v Com-piegne, da obvesti ženo Boka-nowskega, ki se mudi s svojimi otroci tam na letovišču, o tragičnem koncu njenega moža. Vzroki nesreče niso znani. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, ki bo pa težko dovedla do pozitivneg-a rezultata, kajti letalo je popolnoma razbito in sežgano. Strokovnjaki menijo, da je vzroke nesreče najbrž pripisovati okolščini, da ie motor med poletom nenadoma odpovedal; drugi pa menijo, da je na letalu nenadoma izbruhnil požar in da se je baš radi tega pilot skušal vrniti na letališče. To domnevo pa izpodbijajo izjave očividcev, ki trdijo, da je letalo začelo goreti šele potem, ko jc treščilo na tla. Da bi nesrečo zakrivila zločinska roka, je izključeno, kajti letalo je bilo dvakrat pregledano, prvič jako skrbno v Parizu, drugič pa pred odletom z letališča v Croix da Metzu. Bokanowski je bi J še mlad: bilo mu je komaj 48 let; bil jo najmlajši minister v francoskem kabinetu. V svoji karijeri je imel srečo in je jako naglo napredoval. Leta 1914. ie bil kot znamenit odvetnik prvič izvoljen za poslanca; po vojni je J>U izvoljen lota 19^4. in Leta 1924. je bil prvič imenovan za ministra v Poincare j evem kabi* netu. TOUL, 3. Posebni poročevalec agencije «Havas» poroča da ;e letalo, s katerim se je ponesrečil minister Bokanowski. treščilo na tla radi eksplozij rozer-voarjev za bencin. Ponesrečeni minister in njegovi spremljevalci so bili vsi hudo ranjeni v glavo, iz česar se da sklepati, da so umrli še preden je iotalo padlo na tla. Bokammski je imel zapičen med rebra na levi prsni strani, tik nad srcem, svinčnik s kovinastim okovom, ki ga je v hipu. ko se je zg- - tim nesreča, nosil v žepu siikin; a. PARIZ. 3. «Eclio de Paris» poroča, da je verjetno, da bo Poincare še tekom današnjega dne pozval enega izmed članov -vo-jega kabineta, naj prevzame .ad interim» ministrstvo za trgovino, pošto, brzojav in letalstvo. Načelnik tega ministrstva Uo imenovan po pogrebu Bokaiumskega. Pogreba se l>odo udeležili vsi člani viade, razen lirian-da, ki se mudi v Ženevi. Affiundsgn iz jg poiesrečil pri otoku Stone Fsrlanđ ? Izjave poveljnika neke kito-lovsko ladje TROMSOE. 3. Norveška brzojavna agencija iav;ja: Kroži vest, da ie bil b.tje najden še en de! nesrečnega A-mundsenoveca letala I.aiharn 47», in sicer blizu mesta, kjer -o v soboto našli prvi del. \ t - t pa je najbrž nem< meljena in U j • ! po vse j verjetnosti pripisovati ; okoliščini, da ie posadk i n drufre ribiške l.-dje zana/ila pretekli petek isti ourg». BRINDISI, 3. Včerai se je tu dogodila nesreča, ki ie zahtevala dve človeški žrtvi. Neki vlačilec je pozno zvečer zavozil v čoln, v katerem se je vozilo trinajst osel) Čoln se je razbil in dasi je bila pomoč takoi na mostu, se je rešilo samo enajst o-seb. U-tonila sta dva orožnika. c EDINOST* V Trstu, dne i. septembra 1928. rtkanska letalca, ki sta Uniala poleteti iz Kanade na Švedsko, na rarnem NEW YORK, 3. Kakor poroča cNew York Times, sta letalca Kas-eei in Rram«r, ki sta dne 18. avgu-sta odletela iz Cochr&ne-ja (On tali©) % namenom, da poletita iz Kanade na Švedsko preko Groenlan-dije, pri življenju in se nahajata aa varnem v observatoriju Mount Rvans v Groenlandiji. Glasom brezžične brzojavke, ki jo je prejel navedeni list iz Mount Evansa, sta morala letalca pred 15 dnevi pri-* stati pri Sukkertoppen Pointu in ' profesor Hobbs, ki se mudi na i znanstvenem anju po Groen-" J " juna znamenja, 2 dimom, ije tudi z drugih Troje kongresov Kongres matematikov v Bo-logni BOLOGNA, 3. Danes ob 10. uri popoldne se je na tukajšnjem vseučilišču otvoril mednarodni kongres matematikov. Rektor sen. Albini rje zborovalce pozdravil z daljšim govorom v latinščini. Govorila sta nato prof Pinkerle, predsednik pripravljalnega odbora, in prof. Bir-kaoff iz Filadelfije v imenu inozemskih delegatov. Sledil je še doig govor naučnega ministra on. Belluzza. Nj. Vel. kralja je zastopal tBergamski vojvoda. 21. kongres pcdalbskega društva za zgodovino TURIN, 2- V palači «M adama* je sen. Ferrero d i Cambiato otvoril danes predpoldne 21. podalbski kongres za zgodovino. Zasedanje kongresa se bo zaključilo 4. t. m. Nj. Vel. kralju in on. Musso-liniju sta bili odposlani vdanost-ni brzojavki. Nacionalno udruženje alpincev na 3. kongresu TURIN, 2. Danes se je tu o-tvoril tudi 9. kongres nacionalnega udruženja alpincev. Otvoritev je imela vojaški, značaj. Kongres bo trajal osem dni. Otvoritev sedme trajne razstave pohištva v Casdoi CASCINA, 3. Včeraj se je tu na svečan način otvorila sedma trajna razstava pohištva. Poleg zastopnikov oblasti iz Pise in Cascine je prisostvoval otvoritvi tudi minister za nacionalno gospodarstvo on. Martelli. ki je imel ob tej priliki daljši govor. Tragično romanje SIMLA, 3. Rudi izrednega mraza in slabega vremena je v ,\marnath jiju na Kašmirskih gorah, kamor romajo Hindujci jako pogostoma na božjo pot, je zmrznilo mnogo romarjev in muogi, in teh je na stotine, se nahajajo v smrtni nevarnosti. pomoč je bLia odposlana posebna ekspedicija. Mi boji e indiji Krvavi spopadi med Hindujci in mohameianci v E.alkuti LONDON, 3. Agencija «Reu-ter» poraća, da je v soboto prišlo v Kaikuti do hudih izgredov mod moiiamedanci in Hindujci. \ neki hindujski tempelj je bilo vrženih več majhnih bomb. ki so ranile mnogo vernikov; zažganih je bilo tudi več hiš. Včeraj so se na raznih mestnih trgih zbrale skupine mohamedan-cev in Hindujcev, radi česar je morala nastopiti policija, ki je biia prisiljena rabiti orožje, da razžene razjarjeno množico. Pri tem so bile tri osebe ranjene. V mestni četrti, kjer prebivajo domačini, je prišlo do krvavih spopadov med moiiamedanci in Hindujci. Po izjavah nekega o-čividca je bilo 6 mohamedancev ubitih, mnogo Hindujcev pa je bilo ranjenih. Ca!!« noče biti več predsednik Hekike 39. novembra poteče njegov mandat MEKSIKO, 2. Predsednik Cailetj je odločno izjavil, da bo ostal predsednik Mehike samo do 30. novembra t. 1., ko poteče njegov mandat. Potem ne bo nikoli več sprejel predsedniškega dostojanstva. Otvoritev cvnsrrrtlčaegi? Kongrese T Sidneyu SIDNEY, 2. V katedrah se je pel pred otvoritvijo mednarodnega evharističnega kongresa sve-€ai; Te Deuin. Ob 10. uri j© papežev odposlanec kardinal CerreUi darova! pontifikalno mašo, katere se je udeležila ogromna, množica vernikov. Popoldne je ' kardinal izvršil niir.bn!ični obred otvoritve kongresa. Odklenil in odprl je vrata ka-ttdraie. Velika tatvina draguljev v MIlana MILAN, 2. V zlatarni, katere je lastnik zlatar in draguljar Ivan Questa, je bila včeraj izvržena velika tatvina. Questa se je mudil te dni s svojo družino na letovišču na Tridentinskem. V njegovi odsotnosti je nadzoroval zlatarno njegov uslužbenec David Buttafava, ki je imei tudi ključe velike blagajne, v kateri so bile spravljene dragocenosti. Ko se je Buttafava včeraj zjutraj mudil v zlatarni, v katero je prišel z namenom, da pregleda, ali je vse v redu, in da prezrači prostore, je potrkal na vrata neki mladenič, ki je s pretvezo, da vpraša neke informacije, smuknil v zlatarno; takoj za njim je vstopil neki drugi moški, ki je očividno čakal pred vratmi. Neznanca sta potegnila revolverje in ju naperila proti Buttafavi, grozeč mu, da ga ubijeta, če ne molči. Medtem je eden od nju vzel iz majhnega kovčka nekoliko bombaža, ga napojil z nekim uspavalnim sredstvom in ga nato pritisnil Buttaiavi na nos in usta. tako da je mož zaspal. Nato sta lopova vzela ključe, ki jih je imel Buttafava pri sebi, odprla blagajno, pobrala iz nje vse dragocenosti, vredne približno miljon lir, ter zbežala. Ko je Buttafava čez nekaj časa prišel k sebi, je poklical ljudi, da so mu razvezali roke, nato se je napotil na kvesturo ter tam javil dogodek. Policija je uvedla preiskavo, tekom katero so prišle na dan razne sumljive okoliščine na račun But-tafave. Mož namreč trdi, da je ležal nezavesten kake dve uri, dočim bi se moral po mnenju zdravnikov predramiti že v malo minutah; razen tega niso zdravniki ugotovili na njem nikakih sledov uspavalnega sredstva. Te in razne druge okoliščine dajejo policiji povod, da dvomi o resničnosti Buttafavovih izjav, -zato nadaljnje z vso vnemo preiskavo. DNEVNE VESTI ZbcT ognjegaecev v Torina TURIN, 3. Tudi včerajšnji dan u"ag~osto 1928.» Por nosili pojasnil «Popolo di Trieste* nam je posvetil v nedeljo zopet en članek. To pot nam očita ceio, da se poslužujemo peklenskih ponaredb vesti in jih vtihoiapljamo med ljudstvo. Kot «dokaz» je izbral veet, ki je bila objavljena v našem listu dne 24. avgusta t. I. in v kateri smo o-pozarjali, da poteče rok za naznanitev oinlačenega žita letošnje letine dne 31. avgusta. •Naša tedanja vest se je glasila: «Vsi prizadeti so opozarjajo, da poteče rok. v katerem je treba naznaniti količine omlačenega Žita, dne 31. t. m. Opozarja se tudi, da bodo upoštevali te naznanitve tudi krajevni davčni uradi, in sicer toliko pri ugotavljanju dohod kov za obdavčenje premičnega imetja kolikor tudi zemljiškega dohodka v smislu določb dekreta od 14. avgusta 1928». To vest proglaša «PopoIo» za peklensko ponaredbo, na katero — pravi — so ga opozorili neki kmetovalci slovenskega jezika, ki či-tajo «Edinost», in potem dostavlja: «Ne da se pa taj-iti, da so mnogi drugi temu dozdevno uradnemu poročilu verjeli in so iz strahu pred davčnimi posledicami en del svojega pridelka zamolčali'*. Na to javno obtožbo odgovarjamo — seveda brez vsakega prerekanja — s tem, da podamo tu natančno besedilo dotične informacije v italijanskem originalu: «Roma, 22 (agosto): Si ricorda agli interessati che il termine utile per Ia presenta-zione delle denun-cie del grano trebbiato scade il 31. c. m. Si avverte altresi che delle denuncie stesse siri tenuto conto dalle locali agenzie delle imposte sia negli accertamenti relativi al-1'imposta di ricchezza mobile, sia di quella sui redditi agricoli, se-condo le disposizioni del decreto je. potekel v znamenju velikih ognjegaskih slavnosti, ki se vrše od 1. t. m. dalje. Predpoldne so ognjegasri priredili obhod po mestu. Prebiva is t vo jih je burno pozdravljalo. Defilirali so pred zastavo Udruženja italijanskih ognjegascev, nakar so krnili na stadij. Tu jim je bil prirejen svečan obed, na katerem se je pod-povelinik pariških ognjegascev zahvalil za gostoljubnost. Zvečer so se na stadiju nadaljevale ognje-gaške tekme. Zborovanje svtlorssjeev BOLOGNA, 2. Pod predsedstvom comm. Fornaciari^a se je vr?il danes v dvorani pokrajinsko poljedelske zveze sestanek svilorejcev iz vseh svilorejskih pokrajin Italije. Po poročilu prof. Fuschinija je bil odobren načrt za pravilnik, ki naj uredi vprašanje proizvodnje in prodaje svilodnih semen. Krvav spopad med vojaki in tihotapci na rusko-pot}ski meji. VARŠAVA, 2. V bližini Ljubinica na rusko-poljski meji je prišlo včeraj do krvavega spopada med tolpo tihotapcev in ruskimi obmejnimi vojaki. V borbi, ki je trajala dve uri so bili ubiti štirje vojaki, Šest pa jih je bilo ranjenih. Tihotapcem se je posrečilo zbežati; odnesli so s seboj tudi svoje mrtve in ranjene tovariše. Politične beležke Prekinjena mprava o antisemitizmu. Dne 16. avgusta je £>ila naznanjena v leningrajskem parku «Prvega maja» razprava o antisemitizmu. Ogromna dvorana je bila natrpana delavstva. Po izvolitvi predsedništva je prišlo do čitanja poročila. A nekaj o-seb v dvorani je zahtevalo, da se razprava prekine. Ker je predavatelj, kljub temu nadaljeval svoje čitanje, so i-zgredniki pričeli vpiti in ropotati, tako da se je predavanje moralo odložiti. «Krasnaja Gazeta» trdi, da so izgrede povzročili antisemiti sami. Letališče v Moskvi- Te dni se je vršilo v Moskvi zasedanje sovjeta za trgovsko letalstvo SSSR. Na zasedanju se je sklenilo, da se v Moskvi zgradi veliko letališče za trgovsko letalstvo. Odobren je bil tudi tozadevni proračun, ki predvideva izdatek dveh milijonov rubljev. Gradba se bo pričela v najkrajšem času. Poleg tega se ho v Moskvi pričel graditi tudi «Dom rdečega letalstva«. Spomini velikega umetnika. V Rusiji je izšla zadnji čas obilica knjig, ki so radi spominov na važno dogodke ali osebnosti zelo zanimive in važne. Med take knjige lahko štejemo tudi spomine Sčepkina, velikega igralca ruskega klasičnega gledališča. Uvod k spominom, ki jih je izdala založba »Sodobnih problemov®, je napisal Derman. To j« te tretja izdaja teh spominov, le da je t& mnogo izboljšana. O tem igralcu je trdil znani kritik Belinskij, da sploh ni bil človek, ampak vrag. Tudi drugi znameniti sodobniki, med temi ia bil Gocol. m k* občudovali. Dodajemo da so to vest prinesli tudi drugi italijanski listi, in iz enega italijanskih listov smo jo mi posneli. Kot kaže gori navedeno besedilo, nismo prav nič »pustili niti spremenili. Dotični list izhaja v Milanu, torej v središču ne le italijanske industrije, temveč tudi Žitnice Italije. Lombardije. Noben list pa'ni vstal tedaj proti temu sporočilu in to kljub temu. da so tam po tej vesti «oplašeni» poljedelci lahko zamolčali vse drugačne količine žita nefro so ga pridelale v letošnji grozni suši naše borne kraške dahne*. Doslej nismo tudi opazili, dtl bi bila dotična vest popravljena, in mi smo jo posneli v najboljši veri, misleč, da gre -za nove vladne u-krepe, s katerimi je vlada dopolnila prejšnje odredbe glede žitne bitke. V nas torej «Popolo» zastonj išče ono peklensko zlobo, s katero bi hotel opravičiti svoje napade. S tako važnimi stvarmi, kot so žitna bitka in tozadevna poročila. »Edinost« ne uganja nikakih Špekulacij, najmanj pa političnih. Da se «Popolo» zaganja sedaj po desetih dneh v nas radi omenjene vesti, dokazuje le to, kako borna je njegova zaloga argumentov. Kje je pravi krivec za to ve«t, če jo je treba razlagati kot potvorbo, ne vemo. Gotovo je le da v notranjosti kraljevine ni vzbudila nika-kega hrupa in nikakih protestov — vsaj do sedaj. «Popolo» je v enem »zmed prejšnjih člankov priznal, da z «Edino-stjo» sploh ni nikdar polemiziral v pravem pomenu te besede. Mi smo to uvideli takoj v prvih nje-pov:h napadih. In v vsakem novem članku, ki ga zabrusi proti nam, nudi nov dokaz, da mu ni do polemike, ki naj razčisti to ali ono vprašanje. Zaveda se pač, da bi v polcmiKi z nami, namreč v polemiki v pravem pomenu te besede, gotovo ne bil posebno zmagovit. Zato pa tem bolj briljira v potvarjanju naših besed in misli. V istem članku, v katerem nam očita ponarejanje vesti, predstavlja popolnoma napačno naše poročilo o resoluciji prebivalcev Prošeka povodom zadri i e-era požiga. Očita nam, da smo rekli, da so so sestanka udeležila tudi vsa pogrebna društva, medtem ko smo rekli, da sta se ga udeležili obe tamkajšnji pogrebni društvi in še društva, ki smo jih našteli poleg teh dveh. Da pa smo poročali o proseškem sestanku na podlagi tržaških listov, smo imeli za to svoje tehtne in zadostne razloge ki so čisto naša stvar in o katerih nas ni volja dajati nikomur računa. Samo v zabavo naših Čitateljev posnem!jerr.o dobesedno iz nedeljskega «PopoJa» šo sledeči «argu-ment»: »Vsi vedo — piže — da nima «-Edinost» nič, absolutno nič skupnega z onimi brezimnimi ljudmi. kateri pošiljajo smrtne grožnje onim drugorodcem, ki so krivi, ker soglašajo s civilizacijo in nočejo biti moteni po inozemskih zgagarjih*. Tudi brezvestna blatenja take vrste pa nas puščajo seveda popolnoma hladne, kajti ves razlog se razburjati radi njih ima kdo drugi in ne mi. Da, strinjamo se 3 «Popo1om», da vse do danes ni napisal proti nam enega polemičnega članka. Zate smo tudi le ponovno izjavili, da se ne prerekam« z njim, temveč da le dajemo pojasnila javnosti v stvareh ki se tičeio našega, lista in nioeoveaa dobrom imena Nai bo- uu s tem naši čitatelji opozorjeni, da bodo razumeli naše zadržanje, ko bomo puščali morebitna nadalj-na taka blatenja «Edinosti» brez odgovora. f SMRTNA KOSA V soboto je umrl v Trstu Matija Tavčar, doma iz Sv. Križa na Vipavskem. Pred par dnevi je prišel v naše mesto, da obišče svoje tri sinove, ki so tukaj nameščeni, in da preživi mirno in zadovoljno svoja stara leta v njihovi sredi. A ni mu bilo usojeno, smrt ga je nenadoma iztrgala iz srede svojcev. Matija Tavčar, ki mu je bilo 82 let, je bil vse svoje plodovito življenje posvetil delu za svojo družino in za svoje biižnj«. Večnaja pamjat! Odprava vizuma med Italijo in Nemčijo V smislu nedavnega sporazuma med Italiio in Nemčijo se odpravi konsulski vizum med obema državama s ;5. septembra t. 1. Potniki pa bodo morali imeti tudi v bodočnosti pravilno izdane potne liste. Nalezljive bolezni t našem mesin Tekom tedna od 25. avgusta do 1. septembra 1928. se je pojavilo v Trstu 24 slučajev nalezljivih bolezni in sicer pet slučajev davice, e-den Škrlatice sedemnajst legarje-ve mrzlice Ln eden paratifusa. Ena oseba je radi nalezljive bolezni u-mrla; podlegla je legarjevi mrzlici Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 1. septembra 1928. Rojeni: 13; umrli: nobeden; poroke: 8. Iz tržaškega življenja Tefta avtomobilska nesreča V nedeljo popoldne sta trčila skupaj pri Portorozah avto in motorno kolo. Pri tem je bila ena o-sc&a ubita, ena pa težko ranjena. Nekako ob 16. uri je odrinil iz Portoroee v smeri proti Sičjolam avto ini. Ghire. V avtomobilu so se nahajali lastnik inž. Ghira, njegov brat in Še dve drugi osebi. Cesta je v tistem kraju zelo slaba, zato so vozili precej počasi. Ko so pa dospeli na ovinek, ki ga cesta naprav-lja v bližini Sv. Lucije, so nenadoma zapaziki, da jim vozi naproti z veliko hitrostjo motorno kolo na katerem sta se vozila 35-let ni Ivan Černigoj, stanujoč na Kjadinu in Monte štev. 116, in 18-le-tna Marija Teplich, stanujoča istotam štev. S36. Brat inž. Ghire, ki je vodil avto, se je držal na desni strani ceste, medtem ko je motorno kolo vozilo tudi na isti strani. V avtu so spočetka upa'i, da se bo motorno kolo pravočasno umaknilo, ko pa so privozili že v neposredno bližino, jo Cernigoj vozil Se nadalje na napačni strani. G. Ghira jo zato s silo obrnil avto v stran, kar pa je povzročilo, da se je avto prevrnil v cestni jarek, medtem ko je ž« malo prej treščilo vanj motorno kolo. Ljudje, ki so se nahajali v avtomobilu, so se le neznatno poškodovali, tam hujše poškodbe pa sta zadobila Cernigoj in Topli cheva. Cernigoj si je prebil črepiajo in so tudi po drugih delih telesa močno poškodoval. Teplicheva pa, ki jo je treščilo kakih deset metrov v stran, se je pobila po glavi in sploh po vsem telesu. Z nekim avtom, ki je privozil čez nekaj časa tam mimo, so bili vsi nemudoma prepeljani v bolnišnico v Piran, a med potjo je Cernigoj podlegel ranam in umrl. Zapušča ženo in nedorastlega otroka. Pade in si pretrese možgane 25-letni- Narcis Ugolini, stanujoč v ulaci Concordia Štev. 6, je bil včeraj zjutraj zaposlen na križarki «Trieste», ki se gradi v ladjedelnici sv. Marka. Ker se je pri nekih ceveh v notranjosti križarke pojavil neki nedostatek, je dobil nalogo. da pregleda, kaj se je tamkaj pripetilo. Ko je tako stopal po tesni lestvici v notranjost ladje, se mu je nenadoma izpoddrsnilo, da je padel s silo na tla in se močno požkodoval po telesu. Tovariši, ki so ga dali prepeljati v tržaško bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da si je pretresel možgane in da se jo menda poškodoval tudi v notranjosti. Sprejeli so ga v IV. oddelek. Konj ga jo brcnil Oče Ražman. doma z Ročane št. 23, se je včeraj odločil da popelje v mesto svojega sina Petra. Ker je imel peljati v Trst nekaj sena, da ga tamkaj proda, je naložil na voz še svojega sina. Tako sta se lepo popeljala iz DoHne, ko pa sta prišla do Lovca, se je kor.: nenadoma spiašil in pričel ci- r ti brce na vse strani. Ker je Peter sedel baš na sprednjem delu voza, je splašeni konj brcnil tudi njega v obraz. Očetu ni preostajalo drugega, kakor da popelje sina v tržaško bolnico, kjer so ga sprejeli v X. odedlek. Z motornim kolesom sta se prevrnila 29-letni inž. Jurij Schronek, stanujoč v Rojanu št. 70. in 43-letni inž. Natale Mornich, sta nameravala napraviti v nedeljo zjutraj izlet v Tržič. Nekako ob 6. uri sta odrinila Iz Trsta z motornim kolesom. Ko sta dospela do Grijana, je zapazil Schronek, ki je vodil motorno kolo, da leži na cesti kup kamenja. Da bi no zavozil vanj, je naglo obrnil v stran; s tem pa je povzročil, da se je ko i o prevrnilo in da sta oba treščila na cesto. Ker sta zadobiia le lažje poškodbe, sta nadaljevala svojo pot. šele zvečer, ko sta se vračala domov, sta se oglasila v tržaški bolnici, kjer ju je zdravnik obvezal. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti t Konsfgnor Ivan Roječ CeduD telfikijski Nad eno leto je hiral, nad eno leto možato nosil svojo bolezen, vidoma so mu pešale moči, številni prijatelji in znanci so s skrbjo o-^azovali njegovo telesno propadanj«, pa vendar je še tlela v njih iskra upanja, d a bo njegova močna narava zmagala hudo borbo. Sedaj1 tega upanja ni več —v nedeljo zvečer jo monsignor Ivan k\ojec dekan tolminski in častni kanonik prvostolnega goriškega kapitlja, nenadoma umrl. Komaj pred dobrima dvema letoma je iraznoval šestdesetletnico in se je takrat vsa javnost goriške dežele spomnila njegovega skozi desetletja trajajočega javnega delovanja, vseh njegovih zasnov, iz-vrib in podjetij. Se dve leti in bilo bi ravno 40 let, odkar je bil posvečen v mašnika, odkar je začel javno delovati. Pokojni dekan je bil rojen 2G. marca 1866. v Trstu ter bil posvečen 8. septembra 18B0. V štirih krajih goriške deželo je opravljaj svojo pastirsko službo: kot kaplan v Solkanu od 1. septembra 1881. pa do 14. marca 1894, nato kot kurat v Biljah do 14. marca 1907. V Mirnu je pa razvijal nad vse Živahno duhovniško, prosvetno in pa socialno - gospodarsko delovanje do nastopa dekanskoga mesta v Tolminu v krvavi pomladi 1915. leta. Kjer je deloval, tam je vtisnil neizbrisne, plodonosne pečate svojega delovanja. V Biljah je z mnogim trudom, vztrajnostjo ter sočutjem za delavce ustanovil •Zadružno opekarno«. Opekarna je sicer kasneje razpadla radi pomanjkanja zadružno zavesti med zadružniki ter je prešla v zasebne roke, ■ zamisel pokojnika, da bi bila gospodar zemljišča in pa »blatan* lastnika opek aren, je bila e-dina pravilna. Kasneje so so opekarne v rokah zasobnikov povečalo. razmnožilo ia razširile, toda tudi nje je sadela zadnja leta usoda propada in zastoja. Miren, kamor ga j« vlaklo sreo, kor jo bil po otariSIh doma tam blizu na tihem aovodenjskem polju, Miren v katerem je prebil o-sem lot n a jI nten zivnejdega dola t polnem razmahu svojo delavnosti, boreč se uri ustvarjanju svojih ve- likopoteznih načrtov s skoraj nepremostljivimi zaprekami, je pa dai pravo oznako vsega njegovega življenja in delovanja. Pomagal je širšim ljudskim masam v besedi, toiažilni in svetujoči, v dejanju, spodbujajočem in pomaga jočem. Miren pved prihodom župnika Roj-ca in Miren po njegovem odnodu sta bila čisto nekaj drugega. Samo neomajna volja in vztrajnost, vztrajnost v največjih težavah in dvomih od strani župnika Itojca sta ustvarili največjo in najkom-pliciranejšo zadrugo med Slovenci čevljarsko zadrugo v Mirnu*, ki je dajala skoraj celi vasi stalen, dolgoleten zaslužek. Župnik Roječ je tudi s svojim prizadevanjem pripomogel, da so je skromna božja pot na mirenski Grad dvignila v važno misijonsko postajo, ki je posebno v povojnem času prevzela na svoje rame težko breme duhovne obnove goriške dežele. Vseh vrst zadružna udejstvova-nja so poznala župnika I»ojca med svojimi prvimi delavci, od navadne kmetijska zadruge, hranilnice pa do mogočne Črevljarsko zadruge. V takratnih političnih bojih je stal župnik Roječ v prvih vrstah, odločen, toda značajno pošten in le v besedah šaljivo napadalen. Bil je izvoljen za deželnega poslanca in je s svojim neumornim delovanjem obilo koristnega napravil za deželo in volivce. Le težkega srca se je ločil leta 1915. od svojega Mirna ter se podal na svoje novo mesto v Tolmin. Miroljubni dekan Kragelj se je podal v pokoj in ravno ob pričetku vojnega meteia je sprejel pokojni dekan Roječ mesto pastirja v obsežni tolminski župniji. Vojne sovražnosti so ga pregnale v vasico Lubinj, nato pa v senčne grape Zadlašice. Služboval je v Zadlazu pod ognjem granat, hodil maševat v cerkvi cd sv. Antona v Tolminu tej* se moral nato umekniti radi vedno hujših bojev v ozadje. Nadškof ga je imenoval za vizitatorja begunskih taborišč. Neprestano je zato krožil po notranjih avstrijskih deželah, tolažeč begunce, ln delil podpor«. Bil je eden izmed najpridnejših članov Hilfskomiteja far saden na Dunaju, se mudil dolgo časa v Mo-rirju na Štajerskem ter so nato vrni] t razbiti Tolmin. Zupni&e jo bilo še razmeroma malo poškodovano. Kmalu ga je popravil; za silo uredil cerkev in pričel sopet z do- lom. Njegova visoka, Impozantna postava jo kmalu krožila po uradih ter je posebno pri tolminskih civilnih komisarjih znala dobiti razumevanja in pomoči za gorske prebivalstvo. Neprestano se je mučil z načrti, kaj bi ustvaril &« om Tolminskem, da bi dal dela ln zaslužka delavskim kiogom, ali xa> drugo za pletene izdelke iz Sočlne* ga bičja ali temu kaj podobnega. Pa leta so tekla, z njim skrbi, težav©. Eolezen je -začela glodati na tej močni postavi, skrbi za njego-ve prejšnje ustanove v Mirnu ia drugod so mu jo večale in ostrile. Gren?:i so postajali časi, grenka in trpka njegova domača beseda. Šaljiva besedi je našla vedno prostora na njegovih ustih, prostor pri njegovi mizi vedno gosta. Gorje Mirencu, ki se je mudil v Tolminu. pa da se ni oglasil pri njeni. Široka je bila njegova gostoljubnost, odprto njegovo srce za potrebe revežev. Ne vre jo bogato dohodki naših župnikov in še manj de-kanov, zato so pa tudi tlačile pokojnika težke gospodarske priiik* v zadnjih letih, ker pač ni znal id ni hotel zase kopičiti kapitala Znana je bila originalnost njegovih pridig. Beseda njegova je šla ostra in jasna, brez ovinkov it olepšanja. Vzludila je dostikrat hrupa, pa nihče jej ni mogel odre kati resničnosti. Sedaj sprevidev« marsikdo, aa jo bila nujno potreb na. Šla je v srce brez zdehanja ii jo je vsakdo moral poslušati. Kort njegova krepka in odločilna bese da je bil nji?gv,v značaj. Ti tihi skromni kaplan solkanski. sotrpin bil jonskega blatarjai Schustorpfarrer mirer=ki, čevljar med črevljarji ter dekan tolminski, hribovec med hribovci, brai naš v vseh prilikah, na domači errudi in grenkobi prognanstva. saj nas nisi zapustil, saj si Šo vedno rned nami! Pogreb umrlega tolminskega dekana in častnega kanonika Ivana Rojca se vrši danes dn*» 4. t. m. ob 10lA predp. na tolminsko pokopališče. Vojvodinja Helena D'Aosta nf Gcriškera V nedeljo popoldne ob dveh je dospela s Krasa, kjer se j€ mudila na pogorišču otroškega vrtca v Štorjaii, vojvodinja Helena D'Ao-sta. Po sprejemu od strani zastopnikov javnih oblasti, je odšla vojvodinia v spremstvu številnih avtomobilov po Vipavski dolini, kjer je prisostvovala otvoritvi dveh otroških vrtcev «Italije Hedente». In sicer v Šempasu in v Dornbergu. Otroški vrtec v Dornbergu se nahaja v prostorih ljudske šole. Po končanih slovesnostih se jo vojvodinja odpeljala v Prvači-no, kjer je tudi obiskala tamoš' nji otroški vrtec, nato v Ajdovščino in vračajoč se proti Gorici je obiskala še otro-ske vrtce v Volčji ciragi in Ločniku. Zvečer se je vrnila v Gorico, kier je o-biskala tudi cirkus Kludsky. Včeraj zjutraj se je odpeljala il Gorice. Goriški prečekt in pokrajinski pciitičnik tajnik pri iLlussolinijt] V nedeljo zjutraj je sprejel načelnik vlade Mussolini v Rimu goriškega prefekta Cassinija in pokrajinskega političnega fa-šistovskeg«. tajnika inž. ( acce-seja, s katerima je razpravljaj o političnem in gospodarskem poiožaju goriške pokrajine. Cena krušni moki Pokrajinska tržna komisija je na svoji seji dne 1. septembra določila cono L 108 za tsot krušne moke. Iva Tiodiagi te določitve je od-posla! goriški prefekt vsem pote štatom okrožnico, v kateri jih pov prašuje, ali bi s,e ne dala na pod-iagi te ceno znižati tudi cena kruhu — upoštevajoč pri tem prilikt v posamezirli občinah. Miaa jo eksplodirala V goriško bolnišnico je bi! pri peljan 40-Ietni Jožjf Tončič iz nega vrha pri Idriji. Pri spuščanju mine, mu je priletel v bok velik kamen in ga nevarno, ranil. Z voza fo pc.de! Isto tako se mora v goriški bolnišnici zdraviti 58-Ietni Jožef I)e-vetak iz Opatj^ga seia. Pri padcu z voza, na katerem je zadremal, si je zlom«1 levo ramo in se potolkeJ ie po urugih deiih telesa. Kier so ženske—. V nedeljski številki smo priob čili notiec o neki ženski bitki radi tatvine kokoši. Ob tisti priliki sme omenili — kak križ je razširjati idejo miru meti ženska v takozvanih ženskih vojnah. To smo mislil* na splošno. Kake zmešnjavo pa nastanejo, kadar ima človek opraviti z ženskami — pa nam kaže rovnt; v omenjeni notici to, da jo št nagajivi tiskarski škrat hotel štr& no še bolj zamešati kot je bila Klementina Pahor, stara 37 let Renč je bila ona. kateri so bile kradene tri kokoši in en petelin in Marija Pregelj ona, ki je po Izjavi Pahorjeve — kradla in potem skušala svojo nedolžnost dokazati z brutalnim nastopom — s kamenjem v roki ne pa narobe. Zato nam bo neljubo pomoto ga. Klementina Pahorjeva gotovo oprostila saj jo priSla smola vmes in vso stvar ravno narobe zasukala. V Trstu, dno 4. septembra 1928. •EDINOST« Jutri se prične prra porotna obravnava Jutri zjutraj se prične na gori-IXem porotnem sodišču prva porotna obravnava proti Frančiški Begus radi umora. Predsednik pri porotnih obravnavah bo cav. uff. »erri. Državno pravdništvo bo zastopal g. Tripani. Padel Je Z rešilnim vozom zelenega križa je bil v nedeljo zvečer prepeljan v goriško bolnišnico 57-letni Franc Fiegel, stanujoč v ulici Ascoli. Padel je bil in se močno potolkel po glavi. Nesreča s kolesom Menda ne preide nedelja, da se ne bi kdo v Gorici prevrgel s kolesa in se precej občutno potolkel. Včasih je temu krivo, da jo kolesar pogledal malo pregloboko v kozarec, včasih je kolesar neroden, včasih pa ima smolo. Tako je padel v nedeljo zvečer Stanko Kerše-vaji, star 23 let iz Gradišča nad Pr-vačino, in sicer v šempeterski u-lici. Pri padcu si je zlomil levo nogo in se potolkel po obeh rokah. Z- Jeni križ pa je s svojim avtomobilom prepeljal v goriško bolnišnico TOLMIN Tatovi na delu. No samo po mestih, tudi po deželi so pričeli tatovi zadnje čase z vso vnemo svoje tatinsko delo. Pred nekaj dnevi so obiskali ponoči trgovca Andreja Kavčiča iz Volarjev. Skozi okno so splezli v trgovino in odnesli 10 kg kave, 20 kg sladkorja in še več drugih dobrih stvari. Vrh tega so pobrali tudi 200 lir v denarju. Kavčič je oškodovan za 800 lir. Orožniki iščejo storilce. Istotako je bil deležen podobnega neprijetnega obiska Stanko Uršič. star 2-6 let, iz Mlinskega pri Kobaridu. Ko je spal, so sa prikradli v njegovo hišo tatovi in mu odnesli obleko in več perila. Naznanil je tatvino orožnikom, ki domnevajo, da so krndli cigani, ki so tam v bližini taborili. Znanost injimetnost Premog ? urah M kunvo Še vedno je glavni vir energije ogenj in istotako zavzema kot gorivo še vedno prvo me^to premog. Res ie sicer, da je dobil hudega tekmeca v žlahtnej-šem kamenem oliu. Toda ne, da bi podlegel novemu tekmecu, obratno, sam se skuša oplemeniti in postati enakopraven svojemu tekočemu bratu. Na drugi strani pa gre stremljenje za tem, da bi se s pridom uporabljal oni premog, ki ie ali po obliki ali po vrsti manj vreden V poštev prideta * predvsem zdrobljeni črni premog in slabši rjavi premog. Za parne stroje so doslej upo* rahljali le premog v kosih, in zlasti na ladjah le najboljše vr- ste črnega premoga. Ako so kje vsaj v manjši meri uporabljali zdrobljeni premog, so ga po veČini prej pretvarjali v mane kocke, bKkete_ imenovane. Ideal pa bi bil vsekakor kuriti neposredno s premogovim prahom. In danes lahko rečemo, da je ta ideal ie dosežen. Največje elektriške centrale, kjer se proizvaja elektriška e-nergija iz premoga, kurijo z zmletim premogom Predvsem velja to za elektriško supercen-tralo v Gennevilliersu pri Parizu, ki je bila do pred kratkim največja centrala te vrste sploh, in za novo centralo v Berlinu-Klingenbergu, ki je od daleč prekosila celo pariško centralo. Saj proizvaja v polnem obratu lahko 270 tisoč kilowatov. Nov način kurenia s premogom obstoja v bistvu v tem, da je premog kolikor mogoče fino zmlet in da se pred pravim gorenjem že zmeša z zrakom. Zmleti premog ima veliko prednosti pred premogom v kosih. Predvsem je cena temu «manj vrednemu« premogu manjša. Ta ugodnost pa je še večja, ako upoštevamo, da se da po dosedanjih poizkusih z enakim pridom uporabljati tudi cenejši rjavi premog ali lignit, da je le dobro posušen. Z zmletim premogom pa se regulira tudi ogenj neprimerno bolje in hitreje, kar ni samo velike praktične vrednosti, temveč pomeni tudi prihranek na kurivu. Razen tega zgori zmleti premog po tem načinu veliko popolneje nego premog v kosih. Tudi težko delo kurjačev odpade, ker ni treba več nalagnti z lopato premog1, temveč zadostuje odpirati in zapirati zaklopke, ki dovažajo zmleti premog in zrak. To pa je združeno zopet z materijalnim dobičkom, ker se s tem močno skrči število delavskih moči. Za mirujoče stroje je problem že več kot rešen, za premikajoče se stroje kakor pri lokomotivah in parnikih pa se nov način kurenja nikakor ni hotel uveljaviti. Nepričakovan preobrat je prineslo tekoče leto 1928. V Združenih državah severo-ameriški'h in na Švedskem so sicer že več let skušali kuriti lokomotive z zmletim premogom, toda brez pravega uspeha. Zmago tudi na tern polju je prinesel šele stroj, ki ga je izdelala družba A. E. G. v Nemčiji. Ta stroj, ki je namenien tovornim vlakom in ki je že več časa v rabi, ne rabi samo manj vrednega premoga, temveč prinaša tudi 20 odstotni prihranek na kurivu. Istočasno zA E. G. Je spraviia v promet nekoliko različen stroj šludijska družba v Kasselu, pri kateri so udeležene so čokoladni bonbončki, jako okusni in hrro učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega :n malega. Otrokom velja za prinaša eJruzmam zadovobiost veselje ttu&j so v !?karrwsh v zstenth vse večje nemške tovarne lokomotiv, kakor Hentschel, Borsig, Krupp in dr. Za Nemčijo so ti uspehi tem večjega pomena, ker je s svetovno vojno izgubila skoro vse rudnike črnega premoga, dučim so ji ostala obsežna ležišča rjavega premoga, ki se je izkazal kot enako dobro kurivo pri novem načinu kurjenja. Še nekoliko težji je bil problem glede parnikov in tu so z uspehom prebili led Amerikanci. Peabody Engineering Corporation v New Yorku. ki se bavi specialno s temi problemi, je izumila primerno pripravo za kurjenje z zmletim premogom na ladjah. Družba Shipping Board je stavila na razpolago 9500 tonski parnik «Mercer». Premog se na parniku samem drobi* najprej v posebnem stroju, na kar se zmelje med oerrom-nima jeklenima valjema, ki tehtata: 2500 kilogramov Zmleti premog se zmeša z zrakom in vžge. Ko je vse dobro zmešano in vŽ£-ano, pride v dotiko z večjo množino zraku, kjer potem docela zgori. Prva vožnja se je vršila v začetku tega leta i-z New Torka na Holandsko in nazaj.Vremenske in morske prilike so bLle obakrat skrajno neugodne. — Kij vb temu pa ni stroj utrpel nobene škode. Parnik je povprečno razvijal hitrost 9,85 milj Kar pa je najvažnejše, je dejstvo, da je uporabljal stroj za vsako konjsko silo na uro le en funt kuriva, torej nekaj manj nego pol kilograma, dočim se potrebuje za enako silo pri navadnem kurjenju bodisi pri parnih stroiih ali pri parnih turbinah najmanj 700 g. Tudi tekočega kuriva, namreč kamenega olja, bi bilo treba najmanj pol kilograma. Glede prihranka na kurivu zaostaja torej novi način le za Dieselovimi motorji, kjer pa kakor znano zgori kurivo v stroju samem. Pri teh uporablja vsaka konjska sila na uro 180 do 200 g olja. Uspehi prvega poizkusa so bili povoljni. Shipping Board namerava preurediti za novi način kurjenja še šest drugih parnikov- Za te nove stroje pa se silno zainteresujejo tudi Anglija, Nemčija in Holandska, zlasti ker pričakujejo še večje ugodnosti, ako bi se ne na parniku drobil in mlel premog, temveč bi se že zmleti premog nakladal na ladjo. L. ft, Log3Somci Vsi so z zanimanjem sledili poteku prodiranja ruskega ledo-lomca «Krasina» skozi debelo in kompaktno maso ledu, da bi rešil ponesrečence Viglieri-jeve skupine. Vsi so pripisovali veliko važnost ledolomcem pri reševalnih delih zadnjih ponesrečencev na Severnem tečaju. Mnogo se je govorilo o večjem ali manjšem uspehu teh arktičnih poizvedovalnih sredstev in o velikih težkočah, ki jih bodo imeli ti ledoiomci. Lahko trdimo, da je ledolomec «Krasin» radi požrtvovalnosti svoje posadke dosegel dva rekorda in sicer: «Krasin» je bila prva ladja velike tonelaže, ki je plula v oni zemljepisni širini in tudi prva vseh vrst ladij, ki je prišla čez osemdeseto stopinjo v onem letnem času. Edina ladja, ki bi prišla tu v poštev, je ladja «SoIia» s kate- ro se je posrečilo Nordenskjoldu v letu 1868. priti skoro do 81 in pol stopinje. Toda moramo poudariti, da je bil tistikrat september, ko je led v največjem talenju. Čitatelje bo gotovo zanimalo, v Čem obstoji na splošno naloga ledolomcev ter kakšna je njihova struktura. Ledolomce poseduje Busija za Baltiško, Belo in Črno morje ter za opravljanje redne službe po zamrznjeni reki Volgi. «Krasin» je eden najmodernejših ledolomcev. Nadalje imajo ledolom-ce: Švedska, Norveška in Danska za plovbo po Baltiškem morju, Nemčija za plovbo po Elbi in Renu; Romuni-ja pa za plovbo po Donavi; Kanada za plovbo iK) zalivu sv. Lovrenca in po pristaniščih Nove Škotske jLodolomci so od 700 do 1500 ton ter so zgrajeni iz neke po-vrste jekla, z oiačenim o-grodjem vzdolž m počez. Ladja je opremljena z dvojnim dnom in je razdeljena v mnogo oddelkov iz kositra, da se na. ta način preprečijo nevarne poplave v slučaju kake razpoke, povzročene po ledu. Prednji del ladje je trikrat širši od navadnih ladij ter je iz posebnega jekla. Gredelj ladje je napravljen tako, da tvori kot približno 20® z vodoravno črto. ko ie ladja normalno pogreznjena. Gonilna sila ledolomčevega stroja je dosti večja od navadnega stroja ladje z isto tonela-žo. Modernejši ledoiomci so o-premljeni navadno z dvema strojema na turbino, katere vijaka ležita v nalašč zato pripravljenih votlinah v ladjinem ogrodju. To pa radi te#a, da jih ne zadenejo in pokvarijo kosi ledu, ki drči jo ob ladjinih bokih. Ledolomec si dola pot med ledom s pomočjo sunkov, ki jim sledi lomljenje ledu. Naj na kratko orišemo to delo. Recimo, da je ledolomec pred maso ledu, ki ga hoče zdrobiti. Da dobi primeren zalet, se u-makne za tristo do štiristo metrov (razume se, če je prostora toiiko na razpolago). Nato poženejo stroj z vso silo v delovanje, kar ima za posledico, da se ledolomec zažene proti masi ledu s skrajno silo. Radi ustroja samega in teže ladje, zadene prednji del ledotomca z vso silo ob led in ga stre. Nato jo spet zaženejo proti ledu. Če se to delo vrši hitro, se napravi v ledu nekak kanal proste vode, kjer se z lahkoto napreduje. Na ta način delajo včasih 3-—4 ledoiomci pot med ledom kar celim vrstam ladij, ki plovejo skozi ledena morja. Delo ledolomcev olajšuje več ali manj ugodna temperatura, radi katere se l^d razdružuje. Če je ixi temperatura mrzla od 20® pod ničlo, je ono naprav-Ijanje kanalov med ledeno maso težavno; potem preneha učinek ledolomcev proti masi ledu, če je višja od petih metrov. Delovno polje ledolomca največjega tovora in novega modela je okrog 3000 milj, če pluje z vso brzino- Največja nrzina. ledolomcev je od 18—20 milj na uro, če ima stroj 2000 konjskih sil. Ta brzina je za eno tretjino večja od normalnih ladij z isto tonelažo. Ledoiomci, ki gredo na take polarne plovbe, so založeni z živežem in kurivom za dobo ene- ga leta Ladje so opremljene z radio-aparati ter z najmodernejšimi astronomičnimi in me-tereologičnimi pripravami. Razen tega so opremljene s topiči kalibra 120 mm, s katerimi lahko streljajo v salvah proti megli, kar ima za posledico, da se megla zgosti in začne deževati1. Te topiče uporabljajo tudi proti ne predebelim plastem ledu. Za ledolomce s približno 1500 tonami zadostuje posadka 30 do 35 mož.To posadko izberejo med najboljšimi arktičnimi mornarji. Včasih se zna zgoditi, da led blokira ledolomec, ki mora potem ostati dolge tedne in tudi mesece v oni ledeni puščavi. Življenje n« ledolomcu postane nepopisno žalostna, kajti posadka je ločena od sveta, s katerim je v zvezi le še potom radia, ki ii prinaša na ušesa vzoodbujevalne besede v težkih dneh pričakovanja. Kljub tej žalostni dobi čutijo oni mornarji ves čar zamrznjenega morja. Če pa morajo radi hudega mrazu prezimiti v kakem pristanišču, čutijo celo nekako domoto-žje po oni snežno-beli in kompaktni masi- ledu. I o m V IOJElii Ifljl! Severnoameriške Zedinjene države so svet za-se; silen prirastek so dobile, ko so 1. 1807. kupile od Rusov Aljasko za 4 milijone dolarjev. Vmes leži veliki angleški dominion Kanada, toda le vprašanje časa je. kdaj se tudi ta dežela pridruži Zedinjenim državam. Amerikanec, kateremu so nadeli imeni Janke in Jonatan, je nastal iz mešanice posebno Angležev, Ircev in Nemcev. On je sila podje- ten, vendar se je C ---- kaj vse napreduje z gorostasnim* koraki. Že sedaj je jasno, da kom bodočih deset let njegova industrija zasužnji vso Evropo ali pa zapade tako veliki krizi, kakršne svet doslej še ni videl. Kam pojdejo na pr. vsi milijoni vsakoletnih novih avtomobilov? Kar je bilo lani recimo neprodi-ren gozd, je letos Žo mestece te« bo ob ugodnih pogojih za malo let že mesto s sto ir več tisoč pieM-valci. Tam gre vse na veliko, a Jonatanu se vse to zdi le malo, on hoče pobiti vsak rekord: na poslopje od 45 nadstropij mora priti zgradba od 50. 55, 60 nadstropij. On se hitro odloči in tvega vedno vse svoje premoženje; če mu gre prav, postane iz nemaniča preč'f\) bogatin, milijonar in mukimilijo-nar. Tam že farmer, ki ima na razpolago 20 dolc.rjev, iera na borzi« dokler milijardar ob ugodni priliki ne pobaše vseh špekulantov. Tedaj nastane za kratek čas grobni mir, toda potem prično spei ljut boj za dolar. Janke je sila ponosen na vse, kar jo severnoameriško; on hoče slišati le hvalo in občudovanje. Najmanjša graja je zanj huda Žalitev, zato ima posebno piko na Angleže, ki so sami skrajno ponosni in torej s hvalo zelo zelo skopi. Moški so v obče krepki, toda suhljati, bledega in resnega obraza ter spominjajo na indijanski tip. Ženske so rejene, njih lepota pa obstoji kakor pri moških bolj v živahnosti potez in kretenj kakor v njih pravilnosti. Jonatan vidi ceno svojega bližr-niega samo v podobi dolarja; literarni ali umetniški uspeh ie le tedaj uspeh, kadar je združen 9 finančnim. Janke občuduje genialno delo le z vidika trgovske vrednosti: velikega govornika, ki napolni gledišče s poslušalci kadar hoče, ker dobi zato 10 ono dolarjev; igralko ne radi njene odličnosti, (Dalje na IV. strani) P trti neizmerne ž*1«>st» naznanjamo vt^m sorodniKom, prijate j« m i znan em, da je na*a ljubljena Marija Slmšlš roj. Hvale rtanes ob 10 uri pr dpold< e ^o kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspala Pogreb se bo vrSU v sredo, 5. t. m., ob 10 pedpoldne, iz hi e žalt sti Via Va dirivo št. 42. TRST, 3. septembra 1928. ;742) Družine : Simčlč, Hvala, Brutldč. KAMJONČEK, prvovrstue tovarne z novimi pnevmatikami, v popolnem stanju, I 4ff()0_. Dreossi, via Foscolo 20. Trsi, * 939 LISTNICA z važnimi dokumenti in denarjem se je zgubila pri Bazovici. Najditelj naj si obdrži denar in naj prinese v upravništvo dokumente. 940 32 LETEN vdovec, s tremi otraeri. posestnik, išče pridno gospodinjo, gospodično ali vdovo. Ponudbe pod «Vdovec« na tržaško upravništvo. 941 — - — ——— ■ ■ — • VINO, kraški teran, v-saka množina na prodaj. Tomaj 40. 942 UČENKA za malo trgovino v tržaški o-kolici se spre;me. Dobi lahko hrar.3 in s'anovanjc istotam. Naslov pri tržaškem upravništvu. 943 VINO ISTRSKO na boljše vrste, pristnost zajamčena, dobite zaloJn ki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, b gundec. pinot in beio malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev sc izvrši takoj Naslov: Nikola Draghicchio - Pa- 692 renzo. ORANJE Z MOTORJEM, jesensko in spomladno, izvršuje po najzmerntjših cenah približno 50 do feO L za njivo. Pojasnila, proračuni pri Giacomo Quag!iata, Solkan 355.____922 popoln salon, peč na plin in pisalna miza na prodaj v pisarni Dr. OkretiČa, Trst, Via Valdirivo 30. ZAHVALA Za mnoge dokaze isKrenega sočutja ob> izgubi našega nep. zabnega ALOJZIJA izrekamo n?j«rčnejš^ zahvalo, posebno č. % župniku b moniču za t U žbo tekom bolezni in ganljivi nagrobni govor, cerkv« mra pevcem in pev-tam z gmljtve žalostinke, vsem mladeničem in dekletom, darov.- cem vencev in cvetja in vsem ki s-» spremili p->kojnika k večnemu počitku. BREZOVICA, 2 septembra 1<-2S. (743> Žalujoča družina JOŽEFA ban. GOSPODIČNA 17 boljše družine, sc išče za mesto tajnice. Ponudbe pod «Taj.iica» na tržaško upravništvo. 924 BA3ICA. avtorizirana, spre enia noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giuli? 29. 322 BABICA diplomirana, sprejema noseče, Hladi s, Madonnina 10 II 936 Proti 5*1- L i Ugledni zdravniki priporomaio 7c vec let in predpisujejo kot SREDSTVO Z < O- TOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFUGO VIOLAM ki ga izdeluje kcmik-lekarnar G. VlOLANi v Milanu PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: ajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. (181) IV. Milica in Rostislav sta praznovala poroko prav tiho. v najožjem rodbinskem kro^u. Dasi je bila nevesta srečna, bodočnost jo je navdajala z bojaznijo. Že dva meseca po poroki je mir medenega meseca narušilo imenovanje Kromskega za vice-jrubernatorja v Kremeneck. Istočasno je prispelo tudi pismo starega kneza Zagarina, ki je svetoval Rostislavu, naj odide čim prej v novo službeno mesto, ker g-ubernator je star človek in silno potrebuje mlade moči.Kromski je sklenil, da gTe naprej ter preskrbi stanovanje, a Milica bi prišla dva tedna za njim. .Prvo moževo pismo je bilo prežeto z žalostjo in razočaranjem. Toda Milica je pripisovala moževo potrtost okol&čini da je morala ona prenesti svoj odhod zaradi poprave edinega primernega stanovanja, ki ga je mož najel v novem bivališču, fiele po dveh mesecih se je preselila v Kremeneck. Milica se je prestrašila, ker se je Rostislav posušil in shujšal. Ko sta bila sama, ga vprašala, če je bolan. — Ne, le truden sem, ker imam dela čez glavo, m priznati moram, da je to dek> grdo, da me boli du*a in vast, — je odgovoril Rostislav in si nemirno zvil cigareto. — Koliko zlorab, nekaj strašnega: vse je podkupljeno in prodano, a na Čelu vseh teh podlosti je, sram me je povedati, moj načelnik. Star in bolan je, svoje mesto izkorišča sebi v prilog, namesto da bi odstopil mesto mlajšim močem; ima pač zveze, poleg tega pa ni nadležen in je zanesljiv. Nikdar ne vznemirja onih, ki ne marajo sitnosti. Meni ne zaupajo, spietkarijo proti meni, ker predobro vse vidim: ceio podkupiti se ine boje. Imel sem že spor z gu-bernatorjem zarad, podlih nastopov Židov in Poljakov proti neki pravoslavni župniji. Ko sem mu razložil stvar ter izrazil mnenje, da se je treba odločno upreti tem podležem, je zamahnil z roko. — «Za božjo voljo manj neumestnega ro-doijubja! Pri nas je popolen mir. Cemu bi izzivali nezadovoljnost in nered, morda pa še maščevanje Poljaitov in Zidov? Od tega bi utegnila imeti Škodo samo jaz in vi.» — «Vaša svetlost, — sem rekel, — Rusi se neprestano pritožujejo nad svojim neznosnim položajem in nad pritiskom tujerodcev j> — «Naj govore, kar hočejo, ni treba, da se za to zmenite Rusi so prav neznosni ljudje in so vedno z nečim nezadovoljni.« — Pač razumeš, draga, kako prijetno je delati s takšnim modrim pravičnikom. — Dragi moj, ne razburjaj se! Ti si mlad, poln moči, vnet m morda res vidiš vse v Srni luči, — je pomirjevalno odgovorila Milica- — Kaj govoriš? Ni je tako črne barve, ki bi mogrla narisati to, kar se tu godi! Dri&vna stvar »e tu prodaja in izdaja. Rusko gospodstvo smatrajo za zločin proti »civilizaciji*; nesramnost fcidov ia Poljakov presega vse meje in prosim te, da si zelo oprezna, ker smo obdani z vohun L V resnici je stvar ie hujša. Tu je neko tajno ju- dovsko društvo, ki se imenuje «Bund», in jaz sem odkril, da so ti gospodje ustanovili svojo tiskarno, kjer so se tiskali prevratni proglasi, ki so jih povsod razširjevali, ko sem pa naznanil našemu «pompadurju» to odkritje ter omenil, da je treba napraviti preiskavo in prijeti poglavarje te zalege, je bil ves iz sebe. Seveda se mi ni upal odreči; ko pa je prišla policija na lice mesta, je vse izginilo, jaz pa imam utemeljeno sumnjo, da je sam gospod gubernator blagovolil opozoriti Jude na grozečo jim nevarnost. — To je hudo. Že vidim, da bo naše življenje tu neprijetno, — je napol v šali, napol resno rekla Milica. Mož jo je objel ter ji v tolažbo rekel, da če mu bo tu neznosno, si poišče drugo mesto. Nato je izpremenil pogovor. Milrčino predvidevanje, da ne bo življenje v Kr&meneckem posebno prijetno, se je prekmalu izpolnilo. V družinskem življenju je bila popolnoma srečna. Rostislav jo je oboževal in nič ni motilo skladnosti njunih odnošajev, a njegova očetovska ljubezen do malega Jurija jo je ganila in bila je možu hvaležna zanjo. Zato pa ji je bila družba, s katero je morala občevati, skrajno zoprna. Izjemo je tvoril majhen možek, ki sta ga z možem vzdrževala. V gostoljubno hišo Kromskih je zahajalo tudi več Poljakov, s katerimi so se seznanili pri gubernatorju, toda vkljub njihovi vljudnosti in uslužljivosti jim Milica ni zaupala, Instinktivno je čutila v njih lažnivost, neprijateljstvo m celo sovraštvo, ki so ga skrivali pod prijazno krinko. Posebno pa je Milico vznemirjala neprestana borba, ki jo je moral uvesti Rosti- slav s svojim načelnikom. Njegova pristranost in uslužnost napram Židom in Poljakom in zapostavljanje ruskih koristi so globoko žalili Krom-skega. Vsa njegova prizadevanja za ščititi svoje rojake so sistematično izpodrivali, a nesramnost tujerodcev ki so imeli podporo in pokroviteljstvo oblastev, katera so jim jamčila popolno ne-kaznivost, je naraščala z vsakim dnem. Ruska naselbina je sicer težko prenašala krivice, toda je molčala, ker je vsakikrat podlegla, kadarkoli se je spopadla z razvajenci gubernatorske uprave; toda neprestana nova dejstva so podprre-vala pritajeno vrenje. Tako, na primer, se je neki ruski pek naselil v neki najživahnejši ulici mesta v veliko nevoljo Judov, ki so imeli vso trgovino krulia v rokah. Kljub tajnim in javnim napadom se jo trgovec dobro držal ter pridobil celo veliko število odjemalcev, med njimi tudi Kromskega. Tedaj so Judje sklenili uničiti ga- Neke pozne noči je v pekarni izbruhnil ogenj in hiša je pogorela do tal. Odločna preiskava pod Rostislavoviin vodstvom je prinesla na dan, da so videli Jude blizu hiše s slamnatimi snopiči v rokah, a nekega Žida je sama pekarica zalotila, ko je polival plot s petrolejem; tedaj pa jo je pahnil od sebe in zbežal. Toda požiga obdolženi Judje so bili oproščeni radi pomanjkanja dokazov, a peka so obdolžili, da je sam zažgal z namenom, da bi dobil zavarovalnino. In konec vsega je bil ta, da je nesrečnik moral iz mesta, gmotno uničen« skoraj berač- Cre« dva meseca se je zopet nekaj zgodilo, kar je Milico osebno zadelo m izzvalo veliko nevoljo v vicegubernatorski hiši. *EDINOST» V Trste, dne 4. aeptemfc*a 1336. je nj&na sposobnost omu»«____. sst krasnega vagona •Pullmann, v katerem so vozi po Zedinjenih državah. O drugi imenitni igralki so prinesli listi vest, >da bo v tretjem aktu imela na sebi vse svoje diamante, radi česar je trtlo gledišče takoj razprodano. To pomeni oboževanje bogastva; talent, ki ni spremenljiv v denar, se no upošteva. Ameriški pisatelji imajo večinoma vsak svoj posebni posel: ta jo izdajatelj, oni zdravnik, borzni agent, odvetnik, drugi so časnikarji. Le redek živi od pisateljevanja, kajti ameriški žurna-hzem no spada v literaturo. Janke dc-la in se muči na vse kriplje kaplje znoja padajo v r" " aiantov na ušesa njego- '■»čerk. Tam diamant in neobhodno potreben jtj skoro ženske brez četudi so mnogi umetni, >>a ne samo na plesih, v gledišču, tifiio tudi pri sprejemih na domu. VI togo dame nosijo ce-fe izložbo na vratu, na prsih, na rokah, na ušesih, r.'-. prstih, na nogah v podobi vezil, na čevljih. Skrajna ljubezen \n.?rikanca do žensko izvira iz o-coliKiSti. da je med obema spolo-na liilo veliko nesorazmerje še pred malo desetletji, ko so se vo-*inoma moški v stotisočih preseljeval: iz Evrope v malo obljudene il «v o puste kraje Zrdinjenih dr-£av kjer je družina predpog-oj ob-stnrka. Ta 1 jo.bežen do že'iske pa >o Mioro -an:a pojasniti t.ike raz--iipno.sti; denar so tam lahko za-m tu !i na lahko potrosi. Polovni sistem je bolj podoben igri io-. pravemu obratu, Co /.aslu-*irj>. si misli Jonatan, lahko razveselim svojo ženo z darom; če »irul i to. ie pa toliko i'tvš^nega. Sk'»]»ost so v Ameriki skoro ne lozna. Seveda so tu v mislih samo ?ravr stalni prebivalci, ne komaj ?risj t jen?, ki se po par letih s priora -ar.im skupjčkom vrnejo na , o stare domove. Janke grabi !.'i:ar ne da ga bo glodal in stavil i % kr.;-, temveč za uporabo, da ž iii.j olajša življenje svojcem, kai-am zase je on .iako skromen, la t. bcgaiaš ne uživa ugleda ladi 'i milijonov. pa? pa radi spretni -Li, s katero jih zna pridobiti in trnu :i i. Amerikanec. ki se moro *kl:rrvati samo na svojo milijone, ia: •} j>o vsem svetu odprta vrata, ;e:: Ne\v Torkom ter je po si'-*, ilu duš četrto ali peio veieme-* • - vetu. sijajen zgled naglega r:-:'vja, pa tudi iie Javnosti prebi- pf''no Wrishington je res lepo teslo in njega spomeniki ter iav-le a prave so vredni občudova- Stanovan ja gospodo so lK)gato in ikn -Mo opremljena: kar žali oko. m edino pljuvamik, ki je po »sod aame^čen in ki -e ga Amerikanec joslužuio jako izdatno. Ra-zkošje v - 'ejeiuih soarejah in plesih prekaša vsako domišljijo. Glavni klu'i'i velikih mest imajo knežjo pros-ore, kjer vlada v nasprotju u i, c !exko mrzlo slovesnostjo, ži-vnliin in prisrčno veselje, ki je "esto še povečuje prisotnost ženeva sveta, ki no zaostaja v kretnji in umetnosti kramljanja za Francozinjo. 1'U ; istva v evropskem smislu fanke nima; tc«la posamične družin; liolandskega pokolenja ^o še joij ekskluzivne kot najvišjo p^em-tvo v Evropi. Poleg tega se sma-.rajc za plemiče plutokrati v tre-.jor<: kolenu: prvi rod nakopiči nilijane; drugi je y>arvenu (doli- . tretji je pričlec. Tanke ima poleg krstnega imena lavadno šo dva priimka kot Jurij Vasbington Smith, Benjamin •"ranklin Jones. Kdor so tam kaj toje io polkovnik, sodnik ali pa •ro.esrr; naslov si po navadi pri-sam. Amerikar ec je gosto-juben, toda on ne jjovabi na priproste kosilo ali večerjo. 7a goda mora biti prava pojedina ali 5f. ni ]X)vablten. Y velikih hišah :o tiineji kaj izrfsinega. Joi Ltan je mojster v dovtipih in Lij«.,Jotah; on močno Ij'ibi Šalo. udi če e kruta. Ker ni zamere«, ie lruž-hi kjer brijejo norce v'.eu iz d»-utrega. se prav do--irx.> pričuti. Držeč roke v h pu go-,-i odvetnik \? Mark Twainom. »To ie vendar čudno videti, da iož postave dene roke v lastni iep,> mu zagode slavni humorist. G> .-doje ceio klubi z namenom, k. «i*.6Tajo na raženj celebrlte^ts is lavne i jo Clover ;h v Filadf'fi'i Vsako Tefo en-' 't priredi. tr> udružen}e kne/ji kot. j;a katerega povabi kakih je'do.-et celel>ritet. Najbolj izbrana e 'ila si slede, namakana z nai-i>i iL vini. Sicer so oživi ;a o. n:e. odvrne govornik: «Bolj glasno? nikakor ne, jaz govorim z nizkim glasom, da dosežem višino vaše inteligence.* V tem tonu in Še hujšem si slede govori do ranega jutra, ko se gospodje srečni poslavljajo, zatrjujoč drug drugemu, da šo niso doživeli tako prijetnega večera. (Dalje prih.) Par i §i MM \mi Po devetdnevnem potovaniu. večinoma peš iz Cortine, mimo jezora Misurine, Toblacha. Brune-ka, Franzensfeste, Sterz.inga, preko prelaza Jaufen v Meran. iz Mera na po dolini Vinschgau, sem dospel v družbi prijatelja v Prad. Od tu dalje sva se peljala z avtom v Sulden, vasico pod Ortlerjem (3902 m). Zuašla sva se pod (egostoljubno streho» sttldenskega hotela, dvakrat gostoljubno kajti udila se }e ploha, kakor da bi se odprle vse nebeške zatvornice. Dež je sicer drugi dan pojenjal, ali očak Ortler ie vztrajno pušil svojo pipo, da je bil ves dan v dimu. Zastonj smo napenjali oči, kje neki se bc po-ka^al vrh. Ni se hotelo razkaditi. Odsvetovali so nama v takem vremenu hojo na vrh. Dolgi dan smo preganjali s prebiranjem alpinskih spisov, pisali razglednice, tavaii okrog hotela in opa-zovali mimo drveče avtomobile. Družbe nisva imela nobene, ne prijetne, ne sitne: bila sva edina gosta pod streho, razen neke družine, ki se je nahajaia. tu na letovišču. Zdelo se nama je čudno, da ni nobenih turis.ov. povedali pa so, da je bilo prejšnji dan vse natrpano in da so rjoveli in razsajali. Svojevrstni planinci pač! Proti večeru je začelo zonet deževati in tedaj, sva sklenila, da odpotujeva. Kam? Še nekaj dni sva imela po načrtu na razpolago. K Gardskemu jezeru sva sklenila. Avto. k? vozi v Prad na postajo, ie prihajaj. Pograbila sva rahrbt-nika se poslovila ter stekla na uliro. Po dolgi vožnji, s kratkim odmorom v Bolcanu. sva dospela po--no popoldne do končne postaje Mori. Odtod sva jo mahnila peš mimo Lopske^a Jezera do trga Torbo! e. ki je oddaljen pol ure hoje j od Rive. I Vsa prepotena ^nrašna sva drsala skozi vasiro N'aeo. Radovedno so se ozirali nama in se čudili cepinu in gojzarcam. Zavila sva iz vasi na levo in se znašla pri neki hiši z močnim zidovrem. To ie ena izmed mnocrih obrežnih utrdb pokojne Avstrije. Še par korakov in pod nami je ležalo jezero, tiho in temno. Kar očarana sva obstala od krasote. Gardsko jezero je največje v gornji Italiji ter je 60 km dolgo in do 17 km Široko. Njegova površina je I o 04 m višje nego morska gladina in je na posameznih krajih nad i/40 m globoko. Jezero je prav za prav nekdanji zaliv Jadranskega morja: in v resnici se nahajajo v njem i^ekatere vrste rib. ki se dobe le v slanih vodah. Nobeno gornje-italsko jezero nima toliko naravnih krasot kakor Gardsko. Počasi se je bližala noč. Tam na desno polagoma tone solnce. Še enkrat se o>zre nanj in se trpko nasmehlja najvišjemu iz vojne dobro znanemu vrhu M. Altissimo. Večerni mrak se plazi iz doline. Plašč temne noči se bliža. Zaža-rele so luči v Torbole, kamor se naglo bližava. Proti nam prihajajo štirje planinci v kratkih hlačah. Seveda se je takoj razpletel pogovor, odkod in kam. Bili so Nemci, dijaki, dva s Saškega, dva iz Poadižja. Potujejo peš. Njih cilj je bilo Gardsko jezero. Tu ostanejo teden dni in se vrnejo .domo\vSaksouoa.. preko Dunaja, ostala dva pa v bližino Sterzinga. Prisrčno smo si stisnili roko. ko smo se poslavljali. Bila je že popolna tema. ko sva dosjela v Torbole. Takoj sva poiskala prenočišče obenem tudi to-! lažbo za naša ' ministra za notra-j njo 7adeve». Brhka Švicarka nama ! ie pokazala sobo «z razgledom na jezero», kar seveda ni pozabila j pridejati. Lahen vetrič je zanašal i skozi odprta okna glasove v bliži-j r.i sviraločega orkestra. Nič naju ni mikalo, trudna sva bila in kmalu sva se znašla na mehkih bla-, zinah. ; Žarko solnce ie že sipalo izza i upor. ko sva vstala, svoje žarke na j gladino jezera, ki je spreminjalo ; barvo kakor dijamanti. ^Dopoldne i ostaneva tu. pravi tovariš, da se ' nekoliko očistiva.» In tako se je I zgodilo. Šla sva k brivcu, očistila obleko, kopala se. jOpoldne sva sedla h kosilu, pa sva še vodno izgledala kakor dva vrabca med kanarčki. Ni krivda na naju dveh, Ortler je kriv, v našem načrtu ni bila G&rdskega jezera. Pri kosilu sva se seznanila z nekim Madžarom, profesorjem. Prisedel je k nama in razvil se je nad vse zanimiv pogovor; govoril je nemščino z onim znanim ogrskim naglasom. Sam. kakor je pravil, je navdušen turist in zanimal se je, odkod neki prihajava. Da ne bi mislil, da ga vlečeva, sem mu pokazal knjižico, v kateri sem imel vse polno žigov raznih koč in zavetiSČ. Na prsih se nam je šopirila prava in neprava planika z napisom Dolomiti. Popoidne sva jo ubrala peš v Rivo. Peš sva odšla, peš sva se vrnila. Za avtomobili so se vzdigo-vali oblaki prahu, kar nas je hitreje gnalo proti domu. Iz hotelov se je glasilo zvonenje. Cas večerje. Dospela sva v naš hotel že v popolni temi. Po večerji se je naše znanje razčistilo, v našo škodo. Razdelila sva vso zalogo planik, bilo jih je več ducatov, ponarejene ni hotel nobeden. Pripovedovati sva jim moraia o nevarnostih Ortlerjevrh ledenikov, o piezanju v Dolomitih in drugo. Da ni bilo ravno vse resnica, kar sva povedala, se razume samo ob sebi. ko pa so bili tako nadležni z vprašanji. Posebno ženski svet je bii kaj radoveden. V bližnjem, fnajvečjem hotehi so otvorili ta večer nov bufet, seveda s piesom. Jaz za svojo osebo idsem bogve kak prijatelj pl«a. godbo pa rad poslušam. Profesor naaia je namignil, kaj ko bi šli tudi mi tr*ie. Ker pa nisem vajen po letu rokavic, sem mu pojasnil, da midva ne pojdeva. Potolažil naju je, da gremo le giedat. Iz verande, nasproti plesni dvorani, se jako lepo vidi. Sam je namreč bi! tudi bolj podoben vrabcu, ka^ kor kanarčku. Šli smo. Niso pričeli. Stisnili smo se v kot verande, od koder se j« videlo naravnost v dvorano. Raz-svetlieno je bilo, da ti je jemalo vid. Po vrtu je kar migiialo lam-^ijončkov. Na jezeru pred hoteiom so se pa gubali čolnčki, razsvetl jeni istotalco z lampijončki in zastavicami. Prava beneška noč. Gentlemani v črnih oblekah in belih rokavicah so stopicali sem in t^a, nestrpno čakajoč, da se izkažejo v plesni umetnosti. Mamice in tetke so popravljale svojim nadebudnim hčerkam gube na oblekah. Jazz-bana zaigra, pravzar-prav zagodrnja. En par. dva, trije... Svila šumi, lica gore, veselje odseva iz živih oči, namalanih in nenamalanih obrazov. Čast, komur čast. teh zadnjih ie več. Debelušni Monakovčan se ie drsal, vrtel in s cikal vitko črnooko devojko-- Urni toča ji so jim stregli z limonado in sladoledom, da jam ni zmanjkalo sape. Mi smo si pa privezovali dušo z malinovrem in kritizirali... «Terentetem» je še veliko več videl nego midva. Okrog nas se je pa razgrinjala jasna poletna noč, brez mesečine. Po nebu so gorele zvezde, zibale so se, nalahko potr epe ta vale, za hip io katera ugasnila, pa ie zopet zagorela. Med odmori v plesni dvorani so je glasil radio. Lepo je bPo in še bi ostali, toda narava je zahtevala svoie in odšli smo k počitku. Na stopnicah mi pravi France: «Vidiš tiste luči tam doli?» — «Vidim» odgovorim. «Tja odpluieva j*rtri.» mi odvrne. In tako se je zgodilo. Drugo jutro sva pohajkovala po obrežju in iskala primeren čoln. Maihen. suhliat deda nas je od strani opazoval, priskočil bližje in vprašal, ali želiva čoln na jadra ali brez njih. France, ki je napravil izpit ;v veslanru med voino tam nekje na Dunaju je takoj odvrnil samozavestno, da brez jader. Zmenili smo se za ceno, vsake tri ure deset lir. No vozili smo se skoro celi dan in ni stalo nič več kakor deset lir. Zakaj, povem pozneje. Stopila sva v čolnič, na čigar trupu je staio zapisano «Bimbcn>. Tova-iš je sedel k veslom, jaz pa h krmilu. In zakumila sva iz pristana. Vesla so škripala in čoln se je ^ribal po jezeru. Solnce naiu je pa gledalo in se smejalo. Ko sva prišla na odprto jezero se je spremenil France v kopeliščnega gosta, skočil v jezero in plaval za čolnom. Ko se mu je zdelo, da ima dovolj, se je splazil zopet v Čoln in plula sva dalie proti Limone, ki je tri krat dalj« ne«ro se zdi. Mimo naju je plul parobrod, ki vzdržuje promet med kraji ob im liimmfrB -^e-fo valil gost Črn dim in se razlival nad jezerom. Na krovu je bilo vse polno letoviščarjev, ki so nama mahali v pozdrav. Petnajst km j« oddaljen Limone od Torbole in za to oddaljenost sva rabila dve uri vožnje, ravno toliko rabijo tamkajšnji ribiči. Zavila sva z našim «Bimbotom» v bližnji «hoteI». Komaj sem se pojavil pri vrtnih vratih, že je pritekel sam gospodar s smehljajem na licu in naju vprašal, čeea želiva. Polagoma se je zbrala okroy nas cela družinica, ki je ugibala, kak jezik neki govoriva med seboj. Še najbolj nas je razumela natakarica, prinesla je črnine na mizo in pa dobro kosilo. Nevajena veslanja naju je pot nekoliko zmu-čila. No oškodovala sva se pri prav -poštenem kosilu. Jela sva na debelo in pila na dolgo. Kakor so nama pripovedovali, zaide tu sem lo redko kak letoviščar. Čudno, ko je kraj prav čeden. Zanimivi so tudi limonovi nasadi, ki obrode večkrat na leto. Po teh tudi ime vasi. Preden sva odšla, so nama razkazali vrt, kjer je bilo preko dvanajst vrst sadja. Sonce še vedno pripeka, ura kaže dve popoldan. Cas, da odi demo. odveelala sva na odprto, tu je pa pričel ples. Jezero je bilo vzbur-kano in temni valovi, ki so se penili od jeze, so se zaganjali v našega «Bimbota». Hladen vetrič jo vel, naš čoinič je pa metaio kakor orehovo lupino. Odstranil sem kr-r milo in prijel za vesio. Z združenimi močmi jo Šlo lažje valovilo ie še vedno. «Bimi>o>» se je nagibal zdaj na levo. zda.i na de«no in ne enkrat je val s peno brizgnil v obraz preko čoina- da sva v hipu bila mokra Smelo sva se brisala. Čoln se je še vedno močno nagibal-nazadnje sva pa io srečno uospe ia v pristan, kjer naju jo čakal "Bim-2x>tov» oče. Stopila sva na obrežje. Na rokah sva imeia polno — žutljev. Pomolila sva deuotu roki in pokazala žuije in zda t nai še plačava. Sme-jai so je, vtaknil lepo moičo desetak v žep in zadovoljni smo bili mi in on. Pripovedovala sva pri večerji o najinem jezerskem plesu, pa se o-g-lasi «milostliiva» na koncu mize: «Miadi svet itak rad pleše. Nič hudega za to!» Drugo jutro sva bila kaj zgodnja. Naš «Bimbo» nas je že čakal, kakor je bilo dogovorjeno. Odve-slala sva proti soteski Ponale. odkoder naj bi šla peš k Ledroske-skemu jezeru (Lago di Ledro;. No danes je šlo že veliko lažje. Ker ni ravno daleč oddaljena soteska od Torbole, sva se ustavila na potu in opazovala okolico. Oko se ti kar raduje nad lepo pokrajino. Na vseh krajih ki so zavarovani proti vremenskim nezgtxlam in kamor segajo solnčni žarki, rastejo figova drevesa, murve, granate, limoni itd. Lepoto celotnega vtisa posvečujejo mnogo razvaline, številni vodopadi in hudourniki. Od Rive pa do Arco se razprostira plodovi ta ravnina z bogatimi vinogradi, olikami in drugimi južnimi rastlinami; v ozadju pa divja romantika skalnatih alpskih planin. Že od daleč sva opazovala velikanski slap Ponale. Ko pa prideš bliže ostaneš kar očaran. Skozi gostilniške prostore, zraven vodopada, prideš v zaprto verando, odkoder lahko opazuješ padanje vode. Hlad te objame, stopiš na verando. S strmega pobočja drvi proti jezeru in so v velikem loku zaganja čez pečine, pada na ska-k>vie, da se nje srebrna pena razprši na tisoč in tisoč drobcev. Ogledala sva si tudi par ur oddaljeno Ledrsko jezero. Ko sva se vrnila «Bimbota» ni bilo nikjer. Zaneslo ga io precej daleč od obrežja. Tovariš ni dosti pomišlial. slekei se je in plaval do njega, pri-veslal nazaj, pobral mo;o malenkost in in odšla sva v Torbole. Gospodične, ki naju je opazovala z breea. obrnila jo na naju majhen filmski aparat, in vrtela. Po jezeru sva zopet plesala, kakor preišnii dan in nisva ravno suha dospela v hotel. Naj povem še. da ni manjkalo dosti, ker sva se driaJa preblizu obrežja, da naju niso razburkani valovi treščili v izprane in razjedene skale. Prehitro j© prišel čas odhoda. Težko sva se ločila od te krasote. Odšla sva peS do postaje Na*?o-Tor-bole in odtod z ozkotirno železnico do Mori, kjer sva se razstala. Tovariš je odšel preko Verone domov, dočim sem se jaz odpeljal še za par dni na Toneško planoto. Ob Gardskem jezeru se živi po ceni. Penziion te stano dvajset do trideset lir dnevno, hrana izvrstna. Drueačo je seveda v Poadižiu, sicer pa ljudje le ne pozabijo, da tujci niso ovce, ki se dajo striči kljub slabi paši. —1— RAZNE ZMV05T! Vlak med govedo* Pri Anklamu na Švedskem je zavozil vlak v čredo goveie živine, ki je bila prodrla, ograjo, kier se je pasia. in tako prišla v bližino železniškega tira. Viak je podrt smrtno enajst živali, mnogo jih je pa ranil. Komaj se je tir izcistil, je lahko viak nadaljeval svojo vožnjo. Dobro pladan poslanik. Anglija plačuje svojemu poslaniku v Parizu 15.00U Ja/n^l. funtov t. j. en milijon Ln 350 tisoč lir. S tako plačo zamore imenovat? Anglija ne na.ibcga^ tej šega, marveč najsposobne jšega moža. Pariško mesto poslanika se zdi Angliji najvažnejše (mesto njene diplomacije in se bo najbrž ujemalo z dejstvi. Darovi Mesto cvetja na grob blagopo-kojneimi Matiji Tavčar iz Sv. Križa vipavskega, darujejo sinovi in prijatelji lir 30.— za Š. D. BORZNO POROČILO Trst, dno 3. septembra 1928. Amsterdam 762-7G8: Belgija 203-267; Francija 7-4.40-7i.70: London 92.57-9^.77: Norveška 503-513; New York 19.03K-19.09K': Španska 314.50 -320.50: Švica 3Gti.75-368.75; Albanska 365-34V7: Atene 23.50-25.—; Berlin 462-468; Bu-karešt 11.42*-11.82K Prajra 56.4f>-56.76; Madžarska 32950-335.50: Dunaj 266.25-272.25; Zagreb 33.47^-33.77)4. L'radna cena zlata {1. IX. L 3^8.48: Kons. 5% L &2.80; vojnood-škodninske obveznice L 75.io. in drage živčne bolezni so ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami k em i č n o-f a rmac evt i č n e-ga zavoda CJnv. CIedov«o C^ssa-drini v Solonu, ki jih predpisi, jejo najboljši kliniki sveta, ker predstavlja k> najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se o Ita liji in zunaj v giavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brez p učno. (1124) Mdngi i omcj. poroflrm urada je v lastni hm Olfl Tcrre blanca 19,1. Tatefo. U*. 29-67. spnvfem navadne hrenrt. nft kojlLct, vloge na tek. rsčan ln vloge ha promet in jih obrezuje O po y Vef?® sfatne vloge po dokonom. Sorp»«jme .DINARJE" na »ek. raćim in jih obrestuje to dogovora. Dnvek od vloa plačuje zavod sam. - Do]e posojiia na vknii/be, menico, m^đvc in osebne kredile. • Obrestna mera po dogovoru. 1 Na rfl7polc^ varnos*D£ celice isaSe) Uradne ure zn siranke od 8*30 do tj in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zapit. ZLATARNA £8£>erl Trat, VlnMuszint kupuje ktone po P4t» Popravlja in prodaja ziatenina. &vfGrztoč3flf3fca finara Trst-Lokev-Divaća-Sehožtče PODJETJE BRUNELLl Odhodi s trga Oberdan Vozni red od 15. junija do 30. septembra Delavnik: Odhodi iz Tr^ta: 12. in 17 30. Dohodi v Senožeče: 13.30 m 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 zv. Nedelja: Odhodi iz Trsta: 7.3u, 14 30 in 16. Dohodi v Serožrče: 9., 16 fn 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 13.35. Listki za tjh in n?zaj : Tr*t-Divars n nazaj L 13*—, Trst-Senožeče in nazaj L Ifi'— Avtomobilska pr^ga Ghiozza-Villa ftevolteila-CaccSatore Vsa'*o nedeljo in pripo/.nan praznik od 15.30 do 20 30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3. s povratkom L 5.— □D0DD0DDDD00D □ □ L □ □ D n □ □ □ □ □ □ □ D D □ □ □ □ □ I—il trn izvriejc im Hshv^d ido v n^jnotfenie-jem stila. - Bazpoiafta z ntjBHHkrtellBl Črkami, »hrasbt L L i. linofUDe, sfereetgpl-jo ter rotac. strelca. Narvffi« se Izvrtajo« «e€a» io po zraercsffl cenah. - Telef o« S1-5T. S99S1I1RM1IIIIIM IBST, BI. Sao imAN-a&CO d'ASSISI 20. □ □ J a □ □ lJ □ J 1 n □ a □ □ n □ n □ □DDOoogoooDaa i a □ □ □ □ d □ D D □ □ D a □ □ □ □ n □ □ □ □ n □ □ □ c p □ D □ □ □ □ □ d □ □ □ □ □ d □ □ d □ □ O D g d d a □ d d □ ti □ □ □ S □ g g □ □ □ d (b*). (b j OdfioUi in prihodi claKoc Trst - Tržič - PoHogruarc - Bc netke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (in), 5.— (o), 6.071 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b , 15. — (b). 15.10 ^o), 17.— (1> , 18.LJ (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b), Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10." 1 (o), 9.55 {b\ 11.25 (l). 12.20 (b;, 14.15 (b). 17.25 (o), 18.08 (b), 19.4j a), 21.45 .b), 0.40 (b). Tvst-Buje-Forei: (Državni kolodvori Odhodi: 5— (o). 9 45 (m), 13 5i (m), 18.25 (mV Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o). 1 18.20 (m), 21.10 (mx>. Tr s t-Ser pel j e-F ula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 8. i 5 12.10 (m), 12.45 (b"), 15.30 19.— (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o) 14.10 (b*), 16.30 (b**), 19.30 (b*) 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9 **) Vo=i samo od 15. 5. dr. 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Dirača - št. Peter - Po. stojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.3C (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b). 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (I), 20.31 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), S.0:; (!), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o) 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.3C (b), 22.25 (o). Trst-Crorica-Pcdbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.2Č (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 fb), 7.5C (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.1C (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o). 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasa - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.42 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o), Reka - Št. Peter na Krasa Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.57 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.2C (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpeljo - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.33 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o), Gorica - Prvačina - Ajdovščini. Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačiua . Goric,'i Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m) 17.05 (o). Pomen kratio: o — oseba vlak, b — brzo viak, m — m o l Sani vlak. 1 — luk^usni vlak.